Leto XVIII
LAST ZGOD. DRUŠTVA
¥ Celju, dne 3. januarja 1908. ________________Štev. 1.
Uredništvo
je na SchfOeijevi cesti št 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Našočnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za inserate
se plačuje od vsake petitrvrste po 20 vinarje kokrat: za večje inserate in mnogokratno mi znaten popust.
Iev za vsa-seriranje
Zajezimo nazadovanja.
Nemški listi se veliko več bavijo z dejstvom, da Slovenci na Štajerskem relativno nazadujemo kakor pa mi sami, akoravno je menda ta pojav za nas večjega razmišljevanja vreden^ kakor za naše nemške sodržavljane.
(iraška „TagespostJ od 19. dec. 1907 je spet obširno pisala o tem ter prišla do zaključka, da je ta pojav posledica industrije in boljših življen-skib odnošajev v industrijelnih krajih. Ne vem, ali se slovensko razumništvo tak« malo zanima, ali pa sploh nima v svoji neopravičljivi komodnosti smisla za spoznavanje resnosti takih počasnih, dolgotrajnih procesov v življenju in razmerju narodnosti, kakor je samo Baše nazadovanje nasproti Nemcem.
»Dejstvo torej je, da Slovenci na Štajerskem kot celota napram Nemcem naz&dujemo, da je naše število padlo od 38 86% v letu 1820 na 3ri8% v letu 1900". In kljnb temu je dokazano, da je število rojencev pri nas višje kakor na Zgornje- in Srednje Štajerskem, da je tudi umrljivost manjša. Kam se zgubljajo torej naši ljudje? Se je mogoče ob meji zgubilo toliko občin ? Ni li mogoče tega ovirati, ako že ne popolnoma preprečiti ? To so vprašanja, ki se nam vsiljujejo pri raz-motrivanju našega nazadovanja.
Statistika nam pravi, da se jezikovna meja med Slovenci in Nemci ni premaknila toliko, da bi nam za to moglo pojasniti visoke odstotke našega nazadovanja. Tudi v naši notranjščini izvzeto našo mariborsko okolico — nemški vpliv ni tako narastel. Da, pri boju za občinske uprave celo napre-
LISTEK.
Zvonikar.
Poljske napisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil J. G1 o n a r.
(Konec.)
—	A kaj Še le ? Prepirala sva se, prepirala, da sva se nazadnje do dobra sprla. Ko se je odpeljal, mi je rekel: „Ne pridi med nas, stric, ker bi ti šlo slabo med nami". Jaz pa sem mu odgovoril: „Če je tam mnogo takih poganskih dnhov, kakor so ti. potem se ne pripeljem".
Tukaj je omolknil in zakril oči, potem pa je začel govoriti bolj zase, ko za mene:
—	Mislil sem, da se bodo tam, ko bo nastala večja svoboda, ljudje začeli jokati samega veselja, in da bo eden drugemu kakor angel oči brisal — sedaj pa se bijejo. Ne! . . . Tje se ne morem vrniti. Rajši mislim tukaj pri svojih zvonovih na svojo nekdanjo Litvo, nesrečno in mučeno, gospod,
dujemo, čeravno tudi tukaj ne tako, kakor bi morali.
V izselitvi iz naših krajev v nemške ter v raznarodenje teh izseljencev nam je iskati vzrokov našega relativnega nazadovanja. Naši ljudje se selijo iz kmetov v mesto, ker imajo tukaj udobnejše življenje, a ta mesta so vsled gospodarske premoči v rokah Nemcev. Selijo pa se še veliko izdatnejše naši ljudje v bližino velikih industrijalnih in gospodarskih podjetij na Srednje-in Gornještajerskem. Tudi tukaj shajajo bolje in se raznarodijo vsled nezavednosti in narodne mlačnosti. Če hodiš v Gradcu, Ljubnem, Koflachu, Weizu in nekaterih drugih krajih po ulicah in prostorih, kjer hodi proleta-rijat, spoznal boš po noši in po obrazih toliko spodnjo štajersko slovenskega, da se boš sam čudil in ti ne bo treba nobene statistike še posebej. Ako nisi elegantno ampak priprosto, bolj delavsko oblečen, boš tudi slišal slovensko govorico skoro tako in toliko, kakor v spodnještajerskih nemških gnezdih. Seveda, če prideš bolj „nobel", slišiš krotr sebe samo slabo nemščino, četudi si se pokazal kot Slovenca. Pri pregledovan ju^napisov malih obrtnikov in trgovcev pa skoro misliš, da čitaš imenik v Mohorjevem koledarju! Sicer pa to ni vse. Poglejmo tudi malo bližje! Koliko slovenske inteligence pa imamo, ki se nam je ohranila v drugem ali celo v tretjem rodu na Spodnještajer-skem?! To zadnje je najsramotnejši pa tudi najžalostnejši pojav. Hinavec, zdi se mi še mil izraz za onega izobraženca, ki živi v kontaktu s Slovenci, se šteje med „zavedne", pa vzgaja svoj zarod v narodni mlačnosti ali celo za narodne odpadnike. O teh ne govorim,
kakor Jezus na križu, a brez zlobe v duši . . .
Za nekaj časa naju je oba objela velika žalost. Vendar nisem hotel pustiti starca brez tolažbe, posebno, ker si mi je ni bilo treba izmišljati. Zato sem začel govoriti, naj si ne jemlje sinovčevih besed preveč k srcu, ker nekdanja Litva še ni izginila, še vedno je, živi in ima doslej v sebi še vedno več življenjskih sil, ko nova. Kar je Bog združil, tega ne bode sovraštvo ločilo. Nihče ne more v enem dnevu raztrgati stoletnih vezi, posebno ne prostovoljnih. Vojna, o kateri je govoril Tadziuk, se je že zdavna začela, a samo z jedne strani; ker je umetno prirejena in se ne obrača proti sovražniku, se mora razsipati, kakor zid iz peska, in izginiti kakor pena, ki se dela samo na nemiini vodi. Povedal sem mu tudi, da na Tadzinkova izzivanja ni bilo mogoče boljše in lepše odgovoriti, kakor je odgovoril on in na koncu sem mu v dokaz, kaka sila nas je združila, navedel sledeče vzne-
moj posrled se obrača ua prej imenovane mase našega ljudstva. Kako je mogoče preprečiti ali ustaviti raznarodenje teh?
Mnogo se je do sedaj zamudilo, ker naša dosedanja inteligenca deloma ni mogla vsled obilnega drugega dela, deloma pa tudi ni znala vršiti svoje naloge - na vseh poljih narodnega življenja. Nisem med tistimi, ki vedoma in še večkrat nevedoma sumarično obsoja takozvane slogaše ali prvake, ker se predobro zavedam, koliko fizičnega in duševnega dela leži v tem, da so se dosegle današnje narodne naše razmere, pač pa trdim, da sedaj to ne zadostuje, ampak je treba spopolnitve, treba je poglobitve, treba se je vsaj prilagoditi v sredstvih našim nasprotnikom, da: bolje za nas bi bilo, ako bi jih prekosili. Seveda pa potem pred vsem rabimo resnejše mladine v vseh stanovih, posebej še v akademičnih, ne pa take, „katero ogieduje Elija po /L-odnevnem kroku iz oblakov v rožni dolini".
Neizogibni proces industrijalizacije alpinskih dežel se bliža tudi nam. Eazumimo ga, ne zapirajmo oči in ne zarivajmo svoje glave v perje, kakor noj v pesek, ko ne more uteči. Akcijske družbe, ne posameznik, nam lahko ustvarijo dobro, konkurence zmožno narodno industrijo, kjer bode našel velik del onega prebivalstva dela in zaslužka, ki ga dobiva sedaj na Nemškem. Doma se nam v narodnih podjetjih ta del ne bo nikdar raznarodil. Za dobro domačo industrijo pa moramo priskrbeti poleg fizičnih predpogojev, katere imamo v ozbilju, še bolj duševne, ki nam do sedaj manjkajo.
sene besede Horodelske Unije:
„Odrešenja ne bo spoznal, kdor ne pozna ljubezni. Samo ljubezen ne dela zaman; samo ona gasi sovraštvo, oslablja žaljenja, utrjuje mir, veže razcepljene, dviga padle, ravna krivine in krivice, podpira vsakogar, ne žali nikogar in kdorkoli pribeži pod njeno krilo, bo varen in se ne bo nikogar ustrašil ..."
In narekoval sem mu nadalje celi spis Unije, srarec pa je zaprl oči in poželjivo poslušal vsako besedo. Ko sem končal, me je vprašal s čudno pretrganim glasom:
—	Ali stoji res vse to v tisti listini ?
—	Da. Povedal sem vam natančno besedo za besedo.
—	No, če je tako, potem mislim, da bo kaj takega komaj preneslo.
In velike solze so mu začele ena za drugo teči po licu.
To je nekaj za prihodnjost, nekaj za odpomoč, pa ni vse.
Trenutno važno in mogoče pa je sledeče: Otresimo se omejenih nazorov takozvanih „solidnih purgarjev" in po-stanimo res demokrati s srcem in razumom! Posvetimo se uresničevanju pravega demokratskega, narodnega programa! Ne zanemarjajmo delavskih slojev in tem sorodnih vrst malih kmetov. Razumevajmo njihovo stališče in z ljubeznijo jih dvigajmo kvišku k lnči in s tem k boljšemu zaslužku, človeka dostojnejšemn življenju, k samozavesti ter oblačnosti! Naše službujoče sloje, naše	naše male obrtnike in
VSe tiste, ki hodijo sedaj okrog kakor razkropljene in zgubljene ovce, je treba organizovati, a v organizacijah jim je treba nuditi s toplim srcem kakor brat bratu pred vsem vse to, kar človek kot družabno bitje potrebuje. Slovensko razumništvo, loti se vendar enkrat tega dela po mestih! Železna volja bo rodila velike uspehe.
Poglobiti pa moramo svoje delo tam, odkoder naš slovenski deliavec prihaja, to je med našim kmetskim ljudstvom. Pred vsem je treba tukaj skrbeti za to, da vsled intenzivnejšega in razumnejšega izkoriščanja zemlje lahko naši kraji preživijo več ljudi in tudi bolje kakor sedaj. Navajati tukaj posameznosti in podrobnosti ni cilj tega članka, ampak stvar strokovnih člankov.
Probuje ljudstva, posebno še ženskega spola, temeljitejše naobrazbe, več in boljšega šolstva nam je treba. Kaj mislite, zakaj pa labičavajo okrajni glavarji često pri zaprisegi učiteljstva taistemu zgolj mehanično delo ter skušajo preprečiti, da vlije posameznik
Poslovila sva se, ker se je bližal že večer. Ker pa je bilo ravno 14. avgusta, na predvečer Velike Gospoj-nice, se je morala večerna „Ave Marija" zvoniti posebno slovesno. Na trga pred cerkvijo je bilo že mnogo meščanov in kmetov, ki so prišli iz okolice na jntrešnji praznik; kamor si pogledal, povsod so blesteli kot divji mak živi ženski robci. Večer je bil krasen, nebo čisto, kakor bi bilo iz stekla in na zahodu žareče.
Naglo so se v ves ta blesk večera s svojim bronovim slavospevom oglasili zvonovi. Veliki Jan je potrese! cel stolp in pregnal golobe, Andrej-Bambik je ječal, drugi zvonovi so prilagali in bili, bili, a med njihove mogočno brneče in bobneče glasove se je mešal visoki in čisti kot kristal glas zvončka gospodične Slepsciovne.
In ko so nazadnje vsi ti glasovi poleteli kakor ptice pod nebom, se mi je zdelo, da hiti ž njimi žalostna duša starega Litvina tje k svoji davni Litvi . . .
nic in poštno hranilničnih vlog tamoš-njemu poštnemu urada na železniški postaji.
Kakor piše „Osterr. Volkszeitung" štev. 335 od dne 6. dec. 1907, imel je Miiller mesečne plače — 66 kron in živel baje zelo skromno.
