Poštarina plodoma. Ilev. 13. V Ljubljani, v petek dne 31. marca 1922. ^omuhkim ži&v. Din Leto ¥. Oglasi: 2a 1 mm x 60 isseraJnegs stolpiča malt Sin 0*20, «rstei D 0*30, poslano, postat taice i. reklame D 0*50-Večkratne objaTe popust. Izhaja vsak petek. CTpravnlitvo ,,Domovine" v Ljubljani, Preletneva al. H Uredništvo »Domovin«", Miklošičeva o. 16, T«L 72. BTaročnlna: Hoaedno Din 1"—, dotrtletno Din S'—, pofr letno Din , celoletno Din 19.—. Peskova „Jy§oslavi£a" v služIli klerikalcem ; za katero tudi zahteva do 8 milijonov. Na Štajerskem je kupil vinograde in jame, v katerih koplje pre-jmog. Sam je nekoč dejal, da znaša njegovo premoženje okoli 20 mili-Ijonov kron. Če je res, nihče ne ve. Da je lažje špekuliral, ustanovil je jugoslovanski kreditni zavod, v katerega je vabil denarne vloge s tako visokimi obrestmi, kot jih ni dajal noben drug denarni zavod, to pa samo zato, da je imel dovolj denarja za svo je zasebne špekulacije. Na koncu konca je ustanovil še lastno banko, česar do danes še noben Slove'nec sam ni zmogel. Kakor je videti, je Anton Pesek od vraga podjeten in iznajdljiv človek, tako, da je malo takih. Četudi ne more nihče odobravati, da kdo s špekulacijo obogati na stroške delavnih ljudi, pa smo vseeno mnenja, da bi :se z Antonom Peskom ne pečali toliko in ne pisali toliko o njegovih špekulacijah, ko bi se pečal on samo z verižništvom in s trgovino; saj bi potem morali prijemati tudi druge špekulante, pa bi morala „Domo-vina" izhajati vsak dan na 32 straneh, ako bi hoteli vse v njej po pravici ožigosati. Anton Pesek pa ni samo verižnik in trgovec, marveč je tudi politik. Od človeka, ki hoče biti voditelj naroda, moramo zahtevati, da nima nobenega masla na glavi. Od politika moramo vedeti, da je značajen, 'moralen človek, ki ima sicer tudi pra-jvico do življenja in zaslužka,, ki pa ne sme s politiko špekulirati za svoj lasten žep in svojo lastno osebo. I Da bi s svojim denarjem prevladal slovensko javnost in da bi se še s pomočjo javnega vpliva vzdignil i do večjega premoženja in tudi do visokih časti, začel je vojni špekulant j Anton Pesek izdajati dnevnik ^Jugoslavijo". Kot pravi špekulant, dal je listu lepo ime ter ga še razglasil kot l„neodvisen" list, ker je poznal raz- Največje zlo, ki ga vidimo, da je nastalo med svetovno vojno in po njej, je pojav špekulantov. Vse polno ljudi se je vrglo na špekulacijo, katere namen je grabiti denar na stroške drugih in to na ta način, da se le malo ali nič ne dela. Špekulanti, ki so čisto navadne uši na človeški družbi, bogate, ljudstvo pa ubožava. Špekulanti se lepo maste za bogato obloženimi mizami, imajo vsega preveč, ljudstvo pa postaja v nezadovoljstvu od dne do dne bolj nesrečno. Vsak vojni dobičkar, ki si ni pridobil premoženja z delom, marveč samo s špekulacijo in izmozgavanjem ljudi, je nemoralen, brezsrčen in nepošten. Na videz se morda dela drugačnega, v resnici je pa čisto navadna beštija v človeški podobi. Eden največjih medvojnih in povojnih špekulantov v Sloveniji je Anton Pesek v Ljubljani. Med vojno in po prevratu je verižil z vse Mogočimi stvarmi ter s tem pehal cene navzgor. Dasi izšolan za učitelj a, se je pečal s trgovino, največ pa zl zakotnimi, verižniškimi kupčijami! še pred vojno je prodajal toistcovrško slatino (vodo), med vojno sse je pa vrgel na kostanjev les, čevlje, jajca, valuto, na mast, na čebulo,, fižol, papir in vrag vedi še na kaj, samo da si je napravil denar. Tudi s tiskarnami je barantal. Ko je bila naša narodna stvar v največji Hevarnosti in ko dr. šusteršič v vsej Sloveniji ni mogel dobiti ne ene tiskarne, da bi v njej tiskal izdajalske ,,Novice", je zagrabil Anton Pesek za judeževe groše in šusteršiču za takratne čase mastne solde — menda 300.000 kron — prodal tiskarno, ki jo je malo časa prej kupil za 50.000 