(J)J£5/o>h
7^and
(-'/lošuce..*
NO. 104
k
Ver
^imeri^k/i Domovi m
^3.
AM€RICAN IN. SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY
mmMMMGn m—Ho/wiE
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 18, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Brežnjev napovedal zadovoljstvo ZDA i Nixonovim obiskom
Sovjetski partijski vod nik napoveduje ‘nove, dobre sporazume”, ki bodo všeč ljudstvu ZI>A in ZSSR.
MOSKVA, ZSSR. — Leonid Brežnjev je v razgovoru z novinarji preteklo nedeljo dobre volje trdil, da bodo uspehi razgovorov med njim in predsednikom ZDA N i x o n o m “všeč ljudstvu Združenih držav in naše lastne dežele”.
Sovjetski vodnik je dejal, da pričakuje od razgovorov kljub črnogledim napovedim zlasti v ZDA “dobre nove sporazume”. Nič ni povedal, kakšni naj bi ti sporazumi bili.
Pretekli teden je Brežnjev govoril o možnosti dogovora o postopni prepovedi jedrskih preskusov pod zemljo, pa tudi o nujnosti dogovora o omejitvi strateškega jedrskega orožja. Sporazum o zadnjem sta Nixon in Brežnjev obljubila na svojem lanskem sestanku v Wa-shingtonu, pa so razgovori o tem obtičali in ni izgleda, da bi jih bilo možno uspešno zaključiti.
Malp je možnosti za kak nov trgovinski dogovor, dokler Kon-gres ZDA ne prizna ZSSR položaja prijateljske države. Večje priložnosti za dogovore o tehničnem, kulturnem in znanstvenem sodelovanju, ki so sami po sebi manj zahtevni, pa ustvarjalo vtis dobe volje in to podpirajo. Obe strani, ZDA in ZSSR, sta za enkrat odločeni delo za izboljšavanje medsebojnih odnosov nadaljevati, ker vidita v tem za sebe najboljšo pot.
NOVI GROBOVI
Josephine M. Birtich
V Slovenskem starostnem domu na Neff Road je umrla 87 let stara Josephine M. Birtich s 316 E. 156 St., rojena Proprotnik v Litiji \ v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 64 leti, vdova po 1. 1945 umrlem možu Franku, mati Dorothy McLane (Akron), sestra pok. Albina Proprotnika. Pogreb bo v četrtek privatno, truplo pokojne bo na mrtvaškem odru samo jutri popoldne od 2. do 5. v Želetovem pogrebnem zavodu na E. 152 St.
Amerika utegne priznati obalne vode do 2GQ milj
v WASHINGTON, D.C. — V četrtek bo v Caracasu, v gla-nem mestu Venezuele, odprta konferenca o zakonih Združenih narodov za morja in morsko Pravo. Konferenco so dolgo pripravljali in naj bi rešila trenja in spore med raznimi državami ° širini obalnega pasu ozemeljskih voda, do koder segajo su-verene pravice obalnih držav, Pa tudi o posebnih pravicah teh držav do ribolova in rudnin pod niorjem vzdolž njihovih obal.
Nekdaj je obalni pas segal le do 3 milj od brega, nato so ga nekatere države samovoljno raz-tognile na 12 in 20 milj, v pogledu ribolova pa celo do 200 *nilj. Na tako stališče so se postavile države Južne Amerike na hudo nejevoljo ribičev ZDA, ki hodijo tja lovit tuno.
Vlada ZDA je, kot trdijo ve-sli iz vladnih krogov, pripravljena sedaj priznati obalnim državam Južne Amerike posebne Pravice glede ribolova do 200 rnilj od njihovih obal, sicer pa se je postavila na stališče, naj kodo obalne vode z vso suverenostjo raztegnjene do 12 milj od ^ale namesto 3 milj, ki so v veljavi še od 17. stoletja, ko ladij-ski topovi niso nesli dalj kot milje.
Izjava NATO gotova
članice NATO so se spora-zum'ele o načelni izjavi o ciljih NATO in bo ta verjetno podpisana v JBruxel-lesu 26. junija 1974. WASHINGTON, D.C. — Predstavniki članic NATO v Evropi in zastopniki ZDA so se sporazumeli o besedilu izjave NATO, ki jo je predložil še lansko spomlad državni tajnik Kissinger, o kateri pa je bilo nato obilo pregovarjanja med ZDA in zavezniki v Evvropi, ki so na francosko pobudo hoteli namesto ene dve izjavi, eno vojaško in drugo gospodarsko.
Ko so v Franciji, Veliki Britaniji in v Zahodni Nemčiji prišli letošnjo pomlad na oblast no-
M Mia i. odtočno BOMBA V STARODAVNEM
BRITANSKEM PARLAMENTU
proti znižanju davkov

BO ZAPUSTIL SVOJE MESTO? — Ču En-laj je star 75 let in je preko 25 let na čelu vlade LR Kitajske. Je njen doslej edini predsednik vlade. Starost je pustila na njem svoje
Senat je včeraj začel razpravo o znižanju zveznih davkov. Bela hiša temu nasprotuje, ker da bi pospe-ševalo inflacijo. WASHINGTON, D.C. — Smo v letu kongresnih volitev, ko v Kongresu radi govorijo o znižanju davkov. Tokrat je vzrok takim predlogom tudi strah, da je dežela v gospodarskem zastoju, ki utegne povečati število brezposelnih preko “sprejemljive” mere. Znižanje davkov, o-| sebnih in korporacijskih, naj bi pospešilo gospodarsko dejavnost in ustvarilo nova delovna mesta.
Ko se del Kongresa boji gospodarskega zastoja in brezposelnosti, se drugi del boji inflacije in posledic, ki jih bo ta prinesla vsemu gospodarstvu, doma in po svetu. Ti so proti vsa-kemu znižanju davkov, pri če-
prvi in
mer imajo trdno oporo v zvezni vladi.
Zakladni tajnik W. Simon, pa tudi načelnik Federalnega banč-
Teroristi Irske republikanske armade, ki se borijo za združitev Severn'e Irske z Irsko republiko, so včeraj namestili bombo v starodavnem britanskem parlamentu. Eksplozija je ranila 11 oseb, nobeno težje, poškodovala je delno Westminster dvorano, kjer so se vršile važne odločitve Velike Britanije skozi 900 let.
!P' Pl
sledove in govorijo, da je morda na tem, da se postopno umak- “Sterna TTu7nTst7“se ne .v svojega položaja.	j j;zjavjja odločno proti vsakemu
_	0	~	,, znižanju davkov v tem času. Za
SenafllE Watfif^atc odbor enkrat je za nju najvažnejši
pripravlja mirno poročilo « «	* -
WASHING FON, D.C. ^>0" | Senat je kljub temu začel nje zmanjšalo in vse kaže, da sebni senatni odbor za Water Voeraj razpravo o znižanju dav-bo izjava z načeli NATO dobila gate zadeve je vzbujal lani ne- kov, naj ^ obsegalo pred-
kaj časa s svojimi zasliševanji, ^ vsem p0ve(janje osebnih izvzet-ki jih je prenašala televizija,	dohodninskega davka od
splošno zanimanje. Postopno je $750 ng ^g25_ Ce b. se tudi Se_ to popustilo in se preselilo v ocji0čil za to, trdijo pozna-pravosodni odbor Predstavniške- va2cj razpoioženja v Predstav-ga doma, ko je ta začel razprav l n^]cem domu, da tam tak pred-
dokončno obliko ta teden na sestanku NATO ministrov v Otta-wi v Kanadi, 26. junija pa bo podpisana od vodnikov članic NATO na sestanku v Bruxelle-su, ki se ga bo udeležil tudi predsednik Nixon, ko se bo u-stavil tam na svoji poti v Mo- J sednika Nixona.
Ijati o možnosti obtožbe Pred-. i0g ne bo prodih.
skvo.
Državni tajnik Kissinger je skrajšal svojo udeležbo na Nixo-
Senatni odbor pod načelstvom j Sama Ervina je s svojim delom , pri kraju in njegovo poročilo jel
novem potovanju po Srednjem j pripravljeno za objavo. Napo-vzhodu za en dan ter včeraj od- j vedujejo, da bo objavljeno kon-letel naravnost v Ottawo na se-1 cem tega meseca.
stanek NATO.
Manjši dohodek farmarjev
WASHINGTON. D.C. — Lani sp bili dohodki ameriških farmarjev ocenjeni na skupno 26 bilijonov dolarjev. Letos sodijo, da ne bodo presegli 22 bilijonov, ko so cene deželnih pri-dekov padle, pa četudi bo na
Poročilo je zelo umifjeno. kot trdijo, in se izogiblje vsakim zaključkom o krivdi ali nekrivdi. To je privedlo sen. L. Wei-ckerja do tega, da pripravlja lastno manjšinjsko poročilo, ki
Gerald Ford poziva h končanju napadov
CHICAGO, 111. - Podpredsednik ZDA Gerald Ford je tu na zborovanju skavtov zagotovil javnost, da bodo ZDA takoj odrezale vsako sodelovanje z E-giptom, če bi ta njihovo pomoč pri razvoju mirnodobske rabe jedrske sile zlorabil.
Sem je prišel iz Dallasa v
bo precej ostrejše, če bo seveda | Teksasu, kjer je pozval politike res sestavljeno in objavljeno. in novinarje, naj prenehajo z
napadi in političnimi spori ter dajo predsedniku Nixonu in dr-možnost, da
Jeklarske države
V 14 od 50 držav Unije znaša žavnemu tajniku primer žitna žetev daleč večja , letna produkcija jekla preko 1.5 bosta v miru vršila svoje pood lanske.	I milijona ton.	slanstvo” na Srednjem vzhodu.
LONDON, Vel, Brit. — Nasilje ne pozna nobenih meja, nobenih neuničljivih v r e d n osti, zanj je važen samo cilj. To so včeraj izpričali pripadniki “Pro-visionalov”, skrajnostnega krila Irske republikanske armade, ki vodi sedanji boj v Severni Irski proti protestantom. Njen končni smoter je združitev Severne Irske z republiko Irsko. Svoj boj je prenesla iz Severne Irske v sredo Londona, kjer zboruje v starodavni Westminster dvorani britanski parlament. Zgradba je eden najstarejših ohranjenih stavbnih spomenikov angleške gotike. V njeni dvorani se je v dobri meri odločala skozi 900 let usoda Anglije in Velike Britanije.
Eksplozija je na_stala ob 8.28 zjutraj in gasilci so se nekaj ur trudili, da so požar omejili in starodavno zgradbo rešili brez večje, nepopravljive škode. Težave pri gašenju je delal glavni plinski vod, ki je bil pri eksploziji poškodovan. Prizidek dvorane, kjer je bila nameščena kuhinja, kafeterija in nekateri uradi, je uničen. Velika dvorana sama, naj starejši del prvotne kraljeve palače v Westminster-ju, je bila le malenkostno poškodovana. Slavni hrastov leseni strop je ostal nepoškodovan. Okna na obeh straneh dvorane so bila razbita, prav tako tudi na severnim vhodom. Okno na južni strani, koder hodijo v dvorano obiskovalci na ogled, je ostalo celo.
