Stev. 24.
V Mariboru 11. junija 1896.
Tečaj XXX.
Slovenski Gospodar.
List ljudstvu v poduk in zabavo. ___ *
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na I Posamezni tinti dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta t gld. 30 kr., za četrt leta	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulic. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natiane enkrat, po 8 kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine j	dvakrat IS kr., trikrat 16 kr.
Nekaj o naši trgovini.
Marljivi slovenski narod bil bi lahko na krasnej in rodovitnej svojej zemlji veliko bolj srečen in premožen, ko ne bi imel ene velike napake. In ta velika slabost njegova je: letati za ptujci in občevati z njimi, domače pa zanemarjati in prezirati. Te našo slabosti pa se zviti ptujec povsod poslužuje, dobro vedé, da s tem dobi v roke moč in oblast nad nami.
Tako imamo skoraj v vsakem kotu naše domovine naseljene ptujce, kateri se šopirijo in našega kruha pijani, nas zaničujejo. Kakor zviti jež v pravljici, prilezli so ponižni in ubogi k nam, kmalu pa so nam se pokazali v čisto drugačnej podobi. Med drugim nam to jako škodi v politiki, ker ti ptujci, ne le da nam sami kolikor mogoče nasprotujejo, še mn<3go naših mož izneverijo, da postanejo odpadniki. Vsega tega kriva je naša slabost, ker se ne držimo gesla »Svoji k svojim!«
Glavna vrata, pri katerih ptujci k nam zahajajo, je trgovina. Zviti ptujec dobro vé, da se s trgovino najlažje postavi na noge in obogati, zato se navadno tega sredstva poprime. Naše ljudstvo se ga koj oklene in kmalu mu nanosi toliko premoženja, da ga ni več strah med nami. Nasproti pa se Slovenci sami vse premalo poslužujemo trgovine, ker nam med drugim žali-bog manjka najbolj duha podjetnosti.
Ali namreč ni žalostno, da imajo večino trgovine od Trsta do Radgone, od Celovca do Varaždina v rokah ptujci ? Poljedelci naši pogosto potrebujejo lesa za stavbe in druge reči, pa ga ne iščejo pri naših gorjancih, nego kupijo ga od mešetarja ptujca za drag denar, seveda, ker si je on velik dobiček odračunil. Nasprotno pa gorjanci spravljajo svoje lesne izdelke v roke ptujcu, kateri jim ceno dostikrat po svojej volji nastavlja, da na svoj žep ne pozabi.
Enako je z žitom in vinom. Kmetje v sili dostikrat pod ničevo ceno morajo oddajati te pridelke, ker ga ni kupca za-nje, gorjanci pa vse to dobivajo za drag denar po trgovcih iz dalnje Ogerske, celó iz Italije. In vse to se godi zato, ker se Slovenci premalo poznamo, še več pa, ker se ne držimo gori omenjenega gesla!
Da se bolje spoznamo, treba družbe in posredovanja. To vse bi pa lahko storile zadruge, to je nekaka društva za posredovanje v trgovini. Takšna imajo po drugod, n. pr. »Vinarska zadruga« v Pulju (Istra), na katero svetujemo se obrniti, ako kdo želi dobrega isterskega vina. V Ilirski Bistrici (Notranjsko), čilal sem, da se je osnovala zadruga za lesno trgovino, od katere je upati veliko uspeha. Zadruge imajo namreč namen, skupljevati pri domačinih blago in jo ponuditi na prodaj ptujcem. Na tak način se nabere velika zaloga, katera vsaki čas lahko postreže raznim naročilom. Tak zavód ima pri ptujcih veliko večje zaupanje, nego ime
ene osebe, pa tudi lažje konkurira s ptujci, kakor bi bilo to mogoče posameznikom.
Glejte, kako hirajo že dolga leta nekdaj cvetoči ptujski sejmi! Takrat je bilo v Ptuju živahno, ko so ponosni Pohorci trumoma pripeljali splave lesnega in to svojega blaga ter živo barantali s kmeti ravnin in polja! Bila je prava menjava, Pohorec je dal lesa, dolinec pa žita in vina, pa je bilo vsem najbolje po-magano. Kje je bil dobiček? Gotovo med njima, ker ni bilo treba tretjega — trgovca, kakor dandanes, da se redi med njima. Dajmo popraviti to napako s tem, da kje ob Dravi n. pr. v Ptuju osnujemo zadrugo, katera naj posreduje med nami v lesni in drugi trgovini, nadomestujoča hirajoče sejme! Rodoljubi okoli Ptuja in drugod, blagovolite to premisliti!	Pohorski.
Znižanje zemljiškega davka.
(Govoril poslanec Robič v državnem zboru dne 18. maja.)
Visoka zbornica! Okvir, v katerem se bode vršila revizija zemljiško-davčnega katastra, je jako ozek. Uzrok je v prvi vrsti ta, da se že iz početka ni mislilo na revizijo v tej meri, kakor se je vršila regulacija zemljiškega davka leta 1870. in 1883. Poljedelsko prebivalstvo bi že z ozirom na nizke cene vseh pridelkov in visoke troške pridelovanja imelo pravico zahtevati, da se na novo pregledajo zemljiški dohodki. Na podlagi tega bi se mogli znižati tarifi ter popraviti ocenitve.
Toda treba se je bati velikih stroškov pri regulaciji zemljiškega davka in pa v resnici žalostnih izkušenj, ki so jih imeli v mnogih deželah z okrajnimi, pa tudi z deželnimi komisijami. Kaj pa se je doseglo z vso regulacijo zemljiškega davka? Troški so znašali 30 milijonov, in z mirno vestjo smem trditi, da so bili zemljiški davki še krivičneje razdeljeni, konečno pa še mnogo večja nezadovoljnost mej kmečkim prebivalstvom. Ravno to pa jasno kaže, da treba resno ta davek preo-snovati, to je, odpraviti ga kot državni davek ter uvesti kot občinski.
Ka.kor sem že omenil, je sedanji načrt postave jako omejen. Odpadle so okrajne komisije, pa tudi deželne komisije imajo ozko področje. Vendar upam, da bode mogoče- vsaj pri nekaterih kulturah znižati tarife ali jih primerno popraviti.
Pri tej priliki pa si dovoljujem vprašanje na gosp. finančnega ministra: Ali pa so priprave za revizijo zemljiško-davčnega katastra že toliko gotove, da bodo deželne komisije mogle še letos pričeti delo? Opozarjam tudi gosp. ministra, da uradniki pri preglednih uradih v posameznih okrajih in deželah jako različno postopajo, j.
Na Štajarskem n. pr. se pečajo le s popravami pri kulturah.
Jaz ne mislim danes podrobneje govoriti o načrtu postave, temveč le zagovarjati koristi štajarske dežele, ki je bila hudo prizadeta po zadnji regulaciji. Štajarska dežela spada med one, katerih prebivalstvo se z vso pravico pritožuje, da mora nositi krivična bremena, in to je še občutljiveje za prebivalstvo.
Kako pa se je to zgodilo? Že gosp. poročevalec je naglašal v svojem poročilu, da je za časa regulacije zemljiškega davka nameravala vlada stalni katastralni prinos zvišati za polovico. Naravno je torej, da so se v istem smislu trudili tudi poročevalci v deželnih in okrajnih komisijah. In to se jim je posrečilo posebno v onih deželah, kjer so hoteli hitro izvršiti delo ter določiti tarife. Druge dežele pa so čakale, da so mogle primerjati.