kron. V Jugoslaviji se je Anton Pesek še bolj razmahnil. V Wolfovi ulici v Ljubljani je kupil od Lasnika hišo, ki jo danes ceni na več milijonov, v njej pa je napravil novo tiskarno, položen je ljudstva, ki je po prevratu jzakoprnelo po svoji jugoslovanski državi, a tudi zahotelo neodvisnosti j in svobode. j Žalibog se ljudje vse premalo zajedajo kako velikanskega pomena je časopisje. Kanoni niso danes nič proti sili, ki jo ima na mišljenje ljudi | časopis. Dober in pošten časopis 'dvigne lahko ljudstvo do sreče in j blagostanj a, slab časopis narod lahko spelje na čisto napačna pota in I ga potisne v prepad. Slab časopis je hujši od ognja, povodnji ali kuge. Vse to traja le nekaj časa, ogenj in kuga se dasta omejiti na eno hišo ali jen kraj, slab časopis izhaja vsak dan, mesec za meseom, leto za letom. Vsi j kraj i, vsi ljudje zajemajo iz njega. Kakor zavisi največ od hišnega gospodarja, če je hiša poštena ali nepoštena, ravno tako se vidi po lastniku lista, v kakšnih rokah da je. : Pri nas izdajajo vse časopise stranke. Klerikalci imajo svoje liste, socialdemokrati svoje, demokrati svoje J in samostojni kmetje svoje. Njihovi i listi so zato odgovorni za svojo pi-[savo strankam. Vsak strankar ima priliko, da se pri svoji stranki na ta ali oni način pritoži, če mu ni všeč pisava njenega lista. Stranke tudi gledajo, da list piše tako kot je na korist njihovih pristašev ter v interesu javnosti in splošnosti. Četudi vsaka stranka gleda, da se s časopisjem pospešuje v prvi vrsti njen program, vendar si pa stranke in njih časopisje toliko gleda drug drugemu na prste, da pride vsaka lum-parija prav kmalu na dan in da pride potem tudi obračun v stranki. Vojni špekulant Anton Pesek in njegova familija je stranka, ki je go-jspodar čez ..Jugoslavijo" in njen j lastnik. , Jugoslavija" piše in sme pisati samo to, kar je všeč in kar j kaže špekulantu Antonu Pesku in njegovi porodici. ,Jugoslavija" ni odgovorna za svojo pisavo nikomur drugemu kot samo njemu, njemu pa nihče blizu ne more, kakor ne more j nihče blizu brezvestnemu magnatu, |ki sedi v mogočni grajščini, z zlatom okovani. Kakor volk v ovčji koži pa j e .Jugoslavija" za svoje naročnike in čitatelje. Kako škodo je Anton Pesek tekom treh let, odkar izdaja „Jugoslavija napravil napredni stvari, lahko danes vidi vsakdo. Med naprednjaki lasti v mestih je napravil na korist klerikalizmu in samo zato, da bi svojo osebo povzdignil, razdor in jrazkol. Le zato, ker je imel »Jugoslavijo" v rokah, je bilo mogoče, da je ta vojni dobičkar in brezvesten špekulant hotel biti župan ljubljanski. Ko je moral nato radi sodnega žigosanja kot Eulenburgovec, t. j. ,buzerant" izstopiti iz NSS, je .Jugoslavijo" odtegnil tudi tej stranki, ki ga ni mogla več držati, ako ni hotela ž njim vred obležati za plotom. Poučeni ljudje vedo, da je .Jugoslavija" danes le še glasilo ,,gorskih bratov" in da tega lista noben pošten človek več v roke ne vzame in da se sramuje biti njen naročnik, ker bi se lahko tudi o njem sumilo, da je Peskove sorte. Anton Pesek pa išnekulira v politiki še naprej. Na vi-idez je politično mrtev, dokler pa izdaja ,Jugoslavijo", je to naziranje ! čisto napačno, ker je Pesek kot izdajatelj dnevnika odgovoren javnosti. V njem samem je vsa politična odgovornost, ki je pri drugih listih I predstavljajo mesto ene osebe cele stranke in tisoči strankarjev. Sedaj, ko obrača Pesek hrbet tudi že NSS je videti, da prehaja bolj in bolj s svojo „Jugoslavijo" v klerikalno službo. V vsaki številki lah-iko najdeš — sicer previdno sestav ijeno — notico, s katero se zavzema ;za klerikalce naravnost, ali po ovinkih. Ljudje, ki poznajo Peskove kup-čijske zveze, zatrjujejo, da se Pesek I ženi in sicer to pot pri klerikalnih 'bančnik zavodih. Za čast mu ni več, zato je pa še tembolj