Prav tako ni bilo škode v zborovalnih dvoranih parlamenta, ne v spodnjem ne v zgornjem domu, ki sta nekaj proč od dvorane. Vendar je duh po | dimu napolnjeval prostore in J hodnike parlamenta. Ta je bombni napad obsodil in zahteval uvedbo večje varnosti.
Bomba je bila težka kakih 20 funtov in je bila verjetno položena v bližini ženskega stranišča v dozidku. Štreha tega je bila uničena skupno s kantino
in uradni kakih dveh ducatov članov parlamenta in njihovih tajnic. Poškodovan je bil tudi prostor “velikega odbora” na severnem koncu dvorane.
Westminster dvorano, dolgo 140 čevljev in 68 čevljev široko, je zgradil v 11. stoletju kralj William Rufus, sin Williama Osvojitelja. Tri stoletja kasneje jo je dopolnil Richard III., ki je dodal slavni strop iz lepo izrezljanih hrastovih tramov. Sedaj uporabljajo to dvorano le za izredne priložnosti. Ko je leta 1834 požar uničil večji del nekdanje Westminster palače, je uspelo dvorano rešiti. Srečno je preživela 1 tudi letalsko bombardiranje druge svetovne vojne.
(ENE HRANE SE USTALJUJEJ0, KO JE OBILNA LETINA POVEČALA PONUDBO
^ remtinski prerok
PARTLY CLOUDY
Delno oblačno in milo. Naj-v*šja temperatura 69 F (21 C). Možnost krajevnih neviht.
i
V naši' pleželi je bila hrana sorazmerno vedno poceni in je povprečni Amerikanec potrošil za njo le sorazmerno manjši del svojega dohodka. Tako je na primer leta 1960 povprečna ameriška družina za prehrano porabila nekako 20'< svojega dohodka. Deset let kasneje je ta del padel celo na 15%.
Pred nekako poldrugim letom je prišlo do bistvene spremembe. Cene deželnih pridelkov so se začele naglo dvigati, z njimi pa tudi cene hrane. Slaba letina žita v Sovjetski zvezi in ponekod drugod po svetu je povzročila pred dvemi leti velikanski sovjetski nakup žita v ZDA. Cene pšenice so se v nekaj mesecih potrojile, prav tako tudi cene soje in drugih temeljnih živil.
Porastle so cene vseh vrst. mesa, govedine, svinjine in perutnine, dvignile so se tudi
cene rib, ker je porastlo povpraševanje po njih, ko so postale cene mesa previsoke in nedosegljive. Vodniki poljedelstva so začeli ameriško javnost prepričevati, da je doba cenene hrane prešla za vselej, da se mora Amerika sprijazniti z mislijo, da bodo njene družine morale v bodoče žrtvovati večji del svojega dohodka za prehrano kot v preteklosti.
Lanska sorazmerno dobra letina po vsem svetu je povpraševanje po deželnih pridelkih v ZDA in v drugih deželah, ki žito in druga živila na veliko izvažajo, nekaj zmanjšala in pritisk na cene je začel popuščati. Zmanjšano uživanje govedine, svinjine in perutnine ob povečani ponudbi je začelo potiskati cene živine in mesa na debelo navzdol. Žal se nove, dosti nižje cene v trgovini na drobno še ne čutijo dosti. To je
pripravilo živinorejce do zahteve, naj vlada pokupi večje količine mesa in pritisne istočasno na posrednike med njimi in trgovino na drobno, da bodo svoj delež dobička zmanjšali in s tem omogočiti znižanje cen mesa, kar naj bi povečalo njegovo porabo.
Lani je predsednik Nixon pozival prebivalstvo ZDA, naj omeji uživanje govedine, da bo prišlo na trgu do ravnotežja in se bodo cene ustalile. Sedaj je ponudba precej večja od povpraševanja in po-trošnj; živinorejci iščejo zato nove trge za svoje blago.
Predsednik ZDA je lani o-pustil vse omejitve posevkov in farmarji so to uporabili in sledili pozivu za povečanje površine posevka. Tako je letošnji pridelek pšenice za nekako 23% večji od lanskega^ ki je bil rekorden. Povečani pridelek bo, kot u-pajo, omogočil povečanje za-
log, ki so bile letošnjo pomlad že tako pri kraju, da so peki svarili s pomanjkanjem moke in s porastom cene kruha na $1 za štruco.
Ko se polagoma zaloge napolnjujejo in izginja skrb o pomanjkanju, se cene hrane ustaljujejo. Napovedujejo, da se bodo nekatere še znižale, zlasti ,naj bi to veljalo za kruh, mleko in krompir, ki se držijo še vedno na rekordni višini. Hrana je predstavljala v zadnjih 18 mesecih naj večji zagon v draginji, u-staljevanje njenih cen na nižji ravni obeta vsaj začasno končanje inflacijskega valu na tem področju. Za enkrat je ta najhujši pri gorivih vseh vrst, najbolj pa pri olju in njegovih izdelkih. Če uspe doseči ustalitev cen tudi pri teh, smemo upati, da bo inflacijo možno zavreti in jo postopno omejiti na sprejemljivo mero.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Včeraj, na 2. obletnico vloma v Watergate, je sodnik J. Sirica obsodil bivšega Nixonovega osebnega odvetnika H. W. Kalmbacha iz Kalifornije na najmanj 6 mesecev zapora in $10,00 globe v zvezi z W7ater-gate zadevami. Kalmbach je po dogovoru s posebnim tožilcem priznal nezakonitosti pri nabiranju sredstev v predsednikov volivni sklad, posredovanje denarja za kaznive podvige v volivni kampanji in nato za molk vlomilcev v Watergate. Z^i nizko kazen je obljubil kasneje pričati v sodnih razpravah proti drugim obtožencem.
AMAN, Jord. — Predsednik Nixon je Izraelu obljubil jedrsko tehnologijo v istem obsegu in vrsti kot Egiptu, pa tudi oskrbo Izraela z modernim ameriškim orožjem za prihodnjih pet let. Iz Izraela je odletel v Jordanijo, kjer je bil slovesno sprejet od kralja Huseina. Po razgovoru z njim bo danes odletel proti Azorom, kjer bo imel sestanek s predsednikom Portugalske gen. Spinolo, nato pa se bo jutri vrnil v Washington.
NEW DELHI, Ind. — Indija je objavila, da so včeraj Kitajci preskusili 1 megaton — en milijon ton običajnega razstreliva — močno jedrsko bombo v Sinkiangu. To je bila prva kitajska jedrska eksplozija od eksplozije vodikove bombe 27. junija 1973.
SYDENY, Avstral. — Včeraj zjutraj je Francija izvedla malo jedrsko eksplozijo — kakih 20 kiloton — v zraku nad otočjem Mururoa v južnem Pacifiku.
WASHINGTON, D.C. — Živinorejci s Srednjega zahoda so včeraj objavili zadrževanje živine od trga, ko so njene cene padle jv taki meri, da jim grozi izguba. Jezijo se na posredovalce, ki kljub nizki ceni živine cene rriesa ne znižajo, da bi ga mogli ljudje v večji meri kupovati.
LIZBONA, Port.— Kakih 25,000 poštarjevi je včeraj proglasilo štrajk v podporo svojih zahtev po višjih plačah.
BUENOS AIRES, Arg. — Predsednik Peron je pozval terori-
Iz Clevelanda in okolice
Romanje v Lemont—
Vsi, ki se še žele pridružiti romanju v Lemont 6. in 7. julija, se morajo prijaviti najkasneje do četrtka, 20. junija.
Na obisku iz Slovenije—
G. Janez Ravnikar iz Suhe pri Škofji Loki in g. Andrej Bernot iz PaloVč pri Kanmiku sta za 6 tednov na obisku pri g. Blažu Vavpetiču, 6190 Dewey Rd., Madison, Ohio.
Zadušnica—
Jutri, v sredo, bo v cerkvi sv. Kristine ob 7.50 sv. maša za pok. Franka Pernacha ob 28. obletnici smrti.
Vabilo na sestanek—
Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ vabi vse člane na društveni sestanek juri, v sredo, ob 7.30 zvečer v Baragovem domu, 6304 St. Clair. Sestanek je vazen zaradi razgovorov za glavno konven-:ijo K.S.K.J.
Za sebe poskrbeli—
Mestni svet je sinoči izglasoval za svoje člane plačilo iz mestne blagajne za njihovo bol-nišniško zavarovanje in letno za njihove uradne stroške vsakemu $2,700. Zavarovance je odobril tudi za župana in povišal plače nekaterim mestnim direktorjem. Te nove ugodnosti so bile vključene v skupni zakonski predlog, ki povečuje plače mestnim u-službencem za 37% na temelju dogovora, ki je končal 17 dni , trajajoči štrajk. Za kritje povijanja plač je bilo 525 ljudi odpuščenih iz mestne službe. Proti novim ugodnostim za; člane mestnega sveta so glasovali le 3 njegovi člani, med njimi D. Kucinich.
Kissinger ni tarča?
WASHINGTON. D.C. — Govorice iz okolice državnega tajnika dr. H. Kissingerja trdijo, da on ni prava tarča napadov in sumničenj, ki so zadnje tedne prihajala iz pravosodnega odbora Doma in iz drugih virov.
Cilj teh je stvarno predsednik Nixon, ki ga njegovi nasprotniki hočejo zadeti s tem, da bi uničili ugled državnega tajnika Kissingerja, ki je po odhodu G. Shultza iz zvezne vlade ostal njena najtrdnejša opora, zlasti še zaradi svojih uspehov na Srednjem vzhodu.
Afriška edinost je zborovala v Mogadishu
MOGADISHU, Som. — Organizacija Afriške edinosti, v kateri so povezane vse države A-frike. je pretekli teden zborovala tu in si izbrala novo vodstvo. Za novega predsednika je bil izvoljen predsednik Somalije Siad Barre, za podpredsednika Luis Cabbral, vodnik Gvineje-Bissau, ki se je proglasila sama za neodvisno, četudi je dober del še vedno pod oblastjo Portugalske.
ste, naj prenehajo s svojimi nasilji, ker bo sicer nastopil proti njim z vso silo in ostrostjo.
QUITO, Ekv. — Organizacija izvoznic olja je včeraj tu končala svoje posvetovanje s sklepom, naj cene olja ostanejo zamrznjene za nadaljnje tri mesece, povečala pa je za 2% davek, ki ga dobivajo od prodaje.
domovina, june is, 1974
gtM Ameriška Pomovma
/1-fVl' MŽ WiGf* ,U— IIO iVl I
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed:, Sat., Sun^ and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav: '
$20:00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece
Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
Uruted States
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
•»^^^■83	No. 104 Tuesday, June 18, 1974
SVETEGA AHACA DAN
Misli ob praznovanju Slovenskega dneva.