Med tiste deželne komisije, kjer so hitro izvršili delo, spada tudi Štajarska. Na podlagi določenih tarifov so okrajne komisije cenile. In tako se je zgodilo, da so na Štajarskem čisti dohodek zvišali od 7,653.000 gld. na 11,220.000 gld. To zvišanje je porazdeljeno na vse dele dežele. Navesti hočem le eden vzgled. V okraju Bruck so zvišali čisti katastralni dohodek od 282.274 gld. na 576.836 gld., v okraju Feldbach od 638.147 gld. na 1,017.490 gld., v okraju Maribor od 738.809 gld. na 1,171.896 gld. Sicer so pozneje nekoliko znižali te številke, vendar pa je sedanji katastralni čisti prinos višji za več ko tri milijone od prejšnjega. Na Štajarskem so kmetje, ki sedaj plačujejo toliko davka, kakor je preje znašal čisti katastralni dohodek. To zagovarjajo, češ, da je svoj čas ob prehodu k stalnemu katastru štajarska dežela dobila nekaj olajšave. To pa še ne dokazuje, da olajšava ni bila opravičena. Ko bi danes veljalo to načelo, morale bi sedaj prevzeti večja bremena vse dežele, ki so pri regulaciji dobile olajšave. Dokazov imam premnogo, kako so v raznih deželah merili z raznim merilom. Toda ne bodem jih navajal, da ne poreče kdo, da hočem sedaj bremena zvračati na druge dežele.
Gotovo je, da so popolnem opravičene mnoge pritožbe na Štajarskem glede visokega zemljiškega davka. Na Štajarskem sploh ni mogoče druzih zemljišč dati v najem, ko travnike, a teh je malo v primeri z njivami. Na Štajarskem ni najemnikov, kar dokazuje, da je gospodarski položaj te dežele jako težaven.
Vprašanje je, ali je mogoča za Štajarsko primerna olajšava na podlagi te postave. To je odvisno od znižanja glavne svote zemljiškega davka in od visokosti zneska, ko bi se znižal za Štajarsko. In že danes moram odločno naglašati, da je znižanje za Štajarsko v znesku 215.000 gld. mnogo prenizko. Gospoda moja! Prošnje, deputacije in na tisoče reklamacij pričajo, da je poljedelsko prebivalstvo na Štajarskem preobremenjeno.
V poštev pa je treba jemati, da je glavna kultura na Štajarskem vinoreja. Ta pa je v zadnjih desetletjih tako opešala, da se komaj tretjina pridela, kakor prejšnja leta. Uzrok je ta, da je že stoletja ena in ista kultura vedno na istem zemljišču. Zemlja je slabša, izsesana, in le isti še nekaj pridelajo, ki mnogo žrtvujejo, posebno umetnih gnojil. A kmet nima denarja in dr. Krona-wetterju bodi povedano, da večkrat tudi veleposestnik ne.
Upam, gospoda moja, da bodo ti razlogi nekoliko veljali in da bode visoka vlada blagohotno ozirala se na pritožbe štajarske dežele. Sicer pa bodem glasoval za predlog manjšine, da se zemljiški davek zniža za poltretji milijon.
Cerkvene zadeve.
Sv. misij on v Šoštanju.
Pod vodstvom čč. oo. Doljaka in Vrhovca iz Jezusove družbe se je obhajal v župni cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju misijon od dne 17.—25. majnika. Da bi bili v prejšnjih časih kedaj izvanredni delavci, misijonarji, obdelovali srca tukajšnjih vernih, se ne ve nikdo spomniti. Bogu bodi hvala, da je tudi ta prvi misijonski poskus tako blagoslovil! Nad 3300 obhajancev bo ohranilo ta zlati čas gotovo v vednem spominu.
Zares pastirsko-modra je bila misel, ponudili tudi prebivalcem trga Šoštanj priliko, posebej v svoji trški podružni cerkvi poslušati čč. misijonarje. Zdaj nima pač nikdo izgovora, da se ni mogel udeležiti sv. mi-sijona radi gneče ljudij v župni cerkvi, ali radi nevednosti slovenskega jezika. V obojnem oziru se jim je ustreglo v trški cerkvi od dne 25.—28. majnika.
Daj Bog rast duhovni setvi, da bi tudi srca tistih, ki so prišli samo poslušat, pa niso pristopili k sv. zakramentom, Bog pretresel in omehčal vsaj za prihodnjo, če možno — renovacijo sv. misijona! Bog povrni truda-polno delovanje čč. misijonarjev in drugih čč. gg. spovednikov, ki so deloma od daleč^ prihiteli domačinom v pomoč, osobito vlč. g. dekan iz Škal, ki je skoraj vsak dan tako požrtovalno prihajal v spovednico.
Srca župljanov ne bodo pozabila ganljivih pridig, ne zares impozantne procesije z misijonskim križem, ne pretresljive pridige ob sklepu pod milim nebom pred cerkvijo. V tem nepozabljivem spominu bodo vedno tudi vpletene osebe obeh gg. misijonarjev, spovednikov in še posebno domačega č. g. župnika, ki je omogočil ta prvi misijon in toliko za-nj žrtvoval. Šoštanjčan.
Gospodarske stvari.
Občine, potegnite se za ribstvo!
Pred kratkim je došel na vse občine od c. kr. glavarstev na Štajarskem ukaz, naj se točno izpolnjuje § 10 štajarske vodne postave za razširjanje in vzdrževanje rib. V tem ukazu se pešanje riboreje odločno podtika nečednosti tekočih vod, zlasti ker se pri pilah (žagah) meša in trosi žaganje v vodo. Ker pa se to ne da zabraniti, (kajti ne more se pila tako urediti, da ne bi se trosilo žaganje k vodnemu kolesu), in ker se je to godilo enako od časa, ko so kmetje pri nas začeli les rezali (pred več sto leti), pa je bilo vse eno prej dosti rib, misliti smo začeli na neki drugi uzrok, čemu hira riboreja. In ta je gotovo postava o ribstvu ali ribolovstvu, katera sedaj pri nas tako rekoč visi v zraku.
Z letom 1848. so nehale desetine in tlaka, ostale pa še mnoge stare pravice grajščinam. Med temi je bilo tudi lovljenje rib, katero pravico so dajale graj-ščine po svojih oskrbnikih v najem komurkoli. Vsled splošne postave o zastaranju pa so grajščinam sedaj te pravice tudi zastarele in odpadle. Po nekod so se potegnile za to občine in tudi dobile v svojo oblast ribstvo, drugod, kjer se pa te ne ganejo (marsikje še ne vedo ljudje o tem), ondi pravim, se pa ribam hudo godi. Vidi se, da ribstvo sedaj nima gospodarja in kjer tega ni doma, kaj se godi, vsakdo zna!
Godi se namreč, da tak oskrbnik oddaje po navadi pravico loviti ribe, ali dobro vede, da ni opravičen več za to, daje ga zakupniku z opombo: na nedoločen čas. To pomenja, dokler mu pravico kdo ne izmuzne.

otev.
v rjiioivi uuoi vunii.
Ta pravica pripada pa, kakor ona o lovu, izključno občinam, samo da se te morajo za-njo pobrigati. Morda se tu ali tam utegne kdo braniti, ali da se cela zadeva uredi, vredno je občinam nastopiti tudi pravno pot. Upamo, da v tem obziru ne bodo nasprotovala tudi oblastva, kajti dokaže se jim lahko, da pri sedanjih od-nošajih ribstvo ali riboreja ne more uspevati.
