CT\
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-ichí
oddajamo že
45 let
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•J DARIL
▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Nogomet • Gol v
93. minuti za mirnejši spanec Druloviča
O Stran 11
Intervju
L. Peterle • "Kom-petentni ljudje so na levici in desnici!"
O Stran 4
Po naših občinah Kidričevo •
Brenclu niso odvzeli služnosti
O Stran 7
Gospodarstvo Kidričevo • V
Talumu že odpuščajo in premeščajo
O Stran 24
Ptuj, torek, 18. novembra 2008
letnik LXI • št. 91 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TED
Ptuj • Drugi koncert iz cikla Glasbeni večeri
Odmeven kulturni večer z Mozartom
V cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju so številni Ptujčani lahko v soboto zvečer prisluhnili projektnemu zboru in orkestru Sanc-tus s solisti Rebeko Radovan (sopran), Petro Turk Rupreht (mezzosopran) Marjanom Trčkom (tenor) in Alešem Marčičem (bas), ki so pod vodstvom dirigenta Petra Gojkoška izvedli Mozartovo mašo v c-molu.
Športno plezanje •
Mina tretja v skupnem seštevku O Stran 12
V projektu Petra Gojkoška se je združilo 88 pevcev, glasbenikov in ljubiteljskih pevcev iz različnih krajev severovzhodne Slovenije. Od ideje do realizacije sta pretekli dve leti. Zamisel je zrasla pri mladem dirigentu, ki trenutno poučuje na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju ter študira solo petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Marjana Trčka.
Glede na to, da je šlo pri izvedbi Mozartove maše za projektno delo, je mladi dirigent zadovoljen. Zadovoljni pa so bili tudi vsi, ki so v projektu sodelovali, prav tako občinstvo, ki je cerkev sv. Petra in Pavla napolnilo do zadnjega kotička.
MG
Ormož • Trofenikova tiskovna
Foto: Črtomir Goznik
Tržec • Stekla lisica okužila kobilo
Šank politika? Steklina na pohodu?!
Poslanec Vili Ttofenik je minuli petek sklical tiskovno konferenco, na kateri je želel javnost seznaniti z vložitvijo peticije za izgradnjo hitre ceste Ormož-Hajdi-na, ob tej priložnosti pa se je dotaknil tudi delovanja Občine Ormož.
Vse naj bi se začelo in končalo pri denarju. Trofenik trdi, da bi hitra cesta na odseku Hajdina-Markovci z izvennivoj-skimi križanji v severni varianti stala 35 milijonov evrov, brez stroškov mostu in tistega, kar je že zgrajeno. Najcenejša južna
varianta skozi Šturmo-vec stane menda 20, najdražja pa 24 milijonov evrov. „To je točno tisto, na kar sem leta in leta opozarjal - da je varianta s Puhovim mostom predraga, da je ljudje ne bodo sprejeli in da bo na koncu pomenila degradacijo v navadno cesto." Trofenik je mnenja, da je Ptuj v tej igri prišel do stoodstotnega izple-na, Ormož pa je ostal praznih rok.
O Stran 6
V petek pozno popoldne je Veterinarska uprava RS Slovenije (VURS) po ugotovitvi Nacionalnega veterinarskega inštituta javno objavila suhoparno novico, da je bil izvid pri šest let stari kobili iz okolice Ptuja pozitiven na steklino. Kobila je prišla v stik z okuženo lisico, ki naj bi se že dlje časa zadrževala v okolici.
Zgodba o stekli lisici in okuženi kobili je bila javnosti dolgo prikrita, prebivalci
Tržca, naselja v občini Videm, zlasti najbližji sosedje, so nad ukrepi pristojnih
služb ogorčeni in razočarani. Dejstvo je namreč, da je lisica prišla v stik s kobilo že pred mesecem in pol, četrtega oktobra letos. Kobila je bila last družine Milošič iz Tržca, ki ima zgledno urejene pašnike in hlev za kobile. Vendar je bil ob našem obisku dovoz do hiše zaprt, na dvorišču pa vse mirno in tiho, kot da ne bi bilo nikogar doma, le druga kobila, ki je zaenkrat še v karanteni, se je oglašala iz bližnje staje.
Kaj se je dogajalo, nam je tako povedal sosed Anton Šimenko, ki ima prav tako svoje konje, pa tudi pašniki s sosedi Milošičevimi so skupni.
O Stran 3
Iz Državnega zbora • Koalicijski sporazum podpisan
Kandidati za ministre in ministrice so znani
Potem ko so predsedniki štirih koalicijskih strank podpisali sporazum o sodelovanju v vladi, je Borut Pahor v DZ-ju predal seznam ministrskih kandidatov. Od mandatarja je seznam sprejel predsednik Državnega zbora Pavel Gantar, ki je dejal, da so v mapi imena ljudi, ki se bodo znali spopasti s trenutnimi izzivi in napovedal, da bodo v DZ-ju takoj organizirali vse potrebne delovne postopke.
Izredna seja, na kateri bo DZ odločal o novi vladi, bo v petek 21. novembra. Še pred tem se bodo kandidatke za ministrice in kandidati za ministre predstavili pred delovnimi telesi.
Po sprejetem dogovoru naj bi delovna telesa zaslišanja 17 ministric in ministrov opravila v ponedeljek, torek in sredo, medtem ko naj bi bil kandidat za ministra brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš na matičnem odboru zaslišan v četrtek. Pred tem dnem zaslišanje Žekša namreč ni mogoče, saj bo sprememba zakona o vladi, s katero je DZ uzakonil ministrstvo za odnose z zamejci in Slovenci, predvidoma začela veljati v četrtek. Izredna seja, na kateri bo DZ odločal o novi vladi, naj bi bila zato predvidoma v petek. Predvi-
doma zato, ker se mora mandatar, kot je danes povedal predsednik DZ Pavel Gantar, pred tem še odreči zakonski pravici, da v treh dneh zamenja katerega od kandidatov. Po sprejetem razporedu zaslišanj kandidatk in kandidatov so bili tako v ponedeljek pred matičnimi delovnimi telesi zaslišani kandidat za ministra za finance, kandidat za ministra za šolstvo in šport, kandidatka za ministrico za obrambo, kandidatka za ministrico za kulturo, kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve ter kandidatka za ministrico brez re-sorja, odgovorna za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Danes se bodo pred delovnimi telesi predstavili kandidatka za ministrico za notranje zadeve, kandidat za ministra za gospodarstvo,
Uvodnik
Sam svoj mojster
"IP \
k ÄST, &
i:
Ne vem, kako ste kaj pri vaši hiši spretni in praktični, ko se je treba lotiti kakega manjšega dela v zvezi s popravili ali ureditvijo stanovanja, hiše, bližnje okolice ali katerega od prevoznih sredstev - priznam, da sem jaz daleč od tega, da bi opravil izpit za hišnega mojstra. Pa glede na to, da že kar lep čas nisem čul nobene reklame za kak priročnik iz serije Sam svoj mojster, sklepam, da so časi domačih mojstrov minili. In vem tudi razlog za to. Naj prosvetlim še vas.
Moja zadnja na pol uspešna domača akcija je bila zelo aktualna - menjava gum na avtomobilu. Pravzaprav ni to ne vem kaka znanost, saj ste sami videli pri svojem vulkanizerju: avto gor - vrrrr vrrrr - kolo dol -drugo gor - vrrrr vrrrr - avto dol - plačaš - odpelješ. To ja zmore vsak.
Pa sem se lotil opreme svoje hišne vulkanizerske delavnice. Ne vem, ali imate izkušnje z uporabo dvigalke, ki je priložena avtomobilu - eno kolo človek še nekako dvigne, tudi pri drugem gre, potem pa je zmeraj težje. In če imaš pri hiši dva avtomobila... Ne, sodoben človek si mora nabaviti hidravlično dvigalko. Jaz sem si jo. Ampak ko sem jo hotel podložiti pod avto - glej ga, zlomka, čisto drugačno glavo je imela moja najnovejša pridobitev, kot je bila tista originalna. Ali tvegati in poškodo-vatipodvozje ali uporabiti staro? Ker sem bolj previdne sorte, sem pač osemkrat vrtel in vrtel ročico dvigalke, hidravlika pa čaka na boljše čase.
Snamem letno kolo, nataknem zimskega, pa je nekaj narobe s ključem za zategovanje. Ali pa z vijaki. Letni in zimski vijaki so različno veliki. (Posledica mraza in krčenja? Ali samo zafrkavanje proizvajalcev? Ne vem.) Seveda je v moji škatli s pripomočki za avtomobil samo ene vrste ključ. Bo treba v trgovino po dodatnega. Na srečo mi je trgovec priporočil nakup križnega ključa (ki ima štiri različne natikalne glave), kar seje izkazalo kot praktično pri drugem avtomobilu, ki je imel neko tretjo velikost matic za privijanje koles. In ko je bilo delo skoraj opravljeno - na, nekje seje izgubil zadnji vijak. Spet pohod v trgovino - ampak doslej še vijaka nisem nikjer dobil. Poslali so me na odpad. Ali pa v Maribor! Po en sam samcat šrauf!
Cilj akcije Sam svoj mojster je prihranek. Jaz nisem prihranil niti centa. Spomladi bom spet obiskal svojega najljubšega vulkanizerja!
Jože Šmigoc
P. s. Prodam tako rekoč nerabljeno hidravlično dvigalko. Šifra: Sam svoj mojster.
Foto: Martin Ozmec
Novi predsednik DZ Pavle Gantar bo vodil petkovo sejo DZ, na kateri se bo odločalo o sestavi vlade.
kandidat za ministra brez re-sorja, odgovoren za razvoj in evropske zadeve, kandidat za ministra za pravosodje, kandidatka za ministrico za javno upravo in kandidat za ministra za promet. V sredo pa bodo pred matičnimi delovnimi telesi zaslišani še kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kandidat za ministra za zdravje, kandidat za ministra za okolje in prostor ter kandidat za ministra za
zunanje zadeve. Kandidat za ministra brez listnice za odnose z zamejci in Slovenci po svetu bo, kot rečeno, pred parlamentarnim delovnim telesom zaslišan predvidoma v četrtek.
Borut Pahor je po predaji dejal, da čaka novo vlado vodenje v zelo težkih časih in še enkrat ponovil, da bo vlada začela delati takoj, da bi posledice gospodarske krize kar se da omilili. Ključno vprašanje za novo vlado je spopad z bližajočo se recesijo, je dejal premier Borut Pahor, ki
prvo vladno sejo napoveduje za soboto po potrditvi vlade v DZ-ju. Pahor bo predsednika države Danila Turka prosil, da novo vlado sprejme že prihodnjo nedeljo, da bi čim prej opravili »protokolarne stvari« in »ne bi izgubljali časa«.
Na ministrskem seznamu 18 imen
Kot je znano, je na Pahor-jevem ministrskem seznamu 18 imen. Ministrstvo za finance naj bi vodil Franc
Križanič, ministrstvo za notranje zadeve Katarina Kresal, ministrstvo za zunanje zadeve Samuel Žbogar, ministrstvo za pravosodje pa Aleš Zalar. Za ministrico za obrambo Pahor predlaga Ljubico Jelušič, za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika, minister za gospodarstvo pa naj bi postal Matej Lahovnik. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj bi prevzel Milan Pogačnik, ministrstvo za kulturo Majda Širca, ministrstvo za okolje in prostor Karl Erjavec, ministrstvo za promet pa Patrick Vlačič. Če bo Pahorjev predlog v DZ-ju dobil podporo, bo ministrstvo za šolstvo in šport vodil Igor Lukšič, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, ministrstvo za zdravje Borut Miklavčič, ministrstvo za javno upravo pa Irma Pavlinič Krebs. Nova vlada naj bi imela tudi tri ministre brez listnice. Minister brez listnice za razvoj in evropske zadeve naj bi bil Mitja Gaspari, ministrica brez listnice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlatka Ploštajner, minister brez listnice za Slovence po svetu pa Boštjan Žekš.
Pripravlja: SM (vir: STA, 24 ur)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Novakova je nova predsednica NSi
Delegati občinskih odborov NSi so na sobotnem predčasnem volilnem kongresu z 207 glasovi za in 28 neveljavnimi glasovnicami dosedanjo vršilko dolžnosti predsednice stranke Ljudmilo Novak izvolili za novo predsednico. Pred tem je edini protikandidat Franc Vovk umaknil svojo kandidaturo. Za nove podpredsednike stranke so bili imenovani Jožef Horvat s 126, Anton Kokalj s 110 in Mar-jetka Uhan s 105 glasovi. Nova predsednica sveta stranke je postala Mojca Kucler Dolinar z 222 glasovi.
Nova predsednica NSi Ljudmila Novak je po izvolitvi novinarjem povedala, da bi sama raje videla, da bi se z Vovkom pomerila na volitvah in ugotovila, kolikšno podporo uživata. Je pa kljub temu prepričana, da bo z njim v prihodnje dobro sodelovala. Novakova je prav tako zavrnila Vovkove očitke glede vodenja stranke iz funkcije evropske poslanke. »Vidimo, da je nekdo iz Bruslja celo zelo uspešno vodil stranko,« je opozorila in dodala, da v njenem položaju poslanke ne vidi ovir predsedovanju NSi. Kot je spomnila, ima poleg tega za seboj »odlično ekipo, s katero sem prepričana, da bom dobro sodelovala, da si bomo naloge razdelili in da bo na ta način NSi lahko dobro delovala, tudi če predsednica vsak trenutek ne bo v Sloveniji«. Med svoje prve korake v novi funkciji je predsednica NSi navedla prenovo organizacije stranke, sklic danes izvoljenih organov, razdelitev nalog ter spremljanje in komentiranje -tudi s konstruktivnimi pripombami - dogodkov v Sloveniji in po svetu. Prioriteta Nove Slovenije pa bo po besedah Novakove krepitev strankine identitete v smeri krščanske demokracije. Na vprašanje o obetih na naslednjih volitvah v Evropski parlament je dejala, da je po analizah njihov domet okoli 15 odstotkov volilnega telesa. Pred-
sednica NSi verjame, da se bodo, v kolikor bo stranka delala dobro, »temu tudi kmalu približali«. Konkretno na evropskih volitvah pa vidi dobre možnosti, tako da upajo vsaj na ponovitev rezultata prejšnjih volitev. (sta)
Pokojnine naj bi se novembra uskladile za približno štiri odstotke
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) bo na današnji (torkovi) seji obravnaval tudi možnost za novembrsko uskladitev pokojnin. Po ocenah naj bi se pokojnine pove-
čale za približno štiri odstotke, so povedali na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Novembrska uskladitev bo druga v letošnjem letu, upokojenci pa bodo dobili tudi poračun razlike za nazaj. Natančen odstotek povišanja bo znan po objavi statističnih podatkov o povprečni mesečni plači za september, ki jih bo državni statistični urad, kot je napovedano na uradovi spletni strani, objavil v ponedeljek.
Pokojnine se v s skladu z novelo pokojninskega zakona iz leta 2005 usklajujejo dvakrat letno, februarja in novembra. Pri izplačilu pokojnin za november se pokojnine uskladijo za toliko odstotkov, za kolikor je povprečna plača za obdobje od januarja do septembra tekočega leta porasla v primerjavi s povprečno plačo za obdobje januar-december predhodnega leta.
Pri izplačilu pokojnin za februar pa se uskladijo največ za toliko odstotkov, za kolikor je povprečna plača za preteklo koledarsko leto porasla v primerjavi s povprečno plačo za koledarsko leto pred tem. Večina pokojnin se je februarja letos uskladila za 3,2 odstotka, manjši del pokojnin, med drugim pri tistih, ki so se upokojili lani, pa se je povečal za 3,8 odstotka. Uskladitev pokojnin novembra lani je bila dveodstotna. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Tržec • Stekla lisica okužila kobilo
Meseci negotovosti - steklina na pohodu?!
V petek pozno popoldne je Veterinarska uprava RS Slovenije (VURS) po ugotovitvi Nacionalnega veterinarskega inštituta javno objavila suhoparno novico, da je bil izvid pri šest let stari kobili iz okolice Ptuja pozitiven na steklino. Kobila je prišla v stik z okuženo lisico, ki naj bi se že dlje časa zadrževala v okolici.
Največ okuženih živali v Halozah!
Po uradnih podatkih VURS je bilo letos v Sloveniji do konca avgusta odkritih že 40primerov živali, ki so bile okužene s steklino; večinoma gre za lisice. Daleč največ s steklino okuženih lisic je bilo pri rednih pregledih odkritih prav v haloških občinah, ki mejijo s sosednjo Hrvaško. Podatki so naslednji: na območju občine Že-tale je bila okužena s steklino ena lisica, na območju občine Podlehnikprav tako ena, v občini Rogatec osem, v Majšperku pet, v Vidmu dve (do danes torej najmanj tri), v Zavrču sedem, v Cirkulanah tri in v Makolah ena. Skupno torej kar 28 (29) okuženih živali od skupno 40. Nekaj odkritih primerov okužb s steklino, vendar veliko manj, je bilo najdenih še v Posavju, v okolici Brežic.
Glede naj prejšnja leta gre za velik porast odkritih primerov okužbe s steklino; v letu 2007 so bili namreč na območju celotne države odkriti le trije primeri okuženih živali, podobno je bilo tudi prejšnja leta.
Uradno zabeleženih največ primerov odkritih živali, okuženih s steklino, je bilo leta 1995. Takrat so jih namreč odkrili kar 1095 in tega leta je VURS tudi začel z akcijo vsakoletnih polaganj strupenih vab z letali. Tudi za letos je bila ta akcija napovedana, trajala pa naj bi od začetka oktobra do sredine novembra.
Foto: SM
Zgodba o stekli lisici in okuženi kobili pa je bila javnosti dolgo prikrita, in prebivalci Tržca, naselja v občini Videm, zlasti najbližji sosedje, so nad ukrepi pristojnih služb ogorčeni in razočarani. Dejstvo je namreč, da je lisica prišla v stik s kobilo že pred mesecem in pol, četrtega oktobra letos. Kobila je bila last družine Milošič iz Tržca, ki ima zgledno urejene pašnike in hlev za kobile. Vendar je bil ob našem obisku dovoz do hiše zaprt, na dvorišču pa vse mirno in tiho, kot da ne bi bilo nikogar doma, le druga kobila, ki je zaenkrat še v karanteni, se je oglašala iz bližnje staje.
Kaj se je dogajalo, nam je tako povedal sosed Anton Ši-menko, ki ima prav tako svoje konje, pa tudi pašniki s sosedi Milošičevimi so skupni:
"Osebno sem četrtega oktobra skupaj z bratovo družino, ki živi tu zraven, videl to steklo lisico ob sosedovi kobili. Soseda Milošiča takrat ni bilo doma, bil je nekje v trgatvi. Obvestili smo ga, kaj se je zgodilo, ampak je povedal, da naj ne skrbimo, ker so njegove kobile cepljene proti steklini. Ne morem reči, ali je lisica kobilo ugriznila ali ne, tudi ne morem trditi, da jo je kobila nato brcnila. Lisica se je obnašala zelo čudno, zato smo takoj poklicali policijo in lovce. Prišla sta oba, policist in lovec, vendar nam je policist rekel, da s tem primerom nimajo nič. Lovec je nato lisico, ki se je še potikala naokoli, ustrelil, potem pa sta jo oba odvlekla v avto, brez vsake zaščite, vreče ali česa podobnega. Lovec, ki je lisico ustrelil, je trdil, da ni strahu, da gotovo nima stekline, saj ta v poletnem času ne razsaja. Drugi dan po tem dogodku
sem govoril z drugim lovcem iz Kopra, ki pa je trdil prav nasprotno: po opisu obnašanja lisice in dogajanja je bil prepričan, da je stekla in da bodo to itak potrdili v laboratoriju. Od tistega trenutka se ni zgodilo nič več; vsaj nam, sosedom, ni bilo povedano nič!"
Sosedje so hudo zaskrbljeni
Iz uradnega obvestila VURS-a je sicer razvidno, da so lastnikom morebiti okuženih kobil zapovedali trimesečno karanteno za obe živali in Milošičevi so se je tudi držali. Obe živali so tudi klinično pregledali in še naročili lastnikom, naj takoj javijo morebitne spremembe v obnašanju kobil pristojni veterinarski ambulanti, kar je lastnica živali tudi storila minuli torek, ko je opazila nenavadno obnašanje ene od kobil. Veterinar je po pregledu kobile ugotovil, da ima kobila povišan srčni utrip in povišano telesno temperaturo. V sredo je veterinar še enkrat
Anton Šimenko: „Zelo nas je s Nihče nam ni nič povedal ves li, da je bila kobila okužena s
pregledal kobilo in ugotovil, da kaže klinične znake stekline, kot so povišan srčni utrip, povišana temperatura, potenje, zmedenost, udarjanje z glavo, slinjenje in srep pogled. Na tej podlagi je uradni veterinar še isti dan odredil usmrtitev živali.
„Seveda nas je zdaj, po tej informaciji, strah, kaj je z našimi konji. Imamo tri, ki so se skupaj pasli na pašnikih. Zaenkrat ne kažejo nobenih
Naselje Tržec v občini Videm je previdnost zaradi morebitne
, ali ni okužena tudi naša živina! ec in pol, iz medijev smo izvede-
posebnih znakov, ampak doba nevarnosti še ni mimo, saj menda traja tri mesece ali lahko še več, da se pokažejo znake stekline," pravi Šimen-ko, ki je najbolj jezen nad molkom pristojnih institucij ves mesec in pol:
„Pri nas se do pred nekaj dnevi sploh niso oglasili, nihče nam ni nič povedal, zdaj naj bi pa nad našimi konji bdela pristojna veterinarska ambulanta. Sosed Milošič je
najgosteje naseljenih, s smrtno nevarno stekl
na moje vprašanje pred časom le rekel, da ni treba skrbeti, saj na kobili, ki je zdaj usmrčena, ni bilo nobenih znakov ugriza. Očitno pa je bila kobila vseeno okužena, saj vsi vemo, da se steklina prenaša tudi preko sline. Šele ta petek, ko je bila sosedova
z mladimi družinami; strah in
kobila že usmrčena, sta se pri nas oglasila dva inšpektorja in zahtevala karanteno tudi za naše tri konje, drugega pa nič. Ves mesec in pol nismo vedeli, kaj naj naredimo, ali naj damo naše konje tudi na pregled ali ne. Pregleda pa ni odredil nihče s strani inšpektorjev ali veterinarjev. Odkrito povedano, zdaj sploh ne vem, ali so naši konji tudi okuženi ali ne. Doma se vsi ukvarjamo z njimi, tudi oba sinova, pa majhno, komaj dvomesečno punčko imamo doma. Cepljeni nismo bili, nas niso nič posebej pozvali. Če je bil kdo drug, pa ne vem. Bratu, ki živi tukaj zraven, so dali usmrtiti vse mačke, konj pa nima. Zelo smo negotovi in nas je strah. Sin je v zadnjem mesecu opazil še dve lisici, ki sta se potikali po pašnikih. Kaj, če ima še katera steklino?! Kaj če je svojo slino pustila kje na travi, na pašniku, mogoče na poljskih pridelkih in vrtninah, ki smo jih spravljali prejšnji mesec domov?!"
Šimenko ob tem še pravi, da naj si občani priprejo svoje pse, saj jih je te dni na prostem opazil zelo veliko; prav psi so namreč prenašalci stekline, ki bi se utegnila razširiti na širše območje občine Videm in še kam naprej.
Kot že povedano, so se Mi-lošičevi zavili v molk, na kar so namignili tudi sosedje, čeprav pri vsej zgodbi ne nosijo niti najmanjše krivde.
VURS pa širšo javnost še opozarja: „Ker gre za neozdravljivo, smrtno nevarno bolezen, okoliške prebivalce pozivamo, da nemudoma prijavijo vsako nenormalno vedenje domačih živali! " Ob tem dodajajo še, da naj tamkajšnji prebivalci po vsakem stiku z živaljo, ki se nenavadno obnaša, nemudoma obiščejo antirabično ambulanto.
SM
Druga kobila v Milošičevem hlevu je zaenkrat še v karanteni; prva je bila usmrčena po mesecu in pol, potem ko je bilo dokazano, da se je okužila s steklino.
. -»Si**
Konji Šimenkovih (na sliki) so se na dan, ko je mednje prišla stekla lisica, pasli skupaj z okuženo Milošičevo kobilo.
Steklina je smrtno nevarna tudi za človeka!
Steklina se najpogosteje prenaša z ugrizom stekle živali. Največjo nevarnost za njen prenos na domače živali in človeka predstavljajo lisice. Ob neugodnih razmerah v okolju virus hitro propade (sončna svetloba, suh zrak). Bolezen je nevarna za človeka in vse toplokrvne živali. Inkubacijska doba (to je čas od okužbe do izbruha bolezni) je 7 dni do 12 mesecev, običajno pa manj kot 3 mesece. Tipični znaki okužbe s steklino so: neješčnost, neodzivnost, skrivanje, razdražljivost, agresivnost, napadalnost, močno slinjenje, v zadnji fazi pa še paraliza mišic.
Okužba z virusom stekline je smrtna tudi za človeka, zato je treba ob morebitnem stiku s sumljivo ali okuženo živaljo čimprej poiskati zdravniško pomoč. Če je človeka ugriznil pes, mora biti žival, ne glede na to, ali je cepljena ali ne, v desetdnevni karanteni. Pooblaščeni veterinar mora opraviti pregled psa 2., 5. in 10. dan po ugrizu. S temi pregledi potrdi ali ovrže sum bolezni, rezultate pregledov pa mora sproti pošiljati v antirabično ambulanto. Te postopke izvajamo zaradi zelo strogih predpisanih ukrepov, da bi se izognili morebitnemu prenosu te izredno nevarne bolezni na človeka. Lastniki psov, ki nimajo opravljenega obveznega cepljenja svojega psa proti steklini, pa so podvrženi zelo visokim denarnim kaznim.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Pogovor z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom
Kompetentni ljudje so na levici in na desnici
V petek, 14. novembra, je bil gost Viktorinovih večerov evropski poslanec Lojze Peterle, ki je bil proglašen za evropskega poslanca leta 2008 za zdravje in varnost hrane. V tem duhu je izzvenel tudi pogovor na Viktorinovih večerih. Lojze Peterle pa je v petek odgovarjal tudi na novinarska vprašanja.
Gospod Peterle, minilo je dobro leto od najinega zadnjega pogovora tik pred lanskoletnimi predsedniškimi volitvami, ki se za vas niso pričakovano iztekle. Kakšen je vaš današnji pogled na poraz na predsedniških volitvah? Ste opravili analizo?
»Dokler niso začele na star način na dnevni red prihajati ideološke teme, povezane s preteklostjo, so bili moji rezultati v javnomnenjskih anketah pozitivni oziroma večinski. V prvem krogu sem tudi zmagal. Potem ko so se zadeve obrnile proti letu 1941 namesto proti letu 2025, se je prijelo 50 let podlage, če se tako izrazim. Prevladale so stare zgodbe. Po drugi strani pa je potrebno tudi reči, da vlada takrat ni bila popularna, ni uživala velike podpore javnosti, ta je znašala le okrog 30 odstotkov, pa tudi v nekaterih strankah ni bilo tako močne podpore, kot je kazalo na začetku. Brez tega pa ne gre. Iz vsega tega sem se marsikaj naučil, diagnoza Slovenije mi je bolj jasna, pa tudi tistim, ki so me spremljali. Skupaj smo ugotovili, da se Slovenija v marsičem še ni spremenila.«
Kako ste kot prekaljen politik sprejeli in preboleli poraz, če je to sploh mogoče preboleti? Pusti to v človeku kakšno grenkobo?
»V meni to ni pustilo nobene grenkobe. Res pa je, da sem tudi jaz mislil, da je Slovenija že drugačna. Nič ni delovala izkušnja, ne ugled, ne kako smo delali ob osamosvojitvi Slovenije, delovalo je čisto nekaj drugega. To je potrebno vzeti na znanje. Kdor gre v politiko, mora poraz vzeti v zakup oziroma računati, da je tudi to mogoče. Jaz sem to naredil brez velikih težav. Brez težav sem tudi iskreno čestital zmagovalcu dr. Danilu Turku in z njim ostal
v	normalnih odnosih. V politiki pač lahko dobiš, lahko izgubiš. V cerkvi je drugače: ko škofa postavijo, je vedno škof.«
Medtem so se zgodile tudi državnozborske volitve, stranka, ki ji pripadate, Nova Slovenija, je doživela hud poraz, ostala je zunaj parlamenta. Predsednik dr. Andrej Bajuk je odstopil, zato je bil sklican tudi izredni kongres, ki je bil namenjen samo izvolitvi novih organov stranke. Nekateri so vas že videli na vrhu stranke,
vi	pa se niti za kandidaturo niste potegovali. Zakaj
ne? In kaj pričakujete od izrednega kongresa?
»Ugotovil sem, da se mnenja političnih analitikov ne razlikujejo od tega, na kar sem opozarjal že pred nekaj leti. Stranka preprosto ni bila prepoznavna, ni dajala dovolj jasnega obraza pred ljudi, da bi jo bolj volili. Trdim pa, da je stranka naredila dovolj dobrega v tej vladi, tudi dr. Andrej Bajuk, kar zadeva finance, ampak tega ni dobro prodajala. Bilo je premalo notranje demokracije. O bistvenih zadevah se nismo veliko posvetovali, ker vodstvo tega ni želelo. V podrobnosti ne mislim zahajati. Žal mi je, da sem imel prav, da taka politika ne more voditi do dobrega rezultata. Sam pa tudi nisem imel veliko možnosti, da bi na to vplival, ker k temu nisem bil povabljen. Že prej, ko še ni bilo tega rezultata, sem napovedoval, da želim še enkrat kandidirati kot evropski poslanec. S tega mesta lahko za Slovenijo še veliko naredim. Vidim dovolj ambicioznih ljudi, ki želijo stranko voditi, jaz se za kandidaturo nisem odločil, od nje tudi nisem odstopil, kot pišejo nekateri. Ne morem odstopiti, če nisem kandidiral. Za to se nisem odločil, prepričan sem, da sem se pravilno odločil. Lahko pa stranki veliko pomagam, če bo to želela, ne da bi za to imel kakšno posebno funkcijo. Funkcij imam veliko, trenutno sem podpredsednik Evropske ljudske stranke, ki tudi zahteva veliko dela. Ni
Foto: Črtomir Goznik
Lojze Peterle, evropski poslanec: »Slovenija v danih okoliščinah potrebuje dobre zastopnike v Bruslju.«
nobene potrebe, da bi nabiral funkcije. Če bo volja in takšno razpoloženje ter prava vizija, bom prispeval k temu, da bo stranka znova parlamentarna stranka in da bomo imeli spet močno demokrščansko opcijo, ki smo jo že imeli.«
»Želim, da bi delovali z visoko politično kulturo«
Borut Pahor je predstavil svojo ministrsko listo. Za nekatere je veliko razočaranje, kakšno pa je vaše mnenje? Levica bo tako
Foto: Črtomir Goznik
»Slovenija se v marsičem še ni spremenila ...«
rekoč obvladovala, vse je slišati; kaj torej ostane desnici?
»Ne želim soditi o ekipi, dokler ne vidim prvih rezultatov oziroma njenega dela po nekem času. Na pamet in vnaprej ne bi rad govoril. Nekatera imena so me razveselila, kot na primer dr. Žekš, ki ga osebno dobro poznam. Mislim, da utegne biti zelo dober minister za Slovence po svetu, lahko bi bil tudi minister za kaj drugega. Zdaj je pač odgovornost na tistih ljudeh, ki so dobili večino oziroma sestavili koalicijo. Izzivi oziroma zahteve bodo zelo veliki. Želim si, da bi delali odgovorno in z visoko politično kulturo, ki ne bo izključevala drugih, ki želijo kaj prispevati. Več pa bo mogoče povedati ob kakšni drugi priložnosti, za to je potreben čas. Desnici navsezadnje ostane močna kontrolna vloga, SDS bo vodila osem odborov, kar tudi ni od muh in tudi ne kaže, da bo vse samo v enih rokah. Želim si, da ta koalicija ne bi podirala zadev, kjer ni potrebno podirati, samo zato, ker je prišla na oblast druga politična linija. Mislim, da je potrebno delati s tako politično kulturo, da do tega ne bo prišlo. Koalicija, ki vlada, lahko na področjih, kjer ima odgovornost, postavi svoje ljudi. Že večkrat pa se je pokazalo, da zgolj politično kadriranje ni dobro. Potrebno je izbrati kompe-tentne ljudi, ki pa so tako na levi kot na desni. Desnica je imela prvič od osamosvojitve možnost vladati štiri leta, zdaj je spet na vrsti levica. Mislim, da bomo sčasoma prišli do bolj normalnega funkcionira-
nja, če tako rečem.«
Kriza neusmiljeno pritiska na vrata. Smo pripravljeni na te izzive? Kakšen je pogled na krizo iz Bruslja, kaj se dogaja, kakšne poteze se vlečejo v zvezi s tem?
»V Bruslju jo precej čutimo, dvorane in hodniki so polni razprav o tem, kaj narediti, s tem da ima Evropska zveza, takšna, kot je, na marsikaterem področju, zlasti gospodarskem, zelo malo neposrednih orodij, da bi lahko vplivala na odpravo krize, ker pač nimamo skupne gospodarske ali energetske politike, ker je to v pristojnosti držav članic. Očitno pa je volja, da bi več stvari delali skupaj, ker lahko samo skupaj nekatere probleme rešimo. Finančni krizi bo nedvomno sledila gospodarska kriza, kar prinaša s seboj tudi socialne posledice. Mislim, da bo potrebno veliko inovativnosti, veliko sodelovanja, da bomo prebrodili ta čas krize, ki po mojem ne bo kratek, glede na vse bolezni, ki so se pojavile na finančnem polju, kjer so operirali z virtualnimi financami.«
Prihodnje leto se vam izteče mandat evropskega poslanca. Kanite ponovno kandidirati? Sicer pa ste o tem že nekaj malega povedali ...
»Nameravam ponovno kandidirati, mislim, da bi bilo potrebno zdajšnji mandat nadgraditi z nadaljevanjem dosedanjega dela. Slovenija tudi v teh okoliščinah potrebuje dobre zastopnike v evropskem parlamentu, kjer se dogajajo zelo pomembne odločitve ne samo za Slovenijo, temveč
za celo Evropsko zvezo. Mislim, da sem si tam ustvaril nek ugled, nek status, ki pomeni tudi lahko dostopnost do ključnih ljudi, ki vplivajo. Veliko lahko naredim tudi kot podpredsednik Evropske ljudske stranke. V vseh letih sem imel zelo tesen stik s Slovenijo, v zadnjih letih sem v Bruslju sprejel več kot 500 ljudi, da so lahko neposredno videli, kako stvari delujejo. S tega mesta lahko Sloveniji zelo pomagam. Imam vtis, da v Sloveniji ljudje razumejo, kaj in kako delam, tako da se nadejam podpore tudi v naslednjem krogu.«
Kakšen je bil namen vašega tokratnega obiska na Ptuju? Bili ste gost Vik-torinovih večerov. Kaj ste povedali Ptujčanom?