O ti sveta ironija! S plačo mesečnih 66 K naj živi razkošno ako naj ne krade! S to plačo mora toraj poštni oficijant pošteno živeti, to se pravi; naj bode dostojno oblečen, naj ne zahaja v slaba društva in male gostilne na hrano, naj si kupuje sam uniformo, naj plačuje redno hrano, stanovanje, obleko, obuvalo, perico, brijača, zavarovalnino, oziroma v slučaju bolezni sam tudi zdravnika in zdravila, naj ne dela dolgov, pač pa naj za to visoko plačo, opravlja dnevno 8 do 12 urno težavno in zelo odgovorno službo, v kateri imaš mnogokrat nakopičenega denarja na stotisoče pred seboj ter za te ogromne svote tudi strogo odgovornost. To je zopet jasen dokaz istinito-sti našega dopisa v „Nov. Slov. Štaj." štev. 33, v katerem trdimo, da poštna uprava z nje slabim plačilom svojih uslužbencev, vkljub svojim letnim mi-ljonskim prebitkom, sama vzgaja nepoštenost z beraško plačo in izkoriščanjem svojih uslužbencev-trpinov! Miiller je toraj poneveril državne denarje, koliko? še poštna uprava sama ne ve! Dne 2. dec. prosil je na dopisnici svojega bivšega predstojnika odpuščanja za storjeno hudodelstvo, ker je bil v svoji bedi in lakoti vendar prisiljen krasti!
Ako ga sodišče dobi v pest, pride pred porotnike, in bode mogoče tudi ubogi Miiller, kakor že večina njega prednikov-defravdantov iz potrebe, oproščen! Da je to mogoče, uče nas ednaki slučaji iz Rečice na Paki, Vuhreda in mnogo drugih. Ne pelji nas V skušnjavo!
Pri lačnem našem želodcu in napornem, odgovornem delu tega „in ne pelji nas v skušnjavo" naše trgovinsko in finančno ministerstvo ne pozna! Prišel bode pa kmalu i za te trpine državne-poštne uprave boljši čas, ko-jega z moledovanjem in prošnjami ne dosežejo, pač pa z zavestvo svoje moči, ki tiči v njih edinosti.
Kedo bode imel od teh neznosnih razmer škodo ali dobiček, pouči nas kmalu prihodnjost. Za Mullerja zatoži se naj pa našo poštno upravo, ker on je le nje žrtva!
Narodna čitalnica je storila zopet velik korak naprej, kajti ta prireditev je gotovo prva svoje vrste v Slovenj-gradcu. Vsi navzoči smo se razšli — v pozni uri seveda — z zavestjo, da smo imeli krasen večer, ki nam ostane v neizbrisnem spominu. Hvala za prireditev gre v prvi vrsti čitalniškemu odboru z vnetim predsednikom g. Bla-žonom na čelu, njegovi gospej soprogi, g. Wernerju, gosp. pevovodji, gospici M. Dullerjevi. g. Golobu, hvala gre nadalje vsem gg. pevkam in pevcem za nj h trud in vstrajnost. Gotovo vam je vsem sijajen, moralen in gmoten uspeh prireditve najboljše povračilo za vaš trud in vašo požrtvovalnost. Naj ?am služi zajedno v bodrilo, da delujete na tej podlagi navdušeno naprej, ,ter nas prav kmalu razvedrite z enako prireditvijo!
Iz Vuzenice. Najsijajnejši dan v zgodovini slovenskega narodnega delovanja v marenberškem okraju je gotovo zadnja nedelja, dne 29. grudna, ko se je vršil tukaj pri nas gospodarski shod ter ustanovni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Vuzenico, Muto in okolico. Na gospodarskem shodu nam je v natlačeni prostorni dvorani g. župana Ant. Mravljaka poročal g. deželni poslanec Ivan Vošnjak o svojem delovanju v deželnem zboru. Med drugimi važnimi vprašanji, ki se tičejo celega njegovega volilnega okraja je omenil tudi to, da se je pred par leti v deželnem zboru predlagala delitev trga Vuzenice od okolice. On je takrat z vso odločnostjo govoril proti temu predlogu, ker je velik nesmisel iztrgati majhen trg iz sredine ostale okoliške občine. Kljub njegovemu ugovoru je deželni zbor sklenil ločitev, a ta sklep ni bil sankcijoniran. Po njegovem prizadevanju se je tudi ustanovila javna bolnišnica v Slovenjgradcu. Pri zadnjem zasedanju je tudi predlagal, da se gozdna postava poostri ter sploh reformira in na ta način prepreči pu-stošenje gozdov od strani tujcev. Poročilo g. poslanca se je vzelo z velikim navdušenjen na znanje ter se mu izreka zahvala in zaupanje.
G. filozof Fran Mravljak oriše težavno stališče naših poslancev, ker se jih pri vsakem za Slovence še tako važnem predlogu od nemške strani ma-jorizira. Da je g. poslanec kljub vsem tem težkočam toliko dosegel, je pripisovati edino le njegovi vstrajni delavnosti.
pri pouku v srca otrok svojo narodno dušo?!
Konečno pa moramo voditi naj-brezobzirnejši boj proti nemški upravi in vsem njenim, nam po jeziku in čuv-stvu tujim organom. To so nektera sredstva, gotovo ne vsa, a poslužujemo se vsaj teh in statistični podatki o nas bodo kmalu drugačni.
Eazmišljujmo o pomenu gesla *Svoji k svojim" in izvršujmo ga v tem smislu.
Politični pregled.
Domače dežele.
rWiener Zeitung" je objavila 31. decembra sankcionirane nagodbene zakone, nadalje sankcionirani sklep delegacije o trimesečnem začasnem proračinu in sankcijo trimesečnega
računskega provizorija za Cislajtansko. ♦
Razpisane so deželnozborske volitve in sicer: na Goriškem od 2. do 7. marca; na Kranjskem: za kmečke občine na 21. febr., za mestne občine in trgovsko zbornico na 28. febr. in za veleposestvo na 6. marca t. 1.; na Češkem: za kmetske občine na 20. feb., za mesta na 28. febr., za trgovske in obrtne zbornice na 2. marca, za veleposestvo na 5. marca.
*
Češki socijalno demokratični listi razpravljajo o češkem vprašanju. V „Pravu Lidu" piše o tem posl. Steiner, kateri ne pričakuje od novih pogajanj preveč uspehov. Steiner zahteva, naj se izvenčeške stranke ne vtikajo v rešitev češkega vprašanja ter priporoča, naj se sočasno s češkim reši narodnostno vprašanje v celi državi. V dunajskih „Delnickych Listech" pretresa to vprašanje posl. Tomašek ter zahteva, naj se češko vprašanje reši sočasno na Češkem, Moravskem, Šlez-kem in na Nižjeavstrijskem. Na Češkem in Moravskem so Čehi v večini, na Šlezkem in Nižjeavstrijskem so pa Nemci v večini; za koncesije, katere bode dala češka večina nemški manjšini na Češkem in Moravskem, mora dati nemška večina na Šlezkem in Nižjeavstrijskem protikoncesije češki manjšini na Šlezkem in na Nižjeavstrijskem.
*
Češka delegacija v državnem zboru je dosegla za Čehe na Dunaju in na Nižjeavstrijskem znaten uspeh. V nižje-' avstrijskem deželnem zboru je bil sprejet zakon, ki je tudi že sankcioniran, s katerim se določa nemščina kot edino pravomočni učni jezik na vseh javnih nadaljevalnih šolah na Nižjeavstrijskem. Ta zakonska določba je obrnena v prvi vrsti proti Čehom, katerih je na Dunaju in po vsem Nižjeavstrijskem toliko, da jim ne bo mogoče več dolgo kratiti pravic do šol z narodnim učnim jezikom. Kršč. socialci so hoteli s tem zakonom dokazati, da so v praksi še večji in nestrpnejši narodni šovinisti ko pristaši drugih nemških strank. Češki delegaciji v parlamentu se je pa posrečilo pregovoriti vlado, da izda v kratkem iz-vrševalno naredbo k temu zakonu, na temelju katere bode dovoljeno vsta-navljati privatne nadaljevalne šole s češkim učnim jezikom, katerih spričevala bodo istotako pravomočna, kakor spričevala nemških javnih nadaljevalnih šol. Obiskovanje privatnih čeških nadaljevalnih šol bode obvezno, kar daje tem bodočim šolam še večji pomen. — Ta uspeh je plod skupnih prizadevanj
vseh čeških strank.
*
O božičnih praznikih sta bile vstanovljeni na Hrvatskem dve novi stranki: nova vladna Rakodczayeva
stranka unionistov, sloneča na temelju hrvatsko-osrrske nagodbe od leta 1868. Rakodczay je ob tej priliki izjavil, da hoče izvesti to nagodbo v celem obsegu. O onih točkah, o katerih navstane med ogrsko in hrvatsko vlado nespo-razumljenje, bodo razpravljale posebne kraljevinske ali regnikolarne deputacije. Rakodczay je ob tej priliki navedel celo vrsto koncesij, katere ponuja We-kerle Hrvatom in katere je, to treba priznati, prilagodil programu srbsko-hrvatske koalicije. Glavne koncesije obstoje v tem, da zakon o železničarski progmatiki ne vstopi na Hrvatskem v veljavo, dokler ne bode rešeno vprašanje, so li uradniki državnih železnic •državni uradniki ali niso. Imena na hrvatskih postajah bodo samo v hrvatskem jeziku, oglasi, tiskovine bodo hrvatske; za hrvatske železničarje se na šoli v Budimpešti pomnoži število štipendij od 12 na 30; v poljedelskem ministerstvu se vstanovi hrvatski oddelek, v skupnih uradih se bodo nastavljali Hrvatje v primernem številu s hrvatskim prebivalstvom, absolventi zagrebškega vseučilišča dobe lahko službe po vsem Ogrskem, ne da bi jim bilo treba polagati naknadne skušnje na madžarskih vseučiliščih. Vse te koncesije se prav lepo glase in mogoče je, da bo Rakodczay imel pri volitvah s svojo stranko več uspeha, nego se je pričakovalo. No, koalicija tudi ne spi. Pod vodstvom grofa Miroslava Kulmerja, Rojca, Nikoliča, Badaja, prof. Vrbaniča in Turkoviča se je vstanovila nova stranka, katera ostane s koalicijo v zvezi ter bode pri volitvah sporazumno z njo postopala, katere glavni namen pa obstoji v tem da odvzame Rakodczajevi stranki dober del konservativnih elementov, kateri stoje na nagodbi in zahtevajo nje revizijo, ki pa nočejo imeti opraviti z Rakodczayem.
Rakodczayeva stranka ima danes
v Zagrebu zopet shod.
»
Nemadžarske narodnosti se v ogrskem parlamentu, kakor piše rumunski posl. Vlad v časopisu „Lupta" zato niso pridružile hrvatski obstrukciji, ker so bile prepričane, da so za ob-strukcijo preslabe in ker niso holele Madžarov preveč razburiti, v nadi, da bodo pri bodoči volilni reformi malo bolj pravično postopali z nemadžar-skimi narodnostmi. Organ ogrske soc. dem. „Nepszava" piše o tem: ,,V vprašanju o hrvatski obstrukciji je brez dvoma prišlo do nekake pogodbe meii vlado in narodnostmi. Narodnosti so dobile gotovo od vlade kake obljube, da se bode pri uvedbi splošne ^volilne pravice postopalo z njimi bolj pravično, pa prav v tem bodo narodnosti doživele najbridkejše razočaranje, kajti vlada bode gledala, da z uvedbo splošne volilne pravice pripomore madžarski ideji do zmage". — To se bode gotovo zgodilo, madžarski politiki so bili vedno verolomni in izdajski, o tem govori zgodovina jasno in ne dopušča dvomov.
Dopisi.
— Iz lačnega kroga. Kedo zaupa beraču? Gotovo nikdo! Kako to da zaupa občinstvo proti potrdilu beraško plačanih poštnih uradnikov (ofi-cijantov in aspirantov) ogromne vsote denarja in vrednosti? Ker občinstvo nima pojma da tak uradnik, ki ima kapo z zlato žnoro in rozete na ovratniku, ob svoji slabi plači trpi več lakote in pomankanja kakor pravi berač, kateri hodi od hiše do hiše!
Tukaj Vam dokaz! V Dunajskem Novemmestu služboval je kot poštni oficijant 21 letni Franc Miiller ter bil dodeljen za uplačevanje poštnih nakaz-
Iz Slovenjgradca. Nad vse
pričakovanje dobro se je obnesla veselica, katero je priredila tukajšna Nar. čitalnica dne 86. dec. v zgornjih prostorih Nar. doma.