vnet za kšefte. Ker mu očividno klerikalci največ ponujajo, je njegova „jugoslavija" \§ spemin župniku Jlntonu Brcetu Dne 2. marca t. 1. je umrl v Kranju v velikem pomanjkanju g. Anton Brce,, župnik v pokoju. Rečemo lahko, da je bil škofova žrtev. Zgodovina ne pomni, da bi bil kakšen duhovnik tako preganjan od svojega škofa, kakor ravno pokojni g. Brce. Vzrolk preganjanja je bil, ker ni hotel podpirati škofove politike. Bnce je svoje stanovske dolžnosti vedno vestno opravljal, političnih bojevr pa se je izogibal. Sicer je bil napredhjak z dušo in telesom. Rajnki g. Birce je bil blaga in poštena duša. Kjer je služboval, so ga farani vzljutbili. Zato tudi priprostim ljudem ni šlo v glavo, zakaj ga škof teko j preganja in sovraži. Znaana je še mnogim sorska afera. Takraat se je začel za Brceta križev jK»t. Iz Sore je moral na škofovo povelje v Boštanj, od tam je bil upokojen in se je preselil v Ljubljano na grad, kjer dolgo časa ni smel maševati. Imel je 1000 kron letne pokojnine in zraven je bil še tajnik Ciril-Metodove družbe. Prišle so vmes stvari, (ki so preobširne, da bi jih razlagali in bi bilo to gotovim osebam tudi neljubo), da je pustil tajništvo in je bil navezan edino na pokojnino. Začela se je leta 1914. vojna. Draginja je naraščala, živila se niso niti za drag denar dobila. Sporazumel se je s škofom, ki je zahteval, naj Brce prekliče znano svojo knjižico «Škof proti župniku*. Rad ali nerad, s krvavečim srcem je preklical mesnico:*. Zamerili so mu zato naprednjaki. Kaj je hotel drugega, pomoči od nikoder, želodec je pa le gospodar nad vsemi političnimi in nepolitičnimi stvarmi, ravno tako je bil tudi nad gf. Brcetom. Škof mu je leta 1916. (spomladi) podelil službo v Olševku nad Kranjem. V Olševku je živel nekaj časa mirno življenje, ker je bil rešen vsaj pomanjkanja. Vedno pa ga je še bolelo, zakaj ga je škof pregnal iz Sore, ker je bil vendar zakonito nastavljen in ker si je bil svest svoje nedolžnosti. Toda tudi v Olševku ga niso pustili na miru. Preganjanje in šikaniranje se je začelo v osebi bivšega šenčurskega župnika. Šlo je sprva za neko biro, ker je Olševk šenčurska podružnica in šenčurski župnik ni hotel izplačati Brcetu zasluženega. Potem je pa Brce nasprotoval nekim žup-nikovim obiskom, nad katerimi so se ljudje začeli preveč zgledovati. Po dolgem času, ko župnik le ni hotel opustiti svojih obiskov, je Brce vendar dosegel, da je moral župnik iz Šenčurja, ali s tem je bila tudi Brcetova usoda zapečatena. Ko je leta 1920. SKS. sklicala volilni shod v gostilni pri «Mubiju», je prišel nekaj dni pred shodom kranjski dekan Koblar k Brcetu ia zahteval, naj Brce prepreči shod in da mora agitirati za SLS. G. Brca mu je odgovoril: « Prosim, pustite me na miru, jaz se ne bom mešal nt v to, ne v drugo stranko, saj sta v Šenčurju dva duhovnika, ta dva naj agitirata!* Ta odgovor pa dekanu ni bil po volji. Kmalu nato je dobil Brce od škofa povelje, da mora Olševk tekom 14 dni zapustiti in da n« sme pri nobeni šenčurski podružnici maševati. Trije možje so šli škofa prosit, naj jim ga pusti, da ga imajo farani radi in da so zadovoljni z njim. Toda vse prošnje niso nič pomagale, škof jim je odgovoril: «Vsaka beseda zastonj, Brce mora iz Olševka, meni ni nič mar, kam bo šel in s čim se bo preživel, on je zame mrtev.» šel je torej jeseni leta njim na razpolago. Kako daleč gre mogel odgovoriti niti besedice...' to prijateljstvo, je videti tudi iz tega, Gospodje, končati hočem, in sicer „s da imata zadnji čas „Slovenec" in slovenskim vprašanjem", da se pre-,Jugoslavija" skupno uredništvo za pričamo, v kakšnem stanju se nahaja sprejemanje telefonskih vesti. to vprašanje Danes neodvisnež jutri narodni j Pred vojno ni bilo sloyenije kot socialist, tretji dan klerikalec, vedno države slovenci so bili vnJ0 