»Povedal sem, da bomo morali biti vsi skupaj in vsak posebej zelo pozorni na zdravje, ker trendi niso obetavni. Precej bolezni zelo hitro napreduje, najhitreje rak. V Evropi lahko že vsak tretji računa, da bo obolel za rakom, v Sloveniji ni veliko boljše. Po mojem mnenju bo potrebno veliko več kot doslej narediti na področju preventive, kar sem predlagal tudi v evropski strategiji za zdravje v obdobju 2008/2013. To je doživelo veliko podporo, za zdravje lahko naredimo veliko, 40 odstotkov stroškov zdravstvene blagajne je povezanih z našimi slabimi življenjskimi navadami, na katere lahko sami vplivamo.«
Pred kratkim ste postali evropski poslanec leta 2008 za zdravje in varnost hrane. Lahko podrobneje predstavite ta naziv in kako ga sprejemate?
»Sprejel sem ga z veseljem in tudi ponosom. Jemljem ga kot priznanje za moje delo, očitno so ga opazili. Drugače bi bilo, če bi bil to predlog le nekega društva iz Slovenije. Predlagatelji so bili iz petnajstih držav Evropske zveze. V boju proti raku delam v številnih državah, ne samo v Bruslju. Trudim se, da bi bilo zdravje bolj cenjeno v visokih političnih krogih, da bi mu pravo težo in pozornost dajali tudi najvišji politiki. Mislim, da sem prispeval k temu, da je danes zdravje močneje prisotno v zavesti ključnih političnih dejavnikov. To pa je zelo pomembno, če želimo okrepiti preventivno delovanje. Ne morejo zmagati samo ministri za zdravje in zdravniki, mi moramo družbo vključno s politiki prebuditi k temu, da bomo začeli živeti in delati za zdravje drugače.«
MG
Ptuj • Svečano odprtje prenovljenega hotela Mitra
Zgodbe Ptuja skozi hotelsko zgodbo
Celotna investicija s prenovo hotela Mitra je znašala 2,5 milijona evrov, od tega je investitorica in lastnica hotela, družba Hosting, 748 tisoč evrov pridobila od evropskega regionalnega sklada oziroma Slovenskega podjetniškega sklada.
V projektu prenove in razširitve hotela (v hotelski kompleks je namreč z obnovo vključen tudi objekt Grajske ulice 1) se je investitor v celoti poslužil lastnega znanja in izkušenj. Hotel Mitra predstavlja Ptuj in z njim povezane ljudi. Začel je kot sestavni del Žitne ulice, kasneje Gosposke in današnje Prešernove. Je prvi hotel v verigi Story Hotels, katere standarde in blagovno znamko so razvili v družbi Hosting, d. o. o., gradijo pa na domačnosti, prijaznosti in vrhunski kakovosti.
Začetek hotela predstavlja kavarna, ki sega že v leto 1786, vodil jo je Jožef Kipertz, ki je imel na Ptuju prvo pražarno kave. Tudi prenovljeni hotel Mitra se ponaša z lastno kavo. Leta 1809 je bila tu gostilna s prenočišči Zlati noj, leta 1890 se je začelo obdobje Oster-bergerja, leta 1945 je hotel postal Dom JLA, leta 1990 pa se začenja obdobje hotela Mitra, ime so mu tedanji lastniki dali zaradi bogate antične dediščine Ptuja, božanstva Mitre in mitraizma, ki je bil v rimski Poetovioni zelo razširjeno verstvo. Družba Hosting ga je kupila leta 2006.
Celovita tehnično-pro-
Foto: Črtomir Goznik
Simbolični prerez vrvice so opravili (od leve) generalni direktor Direktorata za turizem mag. Marjan Hribar, Peter Vesenjak, ustanovitelj skupine Hosting in direktor družbe Hosting, d. o. o., in ptujski župan dr. Štefan Celan.
gramska prenova in razširitev zmogljivosti hotela se je pričela prvega aprila letos, zaključila pa septembra. Sedaj hotel razpolaga s 60 posteljami v 29 tematsko urejenih sobah in suitah, ki predstavljajo več kot dvatisočletno zgodovino in tradicijo Ptuja: spoznati jo je mogoče tudi skozi hotelski vodnik. Sobe in drugi hotelski prostori so urejeni v petih različnih slogih: antičnem, srednjeveškem, meščanskem, secesijskem in sodobnem, ki simbolizirajo zgodovinsko pomembna obdobja Ptuja. Za sli-
karske upodobitve je poskrbel ptujski akademski slikar Jernej Forbici, kipi pa so delo ptujske akademske kiparke mag. Metke Zupanič. Ena pomembnejših pridobitev hotela so trije banketni prostori: salon Pe-toviona, Herbersteinov salon in salon Alojzije Strauss. Iz zgodovine Ptuja in mesta pa je oživljena še ena zapuščina preteklega časa, vinska klet in vinoteka Osterberger, v kateri so na voljo žlahtna in vrhunska vina treh vinorodnih dežel Slovenije: Podravja, Posavja in Primorske.V atrijskem pros-
Foto: Črtomir Goznik
Hotel Mitra je prenovo dobil tudi salon Venera, center za zdravje, ki so ga uredili v kletnih obokanih prostorih Grajske ulice 1.
toru je gostom na voljo zunanji Mitrov vrt, namenjen tudi najrazličnejšim družabnim in drugim prireditvam. Hotel Mitra je že doslej bil privlačna kulturna oaza Ptuja. Za sproščanje in razvajanje pa je poslej na voljo center za zdravje - salon Venera.
Petkove slovesne otvoritve so se udeležili številni gostje iz
Ptuj • Drugi koncert iz cikla Glasbeni večeri
Mozartova maša napolnila cerkev
Projektni zbor in orkester Sanctus, ki je nastopil na drugem koncertu iz cikla Glasbeni večeri, je čudovito cerkev Sv. Petra in Pavla na Ptuju napolnil do zadnjega kotička.
Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla je cikel Glasbeni večeri letos organizirala drugič zapored. Na prvem koncertu iz letošnjega cikla, ki so ga izpeljali v začetku oktobra v refektoriju mino-ritskega samostana sv. Petra in Pavla, je nastopil duo Anima z gostom, violistom Rostyslavom Denysyukom.
Čeprav je bilo zanimanje med Ptujčani za prvi koncert
veliko, pa je bilo na sobotnem koncertu neprimerljivo večje. Projektni zbor in orkester Sanctus je cerkev sv. Petra in Pavla napolnil dobesedno do zadnjega kotička. Čeprav so bila sedišča zasedena vsaj pol ure pred pričetkom koncerta, to ljubiteljev zborovske glasbe ni odvrnilo od tega, da bi stoje prisluhnili odlični zasedbi, ki se je predstavila pod dirigentsko taktirko Petra Gojkoška z
nedokončno Mozartovo mašo v c-molu. Ta je nastala med poletjem 1782 in majem 1783 kot zaobljuba med boleznijo avtorjeve zaročenke Konstance. In-strumentacijo preostalih delov maše je dokončal Alois Schmitt, manjkajoči del Creda pa je nadomeščen z nekaterimi drugimi Mozartovimi cerkvenimi deli. V svojem približno uro in pol trajajočem koncertu je projektni zbor in orkester Sanctus
Foto: Črtomir Goznik
Dirigent Peter Gojkošek in solisti Rebeka Radovan, Petra Turk Rupreht, Marjan Trček in Aleš Marčič
izvedel le prvotno napisane mašne dele, ki jih je dokončal Mozart.
Projektni zbor in orkester Sanctus deluje pod dirigentsko palico Petra Gojkoška. Ta je svojo pot začel na glasbeni šoli Karola Pahorja na Ptuju, sočasno pa je obiskoval Gimnazijo Ptuj in Srednjo glasbeno šolo v Mariboru. Študij glasbe je nato nadaljeval na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer je pred dvema letoma diplomiral iz predmeta dirigiranje. Gojko-šek je aktiven tudi kot zborovodja vokalnih skupin Utrinek iz Cirkovc in Mladi veseljaki iz Cirkulan, pa tudi Moškega zbora skladateljev Ipavcev iz Šentjurja. Poje v vokalni skupini Canticum in igra pozavno v trobilnem kvartetu Crescendo, dela pa kot profesor nauka o glasbi na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla.
Kot dirigent projektnega zbora in orkestra Sanctus sodeluje s pevci in glasbeniki, ki delujejo v različnih zborih po Sloveniji. Zbor in orkester, združena pod ime Sanctus, sestavljajo glasbeniki iz različnih krogov, med njimi tudi veliko dijakov in študentov. Na ptujskem koncertu so se kot solisti predstavili Rebeka Radovan, Petra Turk Rupreht, Marjan Tr-ček in Aleš Marčič.
Dženana Bečirovič
Slovenije in tujine, med njimi generalni direktor direktora-ta za turizem mag. Marjan Hribar, poslanec državnega zbora Branko Marinič, generalni direktor direktorata za šport Simon Starček, Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada, in še nekateri drugi.
Peter Vesenjak, ustanovitelj skupine Hosting in direktor družbe Hosting, d. o. o., je povedal, da je družba že pred dvema letoma začela razvijati projekt verige majhnih hotelov z znamko Story Hotels, ki so ga najprej udejanili na Ptuju skozi prenovo in ponudbo hotela Mitra. Prepričan je, da ima Ptuj ima močan potencial v razvoju turizma in obisk turistov oziroma stacionarnega turizma.
„Ptuj je zagotovo eno izmed tistih mest, ki se je v turističnem pogledu v zadnjem obdobju najbolj razvilo. Čestitke gredo Mestni občini Ptuj, ki je dokazala, da ima zelo jasno sliko razvoja. Vesel sem tega, da se bo ptujsko mestno jedro v turističnem pogledu še razvijalo," je poudaril Marjan Hribar. Investicija v prenovo in razširitev hotela Mitra je največja zasebna povojna investicija na turističnem področju v starem mestnem jedru. „Zelo me veseli, da gre za turizem. To je dejansko osnova za razvoj panoge, ki se tudi sicer izjemno lepo razvija. V zadnjem obdobju smo v slovenskem turizmu priče izjemnim rezultatom. Kazalci rasti so zelo pozitivni. Leto 2007 smo na področju turizma med vsemi državami EU zabeležili največjo rast," je še dejal Marjan Hribar in povedal, da je podjetje Hosting velik partner slovenskega turizma na številnih področjih, med drugim tudi pri strategiji trženja slovenskega turizma, ki se je pokazala kot zelo uspešna.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki so mu tudi zaupali simbolični rezanje vrvice, je prepričan, da se je s tem biserom, ki so ga svečano od-
prli 14. novembra, Ptuj kot najstarejše in najlepše slovensko mesto še olepšal. Ponovil je beseda dr. Mencingerja, ki je ob neki priložnosti povedal, da bo slovenska družba uspešna na gospodarskem področju in v javnem sektorju takrat, ko bodo na delovnih mestih sedeli ljudje, ki so zaljubljeni v svoje proizvode. Peter Vesenjak je to dokazal s prenovo hotela Mitre. Kot župan si želi, da bi na tej poti vztrajal še veliko let, ker ima mesto še veliko smelih načrtov, kar zadeva praznjenja mestnega jedra in oblikovanja prostora za verigo družinskih hotelov. Ptujski župan si želi, da bi na turističnem področju le prišli do takšne zakonodaje, ki bo smelim in pogumnim omogočala udejaniti njihove načrte. Zato ima Peter Vesen-jak pri njem vso podporo, da bi po obdobju trdega dela v turističnem gospodarstvu ponovno dobil možnost, da se spopade s to zakonodajo, ki bo dala konkretne rezultate. Želi si tudi, da bi bilo takšnih dogodkov v mestu v bodoče še več in čim manj le na papirju napisanih strategij.
Zagotovo je prenovljeni hotel Mitra za Ptuj zelo pomembna turistična pridobitev, v njem pa se bodo dobro počutili tudi najzahtevnejši gostje. Tisti, ki ga želijo podrobneje spoznati, imajo priložnost danes, ko je hotel pripravil dan odprtih vrat za vse, ki si ga želijo ogledati. Skozenj jih bodo popeljali zaposleni na čelu z direktorico Danielo S. Cartl.
Potem ko je s prenovo hotela Mitra na svojstven način oživela več kot dvatisočletna zgodovina in tradicija Ptuja, je napočil tudi čas za novi ptujski roman. To pa se je pričelo že s prejšnjim lastnikom Francem Mlakarjem, ki je na Ptuj povabil znanega slovenskega pisatelja Bogdana Novaka, da bi napisal roman o Ptuju. Glede na to, da je soba 312 pisateljeva soba, je sedaj priložnost, da se ga tudi dokonča.
MG
Ormož • S tiskovne konference poslanca Vilija Trofenika
Kdo se gre šank politike?
Poslanec Vili Trofenik je minuli petek sklical tiskovno konferenco, na kateri je želel javnost seznaniti z vložitvijo peticije za izgradnjo hitre ceste Ormož-Hajdina, ob tej priložnosti pa se je dotaknil tudi delovanja Občine Ormož.
„Podpisi za peticijo se niso zbirali le v predvolilnem času, kot da to ne bi bilo dovoljeno, in ne ob šanku, ker jaz celo življenje nisem bil tolikokrat pri šanku kot nekateri, ki vodijo šank politiko, v enem letu. Peticijo je podpisalo čez 2200 podpisnikov. Predana bo predsedniku vlade, ministroma za okolje in prostor ter za promet takoj po njihovem imenovanju, je pa bila z vso spremno dokumentacijo že vročena računskemu sodišču in upravi nadzornega sveta Darsa, opravljeni so bili razgovori na ministrstvu za promet in na uradu za prostorsko planiranje RS, opravljene pa so bile še nekatere druge konzultacije s stroko, ki pripravlja prostorske načrte za ceste.
Računsko sodišče je reagiralo nemudoma in je uvrstilo problematiko zakonitosti in smotrnosti porabe sredstev Darsa iz naslova izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest v svoj program, opravilo bo ustrezna revidiranja, da pride do svojih ugotovitev," je povedal Trofenik. V tem času je bil opravljen tudi daljši pogovor s predsednikom nadzornega sveta Dar-sa. Pri tem naj bi se izkazalo, da ta ni vedel, za kakšno problematiko gre, oziroma je bil zaveden. Na sestanku prisotni član uprave naj bi se strinjal z domala vsemi trditvami iz peticije, razen te, da naj bi bila pogodba podpisana, saj je bila menda podpisana le enostransko, je preteklo dogajanje povzel Trofenik.
Vsekakor pa naj bi bile zadeve bistveno drugačne, kot trdi Alojz Sok, je prepričan Vili Trofenik: „Ustrezna pravna služba je leta 2007 ugotovila, da je pogodbo možno realizirati, da so izpolnjene vse pravne postavke. S pogodbo iz leta 2001 je bila oddana celotna trasa od Ormoža do Gorišnice vključno z mostom vred. Vse igre s ponavljanjem razpisa in delnim razpisom, kot so ga izvedli sedaj, so nepotrebne. Odhajajoča ministra Podobnik in Žerjav nista podpisala soglasja niti severni varianti čez Puhov most na Ptuju."
Ptuj dobil, kar je hotel, „ta mali" izigrani
Vse naj bi se začelo in končalo pri denarju. Trofenik trdi, da bi hitra cesta na odseku Hajdina-Markovci z izven-
nivojskimi križanji v severni varianti stala 35 milijonov ev-rov, brez stroškov mostu in tistega, kar je že zgrajeno. Najcenejša južna varianta skozi Šturmovec stane menda 20, najdražja pa 24 milijonov ev-rov. „Zaradi bistvene razlike v ceni na ta način niso mogli več nadaljevati. Zato so posamezniki samovoljno, brez spremembe akta v državnem zboru, naročili odstop od ceste z izvennivojskimi križanji in naročili pripravo dokumentov za regionalno cesto z nivojskimi križanji. To je točno tisto, na kar sem leta in leta opozarjal - da je varianta s Puhovim mostom predraga, da je ljudje ne bodo sprejeli in da bo na koncu pomenila degradacijo v navadno cesto. Letos spomladi je bila naročena (ne ve se s strani koga) priprava idejne zasnove dokumentov za navadno cesto iz Spuhlje z obvoznico za Gorišnico in čez novi završki most na Hrvaško. To pomeni slovo od ceste Ormož-Hajdi-na! To je točno to, kar sem napovedoval, to je plod iger zadnjih nekaj let. Sedaj je vse razgaljeno."
Trofenik je mnenja, da je Ptuj v tej igri prišel do stoodstotnega izplena, Ormož pa je ostal praznih rok. Če ne bi reagirali sedaj - čeprav pet čez 12. -, bi se marsikaj iz tega črnega scenarija še uresničilo.
Zbiratelji peticije načrtujejo ustanovitev posebnega odbora, ki bo spremljal realizacijo, podobno kot je bilo to v Pomurju. V njem bodo nekateri izmed podpisnikov - gorišniški, markovski in vi-demski župani, nekateri po-
slanci, radi pa bi v odboru videli tudi koga iz stroke, zagovornika Nature 2000. Kot uspeh peticije šteje Trofenik tudi dejstvo, da v osnutku letnega načrta Darsa za leto 2009 ni bilo ceste Ormož-Go-rišnica, po peticiji pa se vanj vrača.
Glasbene šole pri gradu ne bo
Ker je bila že priložnost, je Vili Trofenik ocenil tudi razmere v občini Ormož. Najprej ga je zmotilo, da v proračuni ni niti ene postavke z evropskimi sredstvi.
„Nevzdržne so trditve, da nekaj ni pripravljeno ali da občina nima sredstev lastne udeležbe. Od države dobijo občine določeno vsoto namensko prav za to, da bi lahko sodelovale na razpisih za evropska sredstva. Ampak v Ormožu s temi sredstvi asfaltirajo javne poti in tako gre za dvakratno zapravljanje. Proračun bi moral biti ciljno naravnan."
Sedanji občinski oblasti je očital tudi to, da nihče ne dela na projektu prestavitve Sejan-skega potoka, kljub temu da je že pripravljena projektna dokumentacija in da ta potok direktno ogroža pitno vodo. Evropa je menda ponudila Sloveniji 185 milijonov evrov za varstvo pred poplavami, kar bi s tem projektom lahko izkoristili. Nerazumno se mu zdi tudi to, da vodno zajetje še vedno ni ograjeno. V vodo je padel tudi vodovod Ljuto-mer-Slovenske gorice-Robad-je. Trofenik sedanji občinski oblasti očita tudi pretrganje
sodelovanja z Ljutomerom, s katerim imamo skupno težavo, nujno obnovo vodovoda. Projekt bo vreden okrog 7 milijonov evrov, denar pa bi bilo menda mogoče črpati direktno iz evropskih sredstev.
V zadnjih letih v Ormožu ni bila zgrajena niti ena čistilna naprava, kar pomeni, da se morebitni investitorji v industrijski coni nimajo kam priključiti, ker so obstoječe kapacitete polne. „Za vse to je možno dobiti sredstva, to delajo male občine, Ormož pa stoka, ker vse meri le skozi kilometre asfaltiranih cest," pravi Trofenik, ki vidi poizkus spremembe lokacijskega načrta za mestno jedro kot poizkus uničenja najboljšega gradbenega prostora v mestu ob stokanju, da Ormož denarja za kongresni center nikoli ne bo imel. „To bi lahko bilo že v gradnji. Javno pozivam župana in občinski svet, da odstopijo od svojih namenov in nehajo delati škodo Ormožu! Glasbena šola ne spada v grajski kompleks. Možno jo je umestiti v poslovne prostore kombinata ali narediti novogradnjo pri hardeški šoli. Tam je bil že sprojektiran nov trakt za potrebe šole. To pomeni zastonj parcelo, skupne kotlovnice, skupne prostore ... Jutri se lahko začne graditi. Gradnja na grajski pristavi pa je nezakonita, tudi občinski svet je sprejel nezakonit DIIP. Na tej lokaciji iz glasbene šole ne bo nič; če ne bodo ravnali odgovorno, bo projekt doživel usodo referenduma," je Trofenik napovedal še kako pestro ormoško politično dogajanje.
Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Avkcija za Orfejev spomenik
Foto: Črtomir Goznik
V hotelu Mitra bo v petek, 21. novembra, ob 18. uri avkcija slik Likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj, ki jo organizirajo v sodelovanju z odborom civilne iniciative Ohranimo Orfejev spomenik. Slike so podarili likovniki DU Ptuj, akademski slikarji, likovni pedagogi in drugi občani Ptuja. Dela so razstavljena na stopnišču in v lobiju hotela Mitra in si jih je mogoče ogledati od 19. do 21. novembra. Organizatorji pravijo, da je nakup slike odločitev za Ptuj. Prizadevajo si, da bi original Orfejevega spomenika postavili v lapidarij, na njegovo mesto pa kopijo. Projekt ohranitve so spodbudili vsi tisti, ki jim ni vseeno, da se spomenik čez zimo pokriva z grdo leseno škatlo, kar bega ne samo Ptujčane, temveč tudi številne turiste, ki se vprašujejo, kaj se skriva pod škatlo. Lokalno okolje s tem daje svoj delež pri njegovi ohranitvi, pri čemer mora levji delež nositi država, saj je od februarja letos to kulturni spomenik državnega pomena.
MG
Ljutomer • Tržnica srednjih šol
Da bi se učenci 9. razreda osnovne šole lažje odločili, kje in kako nadaljevati izobraževalni program, so svetovalne delavke osnovnih šol na območju UE Ljutomer pripravile tržnico, na kateri so sodelovale srednje šole pomursko-podravske regije, Zavod za zaposlovanje, Center za socialno delo, dijaški domovi, Sklad RS za razvoj kadrov in Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljutomer. Učenci so se skupaj s starši lahko sprehodili po prostorih športne dvorane pri osnovni šoli Ivana Cankarja v Ljutomeru in spoznavali izobraževalne ustanove ter njihov učni program, ne nazadnje tudi poklic. Na voljo je bilo kar nekaj možnosti, po podatkih pa potrebe delodajalcev po posameznih poklicih iz leta v leto naraščajo. Samo v turistični in gostinski dejavnosti je trenutni primanjkljaj okoli 12 tisoč kvalificiranih delavcev. Največje povpraševanje je po gostinskih poklicih - najbolj so iskani natakarji (okoli 5000) in kuharji (skoraj 2400). S svojim izobraževalnim programom seje predstavil tudi Šolski center Ptuj.
NŠ
Prlekija • Prva Martinova trgatev
Foto: NS
\
Foto: NS
Ljutomersko podjetje Ljutomerčan je na dan največjega vinskega praznika pripravilo prvo Martinovo trgatev. Zgodilo se je na Plešivici pri Jeruzalemu v osrčju Ormoško-Ljutomerskih goric. Trgali so zvrst šipon in pri tem obrali okoli 9000 trsov, kar je znašalo skoraj 8000 kilogramov grozdja. V podjetju pravijo, da bo Martinova trgatev postala tradicionalna.
Kidričevo • Brenclu niso odvzeli služnosti
Po toči razdelili 320.000 evrov pomoči
Svetniki občine Kidričevo na 6. izredni seji v četrtek, 13. novembra, kljub nasprotujočim si mnenjem Podjetju Albin Promotion niso odvzeli služnosti za sanacijo gramoznice v Lovrencu, sprejeli so kriterije za razdelitev dobrih 320.000 evrov za sanacijo škode po neurju s točo ter potrdili mandat nadomestnemu članu sveta Francu Planinšku.
Po pojasnilu predsednice občinske volilne komisije Matilde Klasinc so zaradi odstopa dosedanjega člana občinskega sveta Jožeta Go-ričana (SLS) za novega člana občinskega sveta soglasno potrdili Franca Planinska iz iste stranke. Osrednji del razprave pa je minil v znamenju večurne napete razprave o dogodkih po požaru odpadnih gum na gradbišču opuščene gramoznice v Lovrencu, saj so civilna iniciativa in okoliški krajani ponovno zahtevali, da se podjetju Albin Promotion (AP) odvzame služnostna pravica za nadaljevanje sanacije omenjenega odlagališča z mletjem odpadnih gum.
Župan Jože Murko je ob analizi dogodkov po drugem požaru gum svetnikom predstavil tudi strokovno pravno mnenje odvetniške pisarne Ivan Gorjup o možnih posledicah enostranske prekinitve pogodbe služnostne pravice. Ob tem je poudaril, da kljub večkratni zahtevi in obljubam Ministrstva za okolje in prostor niso prejeli nobenega odgovora ter da podjetje AP, ki nadaljuje predelavo in dovažanje gum, do tedaj plačalo le 41 odstotkov plačila za služnostno pravico, za kar so sicer dosegli sodno izvršbo, ki pa še ni realizirana.
Pravno mnenje ni nakazalo vseh posledic
Glede zahteve civilne iniciative, ki je zaradi nadaljevanja mletja in dovažanja novih količin odpadnih gum od občine zahtevala takojšen odvzem služnostne pravice podjetju AP za to dejavnost, je župan predlagal temeljito presojo, saj tudi pravno mnenje ni nakazalo vseh možnih posledic tega dejanja. Nič ne bi bilo spornega, če bi podjetje AP opravljalo sanacijo gramoznice po tej pogodbi, je menil župan ter dodal, da je občina izdala le služnostno pravico, okoljevarstveno in gradbeno dovoljenje, ki sta ključnega pomena za opravljanje dejavnosti, pa je izdala država oziroma Ministrstvo za okolje in prostor MOP. Ker pa državne institucije niso spoštovale tega, kar bi morale, na kar jih občina že večkrat opozorila v pisni ali ustni obliki, a niso ukrepale, ima podjetje AP še danes vsa potrebna državna dovoljenje in očitno tudi »žegen« dosedanje vladajoče strukture. Ogorčen je bil tudi, ker niti policija ni ravnala, kot bi morala, saj na njegov poziv, naj kontrolirajo tovornjake, od kod po požaru v jamo dovaža-jo odpadne gume, ni reagira-
Foto: M. Ozmec
Na predlog Antona Habjaniča (desno) in župana Jožeta Murka (v sredini) so po napeti razpravi sprejeli pet sklepov, ki obvezujejo državne institucije in inšpektorje.
la, češ da »občina kot lokalna oblast nima pravice ustavljati tovornjakov«.
Višji pravni svetovalec župana Egon Repnik je opozoril, da četudi se odločijo za odpoved služnostne pogodbe, ni možno pričakovati takojšnje prekinitve dejavnosti, saj je v pogodbi določen 3-mesečni odpovedni rok, pa tudi sicer je zadeva zaradi nedorečenosti zelo kompleksna in zakomplicirana, kar je možno razbrati tudi iz pravnega mnenja, ker dejanskih posledic prepovedi služnosti ni možno predvideti.
Svetnik Anton Leskovar je od župana pričakoval predlog konkretnega sklepa o odpovedi služnostne pravice in njegovo osebno mnenje o tem, saj bi lahko bil to svetnikom napotek pri njihovi odločitvi. Sicer pa je tudi on menil, da je v služnostni pogodbi kup pomanjkljivosti in nedorečenosti, tega, kar je v njej zapisano, pa se po njegovem podjetje AP ne drži skoraj v ničemer. »Še huje, stanje v gramoznici je tako kot pred obema požaroma, sanacija se ne izvaja v skladu s pogodbo, dovažajo se nove količine odpadnih gum, celo iz Avstrije, požarne straže ni, tako da se krajani upravičeno bojimo, da lahko nekdo povzroči nov požar. In če do tega pride, ne vem, ali ga bo še kdo gasil,« je poudari Leskovar, občini in občinski upravi pa je očital neodločnost, saj po julijskem požaru od prve izredne seje in pogovorov z okoljskim ministrom in njegovimi sodelavci ni bilo storjenega še nič konkretnega, zato je skrajni čas, da se Brenclu odvzame služnostna pravica, da se ta agonija konča.
Zelo previdno je nastopil Janko Baštevc, ki je menil,
da dejavnost, ki jo opravlja Brencl, ni okolju nevarna, saj o tem ni strokovnih dokazov, pa tudi analize po požaru tega niso potrdile. Spomnil pa je na druge grehe občine, saj je tik ob gramoznici v Lovrencu še vedno kup raznih nevarnih odpadkov, v občini pa je še veliko takih divjih odlagališč, ki bi jih bilo treba nujno sanirati, na kar že nekaj let opozarja, pa mu nihče ne prisluhne. Svetnike je opozoril tudi na neslutene posledice odločitve, če Bren-clu odvzamejo služnost, saj bi po njegovem s tem prevzeli odgovornost za stroške, ki bi nastali, ter nastalo gospodarsko škodo podjetju AP, ki naj bi v ta projekt vložilo 9 milijonov evrov.
Če pride do tretjega požara, bo ljudem prekipelo
Svetnik Andrej Napast
je menil, da bi z odpovedjo
služnostne pravice dali jasen znak, da se občinska oblast ne strinja s tem, kar se dogaja na deponiji, ogorčen pa je bil tudi podžupan Jože Medved, sicer tudi predsednik civilne iniciative, saj se 4 mesece po požaru ni zgodilo še nič, tudi najodgovornejši v državi kljub večkratnim zahtevam občine in iniciative niso ukrepali, niti toliko ne, da bi se zadeva zamrznila. Po njegovem se sanacija jame ne izvaja v skladu s pogodbo, opozoril pa je tudi, da je vladin program sanacije gramoznice kontradiktoren z gradbenim dovoljenjem. »Vsi inšpektorji so ugotovili, da gume ne smejo biti na dnu gramoznice, Bernarda Pod-lipnik iz MOP je pred vsemi nami dejala: 'Te gume nimajo v jami kaj početi, te gume morajo ven!'. Pa nič. Sprašujem, kdo je dovolil Brenclu, da sedaj dovaža še nove, velike količine odpadnih gum, saj gre za začasno deponijo, skrbi me, v kakšni pravni državi
Foto: M. Ozmec
Podžupan in predsednik civilne iniciative Jože Medved: »Ce pride do tretjega požara, bo ljudem prekipelo!«
živimo, če lahko Brencl kljub vsemu mirno dela še naprej, gume se kopičijo, inšpektorica za okolje in prostor, ki je zadolžena za nadzor jame, za nas ni dosegljiva, tudi varovanja jame ni več. Vprašujem vas, kdo bo odgovoren, če pride do novega požara. Ljudem bo prekipelo!« je bil ogorčen Medved.
Ogorčen je bil tudi Anton Habjanič, ki je ob ugotovitvi, da pravna država očitno ne funkcionira, med drugim opozoril, da je gradbeno dovoljenje izdano za predelavo 25.000 ton gum letno, v drugem požaru pa je zgorelo okoli 1800 ton gum. »Tu gre za očitno grobo kršitev, ki je ni nihče sankcioniral, le obljubljali so vsi po vrsti, z ministrom Podobnikom in Podlipnikovo vred, ukrepali pa niso. Vse uradne postopke je vodilo ministrstvo in nas ves čas slepilo ter s tem me-glilo dejansko stanje, Z nami se nihče ne želi več pogovarjati, ker ne vedo, ali bodo še ostali ali leteli, mi pa izpade-mo kot nekakšni norci, ki se bojujejo z mlini na veter!«
Po napeti razpravi in krajši prekinitvi so na predlog Antona Habjaniča in dopolnilni predlog župana Jožeta Murka soglasno sklenili, da bo svet občine Kidričevo od Ministrstva za okolje in prostor zahteval pridobitev vseh zapisnikov pristojnih inšpekcijskih služb o opravljenih inšpekcijskih nadzorih na deponiji odpadnih gum v Lovrencu, kakor tudi vso drugo dokumentacijo v zvezi z izvajanjem ukrepov pristojnih organov MOP ter pridobitev gradbene dokumentacije za sanacijo opuščene gramozne jame v Lovrencu. Svet občine Kidričevo poziva novega ministra za okolje in prostor,
da ob nastopu mandata prednostno obravnava problem deponije odpadnih gum v Lovrencu ter da nemudoma na sedežu MOP skliče skupni sestanek s predstavniki občine Kidričevo, Civilne iniciative in podjetja Albin Promotion z namenom rešitve nastalega problema. Svet občine Kidričevo od pristojne požarne inšpekcijske službe ponovno zahteva takojšen sprejem vseh potrebnih ukrepov za preprečitev nadaljnje požarne nevarnosti, to je takojšnjo vzpostavitev stalnega profesionalnega varovanja deponije s strani pooblaščene družbe za varovanje do dokončne sanacije deponije odpadnih gum. Od pristojnih inšpekcijskih služb (požarni, okoljski, zdravstveni, kmetijski inšpektorat) v prihodnje zahtevajo predložitev trimesečnih poročil o opravljenih nadzorih in njihovih ukrepanjih v zvezi z nadaljnjo sanacijo deponije odpadnih gum v Lovrencu. Odločanje o odvzemu služnosti pravice graditi podjetju Albin Promotion oziroma o odstopu občine Kidričevo od pogodbe o ustanovitvi služnosti pravice graditi z dne 19. oktobra 2007 pa so preložili na naslednjo sejo občinskega sveta, ko bo pridobljena še vsa zahtevana dokumentacija.
Za škodo po toči 320.000 evrov
Precejšen del razprave so namenili tudi predlogu za razdelitev sredstev po neurju s točo 15. avgusta letos. Za najbolj pravično razdelitev nekaj od 320.000 evrov sredstev, ki so jih prejeli od države, so na predlog odbora za varstvo okolja in požarno varnost najprej namenili 9000 evrov za pokritje poškodovanih gasilskih domov v občini. Po daljši razpravi, tehtanju različnih variant in vnovični prekinitvi seje zaradi primerjalnih izračunov pa so sklenili, da bo najbolj pravično, če med 834 občanov, ki so škodo prijavili in jo je ocenila tudi občinska komisija, sredstva razdelijo le tistim, ki so utrpeli škodo nad 500 evrov - takih pa je 713. Za škodo od 500 do 999,99 evrov bo 109 oškodovancev prejelo po 135 evrov, za škodo od 1.000 do 1.999,99 evrov jih bo 272 prejelo po275 evrov, za škodo od 2.000 do 2.999,99 evrov jih bo 169 prejelo 460 evrov, za škodo od 3.000 do 3.999,99 evrov jih bo 63 prejelo 650 evrov, za škodo od 4.000 do 4.999,99 evrov jih bo 39 prejelo 835 evrov, za škodo nad 5.000 evrov pa bo 61 oškodovancev prejelo po 1.000 evrov denarne pomoči.
M. Ozmec
EU • Študija o kvaliteti zdravstvenega varstva
Slovenski zdravstveni sistem po prijaznosti uporabniku 20. v EU
Slovenski zdravstveni sistem je po prijaznosti uporabniku na dvajsetem mestu v Evropski uniji, kaže predstavljeni evropski indeks uporabnikov zdravstvenega varstva (EHCI). Uvrstitev Slovenije je za mesto boljša od lani, najviše pa se je uvrstila Ni-
Foto: internet ZOZemska.