Vkljub skrajno slabemu vremenu se je zbralo toliko občinstva, da je bila čitalniška dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Splošno je napravila cela prireditev na občinstvo vtis pravega umetniškega večera. Glede posameznih točk, nam je pred vsem omeniti gospo Blažon-ovo, ki si je s svojim res umetniškim proizvajanjem na gla-sovirju pridobila burno pohvalo. Isti moralni vspeh je dosegel g. Werner, ki se je, dasi gost, vendar jako rad odzval našemu vabilu ter nam dal priliko občudovati njegova umetniško dovršena proizvajanja na goslih. Bodi mu na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala! Umetniško vrednost prireditve so povzdignile mnogoštevilne in s pravo dovršenostjo proizvajane pevske točke! Med njimi nam je omeniti na prvem mestu samospevov gdč. M. Duller-jeve in g. Goloba, katera sta s svojima simpatičnima glasovamo izvabila buren aplavz. Tudi zbori — tako mešan kakor moški — so dosegli svoj namen popolnoma, petje je bilo do cela dovršeno!
Nadalje preide govornik k jako važnem vprašanju, o nagodbi, ki se je pred kratkim za nas Slovence in sploh za tostransko polovico avstrijsko-ogrske države rešilo tako neugodno. V kratkih potezah navede tehtne vzroke, zakaj je naš državni poslanec g. Vinko Ježovnik glasoval proti nagodbi. Predlaga tudi tozadevno resolucijo, v kateri izražajo volilci marenberškega okraja g. poslancu popolno zaupanje in zavračajo vse neosnovane napade od klerikalne strani na njegovo osebo. Tudi to poročilo se je odobrilo z velikim navdušenjem.
Po kratkem odmoru se je otvoril nato ustanovni občni zbor Ciril-Meto-dove podružnice. Pooblaščenec glavne družbe g. filozof Fr. Mravljak na kratko opiše žalostni položaj potrebnega šolstva na Spod. Štajerskem ter preide na to t utemeljevanju, zakaj moramo podpirati edino slovensko šolsko družbo, ki je za naš naraščaj, osobito pri nas ob meji tolikega pomena. Ako more par vuzeniških „purgarjev" vzdržavati „Siidmarko", ki se je nedavno ustanovila, bo tem lažje podpiralo na stotine slov. kmetov edino slov. družbo. 42 podpisov, ki se jih je nabralo do sedaj že jamči, da bo podružnica sijajno uspevala.
Pri volitvi v odbor so se izvolili sledeči gg.:
Predsednik Jak. Verdnik, pošestn., podpredsednik dr. Maks Pregl, zdravnik, tajnik Emerik Mravljak, blagajnik Alojz Grubelnik, vsi v Vuzenici, njegov namestnik Fr. Korbar, učitelj pri Sv. Primožu, pregledniki: Jožef Gracej, Ivan Križaj, posestnika v Vuzenici ter Tom. H8lbl, Župan pri Sv. Primožu nad Muto.
Po tem resnem razmotrivanju je sledil zabavni del. Vuhreški tamburaši in diletantje, ki so vprizorili s popolno dovršenostjo igro: „Ne vdajmo se" so nas zabavali ob mnogoštevilni udeležbi kmečkega ljudstva v pozno noč. Sijajno smo proslavili na ta način zmago pri zadnjih občinskih volitvah, posebna hvala pa gre probujenim vuzeniškim občanom! Le vstrajno naprej!
Naročajte in širite »Domovino"! , Domovina1 izhaja trikrat na teden in stane mesečno I K.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Poučni tečaj v Celju se vrši od 8. do 12. januarja 1908. Priredi ga Narodna stranka za izobrazbo kmečkih mladeničev in gospodarjev v najvažnejših političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih. Priglasiti se je treba pri uredništvu „Narod. lista"* v Celju.
—	Knjigovodstveni tečaj, katerega je priredila celjska „Zadružna zveza" v Celju, je potekel prav zadovoljivo. Udeležilo se ga je veliko število knjigovodij in tajnikov, zlasti onih raiffeisenovk (kmečkih posojilnic in hranilnic), ki morajo za leto 1907 položiti prvi računski zaključek in bilanco. Tečaj je vodil ravnatelj „Zadružne Zveze" g. Fran j o Jo št.
—	Celjsko pevsko društvo prosi >vse cenjene ge. pevke in pevce iz Celja in okolice, da se blagovolijo potruditi v nedeljo 5. t. m. po obedu (ob pol 2. uri) v „Čitalnico" na posvetovalen sestanek, kjer se bode oziralo in slušalo na težnje posameznikov — določil čas pevskih vaj, s kojimi se prične naslednji teden — sporazumilo glede pevovodje, ev. diuštvenine etc.
Celjsko pevsko društvo ima vele-važno nalogo, kazati prožnost, požrtvovalnost in produktivno zmožnost v nudenju boljše in plemenitejše zabave na zunaj — tem potom torej krepiti narodni živelj in vzgojevati na podlagi raznih uprizoritev in iger ljudstvo, likati okus občinstva. Kakor znano,, pa je društvo vsled raznih vzrokov jako onemoglo. Ta stagnacija mora vsekakor nekako mučno učinkovati na narodno zavest in naroden ponos vsakega celjskega Slovenca. Da se pa društvo zopet povzdigne in prične funkcijonirati, treba je, da gredo me-rodajni činitelji odboru na roko. Ape-lujemo torej na vse tiste, kojim je ležeče na interesu kakor tudi dobrem glasu društva, da je blagovolijo podpirati, bodisi že sedaj v dejanskem ali gmotnem oziru.
—	Koncert češkega oddelka »Narodne godbe" v ..Skalni kleti" na Novega leta dan uspel je dobro, tudi obisk je bil povoljen. — Ista godba svira v nedeljo, dne 5. prosinca ob 7. uri zvečer v rNarodnem domu" v Celju.
—	Celjske ljudske šole so zaradi ošpic med otroci po dosedanji odredbi do 15. januarja zaprte. Stariši, oziroma njih namestniki so dolžni vsak slučaj bolezni naznaniti šolskemu vodstvu. Zaprt je tudi 1. razred meščanskih šol.
—	Za »Domovino". Po celem Sp. Štajerju se je vnela mrzlična agitacija za razne liste, nemškutarske, nemško- in šlovensko-klerikalne. Kdor razpolaga danes z močnim, dobro razširjenim časopisjem, je vladar položaja Klerikalci in nemškutarji vedo to prav dobro. Zato podpira slovenske klerikalne liste nemško „Pijevo društvo" (to osvetljuje najbolj njih možnost braniti naše narodne pravice), nemškutarske, predvsem „Štajerca" pa nemški trgovci in „Sudmark". Mi nismo navezani na nobeno podporo od zunaj; zato mora biti skrb slovenske napredne inteligence vseh stanov na Spodnjem Štajerju, da širi, priporoča, naročuje prvi narodni list na Spodnjem Štajerskem „Domovino"! Da gre ,.Domovina" trdno in odločno svojo pot, kaže boj in napadi slovenskih klerikalnih in nemškutarskih listov na njo i to pa jo more le utrditi in okrepiti. Delajte tedaj za rDomovino" kakor dela ona za vas!
—	Silvestrov večer celjske »Čitalnice" sicer ni bil tako dobro obiskan, kakor je bilo to prejšnja leta v Celju v navadi in se je to v začetku prav neprijetno občutilo; končal pa se je vendar prav animirano. Tekom večera je nastopil g. dr. Gvido Sernec s pesmico „Dva grenadirja" od Schu-manna, besedilo Heinejevo in „Zaostali ptič", besedilo Gregorčičevo. Izvirna slov. skladba, zložil o. Hugolin Sattner. Njegov izboren in prijeten bariton je v Celju že dobro znan; vendar pa smo ga znova navdušeno pozdravili in občudovali. Spremljala ga je na klavirju gospodična Mila Sernečeva. Pevci „Del. podpornega društva" in celjskega „Pev-skega društva" so nastopili z nekaj pesmimi in želi obilo priznanja. Žal, da je pevovodja „Delavskega podpornega društva" g. Josip Gross bolan in mu ni bilo mogoče nastopiti s celim svojim zborom. O polnoči se je spominjal predsednik celjske „Čitalnice" e. dr. Josip Sernec minulega leta in želel v Novem letu skupnega, svežega in smotrenega dela vseh Slovencev v narodnih zadevah. Potem pa nas je presenetila izvrstna alegorija „Nastop Novega leta", delo g. Matija Benčana, hranilničnega knjigovodje v Celju: na avtomobilu se je pripeljalo Novo leto, katero je predstavljalo troje ljubkih gospodičen (Simonišekovi in Kalanova), želeč in noseč nam „tristo sreč in še več". Samo, da se marsikdo ne bode hotel voziti po srečo na avtomobilu, ker je nevarno, da si zlomi vrat! Nato pa se je vnel v mali dvorani živahen ples, ki je trajal do pozne ure. Želeli bi pa, da bi se v prihodnje ne trudil za prireditve samo g. Mirnik, temveč da bi našel krepko podporo! Nameravana enodejanka se je zaradi raznih ovir odložila.
—	Iz seje občinskega sveta celjskega. V svoji seji dne 30. m. m. je sprejel občinski svet nujni predlog najeti 200.000 K posojila za zgradbo novih hiš. Ta nujni predlog županov je utemeljeval m. odbornik MOrtl s tem, da stavbinska obrt v Celju popolnoma stoji in da je pomanjkanje stanovanj v mestu že jako občutljivo. Zgradba novih hiš s primernimi stanovanji je torej potrebna in občinski svet bo po govornikovem nazoru s tem pripomogel, da se stavbinska in druge obrti na nOvo ožive, občina pa bode imela od tega podjetja koristi, ker ji bodo njena zemljišča, ki so ji sedaj samo na zgubo, nosila obresti. Predlog se izroči odseku, da po poslovnem redu o njem obravnava. Na to poroča župan o mestnem vodovodu. Vsa dela in vse priprave so že tako daleč, da se bodo stavbinska dela tekom januvarija 1.1. javno razpisala in da bode vodovod že novembra meseca 1.1. izročen javni uporabi. Sklen-
jeno je bilo uporabiti vodo iz brezen-skega vrelca, studenca, ki daje po 50 litrov pitne vode na sekundo. Projekte je pregledal in priporočil inženir Smreker; vode bode dajal novi vodovod dovolj za mesto in vse kraje o vodovodu. Vodovod se zgradi po najkrajši progi, da se s tem kolikor mogoče zmanjšajo stavbeni stroški. Nabiralnik bode stal na hribu sv. Nikolaja; Južna železnica je dovolila, da se smejo cevi pripeti na njen most ter ne bode vsled tega treba polagati cevi pod brod Savinje, kar bode stroške zmanjšalo za 7 do 11 tisoč K. Tudi cevi so letos cenejše nego bi bile lansko leto in se bode tudi v tem obziru precej prištedilo. Nato se je obravnavalo o mestnem proračunu za leta 1908. Proračun kaže potrebščine 233.926 59 K — pokritja 81.272 52 K torej primankljaja 152*65407 K. — Ako bi se pobirale doklade v dosedanje višini, pokrilo bi se 125.086 K primankljaja in bi ostalo nepokritih še 27.568 07 K. V pokritju tega nadaljnega primanjkljaja predlaga občinski svet naj se zviša najemninski vinar od 6 na 10 vin. ter naj se poviša doklada na vžitnino od vina in mesa od 3600 K na 4600 K. — Ta predlog je bil sprejet in povišanje bo zadelo vse v prvi vrsti in najbolj občutljivo siromašne sloje mestnega prebivalstva, katero že sedaj komaj diha pod ogromnimi dokladami, ki jej dražijo neobhodno potrebna živila in stanovanja. Šola v Gaberjih se ne bode zidala. Gospodje so sprevideli, da ni mogoče nalagati prebivalstvu novih bremen za to nepotrebno ponemčevalnico. Lansko leto so zvišali najemninski vinar v nadi, da jim bode ta povišek dal dokaj dohodkov za vzdrževanje nemške šole v Gaberjih. Pokazala se je pa potreba zopet povišati to in vžitninske doklade v pokritje čisto navadne potrebščine — za nasilno ponemčevanje ne ostane za sedaj nič in ni upanja, da bi jim to gospodarstvo kedaj vrglo toliko prebitka, da bi si smeli m mogli privoščiti ta luksus. Tudi v klavnici bodo povišali ■ pristojbine, ker so neke naprave po želji mesarjev zboljšali in popravili. Tako začenja v našem slavnem celjskem mestu novo leto z višjimi davki in dokladami — in z vsemi staršimi nadlogami in nedostatki.