raz_ pa špekulant, to je Anton Pesek Po-|ddjeni na dve držayi. £a Aystrijo trebno je bdo, da smo o enkrat l«u in Madžarsko. (Dr. Korošec: in Ita-dem cisto jasno povedali ker ce Pe- lijo in Italijo!) A v sami Avstriji so sek prodaja »Jugoslavijo« prodaja bili razdeljeni na šest pokrajin na z njo tudi njene naročnike in braice. i Kranjsko, Koroško, štajersko, Go-Povedali smo to našim prijateljem ri Trst in Istro 'SamoJ na zato, da bodo nesrečne ljudi, ki ima- skem so bili slovend v večini a Jy jo na očeh mreno in ne vidijo Pes-kove špekulantne kupčije z njihovimi dušami, poučili kako je ž njim in z njegovo ..Jugoslavijo". Nobena poštena slovenska hiša bi ne smela rediti na svojih prsih tega gada. Posebno je pa dolžnost vsakega na-prednjaka, da vrže čez prag »Jugoslavijo", ki je podkupljena od kleri vseh drugih provincah so bili napram Nemcem in Italijanom v manjšini. V splošnem je bila vsa upravna oblast povsod, tudi v Ljubljani, v rokah Nemcev, nemških plemičev in povsod je bilo v premoči nemško uradništvo. Druge veje državne uprave so bile tako organizirane, da ni imela niti ena izmed njih svojega Obstoja pokrajinska vlada v Ljubljani za vso Slovenijo; vse druge stroke državne uprave so organizirane tako, da obsegajo vso Slovenijo. Ustanovljeno je višje deželno sodišče v Ljubljani, osnovano je poštno ravnateljstvo, poštna hranilnica |s čekovnim in klirinškim prometom. Ljubljana je dobila popolno vseučilišče s petimi fakultetami. In ravno bogoslovska ljubljanska fakulteta ima mnogo več rednih profesorjev kakor celo dunajska teološka fakulteta. Vse srednje šole so postale slovenske in država jih je prevzela in jih vzdržuje, dasi jih je sorazmerno j mnogo več, kakor v drugih pokrajinah naše države. j Obe gledališči v Ljubljani sta podržavljeni, a druga gledališča dobivajo znatne državne podpore, i Država je prevzela nase skrb za :učitelje in šole. Prevzela je tudi vse prejšhje avtonomne ustanove, dasi avtonomni dohodki daleko ne pokrivajo izdatkov." Iz' teh ministrovih besed vidimo jasno, kaj smo Slovenci v novi državi dosegli. Ako govori kdo o tem, da smo Slovenci v Jugoslaviji zapostavljeni, laže v svrho hujskanja proti državi. kalcev in je - ker nastopa pod ge- sedeža v čisto slovenskem delu na slom neodvisnosti — napredni stvari bolj škodljiva kot najbolj strupen, odkrito klerikalen časopis. Upamo, da -bodo naši prijatelji naš nasvet upoštevali in tudi po njem storili. Ali obs*©la slovensko šega naroda. Tako se je višje dežel-, no sodišče za Kranjsko, Koroško in Štajersko nahajalo v Gradcu, a za Primorsko je bilo v Trstu. Vsa višja mesta so bila v rokah nemških sodnikov in v sami Ljubljani je bil predsednik deželnega sodišča Nemec. Poštno ravnateljstvo je bilo v Trstu V eni zadnjih sej zakonodajnega in ravnateljstvo železnic, ki tečejo odbora je klerikalni poslanec doktor preko slovenskega ozemlja, se je na-Janko Šimrak v svojem govoru trdil, hajalo v Beljaku, da obstoja poleg hrvatskega tudi j 0 šolst 0 katerem se je toliko slovensko vprašanje. Na ta govor jg0vorilo, ko smo razpravljali o zaje minister za izenačenje zakonov konu lede oblastne sreJzke samo. Marko Trifkovic odgovoril sledeče: 0 tem šolstyu so odločevali G dr. šimrak je danes sprožil v Gradcu in cd a y sami tudi slovensko vprašanje. Ne vem, j kranjski je bil šolski referent Nemec, kako prihaja g. poslanec do tega, kakor je bjl Nemec tudi yi§ji šolskj da govori o slovenskem vprašanju ;nadzornik sloyend njso ^ niti Ako se pr. Hrvatih se da razprav- ene p0p0lne slovenske državne sred-ljati o tem, ako so oni z ujedinjenjem nje šole Petdesetletna borba Sloven-morda kaj izgubili, je stvar pri Slo- |cev za vseučilišče je ostala brez vencih popolnoma drugačna, saj je L h a y parlam£ntu se ■ ylada cista in jasna stvar da oni niso z la' tej z'ahtevi