/ , —---------
“Grmade po gorah gore, v nebo njih plamen šviga.”
Pred nekaj tedni smo clevelandski Slovenci praznovali petdesetletnico Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Bilo je slavje, kakršnega slovenski Cleveland že dolgo ni doživel. Slavnostnega sprevoda se je udeležilo petinsedemdeset skupin. Tonyju Petkovšku, njegovim sodelavcem in Združenim Slovencem se je posrečilo povezati vse Slovence, stare in mlade, stare in nove. Dolgo bo živel ta slavnostni dan v spominu clevelandskih Slovencev, bogastvo narodnih noš in čudovitih barv, prijazni in nasmejani obrazi. Tisoče navzočih je ta dan povezala ena sama ponosna misel, da so Slovenci.
V	nedeljo, 23. junija, se bo vršil na Slovenski pristavi — Slovenski dan, ki naj bi bil priprava za obisk koroških pevcev. Dan prireditve skoraj sovpada z dnevom svetega Ahaca, na katerega so 22. junija 1593 kranjski strelci pod poveljstvom Andreja Turjaškega odločili bitko pri Sisku.
Razdobje med letom 1415, ko so se Turki prvič pojavili pred obzidjem Ljubljane in njhovim porazom v bitki pri Sisku predstavlja eno najbolj veličastnih, čeprav tragičnih poglavij slovenske zgodovine. Prepuščeni sami sebi so slovenski kmetje utrdili cerkvice na gričih in skoraj dvesto let kljubovali Turkom, največji vojaški sili tistega časa. Ko se je ta doba bližala svojemu koncu, so trije veliki dogodki pretresli slovenski svet: upor slovenskih kmetov, vznik slovenske književnosti in poraz Turkov pri Sisku.
Prvi veliki dogodek te dobe je bil kmečki upor 1. 1573, ko so se slovenski kmetje uprli tujemu plemstvu, ki jih je brezskrbno izokriščalo, v času stisk pa jih prepuščalo njihovi usodi. Ko so zagorele armade po gorah in naznanjale prihod turške vojske, so se tuji plemiči zaprli v svoje gradove, slovenske kmete pa prepustili lastni usodi. Slovenski kmetje so se borili brez upa zmage, toda prižgali so bakljo, katero ni mogel nihče več ugasiti.
Drugi veliki dogodek te dobe je vznik slovenske književnosti. V času, ko je slovenski narod krvavel iz neštetih ran, je Primož Trubar molil svojo prelepo molitev za slovenski narod: “Vsmili se Bog čez nas uboge Slovence, saj mi smo več-grešili zoper Tebe, zato pa tudi več trpimo kot drugi od Goga in Magoga.” Trubar je smatral snovanje jezikov za dar Svetega Duha, zato pa je tudi molil, da bi se tudi jezik malega slovenskega naroda v knjigah čital in pisal. Ko je Primož Trubar preživljal zadnja leta na tujem v Derendingenu. se mu je izpolnila največja želja, da je bila v slovenščino prevedena in tiskana knjiga vseh knjig, slovensko Sveto pismo, Dalmatinova Biblija, leta 1584. Primož Trubar in njegovi sodelavci so sicer morali v tujino, njihovo delo pa je rodilo obilen sad. Nič se niso vpraševali, ali ima smisel ustvarjati književnost malega naroda, slovenski jezik so šteli med darove Svetega Duha.
V	teh težkih časih se je izoblikoval novi lik slovenskega človeka. Lepa Vida iz slovenske narodne pesmi je precej klaverna podoba slovenske žene, ki je z vsem nezadovoljna, ki zapusti dom in otroka, se vkrca v čoln, ki ga vesla črn zamorec, katerega niti ne pozna, v upanju, da bo našla srečo v tujini.
Ta podoba Lepe Vide še do danes ni povsem izginila iz naše družbe. Po vojni je Ribnico zasedla vojska nove Jugoslavije. Četam je poveljeval temnopolti podpolkovnik. Vanj se je zaljubila mlada Ribničanka. Sledila je civilna poroka. Kmalu se je izkazalo, da ima temnopolti podpolkovnik le malo slovanske krvi. Ker ni imel potrebne izobrazbe, so ga odpustili iz vojske. Zato se je odločil, da se s svojo ženo vrne v domačo vas nekje na jugu Jugoslavije. Ko je predstavil mlado ženo svoji materi, je ta od veselja vzkliknila: “Odslej boš pa ti vodila medveda.” Tedaj je mlada Ribničanka v grozi spoznala, da se je poročila s ciganom. V domači kraj se'ni več vrnila. Sedaj hodi od sela do sela na jugu Jugoslavije s svojim ciganskim polpolkovnikom in njegovim medvedom. Bilo je baje več podobnih primerov v tistih časih po vojni, toda težko, da je bil kateri tako tragičen, kot zgodba Lepe Vide iz Ribnice na Dolenjskem.
Toda v tistih časih, ko so Slovenci z vero v Boga in same sebe kljubovali turškemu carstvu, se je rodil novi lik slovenske žene. ne sanjarske Lepe Vide, pač pa lik Miklo-ve Zale, lepega dekleta iz Sveten v Rožu na Slovenskem Koroškem. Turki so jo morali s silo odtrgati z rodne zemlje, odpeljali so jo v Turčijo, pa je iz tuje dežele sama našla pot nazaj med svoje rojake, v domačo vas, k svojemu možu Mirku Serajniku. Pravijo, da je še danes navada, da je v Serajnikovi družini enem od sinov vedno Mirko, v Mi-klovi družini pa še vedno eno dekle nosi ime Zala.'Ta duh
navezanosti na rodno zemljo je še vedno živ v Serajnikovi družini. Pred leti je umrl župnik podeželske, župnije. Pisatelj Meško, njegov dobri prijatelj, nam je ohranil njegov spomin. Članek začenja z besedami: Župnik je bil iz starodavnega rodu Serajnikovih. Bil je nadarjen in svet duhovnik. Celovški škof si ga je izbral za kaplana. Pred mladim kaplanom se je odpirala lepa bodočnost. Toda mladega duhovnika Serajnika vse to ni veselilo, pravi Meško.. Vrnil se je na slovensko župnijo, med svoje slovenske kmete, ki so mu bili nadvse dragi. Umrl je po drugi svetovni vojni, ko se je kleče pripravljal na jutranjo mašo.
Na zaključku te dobe stoji tretji veliki dogodek tistega časa, bitka in poraz Turkov pri Sisku. Slovenci so se zavedali, da stojijo pred usodnimi dogodki, da bi padcu Siska moral slediti padec Ljubljane in slovenskih dežela. “Turek če vzel nam Sisek bode — mest’ Ljubljana bo pokraj’na, stran dolenjska turška drajna.” Do spopada, ki naj odloči usodo slovenskih dežela, je prišlo na dan svetega Ahaca,
22. junija 1593. Bitko so odločili kranjski strelci pod poveljstvom Andreja Turjaškega. Turški poveljnik Hasan paša je utonil v reki Kolpi, krščanski vojski je padel v roke bogat plen, ves turški tabor in obilo orožja. Devet desetin turške vojske je našlo smrt na bojišču ali pa v valovih reke | prijatelja.” (Ferdinad Lelette.) Kolpe. Papež Klement Vlil. je Andreju Turjaškemu poslal
Po živalsko. — Dve muhi sta se pogovarjali: “Le kako bedasti so ljudje! Izdajajo toliko denarja za strope, potem pa hodijo samo po —, tleh.’
rodnostnih pravic. Kaj porečejo države, ki so sopodpisale mirovne pododbe k temu? Amerika, Anglija, posebno pa Sovjetija. Ko bo šel Mr. Nixon v Moskvo, ali bi ne mogel kaj načeti v tem pogledu? Morda se bo pozanimal za rjuske Žide, da bodo lahko odpotovali v' svojo deželo. Toda, da bi kaj storil za Slovence v Italiji in na slovenskem Koroškem, glavo stavim, da ne bo rekel niti “mu”... Židje imajo denar, Slovenci so pa ponižni , in revni...
“Nekdo te čaka. Ne omahuj razoračan v tožbi, češ, da nikogar nimaš. Je nekdo, ki te čaka. Morda boš. prav ob takih urah zapuščenosti našel pot do Njega in bosta postala bolj ' zaupna
lastnoročno zahvalno pismo. Zmaga pri Sisku je bila izrednega zgodovinskega pomena. Po bitki pri Sisku prenehajo napadi Turkov na slovenske dežele.
Mislim, da bi bilo prav, če bi Slovenskemu dnevu dali novo vsebino s tem, da bi ga povezali s proslavo dneva svetega Ahaca, ko se je v bitki pri Sisku odločala usoda slovenskega naroda. V hvaležni misli naj bi se spomnili vseh tistih, ki so v težkih časih delali in trpeli za svoj narod, kakor sta delala, trpela, ljubila in molila Serajnikov Mirko in Miklova Zala.	Dr. J. F.
| BESEDA IZ NARODA I
i	i
rAiiiiiiiiiimiimiiiuiimimmiiimiiiiimiimtiiiiiuimiMHiiinsiiiHiiiiiiuiiiiiuiiOi
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN 0K0UGE
CHICAGO. 111. — Živimo v dobi neprestanih p r o b 1 e mov.
Gospodarskih, socialnih, političnih in družinskih. Nič novega.
Probleme je imel že pračlovek, so bili skozi vsa stoletja. Včasih manjši, večkrat prav težki. Kje jih pa danes ni? Vprašaj očeta ali mater, pa se bosta popraskala po glavi:	“O, ta presneta
družbo. Vse je narobe...” Res, marsikaj je narobe, pa bi lahko U ranka in Josephine Vavpotič.