—	Na celjski pošti se dobe zelo neuljudni uradniki, da že ne rečemo hujše besede. Včeraj je vpil nek asistent pri sprejemanju poštnih nakaznic nad neko damo, ker ga je prosila, naj jo odpravi, ker čaka že celo uro in ji je že slabo. Poleg so stala kmečka dekleta, ki so se pri tem smejala; s. asistent si je »privoščil" tudi te in upil nad njimi ne v ravno izbranih izrazih. Želeti bi bilo, da bi poštno vodstvo dotičnemu uradniku jasno povedalo, kako ima ravnati z ljudmi.
—	Ogenj. Na starega leta dan se je vnel pri dr. Schurbiju v hiši gospe Potočnik v Rotovški ulici od premočno zakurjene peči parket. Gorelo je skozi strop v Jakowitschevo trgovino, vendar pa so ogenj hitro pogasili in ni bilo nadaljne nesreče.
—	Y Laškem trgn so bile zadnji pondeljek občinske volitve. Izvoljeni so sami nemškutarji.
—	V Petrovčah je zopet ukradel nekdo iz cerkvenega nabiralnika okoli 50 kron. Sumi se fanta, kateri je že enkrat storil enako dejanje, ker se je videlo pri njem mnogo bakrenega de: narja.
—	Na Polzeli se otvori 4. ljudska knjižnica celjskega odseka „Prosvete" v pondeljek, 6. januarja, na praznik treh kraljev. Knjižnico otvori član celjskega odseka „Prosvete" cand. iur. I Franjo Lipold iz Žalca.
—	Občni zbor „Slov. čeb. društva za Spod. Štajersko" vršil se je dne 28. t m. v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Gospod predsednik otvori zborovanje ter g prisrčnimi besedami pozdravi došle zborovalce, ki so se v tako obilnem številu zbrali ter s tem pokazali veliko zanimanje za društvo. Bile so zastopane skoraj vse podružnice po svojih delegatih. Iz tajnlkoVega poročila povzamemo sledeče:
Slov. čeb. društvo šteje danes 20 podružnic z nekaj nad 500 članov. V tekočem letu ustanovilo se je 6 novih podružnic. Vzimljenih je letos 2530 ljudstev s premakljivimi in 1530 z nepremakljivimi sati. Neorganizovanih čebelarjev je še okoli 1276 z 2207 panji. Bučelarsko leto bilo je letos skoraj povsod prav povoljno. Drijštve-niki so pridelali 12.390 kg medu in 393 kg voska. Izborno društveno glasilo „Slov. Čebelar" romal je v 515 izt. na Štajersko. Društvo imelo je K1413 20 dohodkov ter ima koncem 1. K 198'50 prebitka. Za prihodnje čebelarsko leto izvolil se je sledeči odbor: Kurbus Tomaž, nadučitelj na Slivnici, predsednik; Sivka Anton, nadučitelj v Št. Jurju ob j. žel., tajnik; Kosi Anton, c. kr. poštni oficijal, blagajnik; Strelec Ivan, nadučitelj, prof. Zelenik. c. kr. sodni pristav A. Zdolšek in veleposestnik I. Samec, odborniki.
—	Slučaj Vošnjak v Šoštanju. Kakor izvemo, se je zadeva tovarnarja Vošnjaka v Šoštanju ugodno obrnila. Letos so kože v ceni za polovico cene padle. Vsled tega so vsi podjetniki te vrste trpeli velikanske izgube. Nemški tovarnar Woschnagg v Šoštanju je zabeležil v tem oziru letos 184.000 kron izgube. Seveda je enako trpel slovenski Vošnjak, ki je pa prejšnja leta mnogro zidal in se v precejšnji meri poslužil posojil, tako da je ob sedanjem tržnem položaju prišel v plačilne stiske. Do konkurza pa kakor vse kaže, ne bode prišlo, ampak se je gospod Vošnjak skoro z vsemi upniki ugodno poravnal glede dolžnih zneskov in plačilnih -rokov. Slišimo, da se tvrdka preosnnje in vstopita v isto kot imetnika tndi Vošnjakova sinova.
—	Da je bil gospod Zdolšek štajercijanec, je čisto navadna agita-cijska laž „Slov. Gospodarja". Pred petimi leti so namreč postavili narodni kmetje proti oficijelnima kandidatoma gg. dr. Hrašovcu in dr. Dečku kmeta Zdolšeka in Apata kot svoja kmečka kandidata. Ako so glasovali takrat maloštevilni štajercijanci za gospoda Zdolšeka — tedaj on ne more nič za to. Sicer pa ljudje itak vedo, koliko je treba verjeti „Slov. Gospodarju" in dr. Korošcu.
—	V Konjicah in Zrečah je imel na ,.Novo leto „razumen" kandidat, g. Terglav, kateri je dovršil en cel razred ljudske šole, volilni shod. Vodil ga je Pišek. Dva moža, vredna „Kmečke zveze"!
—	„Straža" dr. Benkovičeva bo osrečila šele 1. marca slovenski svet. Ali nima „Pijevo društvo" nič več denarja?
—	Ljudje tožijo o slab.h časih,
kar pa menda ne bo opravičeno, vsaj po mnenju ljubljanskega „Slovencau ne, ki vabi naše kmečko ljudstvo na romanje v Lurd, kar bo stalo več sto kron! Ne dvomimo, da bo tudi mnogo ljudi ujel. Pri pristaših „Km. zveze" je vse mogoče!
—	Konjiški samci prirede v nedeljo, dne 5. prosinca prvi ples s cigansko godbo. Začetek ob 8. uri zveč. Slovenski gostje dobrodošli!
Uboj. Blizu Šmarja, v Zibiki, so ubili na Štefanovo zjutraj trije fantje 24 letnega Antona Orača, kateri je vasoval pri dekleta Ani Močnik, Zločince so že zaprli.
—	Vode - Trbovlje — shod kandidata Zdolšeka! Na novega leta dan je imel v Trbovljah shod kandidat narodne stranke za deželnozborske nadomestne volitve g. Zdolšek iz Ponikve. Shod je bil napovedan ob 3. uri popoldne. toda zaradi obširnega sporeda v Loki pri Zidanem mostu je bil kandidat zadržan in se je pri nas shod vršil šele ob 5. uri, ki je trajal do 7. nre. Radi tega je moral od pasti za ta dan v Hrastniku ob 6. uri napovedan shod. Vkljnb slabim potom se je shoda udeležilo nad 60 volilcev, nekaj oddaljenih je bilo odšlo zaradi pozno preložene nre.
Zborovanje je otvoril predsednik krajevnega odbora „Narodne stranke" g. Dreo. Zapisnikar je bil g. učitelj Velkavrh. Kot prvemu je dai predsednik besedo kandidatu gosp. Zdolšeku. Takoj, ko je vstal častitljivi mož, so zaorili „ŽivioM-klici po dvorani, kajti na prvi pogled se nam je dopadla pri-knpljiva oseba pristne kmetske korenine. Še bolj nam je prijala njegova mirna, razločna in mogočna beseda. Človek res ne bi mislil, da je v tako priprostem kmetu toliko znanja in odločnosti. Razvil je v kratkih in pomenljivih besedah svoj program, katerega bodo častiti volilci še na mnogih krajih iz nst gospoda kandidata sami čuli. Dopadlo se nam je njegovo izvajanje tem bolj, ker nima tako visoko bobnečih in letečih fraz kakor dr. Korošec in drugovi, kakor je prav omenil dr. Zabukovšek. Debate so se udeležili g. \ oglar, Zemljič, dr. Zabukovšek in soc. dem. odposlanec g. Novak. Slednji je izjavil, da soc. demokrati tokrat ne postavijo svojega kandidata, ampak da bodo podpirali izvolitev g. Zdolšeka kot delavca in kmeta. Z ogorčenjem se je ožigosalo postopanje duhovščine napram družbi sv. Cirila in Metoda, ki spodbija ugled in moč edine narodne obrambne družbe in s tem škoduje vsemu slovenskemu narodu. Po shodu je bil prijateljski pomenek in razgovor volilcev s kandidatom. Na vsako vprašanje je kandidat razločno, razsodno in prijazno odgovoril. Splošno mnenje je: Če takega moža ne bi volili vsi kmetje — potem jim ni pomagati! — Dne 23. prosinca 1908 vsi možje volilci soglasno izvolite svojim deželnim poslancem g. Zdolšeka, kmeta iz Ponikve: narodnega, izobraženega kmeta in odločnega moža!
—	Kandidat gosp. Jože Zdolšek ima svoje volilne shode dne 5. jan., v nedeljo, pri Sv. Frančišku blizu Gornjega grada, v Šmartnem ob Paki in v Mozirju. Dne 6. jan. na praznik Sv. treh kraljev: na Vranskem, v Braslovčah in na Polzeli. Kmetje, vsi na shod!
—	Iz Šmartnega ob Paki. Na mirno in dostojno pisano notico pod tem naslovom v štev. 149 „Domovine" odkriva nekdo čisto po nepotrebnem v zadnjem „Slov. Gosp." svojo neizmerno surovost. Kitica teh neotesanosti je tako vbrana, da človek nehote sodi, da jo je spisal oni, o katerem dični Gospodarček pravi, „da se ne bode zagovarjal pred tem tintomazom". Vaše surovosti nam pričajo, kako resničen je bil naš dostojen dopis. Na svidenje!
—	Samoumor. Našli so blizu Št. Petra truplo davčnega asistenta Kle-menčiča iz Laškega trga. Ustrelil se je sam.
V- Okrajni zastop Šmarje pri Jelšah je dne 30. m. m. jeduoglasno sklenil v trajen spomin šestdesetletnice vladanja Njegovega Veličanstva ustanoviti in vzdrževati zimsko kmetijsko šolo ter v to svrho tudi določil in dovolil denarna sredstva. Predlagatelj, načelnika namestnik g. Franc Ferlinc, očrtal je povud svojega pred-ljga, kakor tudi bistvo in korist take
šole vobče; pa tudi ustroj smarskešole je v glavnih potezah razložil. Namenjena naj bo v prvi vrsti kmečkim sinovom šmarskega okraja, nje sedež naj bo v trgu Šmarje. Okrajni zastop bo namestil "kmetijskega strokovnega učitelja. Ta bo v zimskih mesecih na tej šoli poučeval kmetijstvo, v drugih mesecih pa bode kot kmetijski inštruktor potoval v okraju in ne le svojim učencem, marveč vsakomur kot dobrodošel svetovalec na lici mesta iz vseh panog kmetijstva predaval praktična navodila. Na skrbi bode pa tudi imel obširno okrajno drevesnico, ki je bila po ukr. zastopu v proslavo 40letnega vladanja našega cesarja ustanovljena in se bo še povečala. Kmetijsko spisje. računanje itd. podučeval bode na tej šoli eden ali drugi šmarskih ljudskošolskih učiteljev; vrstila se bodo pa tudi predavanja o najvažnejšem, kar je kmetu treba vedeti o raznih postavah, o sodiščih in pravdah/o davkih, živino-zdravstvu itd. Okrajni odbor ima nalog ta sklep izvršiti in se bo šola skoraj zagotovo že bodoče jeseni otvorila. — Leta 1908 pobirale se bodo 46% okr. doklade.
Opomba uredništva. Ustanovitev prej opisane zimske kmetijske šole je nad vse vesel pojav. Tako dela zaveden zastop. V Čehih so take šole, ustanovljene od okrajev, posameznih občin, kaj navadne in mnogoštevilne, a med Slovenci bo šmarska prva. Ča-stitamo šmarskim kmetom in njihovem okrajnem zastopu. Tudi v drugih kro-novinah ne ustanavlja deželni zastop takih šol, marveč jih le podpira, Samopomoč, najboljša pomoč! Vse tarnanje, moledovanje po strokovni naobrazbi kmetskega stanu, ki je med uami tako v navadi, je ničevo. Tu ne pomaga drugega, kakor po šmarskem vzgledu take šole ustanavljati, jim določiti krajevnim razmeram ustrezajoč učni načrt in kmetski stan se bo vidno dvigal. Že obstoječim takim šolam bode pa vlada in dežela morala nakazovati subvencije ter bodo za nje žrtve okrajev le malo občutne. Mi le želimo, da dobi šmarski okrajni zastop v našej domovini največ posnemovalcev.