eč da si osvobojenjem in ujedinjenjem ne sa- morajo s/ovenci pr'ej"ustvariti sred- mo ničesar izgubili, temveč le pn- nje šol dno £Jjo zahteyati y]. dobili. (Dr. Šimrak: Dobili so ra- g()1'01 pallsko pogodbo.) Namenoma se iz- Samouprava (avtonomija) oblasti m sresov ogibljem dotakniti se gotovih stvari, ako pa me tako primete, se ne morem izogniti, da bi ne spregovoril o teh stvareh, ker bi v nasprotnem slučaju zopet kričali: ,čuli ste, kako je govoril g. Šimrak, a minister mu ni 1920. zopet v pregnanstvo na Visoko (v šenčurski far i, ker se drugod zaradi pomanjkanja stanovanj ni mogel nastaniti). Tam je bil eno leto. Maševati ni smel, ix>kojnino je imel majhno, tako da je živel v velikem pomanjkanju, semintja se je dobilo kako usmiljeno srce, da mu je materijelno pomagalo, da ni od lakote umrl. Leta 1921. v jeseni se je preselil v Kranj, kjer mu je g. Pajer dal svojo hišico brezplačno na razpolago. V tej hiši je sedaj sklenil svoje preganjano življenje v velikem pomanjkanju. Imel je dnevno 19 kron pokojnine. Ako mu je zdravje dopuščalo, je maševal in dobil od maše 20 kron. Prosil je pomoči pri boljše situiranih gospodih, ali največkrat zastonj. Neka odlična oseba v Ljubljani mu je na njegovo prošnjo poslala mali znesek s pripombo, naj ga zanaprej ne nadleguje več. Pozabili so tisti politični interniranci, kake usluge sta jim izkazovala g. Brce in njegova služkinja Ivanka na gradu v Ljubljani ob času vojne. V tistih kritičnih časih sta takorekoč tvegala svoje življenje. Kako je bil Brce osovražen od svojih sobratov, naj pove sledeči zgled: Meseca novembra leta 1921. mu je plačala neka oseba za eno sv. mašo, da bi jo bral na Kokrici (fara Predoslje). Ko je bilo naznanjeno ondotnemu župniku, da bo g. Brce prišel maševat, je pisal mežnarju, da Gledališča v Mariboru, Celju in Ptuju so bila nemška, a v Ljubljani je životarilo deželno gledališče, dočim se je nemško zasebno gledališče vzdrževalo s podporami. A sedaj po ujedinjenju? Medtem, ko se nasprotno časopisje prizadeva, s čim bi vedno znova podžgalo ljudske strasti ter že itak radi povojnih razmer nastalo nezadovoljstvo še povečalo, se v zakonodajnem odboru našega parlamenta skoraj brez večjih imidertov vrše stvarne debate in delajo sklepi, ki so za razvoj našega naroda in naše držav j temeljnega pomena. Eden teh najvažnejših zakonov, ki jih jo dosedaj sprejel zakonodajni odbor, je zakon o oblastni in srezki samoupravi. S tem zakonom, čim stopi v veljavo, bodo mahoma zamašena usta vsem, ki so neprestano lagali, da se hoče ljudstvu vzeti v pokrajinah avtonomija. Zakon urejuje namreč avtonomijo za oblasti, ki je v gotovem pogledu mnogo večja in mnogo boljša kot nekdanja avtonomija deželnih zborov in deželnih odborov. Oblastna samouprava bo pri nas zlasti za mariborsko pokrajino velik napredek napram prejšnjemu stanju, ko v deželnem zboru in deželnem odboru v Gradcu naši ljudje sploh niso prišli do besede, ona pa bo tudi na-pedek napram nekdanji avtonomiji kronovine Kranjske«. Poleg' oblastnih samouprav dobimo samoupravo tudi še za sreze (okrajne zastope), ki bodo v ljubljanski oblasti nekaj čisto novega. Tako bo ljudstvo lahko prišlo do besede v občinskih zastoj:'h, v srez;h in oblastnih zborih ter v narodni skupščini. Avtonomij in korporacij torej dovolj, da pride volja in sposobnost naroda do polne veljave. Delokrog oblastne samouprave V delokrog oblastnih samouprav (avtonomij) spadajo: 1.) Oblastne finance. 2.) Stavbni predpisi in oblastna jav-a dela (zgradba lokalnih železnic, kanalov, , pristanišč, mostov, cest, avtomobilskih in aeroplanskih zvez, reguliranje potokov in hudournikov, odredbe proti poplavam, izkoriščavanje prirodnih dobrin itd. 3.) Briga za napredek oblastnega gospodarstva: poljedelstva, živinoreje, vinogradništva, -sadjarstva, šumarstva, rečnega in jezerskega ribarstva, lova. kakor tudi skrb za tehniško izboljšanje kmetijstva. 