Godi se namreč, kakor vidimo, da odda oskrbnik grajščine za slepo ceno, skledo leče, pravico ribolova zakupniku. Ta pa odda te pravice, kakor kos kruha od hleba, drugemu, in ta za nekaj grošev še tretjemu, tako, da je v tej kupčiji od neopravičenega grajščinskega oskrbnika v četrte roke šla pravica loviti ribe. Razume se, da je med toliko trgovci dosta neukretnih, ki ne znajo, kaj je pravo in pošteno ribolovstvo, kaj jim na mari še le riboreja? Ne vemo tudi, ali so deloma ali celo nič podkovani s pravico lova, katera se dandanes tako strogo tirja. Od toliko najemnikov lovi se vse vprek, samo da se kaj dobi. Ker menda malo kateri je opravičen k lovu, tudi drugih ne more tožiti, tako je pa mreža ribjega lova vse preveč razpeta.
Kmetje ne morejo zabraniti, da se po malem vedno trosijo žaganice v vodo. Da bi pa je nalašč kdo trosil, tega ne verjamemo, pa tudi tacega od kazni ne izgovarjamo. Navadno pa se vozi od naših žag žaganje domu za steljo, večkrat se še pipajo za-nje. Ker pa se je to godilo pred več desetletji tako, in so vendar uspevale ribe, da so jih bili polni naši potoki, verujemo le, da je drugi sovražnik — požrešni in neukretni ribo-lovec jih odpravil. Temu se pa da v okom priti s tem, da od neopravičenega grajščinskega oskrbnika se izroči pravica do ribolova sploh občinam, katere lažje pazijo na pravilno ravnanje z ribami.
Občine bi s tem korakom napravile si dvojen dobiček. Prvič bi si z najemščino ribolova pomnožile skromne dohodke, kar je marsikje že krvava potreba; drugič pa bi se tem potom najlažje doseglo varstvo ribam. Torej občine, ganite se in ne molčite, kakor imate slabo navado, da potem prepoznega koraka ne boste obžalovale.	Pohorski.
Sejmovi. Dne 13. junija v Žalcu, pri Sv. Andražu v Slov. gor., v Rogatcu, Kozjem, Siegersburgu, Brežicah in pri Sv. Janžu pri Spod. Dravogradu. Dne 15. junija na Planini, pri Sv. Barbari pri Konjicah, v Mozirju, Jurkloštru, Arvežu, Gornji Badgoni, Lembahu, pri Sv. Vidu niže Ptuja, v Celju in Kostrivnici. Dne 17. junija pri Sv. Trojici v Slov. gor.
Dopisi.
Iz Celja. (Okr. zastop — celjski Nemci(?) pa f nadvojvoda Karol Ludovik). Dne 8. t. m. je zboroval slovenski okrajni zastop zadnjokrat. Načelnik gosp. dr. Sernec opomni navzoče nojpoprej na veliko zgubo in žalost, ki je zadela Avstrijo, cesarja in njegovo preuzvišeno rodbino po smrti brata cesarjevega, pre-blagega nadvojvode Karola Ludovika. Vsi avstrijski narodi žalujejo, in izražajo pri tej priliki svoje sožalje, udanost in ljubezen do cesarja in njegove cesarske rodbine. Slovenski zastopniki so,ustali od svojih sedežev, izražajoč tako, da se strinjajo z besedami načelnikovimi, le zastopniki celjskih Nemcev (?) so obsedeli, kakor bi prilimani bili, kar slovensko večino vidno razjari, ki pritrjuje besedam č. g. Gregoreca, ki je nezaslišano predrznost celjski Nemcev (?) grajal in zahteval, naj se žaljivo in nedostojno obnašanje one nemške (?) manjšine zabeleži v zapisniku. Silni udarec je skušal vodja Nemcev (?),
znani Rakušev Pepi, nekoliko odbiti, pa ni bilo mogoče. Nemci (?) so dobro razumeli govor dr. Serneca, dva sta takoj ustala, pa ko je tretji zašepetal »sitzen bleiben«, so obsedeli vsi, gotovo ni na čast sebi in svojim vo-lilcem. Zatem spominja se gospod načelnik še svojega namestnika, g. Hausenbihlerja, ki je nedavno umrl. Rajni nam ostane v blagem spominu zaradi mnogovrstnih in velikih zaslug v vsakem oziru. Nepozabno je, kar je storil za hmeljarstvo in konjarstvo v Savinjski dolini. — Okrajne doklade znašajo 25%, kar je lani dalo z drugimi dohodki vred 45665 gld. Stroški so veliki. Plača cestnikom je znašala 3094 gld., za posip 10695 gld., šolske doklade (7 %) 10672 gld., uravnavanje Savinje 1500 gld., železnica Celje-Velenjska 4000 gld. itd. Vkljub temu je odbor tako varčno gospodaril, da je lani izdal man je 5757 gld. 83 kr., ne da bi kaj važnega bil zanemaril. Po pravici so torej slovenski zastopniki bili zadovoljni z računskim sklepom za leto 1895. ter izrekli po nasvetu č. g. dr. Gregoreca g. načelniku in gg. odbornikom za njihovo spretno, varčno in požrtvovalno poslovanje najiskrenejšo zahvalo. Tako je končala za Slovence častno druga doba, v katerej je v okrajnem zastopu celjskem na krmilu bila slovenska večina. Nove volitve so že razpisane. Zmaga Slovencev je, kakor vse kaže — zopet gotova.
S Ponikve. (Shod volilcev.) Veliko veselje nam je napravil binkoštni ponedeljek državni poslanec č. g. dr. Lavoslav Gregorec, ko je na Ponikvi sklical shod volilcev, katerega nam je bilo zelo potreba, ker pri nas še imamo trdno zimsko spanje, če ravno bo kmalu poletje. Velika množica domačih faranov se je zbrala v lepo okičeni sobi g. Franca Podgoršeka, a tudi tujcev ni manjkalo. Videl si jih v velikem številu iz Šmarija, potem iz Št. Jurija in celo iz dalnjega Vranskega. Domači g. župnik predstavili so nam državnega poslanca, ki je potlej stopil na oder in prav mično, ter za vsakega kmeta razumljivo razlagal, kako težko da je v državnem zboru kaj doseči za Slovence, zlasti za slovenske kmete in temu je kriv nesrečni volilni red, po katerem tisti nimajo večine v državnem zboru, kateri so po številu v večini, Slovani. Nadalje je natanko razložil novi volilni red grofa Badenija, kateri sicer starih krivic za nas ne bo odpravil, še pridejo nove zraven, a nekaj bo boljšega: Slovani bodo lažje dobili zaveznikov, in ker ima novi volilni red kal v sebi za razdor starih krivic. Poročal je nadalje, kaj je uzrok, da vinska in žitna cena tako pada, namreč novi denar in za nas draga, za druge pa vredna colnina. Govoril je tudi o škodljivi lovski postavi, o prevelikem desetku, o novi davčni preosnovi, o slabi domovinski postavi, kako krivična je za nas pogodba z Ogersko. Pokazal je slednjič in z izgledi pojasnil, kako slabo se spolnjuje točka 19, katero so svetli cesar leta 1868. podpisali in po katerej imajo vsi narodi v Avstriji, torej tudi Slovenci enake pravice, a se nam vendar velike krivice godijo v šoli, pri sodiščih in drugih uradih, kjer še marsikje nečejo slišati o slovenščini. Nazadnje nas je navduševal, da se moramo za \sako pravico, ki nam gre, zopet in zopet potegovati in se vsestransko izobraževati, da bomo imeli o vseh stanovih izobražene Slovence, ker le tako nam je mogoče priti do slobode in se otresti tujega jarma. Dolg je bil govor, a za nas še prekratek. Še bi bili radi poslušali, zlasti kmetje kazali so veliko navdušenost, in ko so se domači g. župnik zahvalili govorniku, zadonel je po dvorani trikratni »živio«, kar je dokaz, da je beseda šla do srca.