—	Zakon o tajnih volitvah v občinah priobčuje v novoletni številki uradna „Grazer Zeitung". Zakon stopi po 90 dnevih v veljavo. Važnejša določila priobčimo.
—	Prestavljen je gospod davčni oficijal Andrej Cizl iz Celja v Kozje.
—	Razveljavljena je izvolitev občinskih odbornikov iz 1. in 2. razr. v Legnu pri Slovenjgradcu.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal gosp. Josip Uršič, trgovec v Brežicah zuesek 4 K, zaslužek g. dr. Barleta, notarja v Kozjem.
—	Plesna veselica prostovoljnega gasilnega društva v Trbovljah. Vabila za to elitno prireditev, pri kateri sodelujete dve godbi, vojaška iz Ljubljane in domačega pazniškega društva, so razposlana. Če bi kdo slučajno vabila ne dobil, želi pa se plesa udeležiti, naj blagovoli naznaniti svoj cenjeni naslov prostovoljnemu gasilnemu društvu Trbovlje, ki bo za tako uslugo prav hvaležno.
—	Iz Pekla. Nadučitelj Vobič in nemčurski izzivač Banmer sta se vsled članka v predzadni ..Domovini" zatekla v okrilje marburgerce, katera jima je dala svojo prvo tolažbo s puhlo izjavo, katera nosi izsiljena podpisa dveh Baumerjevih kolegov, poleg te^a pa tudi komentar k izjavi, kateri pa samo potrjuje dobesedno trditve v predzadnji p Domovini". Re niči na ljubo pribijemo, da dotična dva gospoda na prvi hip nista vedela dobro, kaj sta podpisala in sta tudi Baumerju strogo prepovedala objaviti dotično izjavo. A Baumer jo je objavil vkljub temu, vsled česar
pričakujemo, da bosta omenjena gospoda Baumerju stopila pošteno na prste. Čudno je tudi, da zagovarja sedaj Vobiča marburgerca, ko mu je vendar nekdaj očitala, da je bil Vobič ud „Siidmarke" na Pragarskem. Seveda! Če gre slovenski učitelj na veselico, kjer je strogo prepovedano govoriti slovenski (najdrznejše nemčursko izzivanje) potem si pač že zasluži ,.Belo-buugsdekret" v marburgerci za svojo „deutschfreundliche Gesinnung".
—	Iz Pekla. Na Silvestrov večer je priredila pekelska „Feuerwehr" zabavni večer pri Mahoritschu v Peklu. Nekaj nemčurčkov pa se je ni hotelo udeležiti, menda zato ne, ker so ti petelini zvedeli, da pridejo na veselico tudi Slovenci in bi bila vsled tega prireditev premalo „strammdeutsch". Zato so se rajši zbrali sami pri Gru-nauerju v Poljčanali. Med to gospodo je sedel tudi studeniški nadučitelj s svojo „milostivo". Tako daleč zabrede človek pod žensko komando.
Iz Vojnika. Na občnem zboru podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Škofjovas in okolico je bil izvoljen za tekoče leto sledeči odbor: predsednik abs. fil. I. Prekoršek, odborniki: dr. Žižek, Fr. Lešnik, Blaž Jelen, Iv. Žgajnar in Anton Gmeiner. Želimo novemu odboru mnogo uspeha pri njegovem delu v prospeh naše prepotrebne šolske družbe!
—	Od Sv. Bolfanka pri Središču. Z novim letom se raznaša po Kogu, Gomili, Lači vesi, Vitanu, Vodrancib, Godenincih in v Jastrebcih po 4 krat na teden pošta. V vseh imenovanih krajih se napravi po jeden poštni nabiralnik.
—	Na Okrešlju bode kmalu stal Frischaufov dom. Lepa enonadstropna planinska koča bode kmalu dodelana; treba je le še dovršiti notranjo opravo. Novi planinski dom bo gotovo privabil mnogo planincev v naše lepe Savinjske planine!
—	Ob svoji petindvajsetletnici
je izdala celjska „Zadružna Zveza" posebno slavnostno 1. številko 16. letnika „Zadruge". Zanimiv je zgodovinski pregled našega slovenskega in avstrijskega posojilništva, katerega krasi več slik.
—	Nora vinska postava. Ker mora vsakdo, ki nima v kleti, v kateri shranjuje vino za prodaj, po novi vinski postavi plaiati kazen (do 200 K), priporočamo vsem prizadetim, naj si naroče tozadevni karton v Zvezni trgovini (poprej D. Hribar) v Celju.
—	Iz Sv. Križa pri Slatini. Dne 29. decembra 1907 sklical je shod drž. poslanec dr. Korošec v čitalnico v Sv. Križu. Raznih žen in ženic kakor tudi otrok se je zbralo v tolikem številu, da mi kmetje in volilci nismo blizo mogli. Bil je torej babji, oziroma otročji shod.
Kar sem mogel od poslanca slišati, je hvalil tukajšnjega župana Debelaka, da je krščanski župan in najstarejši župan na Slov. Štajerju. Pa, kakor se meni zdi, smo vsi župani na Slov. Štajerju krščanski. Najstarejši župan bi pa Debelak tedaj bil, ako bi drugih starejših ne bilo. Dalje je g. poslanec razlagal, da ne g--e hvala g. dr. Ploju, poslancu za ptujski okraj — ki nam je državno podporo izprosil in ki se nam je že 20. novembra 1. 1. izplačala, a komu bi hvala pristojala, nam pa ni povedal.
Govoril je tudi o avstrijsko-ogrski nagodbi, a zamolčal je, da je pred volitvami ustmeno in pismeno v „Slov. Gospodarju" trdil, da je nagodba za nas kmete skrajno škodljiva. Čudom se čudimo, kako je naenkrat za kmeta dobra in je on kot naš agrarni ali kmečki poslanec za njo glasoval. Po shodu je še veliko ženic in otrok za-
pisal, kateri so ga za podporo prosili. Drupe nesreče se pri tem shoda ni zgrodilo. Sapienti sat.
—	Splošen shod vseh avstrijskih nemških obrambnih društev se vrši 4 januarja na Dunaju. Najbolj sta pri nas znana med temi „obrambnimi" društvi „Sudmark" in „Schulverein". Shoda se bodo udeležila tudi obrambna društva iz Nemčije in trije avstrijski ministri Derschatta, Marchet in Peschka. Šlo se bo tudi za uničenje Slovencev — in to podpira avstrijska vlada, kateri toliko zaupajo naši klerikalci!
—	Prusko blago bodo bojkotirali v Galiciji. Tudi pri nas bi bilo umestno, zlasti slovenskim trgovcem, bojkotirati gotove pruske tvrdke po spodnješta-jerskih mestih, ki prav po nepotrebnem draže blago slovenskim odjemalcem.
—	Iz slovenskih prostovoljnih gasilnih krogov nam dohaja želja, naj bi Zveza spodnještajerskih prostov. slov. ognjegasnih društev v Žalcu sklicala kakšen sestanek, da bi se domenili, kako je postopati proti nasilnemu priporočanju nemških tvrdk od strani deželnega odbora. Tej želji se pridružujemo tudi mi!
—	Prestavljen je poštar Knely iz Ljutomera v Eggenberg pri Gradcu.
—	Iz Žreč. Gospod učitelj Jože Čuček torej upa, da dobi pri nas mesto naaučitelja. ker se je vpisal v nemško učiteljsko društvo?! Ako bi nas hotel izzivati s tem imenovanjem šolski svet — v katerem ima baje večino zase, imamo gradiva za tega uskoka pripravljenega takšnega, da mu bomo načrte tukaj pri nas za celo življenje prekrižali —! Iz Slovenskih goric k nam ni tako daleč . . . Čista vest?! Ako mu hoče izkazati šolski svet kako uslugo, uaj ga pregovori, da radovoljno odstopi, da še te posesti in zaupanja ne izgubi v našem kraju! Toliko za izpraševanje vesti! Ako tega kompetentni krogi ne bodo upoštevali, smo prisiljeni, si tega kandidata bližje ogledati in iuu peruti pristriči!
—	V Šmarju pri Sevnici sta se na Štefanovo po gostilniškem prepiru napadla Ludvik Kranjc in Fr. Maček. Kranjc je z nekim hlodom udaril Mačka tako močno po glavi, da se je ta zgrudil na tla in se pozneje z največjo težavo privlekel domov, kjer je v petek večer izdihnil. Kranjca so zaprli.
—	V Mariboru je prišel v policijsko stražnico pri dravskem mostu nek delavec Zgonc in pripovedoval, da je napadlo njegovo stanovanje 12 roparjev. Zgoncu se je najbrž zmešalo, zato so ga odposlali na opazovalni oddelek norišnice v Ljubljani.
—	Za mariboisko moško učiteljišče sta imenovana učiteljem Friderik Nowotny, suplent na deželni višji realki v Iglavi in Gabrijel Majcen. S tem bodo Nemci najbrž zadovoljni, saj bodo nemški dijaki rešeni Majcena; ta bo „podučeval" slovenske nčiteljiščnike. Imenovanje Majcenovo je koncesija štaj. klerikalcem za njihovo hlapčevanje vladi; med naprednimi Slovenci, zlasti pa med učiteljstvom bo gotovo vzbudilo veliko nevoljo.
—	Iz Maribora. „Slov. Gosp." se pritožuje v zadnji številki, da pokliče glavna davkarija, če zmagajo v kakem razredu za komisijo določevanja pri-hodninskega oz. pridobninskega davka Slovenci, izključno „Nemce", če pa zmagajo „Nemci", tudi — „Nemce", Tudi drugod po Sp. Štajerju vlada ta lepa navada; tu je treba še mnogo pomesti!
—	Nemški štajerski obrtniki
so sklenili prirediti jeseni leta 1908. jubilejno obrtniško razstavo v Gradcu.
—	Umrl je v Gradcu c. kr. ge-neralnoštabui zdravnik v pokoju gosp. dr. Julij Klemenčič, 70 let star.
—	Svarilo pred izseljevanjem v Zvezne države Severne Amerike. Neugodni denarni položaj v Zveznih državah je povzročil, da so ustavile mnoge tvornice popolnoma svoje delo in da se je opastilo tudi mnogo drugih nameravanih podjetij. Neprenehoma še odpuščajo podjetja tisoče in tisoče delavcev. na stotisoče delavcev zapušča deželo in se vrača v domovino nazaj. Pod takimi okoliščinami svarimo naj-odločnejše pred izseljevanjem v Zvezne države v Severni Ameriki, ker gredo delavci, ki se tja izselijo, v lastno pogubo.
—	Štajerski deželni zbor bi imel biti sklicali v prvi polovici meseca januarja na osemdnevno zasedanje, da bi rešil proračunski provizorij. Deželni odbor pa se je izrekel proti temu osemdnevnem zasedanju, ker deželni jibor ne bi mogel v tem času rešiti svojih nalog. Pri namestniji nabirajo razni uradniki pridno gradivo za posvetovanja političnega odseka glede nove deželne volilne postave.
—	Velik božični promet v Gradeu. (iraškim poštnim uradom se je oddalo o božičnem času. od 18. do 24. dec. 40.983 poštnih zavojev, odposlalo pa se jih je 29.757.
Sejmi na Spod. Štajerskem : dne 4. jan.: v Brežicah (svinjski seim); dne 7. jan.: v Konjicah (žininski sejm), v Ormožu (svinjski sejm). v Rogatcu, Radgoni in Celju (živinski sejm;.
—	Cene živine v Gradcu, 2. jan. Na sejm je bilo prignanih 843 glav. Plačevalo se je za kilogram žive teže pitani voli 74 80, napol .pitani voli 66—72, suhi voli 58—64, pitane krave 52—62, napol pitane krave 44—50, suhe krave 30—42. biki 50—68 vin. Cene stalne.