Cerkve. Morda bo le kaj zaleglo.	/
*
Med graduanti naše farne šole sta tudi dva od slovenskih staršev: Tonček Buh, odličnjak, šel bo na St. Ignatius High School. Drugi graduant, tudi sin slovenskih staršev, je Peter Čebular. — Na De La Salle Inst, je gra-duiral mladi Nick Vavpotič, sin
bilo boljše, če bi posamezniki, družine, državne in cerkvene o-blasti šle roko v roki in trezno presodile položaj. Eden takih važnih, da celo hudo nevarnih problemov je problem mamil. Koliko mladih ljudi, ki še niso niti odrastli šoli, je v oblasti tega demona. Mladec niti sam ne ve, kako je prišlo do tega. Padel je v mreže brezvestnih prodajalcev mamil. Nič hudega misleč si je rekel: “Poskusil bom.” Pa ni ostalo le pri poskusu, sledil je padec za padcem. Prej marljivi učenec naenkrat postane nesposoben za vsako učenje, za sleherni poklic. Mnogo milijo-
nov
teh revežev. Mnogo krivde nosi tudi npr. vietnamska vojna. Tam so nekateri, preje dobri fantje, začeli uživati mamila, da bi tako pozabili na bridke dni in na nevarnosti. Ko so prišli domov, so bili reveži. Duševni slabiči. — Ko zasledujemo časopisna poročila o racijah, ki jih-dela policija cd časa do časa, vidimo, kolikšne količine marijuane, kokaina, morfij a itd. gre v promet. Največ mamil vtihotapijo iz Meksike. Brezvestni špekulanti najdejo prodajalce, ti pa mladino, ki je komaj izšla iz osnovne šole. V milijone gre ta umazana igra z mladimi življenji. Vidiš jih na trgu, na šolskih dvoriščih, na razhih skritih prostorih, kjer predajajo mamila. Dvajset dolarjev dnevno ni dovolj, vedno večja je potreba. In če denarja ni, otrok krade doma, krade v soseščini, oropa staro ženico na cesti, samo da zadovolji potrebi po uživanju teh mamil. Ponekod take ljudi, npr. v Turčiji, ki prodajajo mamila, kratkomalo obsodijo na smrt. Tudi dve mladi Amerikanki sta bili tako obsojeni, pozneje pa pomiloščeni na 16 let. Ko policija zaloti takega prodajalca v naši presvobodni deželi, ga sicer aretira, obtoži. Malokdaj pa beremo, kakp so take falote “zašili”. Tukaj je treba trde roke in sodelovanja
Študije bo nadaljeval na De Vry Ihst., kjer se bo posvetil elektroniki. Fantje, mnogo uspehov!
*
V naši’ soseščini bodo gradili, tak je predlog, novo Višjo šolo, in sicer na Cermak Rd., Blue Island in Ashland. Služila bo gotovo predvsem špansko govorečim. Tudi nekaj črncev bo vmes. Zakaj pa ne?
V
Na 26. cesti je bila v nedeljo, 9. junija, velika pasja parada. Parado so imele v oskrbi seveda ženske. Nič nimam proti temu, saj imam tudi jaz rad ži-
v	vali, pa ne v hiši, ampak tole mi
se potrosi za ozdravljenje .	.v,	• -i • i i,-
^______7 . i J je prišlo na misel: Kaj, ko bi se
matere postavile s parado številnih in dobro vzgojenih otrok?
Imamo sam dež in nalive. Komaj stopim na cesto, že moram odpreti marelo. Upam, da s drugod bolj sončite. Lep pozdrav vsem skupaj
“Toti Staj ere”
Seja Kluba slovenskih upokojencev za Sl. Glair okrožje
CLEVELAND, O. — Zopet je potekel mesec dni, odkar ni bilo seje Kluba slov. upokojencev za St. Clair Avenue okrožje, zato sklicujem sejo za četrtek, 20. junija, v Slov. nar. dom na St. Clair Ave., točno ob dveh popoldan.
Na programu so poročila odbora in mnogo novih zadev je treba urediti. Prosim, da se seje udeležite! j
Sporočati moram, da je še vedno veliko' praznega prostora tam, kjer vpisujem mesečni a-sesment. Zelo priporočljivo bi bilo, da vsak član pogleda v plačilno knjižico in ugotovi, do kdaj ima asesmeht plačan. S tem se izognete sitnostim, katerih vam ni treba.
Prosim lepo, da to vpošteva-te.
Pozdravljeni in na svidenje!
Joe Okorn, tajnik
Dve izjavi: Predsednik Nixon se je nedavno izrazil o inflaciji: “Najhujše je mimo.” Skoro istočasno je govoril tudi predsednik Federal Reserve odbora, ki je rekel: “Če bo inflacija rastla. v istem tempu kot doslej, bodo ogroženi sami temelji ameriške družbe.” Kdo ima prav?
*
Pol bilijona otrok bo stradalo v revnih predelih sveta, tako je v Združenih narodih svaril ravnatelj Sklada za prehrano otrok. Oglasil še je tudi zastopnik ZDA. Kot prvo pomoč je svetoval najprej urejevanje rojstev, potem šele pridejo na vrsto'druge vrste pomoči, Koliko milijard zmečejo posamezne države za pretirano oboroževanje, nimajo pa denarja, da bi rešili o-troke smrti od stradanja. .,
*
Nacistični in fašistični greben raste. V Avstriji in Italiji. V Trstu so vrgli bombo v slovensko šplo. Na Koroškem nacistična drhal še vedno ne da- miru. Zanimivo, da tudi takozvane “klerikalne” stranke gredo roko v roki s skrajneži in tako pomagajo ugcnabljati slovenski živelj. Nemci na Južnem Tirolskem so nastopili z nasiljem, tu-
vse družbe od družine, posamez- | eh z bombami. Uspeli so. Lahi so nikov, varnostnih oblasti in! jim končno le dali nekaj več na-
Drobtinice
z lesisonfskega hribčka
OČETOV DAN. — Ko so A-merikanci hoteli imeti poseben dan v letu, da bi počastili svoje matere, jim je šlo vse na roko: vlada in ljudstvo. Nobenih sitnosti ni bilo in Kongres je izdal zakon, naj se vsako leto praznuje Materinski dan. A u-bogi ameriški očetje! Nimajo sreče, niso uradno priznani. Kongres ima gluha ušesa ...
Zgodovina Očetovskega dne se začenja ob prelomnici prejšnjega stoletja. Neka Mrs. Clayton iz North Caroline je prosila svojega župnika, da bi s posebnim bogoslužjem počastil očete križem Amerike. L. 1921 je Mrs. Walter Burgess, Ohio, šla k guvernerju s prošnjo, da.bi določil poseben dan za praznovanje Očetovskega dne. Ni uspela. National Father's Day Assn, se je tudi spustil v boj za dosego tega cilja — pa je pogorel. Edino mesto v ZDA. Spokane, Wash., je dobilo od župana u-radno dovoljenje za praznovanje Očetovskega dne — 1. 1910. Hary Meek iz Chicaga je pisal Hardingu in Coolidge-u, da bi podpisala zakon za “Očetovski dan . Ni uspel, šel je naravnost v Kongres in zastavil svojo besedo v prilog ameriškim očetom. Dvajset let se je trudil zaman. V vseh 64 letih ni niti eden piedsednik ‘vzel pero v svojo desno roko”, da bi podpisal pravično postavo v čast ameriškim očetom. Ali ni to žalostno? Gospodar družine, on, ki jo vzdr-
žuje, njena glava, njen steber — pa mu vlada ne prizna časti, ki mu gre. Patrijarh, ki z materjo vzgaja ameriško mladež, pa nima z njo enakega priznanja in časti!
A vsaj toliko so dosegli zagovorniki Očetovskega dne, da vsaj prepovedi ni od nobene strani in da lahko ameriško ljudstvo posveti tretjo nedeljo junija očetom.
Naj Bog Oče, iz katerega izhaja očetovstvo, blagoslavlja vse naše očete, posebno slovenske, da bodo vodili svoje otroke k Njemu. Naj blagoslavlja njih trud in trpljenje, skozi katero morajo dnevno, da vzdržujejo svoje družine. Naj Bog razsvetli otroke, da bodo spoznali, da je njih naj večji dobrotnik in prijatelj oče. Naj oče čuti, da je spoštovan in ljubljen. Naj čuti hvaležnost otrok, dokler še živi. Naj se veseli cvetlic v življenju — polagati vence na očetov grob je prepozno. Bog živi vse naše slovenske očete!
V SPOMIN s. M. AMBROZIJI GORNIK. — Dobili smo novico, da je umrla 23. aprila letos v Mariboru s. M. Ambrozija Gornik. Nismo bile presenečene, ker smo vedele, da je bila že dolgo časa na bolniški postelji. Rešena je! Saj je dolgo trpela. Upamo, da jo je Bog že poplačal za njeno dolgo službo v njegovi stvari, v službi mladine. ,
Bila je rojena v Mariboru 17. maja 1879. šolala se je pri šolskih sčstrah, katerim se je dvajsetletna pridružila 15. avg. 1899. Delovala je kot profesorica risanja in slikanja na učitejišču. Bila je tudi moja učiteljica in hranim v svojem srcu naj lepše spomine na njeno dobroto in prijaznost. Najbolj se mi je do-padlo na nji, ker je bila z vsemi dijakinjami enaka. Ni delala nobene izjeme med gosposkimi dekleti kr nami, ki smo prišle v mesto z dežele. Ni nam dala čutiti, da nimamo posebnih talentov za slikanje. Mojim slikam se je najbrž na tihem muzala, a me ni nikoli ponižala pred drugimi, še zdaj sem ji hvaležna za to.
Ko so 1. 1941 Nemci zasedli samostan, so se sestre razkropile ne vse strani. Katere so še imele domove, so se vrnile nazaj v očetovo hišo. TuRi s. Ambrozija je odšla k svojim, a je redno obiskovala sestre v Mariboru. Bila je ves čas z njimi v stiku. K njim ni mogla, ker je bil njih dom premajhen in so v njem živele samo take, ki niso imele prostora, kamor bi glavo položile. A pred smrtjo si je želela v samostan, kjer je tudi umrla.
Moje sošolke so jo večkrat o-biskale in mi poročale o nji. Vse so jo zelo spoštovale in ji o-hranile ljubezen ih hvaležnost.
S. Ambrozija je dosegla lepo starost. Imela je 94 let, ko jo je Bog poklical in od teh je-preživela 74 let v kongregaciji šolskih sester. Bila je torej biserna jubilantinja.
Pregnanstvo iz samostana je voljno prenašala. Njen naj večji križ pa je bil, da ni mogla več k mladini. Priklenjena na postelja je molila za njo — kot tudi prej vse življenje. Bila je ljubiteljica molitve. Ravno pre-
den je umrla, mi je ena njeniH nekdanjih učenk pisala: “S. Am-brosija pravi, da je treba tudi za zdravje moliti..
Zdi se mi, da jev Ameriki nekaj njenih učenk. Eno izmed njih sem nedavno tega srečala. Upam, da se bodo rade spominjale dobre s. Ambrozije v svojih molitvah. Naj v miru počiva na božjem Srcu in se spočije od svojega dolgega utrudljivega zemskega popotovanja.
NEKAJ ZANIMIVEGA O SV. MAŠI. — Pred dolgimi stoletji niso smeli tisti, ki so se pripravljali na sv. krst, biti pri celi sv. maši. Smeli so ostati samo do ‘vere’. Ta del sv. maše se je še do nedavnega imenoval maša katehumenov. Sedaj je to: liturgija božje besede. Višek te maše je bil evangelij. Pri maši za vernike je bil pa najvažnejši del posvečenje in povzdigovanje — kar je še sedaj.