V raziskavi, ki jo pripravlja raziskovalna organizacija Health Consumer Powerhouse, so poleg članic Evropske unije sodelovale še državi kandidatki za članstvo v povezavi (Hrvaška in Makedonija) ter Norveška in Švica. Najvišje se je med 31 državami uvrstila Nizozemska, sledijo ji Danska, Avstrija, ki je padla z lanskega prvega mesta, Luksemburg in Švedska. Deseterico zaključujejo Nemčija, Švica, Norveška, Finska in Francija. Za Slovenijo se je uvrstila večina novih članic unije, razen Cipra in Češke (delita si 16. mesto) ter Estonije (11. mesto), bolje pa se je odrezala tudi od Portugalske (26. mesto). Hrvaška in Makedonija sta zasedli 29. in 30. mesto, najslabše pa se je odrezala Latvija. V šestih kategorijah, ki pokrivajo 34 kazalnikov uspešnosti, je Slovenija od možnih 1000 dobila 582 točk. Najboljša Nizozemska je dosegla 839, najslabša Latvija pa 449 točk. Na področju pravic in informiranosti pacientov se je Slovenija med sodelujočimi državami skupaj z Madžarsko uvrstila na 6. mesto. Na prvo mesto po tem kriteriju se je uvrstila Danska, na zadnje pa Latvija. Po kriteriju razvitosti rešitev e-zdravja so si države v povprečju relativno izenačene. Slovenija si tako skupaj s še devetimi državami deli osmo mesto. Tudi na tem področju se je najbolje odrezala Danska, zadnje mesto pa si delijo Hrvaška, Grčija, Latvija, Litva, Malta, Poljska in Romunija.
Po kriteriju čakalnega časa na zdravljenje se je Slovenija odrezala zelo slabo. Skupaj s Finsko, Portugalsko in Švedsko si deli 27. mesto. Najbolj so se na tem področju izkazali v Luksemburgu, najslabše pa v Latviji. Precej boljšo uvrstitev je Slovenija zabeležila na področju rezultatov zdravstvenega sistema, kjer si s Švico deli 15. mesto. Najboljše rezultate dosegajo na Švedskem, najslabše pa v Romuniji. Tudi po kriteriju razpona in dostopnosti storitev je Slovenija zasedla 15. mesto, deli pa si ga s Češko, Estonijo, Madžarsko, Irsko, Malto in Slovaško. Najbolj raznolike in dostopne storitve imajo na Nizozemskem, najmanj pa v Bolgariji. Na področju farmacevtskih izdelkov je Slovenija medtem uvrščena na 23. mesto med 31 državami, uvrstitev pa si deli še z Belgijo in Romunijo. Najbolj urejeno področje zdravil imajo v Avstriji, najslabše pa v Bolgariji, na Hrvaškem, v Makedoniji, Latviji in Litvi. (sta)
Bruselj • Nov
energetski paket
Za večjo varnost, solidarnost in učinkovitost
Evropska komisija je predlagala obsežen energetski paket z novo spodbudo za večjo energetsko varnost v Evropi, pri čemer upošteva že zastavljene cilje za boj proti podnebnim spremembam. Sveženj vključuje novo strategijo za krepitev solidarnosti med državami članicami in novo politiko pri energetskih omrežjih.
Komisija predlaga nov evropski akcijski načrt o energetski varnosti in solidarnosti za pet področij, kjer je potrebno večje ukrepanje za trajnejšo oskrbo z energijo. Gre za infrastrukturne potrebe in diverzi-fikacijo dobave, predvsem pri nafti in plinu, za zunanje energetske odnose, za zaloge plina in nafte ter krizni mehanizem, za energetsko učinkovitost ter za boljša uporaba lastnih energetskih virov EU. »V zadnjem letu so se cene energije v EU zvišale v povprečju za 15 odstotkov. Evropa uvozi 54 odstotkov energije za ceno 700 evrov na prebivalca EU. Na ta problem se je treba nujno odzvati tako, da se sprejmejo ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje odvisnosti Evrope od uvoza energije. Treba je vlagati in se širiti. Predlogi, sprejeti danes, jasno izražajo težnjo komisije po zagotovitvi zanesljive in trajnostne oskrbe z energijo ter pomagajo doseči ključne cilje 20-20-20 v boju proti podnebnim spremembam,« je ob predstavitvi novega obsežnega
energetskega svežnja dejal predsednik komisije Jose Manuel Barroso. Eden ključnih poudarkov je na naložbah v evropska omrežja, saj ta potrebujejo naložbe v višini več milijard evrov, da se zastarela infrastruktura zamenja in prilagodi na obnovljivo energijo in energijo z nizko vsebnostjo ogljika. (sta)
Evroskupina • Vodja Juncker ugotavlja:
Območje evra ni daleč od recesije
Vodja evroskupine, luksem-burški premier Jean-Claude Juncker, je ocenil, da »območje evra ni več daleč od recesije«, potem ko je Nemčija, najpomembnejše gospodarstvo evrskega območja, zapadla v recesijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v objavljenem predhodnem poročilu zapisala, da ZDA in območje evra vstopajo v recesijo. Kot ugotavlja organizacija s sedežem v Parizu, bo v letu 2009 gospodarska aktivnost v ZDA upadla za 0,9 odstotka, v evrskem območju za 0,5 odstotka, na Japonskem pa za 0,1 odstotka. OECD napoveduje, da bo gospodarska rast v 30 državah članicah letos znašala 1,4 odstotka, v letu 2009 pa se bo gospodarstvo skrčilo za 0,3 odstotka. Leta 2010 naj bi se po napovedih gospodarstvo v območju OECD okrepilo za poldrugi odstotek, v območju evra pa za 1,2 odstotka. Podatke o rasti v območju evra v tretjem letošnjem četrtletju naj bi v petek objavil evropski statistični urad Eurostat. Po predvidevanjih, ki jih povzema
francoska tiskovna agencija AFP, naj bi ti podatki pokazali, da bruto družbeni proizvod (BDP) v območju evra pada že drugo četrtletje zapored. Gospodarstvo tehnično zapade v recesijo po dveh zaporednih četrtletnih padcih rasti. (sta)
Zagreb • Iskanje morilca se nadaljuje
Milovanovič iz Zagreba pobegnil s puško
Foto: internet
Na Hrvaškem najbolj iskani zločinec Željko Milovanovič, ki je osumljen umora enega od lastnikov tednika Nacional, Iva Pukaniča, je iz Zagreba pobegnil skupaj z ostrostrelsko puško, ki jo je ukradel na Hrvaškem.
Milovanovic ima vojaško ostro-strelsko puško nemške znamke Steyr, ki jo je ukradel v zagrebški orožarski trgovini Hunter K&Ž, piše časnik, ki se sklicuje na policijske vire Republike srbske. Policisti iz BiH pa trdijo, da je Zagreb iskal Milovanovica tudi zaradi ropa omenjene trgovine. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da je bil Milova-novic sumljiv že po ropu trgovine 8. septembra, torej pred likvidacijo Iva Pukanica in Nika Franjica, navaja Večernji list. Po pisanju časnika je hrvaška policija v zvezi s tem sporočila le, da so neznanci grozili s strelnim orožjem prodajalcem in da so ukradli več kosov strelnega orožja. V trgovini naj bi pogrešali 25 pištol, medtem ko ostrostrelske puške niso omenili. Policija Republike srbske pa je za Večernji list zanikala trditve hrvaških kolegov, da ne sodeluje dovolj pri preiskavi umorov vodilnih mož Nacionala. Ob tem dodajajo, da pa bi lahko s prijetjem Milovanovica razsvetlili tudi nekatere druge zločine na njihovem območju. Gre predvsem za umore na območju Pal pri Sarajevu ter namestitev eksplozivne naprave ob cesti, po kateri naj bi se peljal pokojni papež Janez Pavel II, ko je pred leti obiskal Sarajevo, pa tudi za poskus atentata na nekdanjega
makedonskega predsednika Kira Gligoreva, še piše Večernji list, ki navaja izjavo načelnika uprave kriminalistične policije Republike srbske Gojka Vasica. »Tisto, kar povezuje omenjene tri primere z zagrebškim, je na podoben način izveden napad, čeprav gre morda zgolj za naključje,« je še dejal Vasic za zagrebški časnik. (sta)
ZDA • Bin Laden naj bi bil v Pakistanu
Obama odločen okrepiti lov na Osamo bin Ladna
Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama je po poročanju ameriške televizije CNN odločen okrepiti lov na vodjo teroristične mreže Al Kaida, Osamo bin Ladna, ki si lasti zasluge za napad na ZDA 11. septembra 2001. Bin Laden, za njim je razpisana nagrada 25 milijonov dolarjev, se v javnosti že dolgo ni pojavil in mnenja o njegovi usodi so deljena.
Nekdanji agent ameriške obveščevalne službe Cia Robert Bauer je za CNN dejal, da je govoril z več kot 10 agenti Cia in polovica od njih meni, da je bin Laden še živ, druga polovica, da je mrtev, nihče med njimi pa ni prepričan v svoje mnenje. Ameriški obveščevalci, ki menijo, da je živ, tudi menijo, da se skriva nekje v gorah na zahodu Pakistana. Okrepitev lova za bin La-dnom, ki naj bi leta 2001 ob koncu vojne v Afganistanu pobegnil iz gorovja Tora Bora v Pakistan, sta napovedovala oba ameriška predsedniška kandidata. Obama je bin Ladna razglasil za prvo prioriteto nacionalne varnosti svoje administracije. Na začetku je tako govoril tudi predsednik ZDA George Bush, ki je dejal, da želi bin Ladna živega ali mrtvega. Leta neuspešnega lova so potem Bushevo administracijo prepričala, da bin Ladna več ne omenja. Bin Laden naj bi bil še živ glede na članek, ki je 9. novembra izšel v londonskem časopisu Al Kuds al Arabi, ki izhaja v arabščini. Članek navaja vir blizu vodstva Al Kaide, ki pravi, da je bin Laden že ukazal nov velik napad na ZDA, ki bo večji od napadov 11. septembra 2001, izvedli pa naj bi ga v bližnji prihodnosti. Ta napad naj bi povsem spremenil svet tako politično kot gospodarsko. (sta)
Avstrija • Osem let po tragediji
Žrtve nesreče na Kaprunu zahtevajo novo sojenje
* & , i. . f -	Í4
	i
¡¿¡jlJsm	
	
lamSsiBbÍBBH	
Žrtve oz. svojci žrtev požara na zobati žičnici na avstrijskem smučišču Kaprun leta 2000 zahtevajo novo sojenje in dva milijona evrov odškodnine za vsako žrtev. Leta 2005 se je sicer končal Foto: internet proces proti 16 odgovornim na smučišču, ki jih je sodišče oprostilo odgovornosti za nesrečo, v kateri je umrlo 155 smučarjev, med njimi štirje iz Slovenije.
Tožniki proti smučišču Kaprun na ledeniku Kitzsteinhorn se združujejo pod tožbo Nemca Hansa-Joachima Keima, vloženo pri salzburškem tožilstvu aprila letos, je danes v Salzburgu po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA povedal njihov odvetnik Gerhard Podosovnik. Preživeli s te nesreče, predvsem Nemci in Nizozemci, pa tudi Japonci, zahtevajo podobne odškodnine kot v drugih primerljivih primerih v Evropi, kot so požar v predoru pod Mont Blancom, železniška nesreča v Eschedeju in podobno. Odškodnina za vsako žrtev bi tako morala znašati dva milijona evrov, je še povedal odvetnik in dodal, da gre pravzaprav za simbolično vsoto. Tožnikom namreč po njegovih besedah sploh ne gre za denar, »ampak želijo izvedeti, kdo je odgovoren in kriv«. Žrtve oziroma njihovi svojci se ne morejo zadovoljiti »da nihče ne bo prevzel odgovornosti za nesrečo, da nihče ni bil uradno obtožen in da niso bili sprejeti nobeni ukrepi, ki bi okrepili varnost v smučarskem turizmu,« je dodal.
Avstrijski pravosodni organi so konec oktobra napovedali, da bodo znova odprli preiskavo o požaru v vagonu zobate žičnice v Kaprunu. Avstrijsko pravosodno ministrstvo je že odobrilo nadaljevanje postopka na podlagi novih dokazov, ni pa še sprejeta odločitev, kje se bo postopek nadaljeval. (sta)
Gospodarstvo po svetu
BERLIN - Nemčija je v recesiji, saj je največje evropsko gospodarstvo v tretjem letošnjem četrtletju že drugo četrtletje zapored beležilo negativno gospodarsko rast. Kot je sporočil zvezni statistični urad, se je bruto domači proizvod (BDP) v obdobju od julija do septembra glede na prejšnje četrtletje skrčil za 0,5 odstotka.
PARIZ - Države Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) vstopajo v recesijo. Kot v četrtek objavljenem predhodnem poročilu ugotavlja organizacija s sedežem v Parizu, bo v letu 2009 gospodarska aktivnost v ZDA upadla za 0,9 odstotka, v evrskem območju za 0,5 odstotka, na Japonskem pa za 0,1 odstotka.
BUDIMPEŠTA - Madžarska vlada namerava domačemu gospodarstvu, ki ga je finančna kriza močno prizadela, nameniti skupaj 1400 milijard forintov (5,2 milijarde evrov). S tem naj bi odpravili trenutni zastoj pri financiranju ter ustvarili približno 20.000 novih delovnih mest, je v Budimpešti povedal minister za gospodarstvo Gordon Bajnai.
WASHINGTON - Ameriški predsednik George W. Bush je pred prihajajočim vrhom o svetovni gospodarski krizi pozval k reformam, s katerimi bi se izognili podobnim dogodkom v prihodnosti, a hkrati opozoril, da vladni posegi niso univerzalno zdravilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
CANNES - Ruski predsednik Dmitri Medvedjev je izrazil prepričanje, da bosta Rusija in Evropska unija na sobotnem vrhu skupine G20 o svetovni finančni krizi v Washingtonu »govorili z enim glasom«, saj imata glede več vprašanj enaka stališča, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
WASHINGTON - Ameriški zunanjetrgovinski primanjkljaj se je septembra v primerjavi z mesecem prej zmanjšal za 4,4 odstotka na 56,5 milijarde dolarjev. Avgusta je primanjkljaj po revidiranih podatkih znašal 59,1 milijarde dolarjev, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili z ameriškega ministrstva za trgovino.
FRANKFURT/NEW YORK - Evropski borzni indeksi se ob koncu četrtkovega trgovanja gibljejo mešano, vendar so večinoma v pozitivnem območju. Nasprotno se tečaji delnic na borzi na Wall Streetu znižujejo že četrti dan zapored. Cena nafte je medtem v četrtek padla na najnižjo raven v zadnjih treh letih.
BRUSELJ/ŽENEVA - Evropska unija se je skupaj z ZDA in Kanado dogovorila s Kitajsko za izenačitev pogojev za vse ponudnike finančnih informacij na kitajskem trgu. Podjetja kot so Thomson Reuters, Bloomberg in Dow Jones bodo tako v prihodnje deležna enake obravnave kot kitajska tiskovna agencija Xinhua, so sporočili iz Bruslja.
LONDON - Britanski telekomunikacijski operater BT je napovedal, da bo do konca marca prihodnje leto kljub rasti dobička v drugem četrtletju ukinil 10.000 delovnih mest, večinoma v Veliki Britaniji. bT sicer zaposluje 160.000 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
DUNAJ - Avstrijskega letalskega prevoznika Austrian Airlines bo kupila nemška letalska družba Lufthansa, so sporočili iz avstrijskega državnega holdinga OIAG, ki ima v lasti 41,6-od-stotni delež v pešajočem avstrijskem prevozniku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
PARIZ - Francoski piloti so sklicali štiridnevno stavko, s katero želijo izraziti protest proti spremembi starostne meje za upokojitev, o čemer trenutno razpravlja francoski parlament. Starostna meja za upokojitev naj bi se zvišala s 60 na 65 let. Stavka se bo začela v petek minuto čez polnoč, trajala pa bo do ponedeljka do polnoči.
LITTLE ROCK - Največja trgovska veriga na svetu, ameriška družba Wal-Mart, je v tretjem četrtletju poslovnega leta kljub ohlajanju svetovnega gospodarstva vnovič izboljšala poslovne rezultate. Za preostanek leta pa je Wal-Mart tako kot tudi številna konkurenčna podjetja znižal napovedi o dobičku, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
ZAGREB - Hrvaška vlada je v sredo kot enega izmed ukrepov v boju proti gospodarski krizi za prihodnje leto predlagala zamrznitev vseh plač v državi. Državno administracijo in državna podjetja je pozvala, naj letos ne izplačajo trinajste plače in božičnice ter naj zmanjšajo stroške za promocijo in novoletna darila.
ZAGREB - Hrvaška bo nadaljevala z gradnjo avtoceste in mosta proti polotoku Pelješcu, posodobitvijo železniških prog, plinske mreže in vodnih kanalov, je potrdil hrvaški premier Ivo Sanader, ki se je v Opatiji udeležil letnega srečanja hrvaških ekonomistov. Dodal je, da gre za projekte, ki pomagajo gospodarski rasti.
FRANKFURT - Zaradi ogromnih stroškov prestrukturiranja in podkupovalne afere je nemški industrijski koncern Siemens v zadnjem četrtletju poslovnega leta zabredel globoko v rdeče številke. Čista izguba obdobja med julijem in septembrom znaša 2,4 milijarde evrov, potem ko je koncern že lansko zadnje četrtletje končal s 74 milijoni evrov izgube.
SACRAMENTO - Največji proizvajalec računalniških čipov na svetu, ameriški Intel, je spričo temačnih konjunkturnih napovedi nepričakovano skoraj za petino znižal svoje napovedi o pričakovani prodaji za čas do konca leta. Vlagatelje je novica šokirala, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
MILaNo - Italijansko banko Unicredit, ki je prisotna v 23 državah, tudi Sloveniji, je svetovna finančna kriza prizadela najhuje med vsemi kreditnimi ustanovami v državi. Kot so sporočili iz banke s sedežem v Milanu, se je dobiček v letošnjem tretjem četrtletju prepolovil. Obremenitve in odpisi zaradi finančne krize so v tretjem četrtletju znašali 1,3 milijarde evrov, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Pri tem je koncern upošteval nekoliko milejša računovodska pravila glede vrednotenja določenih vrednostnih papirjev, ki so bila uveljavljena v oktobru, v nasprotnem primeru bi bil poslovni rezultat še precej slabši. (sta)
Lenart • Končali praznovanje občinskega praznika
Tudi sklepni del zelo pester
V Lenartu je v petek, 7. novembra, potekala osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku. Najprej so se občinski svetniki sestali na slavnostni seji, ob 18. uri pa se je Domu kulture pričela osrednja slovesnost ob prazniku.
Prejemniki občinskih priznanj
Pa brez zamere
Prestrukturiranje
Predlog za ukinitev gregorijanskega koledarja
Prejšnjikrat smo napisali nekaj misli o tem, da se je začela novembrsko-decembr-ska norija. To norijo smo prepoznali kot produkt svetovnega gospodarskega reda, ki nam vlada. Ta red se ohranja - poenostavljeno povedano - skozi nenehen tok denarja, skozi povečevanje potrošništva, skozi to, da je treba zapravljati, zapravljati in še enkrat zapravljati. Hkrati pa smo ugotovili, da to iracionalno razpoloženje, ki mu zapade ljudstvo, ustreza tudi tistim, ki nam vladajo po politični plati, saj ljudstvo zaradi preokupacije z brezumnim zapravljanjem in veseljačenjem brez pravega vzroka ali razloga nima časa kritično razmišljati o njihovih besedah in dejanjih (česar tudi sicer ne počne kaj preveč). Skratka, manično razpoloženje, ki se je začelo pred kakimi štirinajstimi dnevi in se bo proti koncu leta samo še stopnjevalo, koristi obema glavnima igralcema, kadar gre za oblastništvo in (svetovni) red: kapitalistični mašineriji ljudje s tem dajejo življenje in obstoj, politični stroj pa ima zaradi tega ljubi mir, ker mu ljudstvo ne gleda pod prste.
Seveda pa ta novembrsko-decembrska norija ni edina te vrste, čeprav je največja in najbolj zaznavna. Če dobro premislite, smo pravzaprav skoraj vedno v nekem obdobju, ki nas nagovarja, da se namesto z realnim svetom ukvarjamo s čim drugim, povečini iracionalnim, ki koristi obema vladajočima strukturama. Zdaj smo v veselo-novembrsko-de-cembrskem obdobju, ki se bo končalo tam malo po novem letu. Takoj zatem se bodo v trgovinah in drugih institucijah te vrste pojavili srčki, bonboniere in ostala kičasta roba, ki bo množice že mobilizirala k zapravljanju za valentinovo, ki nas bo doletelo sredi februarja.
Zatorej predlagam, da ukinemo Gregorijanski koledar, ki je včasih v večini sveta skrbel za to, da so stvari bile relativno (relativno - drugače ne bi imeli prestopnih let) v skladju z naravnim redom, in uvedemo novo delitev leta: "kapitopolit-ski" koledar. Saj naravnega (pa tudi nravnega) reda itak že dolgo ne upoštevamo. Že nekaj časa namreč absolutno prevladuje kapitopolitski red. Zakaj torej ne spremenimo tudi koledarja, saj zastarel Gregorijanski koledar ne ustreza več novemu kapitopolitskemu redu. Ukinimo mesece, kot jihpo-znamo sedaj, in leto razdelimo na nova obdobja.
Zastarela meseca januar in februar bo zamenjalo valentinovo obdobje, kjer bo vse v znamenju srčkov in rdečega kiča. Marec in april bo zajčkovo obdobje, ko bomo naokoli hodili s čokoladnimi zajčki in podobno kramo. Maj in junij bosta slovensko obdobje, ko se bomo trkali po prsih, vsi srečni zaradi tega, ker so nam naši legendarni osvoboditelji v tistih mitičnih časih blagovolili dati državo; in seveda množično kupovali darila ter se obdarovali. Julij, avgust in september bodo tvorili poletno obdobje, ko je treba čimveč denarja zapraviti za cunjice, potovanja, drage šolske potrebščine in tako dalje. Oktober bo zelo intenzivno, tako imenovano amero-svečno obdobje, ko bo nujno potrebno zapravljati predvsem v cvetličarskem in svečarskem sektorju, pa seveda tudi v ostalih trgovinah, ki ponujajo nočno-čarovniške rekvizite. Za tem bo kot končno sledilo veselo obdobje, v katerem se nahajamo tudi sedaj, se pravi obdobje, ki se je po starem pojmovanju delilo na meseca november in december. Ta nova obdobja se bodo potem delila še na podobdobja, ki bodo seveda trajala manj časa, kot sta recimo rojstnodnevno obdobje in obdobje godu. A o tem morda kdaj kasneje.
Tako bomo dobili koledar, ki bo bolj ustrezal dejanskemu stanju stvari in svetovnemu redu, pa še razmišljati nam ne bo treba toliko kot zdaj. Dneve, tedne in mesece bomo ukinili. Kdo pa jih potrebuje, če imamo nova obdobja in nov koledar, kapitopolitski koledar!
Torej, kdaj začnemo zbirati podpise za referendum?
Gregor Alič
Foto: ZS
V kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Lenart, glasbeni trio Glissando in vokalna skupina Srce. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan mag. Janez Kramberger, ki je predstavil izvedene investicije in vizijo razvoja občine. Predstavil je tudi publikacijo, ki so jo izdali ob občinskem prazniku.
Zbrane so pozdravili tudi minister za promet mag. Radovan Žerjav in častni občan in mariborski nadškof dr. Franc Kramberger, v imenu županov sosednjih občin pa župan Svete Trojica in državni svetnik Darko Fras. Spregovorila sta tudi župana občine Železna Kapla dr. Dietfried Haller in Neuhofen an der
S podpisom se bo začela gradnja naprave za čiščenje odpadnih vod naselja Sv. Trojica in dela naselja Zg. Se-narska. To bo prva čistilna naprava na območju te občine. Prav tako se načrtuje za naselje Sv. Trojica in del naselja Zg. Senarska postopno izgradnja okrog 6500 metrov kanalizacijskega omrežja po posameznih odsekih. Glede na finančne možnosti omrež-
Ybbs Hermann Stöger, oba iz sosednje Avstrije.
Na slovesnosti so podelili občinska priznanja. Plaketi občine Lenart sta prejela kolesar Jože Senekovič iz Lenarta za dosežke in uspehe na področju cestnega kolesarstva, in ultramaratonski kolesar Marko Baloh iz Ljubljane za dosežen svetovni rekord v 24-urni neprekinjeni vožnji na lenarški Poleni. Zlati le-narški grb je prejela Gasilska zveza Lenart za prizadevnost in takojšnje posredovanje ter pomoč občanom Slovenskih goric pri odpravi škode in posledic neurja v juliju in avgustu letos. Srebrni lenarški grb sta prejela podjetje Interles, d. o. o., za dosežke na področju
je grajeno tako, da se bo lahko najprej speljalo odpadne vode od obstoječih prostih izpustov po kanalizaciji na čistilno napravo. S kanalizacijo se bodo opremila tudi območja novogradenj. Tako bo po zaključku investicije bistveno izboljšano stanje v okolju.
Gre za investicijo, ki se izvaja v treh sklopih. Prvi sklop je bil izgradnja vodovoda, drugi je gradnja kanalizacije in tre-
gospodarstva in podjetništva, in Izletniško-turistična kmetija pri Mlinarjevih iz Zgornjih Žerjavcev za prispevek k razvoju turizma na kmetiji. Bronasti lenarški grb pa je prejelo podjetje Bernjak gradbeništvo, gradbene storitve iz Lenarta, d. o. o., za dosežke na področju gradbeništva in podjetništva.
Župan pa je podelil tudi priznanja zlatima maturantoma Sandri Mlakar in Tadevžu Ro-pertu iz Lenarta. Na slovesnosti se je župan zahvalil Ministrstvu za obrambo, Upravi za zaščito in reševanje - izpostavi Maribor, Podjetju Saubermacher Slovenija - PE Lenart, podjetju Almaja in podjetnici Nataliji Cer za pomoč po ne-
tji čistilne naprave. Izgradnja vodovoda je v zaključni fazi.
S podpisom pogodbe se nadaljuje investicija v celovit pristop na področju oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja voda. Celotna investicija naj bi bila zaključena v poletnih mesecih prihodnje leto. Prvi sklop investicije je stal 280.000 evrov, pogodbena vrednost izgradnje čistilne naprave znaša 279.930 evrov,
urju 13. in 14. julija.
V	soboto, 8. novembra, je v počastitev občinskega praznika potekalo več prireditev. Najprej so se moške in ženske ekipe vseh generacij pomerile v balinanju. Pri moških je slavila ekipa Ribiči pred ekipo Voličine in ekipo Cimos.
V	ženski konkurenci je slavila ekipa Benedikta pred ekipo DU Tabor in ekipo A. Besednjak.
Sledilo je predavanje o sladkorni bolezni in njenih posledicah, ki ga je organiziralo Društvo diabetikov Lenart.
V	dopoldanskih urah pa se je na Trgu osvoboditve v Lenartu pričelo tradicionalno Martinovanje po lenarško. Popoldan je v Domu kulture v Lenartu potekalo srečanje ljudskih pevcev društev upokojencev, ki ga je organiziralo KD Pod lipo Lenart, zvečer pa je na Zavrhu potekal glasbeni koncert Marka Groblerja z bandom.
V	nedeljo, 9. novembra, sta bila žegnanje in slovesna sveta maša, ki jo je v lenarški cerkvi vodil mariborski nadškof in častni občan občine Lenart dr. Franc Kramberger. V Centru Slovenskih goric pa je bila razstava društev, na kateri so domača društva in šola predstavili svoje izdelke in domače pridelke.
Zmago Šalamun
tretji sklop pa ocenjujejo na nekaj manj kot 940.000 evrov.
Investicijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Iz omenjenega razpisa je občina Sv. Trojica pridobila 500.000 evrov.
Kot je povedal župan Darko Fras, v tem trenutku ni na območju občine nobene čistilne naprave, prav tako ni primer-
nega kanalizacijskega omrežje, saj je obstoječe predvsem meteorno. Odpadne vode imajo izpuste v površinske jarke in manjše vodotoke ter močno obremenjujejo okolje.
Tako je ena osnovnih usmeritev občine prav na področju odvajanja in čiščenja odpadnih vod, saj dajejo velik poudarek razvoju turizma.
Zmago Šalamun
OBČINA LENART
osmi pmm ms
Prejemniki zahval za pomoč pri odpravi posledic neurja
Sv. Trojica • Tiskovna konferenca in podpis pogodbe
Pred gradnjo čistilne naprave
V četrtek, 13. novembra, sta v prostorih občine Sveta Trojica župan Darko Fras in direktor podjetja Komunala Slovenske gorice, d. o. o., Marjan Bračko podpisala izvajalsko pogodbo za gradnjo čistilne naprave in kanalizacije Sveta Trojica.
Izvajalsko pogodbo sta podpisala župan Darko Fras in direktor podjetja Komunala Slovenske gorice Marjan Bračko.
Foto: ZS
Foto: ZS
Ptuj • Ljudska univerza ponuja štiri usposabljanja
Brezplačno, zanimivo, pestro
Ljudska univerza Ptuj bo čez nekaj dni začela izvajati brezplačna usposabljanja, na katera se lahko prijavijo vsi, ki jih to zanima. Gre za štiri zelo raznolike programe, namenjene širši populaciji.
Foto:DB
Direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Kiavdija Markež in strokovni delavec mag. Petja Janžekovič
Z uspešno kandidaturo na razpisih Ministrstva RS za šolstvo in šport ter Evropskega socialnega sklada si je ptujska Ljudska univerza za izvajanje štirih brezplačnih programov zagotovila 110.130 evrov. Program, ki je namenjen razvoju človeških virov in s tem odprt za vse zainteresirane, bo trajal tri leta. Pričetek izvajanja omenjenih usposabljanj je predviden že čez nekaj dni, pričeli pa bodo z dvema skupinama usposabljanja za računalniško pismenost za odrasle ter s skupino za usposabljanje za življenjsko uspešnost. Še v letošnjem letu bodo začeli tudi izvajati program, ki so ga poimenovali Izzivi podeželja.
»Programi so brezplačni in namenjeni vsem, ki si želijo pridobitve znanj, predvsem brezposelnim in starejšim. Program se namreč opira na razvoj človeških virov ter vseživljenjskega učenja in je na voljo vsem, ki bi si želeli izboljšati lastne možnosti in se usposobiti za nove izzive. Pomembno je, da gremo vsi v korak s časom in skušamo slediti trendom moderne Evrope o vseživljenjskosti ter permanentnosti učenja,« je
pojasnil mag. Petja Janžekovič, strokovni delavec na Ljudski univerzi Ptuj.
Vsa štiri ponujena brezplačna usposabljanja so po mnenju direktorice Ljudske univerze Ptuj mag. Klav-dije Markež pomembna in dobrodošla našemu okolju. Program, ki so ga poimenovali Most do izobrazbe je namenjen dolgotrajno brezposelnim, njegov namen pa je zbuditi motivacijo za učenje, socializacijo ter ponovno vključevanje v različne sfere družbe. Beremo in pišemo skupaj je namenjen šolarjem in njihovim staršem kot pomoč pri učenju. »Velikokrat se zgodi, da zaradi zahtevnosti šolskih programov starši ne znajo pomagati svo-
jim otrokom. Z vključitvijo v ta program to veliko oviro skupaj s starši in otroki poskušamo odpraviti,« je pojasnil Janžekovič. Temeljni cilj programa Izzivi podeželja je omogočiti podeželskemu prebivalstvu pridobitev znanj in spretnosti, s katerimi bodo lažje premagovali razvojne ter druge možnosti okolja ter izboljšali svoj ekonomski in socialni položaj. Zanimiv pa je tudi projekt, za katerega bo najbrž največje povpraševanje, saj se veže na sodobne tehnologije. Usposabljanje, ki so ga poimenovali Računalniška pismenost za odrasle, je namenjeno učenju in delu z računalnikom in osnovnimi programskimi orodji, udeležence pa bodo
naučili uporabe elektronske pošte in interneta.
Izobraževalni programi, ponujeni v obliki Usposabljanja za življenjsko uspešnost ter Računalniške pismenosti za odrasle, so vezani na javno veljavne programe, potrjene s strani Ministrstva RS za šolstvo in šport. Potekajo v različnih oblikah, najpogosteje kot delavnice, predavanja in različni seminarji. Tudi število ur je različno in bo odvisno od predvidenih vsebin posameznih izobraževanj. Programa Most do izobrazbe ter Izzivi podeželja trajata po 120 ur, Beremo in pišemo skupaj 50 ur, Računalniška pismenost za odrasle pa 60 ur.
»Splošni cilj vseh omenjenih programov je izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi, temelječi na znanju,« je pojasnila direktorica ptujske Ljudske univerze.
»Prepričani smo, da bodo rezultati prispevali k lažjemu prehajanju med izobraževanjem in delom ter da bomo omogočili enake možnosti vseh ljudi, socialno vključevanje in aktivno udeležbo mladih brezposelnih oseb v družbi,« je zaključil Janžeko-vič.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Predstavili knjigo Petre in Boštjana Ferka
Javne službe - element socialne države
V poročni dvorani ptujske Mestne hiši je 14. novembra potekala javna predstavitev knjige Javne službe, državne pomoči in javno-zasebna partnerstva. Napisala sta jo mlada pravnika mag. Petra Ferk in Boštjan Ferk, ki prihaja iz Ptuja.
Njuno delo je prvo tako obsežno delo v Sloveniji, ki obravnava javne službe v razmerju do nekaterih najpomembnejših pravil prava EU. Mag. Petra Ferk je doktorska kandidatka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Magistrsko nalogo z naslovom Državne pomoči in izvajanje gospodarskih javnih služb je zagovarjala letos. Zaposlena je kot svetovalka v pravni službi javnega podjetja
Kontrola zračnega prometa Slovenije. Boštjan Ferk je podiplomski študent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Diplomiral je leta 2003. Zaposlen je kot pomočnik direktorja v družbi Praetor. Ukvarja se s pravnim in projektnim svetovanjem v postopku oblikovanja javno-zasebnih partnerstev in vodenjem postopkov javnih razpisov.
S svojim delom želita avtor-
ja spodbuditi prizadevanja, da bi javne službe tudi v Sloveniji postale pomemben element socialne države, ki bo temeljila na enakopravnem obravnavanju posameznikov.
Na predstavitvi knjige sta avtorja, ki sta prakticirala tudi na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu in govorita več jezikov, predstavila posamezna poglavja, govorila pa je tudi prof. dr. Verica Trstenjak, generalna pravobranilka na Sodišču Evropskih skupnosti, ki je napisala uvod v knjigo. Povedala je, da knjiga predstavlja teoretične in praktične temelje za tri izredno pomembne institute: javne službe, državne pomoči in javno-zasebna partnerstva, delno pa tudi za koncesije. Pri vseh teh institutih prihaja do stika javnega in zasebnega prava, sodelovanja javnopravnih in zasebnoprav-nih subjektov ter uporabe za-sebnopravnih in javnopravnih aktov. Ker knjiga, ki ima 350 strani in 270 bibliografskih enot, vsebuje analize konkre-
tnih primerov ter sodne in upravne prakse, bo zelo dobrodošla za strokovnjake, ki jih zanimajo ta vprašanja, oziroma za vse tiste, ki projekte šele pripravljajo oziroma jih izpeljujejo.