Petindvajsetletnieo svojega obstanka in desetletnico imejiteljstva feldcajgmojstra pl. Succovatyja slavi dne 4. januarja slovenski spodnješta-jerski pešpolk št. 87. Ker je služilo v njem in še služi toliko spodnještajer-skih slovenskih sinov, ne bo odveč nekoliko zgodovinskih podatkov o njem. Pešpolk se je sestavil dne 1. januarja 1883 iz 5. bataljona pri pešpolkih št. 7. 27 in 47 in iz lovskega bataljona št. 35. Nastanjen je bil novi pešpolk dalje časa v Gradcu in v Ptuju, potem v Trstu in od leta 1897 do danes so trije bataljoni v Poli, jeden v Celju. Od leta 1883. do 1896. je bil njegov imejitelj general princ Hohenlohe, v letih 96 in 97 Roskovski in od 97 leta naprej pl. Succovaty. Vojske se še pešpolk št. 87 ni nobene udeležil; le drugi bataljon je bil poslan marca 1897 na Kreto, kjer je pomagal z vojaki drugih držav vred miriti tamkajšnji ustanek. Ostal je ta bataljon na otoku do aprila 1898 in si je s svojo hrabrostjo in izvrstno disciplino pridobil ugled in priznanje pri vojaštvu drugih velesil. Ko se je bataljon vrnil v Polo, je dobil lesarjevo priznanje, častniki pa več odlikovanj od našega cesarja in od turškega sultana. Med častniki služi major Pišely v pešpolku, odkar je bil ustanovljen. Dan 4. jannarja se bode slovesno praznoval v Celju, zlasti pa v Poli, kamor se pripelje tudi imejitelj pešpolka pl. Succovatj.
Kranjsko.
—	Perutninarska zadruga za Kranjsko se je osnovala dne 2. jan. v Ljubljani.
—	Zdrobljeno steklo v potici
je dala jesti snaha 73 letni Margareti Prelesnik na Vrhpolju pri Kamniku.
—	Društvo Učiteljic je zborovalo zadnji torek v Ljubljani. Sprožila se je misel ustanovljenja zdravilišča za učiteljice, morda v Bohinju in se je izvolil v pospeševanje te misli poseben odbor.
—	Trgovsko-obrtna zadrnga v Ljubljani je pričela dne 2. prosinca poslovati.
—	Volitve v kranjski deželni zbor se vrše v kmečkih občinah dne 21. februarja, za mesta in trge dne 28. februarja in za veleposestvo dne 6. marca. — Med dosedanjimi klerik. poslanci bodo kandidirali dr. Šusteršič, Demšar, Povše. Jaklič. Kandidiral bo tudi Nace Žitnik, odpovedal pa se je zopetni kandidaturi deželni glavar pl. Detela.
—	Občinski odbor na Jesenicah
je deželna vlada razpustila.
—	»Učiteljski konvikt"' je imel v Ljubljani zadnjo nedeljo svoj 13. občni zbor. Premoženje društva znaša sedaj 58.500 K 56 vin., društvo šteje 58 pokroviteljev, 389 rednih in 250 podpornih članov. Izvoljen je nanovo stari odbor. Sklenilo se je agitirati za to, da bi prispevala v letu 1908 vsaka slov. učna moč po 2 K, kar bi vrglo 215.000 K in bi bilo možno v 1. 1908 s stavbo konvikta začeti.
—	„Zveza slovenskih pevskih društev" je imela minulo nedeljo v pevski dvorani ..Glasbene Matice" v Ljubljani svoj občni zbor, ki je bil še precej dobro obisKan. „Zvezi" pripada sedaj 41 pevskih društev, letos 2 več. Sktipni letni dohodki znašajo za minulo upravno leto 1379 56 kron. stroški 508 65 kron. Letne prispevke je plačalo le 17 društev. „Zvezina" društva se porazdele po posameznih deželah tako: Kranjsko 14. Štajersko 9, Koroško 2, Primorsko 10; med pevci (895) je 158 sopranov, 116 altov, 101 prvi tenor, 116 drugih tenorjev, 196 prvih in 164 drugih basov.
Nasvetovalo se je ustanovitev pevskih šol, tudi v Celju in Mariboru in tečaj za pevovodje. Predsednikom ..Zveze" za 1.1908 je izvoljen dr. Ravnikar, izmed izvenljubljanskih odbornikov je izvoljen za Štajersko učitelj Caherl v Ljutomeru.
Isto nedeljo zvečer se je vršil v „Unionu" koncert pevske zveze mo-ravskih učiteljev, ki je kar očaral navzoče Ljubljančane in tujce. Po koncertu je bil sijajen korners v hotelu rUnion"
Primorsko.
Matko Mandič, znani isterski slov. poslanec, je obhajal ua Novega leta dan 25 letnico svojega političnega delovanja.
Cesar v Istri. Kakor javljajo časniki, pride cesar prihodnjo spomlad za dalje časa na Cigalo blizu Lošinja ter bo na poti tje obiskal tudi Pulj.
Pogorelo je v Trstu skladišče gob tvrdke Klasing. Škoda je zelo velika.
Zaprli so v Trstu nekega zidarja, kateri je hotel v mestnem vrtu zlorabiti 13 letno deklico.
V goriški deželni zbor se vrše volitve 2. in 7. marca po novem dež. volilnem redu.
toka skozi cev, toplota, katera cev raz-greje in led raztopi. Ta naprava deluje naglo in zanesljivo.
Tehniške drobtine.
— Električno ogrevanje zamrzlih vodovodov. Znano je, kak križ je pri nas, ako vodovod kje zamrzne, kako težko je raztajati led, ne da bi cev pii tem počila. V Ameriki so v ta namen začeli z velikanskim uspehom uporabljati elektriko. Po amerikanskih mestih se vozi lokomobil, na katerem so di-uamični stroji, kateri proizvajajo električni tok. Dolg, pregibljiv kabel omo-gočuje, da bi se električni tok napeljalo na cev ali na pipo, ki je zamrzla in jo treba ogreti. Ogrevanje se vrši jednostavno na ta način, da se priložita pola na zamrzlo mesto. Kakor hitro je električni tok sklenjen, nastane vsled pretakanja električnega
Književnost in umetnost.
»Slovan". 1. številka IV. letnika našega najlepšega ilnstrovauega mesečnika je že izšla tekom decembra z mnogimi slikami in bogato vsebino. Med sotrudniki je zlasti omeniti Ant. Aškerca (pesmi), Ksaverja Meška in VI. Levstika. ..Slovan" stane na leto 12 K. Priporočamo ga vsem društvom in ljubiteljem lepih knjig kar naj-topleje.
_Malo življenje". Spisal dr. Fr. Detela, založila ^Katoliška bukvama" v Ljubljani. Stane broširauo 1 K, vezano 1 K 90 vin. Knjigo, ki je pisana priprosto in lepo, zlasti priporočamo kmetskim bralnim društvom in ljudskim knjižnicam.
»Knjigovodstvo". Spisal Iv. Pod-lesnik. I. del, stane vezano 3 K 20 v., naroča se pri Katol. bukvami v Ljubljani. Velekoristno knjigo prav toplo priporočamo onim, ki se za stvar zanimajo.
„Kobzar". Zbrane pesmi Tarasa Ševčenka, največjega rusinskega pesnika. Knjigi je priložen životopis pesnikov in zgodovinski pregled Ukrajine. Iz rusinske književnosti imamo Slovenci !e malo prevodov; zato bo ta zbirka našla mnogo odjemalcev. Stane broširano 2 K 40 vin., vez. 3 K 60 v. in se naroča pri Katol. bukvami" v Ljubljani.
— Slovenske starše in vzgoje-valce slovenske mladine opozarjamo na izborni mesečnik „Domače ognjišče", ki izhaja v »Učiteljski tiskarni" v Ljubljani vsako zadnjo soboto v mesecu ter stane vse leto samo dve kroni. »Domače ognjišče" prinaša jako zanimive, koristne, aktualne članke o vzgoji otrok, njihovih hibah in čednostih, zlasti pa o zmotah in napakah staršev in slabih vzgojiteljev; končno priuaša dopise o delovanju učiteljstva in odgojevateljev, povesti in zanimive drobtine iz vsega sveta. Malo imamo toli potrebnih in koristnih slovenskih časopisov, kakor je »Domače ognjišče". Naj bi se razširil ta lepi list v vse slovenske hiše!
Gospodarstvo.
Avstro - ogrska banka je imela 30. m. m. izredni občni zbor na katerem je generalni svet stavil predlog: „Občni zbor izvoli skleniti, naj se genaralnemu svetu da pooblastilo, vložiti prošnjo na obe vladi za nadaljno podaljšanje pri-viligija". Pa predlog je bil enoglasno sprejet. Pokazalo se bode, ali bodo Madžari, katerim se tako mudi vstano-viri samostojno državno banko, imeli toliko moči, da odklonijo prošnjo za podaljšanje bančnega privilegija. Se-daje razmere na svetovnem denarnem trgu so madžarskim težnjam po svoji državni banki skrajno neprijazne in gotovo je, da bodo tudi v bodoče mi-lostivo, uživali ugodnosti, ki jih jim dajejo dobro utrjene avstrijske finance in skupna državna banka.
Povišanje davka na špirit. Vlada bode uporabila dohodke iz povišanja davka na špirit za saniranje deželnih financ. Vlada pripravlja zakonski načrt, ki ga spomladi predloži parlamentu. Dandanes znaša navek na konringen-tirani špirit po 90 K na en hektoliter ter bode po vladnem načrtu zvišan za 30 do 40 K na 1 hI; tarif na nekon-tiugeniran špirit bode povišan na 144 do 154 K na 1 hI. Sedanje raz-petje (razlika) v znesku 20 K med kontingentiranim in nekontingentiranim špiritom bi se zvišalo na škodo industri-jalnih tovaren za špirit za 4 K na 1 lil. Po novi ureditvi kontingentiranja se bode industrijalcem kontingent znižal, kmetskim izdelovalcem pa povišal. Danes znaša množina kontingentira nega špirita 1,017.000 hI na katere bi znašal povišek davka 30 do 40 miljo nov kron. Anketa o saniranju deželnih financ, ki bi se bila imela vršiti že novembra, bode še le januvarija mesca na Dunaju.
Društvene vesti.
—	Iz Braslovč. Tukajšno pevsko društvo ima v uedeljo 5. prosinca 1908 ob 3. uri popoldne pri g. V. Brišniku svoj XV. občni zbor. Spored: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Pevsko društvo bode praznovalo petnajstletnico svojega obstanka na časten način. Pri slavnosti sodeluje domače tamburaško društvo in nastopi moški in ženski zbor n£ega društva. K obilni udeležbi vljudno vabi
odbor.
—	iz Vrauskega. Pevsko društvo Vranska Vila" na Vranskem ima svoj
redni občni zbor dne 6. prosinca 1908 ob 5. uri zvečer v društveni sobi gospe Šentak na Vranskem z običajnim dnevnim redom ter vabi vse p. n. člane k polnoštevilni udeležbi odbor.
—	Bralno društvo na Gomil-skem ima v nedeljo dne 5. januvarja 1908 ob 3. uri pop. letni občni zbor v šolskem poslopju po običajnem sporedu. Takrat vplačevala se bode tudi letnina za 1. 1908.
Odbor.
—	Narodna čitalnica v Slovenj-gradcu ima v nedeljo dne 5. prosinca 1908 ob treh popol. svoj redni občni zbor v prostorih Narodnega doma. Spored: 1. Poročilo odborovo. 2. Volitev novega odbora. 3. Sprememba pravil. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor slovenj-graške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se vrši dne 5. prosinca 1908 ob 5. uri popoldne v prostorih Narod-doma v Slovenjgradcu. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Glavna poročila odbornikov. 3. Sprejem novih članov. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Slovenci, udeležite se zborovanja polno-številno!
Odbor.
—	Iz Šmarij pri Jelšah. Vabilo na 3. plesni venček s tombolo, katerega priredi prostovoljna požarna bramba v Šmarju pri Jelšah v dvorani in drugih prostorih g. Ivana Habjan, v nedeljo, dne 5. januarja 1908. Začetek ob 8. uri zvečer. Svira šmarska godba. Vstopnina za nečlane 1 K, za člane v društveni opravi in za kmete 40 v, Čisti dobiček je določen za nabavo gasilnega orodja ter se z ozirom na ta dobrodelni namen preplačila hvaležno sprejemajo. Na pomoč!
Načelštvo.
—	Iz Trbovelj. Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah vabi na veliki ples, ki bode v soboto, dne 4. prosinca 1908 v prostorih rudniške restavracije. Vstopnina 2 K, za družine 3 K. Začetek ob 8. uri zvečer. Godba slav. pazniškega in podpornega društva v Trbovljah ter c. kr. pešpolka št. 27 v Ljubljani.