Iz Krčevine pri Ptuju. (»Kmet. bralno društvo«) je dne 25. maja priredilo veselico pri gostilničarju B. IVindisehu. Udeležilo se je taiste dokaj odličnih gostov iz mesta in okolice, kakor tudi precejšno
število zavednega kmečkega ljudstva. Gosp. predsednik pozdravi goste v kratkih stavkih, ter se spominja umrlega nadvojvode Karola Ludovika, na kar so vsi navzoči spoštljivo ustali. Gosp. knjižničar je deklamoval od g. Gomilšaka društvu poslani pozdrav, kojega je zbrano občinstvo z zanimanjem poslušalo in kojemu je sledilo ploskanje v dokaz, da je našel dotično pozdrav vesel odmev v srcih poslušalcev. Na to smo se podali v hišo, kjer nam je vodja drž. trsnic razlagal cepljenje ameri-kanskih trt. Gosp. J. Matjašiču naj bode na tem mestu izrečene iskrena zahvala; ob enem ga pa uljudno prosimo, naj ostane društvu vedno naklonjen in da bi nas zopet o priliki razveselil in podučil. Potem smo se podali zopet na vrt, kjer so se prepevale slovenske pesmice, kojih sladko doneči glasi so se razlegali po krče-vinski dolini. Napilo se je med drugimi napitnicami g. predsedniku, kateri vrlo vodi čredo (bralno društvo), v katero pa se zaganjajo volkovi, nevede zakaj. A mi pa smo in bomo stali čvrsto, ne zmene se za sovražnike. Bralno društvo ima blagi namen, ljudstvo navajati k vsemu dobremu, ne pa kakor še nekaterniki trdijo, da je bralno društvo shajališče mladih ljudij in vsega, kar v hudo napeljuje. Taki, ki kaj ednacega mislijo, so pač še slabi na duhu; povabimo jih prav uljudno, da pristopijo k društvu in začnejo pridno citati knjige, da si tako vsaj nekoliko z duševno hrano zbistrijo duha.
Iz Celja. (Vabilo in prošnja.) Na c. kr. državni nižji gimnaziji z nemško-slovenskim učnim jezikom v Celju se je ustanovilo dne 27. maja t. 1. podporno društvo za uboge učence. To društvo je prevzelo jako težavno nalogo, da bi po svojih skromnih močeh pospeševalo razvoj novega zavoda, ki je večinoma obiskovan od sinov našega manj premožnega oratarja. Bodoče šolske leto odpre se drugi razred. Izdatki bodo veliki, vzlasti ker se morajo revnišim učencem preskrbeti nove prepotrebne knjige. Prosijo se torej vsi mili mladinoljubi, naj blagovole z dobrohotnostjo na pomoč priti temu društvu. Posebno pa se še prosijo čč. gg. duhovniki, ki so znani po svoji milosrčnosti do učeče se mladine, da nabirajo med svojimi prijatelji in znanci ustanovnikov, oziroma društvenikov. Najmanjši enkratni prispevek za ustanovnika je 10 gld., letnina za društvenika vsaj 1 gld. Vsi prispevki, ki naj se pošiljajo blagajniku g. dr. Jos. Vrečkotu, advokatu v Celju, objavijo se namestu vsakega drugega potrdila v šolskem izvestju. J. Glowacki 1. r., t. č. predsednik; A. Kosi 1. r., t. č. tajnik.
Iz Domove niže Ptuja. (Občinska volitev; strela.) Dne 27. maja je bila volitev za občinski odbor Pacinjski pri obč. predstojniku v Dornavi. Izvoljeni so bili odbornikom v I. razredu sledeči možje: Anton Pichler, Franc Pichler, Nace Druzovič, Anton Kovačec, Cizrl Martin in Ivan Vršič, vsi veleposestniki v Spod. Velovlaku. V II. razredu so izvoljeni: Blaže in Pavel Firbas, Jože Horvat, Jakob Frajnkovič, Juri Šegula in Miha Cvetko, posestniki v Dornavi; v III. razredu pa: Bezjak Peter, Slatič Martin in Anton Lajh, posestniki v Sp. Velovlaku, Tobias Franc, Janez Petrovič in Bratec Jožef, posestniki v Pacinji. — Dne 6. junija popoldne ob 3. uri je udarilo v poslopje vrlega posestnika Andreja Juriča v Domovi hšt. 62 ter pri priči ubilo domačega hlapca, Franca Kamenšaka. Čudno pa je, da je posestnikova hčerka, katera je bila v istem nesrečnem trenotku tudi v hiši, ostala nepoškodovana.
Iz Podgorja pri Slovenjgradcu. (Cesta; pošta; krčma.) Tri reči so, katerih posebno potrebujemo. Že dolga leta se nam obeta okrajna cesta skoz našo vas, a kedaj jo dobimo, Bog si ga vedi. Naše ceste so sploh tako slabe, da moramo v časih nujne vožnje odlagati na »boljše čase«. Naš gosp. župan je sicer tudi okrajni načelnik, a gotovo je še nujnejših skrbij v okraju,
da ne pride ta stvar v pravi tir. — Pošto smo skorej že imeli. Vsi smo že vedeli, da jo dobimo, pa — nič ni bilo. Kako potrebna nam bi bila, svedoči že okol-nost, da hodi pot v Slovenji Gradec samo dvakrat na teden po pisma. Nekaj, česar drugi državljani ne bodo razumeli, nas tudi še teži. Ako dobimo kako nakaznico ali priporočeno pismo, ne moremo je v Slovenjgradcu niti rešiti, ako nimamo potrdila županovega in pečata. Župana pa večkrat ni doma in včasih celo »časa nima« nam potrditi. To se nam zdi torej nepotrebna vpeljava, katero bi naj gosp. župan odpravil. Po drugod tega ne poznajo. — Krčmi imeli smo od nekdaj dve v vasi. Več jih tudi ne potrebujemo, pa — manje jih tudi ne sme biti, ker človek, posebno bolnik, mora imeti izbor, kako vino mu prija. To pa je nemogoče, kjer ni konkurence. Pri nas se je druga krčma odpravila. Ku^il je poslopje neki Mozirčan, ker pa mu občina ni hotela pustiti obrti, moral je prodati in oditi od nas. Kjer je ena krčma, ki vspeva sijajno, tam je konkurenca gotovo potrebna.
---
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Četrti splošni avstrijski katoliški shod se vrši letos začetkom meseca septembra v Solnogradu. — Poslanska zbornica državnega zbora je vsprejela postavo za lokalne železnice. Ker še mora dognati postavo glede povišanja davka na sladkor, bode še bržčas dva dni zborovala. Ako se ta predlog vsprejme, podraži se pri nas sladkor za 50 odstotkov. — V Dreherjevi sobani je oni dan bil shod, ki pa ga je komisar razpustil, ker je dr. Lueger govoril zoper ogersko razstavo.
Češko. Nedavno je sklical poslanec dr. Šamanek shod volilcev na Sofijin otok v Pragi, da jim poroča o svojem delovanju v državnem zboru. Kar je dr. Šamanek povedal o svojih tovariših, to pač ni Mladočehom na čast. Večina teh išče bolj svoje koristi, kakor koristi svojih volilcev.