„ Knjiga evangelijev, oltar in duhovnik sta vedno predstavljala vernikom Kristusa. Zato so pred čitanjem evangelija ministranti prinesli goreče sveče. Dva od njih sta jih držala ob straneh knjige. Še sedaj duhovnik med slovesno sv. mašo pokadi knjigo z dišečim kadilom. Enako oltar in diakon pokadi njega — ker je simbol Boga.
Zakaj napravi duhovnik s palcem križ na knjigo evangelijev. To pomeni, da bo vzel iz knjige blagovest, kot bi jo prejel od Kristusa samega. Nato se prekriža in z njim vred božje ljudstvo, ki vstane iz spoštovanja do božje besede.
Kaj pomeni križ? Na čelu — da bi razumeli evangelij in si ga zapomnili. Na ustnicah — da bi govorili o njem in ga širili. Na prsih — da bi ga ljubili in živeli po njem. ,
Zakaj duhovnik odlomi del hostije in jo spusti v kelih v presv. Kri pred sv.' obhajilom?
To so delali že v zgodnji dobi Cerkve, da bi s tem pokazali: Četudi je več sv. maš, je v resnici samo ena daritev križa. Preden se je duhovnik obhajal, je odlomil del hostije in jo shranil do prve sv. maše, ki se je tam zopet služila. Ker je postala med tem časom trda, jo je duhovnik spustil v kelih in jo s sv. Krvjo povžil. Od sv. Hostije je že prej zopet odlomil delec in ga shranil. Sedaj duhovnik ne shrani delca Hostije, odlomi ga in spusti v kelih — ne iz potrebe, ampak da se ohrani obred.
Nekateri verniki se hudujejo, , češ, zakaj je sv. Cerkev vpeljala novo navado v sv. mašo, namreč znak miru — Sign of Peace. Kristus, ki ga prejmemo v sv. obhajilu, je Princ miru. On sam nam je povedal, da nam ne more dati miru, če ga mi nočemo imeti z bližnjim. Dokler ne od-pustmo bližnjemu in se spravimo z njim, ne moremo biti deležni miru, ki ga obljublja Kristus:	“Svoj mir vam dam ...”
Zato si podamo roke, preden se približamo božji mizi. Seveda je to rokovanje samo znak. V •srcu moramo imeti željo in volji odpustiti njim, ki so nas žalili. Ne smemo čakati, da bi nas tisti, ki nas je žalil, prosil odpuščanja. Tudi brez tega moramo, odpustiti. In bomo našli mir, ki ga svet ne more dati — ki ga daje samo Princ miru.
s. M. Lavoslava
Ameriška Domovina v prvem tednu julija laradi potifnk osebja ne bo izšla
Naročnikom in vsem ostalim bralcem Ameriške Domovine vljudno naznanjamo, da ne bomo izdali lista v tednu 4. julija. Urad in tiskarna bosta zaprta od petka, 28. junija do ponedeljka 8. julija.
To bojno storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci toliko potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče, ker je število osobja premajhno, da bi moglo postopno na počitnice.
Dopisnike, tajnike društev in vse ostale prosimo, naj svoja poročila pošljejo preje, da jih bo mogoče pravočasno objaviti. Prosimo vse, da vzamejo to vest blagohotno na znanje.
ANADSHA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Borba za življenje, ne za smrt
^ junijskih dneh se Slovenci ^minjamo, kako je leta 1945 ^iral -cvet slovenskega naro-a' je to mladi rod, ki je sto-1 'na okope, da hrani svobodo Vesti, svobodo vere in prepriča-^a> zdruiževanja ter slovensko Etično in državno svobodo. Za ^ ^leale se je ta rod boril, pa-
vara;
v borbah, bil nazadnje pre-n, mučen, in kruto, nečlo-
,63k° umorjen. Vse to zato, da 1 ftarod živel v svobodi. Zato je 1 spomin na ta rod živ, želja 23hteva po teh idealih živa in ^ujenljiva, na tujem v svobo-Slasna, doma pod tiranijo ^je tiha, a nič manj vztraj-.' lo pa zato, ker ti ideali ni-^ Ic manj in nič več kot zah-j-'a Po polnem narodnem živ-Podtalno tli zahteva, ^ ,ei mogotci jo čutijo in se je ^Ta tujem v svobodi pa od a bo leta odmeva glas, ki o-Va resnico, ki je objektivni .. °vinar ne bo mogel prezre-
l11 ta je:
So slovenski komunisti že j. - vojno, ob izbruhu vojne bi-stužbi mednarodnega komu-S]^ a> ki mu za usodo sloven-Naroda ni bilo mar; l a Je številčno nepomembna Oj^^istična stranka v Slove-Usurpirala mandat, da je v ob6llU naroda izrekala smrtne
toed
^odb-
Clitic;
e in tako postala edina
ha skupina v 1500-letni j^. , °vini slovenskega naroda, na beset tisoče svo-ko as^n^h bratov zato, da je ta-dg5r^la h31 ublast;
^ ^0imu’n^stična sku-tnok Prisilila tradicionalno de-b0t, ratski slovenski narod v ta-1{0 ^^m-u tujega totalitarnega ^^hizma;
Je nesrečna opredelitev jjj,. glavni vzrok, da Slovenci {)0 ^Vojih upravičenih zahtevah stri ženskem ozemlju v Av-^ifo ln ^a^ji na mednarodnih bii| konferencah niso do-lejij^bpbre cd merodajnih ve-Šlt0 sm° tako izgubili Koro-rst, zono A in se nam še daS 2o'na ® oporeka;
&o j s^0veinski narod še danes la l^esetih letih nima prilike, bok . Se Prostovoljno, na -svo-Soda- . v°ktvah izrazil v prid °lkl ernu režimu ali pa tega da
ilos 2a^° Slovenci doma še da-Vaj0 trdiesetih letih ne uži-skg ^°btione, gospodarske, ver-kulturne svobode, kot
nas misel, da je oče normalno dokončal svoj življenjski tek.
Posebno nas vzpodbuja mirna zavest, da se je oče poslovil od nas mirno in vdano. Zame vsaj je bilo čudovito opazovati, kako je bil vsak dan bolj sprijaznjen z mislijo na zemeljski konec in bližnji vstop v večnost. Prepričan smo tudi, da ni odšel z nobeno mrzko mislijo do nobenega človeka,,kot jih tudi prej ni gojil. Mene je ta primer potrdil, kako važno je, da človek svojo smrt res doživi, ne da se mu samo pripeti. Saj je to najvažnejši, najusodnejši korak v človekovi eksistenci in ni večje milosti kot ta, da ga more storiti v zavesti, da gre domov, potem, ko se j e očistil vsega nižjega .. .” B.
Tragičen odhod brez slovesa
-Slovensko skupnost v Torontu sta prve dni tega tedna (9. in 10. junija) zapustila dva mlada človeka. Prvi, Ciril Pestot-nik, mlad fant, ki je živel dolga leta prav blizu slovenskega središča. Bil je sam, čisto sam v tej deželi, preveč sam, zato mu je verjetno- prišla misel, neprava, pogubna misel, -da je bolje, da odide. In je odšel, ne da bi se poslovil.
Tudi drugi je foil mlad, človek, mož in oče dveh mladih otrok, Anton Muc. On ni bil sam, on je zapustil drage, zato je njegov pretragičen odhod še toliko bolj žalosten.
Naj jima bo Bog, ki edini zna brati misli, ki preletavajo človeške možgane, ki edini zna brati utripe človeških src in ki edini ve za bedo in revščino zbeganih duš, milostljiv sodnik in -naj tolaži tiste, ki žalujejo za njima. Na slovenski skupnosti pa je, da! se zave, da. tudi v njej živijo, ali | bolje životarijo duše, ki jim je! breme življenja pretežko.
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
Ker se je Ontario Hydro odločila uporabljati olje namesto premoga v dveh svojih novih velikih kaloričnih elektrarnah, bodo morali uporabniki njene elektrike plačevati letno dodatnih 50 milijonov dolarjev z letom 1979. Družba je zaprosila za prihodnje leto povišanje cen za okoli 15%. Iz gradiva, ki ga je družba predložila v -podporo svoji zahtevi, je razvidno, da je elektrika iz olja dvakrat dražja od one iz premoga. Če pomislimo na to, nam je jasno, da je čuvanje okolja v tem slučaju precej drago. Je pa tudi res, da je raba olja veliko enostavnejša, če je olje seveda redno in vedno na razpolago!
Ontario Hydro računa, da bo leta 1979 rabila za svoji novi e-lektrarni pri Kingstonu in Port Hope okoli 10 miijonov sodov olja, ki naj bi po njenih računih stalo tedaj okoli $110 milijonov. Isto količino električne energije bi bilo mogoče dobiti pri u-porabi premoga kot goriva za nekako- 60 milijonov. Elektrarna Lennox pri Bathu, ki bo dajala 2,152,000 kilowatov, je bila prvotno zamišljena na uporabo premoga, pa so leta 1968 načrte spremenili, ker je bilo tedaj dovolj olja na razpolago in so računali, da bo pri tem ostalo za dolgo dobo ...
Po triurni preiskavi, pri kateri je sodelovalo 53 policajev in policajk, so obtožili le 4 osebe zaradi marijuane, ki so jo pri njih našli.
*
Lucien Lamoreux, ki je skozi 8 let predsedoval spodnjemu domu parlamenta, je bil imenovan za -kanadskega poslanika v Belgiji. Imenovanje je odobril tudi vodnik opozicije Robert -Stanfield.
Odvetnik James Bay Development Corporation je pred prizivnim sodiščem Quebec a dokazoval, da Indijanci nimajo nobene pravice na ozemlju, na katerem gradijo hidro-elektrarne, ki bodo'skupno stale okoli 6 bilijonov dolarjev in raj še- še več, ko so morali delo -ustaviti zaradi indij anskega odpora. Georges Emery je dejal, da je v kraljevi listini iz leta 1670 zapisano, da preide v “polno lastništvo, in brez zadržkov in omejitev” omenjeno področje' Hudson Bay Company. Če so imeli Indijanci na tem področju kake -pravice, so jih po sodbi pravnega zastopnika s to listino izgubili.
' Sodnik Malouf je lani 15. novembra v nasprotju s tem pravnim stališčem odločil, da ima domače prebivalstvo področja James Bay pravico do tega, če-
tudi te niso določene in je zato Generalnega guvernerja Ju- pokrajina dolžna to vprašanje z lesa Legerja je predzadnjo sobo- njimi rešiti, predno sme nada-to zadela kap in njegovo stanje -ljsvati z gradnjo. Vrhovno pose le počasi popravlja. Poleg do-; krajinsko sodišče je izvedbo od-
mačih zdravnikov so pozvali k njemu tudi -dr. Roberta Sicker-ta, nevrologa Mayo klinike v Rochestru, Minn.
ločbe sodnika Malouf a odložilo in dovolilo nadaljevanje -gradnje, dokler ne bo spor pravno dokončno rešen.