—	„Brežiški sokol" že razpošilja vabila za svoj 4. sokolski ples, ki se vrši 5. januarja 1908. Za ples se kaj pridno in skrbno pripravlja in upamo, da bodemo p. n. gostom nudili tokrat nekaj izvanrednega. Ako smo koga slučajno prezrli in ni dobil vabila, naj nam oprosti in se oglasi pri »Veselič-nem odseku Brežiškega sokola".
Na zdar! Brežiški sokol.
—	Čitalnica v Rajhenburgu priredi veselico dne 6. prosinca 1908 v novi dvorani restavracije Unschuld v Rajhenburgu po sledečem vsporedu: ob 4. uri popoldue vojaški koncert, ob 7. uri zvečer plesni venček, po odmoru kotiljon. Vstopuina za osebo 1 K 20 h, za obitelj (3 osebe) 2 K 50 h. Obleka promenadna. Svira» godba c. in kr. pešpolka št. 96 iz Karlovca.
—	Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj ima svoj občni zbor v četrtek, dne 9. prosinca predpoldne po 10. uri v Ljutomeru s sledečim sporedom:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	Poročila: a) tajnikovo, b) blagaj-nikovo, c) pevovodje, d) knjižničarja.
4.	Poročilo odseka za izvenšolsko delovanje (Mavrič).
5.	Poročilo poverjenikov listov.
6.	Volitev novega odbora.
7.	Poročilo o seji upravnega odbora „Zveze" (Tomažič).
8.	Slučajnosti.
Odbor.
skega društva „Maribor", ki se vrši v četrtek, dne 16. januarja 1908 ob pol 8. uri zvečer v mali gostilniški sobi Narodnega doma v Mariboru s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Volitev odbora in računskih preglednikov. 3. Slučajnosti.
Odbor.
—	„Slov. trgovsko društvo v Mariboru" ima ustanovni občni zbor v nedeljo dne 5. t. m. ob pol 4. uri pop. v gostilni narodnega doma. Spored: 1. Pozdrav. 2. Namen društva ter pre-čitanje pravil. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti.	Pripravlj. odbor.
—	Slovenski trgovski klub v Mariboru priredi trgovski večer dne 5. prosinca 1908 v mali dvorani »Narodnega doma". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osobo 1 K, za obitelj 3 oseb 2 kroni. Na sporedu je poleg petja in godbe ples.
—	Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi dne 5. januarja 1908 v dvorani „Lehrerhaus" VIII., Josefsgasse št. 12 društveni večer s prijaznim sodelovanjem g. Karol .Jeraja (gosle), gospe dr. Prijateljeve (glasovir), g. dr. Rado Posega (bas-solo) in si. društva »Prijatelji tambure v Bečn". Začetek ob 7. uri zvečer. — Slovanski gostje dobro došli.
Svetovne vesti.
—	Roparja Waszynskega, tovariša roparja Adamskega je prijela policija v Lvovu, kjer je stanoval pri nekem delavcu Uszynskem. Našli so pri njem 126.000 kron. kateue si je nabral pri raznih vlomih. Ta Waszynski je ustrelil v Pragi jetniškega stražnika Kautz-kega, kateri ga je po poskusnem ropu zasledoval.
—	Vlom pri davkariji v Kaluczu na Gališkem, kateri se ie zgodil v noči od sobote na nedelju, je vzbudil mnoeo pozornosti. Tatovi so vdrli v davkarijo, odprli blagajnico in odnesli 150000 kron. Policija misli, da so ta vlom zvršili isti ljudje, kateri so izvršili še več vlomov v Lvovu in okolici. —
—	Železniška nesreča. Med postajama Širaontornja in Pincehelj na Ogrskem sta trčila dva tovorna vlaka skupaj. Jeden sprevodnik je mrtev, jeden težko ranjen in 5 uslužbencev je ranjenih.
—	Ustrelil je na božični večer pred božičnim drevescem mesar Minz v Draždanih na Nemškem iz ljubosumnosti svojo ženo in potem še sebe.
—	Umorjen je bil v Allensteinu na Nemšek major SchOnebeck. Zaprli so majorja pl. Gobena, ki je imel z majorjevo ženo skrivno razmerje, kot krivca.
—	Vseslovanski kongres bi se naj
po nasvetu petrograjskega lista „Rus" ne vršil v Rusiji, temveč v Zakopanih v Galiciji, odkoder bi bili mogoči izleti na Ogrsko, Moravsko in even-tuelno tudi v Srbijo. S tem, da bi se vršil kongres v Galiciji, bi bilo možno pridobiti zanj tudi Poljake.
—	Politika v cerkvi. V kapelici neke vasi blizu Zagreba je prišlo na Novega leta dan med mašo do splošnega pretepa. Dva moža sta se med
mašo prepirala radi nekega šaljivega lista; prepira so se slednjič udeležili vsi obiskovalci maše, pobili vse klopi in zmetali vse na cesto. Nek vojak je rabil bajonet. „Oko postave" je komaj umirilo razburjene politike.
—	Dr. Juljan vit. Dunajevvski, biv. finančni minister v Taaffejevem mini-sterstvu je umrl v Krakovem 28. dec. m. 1, v 85 letn svoje dobe. Dunajevvski se je posvetil po zvršenih pravnih naukah popolnoma vedi. Imenovan je bil 1852 leta docentom političnih ved na vseučilišču v Krakovem, 1855 leta je prišel kot izreden profesor na visoko šolo v Požun. 1860 leta kot reden profesor v Lvov in 1861 leta na novo ustanovljeno vseučilišče v Krakov. Državnim poslancem je bil izvoljen leta 1873; v parlamentu seje odlikoval kot izboren govornik in prepričan avtono-mist. Dne 13. junija 1880 leta je bil pozvan v Taaffejev kabinet kot fin. minister. Da so baš njemu poverili ta važni portfelj, zahvaliti se je imel Du-najevski svoji osebni zmožnosti, svojim stvokovnim in političnim znanostim. Kot finančni minister je imel Dnna-jewski težko nalogo spraviti naš državni proračun, ki je redovno izkazoval primanjkljaje, v ravnovesje. To je dosegel predvsem s povišanjem davkov in Še posebno posrednih davkov. Avtonomist je ostal tudi kot minister, pa samo v toliko, v kolikor je to koristilo Galiciji in Poljakom. Sen-sacijo je vzbudil s svojim govorom v parlamentu dne 2. marca 1885 leta, ko je Nemcem zaklical: »Dokazali smo, da sicer ne proti vam, daleč mi je ta misel — da je pa mogoče brez vas vladati in vendar zadoščati državnim potrebam, na čemur ste vi dvomili."— Železni obroč desnice vendar ni vzdržal, leta 1889 decembra meseca se je obrnil Taaffe popolnoma v levo. Posledica tega političnega obrata so bile češke punktacije (spravna pogajanja med Nemci in Čehi) in vsled tega popolni poraz staročeške stranke pri prihodnjih državnozborskih volitvah. Dunajevvski je imenoval punktacije »neumnost" in je zahteval, naj se narodnostna sprava omeji samo na Češko, ker bi sicer on ne mogel toliko storiti za Poljake v Galiciji kakor je storil. Njegova zasluga je, da je država odkupila od poljskih veleposestnikov pro-pinacijo (pravico do kuhanja žganja) za ogromno ceno okoli 100 milijonov for. Ta svota je bil tako rekoč dar poljskim šlahčičem. Proti zahtevam drugih slovanskih narodov se je držal D. mrzlo in odklanjajoče ter ni niti dovolil češkega, slovenskega in hrvatskega napisa na bankovcih; to je šele poznejši njegov naslednik dr. Kaizl dosegel. Dne 14. febr. 1891. leta je s celim Taafejevim kabinetom vred odstopil. Umaknil se je, odlikovan z najvišjimi redi v Krakov, kjer je živel do svoje smrti ne mešajoč se več v politiko.
—	Kolera med mohamedanskimi romarji v Meko se zelo širi. Na la-dijah je obolelo 73 romarjev, od katerih je 21 umrlo.
Vlomilca blagajne v dunajskem vojaškem arsenalu so vjeli dne 26. t. m. v Freisingu na Bavarskem. Pri njem so našli še 21.240 K in 80 nemških mark. Goldschmidtova ljubica, kateri je vlomilec od ukradenega denarja poslal 4000 K iz Čehovic na Češkem je spoznala njegovo pisavo, oddala paket policiji, katerega je potem ta zasledovala in ga tudi kmalu vjela. Erar trpi vsega skupaj samo še 6789 K škode — drueo je nosil Gold-schmidt s seboj.
Bandi vlomilcev je prišla policija v Pragi na sled. Vjela je dosedaj samo jednega, kateri pa ne mara izdati svojih sokrivcev. Vjeti se imenuje Adamsky in je dognano, da je vlomil v Gradcu v blagajno izraelitske verske občine, v Ljubljani 18. t. m. pri trgovcu Jebačinu policija meni, da je tudi ulom v blagajno davčnega urada v Črnovicah, iz katere so vzeli 100 tisoč kron, delo te bande. V boju. ki se je bil vnel med vlomilci in policijo, so hudodelci jetničarja Kauckega vstrelili. Deželno nadsodišče v Pragi je vložilo prošnjo na cesarja, naj se vdovi in sirotam žrtve svojega poklica, podeli pokojnina.
—	Brezžična telefonija. Danski kemik Waldemar Paulsen je iznašel tako popolen sistem brezžične telefonije, da so se poskusi med Berolinom in Kodanjem popolnoma posrečili. Ne samo v Berolinu govorjene besede, ampak tudi tam igrane glasbene komade je bilo popolnoma dobro in razločno čuti v danski prestolici. Sedaj so že delali poskuse med Kodanjem in Anglijo, kateri so se popolnoma sponesli. Poskusi se bodo nadaljevali med Anglijo in Ameriko. Paulsen je prepričan, da bode njegova brezžična telefonija izvrstno konkurirala s podmorskim brzo-javom.
—	Lakota na Buskem. Carica je darovala denar, ki je bil namenjen za njene obleke, stradajočim.
—	„Gladovka" v videmski bolnici na Dunaju. Bolniki te bolnice niso hoteli več jesti, ker so bile vse jedi slabo pripravljene. Namestniški svetnik Steinbach je preiskaval vso stvar in je bolnike spregovoril, da so začeli zopet jesti, obljubivši jim, da bo napravil konec vsem neredom.
—	Radovednost DunajCanov se je pokazala zopet pri izdajanju jubilejnih denarjev dne 24. decembra 1907. Občinstvo ni moglo brzdati svojega poželjenja po novih denarjih in se je zagnalo kar s silo na kase; prišlo je do izgredov* in je morala policija poseči vmes in napraviti red.
—	Razstava pitane in navadne živine bode na Dunaju od 10. do 12. aprila t. 1.
Listnica uredništva.
Zaradi preobilega grediva nam ni bilo mogoče vsega priobčiti v tej številki. Gg. dopisnike prosimo, naj potrpe in ob jednem agi-tirajo z& list. da se bo mogel razširiti. — Ob jednem prosimo za pridno in točno dopisovanje. d1, nam 1)0 !a2je vršiti našo časniško nalogo.
Kupujte narodni kolek!;
Štajerski narodnjaki in naprednjaki
naročujte in širite največji spodnje-štajerski slovenski list
»DOMOVINO«!
Priporočajte jo znancem in prija-. teljem!
„ Domovina izhaja trikrat na teden in stane mesečno 1 K, četrtletno 3 K,
poluletno 6 K. Čimveč prijateljev si pridobimo, čimveč ljudi čita naš list, tem odločnejše lahko širimo in zagovarjamo svoje ideje. Naj bi ne bilo zlasti nobenega slov. inteligenta vsakega stanu na Sp. Štajerju, ki bi ne bil naročen na „Domovino"!
Izkaz društvene posredovalnice
„Slov. trgovskega društva v Celju".
V službo se sprejme: 2 poslovodja. 2 magacinerja, 10 pomočnikov mešane stroke. 4. pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika galant. stroke. 1 pomočnik železn. stroke, 3 blagajnifarke, 4 prodajalke, in 1 kontoristinja.
Službo iščejo: 6 pomočnikov mešane t roke. 3 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke. 2 prodajalki. 1 učenec.