Štajarsko. Graški »Extrablatt« bojda postane krščansko-socijalen. Mi ne verjamemo, da bi se kateri duhovniki ločili od konservativne stranke ravno pred volitvami. — Na Telovo so v Gradcu na Griesu slovesno blagoslovili popravljeno štatuvo trpečega Zveličarja.
Koroško. Vlada novega volilnega reda za deželni zbor ni predložila svetlemu cesarju v potrjenje zaradi pomanjkljivosti. — V Millstattu je oni dan zboroval »bauerbund«, in se je hudo udrihalo po »klerikalcih«. Ovbe! — Gobane stopi v kratkem v pokoj.
Kranjsko. V ponedeljek zjutraj je nagloma umrl v Budapešti državni in deželni poslanec kanonik Karol Klun, od kapi zadet, v 55. letu svoje dobe. Bil je jako delaven in vesten poslanec, ki je marsikaj dosegel za Kranjsko in se tudi večkrat potegnil za pravice koroških in primorskih Slovencev. Večen mu spomin! — V torek je bil slovesno zaprisežen novi ljubljanski župan, gosp. Ivan Hribar.
Primorsko. Tržaški mestni zastop mora v šestih tednih poročati ministerstvu o ustanovitvi slov. ljudske šole. — Minolega tedna so se Bovinjci stepli s čozoti, italijanskimi ribiči, ker ti preblizu naše obali ribijo.
Hrvaško. Oni dan je bil v Zagrebu shod zaupnih mož stranke prava. Izključili so dr. Franka in prote-stovali zoper slavljenje ogerske tisočletnice, češ, Hrvaško hoče ostati samostojno kraljestvo.
Ogersko. V ponedeljek je bila v Budapešti izredna slavnost. Z vsem mogočim bliščem se je praznovala obletnica kronanja svetlega cesarja za ogerskega kralja.
Ulj V^ I 1J11IJ11.1 Vi VKJ1. V_y JL
—	V proračunskem odseku avstrijske delegacije je v torek govoril minister unanjih stvarij. Omenil je armensko in macedonsko vprašanje, ostro govoril zoper srbsko vlado ter rekel, da velevlasti ne trpe nobenih zmešnjav na Balkanu. — Zveza Avstrije, Nemčije in Italije se je na tihem podaljšala zopet za šest let.
Vnanje države.
Rim. Velikega pomena je, da so sv. oče pisali kralju Meneliku, naj izpusti italijanske ujetnike. Dotično pismo je v Abesenijo nesel duhovnik Makarij. Kralj Menelik je uslišal sv. očeta ter one ujetnike že izpustil.
Francosko. Umrl je bivši minister Jules Simon. Pred smrtjo je sam zahteval duhovno tolažbo. — Mi-nisterski svet je poslanki zbornici predložil postavni načrt o progresivnem obdačevanju.
Nemško. V Moskvi je nemška naselbina priredila banket na čast zastopnikom nemških vladarjev. Predsednik je napil princu Henriku,bratu cesarja Viljema, in njegovim »spremljevalcem«. Zoper zadnjo besedo je takoj protestoval bavarski princ Ludovik, češ, mi nismo pruski spremljevalci ali podložniki, ampak zavezniki.
Rusko. Zvečer dne 26. in 27. maja so bili bojda veliki neredi v Petrogradu. Bilo je ranjenih in ubitih kacih 250 ljudij. Še le vojaki so napravili mir. Gotovo so teh neredov krivi nihilisti ali ruski prekucuhi, kakor so bržčas bili krivi one grozne nesreče, ki se je dogodila v Moskvi.
Srbsko. Kraljica Natalija je v soboto došla v Beligrad. — Vedno bolj se govori o takozvani »balkanski zvezi«, to je združiti se hočejo Rumunija, Bolgarija, Srbija, Črnogora in Grška. Bolgari, Srbi in tudi Črnogorci so si že debeli prijatelji, ki se zanašajo na ruskega strijca.
Turško. Na Kreti še se vedno Turčini in kristijani pobijajo. Da celo vojaki napadajo kristijane, to je že ondi taka navada. Kristijani si želijo priti pod Grško; toda grška vlada, prisiljena od evropskih velevlastij, je izjavila, da se noče mešati v kreške reči.
Špansko. V Barceloni se je v nedeljo zgodilo strašansko hudodelstvo. Ko je pri procesiji duhovščina vstopila v cerkev Santa Maria, vrgel je neki anarhist ali prekucuh dinamitno bombo med ljudi. Šest oseb je bilo ubitih, 40 ranjenih.
Afrika. Italijani še zdaj komaj pokopajo one vojake, ki so pred tremi meseci padli v bitki pri Adui.
—	Angleško-egiptovska vojska je oni dan premagala derviše pri Firketu. Padlo je okoli tisoč dervišev, več sto pa so jih ujeli.
Za poduk izi kratek čas.
Grški otok Krf.
Oni del sredozemskega morja, ki je med Italijo in Dalmacijo, imenujemo adrijansko morje. Iz Trsta te popelje ladja po tem morju proti jugu ob obali Istre, potem proti jugo-vshodu ob bregu Hrvaške, Dalmacije, Črnogore in Albanije, ki je že pod turško oblastjo. Tam, kjer se Italija najbolj približa balkanskemu t. j. grškemu polotoku, spremeni se ime morja in sedaj ploveš po jonskem morju. Prvi večji otok, ob katerega zadeneš v tem morju, se imenuje Korcira ali Krf. Stvarnik je podelil temu otoku izredno krasno naravno lepoto. Zato so se že od nekdaj potegovale zanj različne države.
Okoli 1. 750. pred Kr. je poslalo mesto Korint na ta otok posebno naselbino in si ga tako spravilo v svojo oblast. Ostal je pri grški zvezi, dokler ni pripadel vshodno-rimskemu cesarju, ki je imel svoj prestol v
Bizantu, sedanjem Carigradu. L. 1204. se je spremenil gospodar otoka: prisvojili so si ga Benečani. Važno nalogo je opravljal v dolgotrajnih bojih zoper Turke; bil je proti njim nekaka pomorska trdnjava. Pred 100 leti so vzeli otok Francozi, a niso ga smeli mirno obdržati, ker so se tudi Angleži zanj potegovali in si ga res za delj časa podvrgli.
. Ko so se 1. 1815. po padcu Napoleonovem države in državice preustrojile in utrdile, se je tudi otok Krf pridružil zvezi s sosednimi, tako zvanimi jonskimi otoki v eno skupino, ki se je imenovala »zedinjene države jonskih otokov« in je ostala pod angleškim uplivom in gospodarstvom. Dne 1. junija 1. 1864. pa je dobil naš otok sedanjega gospodarja — pristopil je h grškemu kraljestvu. S sosednimi otoki vred je štel takrat nekaj nad 200.000 prebivalcev. Domačini govorijo novogrški, to je oni jezik, ki se je razvil iz starodobnega.
Razun teh domačinov se še nahaja na otoku Krf kakih 7000 Lahov in blizu toliko — Judov. Po veri pa je ogromna množina prebivalcev v vshodno-grški, razkolni cerkvi; svoje predstojnike si volijo duhovniki z ljudstvon vred, potrjuje pa jih patrijarh carigrajski. Na otoku ima pa poleg grškega »eksarha« — tako se imenuje cerkveni predstojnik — svoj sedež tudi rimskokatoliški nadškof. Njegova škofija se razteza tudi na sosedne otoke in na suho zemljo, »kontingent«. Pod seboj ima še dve škofiji, ki so tačasno združene pod enim pastirjem. Katoličanov je na žalost prav malo; na otoku Krf jih ima glavno mesto komaj kakih 8000; katoliških cerkev je tam petero. A nekdaj ni bilo tako.
