Posamezna številka 6 vinarjev. ŠiBV. 27. Izven Ljubljane 8 vin. v umni v jiMm, 3. lekrnana 1813. Leto XLL = Velja po poŠti: Za celo lato naprej . . K 26 — sa en meseo „ .. „ 2*20 sa Nemčijo celoletno . „ 29--r,a ostalo inosomstTO . „ 35-— V Ljubljani na dom: Za celo leio naprej . . £ 24 — sa ea meseo „ . . „ 2 — V upravi prejimin mesečno „ 1*70 š Sobotna izdaja: ■= sa oelo leto....... T— za Nemčijo oeloletno . ,, 9-— sa ostslo iaosemstvo. „ 12 — Enostolpna petitrrsta [li mm): sa enkrat .... po 15 t sa dvakrat...... 13 , sa trikrat......10 , sa večkrat primeren popast PifDtu iznuili, nknii. isnrtiict iU enos olpna pe.itvrsta po 18 Tla ■ ' ■ ' Poslano: enostolpna petitvrsta po 30 vin, .shaja vsak dan, lsrsemil me delje in prssnlke, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Vosnl red. iur Uredništvo je v Kopitarjevi ollol štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen iisf za slovenski narod. Upravništvo je r Kopitarjevi uliot št 6. - Račnn Soštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, o: n.-hero. št. 7563. - Dpravnlškega telefon« št. 188. »Nadejam se, da Vi Bulgari ne bo-te primorani vojno nadaljevati, kajti v tem slučaju preti nevarnost, da se vplete cela Evropa v borbo, katera bo znabiti uničila civilizacijo.« Ko je isti učenjak in filozof pisal omenjeno pismo, bilo je še nade da bo mirovna konferenca srečno in uspešno dovršila svoje delo. Vendar nadaljuje tako-le: »Nisem trdo prepričan, da se dogovori za mir uspešno končajo; kajti sigurno je mnogo tajnih spletk za fakti, in morebiti se je kdo pripravil za voj- no v spomladi. Najboljše jamstvo za mii- leži v narodno - gospodarskih in finančnih vplivih, ampak upravljajoči krogi se ne ravnajo vselej po njih.« »Gledalcu iz daljave sc zdi, da je Vaša dežela prevzela nase strašen ri-ziko. Želeti je, da ne bi jej bila odvzeta zaslužena nagrada s strani takih narodov, kateri se niso bojevali!« Iz teh vrstic sc da posneti neko predčustvo, da se bo začela vojna izno-va, in neki strah, da bodo posledice nove vojne osodepolne za udeležence, a morebiti tudi za celo evropejsko civilizacijo. In res, komaj je došlo pismo semkaj. že nam prinese brzojav iz Londona sporočilo, da so mirovni dogovori prekinjeni . . . Vprašanje, ki se v angleški prestolnici ni moglo rešiti, bode se moralo rešiti z močjo orožja pri Odrinu, pred Čataldžo in okoli Gallipolja. V tem smislu je izdal pomočnik glavnega poveljnika general S a v o v precej po prekinjenju dogovorov armadi v navdušenih besedah povelje, katerega so vsi častniki in vojaki že nestrpno pričakovali. Vsi so namreč imeli odločno voljo: ali naprej ali domu! Samo ne stati mirno pri toj negotovosti. General Savov je sedaj rekel: Naprej! In oni, ki so se pokazali kot ne-ustraSljivi junaki pri Seliolu, Lozen-gradu, Bunar-Hisaru. Liile - Burgasu in Čataldži, bodo imeli spet priliko žeti slavo v novih zmagah, po katerih so vedno hrepeneli. General Savov napominja v svojem povelju vse te zmage in kaže s prstom nroti Carigradu, kjer so se hoteli nad zmagovalci šaliti ter z enim peresnim zamahom uničiti vse, kar je pridobila hrabra armada z velikimi žrtvami. »Torej pripravite se tako konta generalsko povelje — za nove zmage in dokažite z Vašim nevzdržliivim »Naprej«, protivniku in celemu svetu, da bulgarska očetnjava zaslužujc večjega spoštovanja!« Sedaj bi naj zadonela naša narodna himna in pri njenih mogočnih zvokih bi obča navdušenost dosegla vrhunec: »Naprej zastava Slave! Na boj junaška kri! Za blagor očetnjave. Naj puška govori!« Prekoračen je bil Rubikon že davno poprej, zdaj pride vprašanje za Bos-por in Dardanele. Za Odrin se nikdo več veliko ne zmeni, ampak za Carigrad raste zanimanje. Na dnevnem redu je vprašanje /.a življenje ali smrt Turčije. Njeni bližnji in daljni prijatelji se že zbirajo pri postelji »velikega bolnika. Celo genevul Von der Goltz paša je prišel k nevt-tr-I no »bolanemu možu«, da bi mu stal ua j sirnni v predsmrtni agoniji, a pre j i vsem da bi poskusil, ako ga je se mo-i goče rešiti iz smrtne nevarnosti. Njegov prihod je vzbudil v Carigradu veliko senzacijo. Prišel je pru.-;i j teden z rurnunskim parobrodom, a ved dni jc bival v Carigradu, prej ko sc jo zvedelo, da je tam med onimi, Id sultanu — kondotirn jo. Med leni je pj, imel tudi priliko, udeležiti se vojnega sveta, v katerem so se posvetovali o eventualnem ponovljenju vojske. Znano je tudi v tukajšnjih krogih, da je nemški feldmaršal Von der Goltz deloval na novem načrtu za vojne operacije, da je izdelal nov načrt za obrambo Da rdanel, a posebno galipolskega polotoka. Še več se pripoveduje: ko se začne sedaj vojna, misli Von der GoUz paša nastopiti kot, generalissimus turške armado! Kot turški paša bi sicer to mog 1 storiti, a z dostojanstvom nemškega f e 1 d m a r š a I a ne vemo. kak ) se bode to vjemalo in kako bodo na to pogledale zainteresovane zavezne države in neke velevlasti. General Von der Goltz paša novo misije ni mogel prevzeti brez dovoljenja svojega načelništva. Za njegov odhod iz Bero!ina in prihod v Carigrad je gotovo vedla cela trozveza. Kaj bo k temu rekla sedaj tripeleienta, to bomo Dana«nla Številka obsega 6 strani. Fijasko Evrope. London, 30. jan. 1913. Danes zvečer ob 6. uri so zavezniške vlade iznenada odpovedale premirje in prihodnji ponedeljek ob 7, uri zvečer se vojska prične iznova. Velesile so zopet zgrešile svoj namen. To dejstvo ne pomeni zgolj poraza njihovega cilja, ono pomeni popoln fijasko. Dolge tedne so omahovale glede korakov, ki jih imajo storiti, da preprečijo novi izbruh vojne, ki je polna nevarnosti zanje, sila škodljiva njihovi trgovini. A storile niso ničesar. Pripustile so, da so se njihovi nameni dmaknm igri velefinance. — Pripravljene so bile pripustiti, da zavezniki izkrvave na odlaševalni taktiki države, ki vzlic dejstvu, da je njena vojska kakor uprava plen intrig brez pomena in brez cilja, mojstrsko obvladuje umetnost besedičenja. Nobeno očitanje ne more zadeti zaveznikov, ker so se odlomili narediti konec takim razmeram. Če bi bili zavezniki prepričani, da se vsaj malo poštenejše ravna ž njimi, ni izključeno, da bi se bili pokazali malo bolj potrpežljive. To velja v prvi vrsti o Bulgariji. Ona ni imela najmanjšega zagotovila v tem oziru. Njena sredstva se do skrajnosti izčrpujejo z vzdrževanjem vojske na bojišču, ki nima pravega posla. Na drugi strani pa je izpostavljena nesramnim, zares »ciganskim« poizkusom Rumunije izrabljati njen pbložaj. Butgari ne morejo povedati, kaj in kdo tiči za temi poizkusi izsiljevanja, ki so brez para v zgodovini. Zavedajo pa se, da so ti poizkusi ustvarili nevarno situacijo, koje naiboljša rešitev leži v tem, da se ji naredi konec. Velevlasti bi mogle brez najmanjše nevarnosti zanje prisili Turčijo, da se ukloni neizpremenljivim in neodjenljivim zahtevam zaveznikov, ko bi le hotele. Zbok tega pada vsa odgovornost obnov^enja vojske na tiste velevlasti, ki so preprečile edini mogoči uspešni korak v Carigradu. Štiridnevna odpoved sc ne obrača le na Turke, marveč tudi na Evropo, Velesile morajo zdaj spoznati, da imajo opraviti z zavezniki, ki ravnajo z danimi razmerami, kakor je edino mogoče, brez ozira na levo in desno. Tega dejstva ni mogoče spoznati v naravnost abotnem odgovoru turške vlade, LISTEK. Roža sveia. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) Ko je končal, ga Godvin vpraša, katerega izmed bratov je slišal govoriti z Abdullahom, in odgovoril je, da tega ne more povedati, ker sta njuna glasova tako enaka, da pa je samo en glas govoril. Nato je prišla Rozamunda na vrsto, da poda svojo izjavo in ona je po resnici povedala, da ni ničesar vedela o celem naklepu. Tudi Masuda je prisegla. da sedaj prvič čuje o celi stvari. Po teli izjavah je tajnik oznanil, da drugih dokazov ni, ter je prosil sultana, da razsodi. »Koga se obsodi,« vpraša Godvin, saj sta mrtva in živa priča izpovedala, da sta slišala samo en glas, čegav pa je bil ta glas, jima ni znano? Po vaši lastni pos.avi ne morete obsoditi tistega, proti komur ni boljših dokazov.« »Dokazi govore proti enemu izmed vaju,« odgovori sultan resno,« in sicer od dveh prič, kakor je treba. In ker sem vaju že testo svaril, mora do-tičnik umreti. Pravzaprav bi morala oba umreti, ker sem prepričan, da sta oba kriva. Ker pa se vrši razprava ki hoče odstopiti eno polovico mesta, drugo pa obdržati. Neobhodno potrebno je za zaveznike sploh, za Bulgare pa posebej, da obstojajo na popolnem odstopu Odrina z vsem njegovim okrožjem. In nič manj neobhodno potrebno je za krščansko prebivalstvo tistih krajev, ki so jih osvojile zmagoslavne vojske zaveznikov, da obdrže Turki ko'ikor mogoče majhen del tega ozemlja. Marsikaj ni v redu v teh krajih, kjer je divjala vojska. Mnogo več pa je, kar se je iz-kušalo očrniti z namenoma izmišljenimi ali vsaj pretiranimi obtožbami proti zavezniškim vojskam. Eno pa je gotovo, da se nobena reforma, predlagana po diplomaciji, nobena olajšava, podana po usmiljenih srcih, v nobeni meri ne more primerjati s tisto dobroto, ki so jo zmagoslavne zavezniške vojske naklonile stoinstoletnemu trpljenju ondotnih kristjanov s tem, da so tako korenito pomene s turškim gospodarstvom. Pač so izgubili v mnogih slučajih svoje imetje, svoje premoženje, svojo lastnino. Ali za vse to so dobiti nekaj drugega. Dobili so svobodo, dobili gotovost, da žanjejo, kjer so sejali. Prvikrat po stoletja trajajočem tihem trpljenju nastopajo ti mirni, potrpežljivi kmetje kot možje, ki niso brez upa. Če Evropa ni toliko odkritosrčna in moška, da g'eda na to, da se jih ob enajsti uri ne oropa vsega, potem se pač ne sme pritoževati, ako se te naloge lotijo roke, ki so manj os'abele in mani brezčutne. Novo vojoi, isve splete. Prof. A. Bezenšek. Novum et acl hunc diem non auditum. Cicero, pro Ligario I. t. Sofija, 30. januarja. Leto 1913 je še v začetku; po tukajšnjem koledarju sta pretekla samo dva tedna in par dni. Leto je torej ta-korekoč še v zibelki, a že bode orošeno s krvjo. Žalosten pomen in slab začetek! Kaj nam še vse prinese? Ravnokar čitam pismo, katero je pisal k novemu letu F. K. S. S c h i i -ler, profesor na »Corpus Christi Col-lege« v Oksfortu svojemu nekdanjemu dijaku, sedanjemu mojemu tovarišu v Sofiji. Ta znameniti angleški filozof začenja svoje novoletno pismo s sledečim stavkom: strogo po postavi, je jaz kot pravičen sodnik nočem izrabljati proti vama. Tisti, ki je kriv, bo ob solnčnem zahodu obglavljen, ob uri, ko je nameraval ta zločin izvršiti. Drugi pa sme svobodno iti z jeruzalemskimi meščani, ki odrinejo drevi z mojim poročilom do frankovskih poveljnikov. »Ali kateri naju naj umrje in kateri odide prost?