4.) Podpiranje obrti, industrije ter zadružništva v oblasti. o.) Ustanavljanje in izkoriščevanje oblastnih gospodarskih podjetij. 6.) Skrb za narodno zdravje v oblasti, kakor tudi skrb za vse ustanove, s katerimi je mogoče doseči napredek zdravstvenega stanja v oblasti, uprava in izkoriščanje zdravilnih vod in vrelcev, za katere bi dobila oblast od države koncesijo. 7.) Briga za socijalne naloge v obla,-sti. 8.) Oblastne dobrodelne ustanove. 9.) Oblastne prometne ustanove. 10.) Sodelovanje pri napredku pro-svete v oblasti. 11.) Sodelovanje pri napredku pomorskega ribarstva v oblasti. 12.) Sodelovanje pri strokovueiu gbvažp^anju. 13.) Ustanavljanje in vzdrževanje hranilnic in posojilnic, ustanov za vzajemno pomoč in zavarovanje, briga za prehrano naroda za časa slabih letin in elementarnih nezgod. 14.) Zbiranje in urejevanje statističnih podatkov za potrebe oblastne samouprave. mu ne sme odpreti cerkve. Ves potrt se je Brce vrnil in je potem maševal v Kranju. Še več slučajev bi se lahko navedlo, koliko je moral ta ubcgi človek trpeti. Ni bilo čudno, da so mu živci odrekli. Kdor je poznal v Sori postavnega in zdravega moža, temu se je moral zdaj Brce v srce zasmiliti, tako je bil vsled škofove politične strasti duševno in telesno uničen. Rešila ga je zdaj smrt, šel je vsem svojim preganjalcem s pota. še nekaj dni pred smrtjo je rekel v šali: «Boni že povedal tam, kako so; z menoj delali.» Vživa naj sedaj mir, katerega mu svet ni dal! Blag mu bodi spomin! Cigani so pošteni (Slavonska zgodba.) Ko sem bila še mlada deklica, takole krog desetih let, je stanoval moj oče v pusti Ilinci. Nekega dne mi je prišlo na misel, da bi obiskala starega cigana Avrama. Stanoval je streljaj oddaljen od puste, na kraju vasi Ilinci v glinasti koči. «Dober dan, zlata, sladka moja gospica», je pozdravil, «lepo je, da se spominjaš svojega starega prijatelja.» «Bog ti pomozi pri delu, stric Avram. S prošnjo prihajam.» «S prošnjo, ti makov cvet? Kakšna prošnja naj bi bila?» «Toliko se sliši pripovedovati o tatovih, pa se mi je zahotelo, da bi enega videla. Ali mi ne bi pokazal tatu? Ne takega, ki krade gosi, kot je Ivo, tudi ne takega, ki smuka grozdje kakor Štefanček, sin svinjskega pastirja. Ne, veš, jaz bi rada pravega, resničnega nepridiprava.» Stari cigan je začudeno zmajal z glavo. «Kaj Vse že otrokom ne pade v glavo pri gosposkih ljudeh! Tatove hočeš videti in prideš k ciganom? Cigani so pošteni, vaša milost, dekle malo, — samo grozovito revni so. Kotle morajo popravljati in delati vsa mogoča kovaška dela za peščico pšenice — in potlej še od lakote poginiti, če jim dobri ljudje tupatam ne dajo kako žlico masti. Povej, do-bričica, kaj nimaš mogoče žlice masti s seboj ali pa pipo tobaka? Še nikoli nisi videla tako lepo plesati, kakor pleše stari Avram, po starem ciganskem običaju, po dveh topori-ščih za sekire. Plačaj, dobričica, plačaj — ne bo ti žal. Tega ne znajo vsi cigani, da bi skakali kakor žabe po dveh toporiščih.» Dala sem mu deset par in poljubil mi je roko. «A kje sta toporišči, vaša milost, dekle malo, da ti kakor žaba skačem čeznju po starem običaju ciganskem? Si jih prinesla s seboj, dobričica? Kajti glej, stari Avram je tak revež, da ne premore sekire pod streho. Koliko denarja bi lahko zaslužil pri gospodi in grofih, če bi imel dve mali, lepi sekirici, da bi po starem ciganskem običaju skakal čeznje! Daj, nevestica sladka, pojdi domov in prinesi dve taki stva-rici — ne boš se kesala.» «Ne, ne», sem odgovorila, «sekir ne smem nositi, papa tega ne trpi. Ali še veš, kako je bil hud takrat, ko sem ti dala tele za brundo?» «Seveda še vem, hčerkica. Tele je medtem postalo velik bik in se pase pri gosposki živini. Kolikorkrat