Vzrok težav italijanskega go- V Montreal je -priletelo 130 spodarstva je v tem, da Italija | ljudi iz Dominikanske republi-po-rabi več denarja, ko-t ga za-j ke na “izlet”. Ko bi se morali služi.. Živi preko svojih dohod-j h junija vrniti, jih je bilo v ho-! kov ob izposojanju velikih vsot,d;elu, kjer so bili nameščeni, le v tujini. V preteklih dveh letih ^ 8, vsi ostali pa so izginili z nasi je izpo-so-dila 10.5 bilijonov do- mero, da ostanejo v Kanadi ali

Srečo .uživati v resnično
ratski novi domovini Ka-
^SlUc ° Irio^^ev delo, da ta tov^Vmaga, more biti zago-% 2lvljenja slovenskemu na-
•	J
K° umira pravični
Otj
Stelja, ki živi v daljni ^ rrSem pre^el pismo, v kate-^ 1 sporoča, da mu j e umrl
^ poroča, da mu je umrl s tem- očetom naju je kot dobro poznan-
3
Civ_r*jj.u/ pužillcui-
. a družinskega prijatelja lrnenoval, pri skupnih za-so UVa sodelovala nekoč, za-

gjis e Vezi prijateljsko trdne ' C*0 manj močne. In \r 1 ^e§a moža mi piše n je-m111 takole:
Je že tu . . .
Kar naenkrat je prišla poletna sezona. Po majskih deževnih dneh, ki so bili včasih kaj hladni, je prišel mesec junij in prinesel preodkus poletja; njegove toplote in njegovih lepot. Ljudje že odhajajo za konec tedna ven v naravo, kjer je -zelenja v izobilju, čistega zraka obilno, sončnega gretja v pozno popoldne. Zato so naše cerkve ob nedeljah že veliko manj obiskane. Društveno •delo je ponehalo. Le Društvo Slovencev se vneto pripravlja na XV. SLOVENSKI DAN, ki bo zadnjo nedeljo meseca julija na slovenskem letovišču.	!	’' -J- - ju
larjev, pa komaj kaj ukrenila, da bi te mogla postopno vrniti. Primanjkljaj v njeni zunanji trgovini v preteklem aprilu, za katerega so podatki na razpolago, je znašal 1.3 -bilijone dolarjev. Ker ji ni bil nihče več pripravljen posoditi, kar bi rada, so pretekli teden na posvetu 20 glavnih industrijskih držav sveta, ko so razpravljali o medna-rcdnem monetarnem sistemu, odločili, da naj se dovoli državam za najemanje posojil upo-
se pretihotapijo preko meje v ZDA. Nekako polovico so jih v nekaj dneh staknili in -poslali domov, ostale pa še iščejo.
Le kdo bi jim zameril, če si želijo na boljše in izberejo' “izlet”, ko drugače ne morejo do zaželjenega cilja, v deželo svojih želja, kjer pa tudi ni vsem in vselej z rožicami postlano!
*
Nemški socialni demokrati so se pri pokrajinskih* volitvah v Nižji Saški slabo odrezali. Z li-
rabiti zlato njihovih narodnih beralci, s katerimi so skupaj v bank na temelju dejanske cene' vladni koaliciji, so .pri preko e-
Dclgo smo čakali nanjo, a je nenadoma prišla in je med nami poletna, počitniška sezona. Da i bi bila vsem v srečo ...
Srčne kapi pri mladih kadilcih
^ je srno očeta. Božja vo-h 0tela’ Le brez večjih
S paQCakal skoraJ - 83 let, po-
% k ^ ^ar nena^oma prišla ^'br0 a^’ katere se je kar op0rnogel, nato ga je uda-2%sk. ^ganska kap. Ves bole-Sal ,Prpces ie v akutni obliki biij Vspet tednov, tako da smo ^ vsakn°tranle pripravljeni. Je ° slovo težko.' Tolaži pa
na svetovnem trgu. Italija ima skupno okoli 2500 ton zlata, ki je po taki ceni vredno okoli 13 bilijonov dolarjev. To -bo torej zadoščalo za nekako eno leto, če ne bodo začeli drugače gospodariti.
V težavah so tudi Francozi, Angleži in drugi, ki -morajo izdati letno ogromne vsote za olje. Za enkrat je v tem -pogledu trdna edino Zahodna Nemčija, ki bo po vsem sodeč zaslužila s prodajo svojih industrijskih izdelkov v tujini toliko, da bo s tem plačala uvoženo olje, pa ji bo nemara še nekaj ostalo. Zahodna Nemčija ima tudi naj večje devizne in zlate rezerve.
Solicitor General George Kerr je imenoval posebno kraljevo komisijo, ki bo preiskala postopanje policije pri policijskem nastopu v Landmark Motor Inn Hotelu v Fort Erie 13. maja letos, kjer so sumili, da se zbirajo Tobačni dim vsebuje' prodajalci in uživalci mamil.
Največ jeze in protestov je vzfoudilg preiskava 36 žensk in 7 moških, ki so se morali popolnoma sleči in se podvreči “intimni” telesni preiskavi.
Bolezni srca in srčne kapi so pri mladih ljudeh vedno pogostejše, trdi profesor Helmut Schievelbein. Verjetnost srčne’ kapi je pri mladih kadilcih mnogo večja, kot pri nekadilcih in poraba cigaret se premika vedno bolj na mlajše letnike.
Pri raziskovanju o srčnih boleznih in kajenju se bo treba ločiti od starih predstav in preiskovati tudi druge sestavine tobaka, ne samo nikotin, pravi profesor.
kakih tisoč sestavnih delov, ki so znani. Profesor Schievelbein zahteva, naj se cigaretna industrija bolj posveti raziskovanju boleznim srca ih ožilja.
nem milijonu oddanih glasov v pokrajinski parlament dobili le 52,000 glasov večine, -le nekako pol odstotka. Izgubili so 12 poslanskih mest, med njimi vsaj polovico starih, znanih socialističnih vodnikov. Vodnik krščanskih demokratov Helmut Kohl je dejal, da je izid volitev pokazal, da bi. sedanja vladna koalicija gladko izgubila, če bi prišlo sedaj do zveznih parlamentarnih volitev.
Poraz v Nižji Saški je -bil za polovico manjši od onih, ki so jih socialisti utrpeli preje v letošnjem letu pri deželnih volitvah. To naj bi -bila posledica odstopa Brandta in njegova nadomestitev s' H. Schmidtom. Socialni demokrati upajo, da se je položaj njihove stranke pri volivcih nekaj popravil z nastopom novega vodstva. To naj bi pokazala deželne volitve v Hesenu v oktobru.
Willy Brandt je kot znano odstopil v aprilu kot kancler, o-stal pa je načelnik socialistične stranke.
Ur
Italijanska škofovska konferenca je pretekli teden izjavi-
la, da “v cerkvi ne bo prostora za nerodoviten in razjedajoč protest”. Škofje, nad 300 je bilo zbranih, so ugotovili, da je ljudsko glasovanje v maju o razpo-roki razkrilo “elemente krize v cerkveni skupnosti”. Papež sam je v nagovoru na škofe dejal, da je glasovanje “boleče potrdilo”, da je mnogo državljanov v nesoglasju s cerkvijo. Pozval je duhovnike, ki so podpirali ohranitev razporo-ke, naj “se vrnejo v popolno cerkveno edinstvo”, pa -pri tem poudaril, da morajo priznati svojo zmoto.
*
Kraljevi vinipeški balet se je vrnil zadovoljen nad uspehi in sprejemi, ki jih je doživel tekom svoje 9-tedenske poti po Srednji in Južni Ameriki. Nastopil je tudi na Kubi. Povsod naj bi bil deležen velikega o-biska in navdušenih gledalcev.
V	Mexico City je -prišla nastop gledat Mrs. Lui-s Echeverria, žena predsednika republike, in o-značila nastop kanadskega baleta iz Winnipega sjjajen in izreden.
*
Infacija v Kanadi je v prvem četrtletju 1974 dosegla povprečno raven 12.8%, med tem ko je -splošno narodno gospodarstvo rastlo na ravni 6.8% letno.
V	zadnjem četrtletju lani se je držala inflacija na letni ravni 7.2%, preračunano na celo leto pa 7.1%.
*
Francija je program svojih jedrskih preskusov v Južnem Pacifiku, zmanjšala za en preskus zaradi varčevanja, kot je o b j a v il predsednik republike Valery Giscard. Koliko preskusov imajo v načrtu, ni povedal. Sedanji preskusi bodo •-zadnji v ozračju, po prihodnjem septembru bo Francija preskušala, jedrsko strelivo le še pod zemljo.
. *
Portugalski predsednik Antonio de Spinola je izjavil v Lizboni, da bo Portugalska dala svojim pokrajinam v Afriki pravico do neodvisnosti potom ljudskega glasovanja, toda najprej mora biti tam konec vojskovanja in uvedena mora biti demokracija, ki bo omogočila svobodno odločanje prebivalstva. Zunanji minister Mario Soares -se je pretekli teden raz-govarjal z vodniki upora v Portugalski Gvineji v Alžiriji. Prvi tak sestanek je bil v maju v Londonu.
*
Del gradbenega delavstva v pokrajini Quebec je zapustil sam delo, na tisoče je bilo odpuščenih pretekli teden, ko je prišlo do sporov med delavstvom in gradbenimi podjetji. Predsednik unije je dejal, da utegnejo sedanje težave prizadeti do 100,000 delavcev v gradbeni industriji pokrajine.
*
Prijatelj: Je bil tvoj stric pri zdravi pameti in popolnoma priseben do, zadnjega?
Dedič: Ne vem, njegova oporoka bo odprta šele jutri!
Predlog za sporazum med 9,500 uposlenci treh velikih kanadskih mesarskih < in klavni-ških družb je bil odklonjen in pričakujejo, da bodo te 21. junija obrat ustavile.
Novi vojaški vodniki nega Jemena so izjavili, da do državi vrnili civilno vk Poznav&lci razmer sodijo, ds bedo naslonih bolj na Savd Arabijo, ki je kot prva,vzpo: vila stike z novo vlado in i: vila, da ne bo trpela noben tujega vmešavanja v notrs razmere Severnega Jemena.
Rejci prašičev v Ontariu trdijo, da vlada ne stori dovolj za prodajo prašičev, ki je zato zastala. Sklenili so začeti kampanjo za prodajo kanadskih prašičev na Japonsko.
—	---o-----
Po 30 telili se sestali jugoslovanski rešitelji z ameriškimi rešenci
WADDINGERS FALLS, N.Y. — Koncem preteklega tedna so se po skoraj 30 letih sestali tu Dragutin Cvijanovič, njegova žena Vasilija ter njuna sinova s 4 ameriškimi -letalci, ki so bili sestreljeni nad Jugoslavijo, pa sta jih sprejela pod svojo streho in delila z njimi svojo skromno hrano. Skupno je bilo 10 ameriških letalcev, toda na sedanje snidenje po 30 letih so mogli priti le 4.