« vpraša Godvin. »Povej nama, da se obsojeni pripravi za smrt.« »Na to odgovori ti, ki poznaš resnico,« reče Saladin. »Midva ne priznava ničesar,« odvrne Godvin; »Če pa mora eden naju umreti, zahtevam to pravico jaz, kot starejši.« »Jaz pa kot mlajši. Dragulje je II a-san podaril meni « pristavi Wulf, ki se je zdaj prvič oglasil; zbrani Saraceni, ki so ljubili vsak viteški čin, so zamr-nirali in celo Saladin je rekel: »Dobro sta govorila. Toraj vse kaže, da morata oba umreti.« Tedaj se Rozamunda vrže na kolena pred Saladina in vzklikne: »Gospod, moj stric, ni iaka tvoja pravičnost, da bi morala dva umreti za krivdo enega če je to sploh kaka krivda. Če ne veš, kateri je kriv, prizaivsi obema, prosim te.« Iztegnil je roko, jo dvignil rekoč: »Ne, ne prosi, kajti krivec mora trpeti kakor zasluži, čc ga še tako ljubiš. Edino Alah ve resnico v tem slučaju, zbok tega naj tudi Alah razsodi.« Podprl si je glavo z rokami in motril VVul-fa in Godvina, kakor da bi jima hotel videti v dušo. Za Saladinom je stal tisti stari, sloviti svečenik, ki je bil ž njim in IJa-sanom, ko je ukazal bratoma oditi iz Damaska, ki je s pikrim nasmehom ves čas pozorno poslušal vse, kar se je godilo. Zašepetal je svojemu gospodu nekaj na uho; ta je za hip razmišljal, nalo pa mu odgovori: »Dobro. Stori tako.« Svečenik je odšel iz sodne dvorane in se kmalu zopet, vrnil z dvema majhnima skrinjicama iz sandalovega lesa, ki sta bili zvezani s svilo in zapečateni, pa tako podobni druga drugi, da jih nikclo ni mogel razločevali; venomer jih je predeval iz ene roke v drugo, konečno pa jih je podal Sala-dintt. »V eni teli škatelj.c je rekel sultan, »so dragulji znani pod imenom čarobna zvezda in sreča Hasanove hiše, ki jih je princ podaril svojemu zmagovalcu. V drugem je. navadni kamen enake teže. Pridi, nečakinja pa vzemi te dve škntlji in jih podaj .svojimu sorodnikoma in sicer vsakemu tisto skalijo, ki jo hočeš. Dragulji, ki se jim pravi Hasanova zvezda, imnjo magično moč, kakor pravijo. Oni naj razsodijo, kate- j ri vitez je zr l za smrt; tisti naj umrje, ! pri katerem bo v škatlji zvezda.* > »Sedaj,« je zašepetal svečenik.s\ j-jemu gospodarju na .uho, »bomo vendar enkrat izvedeli, kateri teh dveh vitezov je tisti, ki ga gospica ljubi.« »To ravno nameravam dognati,« jc odgovoril Saladin nato tiho. Ko je Rozamunda slišala razsodbo, se je divje ozrla okoli sebe. in prosila: »O, ne bodi tako okruten. Rotim le, Prihrani mi to nalogo. Izberi drugo roko, ki bn odločila smrt enemu teh dveh vitezov, ki sta mi v rodu in ki sem ž njima vzrastla. Ne daj, da bi bila jaz slepi slučaj osode. Prizanesi mi, rotira te.• 7v..w\ KaraJusur . ^/tklsina-Jbrahirn naramoolrsc^ TschirmeriT^^^ + wascn,"T 6or3USh^ fcpeftio q» Kulakli^ I < SacpTiv^^ UD3nuos%as ,f Ahirkoi -6 / .. . t, ° tošeh- tv*-, .:0 ° o/c rA laterTo, Sufgaren t-n / £)0Bp- gH serben ftutschCerdeli o Oemiranlia OgJtiRasda Han o 0 1 2 3 f 5 i Zemljevid k ohlenani" Odrino Srbi pošljemo pred Odrin 30.000 mož; z onimi 60.000 možmi, ki so zdaj pred Odrinom, bo to torej 90.000. Bolgari pa zbero pred trdnjavo šc večjo moč, tako da bomo imeli za naskok na trdnjavo stotisoč mož, in Bolgari nastavijo tudi takoj velike topove za obleganje. Kar se tiče bombardiranja, so bili vsi naši predlogi za človečnost in naše želje, da se varuje življenje in stavbe v obleganem mestu, doslej zaman. Vsa odgovornost za grozen bombard. ma pade torej na mliadoturke. Prisilili so nas na brezobzirno vojno, torej se ne moremo več ozirati na pravice usmiljenja. To bo najžalostnejša in naibolestnejša stran v zgodovini vojne; ali balkanskih zaveznikov ne zadene ne odgovornost ne krivda. V enem tednu bomo imeli v svojih rokah mesto ali pa njega razvaline.« London. Dr. Danev in tajnik bolgarskega odposlaništva sta odpotovala v Pariz, kjer ostane dr. Danev do torka. XXX VOJNE PRIPRAVE. Berolin. »Berliner Tageblatt« poroča iz Carigrada: Generalisimus Izzel paša je odpotoval v Hademkoj, da prevzame vrhovno poveljstvo armade pri Čataldži. Izzet paša ima dalekosežna pooblastila. Vlada je poslanike obvestila, da, če se vojska nadaljuje, Turki ne pripuste nobenih vojnih poročevalcev na bojišče. Turške oblasti store vse, da sc časnikarji ne bodo mogli turškim postojankam približati. Carigrad. Tukajšnje armadno poveljstvo je višjim in subalternim častnikom, civilnim uradnikom in vojakom čataldške armade ukazalo, da se morajo takoj k svojim polkom vrniti. Častnikom vzhodne armade, ki se nahajajo še v disponibiliteti, jc ukazano, da se morajo v 24 urah priglasiti, da zopet svoja mesta zavzamejo. T iste častnike, ki jih danes popoldne še v Carigradu zalotijo, takoj črtajo iz armade. Carigrad. Odbor za narodno obrambo in njegovi pododbori živahno delujejo. Pričeli so vpisavati prostovoljce. Afganski veljaki so odposlali 2500 funtov šterlingov( ki so jih v vojne namene nabrali. Brzojavno se iz provinčnih mest poroča, da je prebivalstvo na vse žrtve pripravljeno in da hoče domovino do smrti braniti. V Brussi so Turki na grobu ustanovitelja Turčije, sultana Osmana zborovali in prisegali, da ne trpe, da Bolgari domovino zasedejo. Carigrad. Poročila o bojih srednjih straž pri Čataldži in polotoku Gailipoli sc dementirajo t ako iz Carigrada kakor iz Sofije. Berolin. Berliner Tageblatt« porota iz Soluna: Bolgarski prestolonaslednik Boris je odpotoval v Dimotiko, kjer sc udeleži operacij. Belgrad. Včeraj so odposlali 4 vozove sanitetnega materiala v Skoplje in v Bitolj, ker je v ondotnih bolnišnicah zopet več bolnikov. V vseh od srbske armade zasedenih krajih vlada strašen mraz, vsled česar srbski vojaki veliko trpe, ker primanjkuje kuriva. Med turškimi ujetniki v Negotinu razsaja legar in je na njem obolelo med 1000 turškimi ujetniki 342; polovica bolnikov je umrla. Cetinje. Kralj Nikolaj je danes odpotoval v Grudo. Takoj, ko poteče premirje, se napad na Skader z vso odločnostjo nadaljuje, in sicer s pomočjo srbske ar.i-ljerijc, da se Skader za vsako ceno osvoji. Veliko brzostrelnih topov je že pred Ska-drom pripravljenih. XXX AVSTRIJA IN RUSIJA. Dunaj. »Neue Freie Presse« poroča? Kakor smo izvedeli, se pismo cesarja Fran Jožefa ne peča z jubilejem carske vladarske rodbine Romanov. Lastnoročno pismo se peča izrecno z diferencami med Avstro-Ogrsko in Rusijo. Pismo je važen akt zunanje politike, kar se sklepa iz dejstva, da so o pismu obvestili brzojavno vsa avstro-ogrska diplomatična zastopstva v inozemstvu. Berolin. »Vossische Zeitung« poroča z Dunaja. Lastnoročno pismo cesarja Franc Jožefa ruskemu caru je v tesni zvezi s splošnim položajem in sc ne ozira samo na kak posamezen slučaj. XXX BULGARIJA IN RUMUNIJA. Carigrad. Veliki vezir v nekem inter-vievu izjavlja, da je trdno prepričan, da se Rumunija z Bulgari sporazume. Kot prijatelj Rumunije odkrito želi, da bi Rumunija ne obžalovala stališča, ki ga v sedanjem sporu zavzema. XXX NEMŠKI DENAR ZA TURČIJO. Carigrad. »Tanin« poroča, da so forme.nosti o predujemu enega milijona funtov od strani nemške banke proti zaklad-nim obdolžnicam končane in da sc bo nemudoma izplačal prvi obrok 100.000 funtov. Carigrad. Pogajanja o najetju posojila se še niso končala. Razun 300.000 funtov, ki so jih pred enim tednom vplačali turškemu finančnemu ministrstvu, niso Se "ič predujema izplačali. X 'X' PROCHASKA GRF V JUŽNO AMERIKO? Praga. V »češkem Slovu« trdi poslanec Klofač, da se v kratkem času odpo-kličeta avstro-ogrska poslanika Prochaska v Prizrenu in T a c h y v Mitrovici in se premestita v južno Ameriko. XXX DROBNE VESTI. Pruski princ Eitel Friderik je prišel danes zvečer v Bukarešto. Na kolodvoru ga je sprejel rumunski kralj s princi, ministri in nemškim poslanikom. — Veliki vezir Šefket paša je obiskal včeraj angleškega poslanika Lowtherja. — Na povelje bolgarske vlade so v okraju Serres aretirali nad 200 bolgarskih četašev, ki so ob-dolženi, da so med vojsko pleniH in morili. Aretiran je tudi četaški voditelj Dum-balakov, ki je bil nekaj časa prefekt v Langari, a ga dolže najtežjih izgredov. — Vali v Odrinu je odlikovan z velikim kor-donom Osmanovega reda. — Kakor se poroča, so srbske oblasti baje v Bitolju obvestile