ga vidim, mi stopijo solze v oči, in tudi bik gleda tako žalostno za menoj. Kakšno pa je njegovo življenje tam med veliko čredo? Pri meni bi bil edini, kakor sina bi ga imel. Še nedavno je spet letel za menoj in je rjul. Čisto dobro ve, da je pravzaprav moj — po pošteni kupčiji.» '< Brunda pa je bila vredna samo nekaj par,» sem ugovarjala. «Dete, tako govore ljudje, ki tega ne razumejo. Med brundo in brun-do je velik razloček. Moja je bila iz Amerike. Dobil sem jo od svojega predragega zeta, ki je tamkaj med-vedar. Moj lastni brat, ki je zdaj v Londonu kraljevi guslar, ti lahko potrdi.» «Avram», sem ga prekinila, da pridem končno do cilja, «vidiš, srebrn dinar, ki mi ga je dala babica. Dam ti ga, če mi pokažeš tatu.» «Daj, zlata grofičica, daj mi ga. Stari Avram bo plesal.» «Ne pleši, tatu mi pokaži.» «Tatu? Kje naj ga dobim brez kraje? Vendar bom poskusil, vaša 15.) Splošna briga za napredek gospodarskih in kulturnih nalog od čisto oblastnega interesa. IG.) Dajanja mnenj na zahtevo vlade, po zakonskih predlogih, ki se tičejo oblasti, kakor sploh o vseh drugih zadevah, za katere zahteva vlada njih mnenje. Tudi drugi posli se z zakonom !ahk) poverijo oblastni samoupravi. Oblastna skupščina Organi oblastne samouprave so oblastna skupščina in oblastni odbor. Oblastna skupščina se voli z občim, enakim in neposrednim in tajnim glasovanjem za štiri leta. Volilno pravico imajo vsi, ki imajo pravico volili narodne poslance. Voli se po srezih (sedanja okrajna glavarstva). Mesta, ki štejejo čez 5000 prebivalcev, volijo zase, ako so manjša pa s svojim srezom. Vsakih 10.000 prebivalcev voli enega člana oblastno skupščine. Ako je presežek prebivalcev večji od 5000, se voli šo en član. Član oblastne skupščine je lahko samo oni, ki lahko postane narodni poslanec in biva v oblasti najmanj tri leta. Narodni poslanci ne morejo biti istočasno člani oblastne skupščine. Člani oblastne skupščine ne morejo biti istočasno oblastni liferanti ali oblastni podjetniki. Volitve v oblastne skupščini se vrše isti dan v vsej državi, in to prvo nedeljo meseca oktobra. Način volitev je skoraj isti kot pri narodnih poslancih. Voli se s kroglicami. Volilni imeniki za narodno skupščino služijo tudi za volitve v oblastno skupščino. Kandidatske liste, ki ne dosežejo 2/3 glasov količnika, ne pridejo v poštev pri delitvi mandatov. Sama razdelitev mandatov se vrši po d' Hontovem sistemu. Oblastne skupščine se skličejo s kraljevim ukazan vsako leto 5. novembra na redno zasedanje. Veliki župan lahko po potrebi sklicuje oblastno skupščino tudi na izredno zasedanje. Na zahtevo oblastnega odbora, ali 'A ' članov oblastne skupščine je to tudi i storiti dolžan. Skupščina voli za celo> štiriletno peri j od o predsednika, podpredsednika in tajnika. Olblastna skupščina je nadzorni organ oblastne samouprave. Ona ima pravico izdajati oblastne uredbe v vseh zadevah, za katere je pristojna. Pravico predlagati oblastne uredbe ima oblastni odbor in člani oblastno skupščine. Pred vsem j drugimi predlogi mora oblastna skupščina reševati predlog o oblastnem letnem proračunu. Ako ga ne reši tekom dveh mesecev, podaljša veliki župan stari proračun za leto dni. Ce ga tudi tekom prihodnjega rednega sestanka ne reši, se skupščina razpusti. Dohodki oblasti Redni dohodki oblasti so: 1.) Dohodki od oblastno imovine. 2.) Dohodki od raznih oblastnih ustanov, zavodov, podjetij itd. 3.) Samostojni oblastni davki in takse. 4.) Oblastne doklade na državni davek. Izredni dohodki oblasti so: 1.) Dohodki od prodanega oblastnega imetja. 2.) Oblastna najeta posojila. 3.) Državne podpore in doplačila, predvidena v državnem proračunu in v državnih zakonih, kakor tudi darila privatnikov. 