V državah EU so javno-zasebna partnerstva že zelo razvita, v Sloveniji pa šele v razvoju. Zakon za to področje je bil v Sloveniji sprejet šele pred kratkim, na njegovi podlagi je MO Ptuj skupaj z dvema družbama želela ustanovitvi novo ptujsko turistično organizacijo, a so na koncu obupali. Po mnenju ptujskega župana dr. Štefana Čelana je zakon vsaj v tem delu učinkoval omejevalno in bi ga kazalo spremeniti oziroma nadgraditi. Po prepričanju Boštjana Ferka pa gre za dober zakon, enega od boljših, ker ne omejuje pravne kreativnosti. Zelo pomembno v teh partnerstvih pa je, da je zelo natančno opredeljeno poslovno tveganje, da pa morajo javni partnerji pri tem izkazati večjo mero poguma in fleksibilnosti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Avtorja knjige Boštjan Ferk in mag. Petra Ferk v družbi prof. dr. Verice Turk
Na knjižni polici
SAGAN
Carl Sagan Svet demonov
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2008 (Zbirka Esenca)
Ameriški profesor astronomije in vesoljskih znanosti dr. Carl Sagan je umrl leta 1996. Poleg nekaj kratkih sestavkov imamo v slovenščini njegov znanstvenofantastični roman Stik. Sagan je imel vodilno vlogo pri vesoljskih odpravah Mariner, Viking, Voyager in Galileo. Njegova televizijska nadaljevanka Cosmos je bila najbolj gledana nadaljevanka v zgodovini ameriške javne televizije. Za svoje znanstveno, raziskovalno in literarno delo je prejel mnoge nagrade in odlikovanja, med drugim Pulitzerjevo nagrado, Oerste-dovo odlikovanje in častne doktorate kar dvaindvajsetih ameriških univerz. Delo je posvetil vnuku Toniu, ki mu želi svet brez demonov in poln svetlobe.
Veličastnost velikih števil ga je navdušila že v otroštvu in ga ni nikoli nehala navduševati. Njegova starša nista bila znanstvenika, o znanosti nista vedela nič. Živeli so samo korak od revščine. In ko je doma povedal, da bo astronom, sta ga takoj podprla. Iz osnovne in srednje šole se ne more spomniti nobenega odličnega učitelja, ti so prišli šele s študijem. Starša sta mu umrla kot otroku. Zadnje, kar je rekel umirajočemu očetu, je bilo: »Pazi nase!«
Lažnih dokazov, ki mamijo lahkoverne, je vedno na pretek. Kar 95 % Američanov je znanstveno nepismenih. Hipokrat s Kosa velja za očeta medicine, predvsem si je prizadeval pred dva tisoč petsto leti praznoverje razsvetliti z lučjo znanosti. Znanost je omogočila, da lahko naš planet prehrani stokrat več ljudi kot pred nekaj tisoč leti. Svet bi seveda bil zanimivejši, če bi se v globinah Ber-mudskega trikotnika skrivali neznani leteči predmeti, če bi najstniki z mislimi zvijali jedilni pribor, če bi umrli pisali sporočila. To so primeri lažiznanosti. Del odločitev, ki vplivajo na prihodnost naše civilizacije, je v rokah šarlatanov. Znanost pomaga razumeti svet takšen, kot je, in ne takšnega, kot bi si ga želeli. Znanstveniki, ne mistiki ali preroki, brez težav za tisoče let vnaprej napovedo na minuto natančno, kdaj bo sončni mrk. Nekoč seje zdelo, da je Zemlja ploščata, da težji predmeti padajo hitreje od lažjih, da je s krvosesimi pijavkami mogoče pozdraviti vse bolezni. Zavračanje znanosti pomeni vrnitev v revščino in zaostalost. Nezemljan, ki bi slučajno prišel na naš planet in proučeval, kaj otroci gledajo po televiziji, v filmih, slišijo po radiu, bi sklepal, da jih hočemo naučiti pobijanja, posiljevanja, praznoverja, zapravljanje denarja. Značilni primeri lažiznanosti in praznoverja so: astrologija, Bermudski trikotnik, jeti in pošast iz jezera Loch Ness, duhovi, telepatija, telekineza, jasnovidnost, prepričanje, da je 13 nesrečna številka, krvaveči kipi, telefonski klici umrlih, Nostradamusove prerokbe in še mnogi drugi.
Ko vidimo Mesec, vidimo obraz, v resnici pa je obraz zapis starodavnih katastrof, nastal pred življenjem na Zemlji. Kanali na Marsu so bili eden poglavitnih vzrokov za domneve o življenju na Marsu in za pojavljanje »marsovcev«. Marsovski obraz je sprožil vsakovrstne senzacionalne in domišljijske špekulacije. Za razliko od NLP-jev se bo dal obraz natančno raziskati. Nek tabloid je celo poročal, da je Nasin tajni satelit odkril tisoče, milijone glasov, ki prihajajo iz črne luknje v galaksiji M51 in pojejo v angleščini: »Slava, slava Bogu na višavah!«
Zgodbe z apokaliptičnim pretiravanjem in izmišljotinami zamegljujejo resnična vprašanja. Čaka nas še toliko čudes, da si jih ni potrebno izmišljevati. Bitja s tujih planetov naj bi ugrabila kar dva odstotka vseh Američanov, nekatere po večkrat, in če nas Nezemljani obravnavajo enakopravno, so ugrabili več kot sto milijonov ljudi! V starih časih je bila vera v demone splošno razširjena. Od vsega začetka so bili več kot poetična prispodoba za zlo v človeških srcih. Najbolje dokumentirani primeri prikazni niso bogovi in demoni, temveč svetniki, še posebej prikazovanje device Marije v zahodni Evropi od poznega srednjega veka do današnjih dni. Resnični spomini se zdijo kot prikazni, medtem ko so lažni spomini tako prepričljivi, da zamenjujejo resničnost. Če zaznamo en sam skrivnosten signal, ki se ne ponavlja, ne moremo takoj razglasiti, da smo odkrili Nezemljane. Zelo preprosto je ponarediti sledi na Zemlji, v žitnih krogih ali na fotografijah. Preprosto je manipulirati z našim mnenjem, so pokazale oddaje potegavščin, ki jim nasedejo vsa planetarna okolja, cele države.
Moč brez primere, ki jo omogoča današnja znanost, jo zavezuje k pazljivosti in etični drži. »Če ne znamo razmišljati z lastno glavo, če nismo pripravljeni dvomiti v oblast, smo le lutke v rokah tistih, ki imajo moč.«
Vladimir Kajzovar
Športno plezanje
Mina tretja v skupnem seštevku
Stran 12
Rokomet
Ormožani v Ljubljani ob drugo točko
Stran 12
Odbojka
Nič od pričakovanega derbija
Stran 13
Strelstvo
Vikend v znamenju Simona Simoniča ml.
Stran 13
Nogomet
Zmaga ostala na Ptuju
Strani 14
Košarka
Na začetku 12. sezone lige PARKL
Strani 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 1T. krog
Točka za mirnejši spanec Druloviča
Labod Drava -Primorje 1:1 (0:1)
Strelci: 0:1 Krstič (30), 1:1 Halilovič (90 + 3)
Labod Drava: Murko, Fili-povič, Fernandes, Andelkovič, Grižonič, Halilovič, Drevenšek, Bošnjak (od 46. Horvat), Ke-lenc (od 61. Grbec), Semler (od 75. Radetič), Zilič. Trener: Ljubinko Drulovič.
Primorje: Nenezič, Džuzda-novič, Panikvar (od 23. Krstič), Ostojič, Ogrič, Šaranovič (Da Silva), Kosmač (od 64. Selimi), Škerjanc, Cvijanovič, Teinovič. Trener: Vjekoslav Lokica.
Rumeni karton: Bošnjak (29); Krstič (71), Džuzdanovič (78), Da Silva (94).
Kar nekaj zadnjih tekem ptujske ekipe Labod Drava smo ocenili kot izredno pomembne - nedeljska s Primorjem je bila vsaj še eno stopnjo nad temi, saj bi sedmi zaporedni poraz pomenil pravi polom, močno bi se zamajal tudi stolček trenerja Druloviča. Ptujčani so v torek v Zagrebu odigrali prijateljsko tekmo s hrvaškim prvoligašem Sesvetami ter zmagali s 4:1. Zaradi dobre igre na tem srečanju je trener Dru-lovič proti Ajdovcem poslal na igrišče skoraj identično ekipo, v kateri ni bilo Kronavetra (ni treniral cel teden), Horvat pa je ostal na klopi za rezervne igralce.
Foto: Črtomir Goznik
Viana Fernandes in Doris Kelenc (Labod Drava, modri dres) sta takole družno ustavljala Naceta Kosmača (Primorje), ki je imel na začetku drugega polčasa t. i. 100 % priložnost.
Domači nogometaši so ambiciozno začeli tekmo in si v 7. minuti priigrali prvo lepo priložnost: Zilič je žogo potisnil v prazen prostor do Bošnjaka, a je ta zadel le zunanji del mreže. Čeprav so igrali prepočasi, so domačini tudi v naslednjih minutah nekajkrat prišli v obetavne situacije: s streli so poskušali Semler v 11., Zilič v 20. in Fernandes v 25. minuti. V naslednji minuti so prvič zapreti-li gostje, z glavo je nevarno po-
PrvaLiga Telekom Slovenije, 17. krog:
Rudar - Domžale 1:0 (1:0); strelec: Junuzovic 33. HiT Gorica - Maribor 2:0 (0:0); strelca: Ferreira 63., M. Kovačevič 74. Luka Koper - Nafta 1:1 (0:1); strelca: Božičič 50.; Lo Duca 37. Interblock - MIK CM Celje 1:1 (0:1); strelca: Rodic 57.; Korun 36./11-m
PrvaLiga Telekom
^ Slovenije
skušal Da Silva. To je bil znak za goste, da poskušajo z nekoliko bolj podjetno igro. To se jim je obrestovalo že v 30. minuti: takrat je Teinovič izvajal prosti strel na oddaljenosti približno 40 metrov od gola Murka. Poslal je visok predložek na drugo vratnico, tam pa je bil popolnoma sam(!) Igor Krstič in je žogo brez težav z glavo poslal v mrežo - 0:1. Še ena v nizu nerazumljivih napak Ptujčanov v obrambi. Ajdovci bi lahko pet minut kasneje povedli z 0:2, a Šaranovič ni izkoristil napake Drevenška - v zadnjem trenutku ga je ustavil Andelkovič. Do konca polčasa so gostje brez težav držali minimalno vodstvo, saj Ptujčani s počasno igro niso mogli prebiti njihove strnjene obrambne vrste.
Ob polčasu je domači trener Drulovič v igro namesto nevidnega Bošnjaka poslal Horvata, čeprav bi gleda na igro v prvem polčasu lahko menjal tako
rekoč celotno enajsterico. Že v prvi minuti nadaljevanja so do t. i. 100-odstotne priložnosti prišli gostje: Kosmač je žogo že potisnil preko Murka proti praznemu golu, Andelkovič pa jo je tik pred golovo črto izbil v kot in s tem popravil lastno napako. V obdobju do 60. minute so imeli domačini več od igre in tudi terensko pobudo, več od nekaj zaporednih strelov iz kota in strela Drevenška pa niso zmogli. V 61. minuti je v igro vstopil Grbec, ki je zamenjal Kelenca, gostujoči trener Lokica pa je v igro poslal najboljšega strelca svoje ekipe Se-limija. V 66. minuti je iz prostega strela poskusil Drevenšek, a je iz tega in vseh podobnih strelov meril previsoko. Nogometaši Laboda Drave so si v 72. minuti priigrali kar tri odlične priložnosti za dosego zadetka, iz ene je Andelkovič zadel celo vratnico, odbite žoge pa njegovi soigralci niso uspeli potisniti
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 17. KROGA: Labod Drava - Primorje 1:1 (0:1), HIT Gorica - Maribor 2:0 (0:0), Luka Koper - Nafta 1:1 (0:1), Interblock - MIK CM Celje 1:1 (0:1), Rudar Velenje - Domžale 1:0 (1:0).
1. MARIBOR	17	g	B	2	3S:22	33
2. NAFTA	17	S	4	S	21:1S	2S
3. MIK CM CELJE	17	7	B	4	2B:iS	27
4. HIT GORICA	17	S	1	S	27:2g	2S
5. RUDAR VELENJE	17	7	3	7	24:1g	24
6. DOMŽALE	17	B	S	B	23:21	23
7. INTERBLOCK	17	B	S	B	22:23	23
8. LABOD DRAVA	17	S	3	g	17:24	1S
9. PRIMORJE	17	3	S	B	20:2S	17
10. KOPER	17	3	S	g	1S:33	14
Pari 18. kroga: sobota,	22. 11.,	ob 13.30: Nafta		Lendava	Rudar Velenje	
ob 15.00: MIK CM Celje - Luka Koper; ob 20.05: Maribor - Interblock; v nedeljo, 23. 11., ob 13.30: Primorje - Hit Gorica; ob 17.00: Domžale - Labod Drava Ptuj.
Vjekoslav Lokica, trener Primorja: »Pred tekmo smo naredili podrobno analizo ekipe Drave, tako da smo vedeli, kako moramo igrati, če hočemo osvojiti točke. Na srečo smo povedli, nato pa iz nekaterih lepih priložnosti nismo uspeli potrditi zmage. V drugem polčasu so nas domačini potisnili v naš 16-metrski prostor ter na koncu izenačili. Mislim, da je to najpravičnejši rezultat.«
Ljubinko Drulovič, trener Laboda Drave: »Naša mlada ekipa igra zadnje tekme pod precejšnjim pritiskom, zato je ta osvojena točka toliko pomembnejša, predvsem s psihološkega vidika. Je obenem nagrada igralcem za vztrajnost in požrtvovalnost do konca tekme. Pred tekmo smo vedeli, da bodo Ajdovci najnevarnejši iz prekinitev, a smo na žalost ravno iz takšne situacije prejeli gol.«
Borut Semler, igralec Laboda Drave: »Začeli smo dobro, a po golu spet padli, kar je seveda posledica krize, v kateri smo, in porušenega samozaupanja. V naši igri so prevelika nihanja, ki jih moramo čim prej odpraviti. Upam, da bo ta točka pripomogla k temu. Pozitivno je, da smo se trudili do zadnjega sodnikovega žvižga, kar se nam je na koncu obrestovalo.«
v gol. Petnajst minut pred koncem je Drulovič ob negodovanju gledalcev opravil zamenjavo Semler - Radetič. Do konca srečanja smo lahko spremljali veliko premoč domačinov, ki so v 85. minuti celo zadeli (po strelu Grbca je odbito žogo v gol potisnil Zilič), a je stranski sodnik signaliziral prepovedan položaj, Darko Čeferin pa je zadetek razveljavil. Tega pa ni storil že globoko v sodnikovem podaljšku, ko sta najprej Dre-venšek in Radetič lepo kombinirala na bočnem položaju, nato pa je slednji žogo poslal v kazenski prostor Primorja. Tam sta dva igralca Primorja žogo izbila pred Grbcem, a le
do Haliloviča, ki je z glavo zadel desni spodnji kot - 1:1. Približno 700 navijačev je to nagradilo z aplavzom, čeprav jim je med tekmo že zmanjkovalo potrpljenja. Domači nogometaši so tako zasluženo prišli do točke, ki bo vsaj malenkost mirnejši spanec prinesla tudi trenerju Druloviču, ki je tokrat vendarle aktivneje vodil svojo ekipo ob robu igrišča. Veselje nogometašev Drave je bilo po danem zadetku iskreno, tudi navijači pa so stadion zapustili v iskrenem upanju, da to ni bil le preblisk, ampak pomeni uvod v boljše nadaljevanje.
JM
Nogomet • Slovenija - člani
Zmagati na vsaki tekmi
Slovenska reprezentanca bo v sredo ob 20.15 v Ljudskem vrtu igrala prijateljsko tekmo z izbrano vrsto Bosne in Hercegovine. Reprezentantje so že zbrani na Ptuju (trenirajo na Kidričevem), selektor Matjaž Kek pa je ob tem druženju podal nekaj zanimivih izjav.
»Zame ni prijateljskih tekem. Hočem zmagati na vsaki tekmi, pa četudi je ta le lokalnega značaja. Tak pristop bom predstavil tudi igralcem. Če je pristop pravi, izziv velik, motivacija primerna, potem lahko nadomestimo in zakrpamo marsikatero vrzel v ekipi. Resda ne bo šlo za točke, toda ponavljam, v igri je velik prestiž. Kakovost tekmeca poznamo, vodi ga zelo ugleden gospod, zato bo to še dodaten izziv,« pravi Kek in nadaljuje: »Zame je zelo pomembno, da spet vidim igralce. Odmor do naslednje kvalifikacijske tekme je zelo dolg. Mislim, da smo našli tekmeca po meri, izziv in prestiž sta velika. Skupaj smo bivali v nekdanji državi, tudi oni imajo v Sloveniji veliko navijačev, ne nazadnje pa, kot so že bosanski mediji pametno odkrivali, tudi nekateri naši reprezentanti izvirajo iz Bosne.«
Slovenija: Samlr Handano-vic (Udlnese), Jasmin Handa-novic (Mantova), Aleš Mejač (Maribor), Mitja Mörec (CSKA Sofija), Branko Ilic (Betis Sevilla), Marko Šuler (Gent), in Aleksander Radosavljevic (Tom Tomsk), Bojan Jokic (Sochaux), Boštjan Cesar (Olympique Marseille), Robert Koren (WBA), Andraž Kirm (Domžale), Valter Birsa (Sochaux), Mirnes Šišic (Olympiacos), Anton Žlogar (Omonia Nikozija), Andrej Ko-mac (Djurgardens), Mišo Breč-ko, Milivoje Nova kovic (oba Köln), Miran Burgič (AIK Solna) in Zlatko Dedic (Frosinone).
Slovenija proti tekmecem iz nekdanje skupne države še ni zmagala, pa čeprav je z njimi odigrala že 17 tekem (s Hrvaško osem, Srbijo štiri, z BiH in Makedonijo po dve ter s Črno goro eno). Tudi tokratna izbrana vrsta BiH, ki jo vodi karizmatični hrvaški strateg Miroslav Blaževic, ne bo lahek zalogaj. Njeni reprezentanti v svojih klubih igrajo kar vidne vloge, ob tem pa so tudi v kvalifikacijah pokazali zelo solidne predstave.
sta, jm
Foto: Črtomir Goznik
Zlatko Dedič (desno) z Novakovičem tvori udarni tandem napadalcev v slovenski reprezentanci.
Športno plezanje • Finale SP v Kranju
Mina tretja v skupnem seštevku svetovnega pokala
Dramatičen finale sklepne tekme za svetovni pokal v športnem plezanju v Kranju je prinesel prvo zmago za slovensko moško plezanje na tekmah svetovnega formata. Klemen Bečan je namreč premagal vso svetovno konkurenco in osvojil prvo mesto. Nič manj razburljiv ni bil finale v ženski konkurenci, ko je Maji Vidmar tretja letošnja zmaga ušla zgolj za en gib.
Pred povsem polno in razprodano dvorano na Zlatem polju je ob bučnem navijanju 2000 navijačev Škofjeločanka Maja Vidmar osvojila drugo mesto. Suvereno se je prebila tik pod vrh, od katerega so jo na koncu ločili milimetri. Boljša je bila Avstrijka Johanna Ernst, ki je vse smeri v Kranju preplezala prav do vrha. Natalij a Gros in Mina Markovič sta zasedli peto oziroma osmo mesto.
Ker je Kranj zadnja tekma v sezoni, so razglasili skupne
rezultate. V ženski konkurenci sta na stopničkah dve Slovenki. Maja Vidmar je bila skupno druga, Mina Markovič pa tretja, medtem ko je bila Natalija Gros sedma. Najboljša plezalka sezone in zmagovalka v skupnem seštevku svetovnega pokala je
komaj 16-letna Ernstova iz Avstrije. Po tokratni zmagi se je Klemen Bečan povzpel med plezalsko elito na skupno peto mesto, in sicer s prej devetega.
V kombinacij ski konkurenci, kjer štejejo skupni rezultati težavnostnega, hitrostnega in
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Ormožani v Ljubljani ob drugo točko
Slovan Ljubljana -Jeruzalem Ormož 26:26 (10:12)
Slovan: Karpan, Vran (11 obramb - 4 x 7m), Župič; Bečirovič 2, Ristic, Vujic 5, Kastelic, Čemas, Skušek 2, Bundalo, Bučuk, Hrvatin 5 (5), Šmejc 3, Žvižej 5, Teržan 3. Trener: Boris Denič.
Jeruzalem: G. Čudič (13 obramb), Cvetko, Belec; Korpar 2, Krabonja, Melnjak 6 (2), Bogadi, Bezjak 7 (2), Radujkovic 2, B. Čudič 2, Ivanuša, Sok 2 (2), Hebar, Žuran 5, Korez, Jo-vanovič. Trener: Saša Prapotnik.
Sedemmetrovke: Slovan 6/5; Jeruzalem 10/6.
Izključitve: Slovan 8; Jeruzalem 14 minut.
Rdeči karton: Korpar (51 - 3 x 2).
Tradicija dobrih rezultatov Jeruzalema proti Slovanu je obveljala tudi tokrat. Do te tekme sta se ekipi v 1. A ligi pomerili 10-krat, kar 7-krat so zmagali Ormožani, le 2-krat Lubljanča-ni in ena tekma se je končala brez zmagovalca. Z izenačenim rezultatom se je končal tudi enajsti medsebojni obračun Slovana in Jeruzalema, čeprav so bila pred samim koncem Ormožani bližje četrti prvenstveni zmagi.
Na uvodu, ki je bil v zname-
1. A SRL - moški				
REZULTATI 9. KROGA: Slovan				-
Jeruzalem Ormož 26:26 (10:12), Tri-				
mo Trebnje - Prevent 32:22 (18:14),				
Cimos Koper - Rudar EVJ Trbovlje				
46:28 (24:18), Ribnica Riko hiše				-
Gorenje 28:31 (14:14), Krka			- Celje	
Pivovarna Laško 26:32 (16:15).				
1. GORENJE 8	7	0	1	14
2. CIMOS KOPER 7	6	1	0	13
3. CELJE PIVO. LAŠKO 7	5	0	2	10
4. PREVENT 8	4	2	2	10
5. JERUZALEM ORMOŽ 9	3	3	3	9
6. SLOVAN 8	3	3	2	9
7. TRIMO TREBNJE 8	4	0	4	8
8. RIBNICA RIKO 8	3	1	4	7
9. MERKUR 8	1	2	6	4
10. KRKA 8	1	0	7	2
11. RUDAR EJV 9	1	0	8	2
nju trdnih obramb, so v 8. minuti povedli gostitelji s 3:1. Tri minute kasneje pa so že vodili gostje s 5:3. V nadaljevanju so potek tekme nadzirali gostje, ki so v 21. minuti povedli za 3 zadetke, 11:8, in ob tem zapravili še dve sedemmetrovki (B. Čudič, Sok). V taboru Jeruzalema se je v prvem delu ob zelo razpoloženem vratarju Gregorju Čudiču (8 obramb) med strelce vpisalo kar sedem igral-
Jure Vran (Slovan): »Odigrali smo slabo srečanje in na koncu smo lahko zadovoljni z osvojeno točko. Ormožani so me presenetili z dobro igro in dokazali, da so še vedno trd oreh za našo ekipo.«
Tadej Sok (Jeruzalem): »Z novo točko na gostovanju smo seveda zelo zadovoljni. Zaigrali smo solidno in bili bližje zmagi od našega nasprotnika. Proti Cimosu bomo zaigrali sproščeno in skušali presenetiti udeleženca Lige prvakov.«
cev, v 2. polčasu pa so zadevali le štirje ormoški rokometaši.
V nadaljevanju so bolje začeli Ljubljančani, ki so izkoristili novo zapravljeno sedemme-trovko gostov (B. Čudič); s štirimi zaporednimi goli Vujica so prišli do vodstva 14:13. Kot da je vodstvo Slovana prebudilo goste, ki so v naslednjih
V sredo na Hardeku udeleženec Lige prvakov
Športna dvorana na Hardeku bo v sredo, 19. 11., ob 17. uri gostila koprski Cimos, udeleženca letošnje Lige prvakov. Prav zaradi nastopa v evropskem elitnem tekmovanju bodo Primorci v Ormožu gostovali že v sredo ob 17. uri, saj v četrtek zgodaj zjutraj že odpotujejo v špansko Pamplono k slovitemu Portlandu San Antoniu. Za Cimos, ki je trenutno s tekmo in točko manj na drugem mestu lestvice državnega prvenstva, je tekma v Ormožu izrednega pomena, saj so se njihove sanje v Evropi že končale in zdaj jim do konca sezone ostaneta edina cilja osvojiti naslov državnega in pokalnega prvaka. Cimos v Ormož prihaja v vlogi absolutnega favorita in tega se v taboru Jeruzalema zavedajo. Proti Cimosu bodo stavili na sproščenost, borbenost in polno dvorano. Edina želja trenerja Saša Prapotnika pa je, da fantje odigrajo po svojih najboljših sposobnostih in zadovoljijo najprej lastne želje ter nato še okus zahtevne ormoške publike.
Rezultati tekme v Kranju: ženske:
1.	Johanna Ernst (Avt)
2.	Maja Vidmar (Slo)
3.	Akijo Noguči (Jap)
4.	Caroline Ciavadini (Fra)
5.	Natalija Gros (Slo)
6.	Charlotte Durif (Fra)
7.	Jana Čerešneva (Rus)
8.	Mina Markovič (Slo)
Moški:
1.	Klemen Bečan (Slo)
2.	Jorg Verhoeven (Niz)
3.	Patxi Usobiaga Lakunza (Jap)
4.	Tomaš Mrazek (Čeh)
Končni vrstni red v svetovnem pokalu:
ženske, težavnost:
1.	Johanna Ernst (Avt) 460,00
2.	Maja Vidmar (Slo) 345,00
3.	Mina Markovič (Slo) 325,00
4.	Caroline Civaldini (Fra)
263,00
5.	Charlotte Durif (Fra) 240,00
6.	Akijo Noguči (Jap) 240,00
7.	Natalija Gros (Slo) 239,00
8.	Olga Šalagina (Ukr) 233,00
Moški, težavnost:
1.	Jorg Verhoeven (Niz) 380,00
2.	Tomaš Mrazek (Češ) 355,00
3.	Ramon J. Puigblanque (Špa)
321,00
4.	Patxi Usobiaga Lakunza (Špa)
286,00
5.	Anma Sači (Jap) 266,00
6.	Klemen Bečan (Slo) 266,00
Foto: Sportal
Za Mino Markovič je zelo uspešna sezona, saj je osvojila dve bronasti medalji: na EP v Parizu in v skupnem seštevku svetovnega pokala.
balvanskega plezanja, je Natalija Gros kot edina Slovenka osvojila tretje mesto. Prva je Japonka Akijo Noguči, druga pa Ernstova.
Ptujčanka Mina Markovič je v kvalifikacijah steno preplezala do vrha, v polfinalu pa ni šlo
več tako gladko, saj je bila na robu tistih, ki so se uvrstile v finale. Finalni nastop ji prav tako ni najbolje uspel, saj je končala na repu osmerice finalistk. Zaradi tega je tudi izgubila drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala, ki ga je držala do te tekme: prehitela jo je reprezentančna kolegica Maja Vidmar. Kljub temu je lahko s sezono izredno zadovoljna, saj je prvič zmagala na tekmi za svetovni pokal (Imst), bronasta medalja na EP in v skupnem seštevku svetovnega pokala pa
Mina Markovič: »Pred samo tekmo in tudi v steni sem imela res dober občutek. Sama postavitev se mi prav tako ni zdela težka, hotela sem enostavno le plezati čim više. Oprimek, na katerem sem zdrsnila v finalu se mi je za trenutek izmuznil in konec je bilo sanj o visoki uvrstitvi. Sicer se mi sam gib v tistem delu stene sploh ni zdel težak.«
sta vrhunska dosežka.
sta, jm
Nastja Prapotnik z reprezentanco v Kranjski Gori
Takoj po nedeljski tekmi v Kranju je rokometašica Mercatorja Ten-zorja Ptuj Nastja Prapotnik nadaljevala pot v Krajnsko Goro, kjer so se včeraj dopoldne pričele priprave slovenske ženske rokometne reprezentance za nastop na predkvalifikacijskem turnirju (od 23. do 30. 11.) v črnogorskem Plevlju za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo 2010 na Kitajskem. O tekmi s Savo je Nastja dejala: »Ne morem reči, da smo igrale briljantno, vendar dovolj dobro, da smo osvojile novi točki. Domačinke so nas 'utrujale' z dolgimi napadi, zaradi česar je bilo težko ostati zbran v obrambi tako dolgo.«
Reprezentančne priprave bodo potekale od 16. do 22. novembra, na turnirju v Črni gori pa bodo ob naši izbrani vrsti nastopile še reprezentance Črne gore, Italije, Bolgarije, Finske in Azerbejdžana. »Najprej se je potrebno dobro pripraviti, nato pa na turnirju zaigrati kar najbolje. Seveda si vse želimo uspeha, bo pa zelo težko. Upam, da bom dobila dovolj priložnosti za igranje, vsekakor pa bom dala vse od sebe,« je dejala Nastja Prapotnik, ki v reprezentanci dobiva vedno več priložnosti.
Foto: Stanko Kozel
Rokometaši Jeruzalem Ormoža (temni dres) so v Ljubljani sledili tradiciji in tudi tokrat ostali nepo-raženi - blizu so bili celo zmagi.
sedmih minutah igrali odlično in s tremi zaporednimi goli Bezjaka v 40. minuti povedli za 3 zadetke, 18:15. To vodstvo je trajalo le kratek čas, saj Slovan spet izenačil na 18:18. Sledil je dramatičen zaključek, ki so ga Ormožani odigrali brez pordečelega Korparja (51. minuta), ki si je prislužil tretjo
kazen. Ob tem je bil izključen še Žuran in Slovan je izkoristil prednost dveh igralcev ter v 54. minuti povedel 25:23. Jeruzalem je takrat pokazal pravi karakter in se po vrnitvi obeh izključenih rokometašev vrnil v igro z goloma Melnjaka in Bezjaka (57. minuta - 25:26). Sicer odlični Melnjak je v 59. minuti žal zapravil stoodstotno priložnost - izvrstno je ubranil domači vratar Vran. Za izenačenje je 20 sekund pred koncem tekme poskrbel Žvižej, ki je zadel iz protinapada za 26:26. Po minuti odmora so imeli igralci Jeruzalema na razpolago zadnji napad za zmago, vendar so se zadovoljili s točko in niti niso sprožili proti golu. »Boljše vrabec v roki kot golob na strehi,« so si bili enotni po tekmi v taboru Jeruzalema.
UK
Sava Kranj - Mer-cator Tenzor Ptuj 28:35 (13:16)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Ma-
teša 3, Majcen 3, Korotaj, Prapotnik 6, Ciora 8, Frešer 6, Ozmec, Čeh, Pikl, Brumen 2, Raškovič 6, Šeruga, Levstik 1, Gregorec. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice so v Kranju zmagale drugič zapored, kar je vsekakor dobro pred tritedenskim odmorom, ki ga bodo lahko v miru izkoristile za dobre priprave pred na-
daljevanjem prvenstva. Na srečanju proti Savi so se v prvem polčasu kar precej namučile, da so si do odmora priigrale majhno prednost (Kranjčanke so npr. v 20. minuti še vodile z 9:8). Domačinke, sicer po kakovosti slabši nasprotnik, so igrale na izredno dolge napade, ki sta jih dopuščala tudi sodnika. Zaradi tega gostje niso mogle razviti hitre igre.
V drugem polčasu je bila na začetku podoba na igrišču enaka kot v prvem polčasu, nato pa je do 50. minute prednost gostij narasla na sedem zadetkov (24:31). S takšno razliko se je tekma tudi končala.
Danilo Klajnšek
1. A SRL - ženske
REZULTATI 8. KROGA: Sava Kranj - Mercator Tenzor Ptuj 28:35 (13 :16), Velenje - Škofja Loka KSI 32:24 (14:11), Olimpija - Celjske mesnine 38:30 (21:15), Zagorje Istrabenz Gorenje - Celeia Žalec 29:28 (16:14), Kočevje Evro Casino - Krka 31:25 (15:14), Brežice - Piran Vrtovi Istre 29:22 (19:12).
1.	OLIMPIJA	9 9 0 0 18
2.	ZAGORJE GORENJE 8 6 0 2 12
3.	CELEIA ŽALEC 8 5 0 3 10
4.	CELJSKE MESNINE 7 5 0 2 10
5.	KRKA	8 5 0 3 10
6.	MERC. TENZOR PTUJ 9 5 0 3 10
7.	KOČEVJE CASINO 8 4 0 4 8
8.	SAVA KRANJ 8 3 0 5 6
9.	BREŽICE	9 3 0 6 6
10.	VELENJE 8 2 0 6 4
11.	PIRAN VRT. ISTRE 8 1 0 7 2
12.	ŠKOFJA LOKA KSI 8 10 7 2
Rokomet m l. B SRL (m)
Novi točki sta vknjiženi
■ ■V	■
Moškanjci-Gorišnica - Mitol Sežana 38:37 (20:18)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratu-ša, Petek 12 (2), Zorli, Šoštarič, Va-lenko, Arnuš, Prejac 3, Lozinšek 4, Golob, Šterbal, Štuhec 1, Dimec 8, Peček 5, Horvat 3, Cvetko, Žuran
SEDEMMETROVKE: Moškajnci-Gorišnica 2 (4), Mitol Sežana 2 (4)
IZKLJUČITVE: Moškajnci-Gorišni-ca 6, Mitol Sežana 10 minut
Rokometaši Moškanjcev-Gorišni-ce so nestrpno pričakovali pomembno srečanje v boju za obstanek z ekipo Mitol Sežana, ki je na zadnjem mestu prvenstvene razpredelnice (Gorišničani so imeli do tega kroga eno zmago). Domači rokometaši so vse srečanje vodili z dvema ali tremi zadetki in si poleg vztrajnih gostov nikakor niso mogli priigrati večje prednosti. To jim je prvič uspelo v 53. minuti, ko so povedli s 35:31. Sežančani so se po dveh napakah Gorišničanov ponovno približali na dva zadetka, pred zadnjo minuto pa celo na zgolj zadetek zaostanka. Zadnja minuta se je začela z vodstvom domačih 38:37 in napadom za po-
1. B SRL - moški
REZULTATI 8. KROGA: Moškanj-ci Gorišnica - Mitol Sežana 38:37, Grča Kočevje - Krško 35:36, Sviš Pekarna Grosuplje - Grosuplje 23 :25, Ajdovščina - Istrabenz plini Izola 31:28, Alples Železniki - Klima Petek Maribor 16:32. Šmartno 99 - Radeče MIK Celje 32:23.