Ze v apostolskem času se je na tem otoku ozna-njevala Kristusova vera in se tudi radostno vsprejela ter veselo razvila. Nepretrgano zgodovinsko sporočilo trdi, da je bil tukaj prvi škof .Tason, oni Solunčan, ki je prišel v dotiko s sv. Pavlom na njegovem drugem apostolskem potovanju. Jason je še dandanes domači patron na otoku; njegov god obhajajo vsako leto prav slovesno dne 28. sušča.
Pozneje se je pa tudi v ta otok vgnezdil razkol, ki se je oblastno šopiril do 14. stoletja. Okoli leta 1340. se nam imenuje zopet po dolgem presledku prvi katoliški škof, Salvijan po imenu; od tistega časa je obstala navzlic vsem viharjem katoliška škofija, ki je zdaj že povzdig-njena v nadškofijo. —. Prosimo prav goreče božjega Pastirja, da podeli kmalu milost zedinjenja in spreober-njenja vsem odpadnikom in izgubljenim ovčicam, ki še niso v ladji sv. Petra, ki še tavajo zunaj prave, zveličavne cerkve!
Omenilo se je že, da je otok Krf divno krasen. Naša presvetla cesarica Elizabeta biva kaj rada na njem. Tam stanuje v veličastnem gradu, Aliilejon po imenu. Dne 14. aprila tega leta je bila pred tem gradom redka slavnost, pravi izraz hvaležne udanosti. Mnogo nad 7000 odličnih zastopnikov iz mesta Kastorija se je zbralo v praznični obleki pred cesaričinim gradom. Med njimi je bilo videti tudi lepo število najodličnejših dam in gospa v bogatih in mičnih narodnih nošah. Kaj-li ta zbor pomeni?
Mestni predstojnik se predstavi cesarici ter ji v svojem nagovoru izrazi občno udanost in hvaležnost vseh prebivalcev za mnogoštevilne dobrote, prejete iz blagodarnih in skrbnih rok presvetle vladarice. Na to pa pristavi ponižno prošnjo, naj blagovoli vsprejeti častno občanstvo v mestu Kastoriji. Srečni in ponosni bi bili prebivalci, ako bi smeli njo šteti med občane svojega mesta. Cesarica se je po svojem grškem tajniku in tolmaču zahvalila za to ponudbo in obljubila, da prevzame ta naslov z veseljem. Po tej izjavi je stopila na balkon in se pokazala zbrani množici, ki je seveda svojo dobrotnico burno povzdravljala. — Ta dogodek


ravno me je napotil, da sem nekoliko spregovoril o tolikokrat imenovanem otokn Krf in njegovih prebivalcih.
Irenej.
Smešnica. Španijol pride pozno po noči truden, lačen in žejen pred francosko gostilnico, kjer dolgo trka, dokler ne odpre gospodar okna, češ, kdo je. »Jaz, odgovori mu popotnik, Don Sanho Ramiro Juan Alfonzo Francesko Pedro Domingo de Rokase de Stuniga de las Fuentes«. — »Za toliko gostov nimam postelj«, se odreže krčmar ter zapre okno.
Razne stvari.
Domače. (Na T e 1 o v o) je v Mariboru pri procesiji s presv. Rešnjim Telesom bilo vse v najlepšem redu. Le to je moralo vse zveste avstrijske Nemce in Slovence razjariti, da so mnogi dijaki c. kr. realke imeli šopke iz modric, katere pri nas nosijo samo prusaki, Schonererjanci. To je grd škandal, ki je toliko večji, ker so navzoči profesorji menda to dopustili.
(Slovensko društvo) skliče ljudske shode dne 21. junija v Račah pri Mariboru, dne 29. v Ribnici na Pohorju in dalje zaporedoma pri Mariji Snežni, v Rušah, Gornji Radgoni itd. Domoljubi dotični se prosijo, naj potrebno pripravljajo.	Predsednik.
(Skušnja iz štajarske zgodovine) se jena c. kr. mariborski gimnaziji vršila včeraj popoldne. Iz-praševal je osem četrtošolcev g. profesor Fr. Horak. Medalji princa Ivana sta dobila Tiller Zmagoslav in Vazzas Ludovik, Stanjko Marko dva zlata, Debelak Jožef in Sernec Dušan po eden zlat, Ašič Ivan in Zemljič Milan po 10 kron in Graschitz Karol knjigo. Skušnjo je s kratkim in presrčnim nagovorom sklenil preč. g. kanonik dr. Ivan Križanič, ud deželnega šol. sveta.
(Sv. misijon) je bil minolega tedna v Razborju nad Sevnico. Vodili so ga čč. gospodje misijonarji od Sv. Jožefa pri Celju.
(Vse vinogradnike) opozarjamo na razglas deželnega odbora na zadnji strani. Udeležite se poduka o zelenem cepljenju, poletnem obdelovanju trte in o zatiranju peronospore!
(Nagrobni spomenik f Jo s. Lendovšeku). Koroški Slovenci postavijo letos svojemu pokojnemu prvoboritelju, prezasluženemu profesorju Josipu Lendovšeku na pokopališču v Dvoru nagrobni spomenik. Dotične prispevke vsprejema do dne 1. avgusta uredništvo »Mir-a« v Celovcu.
(Državni dolgovi.) Glasom izdanega poročila je koncem leta 1895. znašal avstrijski državni dolg 4191 milijonov; skupni viseči (državne note) pa 19.305 milijonov. Obresti od vsega dolga pa znašajo skoraj že četrtino državnih dohodkov.
(»Karmelska bratovšina) sv. škapulirja. Za Slovence po knjigah Serapion in Celinšek posnel P. Ladislav«. To lično, 45 strani j obsegajočo knjižico vsem močno priporočamo, ki se zanimajo za to bratovščino. Dobiva se pri čast. pisatelju in tiskarju J. Krajcu v Novem mestu za 7 kr.
(T o č a.) Oni dan je pri Novi cerkvi v Halozah napravila toča veliko škodo. Mnogo vinogradov je tako hudo oklestila, da so zdaj čista suhi. Bog nas varuj toče in sploh vsake uime!
(Ogenj) je nastal po noči dne 2. junija v Lehnu pri Slov. Gradcu pri posestniku Francu Pušniku. Uničil mu je hišo in gospodarsko poslopje. — Tistega dne pa je deloma zgorelo šolsko poslopje v Gornji Ložnici pri Slov. Bistrici.
(Nova maša). Č. g. Ant. Vogrinec iz krške škofije bode služil prvo sv. mašo pri Sv. Trojici v Halozah na Angeljsko nedeljo, dne 30. avgusta. Pridigar: P. Konrad Stazinski, minorit.
(Dober svet.) Posestnik Z. nad Kozjem kuha jezo nad onim, ki je lani poročal med raznimi stvarmi v št. 30. »Slov. Gosp.« o križu brez Boga. Ponuja bojda nekomu 5 gld., da bi poročevalca naklestil. Svetujemo mu, naj svoje petake in desetake za boljše stvari obrne!
(Strela je ubila) dne 4. junija, na Telovo kmetu Hribaršeku iz Šmihela nad Mqzirjem 34 ovac in eno kozo na paši v planini. Pastir je bil na svojo srečo nekoliko od črede oddaljen.