ravnateljstvo bito^ske bolgarske šole, da naj pouk ustavi. Tudi v Stipljah so Srbi tako postopali. —• Pri klavnici so našli včeraj neko bombo, predno se je raz-počila. V belgrajski klavnici se zdaj živahno dela, ker se dobavi tu meso in mast tako za srbsko kakor tudi za bolgarsko armado, ki je zadnji čas naročila v Belgrad u 10.000 kg masti. — Srbski prestolonaslednik Aleksander, ki se nahaja na inšpekcijskem potovanju v Zgornji Albaniji, je došel včeraj v Prizren, kjer si je ogledal zgodovinski samostan Dečani, nato je pa za dva dni odpotoval v Djakovo, Aleksander obišče, kakor se trdi, tudi bolgarski dvor v Sofiji. — Francoski aviatik Vedrines je poletel iz Niša v Belgrad. Ve-drines je ponudil srbski vladi, da ustanovi vojaško aviatsko šolo, v kateri se naj 20 srbskih častnikov za polete izobrazi. — Radi razburjenja mohamedancev vsled ca-rigrajskih dogodkov, so odredile grške oblasti iz previdnosti stroge odredbe in so ukazale več hišnih preiskav izvesti. Trdi se, da nameravajo Grki več mladoturkov zapreti. Predpisi glede na oblegovalno stanje se zopet strožje izvajajo. Kako je v »Dolini smrin Tesni pas med bulgarskimi in turškimi pozicijami pri Čataldži imenujejo »dolino smrti«. In po pravici. Na gosto leže tod topovi, ki čakajo na signal, da začno svojo strašno sodbo. Ob reki Karasu se često shajajo bulgarski in turški vojaki ter sc prijateljsko pogovarjajo med sabo; ne moreš verjeti, da so se ti ljudje do nedavna neusmiljeno uničevali z bajonetom in puško, topom r~ in se bodo morda kmalu zopet. Bulgari so si uredili silne trdnjave, ki prav nič ne zaostajajo za turškimi. V Lozengradu se nahajajo dolge vrste zaplenjenega turškega orožja, predvsem topovi — popravljeni in pripravljeni za novo borbo. Bulgari razpolagajo danes z '»20 novimi Krupovimi baterijami. Prostovoljci, ki so bili doslej oboroženi s predpotopnimi ruskimi »krimkami«, imajo seclaj »mauze-rice«. Bulgarska vojska je danes na vsak način močnejša in z vsem bolje preskrbljena, nego je bila ob začetku vojne. Navdušenje se med vojaštvom ni poleglo in mnogokrat se vprašujejo bulgarski vojaki: »Kaj še čakamo? Čemu premirje? 2e davno bi bili lahko gotovi.« Preskrbljeni z dobro hrano in v svojih kočah iz zemlje pred mrazom zavarovani, si vojaki kratijo čas z godbo in petjem. Njihove gaj de in frule in njihova pesem ne počiva jo ves dan in done še pozno v noč. Podnevi jih prijetno ogreva solnce, ponoči so na gor-kem v kočah. Tam od zapada prihajajo dan za dnem vlaki, ki jih pač spremljajo željni pogledi turških vojakov v Odrinu. Ranjenci so že ozdravili in zapustili lazaretc ali pa so sc žc davno poslovili od tega sveta. Kužnih bolezni že dober mesec ni Več. Vse je pripravljeno, vse težko čaka končne odločitve. Dnevne novice. Raztrgana »Edinost«. Dr. Rybar prizadeva nasprotja, ki se porajajo v slovenskem naprodnem tržaškem taboru, na primeren način poravnati. Tako se je pojavilo v tukajšnjem učitelj« stvu precej ostro nasprotje, tako cla sc je hotelo ločiti v dve organizaciji: v organizacijo učiteljev na šoli družbe Sv. Cirila in Metodo in v organizacijo pristnih tržaških učiteljev. Končno sc je to nasprotje vendarle nekako poravnalo, tako da dobe učitelji družbe Sv. Cirila in Metoda svoj poseben odsek v skupnem društvu; predbaciva, se jim lirazito kranjsko napredno mišljenje in delovanje; saj-je učitelj Engelmann po- i stal celo slovit arunžer otroških plesov in »deluje« socialno za bedne otroke revnih slovenskih starišev, ki nimajo, s čim bi se oblačili, s tem, da jih že z mlada navaja na ples. Dr. Rybaf je. bil nekaj časa odločno proti otroškemu plesu, ki ga javnost obsoja, vendar je končno pristal na otroško »veselico, ki je le drugo ime za otroški »ples«. Ra-tlovedni smo, koliko časa bo še trajala ta komedija, ki se slično vrši skoro po vseh eclinjaških organizacijah. -i-Čehi in obligalni pouk nemščine na čeških srednjih šolah. Praška revija »Prechled« nadaljuje svoje poizvedovanje o obligatnem pouku nemščine na srednjih šolah. Poslanec Udržal se zavzema za pouk nemščine, ki je ostro orožje, katerega so se Nemci osobito pri starejši češki inteligenci bali. Radikalni poslanec Klofač pa piše: Vprašanje, naj li pouk nemščine ostane ali pa pacle, zame ne obstoja. Gre le za to, če naj se ptujih jezikov vestnejše učimo, kakor zdaj. Glede na to pa pripre-slo odgovorim z »da!« Znanje nemščine nam, ki smo doma in na Dunaju v neprestani zvezi in v vednih bojih z Nemci, zelo koristi in o tem ni niti potreb-prerekavanie. -f- Kaj jc Mažarom Hrvaška? Nedavno je »Pesti Hirlap-< priobčil članek, v katerem dokazuje, da je Hrvaška sine qua non mažarskega blagostanja. Kajti pot ma-žarskega žita na morje vodi skozi Hrvaško. Ako bi Mažarska tega pota ne imela, bi cene mažarskemu žitu določali dunajski borzijanci. Članek završujc: »Hrvaška po-menja gospodarsko samostojnost Ogrske.« — Ustanovitev gozdarske in domen-ske uprave v Beli Peči na Gorenjskem. Z odlokom z dne 27. novembra 1912, štev. 36.420, je poljedelsko ministrstvo odredilo, da se izločijo državni gozdovi Rateč— Bele Peči in gozdovi verskega zaklada v Belci, Mertulki in Mali Pišenci iz gozdarskih uprav na Bohinjski Bistrici in na Bledu ter se priklopijo novi gozdarski upravi. Kot sedež nove gozdne uprave pride v po-štev le Bela Peč, ker večina državnih gozdov leži v zgornji savski dolini. Novi upravni okraj obsega površino okrog 5000 hektarjev. Gozdovi s krasno pokrajino so pristni visokogorski, ki mnogo donašajo in katerih upravljanje jc naloga nove uprave, ki je pričela začetkom januarja 1913 poslovati. — Škoii;ska kronika. Iz šematizma ljubljanske škofije za leto 1913, ki je ravnokar izšel, posnamemo sledeče: Škofija šteje 300 župnij — na novo se je ustanovila župnija Trboje, 31 župnij jc praznih. Dalje šteje: 1 vikariat, tri samostojne kape-lanije — dve sta prazni, 15 ekspozitur — med njimi je 6 praznih, 235 kaplanij — 95 je praznih, 30 manjših beneficijev, ki iz večine nimajo lastnega duhovnika; samostanskih cerkva je 11, podružnic 1001, 230 manjših kapelic. — Duhovnikov šteje škofija 750, med njimi je 140 redovnikov. — Usmiljenih bratov je 18, uršulink 161, kar-meličank 15, usmiljenk 345, šolskih sester 84, križark 10. — Drugovercev šteje škofija: protestantov je približno 400, nezedi-njenih Grkov približno 290, judov približno 145. Poleg teh je približno 360 uniatov (katoliško-grškega obreda.) — Zopet hišne preiskave in aretacije. V Mostaru so izvršili zopet nove hišne preiskave. Našli niso ničesar, — V Inomo-stu so bile hišne preiskave v hrvaškem in srbskem akademičnem društvu. Policija jc konfiscirala dokument — s cirilico pisano vabilo društva »Zmaj« k odborovi seji. Vzrok teh preiskav je bil neki abnormalen Srb, ki je v kavarni napram natakarici grozil cesarju. Dotičnega Srba so aretirali, vsi ostali Srbi sc pa morajo tekom desetih dni legitimirati s potnimi listi. — V zapore okrajnega sodišča v Sarajevu so pripeljali dijaka 7. gimnazijskega razreda Drago-slava Ljubibraliča, brata poslanca dr. Save Ljubibratiča. Poleg tega je zaprtih še nekaj drugih dijakov. Dolže jih veleizdaje, — Novice iz Hrvaške. »Grazer Ta-gespost« je na Hrvaškem zopet dovoljena. — Velika javna dela ,o katerih smo poročali v : Slovencu«, bo hrvaška vlada oddala brez razpisa. — V bližini Sarajeva so srbski kmetje oddali več strelov na avstrijsko vojaško stražo, katere pa niso zadeli. Straža jc tudi streljala, pa nikogar zadela. — Odbor za nabiranje darov za rdeči križ balkanskih držav v Zagrebu je končal z nabiranjem in določil kvoto, po kateri se razdeli nabrani denar posameznim državam. Vsega skupaj je došlo 96.419 K 39 vin. — Občinske volitve v Dalmaciji. Pri občinskih volitvah v Šibeniku je v III. razredu zmagala hrvašk- 'rankn. v Spljetu so se izvedle dozda j volitve IIT. razreda. Izvoljeni so zopet bili prejšnji hrvaški občinski svetniki. Italijani se volitev niso niti upali udeležiti. — Prvi del pri regulaciji kamniške Bistrice, katerega je deželni odbor oddal tvrdki Zupančič iz Ljubljane, je bil z novim letom dodelan. Struga je lepa, kako pa bode naprava kljubovala, se bode šele pokazalo ob veliki povodnji. Upamo, da se bode takoj delalo zopet naprej, ker jo res nujna potreba, da se Čim preje ukroti ta voda. — Usmiljeni bratje v Kandiji so izdali letno poročilo svoje bolnišnice, katerega splošni pregled nam označi sledeče: V preteklem letu je bilo sprejetih 2053 bolnikov. Od prejšnjega leta jih je bilo ostalo v oskrbi 90, torej je bilo oskrbovanih vseh skupaj 2143 bolnikov. Odpuščenih jc bilo v teku leta 1461 ozdravljenih, 403 zboljšanih, 111 neozdravljivih, 61 jih je umrlo, 101 jih je pa ostalo v oskrbi za leto 1913. Število oskrbovalnih dni znaša 38.375 in pride povprečno na vsakega bolnika 18 dni. Vsak dan se. je oskrbovalo povprečno po 105 bolnikov. — Kuhinsko in gospodinjsko šolo v zvezi z dvorazrednico mislijo zgraditi v Mavčičah pri Kranju. Že okrog 1905 je sklenil krajni šolski svet, da se šola razširi v dvorazrednico. Ker je sedanja premajhna, naj bi se sezidala popolnoma nova šola. Kupil se je svet in Le dni sc je c!o'očil načrt ter natančno zaznamovala lega šolskega poslopja. Kmetje so za to, da naj bo nova šola preskrbljena tudi za morebitni tretji razred, ako bi se pozneje kdaj potreboval. Vrhutega naj bi se kmečka dekleta učila kuhanja, šivanja in sploh gospodinjstva. Ta šola se še letos spravi pod streho, v jeseni leta 1914 pa se bode v njej začelo poučevati. Kakor ču'emo, sc dosedaj na Kranjskem na deželi.