1.	KLIMA PETEK MB	8	8 0	0	16
2.	KRŠKO	8	7	1	0	15
3.	ŠMARTNO 99	8	5	3	0	13
4.	GRČA KOČEVJE	8	5	1	2	11
5.	GROSUPLJE	8	4	0	4	8
6.	ALPLES ŽELEZNIKI	8	4	0	4	8
7.	SVIŠ P. GROSUPLJE	8	3	1	4	7
8.	AJDOVŠČINA	8	3	0	5	6
9.	RADEČE MIK CELJE	8	1 2	5	4
10.	MOŠKANJCI-GOR. 8 2 0 6 4
11.	ISTRABENZ IZOLA 8 1 1 6 3
12.	MITOL SEŽANA 8 0 17 1
večanje rezultata. Najboljši strelec Moškanjcev-Gorišnice Petek, ki je na srečanju zadel kar dvanajstkrat, pa ni realiziral sedemmetrovke, tako da so imeli gostje na voljo zadnji napad za izenačenje. V dvajsetih sekundah pa niso uspeli zadeti, tako da sta točki na koncu na veselje domačih navijačev in igralcev ostali doma.
Danilo Klajnšek
Foto: Stanko Kozel
Rokometaši Moškanjci-Gorišnice (na sliki Jaka Lozinšek) so zabeležili drugo zmago v tem prvenstvu.
Rokomet m 2. SRL - vzh. (m)
Nedeljani težko do točke
Arcont Radgona -Velika Nedelja 32:32 (19:18)
V. Nedelja: Kovačec, Meško, Ci-merman 3, Kirbiš, Orešnik, Hanželič 11 (7), Bezjak, Veselko 1, Kneževič 2, Škripec 8 (1), Preac, Krabonja 1, Klemenčič, Kumer 6 (2), Kaučič, Munda. Trener: Samo Trofenik.
Sedemmetrovke: A. Radgona 3/3; V. Nedelja 12/10.
Izključitve: A. Radgona 22; V. Nedelja 6 minut
Velika Nedelja je v 6. krogu 2. lige vzhod izgubila pomembno točko v Apačah proti Radgoni. Borbeni gostitelji so vodili skoraj vso tekmo. V drugem delu je prednost Radgone narasla že za 4 zadetke, na 29:25. Šele v zaključku so Nedeljčani po-
2. SRL - moški				
REZULTATI 6	KROGA:		Arcont	
Radgona - Velika Nedelja 32			:S2,	Po-
murje - Zlatorog Celje 17:37			Prosta	
je bila ekipa Drave.				
1. ZLATOROG CELJE 5	S	O	O	lO
2. DRAVA 4	S	O	l	B
3. VELIKA NEDELJA 5	2	l	2	S
4. ARCONT RADGONA 5	l	l	S	S
5. POMURJE 5	O	O	S	O
kazali boljšo igro, v zadnji minuti jim je z golom Cimermana uspelo ujeti gostitelje. Gostje iz Velike Nedelje lahko vzrok za izgubo točke iščejo v slabi igri z igralcem več, saj jim ni uspelo izkoristiti kar 22 minut kazni na strani Radgone. V 7. krogu v soboto ob 19. uri v Veliki Nedelji gostuje ekipa Pomurja.
UK
Odbojka m l. DOL (ž)
Nic od pričakovanega derbija
AC Prstec Ptuj -Benedikt 3:0 (18, 14, 19)
AC Prstec Ptuj: Sitarjeva, McNa-meejeva, Šušlekova, Draškovičeva, Zidaričeva, Vodopivčeva, Zupaniče-va, Pintaričeva, Vidovičeva, Golobo-va, Sheppova, Liponikova.
Benedikt: Rajšpova, Horvatova, Dvoršakova, Thiryjeva, Heričeva, Sweanyjeva, Kamnikova, Klasinče-va.
V šestem krogu državnega prvenstva so v soboto na Ptuju gostovale igralke Benedikta. V tekmi neposrednih tekmecev
1. DOL (ž)
REZULTATI 6. KROGA: AC Prstec Ptuj - Benedikt 3:0, Calcit Kamnik
-	MZG Grosuplje 3:0, Sloving Vital
-	Luka Koper 3:0, Aliansa - TPV Novo mesto 3:0.
Foto: Črtomir Goznik
1.	SLOVING VITAL
2.	CALCIT KAMNIK
3.	ALIANSA
4.	LUKA KOPER
5.	AC PRSTEC PTUJ
6.	TPV NOVO MESTO
7.	BENEDIKT
8.	MZG GROSUPLJE
B	B	O l7
B	S	1 1S
B	4	2	l2
B	S	S	lO
Odbojkarice AC Prstec Ptuj so v štajerskem derbiju brez težav prišle do točk.
B 2 S S B
4	7
l 4	S
l 4	S
l S	2
3. DOL - VZHOD (ž)
REZULTATI 6. KROGA: Ecom Tabor - Kurent SK Company 3:0, Ruše - DRŠ Murska Sobota 0:3, Kema Pu-concl - DŠR Murska Sobota II. 3:0, Suha gradnja - Galeja 3:0.
1.	KEMA PUCONCI	6	6	0	18
2.	DŠR MURSKA SOBOTA	5	4	1	12
3.	NOVA KBM BRANIK II.	5	4	1	12
4.	SUHA GRADNJA	6	3	3	10
5.	ECOM TABOR	5	3	2	8
6.	RUŠE	5	2	3	6
7.	GALEJA	6	2	4	6
8.	DŠR MURSKA SOBOTA	5	0	5	0
9.	KURENT SK COMPANY	5	0	5	0
za primat v spodnjem delu lestvice so bile boljše domače igralke, ki so v treh nizih dosegle drugo zmago v prvenstvu. Številčno najbolj obiskana tekma ptujskih odbojkaric (v športni dvorani gimnazije se je zbralo okrog 120 gledalcev) tako ni ponudila pričakovane izenačene in dramatične predstave. Trener moštva iz Slovenskih goric Slobodan Nikolič je imel na voljo okrnjeno zasedbo, saj je na Ptuj pripotoval zgolj z osmimi igralkami. Tekmo so sicer solidno pričele, saj so po polovici prvega niza zaostajale zgolj za tri točke (12:9). V nadaljevanju niso imele recepta proti igri motiviranih igralk Matjaža Hafnerja, zato se je zaostanek do konca niza podvojil. Najbolj prepričljive so
bile domačinke v drugem nizu, ko so gostjam prepustile zgolj štirinajst točk, v tretjem pa so bile Benedičanke še najbližje uspehu. Vendar so bile enakovreden nasprotnik zgolj do poravnave na šestnajsti točki, nato so pričele preveč grešiti, na drugi strani mreže pa so Ptujčanke odigrale izvrstno. Sanj o preobratu je bilo (pre-)hitro konec.
Z zmago so se Ptujčanke utrdile na petem mestu, kjer bodo tudi ostale po prvih srečanjih z vsemi moštvi elitne slovenske lige. V soboto jih čaka le še Grosuplje, zadnjeu-vrščeno moštvo v prvenstvu, ki pa zna biti na domačem parketu zelo neugodno. Nenazadnje so v športni dvorani Brinje presenetile celo Ko-
Strelstvo • 3. krog mednarodne First lige
prčanke. Benedičanke bodo šesto mesto lovile v srečanju z Novomeščankami, ki pa bo odigrano šele tik pred novim letom. Na preostalih treh tekmah šestega kroga ni bilo presenečenj. Vodilno moštvo lige je zanesljivo premagalo Luko Koper, šempetrska Aliansa je bila s tesnim izidom boljša od Novega mesta. Čeprav slednje niso zmagale niti v enem nizu, so osvojile le devet točk manj od nasprotnic. Najhujši poraz kroga je doživelo Grosuplje, ki je proti Calcitu iz Kamnika zbralo le 37 točk. Načeta motivacija zna biti voda na mlin Ptujčankam, ki bodo po pomembni zmagi bržkone igrale zelo samozavestno.
Uroš Gramc
Vikend v znamenju S. Simoniča ml.
V 3. krogu mednarodne First lige, ki je potekala pretekli konec tedna v madžarskem Zalaegerszegu so se znova pomerili najboljši strelci s pištolo iz štirih držav, ki obkrožajo severovzhodni del Slovenije. Kot smo že tradicionalno navajeni, so tudi tokrat najvišje rezultate dosegali prav slovenski strelci s Ptujskega.
Še tretjič zapored se je na stopničke za zmagovalce uspelo prebiti juršinskemu strelcu Simonu Simoniču ml., ki je tokrat s 573 krogi dosegel svojo prvo letošnjo zmago v omenjenem tekmovanju in s prednostjo 9 krogov sedaj vodi tudi v skupnem seštevku posameznikov. Simonič mlajši je bil ta konec tedna enostavno nepremagljiv na vseh tekmovanjih, zmago je slavil še v regijskem dvoboju z Avstrijci na Ptuju in na MT-ju v Hotinji vasi, ki v tem trenutku predstavlja vrhunec njegove dosedanje športne poti v streljanju. Na drugo mesto se je z enakim rezultatom, vendar s slabšo predzadnjo serijo 97:98, uvrstila Ptujčanka Majda Raušl, ki je na tretjem mestu prehitela kidričevskega strelca Simona Simoniča s 568 krogi. Boštjan Simonič je s 564 krogi osvojil 6. mesto, med 15 najboljših pa so se uvrstili še Miran Miholič na 9.
Foto: Simeon Gonc
Zmagovalec treh zaporednih tekem Simon Simonič ml., SD Jur-šinci
(560), Matija Potočnik na 12. (557) in Mirko Moleh na 14. mesto (556).
V ekipnem delu so prvo zmago v sezoni s 1689 krogi dosegli strelci Alzasa iz Čakov-ca, drugo mesto je s 1674 krogi osvojila domača B ekipa iz Za-laegerszega, do tega turnirja najbolj suverena ekipa iz Jur-šincev pa je v odsotnosti svojega drugega najboljšega strelca Ludvika Pšajda s 1672 krogi
zasedla 3. mesto. Ptujčani so osvojili 4., strelci iz Kidričevega pa 6.mesto. Enaka usoda kot juršinsko ekipo je tokrat doletela tudi strelce SD Jože Kerenčič, ki so v odsotnosti svojega Aleksandra Ciglariča s 1612 krogi osvojili šele 10. mesto. V skupnem seštevku ekip še naprej prepričljivo s 43 točkami vodi ekipa SD Juršinci, za drugo mesto pa se sedaj v razliki 1 točke povsem enako-
Vrstni red posamezni-	
kov po 3. krogu:	
1. Simon Simonič ml.,JUR	l7lS kr.
2. Boštjan Simonič, KID	l7O9
3. Majda Raušl, PTUJ	l7OS
4. Božidar Kolarič, ALZ	1B99
5. Simon Simonič, KID	lB9B
6. Bela Szabo, ZAL A	lB74
7. Ferenc Nemeth, ZAL A	lB72
8. Matija Potočnik PTUJ	lB7l
9. Miran Miholič, JOK	lB7l
10. Tamas Bognar, ZAL B	lB7O
Skupni seštevek ekip	
po 3. krogu:	
1. SD Juršinci 5056	4S
2. SD Alzas 5008	SS
3. SD Kidričevo 5004	S4
4. SK Ptuj A 5003	S4
5. SD Jože Kerenčič 4974	S4
6. PLE Zalaegerszeg A 4978	SO
7. PLE Zalaegerszeg B 4955	2S
8. TUS Fehring 4952	27
9. SD Turnišče 3336	2S
10. ŠSK Coal 4866	19
11. SK Ptuj B 4809	lB
12. SD Dornava 4236	l2
13. SD Varstroj Lendava 44SB 10	
vredno borijo kar 4 ekipe.
Liga se bo nadaljevala že ta konec tedna, ko se bodo strelci pomerili na 4. turnirju v Bad Radkersburgu.
Simeon Gonc
Judo • 1. SJL - 4. krog
Gorišnica in Drava obstala na začelju
v ■■
Svoje zadnje priložnosti za osvojitev letošnjih točk Drava v 4. kolu ni uspela uresničiti, saj je izgubila oba dvoboja - proti lanskim prvakom JK Olimpijo in JK Duplek.
V	telovadnici vojašnice Franca Rozmana Staneta v Ljubljani je bil na sporedu drugi turnir 4. kroga 1. SJL, na katerem so se merili JK Olimpija, JK Drava Ptuj in JK Duplek. V prvem dvoboju sta nastopili ekipi JK Olimpija in JK Drava Ptuj, dvoboj pa se je končal z zmago Olimpije z rezultatom 6:1 (57:10).
V	naslednjem dvoboju je ekipa JK Duplek premagala ekipo JK Drava Ptuj z rezultatom 5:2 (47:20). Po zmagah z ipponi Dorija Jamniška proti Juretu Božičku v kategoriji do 60 kg, Simona Mohoroviča proti Tilnu Vidoviču v kategoriji do 66 kg in Tadeja Čeha proti Damjanu Ljubcu v kategoriji do 73 kg je
ekipa JK Duplek povedla s 3:0. Zmago je Duplečanom zagotovil že Aljaž Petrič, ki je v zelo zanimivem dvoboju v kategoriji do 81 kg ugnal Roka Tajhmana z wazarijem in povečal vodstvo JK Duplek na 4:0. V kategoriji do 90 kg je prvo zmago za Dravo dosegel Bogdan Lešnjak, z ipponom je premagal Gregorja Krajnca, nato pa je v kategoriji do 100 kg Darko Petelinšek (JK Duplek) prav tako z ipponom premagal Ervina Vinka (JK Drava). V kategoriji nad 100 kg Duplek ni postavil tekmovalca, tako da je Robert Pesjak zmagal brez borbe in postavil končni izid 5:2 (47:20) za JK Duplek.
Zadnji dvoboj turnirja med aktualnimi državnimi prvaki JK Olimpija in JK Duplek je odločal o vrhu rednega dela letošnje 1. SJL in o polfinalnih parih končnice. Olimpija je v težjih kategorijah prevladovala in obrnila rezultat ter zmagala s 3:2.
V	dvorani Tabor v Mariboru so se srečali domačin JK Železničar Maribor, JK Impol in JK Gorišnica. Slednji so sicer prišli v Maribor, vendar niso stopili na blazine, saj so imeli velike težave s službeno odsotnostjo in boleznimi njihovih tekmovalcev. Oba dvoboja so tako izgubili 0:7.
V	Mariboru je potekal tudi dvoboj med JK Branik Broker Maribor in JK Sankaku Celje, ki ga je dobil domači JK Branik Broker s 5:2 (50:13).
Tako so znani vsi udeleženci letošnje končnice, ki bo na sporedu v soboto, 6. decembra, ob 17. uri v Slovenski Bistrici. Pol-finalna para sta JK Impol - JK Olimpija in JK Branik Broker - JK Duplek. Zmagovalca teh dvobojev se bosta pomerila za prvo oziroma drugo mesto, poraženca pa za tretje oziroma četrto mesto. Ekipi Gorišnice in Drave sta obstali v ligi, saj le-
Nogomet • 1. SŽNL
Zmaga ostala na Ptuju
Nogometašice ŽNK Ptuj so tudi v drugem medsebojnem srečanju premagale sosede iz Dornave. Tokrat so se morale za zmago zelo potruditi, saj so dekleta iz ŽNK Dornava igrale dobro ter pokazale viden napredek v igri. To je za novinke
v ligi zelo vzpodbudno in kaže, da so na pravi poti. Gostje so prve povedle, vendar so nato domačinke le uspele narediti preobrat. Najprej so v prvem polčasu izenačile, v drugem pa z golom Laure Arnuš dokončno kronale premoč.
Nogometašice Ptuja so v zelo razburljivem obračunu s sosedi iz Dornave slavile drugič letos.
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Z drugo zmago na peto mesto
REZULTATI 4. KROGA: Ptuj - Ed igs Mengeš 5:2, Finea Maribor - Sobota 5:4, Kema Puconci - Petrol Olimpija 5:2, Melamin Kočevje - Krka 1:5, Radlje - Tempo Velenje 5:4.
1.	KRKA	4 4 0	8
2.	MARIBOR FINEA	4 4 0	8
3.	KEMA PUCONCI	4	4 0	8
4.	SOBOTA	4 2 2	4
5.	PTUJ	4 2 2	4
6.	MELAMIN	4 2 2	4
7.	EDIGS MENGEŠ	4 13	2
8.	RADLJE	4 13	2
9.	TEMPO VELENJE	4 0 4	0
10.	PETROL OLIMPIJA 4 0 4 0 V četrtem krogu prve slovenske moške namiznoteniške so imeli igralci državnih prva-
kov iz Maribora, ki so gostili neugodno Soboto, veliko težav na poti do nove zmage, saj so si jo zagotovili šele v zadnjem obračunu. Preostala kandidata za naslov prvaka, Kema Puconci in novomeška Krka, sta po pričakovanjih slavila.
Ptujski igralci so tokrat „do-movali" v Cirkovcah, kjer so ob bučni podpori s tribun brez večjih težav premagali Edigs iz Mengša. Vseh pet točk sta osvojila Bojan Pavič in Danilo Piljak, dvakrat pa je izgubil Urban Ovčar. Slednji je imel prvi dvoboj proti Avblju že skorajda dobljen, vendar pri rezultatu 2:0 ptujski tekmovalec ni izko-
ristil zaključne žoge. Na srečo to ni odločalo o končnem izidu, saj sta bila Pavič in Piljak zanesljiva. Druga zmaga je ponesla Ptujčane na peto mesto
-	mesto, ki so ga osvojili v minuli sezoni. Po njihovih igrah sodeč, bodo to mesto branili tudi v tem prvenstvu.
Ptuj - Edigs Mengeš 5:2
Ovčar - Avbelj 2:3, Pavič - Oreš-nik 3:1, Piljak - Jazbič 3:1, Pavič -Avbelj 3:0, Ovčar - Jazbič 0:3, Piljak
-	Orešnik 3:0, Pavič - Jazbič 3:0.
Danilo Klajnšek
tos ne izpade nobeno moštvo.
Rezultati 4. kroga v 1. SJL (15. 11.):
JK Olimpija - JD Drava Ptuj 6:1 (57:10)
JK Drava Ptuj - JK Duplek 2:5 (20:47)
JK Olimpija - JK Duplek 3:2 (30:15)
JK Železničar - JK Impol 3:4 (23:30)
JK Impol - JK Gorišnica 7:0 (70:0) JK Železničar - JK Gorišnica 7:0 (70:0)
JK Branik Broker - JK Sankaku 5:2 (50:13)
Lestvica po rednem	delu:
1.	JK IMPOL 7	6 0	1	37:10 12
2.	BRANIK 7	6 0	1	28:17	12
3.	JK DUPLEK 7	5	0	2	29:18 10
4.	JK OLIMPIJA 7	5	0	2	27:17	10
5.	JK ŽELEZNIČAR 7	3	0	4	25:22	6
6.	JK SANKAKU 7	2	0	5	20:29	4
7.	JK GORIŠNICA 7	1 0	6	10:38 2
8.	JK DRAVA PTUJ 7	0 0	7	12:37	0
Sebi Kolednik
V tem devetem krogu je novomeška Krka zanesljivo odpravila gostje iz Maribora in ima s tekmo manj tri točke prednosti pred prvimi zasledo-valkami iz Slovenj Gradca, ki so bile tokrat visoko poražene v Filovcih proti domačemu Po-
Foto: Črtomir Goznik
murju. Prijetno presenečenje pa so še naprej dekleta ekipe Senožeti iz Jevnice, ki so z zmago proti Velenjčankam dosegle že svojo peto letošnjo zmago.
REZULTATI 9. KROGA: ŽNK Ptuj - ŽNK Dornava 2:1 (1:1), Krka - Maribor 5:1 (3:0), Senožeti - Rudar Škale 4:0 (3:0), Pomurje - Slovenj Gradec 5:2.
1.	KRKA 8 7 1 0 61:6 22
2.	SLOV. GRADEC 9 6 1 2 34:15 19
3.	POMURJE 9 6 0 3 66:13 18
4.	SENOŽETI 9 5 1 3 30:13 16
5.	MARIBOR 9 4 1 4 39:32 13
6.	RUDAR-ŠKALE 8 2 2 4 7:28 8
7.	PTUJ	9 2 0 7 9:57 6
8.	DORNAVA 9 0 0 9 5:82 0
ŽNK Ptuj - ŽNK Dornava 2:1 (1:1)
STRELKE: 0:1 Urška Čuš (25), 1:1 Karin Matjašič (37), 2:1 Laura Arnuš (76)
ŽNK PTUJ: Majda Mesarec, Maja Skaza, Andreja Najvirt, Laura Arnuš, Karin Matjašič, Maja Koren, Daša Grdina, Urška Arnuš, Nina Pihler, Teja Šmintič, Barbara Petek. Trener: Matej Hvalec.
ŽNK DORNAVA: Alenka Murko, Sanja Lah, Monika Hojnik, Nuša Ploj, Mojca Lenart, Laura Maksimovič (od 64. Nuša Kukovec), Laura Krajnc, Mateja Mihelač, Romana Behrami, Urška Čuš, Saša Dras. Trener: Viktor Kokol.
Danilo Klajnšek
M. nogomet
DMN Lenart: SUPER A1 - liga
Rezultati 5. kroga: KMN Sv. Ana
ml. - ŠD Selce 4:6 (1:2), KMN Mobi-com - ZGD Slik. B. Goričan 5:4 (2:2), ŠD Trnovska vas - KMN Torpedo 05 1:10 (0:6), KMN Remos Gradb. An-žel - KMN Sv. Trojica Legija 8:5 (1:2), Orfej - ŠD Zavrh 0:5 (0:3).
1.	SLIK. GORIČAN 5 4 0 1 38:12 12
2.	ŠD SELCE 5 4 0 1 24:19 12
3.	KMN MOBICOM 5 3 0 2 33:24 9
4.	TORPEDO 05 5 3 0 2 25:22 9
5.	KMN REMOS 5 3 0 2 24:25 9
6.	SV. TROJICA-L. 5 2 1 2 22:24 7
7.	ŠD ZAVRH 5 2 0 3 18:23 6
8.	SV. ANA ml. 5 2 0 3 20:30 6
9.	TRNOVSKA VAS 5 1 0 4 16:26 3 10 ORFEJ 5 0 1 4 12:27 1
Zmago Šalamun
Športni napovednik
Rokomet
1.A SLOVENSKA NMOŠKA ROKOMETNA LIGA
10. KROG: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper (v sredo, 19. 11., ob 17.00 v dvorani Hardek v Ormožu)
Odbojka
Pokal Slovenije
1/8 FINALA: AC Prstec Ptuj - Calcit Kamnik (v sredo, 19. 11., ob 19.00 v gimnazijski telovadnici) - povratna tekma, prva se je končala z rezultatom 3:0 za Calcit Kamnik.
MALI NOGOMET
Tretji Košev turnir Ormož 2008
Klub ormoških študentov (KOŠ) v soboto, 6. decembra, ob 9. uri v športni dvorani na Hardeku pripravlja tradicionalni Košev turnir v malem nogometu. Prijave zbirajo do torka, 2. decembra. Žrebanje ekip bo potekalo v sredo, 3. decembra, ob 19. uri v prostorih Kluba ormoških študentov. Število ekip bo omejeno na 16. Nagradni fond je: 500, 300, 200 EUR za najboljše tri ekipe. Kontaktne osebe: Uroš Hozyan (041 604 277) in Uroš Krstič (031 510 892).
Futsal • 2. SFL - vzhod
Štajerski derbi pripadel Ptujčanom
REZULTATI 7. KROGA: Maribor Branik - Ptuj ABA SAŠ 2:3 (1:1), Slovenske gorice - Bioterme M.Nedelja 7:6 (2:1), Teleing Marinci - Cerkve-njak G. Anton 7:6 (5:1), KMN Tomaž - FSK Kebelj 0:1 (0:0), Duplek TBS Team24 - KMN Nazarje
1.	PTUJ ABA SAŠ	7	6	1	0	36:11	19
2.	FSK KEBELJ	7	5	1	1	29:14	16
3.	KMN TOMAŽ	7	4	1	2	25:17	13
4.	T. MARINCI	7	4	0	3	32:36	12
5.	NAZARJE	6	3	0	3	23:26	9
6.	SLOV. GORICE	7	3	0	4	28:38	9
7.	MARIBOR BR.	7	2	1	4	23:24	7
8.	CERKVENJAK	7	2	1	4	27:31	7
9.	BIOTERME	7	2	0	5	23:33	6
10.	DUPLEK TBS 6 0 1 5 20:36 1
FC Maribor Branik -FC PTUJ roletarstvo ABA SAŠ bar 2:3 (1:1)
Strelci: 0:1 Gajser (3.), 1:1 Curkič (10.), 1:2 Kupčič (33.), 1:3 Kupčič (34.), 2:3 Šebeder (35. / 10 m). FC PTUJ roletarstvo ABA BAR
Saš: Pislak (V), Cebek, M. Gajser (K), T. Gajser, Miklašič, Trop (V), S. Kupčič, B. Kupčič, Čuček, Belšak, Pernat. Trener: Boštjan Kupčič.
Ptujčani so v glavno štajersko prestolnico pripotovali brez treh standardnih igralcev. V pričakovanju težke tekme ter naleta domačih so srečanje pričeli sila previdno ter skušali domače umirjati na svoji polovici. Zaletavost Maribora je že v 3. minuti izkoristil kapetan Ptuj-čanov Gajser, ki je z lepim strelom pod vratnico premagal nemočnega Kirsanova. Mariborčani po prejetem zadetku niso zaspali, kar se jim je poplačalo v 10. minuti, ko je Curkič izkoristil zmedo v obrambi gostov in postavil izid polčasa.
V drugem polčasu so Ptujčani krenili odločneje proti domačim vratom, vendar je Kirsanov uspešno zaustavljal njihove nalete. Medtem ko so gostje zadevali vratnice Maribora in žoga nikakor ni hotela v mrežo, so bili vijoličasti nevarni iz hitrih protinapadov. V nadaljevanju tekme je v igro stopil trener in igralec Ptujčanov Boštjan Kupčič, ki je s svojo igro ter preigravanji spravljal Mariborčane dobesedno na kolena in v dveh minutah dosegel dva odločilna zadetka na tekmi. Šest minut pred koncem so Ptujčani naredili šesti akumulirani prekršek in omogočili domačinom, da so preko Šebedra izid znižali s strelom z desetih metrov. Ptujčani so kot zrelo
in ambiciozno moštvo strnili vrste in z izjemno disciplinirano igro zdržali brez prejetega zadetka do konca srečanja.
KMN Tomaž - FSK Kebelj 0:1 (0:0)
Strelec: 0:1 Simon Lipuš (32.)
KMN Tomaž: Pintarič (V), Majcen, Mar, Mlinarič, Cvetko, Bohinec, Ko-vačec, Kamenšek (K), Plohl, Kolbl, Jurčec, Vrbanič (V). Trener: Marjan Magdič.
FSK Kebelj: A. Smogavc (V, K), K. Fridrih, Videčnik, G. Fridrih, J. Klinc, D. Smogavc, A. Klinc, Brbre (V), Ku-mer, Lipuš. Trener: Gorazd Videčnik.
Tomažu ni uspelo na kolena položiti solidne zasedbe Keblja iz Oplotnice in tako so varovanci trenerja Marjana Magdiča doživeli tretji zaporedni poraz (Ptuj, Nazarje, Kebelj). Porazi se med seboj razlikujejo in kljub porazu v tomaževskem taboru ne smejo biti razočarani, saj so fantje dali vse od sebe, a jim je tokrat sreča obrnila hrbet. Obe ekipi sta si priigrali še posebej v 2. polčasu kar lepo število priložnosti, vendar sta vratarja Pintarič in Smogavc odlično opravila svojo nalogo, še posebej gostujoči vratar, ki si je tudi prislužil naziv igralca tekme. Odločilen trenutek tekme se je zgodil v 32. minuti, ko so gostitelji praktično sami po strelu Lipuša zabili zadetek v svojo mrežo. Žoga je namreč zadela Kovačca in spremenila smer ter presenetila nemočnega Pintariča v golu Tomaža. 18 sekund pred koncem tekme je imel Tomaž priložnost za izenačenje, vendar je strel Jurčca z desetih metrov po šestem prekršku gostov izjemno zaustavil vratar Smogavc in svoji ekipi prinesel tri točke.
V naslednjem krogu ta petek Tomaž gostuje pri zadnjeuvrščenem Dupleku.
Peter Golob, UG
^tá	i		
I AL d.o.o. I			
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Kegljanje • 2. SKL - vzhod
Nesrečni poraz dravašev
V derbiju ekip iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice so keglja-či ptujske Drave nekoliko nepričakovano izgubili na domačem kegljišču proti ekipi Rudnika. Razlika ni bila velika, v skupnem seštevku je znašala trideset podrtih kegljev v korist gostov. Očitno je, da domačini niso bili „pravi", saj so njihovi rezultati pod običajnim povprečjem, tako da je poraz logična posledica tega.
REZULTATI 7. KROGA: Drava -Rudnik 2,5:5,5, Litija - Fužinar 5:3, Pivovarna Laško - Konjice II. 3:5, Šoštanj - Lent 5:3, Impol - Miklavž 6,5:1,5.
3.	MIKLAVŽ
4.	LITIJA
5.	LENT
6.	PIVOVARNA LAŠKO	7
7.	IMPOL	7
8.	RUDNIK	7
9.	DRAVA	7
10.	FUŽINAR	7
4	0	3
3	1	3
2	2	3
2	2	3
3	0	4 3	0	4 2	1	4 1	1	5
1.	KONJICE II,
2.	ŠOŠTANJ
7 6 1 0 13 7 5 0 2 10
Drava - Rudnik 2,5:5,5 (3017:3047)
DRAVA: Žnidarič 529, Čeh 507, Arnuš 237, Kozoderc 258, Podgoršek 503, Čuš 499, Sušanj 484.
Danilo Klajnšek
Kegljanje, 1. A SKL - moški:
Poraz Radenske v Mariboru
V derbiju 1. A kegljaške lige je Radenska gostovala pri mariborskem Konstruktorju in visoko izgubila. Tokrat je domala celotna vrsta Radenske igrala pod svojimi zmožnostmi, slab dan je imel tudi trenutno najuspešnejši prvoligaški kegljač Milan Kovačič.
Rezultati 7. kroga: Konstruktor - Radenska 7:1, Sinet - Triglav 6:2, Proteus - Konjice 6:2, Ljubljana/Slovan - Novolit 4:4, Siliko - Interokno 6:2. Vodi Konstruktor 14 točk, druga je Radenska 10. Konstruktor - Radenska 7:1 (3602:3308) Radenska: Borovič 565, Šebjanič 535, Marinič 514, Harc 557, Emeršič 568, Kovačič 569.
1. B SKL - ženske
Rezultati 7. kroga: Ljubelj - Radenska 5:3, Eta - Triglav 1:7, Proteus - Rudar 5:3, Šoštanj - Miroteks II 3:5, Slovenj Gradec - Trebnje 7:1. Vrstni red: 1. Miroteks II 14 točk, ... 5. Radenska 8. Ljubelj - Radenska 5:3 (3232:3170)
Niko Šoštarič
Šahovski kotiček
Ptujski šahisti so bili v novembru, ko je glavna sezona šahovskih tekmovanj, zelo aktivni. saj so v raznih krajih priredili kar nekaj zanimivih tekmovanj.
Pokal Taluma
Šahovska sekcija sindikalne organizacije Taluma je v Lovrencu na Dravskem polju pripravila turnir za pokal Taluma. Turnirja, ki se je igral po švicarskem sistemu (devet krogov s tempom igre 10 minut za partijo) se je udeležilo 27 igralcev iz Ptuja in okolice. Po zanimivih borbah so bili doseženi naslednji rezultati: Igor Iljaž 6 točk, Martin Majcenovič, Viktor Napast, Boris Žlender, Branko Sedlašek in Klemen Janžekovič po 5 točk, Janko Bohak, Jožef Kopše in Branko Orešek po 4,5 točke, Ivan Krajnc in Stanislav Polajžar po 4 točke, Martin Skle-dar, Anton Jus, Filip Janžekovič, Bojan Lubaj in Andrej Peršuh po 3,5 točke itd. Trije prvouvrščeni so na prijetnem druženju po končanem turnirju prejeli lične pokale sindikalne organizacije Taluma.
Ciklus hitropoteznih turnirjev
Na devetem rednem mesečnem turnirju za društveno hitropotezno prvenstvo s tempom igre pet minut za partijo so bili doseženi naslednji rezultati: Viktor Napast 12 točk, Boris Žlender 10,5 točke, Igor Iljaž 9,5 točke, Anton Butolen 7,5 točke, Janko Bohak in Aleksander Pod-križnik po 6 točk, Bojan Lubaj 5 točk, Ivan Krajnc in Branko Orešek po 4,5 točke itd.
Deseti hitropotezni turnir iz ciklusa turnirjev je bil v gostišču „Pri ribniku" v Podlehniku, kamor je ob svoji petdesetletnici povabil svoje šahovske prijatelje predsednik društva, mednarodni šahovski mojster Danilo Polajžer. Prijetnega druženja se je udeležil tudi predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič, ki je spregovoril o slavljencu, navzoči soigralci pa so mu poklonili spominsko darilo.
Turnirja se je udeležilo rekordnih 26 igralcev, ki so odigrali 15 kol s tempom igre 5 minut za partijo. Doseženi so bili naslednji rezultati: Gregor Podkrižnik 12 točk, Viktor Napast 11 točk, Danilo Polajžer 10,5 točke, Silvo Zajc, Anton Butolen in Igor Iljaž po 9,5 točke, Boris Žlender in Jožef Kopše po 8,5 točke, Branko Orešek, Janko Bohak in Aleksander Podkrižnik po 8 točk, Dušan Majcenovič, Žan Belšak in Klemen Janžekovič po 7,5 točke, Martin Majcenovič, Branko Sedlašek, Dušan Klajderič, Miloš Ličina in Ivan Krajnc po 7 točk, Leon Selišek 6,5 točke itd.
Po devetih turnirjih je v vodstvu Igor Iljaž 129 točk (9 turnirjev) pred Borisom Žlendrom 110 točk (10 turnirjev ) in Viktorjem Napastom 99 točk (6 turnirjev).
Ciklus pospešenih turnirjev
Odigran je bil tudi deveti turnir v sklopu ciklusa turnirjev v pospešenem šahu, na katerem je sodelovalo enajst igralcev. Končni vrstni redna turnirju: Boris Žlender 5,5 točke, Janko Bohak 5 točk, Igor Iljaž, Ivan Krajnc in Branko Orešek po 4,5 točke, Martin Skledar 4 točke, Klemen Janžekovič in Silvo Zajc po 3,5 točke, Martin Majcenovič 3 točke itd. Po devetih turnirjih vodi Igor Iljaž 132 točk (9 turnirjev) pred Jankom Bohakom 93 točk (8 turnirjev) in Danilom Polajžerjem 73 točk (4 turnirji).