-Slavje je bilo zanimivo in prisrčno, polno pripovedovanja in spominov iz onih težkih dni.
Dragutin in Vasilija Cvijanovič sta prišla na obisk k svojemu sinu Momčilu, ki je povabil za to priložnost nekdanje ameriške letalce in jim pripravil gostijo. Na vrtu so pekli prašiča in janca ter mesnino in druge dobrote obilno zalivali z vinom ob spominu na to, da so pred 30 leti imeli vsi skupaj na razpolago le eno kokoš. Dragutin Cvijanovič, doma iz okolice Banje Luke, star 81 let, je dejal, da še vedno čuti, kot da so štirje Ameri,kanci njegovi sinovi.
—	—o------
Senat je izglasoval odložitev predpisov o varovanju okolja
WASHINGTON, D. C. — Senat je izglasoval odložitev izvajanja predpisov o varovanju o-kolja, predvsem čistoče zraka, ki bi morali stopiti lefos in prihodnje leto v veljavo. Vzrok je energetska kriza in boj z njo.
Elektrarne so dobile podaljšanje pravice rabe slabših vrst premoga z večjo primesjo žvepla, katerega raba je- bila ponekod že prepovedana, drugod pa bi prepoved morala stopiti v veljavo. Odložili šo tudi izvajanje predpisov za čistočo izpušnih plinov avtomobilskih motorjev od leta 1976 na leto 1977 in predvideli možnost odložitve tega še za eno nadaljnje leto.
PREGOVORI
Profesor je padel v vodo. Rešili so ga z veliko težavo. Ko se je na suhem zavedel, se je udaril po čelu in rekel:
“Vraga, šele zdaj sem se spomnil, da znam izvrstno plavati.”
DEŽELA POTREBUJE VODSTVO — je dejal predsednik U-nije avtomobilskega delavstva Leonard Woodcock (ha sliki) pred skupnim gospodarskim kongresnim odborom, kjer je o-značil za trenutno najbolj pereči vprašanji brezposelnost in krizo energije. Obe sta res najbolj pereči vsaj za avtomobilsko industrijo. Woodcock je prepričan, da Nixon ni sposoben dati ZDA trdnega vodstva, ki jih naj izpelje iz sedanjih stisk.
Jemali so fotografije svojih umorov belcev
SAN FRANCISCO, Kalif. — Člani črnske skupine “Angeli smrti”, ki so obtoženi moritve belcev v slučajih, znanih “Zebra”, naj bi snemali tovariše pri moritvah in fotografije predložili kot dokaz -svojega junaštva za napredovanje v skupini “Angelov smrti”.	.
‘,‘Angeli smrti” naj bi bila zagrizena črnska skupina s člah-stvom po vseh ZDA, ki je odgovorna za umor vsaj poldrugega -ducata belcev v severni Kaliforniji tekom 18 mesecev.
V zvezi s tem so bili prijeti pretekli mesec in obtoženi 4 črnci, katere je izdal njihov tovariš, ki trdi, da je bil navzoč pri 10 umorih.
MALI OGLASI
EUCLID ZIDANA HIŠA
za dve družini, 5-5 vsako stanovanje, rekreacijska soba, 50 x 140 čevljev lot. Dvojna garaža v štiridesetih.
EUCLID OD CHARDON RD.
na pol ranč, dvojna priključena garaža, štiri spalnice, ena in pol kopalnica, klet, 60 x 145 čevljev lot. lastnik premeščen. Se mora prodati, v srednjih štiridesetih.
EUCLID ZIDAN BUNGALOW
10 let star, dve spalnice in prostor zgoraj za dve sobi. Klet. Dvojna garaža. Kvalitetno delan. Kot nov. V srednjih tridesetih.
NOVI DOMOVI
od Route 91, Eastlake, ranči, colonials, splits. Kličite za informacije.
UPSON REALTY
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
(106)
________
LASTNIK PRODAJA
8-sobni dohodninski bungalov,
2	kopalnici, air conditioner, zavese, garaža, v 20-tih.
Kličite 481-5531
x (106)
Ženitna ponudba
Ženska iz Ohio želi spoznati Slovenskega moškega v starosti od 60 do 65. Ponudbo s foto na Ameriško Domovino, 6117 St. Clair Ave., 44103, pod značko “Alojzija”
-(18,21) Wants To Rent
Elderly lady would like to rent
3	or 4 rooms up.
361-8287
—(106)
Išče stanovanje Ženska v pokoju išče 1 veliko sobo ali dve s kuhinjo, zgoraj, blizu Neff Rd. cerkve ali sv. Kristine. — Tel.: 431-6584.
HIŠA NAPRODAJ
za eno družino, osem sob, v jako dobrem stanju; velik lot, v Collinwoodu. Kličite 481-9877.
(105)
V NAJEM
6% sob na E. 72 St. južno od St. Clair Ave. Kličite po 6. uri 843-8033 ali 241-2044.
(105)
HOUSE FOR SALE
By owner: Cleveland, E. 185 area. Newer 4% room bungalow $27,900. — 531-2706.
_______________________-(106)
Male Help Wanted
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
Help Wanted Male or Female
Za pomoč v restavraciji
Slovenski restavrant išče kuharja ali kuharico za nočno službo: pomivalca posode, moškega ali žensko, tudi starejšo osebo za nočno službo, postrežnico za nočno službo. Kličite BALKAN CHALET tel: 486-8236 15605 Waterloo Rd. blizu Slovenskega delavskega doma
'2UlL£iiSiUk i)UMU v ii^A, JUNE 18, 1974
{iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitl =	=f
Paul Keller
CVET NASE VASI
I
hmiimimmmimifiiummmmmimmmiiiiiiimimimiiiiiiimiiimimiim!
i
“Kako to? To je vendar dovoljeno in ni nečastno.”
“Je. A ženske so* pač različne. Jaz sem imela tvojega očeta rada, čeprav ni bil zmeraj tak, kakršen bi moral bitk In če bi se poročila s kom drugim, bi vendar zmeraj mislila nanj in bi me bilo v dno duše sram. Tudi pred vami — otroci.”
Mina je mater debelo pogledala.	t
“Sram?”
“Da — sram!”
Nenadoma je Mina razumela. Do las je zardela. Razumela je nežno čistost svoje matere. Videla je, da se v tem ženskem srcu razcveta lilija sredi venca nevenov. In kar se ni na Boštja-novini še nikoli zgodilo, se je zgodilo zdaj: otrok je materi poljubil roko.
Kar je bilo potem, ko je mati odšla, ni bilo lepo. Na dvorišču je bil prepir. Gospodarnik Jože je držal kobilo za povodec in Lojze, krepak fant, ga je zmerjal. Mina je stopila na prag.
“Kaj pa je?” je rezko vprašala.
“Jaz sem šel le kobilo iskat. Ker jo potrebujemo,” je mirno odvrnil Jože.
☆
“Osramotil me je,” je kričal Lojze, ki ni bil trezen, “osramotil vpričo ljudi, ker je prišel pome v krčmo. Ali sem jaz sin tega posestva, ali je tistile pobalin?”
Plečati gospodarnik je za nekaj korakov pristopil k vinjenemu Lojzetu.
“Stoj!” je vzkliknila Mina; “Jože, prav si storil, a pusti ga, pojdi rajši na delo. In ti, Lojze, pojdi z menoj v hišo!”
“Še na misel mi ne pride!” Gospodarnik je odšel s kobilo. Mina je rezko pogledala brata in dejala:
“Kaj? Nočeš z menoj v hišo?” “Ne. V krčmo grem. Ne dam se sramotiti!”
Tedaj je z neskončnim zaničevanjem dejala Mina:
“Pojdi nazaj v krčmo! In popivaj naprej!”
Vrgla mu je denar pred noge. Oni je divje zarobantil. Dekle je' izginilo. Fant je sedel na klop pred hišo in godrnjal in grozil. S peska« se je v soncu bleščal denar vanj.
V sobi je sedela sama Mina. Prisluškovaje si je želela, da bi brat prišel, jo nahrulil zaradi žalitve z denarjem ali bi jo celo pretepel. Toda — ni ga bilo. Mina je še bolj napeto opazovala, kaj da bo. Tedaj — je vstal s klopi. Pokukala je skozi okno. Pa je videla, kako je brat pobral denar in se vračal v krčmo.
“Izgubljen je!” je zaihtelo dekle. Sejača je zdrknila pod mizo.
3.
Krog binkošti je prišel Tone iz šole in dejal Mini:
“Ti, Mina, tale Novak je kaj čuden tič!”
“Kdo pa je Novak?”
“No, to je novi učitelj.”
“Pa mu praviš ‘tič?”
Že ga je hotela zuhljati, pa se je Tone s skokom na polico spretno izognil zaušnici.
“Tudi on nam pravi tako. Pravi, da moramo postati tiči — pa ne kakšne šleve. Dobro in hvalevredno je, če človek stopa za voli in konji, a na svetu je še nekaj drugega, kar tudi nekaj velja.”
“Popivanje in kvartanje!” se je oglasilo od mize.
“E — pa že ne! Novak je dejal: prejšnji kmetje so orali, brano vlačili, sejali, mlatili in so— in so .. .”
“. . . dosegli sto let!” se je odzvalo od mize.
“Kajpa še! Kvečjemu da so dosegli to starost z vodenico in so se poneumnili. Saj niso poznali druge zabave ko pijačo in kvartanje. To vse pa bodo zdaj odpravili. Mi, mladi, mi bomo vse spreobrnili.”
“Tako? Kako pa boste to napravili?”
“Takole bomo napravili: prvič smo ustanovili neko društvo.” “Društvo?”
“Da. Najprej moramo imeti društvo in to društvo mora dobiti svoje ime. ‘Tički’, je dejal Novak, ‘zbirajte svoje precej obilne možgane in se spomnite kakega imena za mladinsko zvezo, v kateri so poglavitne reči zdravje, radost, zmernost, čistost, sport, igra in zabava!’ Ah, Mina, danes bi se morali zadnjo uro učiti zgodovino, pa je dejal Novak: Tn zdaj odložimo zgodovino in mislimo na svojo mladinsko zvezo!’ — Namesto naloge nam je potem naročil, naj položimo svoje misli o imenu v zvezke. — Veš, položimo, je rekel.”
“To je smešno,” se je oglasilo iznad krpanja nogavic.*
“Vidiš, tale Novak je dovtipen tič. No — jaz seveda sem tudi napisal svojo reč.”
“Ali mi prebereš?”
Fant je pomislil. Nato je vprašal:
“Pa me ne boš nabunkala? Zares ne?”
“Ne!”
“Reci najprej: prisežem!” “Rečem: prisežem!”
“Tak zdaj pa!”