še ni nobena šola zgradila po tem novejšem odloku na-učnega ministrstva. Naj bi tej v resnici napredni občini, v kateri odločujejo sami vrli pristaši S. L. S., sledili tudi drugi kraji! — Iz pograjskih hribov. V okolici Polhov Gradec, posebno po hribih, v Črnem vrhu in drugod se teden za tednom vlačijo tolpe ciganov in ljudi nadlegujejo. Ker so po hribih hiše osamljene, sc ljudje seveda boje in potrpc, kolikor le morejo. Mnogo-kje bi bilo skoraj treba, da bi domača družina ponoči iz hiše šla in tako naredila prostor nadležnežem. Kako je to neprijetno, je lahko razumeti, posebno še, ker je tu radi trajajočega ostrega vremena skoraj v vsaki hiši kaj bolehnih, toplote potrebnih in pa tudi močno bolnih v postelji. Ali ni oblasti, ki bi v tem oziru kaj ukrenila? — Posledica alkohoLa. — Brat zabodel brala. Včeraj, na pustno nedeljo, je eden Gorjančevih sinov iz Prcdosclj pri Kranju zabodel svojega brata z nožem. Oba sta bila strastna alkoholika. — Novice iz Amerike. »Cerkveni Glasbenik« za slovenske ameriške cerkve bo pričel izdajati organist Josip Rostan. — Slovenci v Clintonu Ind. so ustanovili društvo »Združeni Balkan«. — Slovensko slamnikarsko unijo so ustanovili v New-yorku. — Poročil se je Claridgo Pa Slovenec Urban Eržen z Marijo Čsferin iz Leskovice nad Škofjo Loko. — Ubilo je v Clevclandu na železnici Slovenca Fran-ccta Kasteljca. — Umrl jc Clevelandu gostilničar L. Vchovcc. — V Clevelandu je umrla Ivana Mihelič, doma iz SoSražice pri Ribnici. — V Herminie Pa je umrl Iv. Dernovšek, po domače Ferber iz Kotrev-ca pri Zagorju. — V Gilbertu jc umrla 17 let stara Marija Samsa. — V Clevelandu je umrl slovenski stavbenik Ivan J a k š i č. — Živinski in kramarski semenj v Zagorju ob Savi se vrši radi nedelje, dne 9. svečana, drugi dan, to je v ponedeljek, dne 10. svečana. — Kdo jc izumil pustne krofe? Ta slava gre Dunajčanki Ceciliji Krapf, po kateri, se tudi imenujejo. Cecilija Krapf je delovala na Dunaju kot sla-ščičarka ter je imela leta 1690 ondi svojo slaščičarno, ki jc ravno vsled maslenih »Cecilijinih krogelj« silno za-slovelg. Dunajčanke so kar oblegale to slaščičarno. Sčasoma so »Cecilijine kroglje« jeli kratko nazivati »krapfc«, katero ime jim je do današnjega dne ostalo. Žc začetkom 18. stoletja se je na Dunaju ustanovil poseben »ceh« pekov, ki so pekli, oziroma cvrli krofe. Ti so krofe izpopolnili s tem, da so jih začeli nadevati z mezgo. Prva. skleda nadeva nih krofov je prišla na mizo na pred-pustni zabavi, ki jo je priredila lepa grofica Datthyany na čast princu Ev-genu. Slava teh krofov je šla v po vsej Evropi; o zimskem času so klicali dunajske mojstre na razne dvore, da so cvrli krofe. Tudi Marija Antoinetta si jc na ta način preskrbela to dunajsko slaščico. Interesentov leksikon sc lahko po pravici imenuje časopisni katalog, ki ga je pravkar izdala anončna pistrna M. Duke s, akc. dr. Dunaj I. Wollzeile 9. Sestavljen jc z največjo skrbnostjo ter nudi inserentom najdalekosežnejše informacije na vprašanje: kje, kdaj in kako naj se izvrši v današnjih dneh neizogibna reklama po časopisih. Imenovana tvrdka, s katero je v trajni zvezi naše časopisje, pošje navedeni časopisni katalog vsakemu na zahtevo zaslunj in poštnine prosto. HieieiMice: i M tsm sinmi Štajerske novice. š Od Slovencev pridobljeni denar zi nemške namene. Adolf Westen mL, tovarnar v Gaberju, jc ob priliki svojo poroke daroval 1100 K v izključno nemške narodne namene in sicer je dal pro-testantovski občini v Celju 300 K (!), nemškemu društvu v Celju 200 K, za Dcutsches Haus v Celju 200, nemškemu Schulvereinu 200 K in Sudmarki 200 K. — Seveda na svoje slabet plača-n? delavce in na občinske reveže v Gaberju, kjer hoče imeti pri občini glavno besedo, je popolnoma pozabil. Tako nas zatirajo nemški tovarnarji in obrtniki z istim denarjem, katerega si pridobe 7. žulji slovenskih delavcev in od slovenskih odjemalcev. Značilno jc, da nemški tovarnar W*stcn razpečava svoje izdelke izključno le med .lugo-slovani icr je do izbruha vojske pošiljal na Balkan. Slovenci, spominjajte, se na svatbah in drugih prireditvah »Slovenske Straže«! š Mestno gospodarstvo v Celju. 1j'. C°!ja nam pišejo: Da mestna nlinarna de'a že nekaj let, sem z deficitom in da, se le s prispevki davkoplačevalcev še vzdržuje, to je že stara stvar. Zlo slabega. gospodarstva pri plinarni kakor sploh pri vseh celjskih mestnih napravah leži v tem, ker jc nastavljenih preveč uradnikov, s katerimi se vdržuje na umeten način nemška, večina v Celju. Kot konkurenco plinarni bo pa celjska mestna občina upeljala še električno razsvetljavo. Nimamo ničesar proti temu, cla mesto tudi v tem oziru napreduje, toda odločno moramo grajati mestno upravo, zakaj ni zgradila svoje lastne elektrarne, ampak se je priklopila Westenovi tovarni v Gaberju. Glavni dobiček bo šel v Westenov žep, a mestna občina bo pa itak morala v doglednem času zidati lastno elektrarno. Ako bi se to že sedaj zgodilo, bi občina sicer za enkrat nekoliko več izdala, a bi vkljub temu mnogo tisočakov davkoplačevalcem prihranila. Toda za davkoplačevalce se mestni očetje mnogo ne zmenijo! š Dobrna. Meseca januarja ni bilo tukaj ne poroda nc mrliča izvzemši v sili krščenega otroka, ki jc pa takoj umrl. Pač mala izprememba v stalnem prebivalstvu tukaj. V toplicah jc pa veliko delavcev, tujih in domačih. Naše toplice namreč letos temeljito popravljajo, posebno separatne kopeli. Zdaj bo dvanajst novih kopelj, lepa soba za počitek po kopeli in paviljon nad vrelccm. Mi se veselimo, da sc jc dežela odločila za temeljita popravila. Po letu bo tudi vozil nov večji avtomobil med Celjem in Dobrno. š V konkurzu sta obe graški gledišči: Stadttheatcr in Opernhaus, ker jc prejemkov premalo, kljubtemu, da je občina prispevala z nad 200.000 K. Obisk obeh je jako slab. Igralsko osobje je dobilo piače samo tretjino ! š Mariborski občinski svet jc izvolil za častnega meščana mesta Maribor zdravnika dr. Artur Mallyja. š Brat v kletki. V vasi Selišče pri Ljutomeru so gospodarili trije bratje Verb-njak in njihova sestra. Starejšega, okoli 40 let starega brata ljudje že nekaj časa niso videli. Orožništvo je radi tega izvršilo preiskavo. Orožniki so našli starejšega brata v praznem, mrzlem hlevu v kletki, ki jc bila en meter na široko, dva metra na dolgost in dva metra na viso-čino obita z deskami. Revež je imel na sebi samo srajco in hlače ter je imel tudi več ran. Bil je tako onemogel, da ni mogel več govoriti in je kmalu nato umrl, Bratje in sestra so brata tako mučili, da bi se ga iznebili in sc polastili dela njegove dedščine. Primorske vesii. p Goljufije v puljski občini. V razpravi pred rovinjsko poroto dne L t. ines. so zasliševali obtoženca Privileggia, ki izpove, da je deloma kriv. Leta 1905 je opazil neko ponarejanje in je o tem z nekim tovarišem govoril, ki jc to povedal Galan-teju, ki ga jc oštel, češ, da sumniči, nato mu jc pa rekel: »Ali ne uvidiš, da vsi kradejo, kradi tudi ti.« Obtožcncc trdi, da o potvorbah v računskem zaključku ni ničesar znal, a da je o tem sumil. Ponarejali in izpreminjali so drugi s svinčnikom, on sam je le za njimi s peresom pisal. Pripo-zna več defravdacij. Enkrat je obdržal 200 kron zase, ki mu jih je njegov oče, ki je bil tudi občinski uradnik, izročil, da povrne neki predujem. Tudi o tem obtožencu se informacije političnih oblasti zelo neugodno glase. — Znižanje potnine potujočim trgov« cem na Lloydovih parnikih. Avstrijski Lloyd je dovolil legitimiranim trgovskim potnikom in trgovcem domačih tvrdk namesto dosedanjega 25odstotnega znižanja voznine na vseh črtah 40odstotno znižanje. Društvo trgovskih potnikov se je bilo obrnilo na ravnateljstvo Lloyda ter po-vdarjalo, da ic to ootreba glede na nove razmere na Balkanu, da se more vpeljati tam avstrijska trgovina in obrt v kar naj« večji meri. p Sneg v Trstu so imeli 31. januarja, p Dopolnilna deželnozborska volitev v Istri. Dne 9. februarja se bo vršila dopoldne volitev na Kvarnerskih otokih vsled smrti bivšega poslanca Kvirina Ko-zuliča. Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri je proglasilo za kandidata g. Ambroža H a r a č i č a , vpokojenega šolskega svetnika v Malem Lošinju. Zanimanje za Slovence. V Parizu se je te dni ustanovil poseben klub, ki je prevzel nalogo, da širi med francoskim narodom poznavanje Slovencev in njihov pomen v kulturnem razvoju Jugoslovanstva. »Groupe d' etudes Franco-Slovenes«, kakor se društvo imenuje, hoče potom predavanj in tudi potom žurnalistike seznaniti Francoze o razmerah Slovencev, o njihovih narodnih bojih napram pangermanizmu in tako opozoriti vesoljni svet na kričeče krivice, ki se gode Slovencem v narodnem oziru. Na čelu teh prijateljev Slovencev stoji veleinteligenten in socijalno visoko stoječ mož, namreč g. Julij Tixerant, ki ima med mlado pariško generacijo mnogo simpatij in mnogo zaslombe. »Groupe d' etudes Franco-Slovenes ima že precej članov, med ko-jimi tudi nekaj profesorjev ter ima tudi že zasiguran svoj društveni lokal. Telefonska in Drzojavna poročilo. VOJSKA NEIZOIGBNA. Carigrad, 3. februarja. Kljub dejstvu, da so poslaniki velesil v Londonu v svoji seji preteklo soboto sklenili vsak svoji vladi priporočati, naj svetuje prizadetim državam mirno poravnavo potom nadaljnjih pogajanj, smatrajo oiicielni krogi Porte zopetno vojsko za neizogibno. POSLANIŠKA KONFERENCA. London, 3. februarja. Poslaniki velesil so se danes zopet zbrali na posvet. Disku-tirali so vprašanje, ali je še mogoče vojsko preprcčiii, toda že čas je tako izbran, da je upravičen dvom, so li prizadevanja velesil sploh še resna. Dejstvo, da je Danev iz Londona odpotoval, kaže, da na mir ni več izlepa misliti. LASTNOROČNO PISMO CESARJA FRANCA JOŽEFA RUSKEMU CARU. Dunaj, 3. februarja. O vsebini in tendenci lastnoročnega pisma cesarja Franca Jožefa ruskemu caru se razširjajo najrazličnejše vesti, ki so pa gole kombinacije. Eni pravijo, da so se na iniciativo Avstrije začela zadnji čas zaradi meja Albanije direktna pogajanja med Dunajem in Peter-burgom, da pa niso imela rezultata, vsled česar da je zdaj posegel vmes sam cesar. Dočim se od taiste strani zagotavlja, da se s tem ne tangira vprašanje mobilizacije, ker hoče Avstrija tako dolgo vzdržati svoje priprave, dokler ne bo balkansko vprašanje v celoti rešeno, menijo drugi, da je glavni namen cesarjevega pisma doseči demobilizacijo. Eni zatrjajo, da je pismo znak že izboljšanega razmerja med Avstrijo in Rusijo, ki da se je na škodo balkanskim državam stališču Avstrije že približala, drugi trdijo, da se šele gre za to, da se Rusija nagne na avstrijsko stran, dočim drugi izjavljajo, da se je ne samo med Avstrijo in Srbijo dosegel tak sporazum, da je treba premagati samo še zadnjo tež-kočo, ki se nanaša na vprašanje, kdo dobi Skader. Spričo vseh teh vesti se pa od najbolj informirane strani povdarja, da ne more ne o vsebini ne o tendenci lastnoročnega cesarjevega pisma biti ničesar znanega. Nihče ne more sklepati, znači li pismo v glavnem že doseženi sporazum ali ima namen popoln sporazum šele pripraviti, kakor ni mogoče vedeti, ali bo v slednjem slučaju imelo povoljen učinek in kako se bodo pri tem upoštevali interesi in želje prizadetih balkanskih držav. Dunaj, 3. februarja. Princ Gottfried Hohenlohe je včeraj popoldne obiskal ministrskega predsednika groia Stiirgkha in nato zvečer z lastnoročnim cesarjevim pismom odpotoval v Peterburg. SRBIJA POMAGA BULGARIJI. Belgrad, 3. februarja. Zadnji ministrski svet je sklenil Bulgariji pri nadaljnjih operacijah v polnem obsegu pomagati in v to svrho odposlati na operacijsko pozo-rišče vse potrebne čete. Srbska vlada se je namreč prepričala, da bo vojska ostala izolirana in da se ji zato ni bati kakega napada od katerekoli strani, tudi je albansko vprašanje baje že za Srbijo koilkorto-liko ugodno rešeno. Pač. pa se splošno govori, da si je Srbija od Bulgarije potom nove pogodbe zagotovila Bitolj. VOJAŠKA POGODBA MED RUSIJO IN BULGARIJO? London, 3. februarja. -Daily Tele-graph« poroča, da obstoja med Rusijo in Bulgarijo že od leta 1902. tajna voiaSka konvencija. TURŠKI DELEGATI. Carigrad, 3. februarja. Turški delegati so dobili nalog, da zapuste London šele po dejanskem začetku sovražnosti. DANEV FRANCOSKEMU POSLANIKU. Pariz, 3. februarja. »Temps« poroča, da je dr. Danev francoskemu poslaniku Cambonu v Londonu, ki ga je pregovarjal, naj se Bulgarija s Turčijo dalje pogaja, odgovoril, da je njegova želja mir kakor mogoče hitro skleniti, a misli, da nadaljevane sovražnosti ne bo miru kompromitiralo, marveč mu le koristilo. UPOR V MESOPOTAMIJI. Carigrad, 3. februarja. Prebivalci bas-sorskega vilajeta ob perzijskem zalivu so se proglasili za neodvisne. V Beirutu so baje ang'eški in francoski agenti povzročili revolto. BULGARSKO - RUMUNSKI SPOR. Pariz, 3. februarja. Po tukajšnjih informacijah se je napeto razmerje med Bulgarijo in Rumunijo omililo. Bulgarija je namreč pripravljena Rumuniji odstopiti večji del ozemlja ob Črnem morju, nego je prvotne nameravala, zato pa naj Rumunija ne zahteva več takih krajev, kojih cesija bi žaliia bulgarsko narodno zavest. LAHI NEJEVOLJNI NA »IZVESTNE AVSTRIJSKE KROGE«. Rim, 3. februarja. Oficiozna »Tribuna« dementira vest »N. Fr. Presse«, da je Italija predlagala mednarodno komisijo za preiskavo grozovitosti, izvršenih od balkanskih zaveznikov v novozasedenih krajih in pristavlja: »Ta vest ni nič drugega nego nova nit v oni tkanini laži, ki se tke v našo škodo in dokazuje, da se gotovi avstrijski krogi očividno prizadevajo Italijo na Balkanu obsovražiti.« NAZIM PAŠA. Berolin, 3. februarja. »Lokalanzei-geiv poroča iz Carigrada: Ilči umorjenega Nazim paše se je hotela zastrupiti. Sin in svak Nazimov, oba častnika, zahtevata aretacijo morilca. Baje je morilec Časnikar Zekki. CAR FERDINAND. Frankfurt, 3. februarja. »Frankfurter Zeitung« poroča, tla je car Ferdinand zelo nevrastičen in ne more storiti nobenega odločnega sklepa, vsled česar zlasti pogajanja z Rumunijo trpe. BOJKOT AVSTRIJSKEGA IN NEMŠKEGA BLAGA NA BALKANU. Odessa, 3. februarja. Tukajšnje trgovske firme so dobile ponudbe bul-garskih trgovcev, ker so slednji sklenili avstrijsko in nemško blago bojkotirali. XXX MARŠALSKI SVET. Dunaj, 3. februarja. Voiaške konference, takozvani maršalski svet, pod cesarjevim predsedstvom bodo zborovale po pustnih dneh. KARDINAL DR NAGL. Dunaj, 3. februarja. Stanje kardinala nadškofa dr. Nagla je skrajno opasno. Včeraj zvečer se je njegova bolezen zelo poslabšala. — Danes opoldne se poroča: Stanje kardinala je neugodno. Ponoči je malo spal, sicer se pa rnomentanne nevarosti ni bati. OČITKI ZOPER LUKACSA. Budimpešta, 3. februarja. Tu se govori, cla je dal bivši državni tajnik De-sy one dokumente, ki potrjajo nečedne afere sedanjega ministrskega predsednika Lukacsa fotografirati in jih hoče po neki politični osebi predložiti cesarju. NEMŠKI »VOLKSRAT« NA ČEŠKEM PROTI MALEMU FINANČNEMU NAČRTU. Praga, 3. februarja. Nemški »Volks-ral« za Češko se je izjavil proti malemu finančnemu načrtu. VOLITVE V MORAVSKI DEŽELNI ZBOR. Brno, 3. februarja. V krogih deželnega odbora se trdi, da se volitve v mo-ravski deželni zbor izvedo šele jeseni. ZANIMIV ODLOMEK IZ n"TSPIJEVlH M^MOAROV GLEDE NA ISTKO. Berolin, 3. februarja. Crispijev sin objavl ja v »Berlincr Tageblatt u« Cris-pijeve spomine. Med drugim tudi poroča. da ko jc izšel leta 1894. neki odlok, po katerem so se v Istri podelile Slovanom iste jezikovne pravice, ki so jih Lahi vživali, je Crispi naprosil nemškega cesarja Viljema, da naj v tej zadavi na Dunaju intervenira. Cesar Viljem je Crispiju res ustregel in je v tej zadevi nemški dunajski poslanik na avstrijskem dvoru posredoval. POLICIJSKA PREOSNOVA V RUSIJI. Peterburg, 3. februarja. Notranje ministrstvo je izdelalo načrt zakona o policijski preosnovi. Minister namerava sklicati irubcrnatoric v Pctcrburr, da izjavijo, kako da sodijo o nameravani preosnovi ruske policije. NOVA IZSELJENIŠKA POSTAVA V ZJEDINJENIH DRŽAVAH. Washington, 3. februarja. Lendt jc odobril zakonski načrt o določilih ža izseljence, ki med drugim tudi določa obseg šolske izobrazbe izseljencev. DR. UNGER ZBOLEL. Dunaj, 3. februarja. Predsednik državnega sodišča dr. Jožef Unger je zbolel. DVE INSOLVENCI NA DUNAJU. Dunaj, 3. februarja. Tu sta postali insolventni znani modni tvrdki »Bratje Pollitzer« na »Bauernmarktu«. Pasiva znašajo 1,200.000 K; ponuja se 50rr poravnava in damska modna trgovina Steiner na istem trgu; pasiva 405.000 K. 1200 POROK. Dunaj, 3. februarja. Včeraj se je v dunajskih cerkvah izvršilo 1200 porok, vrh-tega 207 srebrnih in 9 zlatih. OGRSKI GOLJUFI. Budimpešta, 3. februarja. Tu so zaradi goljufij bančna ravnatelja Aleksija Rado in Evgena Sebesliena aretirali. ŽELEZNIŠKA NEZGODA. Dunaj, 3. februarja. Včeraj zvečer sta zadela pri Oswieczimu skupaj osebni in tovorni vlak. Več oseb je bilo ranjenih. iz slovonskcoa sveto. % Prusi niso Germani? Neki danski časopis — Danci ne marajo Prusov — se peča z vprašanjem , ali so Prusi germanskega plemena in kot laki z Danci v sorodu? List to odločno zanikuje in piše med drugim: »Čudno se zdi, a vendar je zgodovinska resnica, da je vodilni narod kake države mnogokrat tujega izvora. Največjo grško državo je ustanovila barbarska Ma-cedonija; Turek — torej Nesemit — je poglavar semitskega mohamedanstva in največji Francoz je bil rojen Italijan. Kitajsko so sto^tja vladali tujci — Mandžurci, Italijo so zedinili napol francoski Savojci in mo derna Nemčija je delo slovanske Prusi je. Nemško govoreči Slovani, to je prava definicija Prusov. So to potomci naših starih sovražnikov »Vendov«. Pruska korporalska palica je le strumnejša izdaja ruske knute. Ni zastonj latinsko ime za Prusijo »Borus-sia«. Vsega tega ne more prikriti ne rensko grozdje ne hmeljski nasadi južne Nemčije!