(Iz Logarjeve doline.) Plesnikovo zavetišče v Logajevi dolini bode oskrboval znani gostilničar Herle, po domače Vitezič iz Solčave.
(V Kozjem) so bile dne 3. junija slovesne za-dušnice za rajnim nadvojvodo Karolom Ljudovikom. Udeležili so se jih uradniki, občinski zastop in mnogo ljudstva, posebno iz trga.
(ZopersodiščevVitanju), za katero se največ tamošnji rojak poslanec Kokoschinegg zanima, izrekle so se enoglasno občine Dobrnska, Novocerkevska in Frankolska. Te trdijo, da nimajo v Vitanju ničesar iskati, pač pa v Celju.
(Čast. gosp. Gašpar Zabukovšek), zlato-mašnik in župnik v Žičah pri Konjicah, so včeraj obhajali štiridesetletnico župnikovanja v imenovanem kraju. Blagi gospod so še telesno in duševno krepek. Bog daj tako še mnoga leta!
(Ponesrečil) je sprevodnik Ivan Leskovar. Na postaji Poličane je skočil na vlak, ko se je ta že pomikal, a spodrsnil in padel pod kolesa ter obležal mrtev.
(Iznajdba.) Gosp. Leopold Klein, krojaški mojster v Mariboru v grajskih ulicah je vzel patent, da sme samo on delati raznovrstne suknje, ki se tudi lahko nosijo narobe; n. pr. uradna uniforma je narobe lepa civilna obleka.
Društvene. (Moško pevsko društvo) v Mariboru slavi letos dne 27., 28. in 29. junija petdesetletnico svojega obstanka. Slavnosl bo seveda popolnoma »tajč«, in je zanjo tudi mestni zastop podaril tisoč gld. Saj imamo denarcev, pa tudi nad eden milijon dolgov!
(V Petrovčah) priredi na praznik sv. Alojzija, dne 21. junija »slov. kat. delavsko društvo« javen shod v občinski pisarni ob 4. uri popoldne. Dnevni red: 1. govor: o novi volilni preosnovi. 2. govor: kaj je v Petrovčah novega? Ker se bo na tem shodu med drugim razpravljalo tudi dosedanje občinsko gospodarstvo, pričakuje odbor obilne udeležbe.
(Šavniško sadjarsko društvo) bo imelo dne 21. jun. t. 1. popoldne ob štirih v hiši gosp. Al. Krefta v Očeslavcih svoj občr.i zbor s sledečim vspo-redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poduk o zelenem požlahtnjenju trt (g. J. Bele). 3. Vpisovanje udov in vplačevanje letnine. 4. Bazni nasveti. 5. Prosta zabava.
(V Gradcu) se je pri prvem glavnem zborovanju hrvaško-slov. pevskega društva »Sloga« volil sledeči odbor: Predsednik: drd. med. Supan Viktor; podpredsednik: cand. med. Juratovič Josip; tajnik: cand. iur. Milic Mi-liboj; arhivar: cand. med. Mikšič Bogomil.
(Občni zbor) podružnice sv. Cirila in Metoda za Ptuj in okolico se bode vršil dne 18. junija, v četrtek, h kojemu se vsi udje uljudno vabijo. Začetek ob 3. uri popoldne, oziroma ob 4. uri pri vsakem številu društvenikov, v »Narodnem domu« na Ptuju.
(Vabilo) na izlet, združen s koncertom, katerega priredi »Slovanska Čitalnica v Mariboru« v Fram dne 14. junija 1896. Odhod iz Maribora z vozovi poljubno, ?. mešanim vlakom pa ob 2. uri popoldne. Po prihodu
v Framu skupni poset starega gradu. Ob 5. uri koncert čitalničnega pevskega in tamburaškega zbora na vrtu gosp. Gerta. Povratek po koncertu na vozovih. V slučaju neugodnega vremena preloži se izlet na 21. dan junija. Na ta izlet in koncert vabi p. n. častite ude, pa tudi vnanje rodoljube ter prijatelje petja in tamburanja najuljudneje	Odbor.
(Gasilno društvo na Cvenu) priredi v nedeljo, dne 28. junija ob 4. uri popoldne v jagnjedju blizu gostilne gosp. Senčar-ja »ljudsko veselico« s prav zanimivim sporedom, kakor tamburanje, šaljiva dražba itd. V slučaju slabega vremena se veselica vrši drugi dan, dne 29. junija.
(Vinorejsko društvo v Slov. gor.) si je letos kupilo novo trsno škropilko, ki se bode članom posojevala; dobilo je tudi za društvenike 1000 ukorenje-nih trsov ameriškega plemena »Monticula« po gospodu Matjašiču na Ptuju. Lepa hvala! Dne 19. maja je kazal g. Bele, kako naj se trs cepi na zeleno. Presrčna zahvala! Okoli 3 q je načelnik, Anton Roškar, društvenikom tudi letos potom okr. zastopa priskrbel modre galice po nizkej ceni. Pa marljivo škropiti in trse privezovati, da nam ne uniči upanja škodljiva strupena rosa!
(Celjsko pevsko društvo) priredi veliko pevsko slavnost dne 14. junija 1896, na vrhu hotela »Pri kroni.« Po koncertu prosta zabava, pri kateri svira popolna Šmarska godba. Začetek točno ob 6. uri zvečer.
Iz drugih krajev. (Truplo f kanonika K1 u n a) se je prepeljalo iz Budapešte v Ljubljano. Pogreb je danes, v četrtek popoldne. Naj v miru počiva!
(Velika suša) vlada na Španskem. Kmetje se boje, da letos ničesar ne pridelajo. Na Španskem že žanjejo koncem maja in začetkom junija. Kruh se je po vsej deželi podražil.
(18 let po nedolžnen zaprt) je bil v Zagrebu kmet Gelko. Leta 1878. so po krivem obsodili njega in kovača Grišnika, češ, da sta umorila postiljona P. Mavrina. Grišnik je umrl leta 1887. v ječi, Čelkota pa so sedaj izpustili, ker so se našli pravi morilci.
(Odpis davkov na Ruskem.) Ruski car je povodom svojega kronanja svojim podanikom v Evropi odpustil zaostalega zemljiškega davka 17 milijonov rabljev, za prihodnjih deset let pa polovico zemljiškega davka, kar znaša do 90 milijonov rubljev.
(Grozen vihar) je dne 15. maja divjal v Scher-manu, v Severni Ameriki, ki je pokončal vse, kar je dosegel na zahodni polovici mesta. Prvo noč so našli 40 oseb ubitih in nad 100 ranjenih, števila vseh ponesrečencev pa še nihče ne ve. Popolno razdejanih je 50 hiš, in znaša škoda blizu 150.000 dolarjev.
I iOterijne številke.
Trst 6. junija 1896:	43, 45, 10, 76, 86
Line » »	65, 86, 4, 54, 42
V najem
se da štacuna z mešanim blagom ležeča tik farne cerkve in okrajne ceste v lepem kraju na spodnjem Stajarskem, kjer ni konkurenta. Ravno tam je na prodaj nov umetni mlin — Kunstmiihle — oddaljen od okrajne ceste komaj par minot. Več se izve iz uljudnosti pri upravništvu „Slov. Gosp."	3-3
Žganjarija
R. VVieserja v Hoči pri Mariboru.
Najveea žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce, kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino. 10 Izvrstne c. kr. jedino priv.