Planil je po torbico in vzel zvezek iz nje.
“Posluh, Mina! Pa se nikar ne šobi, če ti ne bo všeč. Saj ne more biti vse prav in tudi vedel nisem, kakšno društvo naj bi bilo to — ali nabožno ali prosvetno. Najprej sem napisal: ‘Alojzijevo društvo’.”
“To je lepo!” je dejala Mina. “Seveda je lepo, to je potrdil tudi Novak. A za telovadbo in zabave ni, je dejal.”
“No — beri dalje svoje naslove!”
“Torej:	‘Veselo potovanje’,
‘Kikiriki’, ‘Mi bomo že’!” — (Dalje prihodnjič)
nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.	F
Pevska društva
GLASBENA MATICA
President Frank Bradach, 1st Vice. Preš. Linda Shaver, 2nd. Vice Pres. June Price, Financial Secretary Robert Klancher, Recording Secretary Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., Ohio 44143, Auditors: Mollie Frank, Josephine Bradach, Carolyn Budan, Wardrobe Marie Shaver, Librarian Mollie Frank, Marie Babbitt; Stage: Joe Novak, Frank Ivančič, William Mehaffey; Publicity: Charlie Ter-chek, Mollie Frank, Carolyn Budan.
Rehearsals every Thursday at 8 p.m. in SNH, room 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Častni predsednik Joseph Durja-va, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Matthew J. Dolenc, 1815 Sunset Drive, Richmond Heights, O. 44143 tel.: 261-1821, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar Donald Mulec. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozan. Pevovodja Frank Vauter.
Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Ivan Hauptman Podpredsednica Marija Sekne Tajnik Jože Likozar Blagajnik France Lovšin Arhivarica Anuška Lekan Nadzorni odbor: Ivan Jakomin in Janez Tominc
Odborniki:	Mojca Slak, Tone
Hauptman, Metka Kmetic, Tomaž Štepec, Milena Dolinar, Marko Jakomin, Andrej Kokah Pevovodja ing, Franček Goren-sek
Naslov: Pevski zbor Korotan, 741 Kenbridge Dr., Cleveland, O. 44143.
Slovenski domovi
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Bob Prince, Predsednik; Anthony Simčič, Podpredsednik; Pauline Stepic, Blagajničarka; Mary Estanik, Zapisnikarca; Ella Pultz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Estanik, Anthony Simčič, Marie Zeitz.
Seje vsaki tretji četrtek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edward Škufca, pod-pred. Ella Samanich, tajnica Anna Mae Mannion, blagajnik Harry Blatnik, zapisnkarica Josephine Zakrajšek, dopis, tajnik Dan Pavšek, nadzorniki Louis Sajovic, Mary Dolšak, Louis Fink. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Albin Lipold, tajnik Frank Bavec, tel. 361-9115, blagajničarka Frances M. Tavčar, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Cyril Rovanšek, preds. gosp. odbora James Novak Sr., preds., odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf.
Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada ; S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsed., Florence Unetič 2 podnreds., Gil Dobida in M. Dolšak
Tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102.
Zapisnikarica Betty Rotar Arhivarke: Mary Pečjak, Louise Cosgrove, Kathleen Česati Nadzorni odbor:Ann Kristoff, J. Tapko, Frank Kristoff.
Glasbeni odbor: Reg. Resnik, F. Kristoff, Angie Žabjek, F. Dobida Wilma Tibjash, Florence Unetič.
Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Ann Kristoff, C. Wolf, S. Matuch.
Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, L. Cosgrove. Pevovodja, Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
KLUB LJUBLJANA
Predsed. Kristina ^Kovach, pod-predsed. Martin Komočar, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd.. GL 1-1876; blagajnik Tony Y e r a k zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lav-šin, Mary Branisel, Steffie Segu-lin. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
Imenik raznih društev
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femee. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO PARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, ppdpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Rd., 681-0813; zapisnikarica Rose
Bavec. Nadzornice:	Ivanka To-
minec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Rudolph Praznik predsednik Anton Oblak, podpredsednik Stanley Hribar, slov! podpredsednik John Skrabec, aa-pisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Charles Winter Jr. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo
“SLOVENSKI FANTJE”
Pevovodja: Martin Košnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr, Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic, Matt Dolenc , Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO
LILIJA
Predsednik,, Lojze Mohar; podpredsednik, Mojca Slak; tajnik, Frank Zalar Jr., 682 E. 159 St. tčl. 681-7279; blagajnik, Matija Hočevar; zapisnikarica, Milena Dolinar; programski odbor: Ivan Jakomin, Janez Tominc, Ivan.' Hauptman, Zdenka Zakrajšek, Peter Dragar; oderski Mojstri Janez Kosmač, Frank Jenko, Milan Zajec, arhivar, Srečko Gaser, bara, August Dragar; kuhinja, Zofi Malovrh, Marjanca Dragar; reditelj, Stane Krulc; knjižničar, Frank Jenko; športni Referent, Peter Dragar; nadzorni Odbor: Frank Hren, Milan Jajec, Tone Štepec.
Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO
Častni predsednik Joseph Trebeč, predsednik John Evatz, podpreds John Troha, tajnik Stanley Pockar -Tel. 732-8662, blagajnik William Frank, zepisnikar Ray Bradač.
Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Preds., John Hrovat, Al Sadar. Gospod. odbor: Ed Leskovec, Preds., John Adams, Joe Petrič Jr, Direktorji: Frank Kozlevčar Matt Dolenc, Steve Kasunic, Joseph Kušar. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman Tel: 531-9309. Hišnik: Joseph Petrič, Sr. ,
Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave.
LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road
President, Jennie Marolt; Vice-Preds., Mary Dolšak; Secretary Cecelia Wolf, 261-0436; Recording Sec-retay, Florence Slaby; Auditing Committee:	Sophie Bayuk, Mary
Koss, and Mary Furlen. Publicity Ann Kristoff.
FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY FROM NOON TO 8 P.M.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, in Al Glavic, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Ann Ranik, Joseph Habjan, Marty Jeric, odbornika, Louis Kastelic in Andrew Scinkovic.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME
20713 Recher Ave., Euclid, Ohio
President, Mary Kobal
V ide; President, Christine Kov atch
Recording, Secretary, Marica Lokar '
Secretary; and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429
Audit. Committee: Christine Ko-vatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin
FISH FRY’S SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 AM TO 8:30 PM AND OTHER MENUS.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vid*-mar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik: Jože Leben Podpredsednik: Jože Kristanc Blagajničarka: Berta Lobe Tajnik: Miro Erdani, 922 E. 216 .St., Euclid, Ohio 44119, Tel. 486-3495 Odborniki:	Frank Bajc, Feliks
Breznikar, Ivan Hočevar, Maks Jeric, Ivan Kosmač, Pavle Lavrisa, Lojze Lončar, Frank Lovšin, Rudi Merc, Stane Mrva, Lojze Petric> Edi
Podržaj, Frank Rihtar, Vidko Sleme, Janež Varsek, Vili Zadnikar. Jože Cah, zastopnik Slov. šole sv. Vida.
Nadzorni odbor; Jože Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer.
Razsodišče:	Ivan Berlec, Lojze
Burjes, Frank Kovačič.
Duhovni vodja: Rev. Pavel Krajnik.
SLOVENSKI STAROSTNI D051 18621 Neff Rd., Cleveland, Ohio 44119
Slovenska narodna ustanova, sprejema na stanovanje in o3** osebe slovenskega rodu in tiste.
so z njimi povezani v zakonu,
za tekočo poslovno dobo za P1 sednika Freda E. Križmana, za nicp pa Vido Schiffrer. Za vse formacije kličite tel. 486-0268.
#####++#################################*#####+#######+##+####*
£
j! AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTi
; *
j!
< I
j»
j l
j!
; j !!
j ►
I!
* ►
j j
<; j ► j >
I!
I ►
! *
J i
|» j!
j»
<►
I j
j!
j!
j . j I
j!
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovi18 (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstv3 do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval’ nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge akti'" nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe Pfl kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeleŽk8 plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in hoiič^' prireditev za otroke.
SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
• ZAPOMNITE SI POZORNOST!
PRI NAS DOBITE OSEBNO
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledeči1111 tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 * Chicago St., Joliet, 111. 60431).
FRANK ŽNIDAR, društvo št. 169, Tel. 761-6362 15606 Holmes Ave., Cleveland
LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleveland
MARY ZUPANČIČ, društvo št. 226, Tel. 432-2833 6124 Glass Ave., Cleveland
r++»++***4*++*+*****+++*■

SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik, Edward Kocin Podpredsednik, Daniel L. Pavšek Sr.	i
Blagajnik, Joseph Ferra Tajnik, Frank Koncilja Zapisnikar, Daniel A. Pavšek Jr. Nadzorniki: Mary Okički, Frances Somrak in	John Habaf Jr. ‘	*
Hišni odbor: Eugene March, Albert Marn, in, John Churney Zastopniki za Federacijo: Albert Marn, Eugene March, in John Jev-nikar	!
Ostali Direktorji: Ciril Štepec, Adolf Kocin in Sophie Maganja.
Seje se vršijo vsaki črtrti pone- ! deljek v mesecu.
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110
Predsednik, Anthony Sturm
1.	podpredsednik, Harry Blatnik
2.	podpredsednik, Robert Devlin Tajnik, Charles Zgonc
Blag. Mary Dolšak Zapisnikar, Edward Unetich Nadzorniki: Frank Videmsek, Edward Unetich, Tony Pryately Gospodarski odbor: Charles Star-man, David Uchelvich, E'rank Kristoff, Walter Estep Upravni odbor: John Cech, John I Prince, Jennie Marolt, Henry’Bokal Uradne ure vsak pondeljek, sredo lin petek zvdčer od 7. do 9. ali po | dogovoru: 481-5378 ali 261-2718. J
NA KONCU POTI? — Sen. W. Fulbright je izgubil pri primarnih Volitvah in bo s tem vsaj za enkrat končal svoje delo v Senatu, kjer je bil od leta 1959 načelnik zunanjepolitičnega odbo-
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
DRAGI NAROČNIKI IN NAROČNICE!
Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob pryell| obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroški Sporočite takoj, če želite spremembo v naročništv^ Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite ^ list svojemu slovenskemu sosedu in znancu!
AMERIŠKA DOMOVINA
ČE SE SELITE
) izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potreb110' i da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensK0' Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44lo1
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
NEOBIČAJNA VEZ! — S posebnim joto-aparatom je bila napravljena tale fotografija, ki kaže Debbie Rawling z novo vrsto žarnice General Electric. Nova žarnica s kripton plinom namesto z običajnim argonom je za eno tretjino svetlejša. Obe postavi veže svetlobna pot žarnice.
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. . 365 E. 156tb St.	KE l'9*5
if Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ic Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. if Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 orna ambulančna poslu ga in aparat za vdihavanje kisik*'