« To bodo Prusi hudi! Nova srbska mesta v bodočnosti. V Srbiji že pripravljajo načrte za regulacijo posameznih mest v novoosvobojenih pokrajinah, n. pr. Prizrena in Uroševca (Feri-zovič). Slednjemu ima po nekem načrtu pripasti jako važna vloga v srbski trgovini, ker bi imel bili izhodna točka železniške proge, ki bi šla preko Prizrena in Ijumske doline na Jadransko morje. Atentat na belgrajsko klavnico. V soboto zvečer so našli pri klavnici v Belgradu bombo, katero se odstranili, predno jc mogla eksplodirati. Nekdo je hotel onemogočiti delo v klavnici, ki dobavlja mast za bulgarsko in srbsko armado. Bulgarska je te dni naročila novi milijon kil masli. Nova povišanja v srbski vojski. Srbsko vojno ministrstvo je poslalo vsem po\eljslvom srbske armado ukaz, cla nu/naivjo imena vseh onih častnikov, ki so se v vojni odlikovali, a doslej še niso bili povišani. Nova bolnišn.1 a v Priznnu. Te dni so v Prizrcnu otvorili novo bolnišnico, ki je predvsem namenjena domačemu piebivalstvu. Zaaušnea v spom{n padlih srb-slin Junakov se jc kakor v ostalih srbskih kiajih vršila tudi \» Draču. Za-dušnico je služil clraški mitropolit Ja-l;cv \ novi cerkvi Sv. Juriia. Cene kruha v Belgradu. Belgrajsko občinsko sodišče vsakih 15 dni odrejuje cene kruhu, in sicer po razmerju cen žita in moke. Od 15. januarja do 1. februarja (stari koledar) je cena kruhu naslednja: beli kruh 0-33 din. kfograin, črni kruh 0-32 din.; za 0 20 din. se prodaja 606 gramov belega in 625 črnega kruha. Žito je na debelo po 23 do 24 dinarov lOOkg. Lani meseca januarja je bil beli kruh po 0 27, črni pa po 0 26 din. kilogram. Še lanskega okrtoba je bil beli kruh po 0 27, črni pa po 0 24 din. Potem je začela cena rasli in je že 1. decembra znašala 0 30 din. Osirotela bulgarska kultura. Sedanja vojna je zahtevala težkih žrtev na polju mlade bulgarske kulture. V prvem ognju se ni nihče domislil, da je znanstvenik veliko več dolžan svoji domovini, kakor dati zanjo svoje življenje, oziroma da jc zanjo veliko večjega pomena njegovo življenje, njegovo delo v prid kulture, nego njegova pomoč na bojnem polju. In tako so šli učitelji, profesorji, pisatelji, tehniki, umetniki i. dr. in umrli na bojnem polju. jVJed njimi mnogo takih mož, ki sc nc rode vsak dan. Bulgarska kultura je osirotela, kar se bo baš v najbližji bodočnosti britko čutilo, ko bo Bulgarska tako krvavo potrebovala domačih kulturnih delavcev, Bulcnrske zmatfc na bojnem polju so bile drago odkupljene — predrago celo, ako se pomisli, da te žrtve na kulturnem polju niso bile neobhodno potrebne. Toda kakor rečeno — v prvem ognju ni bilo mogoče misliti na to. Upajmo, da bo življenjapolna bulgarska kultura tudi te udarce prez trajne škode prenesla. O gospodarskih razmerah v Bosni in Hercegovini je 29. pr. m. na Dunaju predaval dvorni svetnik bosenske deželne vlade dr, Oto Frangeš, in sicer na povabilo ■ Avstrijsko-bosenske zveze interesentov«. Predavatelj je predvsem podal sliko današnjega gospodarskega razvoja v prikloplje-nih deželah, ki se vrši pod vplivom odkupa kmetov; stolitna zadružna oblika družine se spreminja v posamezne družine, natu-ralno gospodarstvo v denarno itd. Iz vsega tega nastaja počasi intenzivnejše poljedelsko gospodarstvo, ki bo koristilo obema državama monarhije, ker bosta Bosna in Hercegovina potrebovali vedno več poljedelskih strojev, umetnih gnojil, galice; dalje opeke, cementa, železa, vrvarskih izdelkov, itd. Za izvoz v monarhijo pa bosta deželi v doglednem času imeli na razpolago mnogo živine, zlasti klavne, potem sadje, zgodnjo zelenjavo in grozdje; žita ne bo kaj dosti preostajalo za izvoz. Za razvoj uvoza in izvoza ter sploh celega gospodarstva so pa seveda predvsem potrebna prometna sredstva — že^znice. Kako zelo se lahko povzdigne zlasti živinoreja, je predavatelj pokazal na hrvaškem zgledu; od leta 1896. do 1900. se je vrednost izvoza živine na Hrvaškem dvignila za 63 milijonov kron, t. j. od 13 milijonov je poskočila na 76 milijonov kron. Spajalkovič v Belgradu. Srbski poslanik v Sofiji dr. Miroslav Spajalkovič je prispel v Belgrad, kjer ostane nekaj dni. Slovaki se organisujejo Kakor poročajo listi, se je v Brezinu (stolica zvo-leii3ka, ustanovila organizacija slovaške narodne stranke. V organizacijo je stoidlo čez 100 članov. Za društvenega predsednika je bil izvoljen dr. Mihael Z i brni. Mierlaei - vsi se spomnile _iioveasks Služe"! Razne stvari. Stavi.o zdravnikov okrajnih bol« niSkin tnacjajn imajo v Nižji Avstriji, ker blazine nočejo priznati novih pogodb. Velika davčna poneverjanja v Lvo- va A' tvornici za žganje tvrdko 13aszew-■•ki .so odkrili velike davčne poneverbe, ki so se več let izvajale. Dognali so, da so posamezni delavci vsak dan vtihotapili iz tvornice do 50 litrov špirita, ki so pa prodajali gostilničarjem. Aretirali so tri prizadete delavce in več gostilničarjev. Velika nesreča na Čerkiskorn jezo« ni. Veleposestnik Daszevvski se je peljal te dni s svojim vozom s svojega posestva v Brzuminu v Varšavo. Ker je hotel pot okrajšati, se je peljal čez zamrznjeno Čerkisko jezero, a led je počil in voz s konji, z veleposestnikom in s kočijažem se ie prekucnil v jezero. Veleposestnik se je rešil, kočijaž in konji so na utonili. Ljufiljauske novice. lj Smrtna kesa. Dne 1. svečana je umrl v Solnogradj g. Friderik Gosti, poštni ravnatelj v pok., star 72 let. Naj v miru počiva! lj V Ljubljanski stolnici se je mi' nuli mesec izvršilo restavriranje lepega starega marmornatega baldahina na velikem oltarju, ki je delo iz srede 18. stoletja. Arhitekturo je osnažil in rekonstruiral Feliks T o m a n, kovinska dela pa je izvršil Ivan K r e g a r. Ker so bili stari kovinski kapiteli popolnoma porušeni, so se morali nadomestiti z novimi, ki so strogo po uzor-ou starih modelirani. Ij V ^Rokodelskem domu« je bila včeraj prav lepo uspela predpustna veselica Katoliškega društva rokodelskih pomoč-1 nikov. Prireditev je pokazala, da naši vrli rokodelski pomočniki znajo poleg težkih pevskih zborov in resnih, pretresljivih iger, kakor smo jih vajeni videti na odru »Rokodelskega doma< tudi izbrati spored, ki nudi ves večer neprisiljeno, izborno zabavo in ostane vsemu občinstvu v blagodejnem spominu. Odlični gostje včerajšnjega večera so sprejeli vse točke z očividno zadovoljnostjo. Ugajal je zbor »Cigani«, v katerem se je odlikoval solist, dobroznam g. L. Bajde, kakortudi komičen zbor V nar i«, ki so ga morali ponavljati. S posebno pohvalo je bil sprejet govor vč. g. prof. dr. J. Jeršeta, ki je podal mnogo zlatih resnic v nedosežni lepi, prikupni obliki. Kupleti, ki jih prednaša g. J. Ložar, so postali občeznani in vzbude vedno živahno veselost, tako cla občinstvo velespretnega komika kliče neprestano na oder. Obe šaljivi igri. ki sta bili na sporedu, sta pokazali. kako dobre, v octiu, kita Y v-« nastopu izvežbane igralce ima društvo. Vsi igralci, g. R. Vrančič, Iv. Peterlin, Avg, Je-ločnik, J. Kalar, Iv. Kimovec in A. Lampe so pokazali, kako dobro so umeli svoje vloge, in koliko spretnost in izvežbanost imajo, da jih v vsakem oziru dovršeno prednašajo. — Med odmori smo imeli priliko slišati lepe glasbene točke, ki jih je na klavirju izvajal društveni pevovodja g. P. Gorjup. — Udeležba je bila prav dobra in odlični gostje, ki so bili navzoči pri prireditvi, so priča, kolike simpatije ima Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v vseh krogih. lj Nekaj o obrtni šoli. »Slov. Narod' (e napadel »klerikalne« občinske svetovalce ter jih oštel z izdajalci Ljubljane, ker niso glasovali z liberalci za prošnjo na deželni odbor za podporo k zgradbi kanalov. Na ta napad, ki nima drugega namena, kakor da prikrije zavoženo mestno gospodarstvo, je odgovor prav enostaven. Dr, Zajec je stavil glede obrtne šole predlog, da je vložiti prošnjo na ministrstvo, ker je šola zidana za ves slovanski jug in je tedaj že iz tega naslova država vsekakor dolžna na svoje stroške graditi šolo, ki naj služi interesom velikega in važnega dela monarhije. Svojo dolžnost je pač prejudicirala že vsled tega, ker je odpisala potresno posojilo v znesku 900.000 kron. Liberalci so vpili svoj čas, da je velikanska zasluga Iv. Hribarja ta državna podpora, dasi se je kasneje ta zasluga močno razblinila, ker iz 900.000 K je nastalo vsled konvertiranja le okroglo 600.000 K. Liberalna stranka je s svojim vzornim gospodarstvom tako korenito zavozila, da hoče sedaj iskati pomoči pri deželnem odboru, čigar sodelovanje je preširno odklonila in se prej zanj ni nič brigala. Ta dobro utemeljeni predlcg dr. Zajca je pa dr. Tavčar po svoji maniri odpravil. Imenoval je predlog froclarijo in ga ni dal niti na glasovanje. S svojim postopanjem je dr. Tavčar, ki je neštetokrat prisegel na objektivnost in neštetokrat vabil k pozitivnemu delu vse občinske sve-valce, pokazal, da ne mara sodelovanja. Ako imenuje dobro utemeljeni predlog froclarijo, je čisto naravno, da morajo občinski svetovalci S. L. S. izvajati konse-kvence. In to so tudi storili pri naslednji točki, ki želi podpore za zgradbo kanalov zopet le samo od deželnega odbora. Klub S. L. S. je imel pripravljen tudi pri tem iz-preminjevalni predlog, da se je z enako prošnjo obrniti tudi na vlado za državno podporo. Dr. Tavčarju bi pač moralo biti znano, da se podobne zgradbe podpirajo od države in dežele na podlagi deželnega zakona, za katerega se jja doslej še nihče ni pobrigal. Toda klub ni hotel več gosp. župana froclariti; upati pa je upravičeno, da bodo ta posel prevzeli ljubljanski davkoplačevalci. Sicer pa liberalci najbolje store, da so o obrtni šoli lepo tiho. Če pričnemo o tem podrobneje govoriti, bo liberalce bolela glava. Ali se razumemo? lj Običajna konferenca katehetov bo v sredo, dne 5. februarja, ob petih popoldne v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva. Na sporedu je nadaljevanje kateheze o sveti maši in posvetovanje o nekaterih dopisih. lj Umri je 1. t. m. črkostavec gospod Filip K r a n j c. Pokojnik je bil navdušen slovenski pevec, izvrsten tenor, ter je dolgo vrsto let sodeloval tudi pri slovenski operi. Pogreb bo danes popoldne v Feld-hofu pri Gradcu. N. v m. p.! — Umrla je v deželni bolnišnici ga. Ida Kušar, rojena Nigrin. lj Poročil se je včeraj v stolni cerkvi g. E d v. P o 11 a ch , stavbenik, z gospodično M i m i Z a 1 a r. lj Iz gledališke pisarne. Na pustni