Posredovalnica deluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Col-imgfc fine ogrske gld. 1'75; iz gnjati zelo priljubljene gld. 1"30, dunajske 86 kr. bolj finegld. 115 za kilo 4 la Praga 1 gld. brez kosti 1'20 Unjal pleče brez kosti 95 kr. suho meso 86 kr. slanina 88 kr. glavina fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel., ena 20 kr.
Cliunvrlra brinjevec, gld. 120 9IIWUVKd uter pošilja s poštnim
povzetjem od 5 kil naprej.	8 5—1
Janko Ev. Sire v Kranju.
Ustanovljena leta 1885. Mnogo priznanj o do-poslanem blagu. — Kupujem pa vedno
brinjevo olje.
jjplSISlESSI^J
** POZOR!	POZOR!
• v
I
Polzela
mizarska delavnica s stroji
priporoča svojo veliko zalogo popolnoma izgotovljenih oken« v velikosti do 1*50, 1-60, 1*70, 1-80, 1'90 in 2 m po konkurenčnih cenah. Vrata istotako izgotovljena v velikost od 2, 2-20, 2-30, 2*40 m.
V zalogi je izgo-tovljeno pohištvo
Zajamčeno solidna in točna postrežba. Načrte za okna in .*. vrata po&iljam na ogled. .*.


I
Sprejmem Več spretnih mizarjih potnočmHoV.
kBE=1l=1lJ

V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dalje marine tiskovine, kuverte, račure pismene papirje, cenike, etikete, bolete, jedilne liste, časopise, knjige, brošurice, eiikularje, reklami« liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedi« listke, razglednice, vizitke, poročna naznanila, vabila, letna poročila, piosj ekte, vstopnice, dekrete, vozne listke, mrtvaške liste, hranilne knjižice, ia-družne knjižice, posojilnlčke tiskovine, računske skepe, vse šolske tiskovine, izpričevala, sprejen~ nioe, tabele, tiskovine in vse potrebščine za ura če ter sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari.
Izkaz daril
za Miklavžev večer slovenski deci v Hrastniku.
Darovali so v denarju gg: Neimenovan 100 K; Rozalija Roš 10 K; 5 K: Adelica Koželj, Peter Majdi«; 3 K: Franja Ludvik, Tt. Lebar, Mil. Roš, Fr. Eržen, Al. Podmenik, ■Janko Pirnat; po 2 K: Julieta Logar, Fran Birtič, M. Bauerheim. Jerica Baunrheim. Amalija Logar, A. Gnus. Urban Koželj. Fr. Sila. J. Turk, Mart. Plaznik, Fr. Peklar, A. Dolinšek, Julika Jenko. K. Zupančič, Ad. Pacher, Mici Sušnik,,Fr. Sušnik, Torry, Miloš Babič, Fran Dolanc, Gusti Agrež. Iv. Urbajs, Ignac Jan, Fr. Lončar, dr. Janko Semec, Stermecki, Vodu-šek, Fr. Dežman; 1 K 60 v: Ant. Verdaj; 1 K 40 vin: Ant. Kerše; 1 K 20 v: Nesti Birtič; 1 K: R. Plavšak, R. Kallan, Marj. Rainer, Jaka Rainer. Al. Pintar. Tončka Eržen, Al. Dernov-šek, Žanert. Neimenovan. A. Žagar, Tončka Dernovšek. Pavi. Stich, Krist. Močnik, Fr. Potrata, dr. Brenčič, Ivan Likar, Apih, J. Sernec, Mirko Meglič, Jos. Smertnik, notar Detiček, dr. Jos. Sernec, dr. Gvidon Sernec, dr. Hrašovec dr. Stiker. Anton Kolenc. 60 vin.: M. Kavšek, A. Dolar; 20 v: Mih. Vrečko; 2 K Fr. Plaznik.
Nadalje so darovali blago za obleke sledeči gg. trgovci in dr.: Ivanka Roš, Andrej Dolanc. 6 K. Bauerheim 5 K, M. Rastbergar, Zorko, E. Sorčan. Moli in Majcen po 2 kroni; gospice Kramarjeve (igrače), Šporin (giače i. dr.); pbleke gg. Ant. Štefančič i a Niko Pintarič. konzumno društvo rudarjev 30 K. Ivan Meke 10 K.
Pecivo gg.: M. Sorčan, Franja Ludvik, Perko, Flis Mara, Birtič. Razno gg.: Frajle, Bočko. M. Cebin, Jos. Babič, Fr. Sušnik, Štravs Ign., Plaznik Fran. i. dr. Odbor se zahvaljuje za trud gg. Lila Štefančič, Mici Sorčan. Ant. Daneu, Milka Šentjurc. P. Močivnik; izreka zahvalo celjskim rodol j ubom zlasti še g. trgovcu Stermeckiju kakor vsem drugim darovalcem ih dobrotnikom naj prisrčnejšo zahvalo. Poživlja vse rodoljubne Hrastničane, da podpirajo imenovane gg. trgovce.
Odbor za prireditev Miklavževega večera: Lojska Roš. Milko Nunberger.
HRASTNIK, 22. grudna 1907.
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda!
Št. 41434 II. 6.420.
22 1
Razglas.
Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1908. stalne vini-čarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji in vzorni delavci v amerikanskili vinogradih, v drevesnicah in v gojenju sadonosnikov, in sicer priredi te tečaje
1.	na deželni viničarski šoli v "Silberbergu pri Lipnici,
2.	na deželni sadje- in vinorejski šoli v „Bnrgwa]du'' pri Mariboru.
a. na deželni viničarski šoli v Zg. Badgoni.
4.	na deželni viničarski šoli v Ljutomeru in
5.	na deželni viničarski šoli v Skalcah pri Konjicah.
Ti tečaji se pričnejo dne 15. februarja in se končajo dne 1. decembra 1. 1908.
V	rBurgwaldu" pri Mariboru se sprejme leta 1908 — 14, v Silbergu pri Lipnici leta 1908 — 24, v Zgor. Radgoni leta 1908 — 16, v Ljutomeru leta 1908 — 12 in Skalcah pri Konjicah leta 1908 — 12 posestniških in viničarskih sinov.
Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in vrh tega mesečno plačo po 8 kron.
Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična: teoretična je le v toliko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne viničarje.
Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabnosti.
Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka proste prošnje najkasneje do 15. januarja 1908 na štajerski deželni odbor.
V	tej prošnji še mora izrecno povedati, v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti:
1.	dokaz, da je prosilec star 16 let,
2.	spričevalo poštenega obnašanja, katero potrdi župnik,
3.	zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni,
4.	šolsko odpustnico iz ljudske
Me.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od 15. februarja do 1. decembra 1908. nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse izobrazbo zadevajoče naredbe dež. strokovnjakov.
V Gradcu 18. dec. 1907.
Od štajerskega deželnega odbora.
ako Vam zaostaja kri, Vas ozdravi P. Ziervas, Kal k pri Kolnu št. 265.
Gospa G. v M. piše: „Vaše sredstvo je naglo pomagalo", Prosi se, da priložite znamko za odgovor.	3 6-1
v
Češko posteljno perje
po nizki ceni. 5 kg novo, očiščeno Kr60 boljše K 12-— belo, pavolnomehko, očiščeno K —.18 in K —'24, snežuobelo, pavolnomehko, očiščeno K —'30 in K —-36. Pošilja se franko po povzetju. Zamena in vračilo proti povračilu in portostroškov dovoljena.
Benedikt Sachsel, LObes 347, p. PilZliO, CežkO.
Bukove hlode
6 m dolge, 40—55 cm debele pri vrhu kupi po ugodni ceni M. Grizold, Račje pri Mariboru, s19!
Edina slovenska pnškarska tvrdka
v Borovljah na Koroškem.
Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah! Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno doopošlje. 9-1
Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej.
"M trgovski pomočnik
iz dežele, mešane stroke, zmožen obeh deželnih jezikov želi s 1. februarjem v kakem trgu ali na deželi svojo službo spremeniti. — Naslov se izve pri upravništvu „Domovine". 23 i
„SiiEIear3moij(
fin okus, nežen aroma, izvrstna kakovost.
q
M
d m
d m
C
M
le
N
1 -1
TRST-NEW-JORK
je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot iz LJUBLJANE v Severno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedovanja ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov mej potjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijovsakeI4dni. Hranain postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zastopnik Andrej Odlasek, Ljubljana
SlumSekovs ulice it. 25, poleg cerkve Srci iaznbngi'
Odhodi parnikov iz Reke: Ulto-nia, torek, 7. januarja 1908. Caronia, torek 28. jan. 1908, iz Liverpola: Lusitanija, (največji in najlepši parnik sveta) iz Liverpola 28./12. 1907, 25./1. in 22./2.1908. Mauretania iz Liverpola dne ll./l. in 8./2. 1908.
Vabilo
k rednemu občnemu zbora
»hranilnice in posojilnice v Vuzenici,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo"
ki se bode vršil v nedeljo, dne 11. prosinca 1908 ob 1 uri popoldne v pisarni hiše gospoda Antona Mravljak s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1907.
3.	Slučajnosti.
Načelstvo.
12 44-1
za špedicijo potnikov v vse kraje z najboljšimi in najhitrejšimi parniki na svetu, čez
Basel, Pariz,
Havre v Now-York.
Prevoz po morju samo J do 7 dni. — Vsa
nadaljna pojasnila, kakor; tudi slike notranjosti parnikov, dajemo takoj in brezplačno. Pišite samo na:
— iri&iiie faaiiio na:
Amerikan. transportno društvo
(Predsednik: Frank Zotti, New-York.) 4.Solothurnerstrasse, Basel, Švica.
I0«PJ
risali
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
mS
Celje JoMo lil št.2
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.

11

serpentine kotiljone
čepice
sVinčttiHi IjantencKi peresa tablice perejniKi gobice radirlje črnilo
TrgoVsH* Hnjige
v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali po usnje vezane.
Odjct!talne|ttjižicc
po raznih cenah.
Kaj Večja zaloga
Vseh ti^oVin
za občinske urade krajne - -
šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje - in privatnike. ——
Lastna zaloga šol. zvezkov in risank.
papirnate Vreči
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah.
pečatniki, vig-
)taaDuje arss
privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
Dopisnice
umetne, pokrajinske in s cvetlicami odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade
v vseh velikostih.
CettiHi
JJjJ za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago.--------
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.

P#:
frJ)
StS
yV

Savinstsi
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-izkuševališču na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
Y1NCENC KYEDER dolini, Štajersko.
13 130—1
Na drobno in debelo!
5 10-1
Na drobno in debelo!,
Ivan Ravnikar, Celje
trgovina s špecerijskim blagom, barvami, deželnimi pridelki in vinom.
Priporočam svojo dobro zaloteno zalogo k božiču vse vrste južnega »mlj* in sardin, poster* v olju, slanikov, rusov in polenovke, direktno importt-ranega najfinejšega ruskega in kitajskega čaja, Jamaica ruma, konjaka, vseh vrst zdravilnega vina. Za zimo posebno 6e priporočam salonski petrolej v vrčkih Kaiserol. Proti katarn znano dobro nplivajočo slatino EmaqneUe in Constantinquelle. Častiti duhovščini priporočam sveče za cerkve vsek
vrst in velikosti.
Nizke oenel
Tofina postrežba!

lleuesle
in ženini knpijo najbolje in najceneje y Trgovski hiši
R. STERMECKI, CELJE.
16 47—1
24 10—1
Nova vinska postava	Zvezni trgovini v Celju
Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.
SI O^ImAmm prave ruske, s znamko II uaiosne^ PROVODIHI&" priporoča		»ZVEZDA	P.	Kostič v Celju. 1	
JI	ustrouani narodni koleda				r" letnik XIX.
je dobiti še nekaj komadov B	I Irprlil
v run« H oa	Lil Culi
■ (L I fl 1 I Zvezni tiskarni v Celju.
IbfUO
Zfl leto 1 \J\L# S cena: elegantno v platno rezan i orof. dr. flnt. Dolar.
" K 150, po pošti 20 vinarjev več. B 1
Karel lfanič, Celje, Narodni dom
Iznenadno	Velika modna in manufakturna trgovina.
znižane cene Perilno blag0-
Modno in črno sukno za obleke v vseli kakovostih. Najnovejše svilene, bar- Namizne in posteljne garniture, odeje, zastori in salonske garniture, žunaste in volnene bluze.	25 &9-1
ram