Janko Bohak
Košarka • Liga PARKL
Na začetku 12. sezone
V tem tednu se začenja 12. sezona v ptujski amaterski regionalni košarkarski ligi, bolj znani pod imenom liga PARKL. Letos v ligi sodeluje 15 rekreativnih košarkarskih ekip, ki so razdeljene v dva kakovostna razreda, prvo in drugo ligo. Tekmovanje v obeh ligah bo potekalo po dvokrožnem liga-škem sistemu. Ligaško tekmovanje se bo končalo v drugi polovici marca, v začetku aprila bo sledil še zaključni turnir, na katerega se uvrstijo najboljše štiri ekipe 1. lige. Kdo bo končni zmagovalec 12. izvedbe v ligi PARKL, bomo tako zvedeli v aprilu, do takrat pa udeležence in spremljevalce čaka eno množičnejših rekreativnih tekmovanj v tem delu Slovenije. O množičnosti priča tudi podatek, da bo letos pod koši lige PARKL igralo skupaj več kot 230 igralcev.
Geografsko liga že dolgo ni več le ptujska, obsega namreč širše podravsko območje od Maribora, Pragerskega, Maj-šperka do Dornave. Novi vodja tekmovanja lige PARKL Boštjan Leskovar je na kratko opisal sestavo lig takole: »Prvo ligo sestavlja 8 ekip, ki so si svojo mesto med prvokategorniki
Boštjan Leskovar - novi vodja lige PARKL
zagotovili v prejšnji sezoni: KK Pragersko, KK Starše, KK Rače, Good Guys, ŠD Slam Avtoefekt, KK Ptuj, Tiskarna Ekart Design ŠD Cirkovce in ŠD Kidričevo. V 1. ligi PARKL lahko pričakujemo izjemno zanimive in kvalitetne dvoboje. Bolj kot v
preteklem letu je izenačena tudi konkurenca. Tudi zato je favorite za zaključni turnir težko napovedati, zagotovo pa so med njimi tudi lanski zmagovalci, KK Pragersko. Ob njih bo še enkrat srečo poskusila ekipa KK Starše, ki so v zadnjih štirih
sezonah vedno ostali na nehvaležnem 2. mestu. Tudi novinca v 1. ligi, KK Ptuj in ŠD Cirkov-ce, lahko presenetita marsikoga in ne bi bilo nenavadno, če bi se kdo izmed njiju prebil do zaključnih bojev za prvaka. Tudi tekmovanje v 2. ligi ne bo nič manj zanimivo. Sedem moštev se bori za možnost napredovanja v višji rang tekmovanja. To so: KMO Dornava, Picerija Špajza - ŠD Majšperk, Pragersko veterani, ŠD Nova vas Maribor, ŠD Podlože, ŠD Ptujska Gora. Kdo med njimi si bo priboril pravico napredovanja, bo znano šele v marcu prihodnje leto. Zmagovalec se neposredno uvrsti v višji razred, medtem ko bo moral drugou-vrščeni možnost napredovanja iskati v neposrednem dvoboju s sedmo ekipo prve lige.«
Novost letošnje lige PARKL je v njeni organizacijski obliki. Po dolgoletnem neformalnem druženju košarkarskih navdušencev so letos ustanovili Športno društvo PARKL, ki je tudi organizator letošnjega tekmovanja. V društvu, ki bo ena večjih športnih organizacij na tem območju, si bodo prizadevali za popularizacijo košarke in rekreativnega športa nasploh. Spletni naslov, na katerem bodo v kratkem predstavili še bolj zanimivo vsebino, ostaja enak - www.parkl.si.
Danilo Klajnšek
Rekreacija • Športne prireditve ob prazniku občine Hajdina
Nogometaši Gerečje vasi slavili dvakrat
Športna zveza občine Haj-dina v sodelovanju s tamkajšnjimi klubi vsako leto ob prazniku občine izpelje vrsto športnih prireditev. Ljubitelji športa in rekreacije se lahko pomerijo v golfu, ribolovu, namiznem tenisu, tenisu, šahu in nogometu, uspešno pa je bil izpeljan tudi rekreativni kolesarski maraton.
Največja udeležba je bila že tradicionalno na nogometnih turnirjih članov in veteranov, kjer so letos v obeh konkuren-cah slavili igralci Gerečje vasi.
Rezultati:
Golf - moški (9. 10.): 1.
Boštjan Vrabl, 2. Janez Kelc, 3. Branko Kamenšek; ženske: 1. Silva Gerečnik, 2. Angela Cartl, 3. Mira Kampl.
Ribolov - pari naselij (11. 10.): 1. Spodnja Hajdina (Miran Rozman -Aleš Kokol), 2. Zgornja Hajdina 1 (Jože Kosar -Dejan Šešerko), 3. Zgornja
Prejeli smo
Igrati odbojko s klopi
Končno je nekdo (g. Mihe-lač) tudi v javnosti spregovoril o stvareh, o katerih se med ljubitelji ptujske odbojke le šepeta: ali na Ptuju nimamo dovolj kakovostnih domačih igralk odbojke?
Moj odgovor: NE!
Za igranje v 1. državni odbojkarski ligi (Ž) ne, za 2. ali 3. ligo pa so! Cena za sodelovanje v 1. ligi je visoka, previsoka in na škodo generacije punc, ki v klubu ambiciozno trenirajo, ne vedoč, da ko bodo prestare za mladinke, zanje prostora v prvi ekipi ne bo. Ptujski ŽOK nima sposobnosti za vrh lestvice, za obstanek v tako pomembni
Ekipa Gerečje vasi - zmagovalka turnirja v malem nogometu med veterani
Hajdina 2 (Jože Kampl -Dalibor Kalik). Tenis posamezno - mlaj-
družbi pa morajo igrati uvožene igralke.
Zakaj slediti velikim (beri: bogatim) klubom in kupovati igralke iz tujine ali iz drugih klubov, kjer ne igrajo, če pa imamo na Ptuju in v sosednjih (bivših ptujskih) občinah ogromno mladih igralk, ki komaj čakajo, da se dokažejo na parketu pred domačo publiko?! Vsa miselnost in prihodnost ptujske odbojke bi morala biti namenjena njim. Če bodo kdaj sposobne igrati v 1. ligi, bo to super, fantastično, enkratno..., če pa ne, je zanje tukaj še vedno dovolj kakovostne odbojke v 2. ali celo v 3. ligi. Vse to je odvisno od njih, njihovih staršev, trenerjev in predvsem od usmerjenosti politike vodstva kluba.
še deklice (18. 10.): 1. Katja Bedrač - Hajdoše, 2. Eva In-tihar - Gerečja vas, 3. Larisa
Za dober vzgled, kako igrati samo z domačimi igralkami, je OK Kurent, ki gradi igro in politiko kluba strogo na domačih igralkah. Pač nas vsi »tepejo« v 3. ligi, smo pa zato PTUJSKA (zapisano z velikimi črkami) ekipa od najmlajše do najstarejše članice in ne samo po imenu. In na to smo ponosni. Vemo, da če bodo še naprej trenirale in če jih ne bodo premamile klopi drugih klubov, bodo tudi one čez leto ali dve zaigrale v kakšni višji ligi. Ali je boljše sedeti v 1. ligi na klopi ali igrati v 3. ligi?!
Obiski tekem? Predlagam učinkovit način za povečanje gledanosti tekem: klub naj sorodstvu in prijateljem vsake uvožene igralke plača potne stroške in dnevnice in gimna-
Glažar - Hajdoše. Pari - člani (30. 10.) 1. Tomaž Štrafela -Gregor Tkalec, 2. Nejc Ogrinc -Marko Drobnič, 3. Franc Hazi-mali -Miran Ules.
Strelstvo (25. 10.): 1. Milan Kirbiš, 2. Franc Vogrinec, 3. Milan Vrabl.
Namizni tenis (25. 10.): 1. Boštjan Sagadin, 2. Tomaž Petek, 3. Rado Kaisersberger.
Šah (28. 10.): 1. Jože Verde-nik, 2. Stane Požgan, 3. Marjan Drevenšek.
Mali nogomet - veterani (29. 10.): 1. Gerečja vas, 2. Skorba, 3. Hajdina (najboljši strelec: Roman Kaisersberger, Gerečja vas - 5 zadetkov); člani (6. 11.): 1. Gerečja vas, 2. Skorba, 3. Hajdina (najboljši strelec: Uroš Krajnc, Skorba - 9 zadetkov).
JM
zijska dvorana bo naenkrat premajhna. In kdo so sedanji obiskovalci tekem? Mlajše članice kluba (50% občinstva), funkcionarji kluba (30% občinstva), starši in prijatelji igralk (10% občinstva) in mi ostali, ki nas gledanje odbojke veseli (10% obiskovalcev). Ostala publika pa že ve, zakaj ne hodi navijat za »naše«. Verjetno ne zaradi mehiških nadaljevank po TV.
Edina svetla točka na tekmah je predsednik kluba ŽOK Ptuj, ki je s srcem in dušo pri ekipi in s tem posledično tudi najglasnejši navijač. Dajmo, Klemen!
Lep športni pozdrav!
Roman Hasemali, ponosni trener starejših deklic OK Kurent
Urad za delo Ptuj
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS), UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST, RAČUNOVODJA VII/1 - M/Ž; CELOVITO VODENJE POSLOVNIH KNJIG IN DRUGIH ANALITIČNIH EVIDENC, IZVAJANJE NALOG V ZVEZI S PRIPRAVO IN OBRAČUNOM PLAČ IN DRUGIH STROŠKOV, USKLAJEVANJE ANALITIČNE IN SINTETIČNE EVIDENCE PRIPRAVE LETNIH POROČIL IN PRIPRAVA PODATKOV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. OBČINA SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH, VITOMARCI 71, 2255 VITOMARCI, BAN BERNARDA, 02 757-95-32, bernarda.b@ sv-andraz.si.
DOKTOR DENTALNE MEDICINE, ZOBOZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN NALOG NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVENE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, TANTEGEL TANJA, 02 787-16-00, sonja. drobnak@zd-ptuj.si. EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST, TRGOVINSKI POSLOVODJA, VODJA PROGRAMA LESNI POHIŠTVENI MATERIALI - M/Ž; OPERATIVNO VODENJE PRODAJNEGA PROGRAMA S STROKOVNIM UREJANJEM POSLOVNIH IN DELOVNIH POSTOPKOV NABAVE, SKLADIŠČENJA, PRIPRAVE IN PRODAJE BLAGA V TRGOVINI IN DRUGIH DELIH POSLOVANJA TRGOVINE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s pregledni-
V soboto, 13. septembra, je v Cirkulanah v zelo veselem vzdušju potekalo srečanje 60-le-tnikov. Program družabnega srečanja je bil od samega začetka pester. Ob prvem srečanju smo si skušali v spomin obuditi podobo sošolca ali sošolke izpred 45 in več let, kar smo zapustili osnovno šolske klopi v Cirkulanah. Takoj za tem nas je prijazno in prisrčno pozdravila
cami - osnovno. GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D., VORANČEV TRG 1, 2380 SLOVENJ GRADEC, GOSPODARSTVO GOZDNO, 02 88 43 332, bojana.jordan@ gg-sg.si.
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELE-KTRO MONTER - M/Ž; ELEKTRO MONTERSKA DELA NA TERENU IN V TUJINI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. MZK ELEKTRO MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., DORNA-VSKA CESTA 18, 2250 PTUJ, ŽARGI MARJAN, 02 771-08-23, info@mzke-lektro.si.
ELEKTROINŠTALATER, ELEK-TROMONTER, MONTER ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ - M/Ž;
MONTAŽA ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno. JAKOMINI SEBASTIJAN S.P.-PRO-WEB, RAČUNALNIŠKE STORITVE, POTRČEVA CESTA 50 A, 2250 PTUJ, JAKOMINI SEBASTI-JAN, 041 739-655, sebastijan.jako-mini@pro-web.si.
ELEKTROTEHNIK, MONTER EL.
NAPRAV - M/Ž; ELEKTRO MONTAŽNA DELA, DELO NA TERENU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. ELEKTROTEHNIKA A&B, INDUSTRIJSKA MONTAŽA D.O.O., PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ,
-	JANJA, 051 399-368. KLJUČAVNIČAR, ELEKTRO-MONTER, MONTAŽA KOVINSKE KONSTRUKCIJE - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKE KONSTRUKCIJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca. EKOTEK, DARJA JA-UŠOVEC S.P., STORITVE, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 30 , 2331 PRAGERSKO.
KLJUČAVNIČAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER
- M/Ž; MONTERSKA DELA NA TERENU, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 26, baukom. doo@siol.net.
KLJUČAVNIČAR, VARILEC, KLJUČAVNIČAR - MONTER -
M/Ž; MONTAŽA OGRAJ, RAZNA KLJUČAVNIČARSKA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-katego-rije. ROGINA MARJAN S.P. - ŽIČNO PLETARSTVO, RAJŠPOVA ULICA 15, 2250 PTUJ, KRUŠIČ JOŽICA, 748-16-80, marjan.rogina@amis.net. KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA IN DELITEV MALIC, KOSIL, HRANE PO NAROČILU, PIZZ, ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE POSLOVNIH PROSTOROV, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SCHRAMM ČOH JELKA S.P. - GOSTILNA KOZEL, SEL-SKA CESTA 37, 2250 PTUJ, ČOH MAKS, 041 235-463.
KUHAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR/ICA - M/Ž; RAZNOLIKO DELO V KUHINJI, ZAJTRK, MENUJI, ALA-CARTE, HRANA ZA VEČJE SKUPINE, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, 850 EUR bruto / mesečno. ROŠKAR RADOSLAVA s.p. HOTEL ROŠKAR, HAJDOŠE 43 C, 2288 HAJDINA, ROŠKAR KAROLINA, 041 853-955. MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV, MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV - M/Ž; POPRAVILO NOVE IN RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. KMETIJSTVO POLANEC D.O.O., PLETERJE 34, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, PLANINŠEK
FRANC, 041/634-907, franc.planin-sek@kmetijstvo-polanec.si. NATAKAR, KV NATAKARICA -M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, 850 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040 367-781. NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA -M/Ž; STREŽBA PIJAČ, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali ve-čizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, 900 EUR bruto / mesečno. KSENIJA POŽAR S.P.; PE - BAR DOLENCE IN PREMIČNI OBJEKT, PODLEHNIK 7, 2286 PODLEHNIK, POŽAR KSENIJA, 031 377-736.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA
-	M/Ž; STREŽBA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, določen čas 1 mesec, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. PRO VIRT PODJETJE ZA TRGOVINO, ZASTOPSTVO IN STORITVE D.O.O., ČUČKOVA ULICA 6 A, 2250 PTUJ, MEŠKO SANDRA, 041 742-124.
OBLIKOVALEC KOVIN, STROJNI TEHNIK, MONTER - M/Ž; MON-TERSKA DELA NA TERENU IN V TUJINI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. MZK ELEKTRO MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ, VORŠIČ DARJA, 02 771-08-23, info@mzke-lektro.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA - M/Ž; STREZBA PIJAC, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, 800 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN GRADBENIŠTVO, VESNA ŠERUGA s.p., ZECHNERJEVA ULICA 9 , 2250 PTUJ, IVANCOK EMIL, 051/423-250, carocan@teleing.com.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNI DELAVEC V GRADBENIŠTVU (VISOKE IN NIZKE GRADNJE), določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. HAMERŠAK MILAN S.P. - ZIDARSTVO HAMI, JIRŠOVCI 7 A, 2253 DESTRNIK, HAMERŠAK MILAN, 051 415-490.
PLESKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, ENOSTAVNA ANTIKO-ROZIJSKA DELA - M/Ž; ČIŠČENJE IN BARVANJE JEKLENIH KONSTRUKCIJ, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. PLESKAR PODJETJE ZA ZAŠČITO IN IZOLACIJO POVRŠIN D.D., ULICA HEROJA LACKA 5, 2250 PTUJ, VIDOVIČ JANEZ, 040 190 320. PRODAJALEC, BLAGOVNI MANIPULANT, PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE V TRGOVINI, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami -osnovno, računalniško oblikovanje
-	osnovno. TURIZEM, TRGOVINA IN STORITVE, MILENA DE VIKTO-RY s.p., MARIBORSKA CESTA 15 , 2250 PTUJ, DE VIKTORY MILENA, 051/413-354, fenik@mail386.com. PRODAJALEC, TRGOVINSKI POSLOVODJA, PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJALEC KMETIJSKE MEHANIZACIJE, REZERVNIH DELOV, RE-PROD. IN GRADB. MATERIALA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. KMETIJSTVO PO-LANEC D.O.O., PLETERJE 34, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, PLANINŠEK FRANC, 041/634-907, franc.planinsek@kmetijstvo-pola-
nec.si.
PRODAJALEC, VETERINARSKI TEHNIK, PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI - M/Ž;
PRODAJA OPREME ZA MALE ŽIVALI, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. ALFAPET TRGOVINA D.O.O., LETALIŠKA CESTA 29, 1000 LJUBLJANA, KOLENC LEON, 01 520 35 60, info@alfapet. si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV NA PTUJU, določen čas 2 meseca, skrajšan delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. TUNING DRUŽBA ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 19 A, 2230 LENART V SLOVENSKIH GORICAH, SERDINŠEK PETRA, 02 782 00 54.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR/KUHARICA - M/Ž;
DELO S KEBAPOM IN ZMRZNJENIM PROGRAMOM, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, 700 EUR bruto / mesečno. LEBER DANIJEL S.P. - OKREPČEVALNICA CHEERS, MINORITSKI TRG 3, 2250 PTUJ, LEBER DANIJEL, 041 331-962, cheers1.ptuj@siol.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA - M/Ž; DELO V BIFEJU, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KRA-BONJA JOŽE PRODAJA MESA, MESNIH IZDELKOV, VINOTOČ, GO-RIŠNICA 58A, 2272 GORIŠNICA, KRABONJA JOŽE, 031 267-303. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA - M/Ž; DELO Z PIJAČAMI, SLADOLEDOM IN S HRANO, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, 700 EUR bruto / mesečno. LEBER DANIJEL S.P. - OKREPČEVALNICA CHEERS, MINORITSKI TRG 3, 2250 PTUJ, LEBER DANIJEL, 041 331-962, cheers1.ptuj@siol.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC/KA - M/Ž; PRODAJA, NAROČANJE IN PREVZEMANJE BLAGA V TRAFIKI, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. POSREDNIŠTVO SUZANA BEZJAK s.p., ŠTRAFELOVA ULICA 14, 2250 PTUJ, BEZJAK SUZANA, 070 823-782. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA GOSTOM TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV OZ. VSA DELA, KI SO POVEZANA S TO DEJAVNOSTJO, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. GABROVEC OLGA S.P. - BAR GABROVEC, POTRČEVA CESTA 11, 2250 PTUJ, GABROVEC OLGA, 02 775-40-51; 031 306-610. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, ELEKTROTEHNIK, ELEK-TROINŠTALATER - M/Ž; IZVAJANJE ELEKTROINŠTALACIJ NA DELOVNIH STROJIH IN TOVORNIH VOZILIH, DELOVNO MESTO JE V MARIBORU, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17 , 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@maksimus.biz.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER STROJEV IN ELEKTROINSTALACIJ - M/Ž; MONTER STROJEV IN ELEKTRO-INSTALACIJ, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo. ZZ MONTAŽA, storitve, d.o.o., ROGOZNIŠKA CESTA 33 , 2250 PTUJ, ZEMLJARIČ ZLATKO,
051 621-531.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOČNIK - STEKLAR - M/Ž; RAZREZ STEKLA, ZASTEKLITEV, DELO NA TERENU, OKVIRJANJE, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 700 EUR bruto / mesečno. VOJSK DARINKA S.P. - ZASTEKLJEVANJE OGLEDAL, ORMOŠKA CESTA 1 , 2250 PTUJ, VOJSK DARINKA, 051 629-388. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC, VARILEC - M/Ž; DELO V PROIZVODNJI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POMOČNIK RAČUNOVODJA - M/Ž; POMOŽNA DELA V RAČUNOVODSTVU, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami
-	zahtevno. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. STRUGAR, OBLIKOVALEC KOVIN, MONTER - M/Ž; MONTAŽA INDUSTRIJSKIH NAPRAV V AV-TOINDUSTRIJI, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. RE-MONT STROJNIŠTVO, ELEKTRIKA, MONTAŽA D.O.O., POTRČEVA CESTA 65, 2250 PTUJ, MUMLEK MIRJANA, 031/715-230, 02/780-10-76, remont. mirjana@email.si.
VARILEC, MAG+ELEKTRO VARILEC - M/Ž; VARILSKA DELA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. PROJEKTIS STORITVE D.O.O., OSTERČEVA ULICA 2, 2250 PTUJ, ŠOŠTARIČ BORIS, 02 745-10-00, info@projektis.si. VARILEC,WIG, TIG, MAG, CO2
-	M/Ž; RAZL.VARENJE NAA MONTAŽI, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-ka-tegorije. RE-MONT STROJNIŠTVO, ELEKTRIKA, MONTAŽA D.O.O., POTRČEVA CESTA 65, 2250 PTUJ, MUMLEK MIRJANA, 031/715-230, 02/780-10-76, remont.mirjana@ email.si.
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, DISPONENT - M/Ž; DISPONIRANJE TOVORNIH VOZIL V MEDNARODNEM PROMETU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. NOVAK BOŽIDAR S.P. - AVTOPREVOZNIŠTVO, ŠPIN-DLERJEVA ULICA 19, 2250 PTUJ, NOVAK BOŽIDAR, 041/621-067, trans.novak@amis.net. VOZNIK AVTOMEHANIK - M/Ž; PREVOZ VOZIL S SPECIALNIM TOVORNIM VOZILOM, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B, C, E-kate-gorije, 1244 EUR bruto / mesečno. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, BELA MILKA, 02 7881341, milka@paam-log.si. VOZNIK, POKL. VOZNIK - M/Ž; PREV. TOVORA V DOM. IN TUJEM PROMETU, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B, C-kategorije. PREVOZNIŠTVO, MILAN ČREŠNIK s.p., BRSTJE 31, 2250 PTUJ, ČREŠNIK MILAN, 031 680-889, milan.cresnik@teleing. com.
ZIDAR - M/Ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo. HAMERŠAK MILAN S.P.
-	ZIDARSTVO HAMI, JIRŠOVCI 7 A, 2253 DESTRNIK, HAMERŠAK MILAN, 051 415-490.
Cirkulane • 60-letniki korajžno čez šolski prag
Srečanje nekdanjih sošolcev
V 17. stoletju smo se Barbarčani v Cirkulanah ponašali z najlepšim zvonikom na Štajerskem, pozneje, v 19. stoletju, pa z najlepšo šolo daleč naokrog. Ponosni smo na to dragoceno dediščino, tudi še danes je to velik kulturni zaklad, ohranjen v tako dobrem stanju. Hvala našim haloškim prednikom.
ravnateljica OŠ Cirkulane Zavrč	loško kapljico in dobro pripra-
Kristina Artenjak. Ogledali smo	vljeno kulinarično ponudbo.
si šolske prostore, ki seveda	Tudi za glasbo in ples in petje je
niso več primerljivi z nekdanji-	bilo zanimanje, vendar nam je
mi starimi šolskimi klopmi, ko	dneva prehitro zmanjkalo. smo učenci pisali prve črke s Ob tej priložnosti, bi se že-
peresi še na črnilo itd. Presene-	lel zahvaliti organizacijskemu
til nas je nov vrtec, ki je bil ne-	odboru in glavni organizatorki
davno odprt.	srečanja gospe Olgi Kokol iz
Družabno srečanje se je nato	Ljubljane, sicer domačinki iz
nadaljevalo v bližnjem gostišču,	vasi Pohorje pri Cirkulanah. kjer smo pokušali pristno ha- Ivan Korenjak
Foto: Laura
Srečanje 60-letnikov v Cirkulanah 13. septembra 2008
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (20)
Capoeira
Capoeira je atraktivna borilna veščina z elementi plesa in glasbe. Njene korenine segajo v Afriko, dokončno pa se je razvila v Braziliji kot način, s katerim so si sužnji priborili svobodo. Capoeira se odvija med dvema igralcema v krogu ljudi. Ostali udeleženci sodelujejo z igranjem na tradicionalne inštrumente, ploskanjem in petjem. Glasba, ki pri tem nastaja, določa tempo in stil igre.
Foto: arhiv
Borilno-plesna veščina capoeira izvira iz Afrike. Dokončno se je oblikovala v Braziliji, danes pa je vsepovsod po svetu priljubljena oblika rekreacije in zabave.
Pomen naziva
Smisel imena capoeira razlagajo na več načinov. Po enem tolmačenju naj bi šlo za portugalsko besedo capao, kar pomeni kapun oziroma skoplje-ni petelin. Bojni ples capoeire res spominja na spopad dveh petelinov. Mojster Kia Bunse-ki Fu-Kiau meni, da beseda izvira iz kongovskega izraza ki-pura, ki opisuje bojne petelinje gibe. Mojster Carlos Eugenio pa trdi, da naziv izhaja iz besede capa, ki označuje veliko okroglo košaro, ki so jo na glavah nosili sužnji.
Nastanek in razvoj
Po splošnem mnenju so ca-poeiro oblikovali sužnji, ki so jih v 16. stoletju pripeljali v Brazilijo iz Afrike, natančneje iz Angole, Konga, Gvineje in s Slonokoščene obale. Ker se sužnji niso smeli ukvarjati z borilnimi veščinami, so bojne gibe skrili v plesu. O tem sicer ne obstajajo pisani viri, zato druga hipoteza o nastanku capoeire zagovarja razlago, da se je veščina spontano razvila iz ljudskega plesa in obredov.
Na prvi pisni vir o capoeiri naletimo l. 1835, ko jo v svojem delu Slikovito potovanje v Brazilijo omenja etnološki umetnik Johann Moritz Ru-gendas ter jo opisuje kot ljudski »bojniples«. Ta zapis naj bi govoril v prid drugi hipotezi, da je bila capoeira izvorno bolj ples kot borilna forma. Števil-
ni podobni bojni plesi so bili evidentirani tudi med sužnji v Novem svetu, vključno s Kari-bi in drugimi narodi v Latinski Ameriki. Na otoku Martiniku poznajo bojni ples, imenovan danyame. Podobno kot pri capoeiri igralci vstopajo v krog sodelujočih gledalcev. Vsak odpleše svojo točko in se nato umakne nazaj v krog. Vse poteka ob spremljavi bobnov. Ta način, imenovan kouwi lawon ali »krožni tek«, je enak tistemu v capoeiri, ki mu pravijo da volta ao mundo ali »pojdi okrog sveta«. Tudi na Kubi poznajo podoben bojni ples, ki se imenuje mani in se izvaja ob bobnihyuka. Plesalec manisero najprej zapleše v krogu opazovalcev, nato pa enega izmed njih izzove, nakar skupaj bojno zaplešeta.
Po tretji hipotezi, ki jo je l. 1960 postavila Maya Talmon Chvaicer, naj bi se capoeira razvila iz obrednega bojnega plesa n'golo ali »ples zebre,« ki so ga negovali v Južni Angoli. Izvajali so ga v obdobju, imenovanem efundula, ko so mlada dekleta vstopala v puberteto. To so počela angolska plemena Mucope, Muxilenge in Muhumbe.
V Braziliji je bila capoeira nekaj časa prepovedana. Leta 1890 je brazilski predsednik Marechal Deodoro de Fonse-ca izdal akt o prepovedi veščine po vsej državi. Za kršilce so bile zagrožene stroge kazni. Kljub temu so jo skrivoma izvajali revnejši sloji, še posebej ob dr-
žavnih praznikih in v delovnih odmorih. Policija jih je lovila in ostro nadzirala.
Kljub temu je mojster Manuel dos Reis Machado - Bim-ba oblikoval nov stil, imenovan regionalna capoeira, ki se je razlikoval od tradicionalne an-golske capoeire mojstra Graa Pastinha. Sčasoma je mojstru Bimbi uspelo prepričati oblasti o nacionalni vrednosti in pomenu capoeire. Leta 1930 je bila veščina spet dovoljena. Bimba je l. 1932 ustanovil prvo šolo, ki se je imenovala Acadamie escola de Capoeira Regional. Leta 1937 mu je država podelila uradno priznanje za poučevanje capoeire in ga podprla pri njegovih prizadevanjih. Leta 1942 je odprl drugo šolo, ki je aktivna še danes. Vodijo jo njegovi učenci, znani kot Verme-lho 27. Mojster Bimba velja za utemeljitelja, »očeta« moderne capoeire.
Okrog l. 1970 so brazilski mojstri (mestre) capoeire emigrirali v ZDA, kjer so začeli poučevati in izvajati svoj bojni ples. Najprej se je »prijel« med revnimi in temnopoltimi Brazilci, nato pa je postal vedno bolj popularen tudi med vsemi drugimi Američani, ne glede na raso ali narodnost. Danes se veščina naglo širi po svetu in ima več različnih pristopov ozi-
roma šol. Deli se na dve osnovni skupini: na tradicionalno (angolska šola) in moderno capoeiro (regionalni stil in stil contemporanea).
Bojni ples
Igra capoeire se izvaja v rodi ali krogu, ki ga s svojimi telesi tvorijo udeleženci. Pomemben del rode je bateria, ki je sestavljena iz različnih inštrumentov. Najpomembnejše glasbilo je be-rimbau, ki naznani začetek in konec rode, določa hitrost igre in ima pomemben simbolni pomen, povezan z zgodovino afro-brazilskega prebivalstva. Capoeiristi se pri igranju na inštrumente praviloma izmenjujejo, pojejo in ploskajo. Znotraj kroga pa se odvija premišljena igra dveh capoeiristov.
Ne glede na hitrost ritma je smisel bojnega plesa v tem, da igralci znajo odgovoriti na soigralčeve gibe in ga skušajo spraviti iz ravnotežja. Bistvo ca-poeire ni v nasilnem vračanju ali blokiranju udarcev, temveč v spretnih umikih in premišljenih protinapadih. Cilj igre je prelisičiti soigralca, izvajati lepe in natančne gibe ter imeti nadzor nad svojim telesom in prostorom, v katerem se capo-eira izvaja. Prihodnjič: Kyusho-jutsu
Piše: Mitja Petek • Svetovna gospodarska kriza
Evropsko gospodarstvo v recesiji
Gospodarska recesija je zajela evropsko gospodarstvo, ki ima težave z nizko gospodarsko rastjo, visoko inflacijo ter rastočo stopnjo brezposelnosti.
Razmere na svetovnih finančnih trgih ostajajo še naprej nestabilne. Investitorji ob tem pričakujejo nadaljnja nižanja ključnih obrestnih mer centralnih bank, še posebej s strani Evropske centralne banke (ECB). Po mnenju analitikov pa bo potrebno še precej časa, preden bodo dejansko vidni učinki ukrepov, s katerimi se vlade in centralne banke borijo proti finančni krizi. Trenutne razmere pa najbolj ugajajo valutam, kot sta japonski jen in švicarski frank, delno pa tudi ameriškemu dolarju. Največji pritisk pa trenutno doživljata evro in britanski funt.
Z največjimi gospodarskimi težavami pa se trenutno sooča gospodarstvo Velike Britanije (VB), kar se še posebej pozna na vrednosti britanskega funta, ki ji popušča predvsem proti ameriškemu dolarju. Da je gospodarstvo VB v resnih te-
žavah, je nakazal tudi guverner angleške centralne banke (BoE) Mervyn King, ki je izjavil, da je britansko gospodarstvo prvič po šestnajstih letih na poti v recesijo. Istočasno je nakazal, da bodo gospodarstvu poizkušali dati nov zagon tudi s politiko nižanja ključne obrestne mere, ki se trenutno nahaja pri 4,5 %. Glavni znak, da je gospodarstvo v recesiji, kaže podatek o rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v VB, ki je v tretjem četrtletju letošnjega leta padel za 0,5 %, v drugem četrtletje pa je ostal nespremenjen. Na letni ravni pa je rast BDP padla z 1,5 % na zgolj 0,3 %. Po zadnji izvedeni raziskavi so se proizvodne razmere v industriji poslabšale najbolj v zadnjih tridesetih letih, drastično pa sta se povečala tudi proračunski primanjkljaj ter neto dolg javnega sektorja.
Velika Britanija se ob tem sooča tudi z visoko stopnjo brez-
poselnosti in inflacije. Stopnja brezposelnosti se je tako dvignila na najvišji nivo po letu 1990, prav tako pa je bila rekordna letna stopnja inflacije, ki je septembra znašala kar 5,2 %. S težavami se še naprej sooča tudi britanski trg nepremičnin, saj so se cene stanovanj (hiš) v oktobru na letni ravni ponovno znižale, in to kar za 4,9 %. Najbolj v zadnjih tridesetih letih pa je padel tudi obseg prodaje stanovanjskih enot. Nič kaj bolje ne kaže prodaji na drobno, katere obseg je septembra padel že četrti mesec zapored.
Z gospodarskimi težavami se je pričelo soočati tudi gospodarstvo evro območja. Eden najpomembnejših kazalcev je t. i. nemški indeks ZEW, ki meri stanje gospodarske klime in zadovoljstva investitorjev, je ponovno padel ter nakazal, da se gospodarstvo bliža recesiji. Še naprej ostaja visoka tudi in-
flacija v evro območju, ki se je septembra dvignila za 0,2 %, na letni ravni pa je ostala nespremenjena pri 3,6 %. Prav tako se je v avgustu zmanjšal obseg novih proizvodnih naročil, in sicer za 1,2 %, na letni ravni pa je obseg le-teh padel kar za 6,6 %. V septembru so za odstotek padle tudi nemške uvozne cene, ki so pomemben indikator gospodarske klime v evro območju.
Da je gospodarska situacija resna, se pozna tudi v evropskih podjetjih, kjer so se začela prva odpuščanja zaposlenih. Kako dolgo bo trajala recesija in kakšne bodo njene razsežnosti, je trenutno težko napovedati. Ekonomisti so mnenja, da lahko traja nekaj let, po najbolj pesimističnih napovedih pa bi se lahko ponovil japonski scenarij, ko je gospodarska recesija trajala celo desetletje, kar bi bilo najslabše prav za evropsko gospodarstvo.
Na valovih časa
Torek, 18. november
Danes goduje Roman
1626 je bila posvečena Petrova stolnica v Rimu. 1647 seje rodil francoski filozof Pierre Bayle. 1833 so Združene države Amerike sprejele časovne pasove.
1836 se je rodil italijanski zdravnik Cesare Lambroso,
ustanovitelj nove vede - kriminologije.
1860 seje rodil poljski skladatelj, pianist in politik Jan
Pederewski.
1901 se je rodil George Gallup, ustanovitelj po vsem svetu znanega inštituta za raziskavo javnega mnenja. 1903 sta ZDA in Panama sklenili pogodbo o gradnjo panamskega prekopa.
1905 je dobila Norveška po ločitvi od Švedske svojega kralja.
Sreda, 19. november
Danes goduje Elizabeta
1711 se je rodil ruski pesnik in jezikoslovec Mihail Va-siljevič Lomonosov.
1839 se je rodil avstrijsko-češki industrialec vitez Emil von Škoda.
1917 se je rodila indijska političarka Indira Gandhi. Četrtek, 20. november Danes goduje Srečko
1815 so po bitki pri Waterlooju in dokončnem pregonu Napoleona I. sklenile Avstrija, Velika Britanija, Rusija in Prusija v Parizu nov mir s premagano Francijo. 1901 se je rodil italijanski pesnik Salvatore Quasimodo.