torek ob pol šestih (ne ob šestih, kakor je stalo v sobotnih listih) burleskna opereta »Orpheus v podzemlju«, ki jo je občinstvo, kakor drugod, tudi pri nas z veseljem pozdravilo in z burnim smehom sprejelo. — V sredo kronska predstava »Charlejeva teta« ob pol osmih, v četrtek »Orpheus v podzemlju« za par-abonente. lj Poročil se je 1. t. m. na Bledu c. kr. fconcipist deželne vlade v Kamniku gosp. Oton Kelte z gdčno. Marijo T r i I -1 e r iz Ljubljane. lj Občni zbor šentpeterskega prosvetnega društva. V nedeljo, dne 26. januarja 1913 se je vršil VI. redni občni zbor Šentpeterskega prosvetnega društva, ki je pokazal velik napredek društvene organizacije v šentpeterski fari. Iz poročila predsednika dr. L. Pogačnika posnamemo sledeče: V društvu je obstojalo šest odsekov: dramatični, tamburaški, klavijolinski, pevski, damski in telovadni; društvo jo prirejalo redna tedenska predavanja ob povprečni udeležbi od 60 do 120 članov, kar kaže jasno potrebo takih predavanj po ljubljanskih farah; udeležba 60 članov na evharističnem kongresu na Dunaju priča o verski zavednosti članov in članic; društvena božičnica v zvezi z Vincencijevo družbo je pokazala novo smer društvenega delovanja, skrbeti po svojih močeh za pošteno, a revno mladino šentpeterske fare. V svoji zahvali je omenjal g. predsednik čč. gg. farne duhovnike, marljivi damski in igralski odsek, mnogoštevilno predavatelje, kateri faktorji so vsi pripomogli do tako velikih uspehov. Tajniško poročilo je podal tajnik Jos. Pire, iz katerega povzamemo, cla je društvo štelo 341 rednih, 10 podpornih in 1 častnega člana; odstopilo je, oziroma bilo izbrisanih 25, nanovo pristopilo 60 članov. Društvo je priredilo dve predstavi v »Ljudskem domu«, ki ste v vsakem oziru uspeli, slavnostni večer g. župniku Petriču, damski odsek pa igro >Na Marijinem Srcu« v Rokodelskem domu; nadalje se je vršil običajni Miklavžev večer in božičnica, pri kateri je bilo obda-rovanih okrog 60 otrok. Predavanj je bilo 20, rednih odborovih sej 17. Pevski zbor je štel 25 pevcev in pevk, igralski odsek okrog 35 članov. Te številke nam kažejo, da razpolaga društvo z močmi, ki mu bodo pripomogle do vedno večjih uspehov. Glasom blagajniškega poročila znašajo društveni dohodki 2905 K 8 vin., stroški 1487 K 43 vin., čisti prebitek znaša torej 1417 K 65 vin., kar priča o dobrem denarnem stanju tega društva, posebno čc pomislimo, da je bilo treba v tem letu vsled večjih prostorov precej novih potrebščin, da je društvo napravilo v svoji dvorani oder in zastor, da si je nabavilo klavijeline. Pri poročilu knjižničarke gdč. Ivanke Majce se je poudarjalo, da je treba knjižnico razširiti in pomnožiti, če hočemo, da bo odgovarjala potrebam, kar bo torej ena prvih nalog novega odbora. Po poročilih društvenih funkcijonarjev sta podala poročili predsednik »Orla«, br. I.ud. Tomažič, iz katerega povzamemo, da je štel šentpeterski »Orel« 40 rednih, 45 podpornih in 27 ustanovnih članov, da je vpeljal telovadbo za naraščaj, h kateri bodi telovadit okrog 80 dečkov in okrog 25 deklic, s čimur je storila telovadna organizacija v Ljubljani velik korak naprej. Poročilo igralskega odseka je podal g. kaplan Podbevšek, ki je poudarjal, da jc društvo tudi glede predstav doseglo v preteklem letu lep uspeh. Igri > Zapravljivem in »Naša kri« ste brez dvoma povzdignili ugled tega društva, imeli ste tudi popolni finandelni uspeh, za kar bodi v prvi vrsti zahvala g. Vrančiču, podal je g. kaplan par nasvetov, po katerih bo moral hoditi društveni igralski odsek. Nato je bil z velikim navdušenjem izvoljen častnim članom bivši predsednik trgovec g. Janko Gajšek radi obilih zaslug, ki si jih je pridobil posebno v prvih letih društvenega obstanka, v znak hvaležnosti mu je občni zbor poklonil diplomo v spomin na njegovo uspešno delovanje. Pri volitvi so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: Jeglič Janko, mestni nadučitelj; Majce Karel, čevljarski mojster; Petrič Janko, mestni župnik pri Sv. Petru; Pire Josip, dež. računski oficijal; dr. Podobnik Josip, dež. zadružni asistent; dr. Pogačnik Lovro, dež. tajnik; Poženel Franc, dež. računski praktikant; Potnik Srečko, poslovodja; Srebo,t Ivan, čevljarski mojster; Vrančič Rudolf, ključavničar dež. bolnice. V damski odsek se izvolijo sledeče dame: gospa Černičeva, gospa Jcnkotova, gospa dr. Podobnikova, gospa Potnikova, gospa Sajo-vičeva in gdčne. Cerarjeva, Kovačeva Milka, Majcetova, Paprotnikova Ivanka, Repovževa in Strahova. — Društvu želimo tudi v tem letu obilo uspehov! Zahvala. Globoko, globoko so naju ganili iskreni izrazi sočutja, došli nama ob smrti najine nadvse ljubljene prvorojenke Minke Prisrčno se zahvaljujeva vsem, posebej še onim, ki so ji okrasili krsto s cvetkami, in ki so jo spremili na zadnjem potu. Br. Božidar in lika MAL Ob prerani smrti nage iskreno ljubljene hčerke in sestre Faiiike Levlnger nam je došlo toliko izrazov sožalja in tolažbe, da sc no moremo zahvaliti vsakemu posebej. Zahvaljujemo se tem potom vsem znancem in prijateljem, ki so v težkih urah čutili z nami. Posebno zahvalo smo pa dolžni blagorodni gospej Schrey in gdč. koleginjam, ki so se v tako lepeni številu udeležile pogreba. Skratka: iz globin srca vsem prav srčna zahvala. št, Peter pri Rudoltovem, dne ■II. januarja 1913. Rodbino Levinocr. | Ako še niste, ^ 1 pošljite naročnino! t. >/ ■ Zahvala. Povodom bolezni in smrti naše nepozabne hčerke, oziroma sestre, gospodične Ivanke Jeglič ciošlo nam je od vseh strani premnogo dokazov resničnega sočustvovanja, kar nam je lajšalo žalost nad bridko izgubo. Zahvaljujemo se iz dna srca vsem prijateljem in znancem, kateri so nam stali na strani ob težki uri. Posebno pa izrekamo iskreno zahvalo prečastitima tukajšnjima gospodoma župnikoma č. g. Kleindienstu in č. g. Lavrincu za tolažbo ob času bolezni kakor tudi za duhovniško spremstvo pri pogrebu, slavni domači pož. brambi za spremstvo pri pogrebu, cenjenim domačim dekletom in velespoštovani gospe Schidanovi za krasna venca ter končno vsem dragim sorodnikom in znancem za častno obilno spremstvo naše nepozabne Ivanke na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Bagunje pri Lescah, 2. 2. 1913. Rodbina Jeglič. Obče priznana, na poseben način namočena polenovka (Stockflsch) se dobiva vedno pri tvrdki josip Pollak, Ljubljana, Sv. Petro cesla 9. NB. Da mi bode mogoče na veliki teden vsem postreči, prosim da se blagovolijo naročila vsaj en teden poprej rezervirati. 323 Syrup Sarsaparillae oompos • darom, Oi«tilo km. btekl. K 8 00 in 7-50. Capsici compos. \ Nadomestilo za raln-EspcUer ■ sidrom. — BcloMne, ublažujoč. sred-tvo za vdrgnenje pri prehlajenju, revma-tizmu, protinu ild. — Steklenic« K —-so, 1-40, J —. J Zclezn ato beljakovin »ta tinktura s sidrom, za malokrvnost in blodlčnost. Steklenica K 140. Steklenica K 140. Dobi va - e po lekarnah ali na naravnost od jOr. HXCHT£RJEV7£ lekarne ,,Prl ilatcm levu", Prage. I. Slizabatna, tilfla E. Želim v ieiešsji sezoni posirelili Ponudbe na upravo .,Slovenca'*. 365 Zahvala. Ganjeni vsled sočutja med hudo boleznijo in ob smrti naše nepozabne in ljubljene soproge oziroma mamice gospe Ml BlillTIntliHilll bivše učiteljice, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa obilna sožalja in za krasne vence in šopke najsrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se pa posebno preč. g. župniku Iv. Škrjancu za tolažila umirajoči in spremstvo k večnemu počitku. Enako tudi slav. šol. vodstvu za spremstvo s šolsko mladino ter vrlemu pevskemu zboru za ganljivo petje. Bog povrni tudi onim, kateri so nam karkoli lajšali veliko bolest ob prerani bridki izgubi, predrage nam pokojnice. 352 Vremski Britof, 31. jan. 1913. Žalujoči ostali. sem popolnoma urejen Idrija, 1. svečami 1913. Dr. B. Žižek okrožni zdravnik 351 tira JSL 1 && srednje starosti, išče službe, najraje v kakem župnišču. Ponudbe pod 354 sprejema uprava lista. ;j54 m i n& "M. , t-' u'. - ' ' MAKSIMILIJAN PODKRAJŠEK C. KR. POŠTAR MARTINA PODKRAJŠEK roj. JONKE POROČENA LJUBLJANA 2, FEBR, 1913 ZAGORJE OB SAVI št. 2512. 361 1. Za preložitev okrajne ceste Trojana-Zagorje pri Zagorju v cestnem okraju Litija. 2. Za korekturo deželne ceste Črnomelj-Vinica, v cestnem okraju Črnomelj in 3. Za zgradbo okrajne ceste Suhidol-Trata v cestnem okraju Škofja Loka na 16.000 K, 182.000 K in 150.