škropilnice proti peronospori
inženirja Živica,
l^Uirdm^
MPms^^m
je kot	Q)
primes k bobovi kavi edino zdrava
kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 25 kr.
Svarilo/ Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom:
Kathreiner
i
s %
3 iTS o 53 o
° ® 1 ° g 3
3-o -
C3 o >
CJ g
3 _
C „ O S gf
s S •
S-siSii3
l^pn-g
. a-?
JE « S
•S-S^-g-S»» S5 o o > S
ii J C9 •. o o	.
o	>
t» O G °
.O t» O
C/3 fc^
- o .M -
m SO' - ~ S .
5
>0 cO O >S!
i i5 Ijg
_ > Ph ■5S .
03 CS >
i! 5s 02
TO O N <U
O >
m
a «
p,«	3 ~ -0==
a	-s -K _
o «	o w 2L •
■u T3	BiO^D.
tu	ai a £
»Ni N	o ,5 fc .
¿J	60 o ^ c
S
>o JS
O O O >ZJ rs) 'C O ~ w
<u c S a o 060 _«
2 - o E
-H C ° — S M > 60 k .
O) O ri O O) >
> §>2 C,>C/J
katere so se splošno razširile zaradi svoje jedno-stavnosti, trajnosti, lahke porabnosti pri vsakem obdelovanju trtja itd. prodajamo z garancijo po dosedanjih nizkih cenah
Živic in drugi Trstu.
M£* Pošiljamo popolne škropilnice na vsako poštno postajo naše monarhije franco z ieseno posodo 10 gld., z elegantno posodo iz kartona po II gld.
Obrazce s cenikom dopošiljamo radovoljno franco.	10-10
Izdelujemo tudi razprašilnike za žveplo, neprenehljive vinske stiskalnice itd.
Karol Tratnik,
pasar in srebrar stolne ulice v Mariboru (Domgasse) št. I.
priporočam se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom za naročila
cerkvenih orodij in posode,
katere izdelujem iz zlata, srebra ali bronza, ali iz pozlačenih ali posrebrenili druzih kovin na primer: monstrance, kelihe, ciborije, lustre, svečnike, križe itd. v različnih slogih po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah.
Staro cerkveno orodje in posodo posebno dobro popravljam, pozlatim ali posrebrim v ognju.	8—12
3C Za vse svoje izdelke jamčim.
štazf/la*.
Viničarshi tečaji.
Od 15. do 20. junija 1896 bodo v naslednjih krajih tečaji za viničarje:
1.	Na deželni viničarski šoli v Lipnici (Silberberg).
2.	Na deželnem vinogradnem nasadu na Kumerskem vrhu pri Ljutomeru.
3.	Na deželnem vinogradnem nasadu na Borlu pri Ptuju.
4.	Na deželnem vinogradnem nasadu v Pišecah pri Brežicah.
Pouk bode v zgoraj omenjenem času vsaki dan od 8,—12. ure dopoludne in od 3.—7. ure popoludne.
V teh kurzih se bodo obiskovalci praktično poučevali v zelenem cepljenju in poletnem obdelovanju trte, kakor tudi o zatiranju peronospore. Pouk je brezplačen. Vde-leževalci naj se ob svojem prihodu zglasijo za sprejem pri vodji dotičnega zavoda.
Gradec, v majniku 1896.
Od štaj. deželnega odbora.
Vincenc Leposcha
V I >( li jll
priporoča za čas stavljenja: Roman-cement 100 klgr. . . Portland-cement 100 klgr. . če se vzamejo celi sodi.
1	gld. 10 kr.
2	„ 20 „
oš kili o lil a vil
zaitonj
ne dobite nikjer, ali najboljša in najcenejša raznovrstna
H
in
prodaje	1-3
prya dunajska zaloga
moške obleke
v Mariboru, Grajske ulice 3.
Dela na mero se najtočnejše izvrhijejo.
Oznanilo.
Vsled preobilnega vlaganja je „Posojilnica v Makolah" k temu prisiljena, da bode počenši od I. julija t. 1. hranilne vloge (stare in nove obrestovala le po 472%, kar se s tem daje na splošno znanje!
Makole, dne 1. junija 1896. 2_3	Načelstvo.
Svi ii) erej a
angleškega plemena.
Makshofen pri Deggendorfu, Bavarsko.
Ustanovljena 1854.
Lastnik: A. K 1GELE IV.
Tudi v inozemstvu — v Hamburgu, na na Dunaju in v Budapešti — obdarovana s prvimi darili, prodaja najceneje	4-10
breje svinje, godu je mrjasce, kakor tudi mlajše živali.

©
Prostovoljna javna dražba!
Vsled priletnosti in bolehnosti bodem prodala na prostovoljni dražbi, dne 1. julija t. 1. od 2. do 4. ure popoldne svoje posestvo pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah obstoječe iz lepe hiše in gospodarskih poslopij, vse zidano, z opeko krito in v jako dobrem stanu.
Zraven spada lep travnik s trikratno košnjo, rodovitna njiva in dva vrta za zelenjavo.
Ondi je jako dobro obiskovan«! krema in mesarija z ledenico, kar se tudi zraven odda.
Kupci morajo položiti 10% vadija.
Jera ¡Clampfer,
posestnica.
1—3
o

KONJAK,
prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjajoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu, po udih in skrnini Steklenica velja 1 gld. 20 kr.
Stnri kuiijnk, izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti; steklenica 1 gld. 50 kr.
Razpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mu franko. lieiieriikt ll<-rll. vlastelin grajščine Golič pri Konjicah (Gonobiz) na Štajerskem. Xtihifja} Gradec: J. Eichler, lekarnar;
Alb. Miiller, drogist. Maribor: Al. (Juandest, Gosposka ulica.	4
JJcenec*)
od dobrih starišev zmožen slovenskega in nemškega jezika, sprejme se takoj v proda-jalnico z mešanim blagom in deželnimi pridelki pri Anton Verbič u v Tepanji pri Konjicah (Štirsko).
Tisti, kateri že kaj razume, ima prednost.	2-3
•ii-
Svilnat papir
3-7
v 80 različnih barvah, kakor tudi vse druge za izdelavo umetnih papirnih cvetlic potrčbne dele priporoča v naj-veči izbiri in po zelo nizki ceni
Andrej Platzer,
v Mariboru, gosposka ulica it. 3,
trgovina s papirjem, galant. blagom, pisalnim orodjem, šol. potrebščinami, igralnimi kartami, šolskimi in molitvenimi knjigami na debelo in drobno.
0B-
11!». na Spodnjem Hajdinu pri Ptuji,
■	novo zidana in z opeko pokrita,
obstoječa iz treh sob, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo „Slov. Gosp." ali pa posestnica v Ptuji, Schlossgasse št. 4.
~V žgan j ari j i
Henrika Witzler-ja,
lesotržca v Gornji Hoči, se vsakovrstno žganje po jako nizki ceni dobi.	12-13
Jožef Brandl,
orgljarski mojster
v Mariboru
Schmiderer-jeve ulice štev. 3,
se priporoča častiti duhovščini in spoštovanim cerkvenim predstojništ-vom
za napravo orgelj
vsake velikosti po najboljših sestavih, s pomočjo vseh novih in praktičnih iznajdb v orgljarski umetnosti.
O novonarejenih orgijah ima pohvalna pisma na ogled. Zagotavlja najboljšo postrežbo in mnogoletno jamstvo.
Poprave in predelavanja dobre in cene.
Harmonije vedno v zalogi. 4-6
<y.> «,v.>