1945 se je začel v Nurnbergu najodmevnejši proces proti nemškim vojnim zločincem. 1959 je Generalna skupščina OZN sprejela Deklaracijo o pravicah otroka.
1968 so čete petih socialističnih držav vkorakale na Češkoslovaško, da bi "rešile socializem". Petek, 21. november Danes goduje Marija
1694 se je rodil francoski filozof, pisatelj in zgodovinar Voltaire.
1806 je razglasil Napoleon I. celinsko zaporo proti Veliki Britaniji.
1877 je Thomas Edison objavil izum fonografa. 1916 je umrl avstro-ogrski cesar Franc Jožef I., ki je vladal 68 let.
1938 je Nemčija je zasedla češkoslovaške Sudete. 1980 se je začel v Pekingu proces proti "tolpi četverice".
1990 so v Parizu podpisali deklaracijo o koncu hladne vojne.
Sobota, 22. november
Danes goduje Cilka
1808 se je rodil Thomas Cook, ki ga imajo za očeta turizma.
1869 se je rodil francoski pisatelj Andre Gide.
1890 se je rodil francoski general in politik Charles de
Gaulle.
1913 se je rodil angleški skladatelj Benjamin Britten. 1916 je ameriški pisatelj Jack London naredil samomor.
1963	so v Dallasu umorili predsednika ZDA Johna Kennedyja.
1975 je dva dneva po smrti španskega diktatorja Francisca Franka postala Španija znova kraljevina. Nedelja, 23. november Danes goduje Klemen
Danes je dan Rudolfa Maistra - slovenski državni praznik.
912 se je rodil nemški cesar Oton I.Veliki. 1760 se je rodil francoski utopistični komunistični ideolog Francois Noel Babeuf.
1876 se je rodil španski skladatelj Manuel de Falla.
1964	so vatikanski osrednji uradi prenehali uporabljati latinski jezik kot edino sredstvo komuniciranja. Ponedeljek, 24. november
Danes goduje Janez
1632 se je rodil nizozemski filozof judovskega rodu Ba-ruch de Spinoza.
1826 se je rodil italijanski novinar in pisatelj, avtor Ostržka Carlo Collodi.
1833 se je rodil srbski pesnik Jovan Jovanovic Zmaj. 1859 je naravoslovec, zdravnik in teolog Charles Darwin objavil svoje osnovno delo Nastanek vrst z naravnim izborom.
1864 se je rodil francoski slikar Henri de Toulouse-Lautrec.
1936 sta sklenili v Berlinu Nemčija in Japonska proti-kominternski pakt.
AvtoD£OM
Tretja generacija renaulta megana je tukaj
Renault je z meganom začel med prvimi prodajati tri-, štiri- in petvrat-no izvedbo ter karavan in kupe-ka-briolet. Ob tem je še krepko razdvojil oblikovalske okuse avtomobilske javnosti, saj je takratni model podrl vse ustaljene trende oblikovanja. V nekaj letih se bo družina meganov postopoma večala in na koncu naj bi bilo na voljo kar šest različnih karo-serijskih možnosti. Nižji srednji razred v Evropi obsega nekje tretjino celotnega trga prodaje novih vozil, zraven megana pa na trg prihaja tudi „nosilec" tega razreda, volkswagen golf v šesti izdaji. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da bo boj za kupce še hujši, zato proizvajalca špekulirata s ceno in je (zaenkrat) ne želita razkriti.
Francozi se hvalijo, da je novi megane prvi v celoti računalniško projektiran in razvit avto, kar je skrajšalo čas razvoja in znižalo stroške. Višja naj bi bila tudi kakovost izdelave, ker se tretja generacija zgleduje po večji laguni. Coupe je znova kupe in ne trivratni megane.
Seveda bo privabljal nove kupce s svežo obliko, in ko smo ravno pri tem, ne moremo mimo druge generacije, ki je pred leti javnost razdelila na njene navdušence in nasprotnike, a smo se je v šestih letih srečevanja po cestah očitno navadili. Doslej je bila paleta Renaultovih vozil med seboj oblikovno različna, tokrat pa prednji del novega megana močno spominja na laguno. S tem naj bi pridobili stranke tudi med tistimi kupci, ki se jim je oblika dosedanje generacije zdela preveč drzna. Oblikovalci vseeno poudarjajo, da so v obliko vtkali latinsko miselnost, zanimiv je tudi podkvasto oblikovan pokrov motorja. Zaobljenost je vodilo nove oblike, kar se kaže na proti zadku vzpenjajočih
Zdravstveni nasveti
se bokih in na zadku samem. Tam najdemo velika deljena svetila, ki se zažirajo v boke.
Tako tri- kot petvratna različica merita v dolžino 429,5 centimetra in imata enako medosno razdaljo 264 centimetrov, njuni zunanji podobi pa se razlikujeta. Spredaj najdemo podobnosti do spodnjega roba luči, potem pa dobi coupe športno in agresivno obliko prednjega odbijača. Glede na namen njune rabe sta drugačna tudi zadka - coupe ima stisnjeno zadnje steklo (prtljažnik 344 do 911 litrov), dvobarvne luči in močno zaobljene poteze, petvratni megane pa je prostorninsko bolj radodaren, saj v prtljažnik spravimo od 372 do 1129 litrov tovora pri zloženi zadnji klopi. Zadnja klop je enakih mer, tako da je tudi coupe vsaj teoretično namenjen petim potnikom, čeprav je pri njem udobje in počutje zadaj občutno slabše.
V notranjosti od hišnega oblikovalskega trenda še najbolj izstopa nenavaden, a sodoben in lahko berljiv sklop merilnikov. V sredini je velik digitaliziran zaslon s podatki o hitrosti, na levi pa klasični števec za prikaz motornih vrtljajev, podobno torej kot pri motornih kolesih.
Seznam serijske in dodatne opreme je obsežen, med drugim za vstopanje in zagon motorja elektronske kartice ni treba izvleči iz žepa. Novi megane ima tudi elektronsko ročno zavoro s pomočjo za speljevanje v klancu, a to sta dodatka, ki sta bila na voljo že pri nekaterih drugih renaultih. V vozilo je po pričakovanjih vgrajena sodobna varnostna oprema, znana iz aktualne lagune, zato naj bi na preizkusnih trkih Euro NCAP doseglo dobre rezultate.
Ogromno truda in znanja so francoski inženirji vložili v izdelavo ključnih elementov podvozja, zato se novi megane
Moje cvetje
med vožnjo obnaša občutno bolje kot predhodnik. Volan je postal že skoraj dir-kaško neposreden, za polovico krajši je odzivni čas servo mehanizma, v ovinkih je manj nagibanja karoserije in še posebej coupe tudi v ostrih ovinkih dolgo ne pokaže težnje po neželeni spremembi smeri. Coupe ima nekoliko trše vzmetenje, saj je spuščen bliže k tlom kot predhodnik, kar prav tako pripomore k stabilnejšim in bolj dinamičnim voznim lastnostim.
V coupeju bo na voljo 1,6-litrski bencinski motor s 110 KM in 2,0-litrski TCe s 180 KM, naslednje leto pa se jima bo pridružil še povsem novi Tce, in sicer 1,4-li-trski agregat s 130 KM. Dizelsko ponudbo v coupeju sestavljajo 1,5-litrski dCi s 85 KM ali s 105 KM in 1,9-litrski dCi s 130 KM, že kmalu pa se jim bosta pridružila še 1,5-litrski dCi s 110 KM ter najmočnejši dCi z 2,0-litrsko prostornino in 160 KM. Izbira motorjev v petvratni različici je podobna coupejevi ponudbi, ob vseh že naštetih motornih možnostih pa bodo v petvratnem meganu na voljo še najšibkejši bencinski motor z 1,6-litrsko prostornino in 100 KM, 2,0-litrski bencinski motor s 140 KM in tudi 2,0-litrski dCi s 150 KM. Ročnim in samodejnim menjalnikom se bo prihodnje leto pridružil še menjalnik s spremenljivim razmerjem med prestavami.
Francozi ne pozabljajo omeniti, da je megane tudi okolju prijazen avto, ker je mogoče reciklirati 95 odstotkov njegovih delov, v vsakem novem avtomobilu pa je za desetino delov iz recikliranih materialov.
Megane je za Renault zelo pomemben avto, ki ima na trgu vrsto močnih tekmecev, verjetno pa se bo začel prodajati ob rahlo neprimernem času, saj recesija ne prizanaša avtomobilski industriji in kupni moči. Po tehnični plati je bilo narejenega veliko novega, snovalci so upoštevali tudi mnenja strokovnjakov in kupcev, megane tretje generacije pa bo pri nas že v začetku decembra (coupe mesec dni pozneje). Za prodajni uspeh bo pomembna tudi cena, ki za zdaj ostaja neznanka, a po nekaterih informacijah naj bi megane obdržal ceno odhajajočega modela.
Danilo Majcen
Nosečnost in manjše težave v nosečnosti (2)
Za preprečevanje in zdravljenje vaginalnih infekcij je pomembno zagotavljanje ustrezne pH vrednosti nožnice (intimna mila, pripravki s kislim ph), pomagajo tudi ustrezna oblačila (bombažna).
Zaprtje je težava kar tretjine nosečnic. Vzrok je s hormoni povezano zmanjšanje motilitete črevesja ter povečana absorpcija vode in elektrolitov. Zaprtje povzroča tudi zmanjšana telesna dejavnost in v nosečnostni pritisk rastoče maternice na črevesje. Za zaprtje je značilno trdo blato in boleče odvajanje manj kot trikrat tedensko. Nekatere nosečnice jemljejo še preparate z železom zaradi anemije, kar lahko dodatno prispeva k zaprtju. Priporočljiv je vnos vlaknin in tekočine ter redna
telesna dejavnost. Izmed pripravkov so dovoljena prehranska dopolnila z la-nenim semenom, slivovim izvlečkom in pšeničnimi otrobi. Gre za snovi, ki v črevesju nabreknejo, vežejo vodo in pospešujejo peristaltiko. Izmed zdravil je po posvetu z zdravnikom dovoljena uporaba tistih, ki vsebujejo laktozo. Odvajala, ki vsebujejo zdravilna zelišča, lahko povzročajo v črevesju blage krče, zato jih nosečnicam ne svetujemo.
Do zgage pride zaradi relaksacije mišic v spodnjem delu požiralnika, kar dovoljuje vračanje želodčne vsebine navzgor. Refluks kisline povzroča vnetje požiralnika in zgago. To se v nosečnosti poslabša zaradi pritiska ploda na želodec. Pomagamo si lahko z dvignjenim
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm.
vzglavjem, uživanjem manjših obrokov hrane in izogibanjem obrokom pred spanjem. Možna je tudi uporaba zdravil. Pred uporabo antacidov, zdravil, ki nevtralizirajo kislino v želodcu, se posvetujte s farmacevtom.
Slabost in bruhanje se v nosečnosti pojavi pri 75 % žensk in večinoma mine po 14. tednu nosečnosti. Lahko se pojavi ob kateremkoli delu dneva, najpogosteje pa zjutraj. Za
preprečevanje in lajšanje slabosti in bruhanja svetujemo večje število manjših obrokov, razporejenih preko celega dne, prehrano bogato z beljakovinami, zadosten vnos tekočine v telo, počitek, izogibanje hrani, ki povzroča slabost, mastnim in močno začinjenim jedem.
Bolečina v bradavicah ob dojenju je v prvih dneh po porodu običajna. Priporočamo mazanje bradavic z materinim mlekom, lanolinom oziroma s pripravki, ki so posebej namenjeni negi bradavic.
Med nosečnostjoje pogostejše uriniranje normalno, če pa ga spremlja pekoč občutek in seč z neprijetnim vonjem, se je treba oglasiti pri zdravniku, ki ugotovi, ali gre za vnetje, ki ga moramo zdraviti, saj lahko prizadene ledvica. Nadaljevanje prihodnjič Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm.
Lekarniška podružnica Videm pri Ptuju
Megleni dnevi
Za nami so precej otožni in megleni dnevi, temperature pa še vedno take, da lahko številne posodovke pustimo še na prostem. Tudi v prihodnje se ne obeta kaj dosti drugače, le še nekoliko hladneje bo. Kljub temu pustimo gorenjske na-geljčke, oleandre, rožmarin in lovor še zunaj. Seveda jih prestavimo v zavetje zidov hiše. Izberemo zahodno ali vzhodno stran. Zalivamo le toliko, da se rastline ne izsušijo. V takem vremenu, kot se nam obeta, zalivanje verjetno sploh ne bo potrebno.
Sobne rastline
Dan se je močno skrajšal, temno je že več kot 14 ur, zato ste verjetno tudi sami opazili, da zatemnjevanje božičnih zvezd ni več potrebno. Zdaj samo poskrbite za dovolj vlage, nekaj hrane in puste zimske dneve vam bodo obarvale z lepo obarvanimi ovršnimi listi.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Mraza še vedno ni in opažam, da mnogi še vedno uživate v cvetenju poletnih balkonskih cvetic. Na prostem pa moramo počasi poskrbeti za okrasne grmovnice, trajnice, pa tudi čebulnice in naše jesensko-zimske lepotice, ki smo jih zasadili z namenom, da bodo tudi pozimi gredice pisane in zanimive.
Zdaj je čas, ko listja z okrasnih grmov in dreves niti ne zmoremo dovolj hitro grabiti. Vsega tega listja ni dobro dati na kompost, saj mora biti kompost sestavljen iz različnih plasti organskih snovi. Čim je ena plast predebela, organska snov ne razpada enakomerno in kompost ni tako uravnotežen, kot bi moral biti. Zato pa vam bodo zelo hvaležne trajnice in grmovnice, če boste del tega listja porabili za to, da jim zavarujete korenine. Posebej pomembno je, da zaščitite korenine na novo posajenih rastlin.
Foto: Miša Pušenjak
Da pa vam veter ne bo raznašal listja vse naokoli, si lahko pomagate z vrtno kosilnico. Z njo tudi veliko hitreje poberete vse listje kakor z grabljami. S tako kosilnico lahko imenitno pobereš tudi listje s trave, to listje je lepo sesekljano in idealno za pokrivanje korenin rastlin. Tudi čebulnice, posebej tulipani, vam bodo hvaležne za toplo zimsko odejo. Le spomladi moramo biti dovolj hitri, da pravočasno odgrnemo listje, drugače lahko povzročimo gnitje. Posebej vam svetujem, da na tak način zavarujete okrasne trave; predvsem pampaška trava - Cortaderia selloana ima zelo plitve korenine in v suhi zimi brez snega in z globokim mrazom rada pomrzne.
Kljub temu da sem to že večkrat zapisala, ne bo odveč če pred zimo ponovim še enkrat. Okrasnih trav nikoli ne pore-žemo pred zimo, lahko jih le zavežemo skupaj. Ta šop listja je lep tudi pozimi, posebej ko se na njem nabira ivje. Je pa tudi zelo koristen, saj je namenjen varovanju korenin. Če pa listje porežemo, so korenine direktno izpostavljene mrazu, dežju, pa tudi soncu, ki je lahko tudi pozimi za kratek čas dovolj toplo. Zato svetujem, da mlade, letos presajene okrasne trave zavarujete tako, da kar preko listja na koreninski vrat in okoli rastline nasujete listje, vse skupaj pa še prekrijete z zemljo, da ne bo listja odpihnil veter. Seveda bo taka zaščita koristna tudi za nekoliko starejše rastline.
Enako lahko naredite tudi z občutljivejšimi trajnimi zelišči, kot je na primer žajbelj, sivka ali pehtran. Spomladi pa moramo to zaščito dovolj hitro odgrniti, jo zakopati v tla in bo lepo služila kot gnojilo. Drugega potem te rastline sploh ne bodo potrebovale.
Še vedno je čas za sajenje novih spomladi cvetočih čebulnic, trajnic in grmovnic. Ker pa so čebulnice zdaj že precej časa na suhem, jih je dobro pred sajenjem čez noč namočiti v toplo vodo, da hitreje pridobijo potrebno vlago za čimprejšnjo rast korenin. Tudi trajnice, ki ste jih naročili po pošti, pred presajanjem namočite v vodo, po presajanju pa jih zaščitite z listjem ali drugo organsko maso. Vendar jih v nobenem primeru ne pokrivajte z agrokopreno, le koreninski sistem naj bo zavarovan pred zimo. Namesto vode lahko uporabite močnejši žajbljev čaj ali čaj iz listov in cvetov bal-drijana. Žajbljev čaj razkužuje in odstrani glivice in bakterije, baldrijan pa pomaga rastlinam, da so bolj odporne na mraz, tako se bodo pred zimo prej in močneje ukoreninile.
Danes kupimo večino okrasnih grmovnic in dreves posajenih v lonce. Te samo večer pred sajenjem dobro zalijemo. Tiste, ki pa imajo gole korenine, zvečer ravno tako namočimo v vodo. Tako jim pomagamo, da hitro pričnejo razvoj novih korenin.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
10. novembraje v bolnišnici pri Neaplju umrla pevka Miriam Makeba. Makeba, znana tudi kot Mama Afrika, je bila legendarni glas črne celine in simbol boja proti apartheidu. Nekaj ur pred smrtjo je 76-letnapevka nastopala na koncertu v podporo italijanskemu pisatelju in novinarju Robertu Savi-anu, kateremu zaradi knjige Gomora grozijo s smrtjo. Miriam Makeba se je rodila 4. marca 1932 v Johannes-burgu. Z njeno smrtjo svet ni izgubil le odlične pevke , ampak tudi zelo pogumno žensko z velikim srcem, ki se je borila za pravice Afričanov. Makeba je bila prva temnopolta pevka, ki je leta 1966 prejela grammyja za album An Evening with Belafonte/ Makeba, ki ga je posnela skupaj s Harryjem Belafon-tejem. Vsi pa seje spomnimo tudi po njeni največji uspešnici, skladbi Pata Pata. ®®®
Znani se že letošnji dobitniki MTV-jevih evropskih glasbenih nagrad. Svečana podelitev je potekala v mestu Beatlov, Liverpoolu. Prireditev sta vodila Jared Leto in Katy Perry, ki je s svojim albumom One Of The Boys in veliko uspešnico I Kissed A Girl zaznamovala letošnje leto in prejela nagrado za najboljšega novinca leta. Z dvema nagradama - in to v najprestižnejših kategorijah - pa se lahko pohvali Britney Spears, ki je dobila nagrado za najboljšega izvajalca
in najboljši album leta. Za najboljšo skladbo leta so razglasili So What, ki jo izvaja Pink. Poleg nagrade za najboljšega novinca in skladbo so podelili še nagrade v kategorijah za najboljšega rock izvajalca in najboljši video (obe nagradi je prejela skupina 30 Seconds to Mars), za najboljšega r'n'b ali hip-hop izvajalca (Kanye West), najboljšega izvajalca vseh časov (Rick Astley), najboljšega koncertnega izvajalca (Tokio Hotel), izbrali pa so tudi najboljšega evropskega izvajalca leta (turška zasedba Emre Aydin). Med nominiranci za letošnje nagrade se je v kategoriji za najboljšega jadranskega izvajalca znašla tudi slovenska zasedba Leeloojamais. V tej kategoriji je zmagal bosanski izvajalec Laka. Največji osmoljenci večera so fantje iz zasedbe Coldplay, ki kljub trem nominacijam niso prejeli nobene nagrade. Posebni gost prireditve je bil sir Paul McCartney, ki je prejel posebno nagrado za „legendo vseh legend". Glasbeni spektakel so s svojimi nastopi popestrili Beyonce, Kid Rock in The Killers.
Bruce Springsteen bo izdal svoj novi album januarja prihodnje leto in s tem obeležil inavguracijo novega ameriškega predsednika Baracka Obame. Naslednik njegovega lanskega albuma Magic, na katerem najdemo tudi skladbo pod naslovom
Foto: internet
Katy Perry
Le s t v i
V NAJ
1.	SO WHAT - PINK
2.	WHATEVER YOU LIKE - T.I.
3.	HOT N COLD - KATY PERRY
4.	GIRLS - SUGABABES
5.	IF I WERE A BOY - BEYONCE
6.	SEX ON FIRE - KINGS OF LEON
7.	BEGGIN' - MADCON
8.	WOMANIZER - BRITNEY SPEAR
9.	GOTTA BE SOMEBODY - NICKELE
10.	THE PROMISE - GIRLS ALOUI
11.	THE WINER'S SONG - GERALD»
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
To je to
Foto: internet
Miriam Makeba
Workin' On A Dream, ki jo je Springsteen izvajal tudi na Obamini predstavitvi v Clevelandu. Bruce Springsteen je bil v letošnji ameriški predsedniški kampanji veliki podpornik Obame in je organiziral koncerte in zbiral denar za njegovo kampanjo.
®®®
Manic Street Preachers prav tako snemajo nov album, na katerem bomo lahko slišali skladbe, ki jih je napisal njihov izginuli član Ri-chey Edwards. Polnih 13 let od izginotja kitarista in vo-kalista te velške rock skupne so se preostali člani zasedbe odločili, da bodo posneli omenjeni album. Izbrali so devet skladb in jih posneli ob producentski pomoči Stevea Albinia. Album bo nosily naslov Journal For Plague Lovers in naj bi izšel spomladi prihodnjega leta. Svoj zadnji album Send Away the Tigers je skupina Manic Street Preachers izdala leta 2006.
®@®
Britanski rockerji iz zasedbe Coldplay so na svečani podelitvi letošnjih World Music Awards (Svetovnih glasbenih nagrad) v Monaku prejeli nagrado za najbolje prodajane izvajalce na svetu. Nagrado so prejeli zahvaljujoč svojemu zadnjemu albumu Viva La Vida
or Death and All His Friends, ki je osvojil vrhove vseh svetovnih glasbenih lestvic. Coldplay so prav tako prejeli nagrado za najboljše rock izvajalce leta. World Music Awards vsako leto nagrajuje izvajalce iz celega sveta na osnovi uradnih podatkov o prodaji na svetovnem tržišču. Nagrade so prejeli še Leona Lewis kot najbolje prodajana ženska izvajalka, v moški konkurenci je to nagrado prejel Kid Rock, ki je zmagal tudi v kategoriji moški pop/rock, medtem ko je v ženski pop/rock kategoriji nagrado osvojila Amy Winehouse. Alicia Keys je proglašena za najboljšo r&b izvajalko. Že omenjena Leona Lewis je prejela tudi nagrado za naj debitantko leta. Med vsemi nagradami je potrebno izpostaviti tudi posebno diamantno nagrado, ki so jo prejeli The Beatles za več kot 100 milijonov prodanih kopij svojih izdaj. Nagrado je v Monaku sprejel njihov bobnar Ringo Starr. Po uradnih podatkih je slavna britanska četvorka število 100 milijonov presegla že davno in ocenjujejo, da se končno število prodanih kopij giblje že okrog milijarde; tako so Beatlesi tudi uradno rekorderji po prodaji v zgodovini svetovne glasbe.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	LIVE YOUR LIFE -T. I. Featuring Rihanna
2.	WHATEVER YOU LIKE - T. I.
3.	SO WHAT - PINK
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	HERO - X FACTOR FINALISTS
2.	IF I WERE A BOY - BEYONCE
3.	THE PROMISE - GIRLS ALOUD
NEMČIJA
1.	ALLEIN ALLEIN - POLARKREIS 18
2.	SO WHAT - PINK
3.	THIS IS THE LIFE- AMY MACDONALD
Matic je srednješolec. Najstnik. Del sveta, ki ga odrasli seveda ne razumemo. In je seveda zelo kritičen do vsega dogajanja okrog sebe. Za razliko od mnogih vrstnikov pa Matic svoje mnenje rad zapiše. Kakšen je torej pogled najstnikov na svet, bomo poslej izvedeli iz prve roke. Se strinjali z njim ali pa ne. Vsekakor pa upam, da se bomo zamislili ...
Urednik
Terapevt? Prosim, ne!
Ja. Zadnjič sem tako malo za hec, malo zares razmišljal o tem, kako se dandanes sleherna stvar plača. Zraven davkov in hrane so ljudje pripravljeni plačati še marsikaj drugega. Pripravljeni so plačati tudi pogovor. Kakor hitro imamo kak problem ali pa smo psihično bolj ali manj na dnu, se v teh časih več ne obrnemo na prijatelja, sorodnika ali pač znanca, da bi se z njim iskreno in odprto pogovorili, kakor smo to prakticirali včasih. O ne, danes je moderno, da gremo do kakšnega psihoterapevta, psihologa ali samooklicanega svetovalca za ne vem kakšno področje, se malce pogovorimo, za uro, ki nam je totalno spremenila življenje, pa mu pustimo kakšnega stotaka.
Sicer me vse skupaj bolj spominja na kakšen modni hit, pa tudi prav. Če kdo želi popolnemu tujcu plačevati trimestne zneske za pogovor, kar naj. Samo naj mene ne pošiljajo k njim. Jaz sem bolj »normalen« in probleme rešujem s svojimi prijatelji. Sem pa opazil v zadnjem času tudi to, da tako ne razmišljajo posamezniki, pač pa je to mišljenje celotne družbe. Kakor hitro komu omeniš kakšno osebno težavo, te ne vpraša, ali bi ti slučajno lahko kako pomagal ali če si morda želiš pogovora, ampak te še v istem trenutku napoti h kakšnemu terapevtu, kije mega odličen in kaj vem kaj še. Vrag pa tak nasvet! Prijatelji te veliko bolje poznajo in po mojem veliko bolje vedo, kaj je dobro zate. SpLOH pa ne bom plačeval za nekaj, česar je po mojem sposoben prav vsak človek - pogovora!
Skratka, z vsem skupaj sem želel povedati, da mi je neumno, kakšne vsote so ljudje pripravljeni odšteti za pogovor. Se že veselim reklame, ki se bo drla: »Imate problem? Obiščite nas! Mislite, da nimate težav? Vam jih bomo pa poiskali. Zanikanje je prvi znak! Mi smo tu, da vam pomagamo (in da vas mastno oberemo). Izkoristite to enkratno življenjsko priložnost!« Samo to še mi manjka. Sicer pa ... Kdo pa je še tak tip, da v eni uri s sedenjem in nekaj zapiski toliko zasluži.
V zadnjem času je takšnih cela poplava. Eni so bolj, drugi manj uspešni. Eni služijo stotake, spet drugi milijone. Ob tem ne morem mimo Dr. Phila, ki - mimogrede - sploh ni doktor. Sicer je njegov oče psiholog, ampak to ni toliko pomembno. Ta vsakemu pove, da je težava v njem in da se je s težavo potrebno soočiti, nato pa vsi v en glas vzklikajo, ploskajo ter ga slavijo. Kako se je z vsem tem treba spoprijeti, je seveda razvlekel tudi na dvesto strani in potem to prodajal kot biblijo. Čestitam! Meni, prosim, tople vode ne prodajati, ker to je stara modrost. Mnogo starejša kot Dr. Phil. Bistvo je, da so ljudje prepričani, da potrebujejo svetovalca, ti pa na ta račun lepo živijo. Konec koncev pa se je verjetno potrebno vprašati, zakaj sploh to počnemo. Verjetno zato, ker živimo med štirimi stenami, pogovarjamo pa se še samo preko računalnikov. In ta tempo... Sicer v življenju res nič ni zastonj in skoraj vsak 'Dober dan' kaj stane, ampak vsaj pogovor med dvema človekoma bi pa lahko bil. Saj konec koncev tudi je, samo sogovor-ca si je potrebno poiskati. Zato pa imamo prijatelje in družino. Najprej bi se morali zateči k njim, ne pa h kakšnemu ožemalcu denarnic! Tisti, ki pa imate denarja na pretek, pa si raje privoščite kaj, kar vam bo resnično polepšalo dan.. In to zagotovo ni kakšna zatežena baba, ki bi vam solila pamet! Odločitev pa je vaša, ali boste sledili modni muhi ali zdravi pameti.
Matic Hriberšek
Leona Lewis
Kaj bomo danes jedli
TOREK
ocvrti cvetačni zrezki*, solata SREDA
dušeno mleto meso z zelenjavo, njoki,
solata
ČETRTEK
kislo zelje, krompir v kosih, pečenica PETEK
ribje palčke, krompirjeva solata SOBOTA
pasulj, prekajeno meso NEDELJA
goveja juha s palačinkami, ocvrti kaneloni s šunko in sirom, pomfri, solata PONEDELJEK
testenine s smetano in sirom**, solata
*Ocvrti cvetačni zrezki
1 glava cvetače, 3 jajca, drobtine, 1 strok česna, vejica peteršilja, sol,
moka.
Cvetačno glavo očistimo, razdelimo na cvetke in jo v osoljenem kropu skuhamo. Ko je kuhana, jo odcedimo, pretlačimo cvetke z vilico, dodamo razžvrkljano jajce in bele drobtine po občutku. Posolimo, dodamo strt česen in sesekljan peteršilj. Zmes mora biti tako gosta, da lahko oblikujemo zrezke. Zrezke paniramo v moki, jajcu in drobtinah (v drobtine lahko dodate tudi nekaj sezama) ter jih ocvremo v olju.
**Testenine s smetano in sirom
500 g testenin, 3 dl sladke smetane, 3 stroki česna, riban sir ali mozzarella.
Testenine na pol skuhamo v slanem kropu. Sladko smetano zavremo, dodamo sesekljan česen. Testenine odcedimo in pre-tresemo v pekač. Zalijemo z vročo smetano in po vrhu naribamo sir. Pečemo okrog 15 minut pri 230 stopinjah.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SESTAVIL
EDI KLASINC
POSKOČEN PLES
Štajerski TEDNIK
SESTRIČNA
VERSKA USTANOVA ZA
REDOVNIKE
NEMŠKA VOJNA LADJA
BAJESLOVNO BITJE
PIKAJOČA ŽUŽELKA
PRIPADNIK STRANKE, PARTIJEC
AMERIŠKI
FIZIK, NOBELOVEC (SAMUEL)
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (CLAUDE)
LEPOTIČJE, LIŠP
ANTON INGOLIČ
VEDSKI BOG OGNJA
ŠPORT V RINGU
ALFI NIPIČ
VERSKI ODPADNIK
SILVO TERŠEK
GRŠKA BOGINJA USODE
100
LIRSKA PESEM
GRŠKI BOG VOJNE
GOSPOSKA HIŠA
HOTEL V SPLITU
HASEK, PRID
PREPROST PLUG
DRUŽINA TROPSKIH RASTLIN
MAMILO
IZSILJEVALEC
KITAJSKA LONČ. PEČ
IZMUČENOST
MINISTER ZA OBRAMBO ERJAVEC
PRIPOMOČEK PRI
MATEMATIKI
ANTON AŽBE
Iskrice
E
Ljubezen je partija kart, kjer vsi goljufajo. Moški - da bi dobili, ženske pa - da ne bi izgubile.
-k-k-k
Ljubezen! Ta beseda mi zveni tako čudovito, da menim: vse kar izvira iz ljubezni, mora biti prav tako čudovito.
-k-k-k
Ljubezen je ključ, ki pri človeku vse odpira.
•k-k-k
Biti ljubljen pomeni več, kot biti bogat, ker pomeni biti srečen.
-k-k-k
Bral sem nekje, da je ljubezen prvo poglavje velike knjige o nehva-ležnosti.
-k-k-k
Če ljubiš, ti nihče ne more do živega.
-k-k-k
Iskati pot do ljubezni z razumom je prav tako nesmiselno, kot iskati sonce s svetilko.
-k-k-k
V	nekem romanu je več ljubezni kot v nekem velikem mestu.
-k-k-k
V	ljubezni je samo začetek privlačen. Ne čudim se, da ljudje z zadovoljstvom pogosto pričenjajo znova.
-k-k-k
Tam, kjer vlada ljubezen, ni ne velikih, ne majhnih.
Smeh ni greh
Lovca na medvede se pogovarjata.
"Kako vedno ustreliš tako velikega medveda?"
"Ni težko. Poiščeš votlino, stopiš vanjo, zažvižgaš in ustreliš, ko pride medved."
Čez čas se zopet srečata, vendar je drugi lovec ves v povojih in mavcu.
"Kaj se pa ti je zgodilo?"
"Poiskal sem votlino, zažvižgal in..."
"Jeprišel medved?"
"Ne, vlak."
Stane lovi ribe in opazi moškega, ki brodi po vodi in nekaj išče. "Kaj pa iščete?" "Očala so mi padla v Soro."
"Saj sva vendar na Savi
LATVIJSKI TEKAČ NA OVIRAH (IGORS)
MUSLIM, ŽENSKO IME
MOŠEJA V JERUZALEMU
TALNA OBLOGA
GR. BOGINJA MESECA
KAZAH-STANSKO KOLESARSKO MOŠTVO
ZDA
(ORIG.)
CUFAR TONE
ANGLEŠKI PEVEC
(BRIAN)
ANTON AŠKERC
DESNI PRITOK SAVE
POSEKA V GOZDU
MOŠKI POTOMEC
AMERIŠKA PEVKA JAMES
LUKA V
IZRAELU
"Vidite, kako nič ne vidim brez očal!"
Ribič se baha: "Na morju sem nekoč ujel tako veliko ribo, da se je gladina morja znižala za 5 centimetrov, ko sem jo potegnil na suho."
"Potem si ujel velikanskega kita."
"Ne bodi smešen, kita sem imel za vabo."
"Nekateri ribarijo zaradi športa, drugi iz dolgočasja, tretji zaradi živcev, zakaj pa ribarite vi?"
"Rad bi ujel kakšno ribo."
"Tomaž ima pa res nesrečo. Kadar kupi dovolilnico za ribolov, nič ne ujame."
"Kaj pa če lovi brez dovolilnice?"
"Takrat ujamejo njega."
"Ali lahko naberem na vaši njivi nekaj črvov za ribolov. Ko se bom vrnil, vam bom prinesel ribo za odškodnino?"
"Kaj pa če ne boste nič ujeli?"
"Potem vam bom vrnil črve."
Ribič je letni dopust zapravil za ribolov v planinskih potokih, vendar je šele ob koncu ujel eno samo majhno ribico. Potožil se prijatelju: "Poglej, za tole majhno ribico sem zapravil pol mesečne plače."
Prijatelj: "Vesel bodi, da nisi ujel dveh."
Znana klepetulja opazi na bregu reke ribiča, kije ravno ujel ribo.
"Uboga ribica..."
Ribič: "Sama sije kriva. Če bi imela usta zaprta, se ji ne bi nič zgodilo."
"Kje pa si ujel tele ribice, ljubi?"
"VSavi kot po navadi."
"Uboge ribice, kako dolgo pot so morale narediti od morja do Save!"
"Zakaj me tako čudno gledaš?" vpraša ribič ženo, ko se vrne iz ribarjenja.
"Soseda pravi, da te je videla v ribarnici."
"In kaj potem? Ujel sem preveč rib in se jih nesel v ribarnico."
Planinec prijatelju: "Včeraj je tako deževalo, da sem bil ves premočen, dežnik pa je ostal suh."
"Topa težko verjamem."
"Dežnik sem pozabil doma."