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napoveclbo pavšalne svote naj se predlože do februarja f. 1. ob 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do« poslati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje cestne grarlbe Trojana-Zajjorje ali Črnomelj-Vinica ali Suhidol-Trata« in sicer jc vsako ponudbo posebej predložiti in posebej kuvertirati. Vsaki ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbe ne cene. oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu na Turjaškem trgu. cSEžsIsisga odbora kranjskega. V Ljubljani, dne t. februarja 1913. Nehal o radiolelegraiiii in resnica o radio-telegrafski poslali jezuiiov v Gradcu. Svobodomiselno časopisje, ki idi povsod le klerikalne strahove in se posebno boji jezuitov, si je te dni s svojimi alarmujočimi vestmi o nezaslišani predrznosti praških jezuitov, ki so na svoji cerkvici napravili malo radio-telgerafično postajo in s tem onemogočili oziroma motili pravilno funkcioniranje vojaške radiotelcgrafije, nakopalo veliko blamažo, ki jasno osvetlju-jc nevednost svetovnih velelistov glede najprimitivnejših pojmov radiotelcgrafije. Superior graškib jezuitov, P. Pavel Camelli, učenjak in uvaževan raziskovalec na polju radiotelcgrafije, ki mimogrede omenjeno, vodi tudi akademsko Marijino kongretracijo g laških katoličanov, akademikov obeh narodnosti, podaja v »Grazer Volks-blattu« prav poljudno razlago o radio-telegrafiji, iz ktere posnemamo glavne misli. Radiotelegrafija sloni na valovanju posebne zračne snovi, ki jo zovemo vzduh ali ater. Vrzi kamen v vodo. Na pravil se bo na tistem mestu krog in vodni valovi se bodo vedno bolj širili. Udarec ob zvon povzroči zračno valovanje, ki se ne širi samo hor'contalno. ampak v obliki krogle tudi vertikalno. Enako se širijo tudi svetlobni valovi. Izproži elektriko na umetni način, potom aparata; s tem povzročiš valovanje vzduha na vse strani. Na dolgi bakreni žici, ki jo napneš na vzvišenem kraju in od zemlje izoliraš, lahko konstatiraš tresljaje zraka. Valovanje vzduha vsled elektrike se širi na vse strani in ga s potrebnim aparatom lahko opaziš povsod, do kamor prodro valovi vzduha, torej v celem krogu na zemlji, pa tudi v zraku. Ako se n. pr. v Pulju izproži gotova množina elektrike, bodo zračna valovanja zaznamovali radiotelegrafski aparati v celem krogu okolu Pulja, torej ne samo na Dunaju, ampak tudi v Monakovem, v Bernu, v Milanu, v Genovi, v Naplju, v Rimu, v Skadru in v Sofiji; pa tudi zrakoplovi bi vjeli tresljaje. Če se hočejo toraj sporočati važne tajnosti, da jih drugi ne razumejo, treba izbrati posebne tajne znake ali šifre. Te pa poznajo samo gotovi ljudje. Vidi se torej, kaka kolosalna neumnost je, če kdo trdi, da se dajo ra-diotelegrami vjeti. Saj sc vendar zračni valovi širijo tako daleč, dokler se morejo in ne samo do tiste postaje, ki jih je slučajno vjela. Ako sc torej jezuiti, ki so iznašli tudi prvi elektromotor in prvo plinsko ljek in torek, dne 24. in 25. februarja t. 1. Namen tečaju je povzdiga domačega sadjarstva. Na sporedu so naslednja predavanja: V ponedeljek, dne 24. februarja od 2. do 4. ure popoldne: Razčrtavanje sadnih nasadov; naprava drevesnih jam; obrezovanje dreves pred saditvijo; pravilna saditev dreves. Od 4. do 5. ure popoldne: Praktične vaje v šolskem sadovniaku. V torek, dne 25. februarja od 8. do 10. ure dopoldne: Oskrbovanje mladega in starejšega drevja; obrezovanje; pomlajevanje in precepljanje. Od 10. do 12. ure: Praktične vaie v sadovnjaku. Od 2. do 4. ure popoldne: Najvažnejše o gojitvi in oskrbovanju pritličnega drevja. Od i. do 5. ure popoldne: Praktične vaje v šolskih nasadih. Tečaj je namenjen 'gospodarjem in kmetskiin mladeničem. Kdor se hoče tečaja udeležiti. naj se priglasi po dopisnici. Oddaljenim in revnim udeležencem s Kranjskega plnča ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in podporo 2 K na dan za prehrano. Podnora se dovoli le onim, ki zanjo pravočasno po dopisnici prosijo. Priglasila in prošnje za podporo jc treba nemudoma poslati ravnateljstvu kmetijske šolo Privatno zdraviflče za notranjo in kirurgije bolezni. - Porodnišnica. - Medicinaine kopeli Ustnik 1» žel-zdramlli: Dr.Fr. Dorgane. prlmar I. klr.odd.de? bo'n* Razglas. z dvema in s tremi sobami se odda za 1. maf Š'Ski l,lizl' kolodvora. Cene želo št 334.Vpra"Unja na u'lravo »Slovenca" pod Odda se v najem dobro idoča • i • I D= Benj. Ipavic n K zdravnik oddelka za ženske bolezni in { Ki porod, oddelka deželne bolnice v Ljubljani | zopet ordinira. y hiši je trgovina z mešanim blagom m gostilna že čez 40 let, z lepimi lo-Kali, zraven je skladišče, vrt in lcdenica za gostilno. Gradi se tukaj železnica in £o blizu kolodvor, jako dober promet. Mrn?a tudi hIša dogovoru, radi n«»nu razmer in V9led bolezni. BekJkratfna!' trS°VCC * 9°StUn-' GradaC' 310 343 z verižico za same kro o L razsvetljavo, pečajo z najnovejšimi iznajdbami in jih skušajo izboljšati, jc to pač le človeštvu v korist in so očitki svobodomiselnega časopisja značilni za umevanje znanstva v gotovih krogih liberalne javnosti. Sicer jc pa vos šun-der graškega svobodomiselnega tiska popolnoma, neutemeljen. Po poročilu »Grazer Tagblatta« so jezuiti prosili uradnega dovoljenja za svojo postajo, ki je poleg tega danes zelo malenkostna ker razpolaga z električno silo od 15 do 20 klm. Gospodarsivo. Živin >rejski in mlekarski tečaj priredi ravnateljstvo kmetijske šote na Grmu v sredo in četrtek, dne 26. in 27. februarja t. 1. Namen tečaju je zboljšanje kravje reje v zvezi z mlekarstvom. Na sporedu so naslednja predavanja: V sredo, dno 26. februarja: Od 2. do 4. ure popoldne: Vrednost kravjo reje; odbiranje molznih krav; raba krav za pleme; krmljenje krav; strežba molznim kravam; molža; stroški kravjo rejo. — V četrtek, dne 27. februarja: Od 9. do 11. ure dopoldne- Prodaja mleka; ravnanje z mlekom; lastnosti mleka; napake in ])u-manjkljivosti mleka; mlečna posoda. Popoldne od 2. do 4. ure: Prodaja smetano in presnega masla; oddajanje in razpošiljanje presnega masla; gospodarski pomen mlekarskih zadrug. Pouk se pojasnujo s praktičnim razkazovanjem. Tečaj jo namenjen našim gospodarjem in gospodinjam. Zeli so, da so ga mnogštevilno udeleže tudi našo gospodinje in kmetska dekleta. Kdor so ga želi udeležiti, naj so m'"la8i po dopisnici. Oddaljenim in revnim udeleženrem s Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in podporo 2 K na dan za prehrano Podpora so dovoli lo onim, ki za njo po dopisnici pravočasno prosijo. Priglasila in prošnjo za podporo je treba nemudoma poslati ravnateljstvu kmetijsko šole na Grmu (pošta Kan-dija). Sadjarski tečaj na Grmu priredi ravnateljstvo kmetijske šole v pon< de- Duhovnega pastirja II. zvezek prinaša na prvem mestu jako poučno razpravo o h o m i 1 i j i, ki jo je po predavanju prof. dr. Ant. Kocha na prvem homiletičnem tečaju priredil Fr. Hočevar. V veliko škodo cerkvenega govorništva se je zlasti pri Nemcih homilija premalo gojila ; pri Slovencih je bilo'v tem oziru bolje, ker imamo za homili-je izbornoga učitelja, škofa A. Martin Slomška. Tudi Čehi so si že leta 1877, oziroma leta 1880, oskrbeli prevod Slomškovih homilij o berilih in evan-gelijih nedelj in praznikov. — Izmed homiletične tvarino, ki jo objavlja II — 80 sti ■ani obsežni zvezek, opozarjamo na govor dr. Lambert Ehrlicha, profesorja bogoslovja v Celovcu, na E.' V račkov govor za krščanske žene, na govor o »Izgubljenem raju«, ki bo dobro služil za dekliške Marijine družbe, na govor o pomenu III. reda sv. Frančiška (P. Dionizij Dušej) in na lepo vrsto cerkvenih govorov, ki so jih za mesec februar in za postni čas spisali priljubljeni naši pridigarji Anton Zlogar, Franc Rihar, Valentin Bernik in drugi. V govorih župnika Fr. Riharja je zlasti lepo obdelan oddelek: »O slavi sv. križa«, kar je važno posebno letos, ko obhajamo šostnajstoletni jubilej zmage krščanstva nad paganstvom, zmage in proslave sv. križa. — V oddelku »Pogled na slovstvo« beremo ocene novih književnih proizvodov domače in tuje književnosti izpod peresa prof. Fr. Rebola, Jos. Volca in drugih. — »Duhovni Pastir« stane za celo leto (12 zvezkov) osem kron. Naročila sprejema Katoliška Bukvama v Ljubljani. * Vojska na Balkanu. 7. sešitek je ravnokar izšel in se je razpolal vsem naročnikom. Ta sešitek se odlikuje po zanimivih slikah z vojnega pozorišča samega, ki so prirejene po skicah očividcev. Te? silno lepe slike krvavih bojev se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih sešitkib. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Vsled nakupa velike zalogo ur razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 36 ur idočo predziu.ia. zopemega okusa, raznih bolečin > zaradi motenja v prebavi ie ve6 kot tri desetletja BRADY-jeve želodčne kapljice prej Marijacoljgke kapljico imenovane ■'f kot najzanesliveise domen:e sredstvu pro-■' ti želodčnim boleznim pri otrocih in odraslih. Varajte se onakoglasočih se ponaredil m potvar ter pazit« na zravon stoječo varstveno znamko Matere Hoj j o z Poletom na denuloi ~ _--- rt/P"-^'"«. in na podpis L^ U.^" !*>biva se v lekarnah v steklenicah po 30 vinarjev in K ' »u - Razpošilja v j.rovnco lekarnar C. Brady, Dunaj I, CTelschmorkt 3|3S7 'p steklenic JK6'40 dvojnate steklenice K 4'30 Ivanko vseh stroškov). ;i2?2 z letnim adjutom 1200 K ter pravico do napredovanja po obstoječih določilih Posebne zahteve za podelitev te službe so: 1. dokazilo o vspešno dovršeni nižji gimnaziji, ali pa nižji realki 2. dokazilo o vspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva Prednost se daje pri vsprejemu prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo ah višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno trgovsko solo z dobrim vspehotn. Praktikantje se vsprejemajo tudi brez izpita iz državnega računarstva morajo pa ta izpit popolniti najpozneje v teku enega leta po vzprejemu sicer sc jih sme iz službe odpustiti. vzprejemu, sicer Z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnjo jo vložiti najkasneje in 20. februarja U13 pri predsedstvu mestnega magistrata. tel Eff3g*5'rfi dne 2,S. januarja HM3. zolo pripraven za pisarno in podobno, obstoječ iz 4 sob v pritličju se takoj odda v najem v hiši Zadružne zveze na Dunajski cesti št. 38, kjer se tudi izvedo Pogoji. 3tu izdaja konzorcij »Slovenca«, VIT ' »i S .. Prostor ' iillllM r n r lila |v P? n I s. s ui! m v v \t * >, t 1171 Tisk: »KatulUke Tiskarne«. Odgovorni urednik: tetšisa c, 13027315