Ugankarski slovarček: AKSA = muslimanska mošeja v Jerzuale-mu; ALTMARK = nemška vojnalad-ja med 2. svetovno vojno; ETTA = ameriška pop pevka James; JAO = kitajska lončarska peč; KAZANOVS = latvijski tekač na ovirah (Igors, 1963-); KONARACIJE = družina tropskih rastlin; MAVA = bajeslovno bitje; TALIAN = češki ljudski ples; TMA = libanonska letalska družba.
■BUBJSV
'W '0}S 'J^BU '^jUDjlOJS 'BS3 'SUUft/ Vsn 'l9JBVI 'Í!JB 'JÜ9HBJ 'jb>i -UBJJS 'W 'BJ!IU3 'Bpo 'IV 'BSO 'JSOU -ej|L|S 'S>10q 'BABUI 'iBUjLUBI 'AB"| '>|JBLU}|V '9Í90BJBUC»! 'BUBJJS9S '^¡U -AOOBg 'UB!|BJ 'BZUB"| '|B9JB 'B>1|Od :ouABJopoA :a>jUBZ!J>j Aa^say
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjitztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
RADIJ
100 m
Govori se ...
... da so na Vursu dokazali svojo ažurnost, saj so o odkritju stekle lisice v okolici Tržca javnost obvestili v manj kot dveh mesecih.
... da uboge lisice sploh ne vedo, da so s svojo steklino udarile na napačnem koncu, kajti za Polance je od nekdaj pravijo, da se jih drži lastnost, 'da bi kuj mau, dau pa ne bi!' Kaj pa če se tako zgodi tudi s steklino?!
... da se holermuški svetniki še kako zavedajo pomembnosti lastnega znanja. Tako močno, da so prejšnji teden prekinili pomembno sejo in se složno udeležili proslave ob 10-letnici tamkajšnje gimnazije.
... da so Štajerci skoraj upravičeno malo užaljeni, saj se z rekorderjem v vinjenosti martinujočih voznikov tokrat lahko pohvalijo Primorci, kjer so odkrili voznika s skoraj petimi promila-mi alkohola. Naši, z dvema
pa pol se lahko kar krepko Vidi se skrijejo.
... da je rešitev za trenerja ptujskih brcajočih labodov prišla res v zadnjem trenutku - baje tudi s pomočjo harmonike.
Za ostre oči • Najdi razlike
. da bi lahko bil avtor nove stand up mono komedije „Zapufanpika sn"morda res tudi malo zapufan, saj pijača v prestižnem ptujskem hotelu ni poceni.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Maks Kostanjevec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat je fotografija poučna - kaže namreč, kako mali Klemen Predikaka praži bučna semena, da bo iz njih priteklo olje. Fotografijo je posnel njegov dedek Maks Kostanjevec, ko sta z vnukom obiskala oljarno Kocbek na Stari Gori.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
		3	2		6	4		
			4		1			
6	5			3			9	1
2			8		5			9
		6				3		
8			1		3			2
4	1			8			3	5
			5		4			
		5	3		2	1		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€€	000
Bik	¥»¥	©©	€	0
Dvojčka	VV	©©©	€€€	0
Rai	V	©©	€€€	000
Lev	vv	©©©	€	0
Devica	VVV	©©	€€	000
Tehtnica	V	©©	€€€	0
Škorpijon	VV	©	€€	000
Strelec	VVV	©©	€	0
Kozorog	VV	©	€€€	000
Vodnar	VVV	©	€€	0
Ribi	VV	©©©	€€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 18. novembra do 24. novembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 21. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec-ka iz prejšnje številke je: Martina Krušič, Dobrina 22/a, 2287 ŽETALE.
Anekdote slavnih
Francoski pesnik Alfred de Vigny je bil vzvišen in nedostopen za radosti navadnega človeka. Aleksander Duma, oče, ki je zelo cenil dobrote dobro obložene mize, je o njem začudeno dejal: "Si lahko mislite, da ni nihče od ljudi, ki jih poznam, ni prav nikoli videl de Vignyja pri jedi?!"
Na koncertu je trobentač pri zadnjem stavku Beethovnove Eroice zamudil svoj vložek. Ko so poslušalci po izvedenem delu, navdušeno ploskali izvajalcem in so se godbeniki priklanjali in zapuščali svoja mesta, je nizozemski dirigent Willem Mengelberg jezno pokazal na trobentača in vzkliknil: »Vi pa kar lepo ob-sedite!« Dirigent je namreč vsako napako v orkestru občutil kot svojo osebno bolečino.
Nekoč je pogovor pri slovenskem generalu Rudolfu Maistru nanesel na nekaj, kar ga je vse življenje bolelo: na nesrečni koroški plebiscit. Takrat je ljubljanska Opera uprizorila opero "Go-sposvetski sen" Rista Savina, ki je bil tudi general. Maister je v pogovoru o tem pristavil: "Širca (opomba: Savinom pravi priimek) in jaz - oba sva generala, vendar je imel Širca več sreče: njemu se
je gosposvetski sen posrečil, meni pa izjalovil."
***
Ko je nemški pisatelj Heinrich Mann čakal v marsejskem hotelu na begu pred Hitlerjem na francoski izstopni vizum, je rekel svojemu pisatelju - kolegu: "Človek lahko stoji nekaj trenutkov na glavi.. narod malo dlje ...
ampak potem enkrat mora pasti!"
**
Francoski državnik in predsednik vlade Aristide Briand je bil strasten ribič, vendar je popolnoma opustil ribarjenje, ko je postal predsednik vlade. Neki britanski politik mu je to očital in zagotavljal, da v Angliji državniki še naprej ribarijo, tudi kadar prevzamejo odgovorne dolžnosti.
Briand mu je odgovoril: "V Angliji že mogoče, v Franciji pa vse ribe, kadar postane ribič predsednik ministrskega sveta, stopijo v opozicijo."
Na očitek, da Nemci obstreljujo tudi bolnišnice, je nemški železni kancler Bismarck odgovoril, da njihov nasprotnik strelja celo na zdrave ljudi.
O neki knjigi se je razširil glas, da je v njej veliko novega in resničnega. Ko jo je prebral nemški dramatik, zgodovinar in teolog Gotthold Ephraim Lessing, je o njej dejal: »Samo to je škoda, da tisto, kar je v njej novo, ni resnično, kar pa je resnično, ni novo.«
Sodelovanje med ptujsko Ekonomsko šolo in dvema šolama s Finske je izpeljano v sklopu programa Leonardo da Vinci, ki je med drugim namenjen razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi ter povezovanju socialnih partnerjev. Mednarodne izmenjave s Finci je ptujska Ekonomska šola začela izvajati leta 2006. Takrat so dijaki iz Lahtija nekaj tednov preživeli na Ptuju. Ker je bilo zadovoljstvo obojestransko, so izmenjave nadaljevali in doslej so se naši dijaki že dvakrat odpravili na Finsko, nazadnje marca letos. Takrat so tja odpotovali s pomočjo donatorstva enega ptujskih podjetij.
Pred dvema tednoma so Finci obisk vrnili in na Ptuj je prispelo 15 dijakov iz dveh finskih izobraževalnih konzorcijev: Salphausa in Omnia. Na njihovem tritedenskem obisku na Ptuju jih spremlja učiteljica Maire Joutsi, ki je pred tremi leti k nam pripeljala tudi prvo skupino gostujočih dijakov.
Na Ekonomski šoli Ptuj v mednarodnem projektu sodelujejo domala vsi učitelji, koordinator izmenjave je Aljoša Bradač, v največjo pomoč pri ustanavljanju učnega podjetja pa sta učiteljici Nada Trop in Nataša Iljevec. Omenjeni učitelji skupaj 31 dijakom iz Finske in Ptuja pomagajo pri ustanavljanju učnega podjetja.
Dijaki se resno "igrajo"
Projekt ustanavljanja šolskega podjetja zajema vse korake, ki jih zahteva taka ustanovitev v dejanskim razmerah. »Dijaki se resno igrajo,« je v nekaj
besedah delo dijakov opisala Tropova.
Ustanavljanje podjetja so pred dvema tednoma začeli skupaj s svojimi finskimi kolegi. Da delo lažje poteka, so razdeljeni v štiri skupine, vsi pa ustanavljajo eno podjetje, ki se ukvarja s trženjem turističnih storitev. Za namišljeno podjetje so najprej pripravili ustrezno dokumentacijo, čemur je sledila registracija na Centru učnih podjetij Slovenije. Podobnega postopka ustanavljanja se dijaki ekonomskih smeri lotevajo tudi v rednem izobraževalnem procesu, le da so tokrat svojo dejavnost nekoliko razširili. Ker pravo podjetje potrebuje brošure, plakate, vizitke, poslovni načrt ter seveda ustrezno ponudbo, so za uspešno opravljeno in ustanovljeno firmo morali pomisliti na popolnoma vse omenjene komponente. Za razliko od običajnega ustanavljanja učnih podjetij poteka delo zaradi sodelovanja s Finci v angleškem jeziku. Tudi poslovni načrt, ki že v slovenščini dijakom ponavadi predstavlja precej težav, je treba spisati v omenjenem svetovnem jeziku.
»Prvi namen, ki ga želimo doseči z omenjeno izmenjavo, je druženje in spoznavanje, ki dijake pripelje do spoznanja, da je treba sprejeti kulturno različnost, in do ugotovitve, da čeprav gre za šolarje, ki živijo dva tisoč kilometrov vstran od nas, smo si dejansko vsi zelo podobni. Drugi namen našega druženja je čisto šolski. Dejstvo je, da se dijaki na ta način resno igrajo, da morajo delati in da spoznajo zadeve in način dejanske registracije oziroma ustanavljanja podjetja. S tem
dijaki spoznajo celoten proces, od ideje do ustanovitve podjetja. Najboljši rezultat vsega pa je, da si pridobijo izkušnje, ki jim ostanejo v spominu celo življenje,« je povedal koordinator projekta, učitelj na Ekonomski šoli Ptuj Aljoša Bradač.
Ne gre pa ob vsem tem delu zanemariti tudi pridobivanja šolskega znanja. Zraven aktivnega učenja angleškega jezika - nekateri dijaki na ta način prvič začnejo aktivno govoriti angleščino in se z njo dejansko sporazumevati - je pomembno tudi spoznavanje geografije, gospodarskega poslovanja in značilnosti same ekonomije. »Zdi se, kot da padejo blokade.
Foto:DB
Sara Jumerovič
Dijaki se začnejo med seboj sporazumevati v angleščini. Morda ni nujno, da se naučijo novih besed, dejstvo pa je, da so bolj samozavestni in da iščejo načine, kako sogovorniku povedati neko stvar. S tem si krepijo samozavest, so pogum-nejši in ugotovijo, da zmorejo več, kot si včasih mislijo,« še dodaja Bradač, ki pravi, da tudi retorični vidik ni zanemarljiv, saj dijaki po nekaj predstavitvah veliko lažje javno nastopajo.
»S takšnim načinom dela se dijaki naučijo samoodgovor-nosti, samostojnosti in ustvarjalnosti. To je zelo pomembno,« je prepričan koordinator mednarodne izmenjave. S tem

\
Foto:DB
Nejc Nedeljko
pa se strinjajo tudi dijaki, ki dodajajo, da so tudi sami veseli novih izkušenj in dejstva, da se z učitelji ob takšnih projektih spoznajo tudi manj formalno.
Ob vsem tritedenskem delu in učenju pa je poskrbljeno tudi za neformalno druženje z gosti. Ekonomska šola Ptuj jim je s pomočjo sponzorjev omogočila kar nekaj izletov, od obiska finskega veleposlaništva v Ljubljani do ogleda Postojnske jame in Lipice. Tritedensko druženje bodo sodelujoči sklenili v petek, ko se bodo dijaki, ki so bivali v Dijaškem domu Ptuj, odpravili nazaj v domačo deželo, ki slovi predvsem po lepi in neokrnjeni naravi.
Foto:DB
Juuli Luostarinen
Dijaki so navdušeni
Iz Ekonomske šole Ptuj je pri ustanavljanju učnega podjetja s finskimi kolegi sodelovalo 16 dijakov. Pri tako imenovanem projektu Practice Firm so bili navzoči dijaki drugega in tretjega letnika Ana Topolovec, Nejc Nedeljko, Matic Gaiser, Nastja Glušič, Urška Zajc, Sara Jumerovič, Doroteja Zajc, Katja Kozel, Tina Radolli, Doris Lukačič, Maša Vajda, Aleš Sitar, Julija Oblak, Saša Pančur, Saša Kamenček in Leo Čeh. Nekatere med njimi smo povprašali o njihovih vtisih, svoja stališča pa sta predstavili tudi dve dijakinji iz Finske.
Sara Jumerovič, EŠ Ptuj: »Med vsemi izkušnjami, ki sem si jih pridobila na tem projektu, mi je najpomembnejše to, da sem na ta način učitelje spoznala po drugačni plati, kot sem jih dojemala sicer. Bolj smo se zbližali tudi dijaki, saj nas povezuje skupna izkušnja. Vse stvari, ki smo jih morali pripraviti za ta projekt, smo delali brez večjih težav. Pripravili smo celo poslovni načrt, ki je v učnem načrtu predviden šele za tretji letnik, pa čeprav smo nekateri mlajši. Všeč mi je tudi to, da si delo razdelimo in da v skupini resnično prevladuje timsko delo.«
Nejc Nedeljko, EŠ Ptuj: »Sam sem bil tudi na Finskem marca in podobno zadevo smo delali tam. Sistem dela je bil enak. Naučili smo se veliko novih stvari, od ekonomije do konkretnega ustanavljanja podjetja, pa tudi komunikacija v angleščini poteka veliko bolj tekoče. Enostavno se pač trudimo sporazumevat in predstaviti svoje mnenje v tujem jeziku.«
Juuli Luostarinen, Finska: »Najbolj od vsega mi je všeč narava v Sloveniji. Doslej sploh nisem vedela, kje je ta vaša dežela. Nisem mogla verjeti, da je pri vas tako toplo, klima mi bolj ustreza, tako da tudi to vpliva na naše razpoloženje in delo. Spoznala sem veliko novih prijateljev, tako iz Finske kot tudi Slovenije. Želim si, da bi se še kdaj vrnili v Slovenijo in pripravili podoben projekt.«
Tea Niemela, Finska: »V Sloveniji me je najbolj impre-sioniralo to, da so dijaki do nas zelo prijazni. Doslej so nam pomagali pri vsem, kar smo jih prosili. Enak projekt, kot ga imamo pri vas, smo delali na Finskem in na ta način smo tudi tam ustvarili podjetje. Sama se sicer ne vidim najbolj kot ekonomistka, bolj kot pravnica. Morda pa bom nekoč ustanavljala pravno firmo in mi bodo te izkušnje prišle prav, kdo ve.«
Dženana Bečirovič
Foto:DB
Tea Niemela
Ptuj • Mednarodna izmenjava dijakov na Ekonomski šoii
Finci na Ptuju ustanavljajo podjetje
Te dni ptujska Ekonomska šola gosti 15 dijakov iz Finske, ki bodo pri nas preživeli tri tedne. V okviru mednarodne izmenjave skupaj z dijaki šole gostiteljice ustanavljajo učno podjetje, ki bo tržilo turistične storitve.
-aJSE
Učno podjetje je tri tedne ustanavljalo 15 finskih in 16 dijakov Ekonomske šole Ptuj.
Pri izvedbi projekta so pomagali učitelji Aljoša Bradač, Nada Trop, Nataša Iljevec in Maire Joutsi.
i
V okviru tovarniškega praznika bomo tudi letos odprli vrata vsem, ki si želite ogledati kako nastaja aluminij in kaj nastaja iz njega.
Vrata tovarne bomo odprli v soboto, 22.11.2008.
Pričakujemo vas ob 8. 30 uri.
Sledil bo organiziran ogled, na katerem boste spoznali del naše zgodbe.
Pridite in poglejte kakšen je Talum letos.
Prisrčno vabljeni
TALUM, d.d., KIDRIČEVO
Lahkota prihodnosti
Prireditvenik
Torek, 18. november
Ptuj, CID, neformalno učenje
Dornava, prostori občine, na ogled likovna razstava ljubiteljske slikarke Elfride Brenčič
Sreda, 19. november
16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Pravljična ura 17.00 Grajena, dom krajanov, srečanje starejših občanov iz Četrtne skupnosti Grajena 18.00 Maribor, Muzej narodne osvoboditve, odprtje razstave »Dišijo praznične dobrote« 18.00 Maribor, Galerija društva likovnih umetnikov Maribor, Židovski trg 10, likovna razstava ob 10-letnici razstavnega sodelovanja med mestoma Bruck na Muri in Mariborom
Četrtek, 20. november
18.00 Ptuj, Miheličeva galerija, slavnostno odprtje umetnin iz keramike primorskega ustvarjalca Ivana Skupina
19.00 Ptuj, leposlovna dvorana knjižnice Ivana Potrča, literarni večer in svečanost ob zaključku bralne značke za odrasle 2008, osrednja gostja večera Erica Johnson Debeljak
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, premiera, Smeti na luni
-	Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Dan slovenskih splošnih knjižnic (ugodnosti
za obiskovalce, podarjamo članarino, en zaračunavamo zamudnin)
KINO PTUJ
Sreda, 19. november, ob 18.00 vabljeni na premiero umetniško-dokumentarnega filma portreta fotografa Stojana Kerblerja »Svet ni vedel, da je pristal v pesmi«
SP
TV
ífoapiSs M'mtmJá pj®gp®äH®ü/
SPORED ODDAJ
TOREK 1S.11.
8.00 Koncert MePZ Destrnik 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 Pri Gašerju - glasbena oddaja 20.00 Praznik Občine Trnovska vas
SREDA19.il.
8.00 Hajdina - Osrednja prireditev 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino
ČETRTEK 20.11.
8.00 Martinovanje Oračev Dornava 9.00 Oddaje ¡z preteklosti - Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 VIDEO TOP 10 odd. 20.00 Oddaja iz občine Dornava
PETEK 21.11.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica-
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOCE POŠKODOVANA VOZILA,
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA LETNIK CENA«,		0PREMA	BARVA
BMW SERIJA 3 TOURING: 318 D	3 11.590,-	AVT. KLIMA	SRERRNA
BMW SERIJA 7:740 IL	1 11.790,-	KOPU. V SLO	KOV. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	3 10.290,-	KLIMA	SRERRNA
CITROEN XANT1A 2.01EVISX	8 2.490,-	KLIMA	KOV. T. ZEL
FORD FOCOS 1.8 TOCI	3 7.490,-	KLIMA	SRERRNA
LANCIAY1.416V	1 3.290,-	KLIMA	T. MODRA
OPEL ASTRA KARAVAN 2.0	1 5.890,-	KLIMA	BELA
RE LAGUNA GRANDTOUR 1.9 DCIEXPESS.	3 6.490,-	AVT. KLIMA	DEIA
RE MEGANE SCENIC 1.9 DCI	0 5.690,-	AVT. KLIMA	SRERRNA
SEAT ALTEA 1.9 TOI	6 14.990,-	AVT. KLIMA	SIVA
SKODA FADIA 1.2	5 6.990,-	KLIMA	KOV.SRERR.
VW PASSAT 1.9 TDI	1 8.590,-	KLIMA	T. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDIHIGHUNE	5 18.490,-	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI C0MF.UNE	6 15.690,-	AVT. KLIMA	KOV.SRERR.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
SADNO DREVJE: jablane - stare in nove sorte, hruške, breskve, marelice, slive, višnje, naši, nešplje, kutina ter češnje, tudi na šibko rastoči podlagi gizela, vam nudi Drevesnica Holc - pri gasilskem domu Grabšinski Breg, Zagorci 61, Juršinci. Telefon 758 08 91, 041 391 893.
V REJO vzamemo dve kravi mlekarici ali breji telici, ostalo po dogovoru. Tel. 051 233 521.
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
t
POSKOČNIH
1.	Ans. ROSA - Vse dni si pojem
2.	FRANC FLERE z MATEJO - Mlado dekle
3.	Ans. ŠTRK- Ljubezen si moja edina
4.	Ans. RIMLJANI - Majolka je kot magnet
5.	Ans. ORION - Nisva si priznala
6.	Ans. VIHARNIK- Kamnik naše mesto
7.	Ans. AJDA - Božična polka
A
ODKUPUJEMO suhe bučnice. Tel. 740 82 22.
V NAJEM vzamem ali kupim kmetijo ali njive. Tel. 041 561 893.
VZAMEM njive v najem - Gorišnica in okolica. Tel. 041 670 766.
PRODAM odojke. Inf. na tel. 031 420 165._
PRODAM DVA bikca simentalca za nadaljnjo rejo. Inf. na tel. 031 627 606 ali 02 753 24 01.
PRODAM late za ostrešje, deske 25 mm, ladijski pod, opaž, bruna deb. 1215-21 mm, dostava na dom. Ugodna cena. Tel. 040 351 580.
PRODAM tri prašiče domače reje, cca. 200 kg. Telefon 041 805 242.
PRODAM telico simentalko, A kontrola, brejo 7 in pol meseca. Telefon 041 913 958.
MOTORNA VOZILA
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
1.	ALENKA GODEC-Vsak je sam
2.	TURBO ANGELS - Riba, ribi grize rep
3.	ADISMOLAR - Brez dlake na jeziku
4.	ATOMIK HARMONIK - Choco la
5.	KINGSTON - Katarina niza bisere
6.	ČUKI - Zvočnik na pločnik
7.	MARKO VOZEU- Zdaj moj svet
; Orfejčkove
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. Številka:
loplsnlcah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrada prejme: Nuša Fekonja Ločki vrh 10 2253 Destrnik
DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog. Nudi Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77.
STORITVE
Ko so ti pošle moči, zaprla si trudne oči, a čeprav spokojno spiš, z nami naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame
Marije Nahberger
IZ SUHE VEJE 2, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje.
Iskrena hvala Pogrebnemu podjetju MIR, govorniku Ivanu Klepu iz Zlatoličja za ganljive besede, za odigrano žalostinko, pevcem za odpete pesmi, hvala g. župniku za opravljen obred in mašo.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se z lepo mislijo spomnite nanjo.
Njeni najdražji
Vsi se bomo enkrat vrnili tja, kjer začetek domuje, kjer vsako dejanje se v večno plačilo prekuje. Takrat bo ljubezen misli česala, v luči resnice sebe spoznala ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
Marije Hliš
IZ VIDMA PRI PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji bili ljuba družba v življenju in ste z njo prehodili tudi njeno zadnjo pot. Hvala vam za darovane svete maše, za cvetje in sveče, za vse izraze sožalja in besede sočutja.
Najlepša hvala g. kaplanu za molitev in topel pogrebni obred, godbeniku pa za odigrano Tišino. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, Društvu upokojencev Videm in Občini Videm. Zahvala Domu upokojencev Ptuj, osebju E oddelka, še posebej medicinski sestri Marjani in gospe Heleni za ljubeznivo nego. Velika hvala vsem sosedom za pomoč, še posebej pa družinama Pavlovič in Bedrač za vso skrb in mnoge pozornosti. Hvala vsem in naj mirno počiva v vaših srcih.
Sin Marjan z družino
UGODNE CENE zimskih pnevmatik priznanih blagovnih znamk ob plačilu z gotovino! Bridgestone 165-70-14 (49,9 €), Dunlop 195-55-15 (83 €), Bridgestone 205-55-16 (103,6 €), Dunlop 205-55-16 (104,3 €), Fulda 205-55-16 (89,9 €), Michelin 205-55-16 (126,5 €), Pirelli 205-55-16 (95,7 €), Hankook 205-60-16 (85,2 €), Viking 205-60-16 (89,3 €), Dunlop 215-55-16 (123,4 €). Vulkanizerstvo Korošec & Trgovina Kord-M, Mariborska c.49/b, Ptuj. Tel.: 02/788-50-54.
ZAPOSLIMO MESARJA sekača - prodajalca za nedoločen čas. Potrebne so delovne izkušnje iz prodaje in razseka mesa. Mesarstvo Sirc, Podgorci 24, tel. 041 380 189.
DOM-STANOVANJE
ODDAM samostojno stanovanje, atrijsko, v Ptuju, primerno za dve osebi. Telefon 041 891 491.
NA PTUJU prodam 2-sobno stanovanje, obnovljeno. Kvedrova ulica, 4. nadstropje, 75.000,00 evrov. Kupim garsonjero na Ptuju. Info. 041 418 236.
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na l 051 804 324
WOVATfV*. Mtsna PipoM »p, Ptvtow uto m. Z»0 CIUJ
S VINSKI IN HIPOTEKARNI |
N=H.UJM
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
RAZNO
PODARIM psičke mešance. Tel. 031 237 341.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
__________________
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA tal DAR IL
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
feuSAfelDARIL pre
V
Marija Drevenšek, Gerečja vas 39, 2288 Hajdina
Cecilija Štuhec, Runeč 72,2259 Ivanjkovci
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
DELO
Kidričevo • Posledice finančne krize se odražajo tudi pri nas
V Talumu že odpuščajo in premeščajo
Vplivi recesije in svetovne finančne krize se žal že odražajo tudi v domačem okolju, kjer je v ospredju predvsem reševanje finančnega sektorja; vsem pa je jasno, da se bodo posledice odrazile tudi na realnem sektorju. Zaradi zmanjševanja potrošnje se zmanjšuje tudi investicijska dejavnost, to pa posledično vpliva na zmanjšanje naročil ter proizvodnje v mnogih panogah. Tega se zavedajo tudi v kidričevskem Talumu.
"V V
Vplive svetovna gospodarske recesije na poslovanje Taluma je predsednik uprave mag. Danilo Toplek takole ocenil: „Kot v vseh podjetjih, ki večino svojega prihodka ustvarjamo na zunanjih trgih, je tudi nam v Talumu jasno, da bo potrebno obseg in strukturo proizvodnje hitro prilagoditi spremenjenim razmeram, še posebej zaradi drastičnega padca cene aluminija na borzi in premij za posamezne skupine izdelkov. Izpad naročil je predvsem posledica zmanjšanja proizvodnje v avtomobilski industriji in gradbeništvu, manj pa na drugih področjih. V Talumu zato v teh dneh intenzivno proučujemo različne scenarije, njihovo uresničljivost in posledice, od katerih bodo odvisne nadaljnje aktivnosti.«
Mag. Franc Visenj ak, ki je kot član uprave Taluma zadolžen za področje financ
in računovodstva, je ob tem povedal, da je poslovanje Ta-luma odvisno predvsem od poslovanja svetovnih borz. „Informacije o finančni krizi nam ne predstavljajo kaj posebnega, dokler se ne bodo dotaknile tudi nas. In vprašanje je, kje se nas lahko. Če to vprašanje omejim na povprečnega prebivalca, je vsak od nas na nek način povezan z bančnim sistemom: ali imamo pri banki kredite ali pa imamo odvečni denar naložen kot depozit ali vrednostni papir. Pri kreditih je pomembno, da obveznosti za odplačilo ostajajo v enakem razmerju do naše plače ves čas odplačila posameznega kredita. To pomeni, da mora dvig plače rasti z istim odstotkom kot obveznosti za kredit, vsa druga poraba pa ostane v enakih okvirjih, kot je bila pri najetju kredita.
Naloženi denar ima logiko
Foto: M. Ozmec
Z optimiranjem procesa za čim nižjo porabo električne energije so v Talumu dosegli velik napredek, saj je njihova elektroliza med najučinkovitejšimi na svetu.
Foto: M. Ozmec
Mag. Franc Visenjak: „Padec naročil in ogromen dvig cen nekaterih vhodnih surovin povzročata zaskrbljenost in obveznost, da nastali položaj vzamemo zelo resno."
zaupanja, da bomo po določenem času zanj dobili več. Ko je vse to v normalnih razmerah, smo mirni in življenje je uravnoteženo. Toda to je ideal, ki velja le krajši čas. Zgodi se, da se odvečni denar naloži v investicije, ki ne dajejo pričakovanih rezultatov, in celotni mir je porušen. Tako je tudi sedaj v svetovni ekonomiji, ko morajo države reševati finančni sektor. To je iz makroekonomskega vidika nujno, kajti če propade bančno-finančni sektor, se bo svetovno gospodarstvo zlomilo.
Vendar pa finančna kriza ni osamljena, vedno je povezana z rastjo gospodarstva in tako lahko že zasledimo, da je v teh dneh padla proizvodnja avtomobilov in trajnih dobrin. Te informacije pa nas iz osebnega vidika usmerijo v Talum, ki je s svojimi končnimi proizvodi vpet v avtomobilsko industrijo in proizvodnjo trajnih dobrin. Padci proizvodnje zmanjšujejo povpraševanje po alumini-
Napoved vremena
Za Sv. Elizabeto (19.) greš v Kranj 3/-2 na vozu, iz Kranja pa že na saneh.
Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. Burja na Primorskem bo oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do -1, na Gorenjskem do -6, na Primorskem do 2, najvišje dnevne 1 do 4, na Primorskem do 11 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Ponekod po nižinah bo del dneva megla. V četrtek popoldne bo zapihal jugozahodnik.
ju, kar ob veliki ponudbi niža borzne cene, ki so v zadnjih dneh že na robu pokrivanja stroškovnih cen. To stanje nam v zadnjem četrtletju ruši vsa predvidevanja, ki smo jih gojili vse leto. Padec naročil in ogromen dvig cen nekaterih vhodnih surovin, ki se ne bodo zmanjšale, nam povzročata veliko zaskrbljenost in obveznost, da nastali položaj vzamemo zelo resno. Nastali položaj bomo prebrodili z ustvarjalnim delom na vseh področjih v tovarni, pri čemer je pomembno, da se zavedamo, da lahko vsak prispeva svoj del s kakovostnim delom, ki se pozitivno odrazi v ceni naših proizvodov."
Da se posledice svetovne finančne krize že odražajo tudi med zaposlenimi v Talumu, je potrdil tudi Milan Fajt, predsednik sindikata SKEI, konference sindikatov Kidričevo: „Zagotovo posledice recesije čutimo tudi zaposleni v Talumu. V sindikatih smo negotovi, saj je, kot kaže, negotova tudi naša prihodnost. Moram reči, da so zaradi tega odpustili že nekaj agencijskih delavcev, ki so delali v naši proizvodnji, nekaterih delavcem, ki so zaposlenih za določen čas, naj v bodoče ne bi podaljševali pogodb. Zaradi zmanjšanja naročil so tudi v vodstvu Taluma pričeli premestitve zaposlenih na druga delovna mesta, pričeli so že tudi koristiti ostanke dopustov, kakšni bodo naslednji ukrepi racionalizacije proizvodnje in stroškov, pa še ne vemo.
Kot predsednik sindikata pričakujem, da nas bo vodstvo Taluma o resnosti situacije sproti obveščalo ter da
bomo lahko s tvornim dialogom tudi sindikati sodelovali pri reševanju kadrovskih rešitev. Trenutno nas je v Talumu zaposlenih okoli 1030 in pričakujemo, da se v bodoče to število ne bo bistveno zmanjšalo. Sindikati razumemo, da bo treba zaradi kriznih časov proizvodnjo racionalizirati, vendar pri tem pričakujemo optimalne rešitve v vseh pogledih."
Ob tem v Talumu poudarjajo, da so z optimiranjem procesa v smeri čim nižje porabe električne energije dosegli velik napredek, saj je po zadnjih podatkih svetovnih analitikov energetske porabe njihova elektroliza med najučinkovitejšimi na svetu. Trenutno so na ravni 13,132 kWh na tono aluminija, njihov cilj pa je po besedah dr. Zlatka Čuša, vodje DE Elektrolize, da v naslednjih dveh letih z nadaljnjim opti-miranjem dosežejo svoj cilj, ki je 13,00 kWh električne energije na tono aluminija. Po podatkih mednarodnega inštituta uporabnikov električne energije v proizvodnji aluminija porabijo v Talumu za proizvodnjo tone primarnega aluminija 1,464 kWh manj od svetovnega povprečja in kar 1,776 kWh manj od evropskega povprečja tovrstnih porabnikov električne energije. V Talumu trdijo, da tako nizka poraba električne energije ni naključje, ampak posledica dejstva, da je bil Talum pod nenehnim pritiskom visokih cen električne energije, predvsem zato so vložili velike napore v tehnološke izboljšave za zniževanje porabe energije na enoto proizvedenega aluminija.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Sonja Škofljanc, Rožletova 6, Maribor - Laro; Danica Podrenek, Nova vas pri Markovcih 72 - Lano; Nataša Leskovar, Spodnja Nova vas 1, Slovenska Bistrica - Luka; Klara Čeh, Metava 1, Malečnik - Kiara; Mihaela Cajnko Gojkošek, Kokolova ul. 20, Ptuj
-	Emo; Darja Lešnik, Grajenščak 61/a, Ptuj
-	Nejo; Petra Kukovec, Sveti Tomaž 30/a - Tio; Jasmina Skledar, Starše 66/a - Matica; Marina Osterc, Gabrnik 38, Jur-šinci - Joshuo; Sonja Kitah, Donačka Gora 18, Rogatec -Žano; Karolina Vaupotič, Hardek 20, Ormož - Evelino; Mojca Korotaj, Arbajterjeva ul. 8, Ptuj - Tanaja; Mateja Cvetko, Grajenščak 22, Ptuj - Leoni Lsabell; Lidija Šuen, Korenjska cesta 4, Spodnji Duplek
-	Luka; Darja Vršič, Novinci 27, Vitomarci - Tomaža; Renata Kacijan, Breg 31 Majšperk - Lucijo; Zlatka Knez, Borovci 11, Markovci pri Ptuju - deklico; Petra Koren, Rucmanci 41/a, Sveti Tomaž - Ano.
Umrli so: Marija Hliš, rojena Bunič, Videm pri Ptuju 12/d, rojena 1918 - umrla 31. oktobra 2008; Mateja Pirš, Poljska c. 5, Ptuj, rojena 1982 - umrla 4. novembra 2008; Franc Peršoh, Mihovce 31, rojen 1928 - umrl 6. novembra 2008; Martin Kodrič, Bukovci 160, rojen 1932 - umrl 6. novembra 2008; Marija Bratuša, rojena Vičar, Sveti Tomaž 14, rojena 1930 - umrla 7. novembra 2008; Peter Križa-nič, Mali Brebrovnik 40, rojen 1961 - umrl 9. novembra 2008; Marija Horvat, rojena Cizerl, Moškanjci 61/a, rojena 1947 - 7. novembra 2008; Albin Hrga, Ljubeljska ul. 15, Ljubljana, rojen 1926 - umrl 6. novembra 2008; Angela Vodušek, rojena Zaver-nik, Mestni Vrh 65, rojena 1908 - umrla 8. novembra 2008; Katarina Hrustl, rojena Vrbnjak, Selska c.43, Ptuj, rojena 1919 - umrla 8. novembra 2008; Marija Trste-njak, rojena Zadravec, Miklavž pri Ormožu 1, rojena 1921- umrla 13. novembra 2008; Alojzija Vučina, Juršinci 40/a, rojena 1919 - umrla 12. novembra 2008.
Poroka na Ptuju: Zlatko Toplak in Mojca Kukovec, Bratislavci 8.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2-104,3