4.) Drugi morebitni nepredvideni dohodki. Oblastni odbor Oblastni odbor ima najmanj pet, a največ 8 članov, ki se volijo iz skupščine za celo periodo. Način predpiše poslovnik. Odbor si izvoli izmed sebe predsednika. Oblastni odbor jo izvrše-valni organ oblastne samouprave in ima skoro isto funkcije, kot so jih imeli v Avstriji deželni odbori. Oblastna skupščina ima pravico, da obtoži pri upravnem sodišču ali cel oblastni odbor, ali posamezne njegovo člane za njihove službene čine. To lahko stori še tri leta po njihovim odstopu. Upravno sodišče oblastne odbornike lahko kaznuje na povračilo škode in na izgubo odborniškega mesta. Samouprava srezov Z malimi izpremeinbami se današnja okrajna glavarstva v Sloveniji pretvorijo v sreze. Tudi srezi dobijo svojo samoupravo, ki jo vrši sreska skupščina in sreski odbor. Sreska skupščina se voli za štiri leta v celi oblasti na isti dan po istem volilnem redu, ki je veljaven za oblastno skupščino s to razliko, da pride v srezu na 1500 prebivalcev po en član sreske skupščine. Kodno zasedanje sreskih skupščin se sklicuje spomladi in v jeseni in traja največ po 15 dni. Sreski odbor ima razven predsednika še štiri člane. V delokrog sreske samouprave spadajo: 1.) Sreske finance. 2.) Sreska javna dela. 3.) Skrb za napredek kmetijstva v srezu. 4.) Snovanje in upravljanje sreskih zavodov za sirote in za bolnike. 5.) Uprava sreskega premoženja. 6.) Sreske prometne ustanove. 7.) Ustanavljanje hranilnic in posojilnic ter zavodov za vzajemno pomoč in zavarovanje. 8.) Podpiranje obrti, industrije in zadružništva v srezu. 9.) Dajanje mnenj na zahtevo vlade, velikega župana in oblastno samouprave. Nadzorstvo državne uprave Državna oblast ima omejeno nadzorstveno pravico nad samoupravami preko velikega župana in posebnih strokovnjakov. Oblastni veliki župan sme namreč ustaviti vsak ukrep samoupravnih organov, ki ni zakonit. Proti rešitvi velikega župana se lahko pritoži oblastni odbor na državni svet. Ako ta tekom enega meseca pritožbe ne reši, sme oblastni odbor svoj odlok izvršiti. Veliki župan ima pravico udeleževati se sej oblastnega odbora tor zahtevati od njega, pojasnil. Sreski poglavar ima nasproti sreski samoupravi iste pravice kot veliki župan napram oblastni samoupravi. Prehodne določbe Zakon o samoupravi oblasti in srezov stopi v veljavo istočasno z zakonom o obči upravi ter z zakonom o razdelitvi države na oblasti. Tekom treh mesecev po uveljavlje-nju tega zakona se morajo izvršiti volitve za oblastne skupščine. Veliki župani so dolžni, da pripravijo na račun oblastnega proračuna vse, kar jo potrebno, da se vrši zasedanje oblastno skupščine. Minister financ da zato velikemu županu potrebna sredstva iz državne gotovine. Minister notranjih zadev predpiše začasni poslovnik za oblastno skupščine, ki velja, dokler skupščina sama 110 sklene svojega poslovnika. Takoj po konstituiranju oblastno skupščine se mora izvoliti oblastni odbor. Z izvolitvijo oblastnih odborov preidejo sami od sebe nanj in na skupščino vsi pristojni posli, ki jih sedaj vrše druge oblasti. Istotako preide na oblastno samoupravo imovina (aktive in pasive) dežeine samouprave. Tudi se bodo pobirale deželne doklade in samostojni davki deželne samouprave na račun oblastne blagajne. Orl državnih uradnikov pri pokrajinski upravi v Ljubljani postanejo samoupravni uradniki oni, ki jih bo hotela oblastna samouprava prevzeti. Tokom petih mesecev do volitvah v oblastne skupščine se bodo vršile volitve v sreske skupščino in sreske odbore. Veliki župan bo na račun sreskih proračunov ukrenil vse potrebno za delovanje sreske samouprave. Dokler se ne ustanove upravna sodišča, vrše njihove posle po tem zakonu rodna apolaeijska sodišča, ki »o kompetentna za dotično oblast. Spremembe v občinskem volilnem redu Dne 18. t. m. je bil objavljen v »Službenih Novinah" novi občinski volilni red za Slovenijo. Prejšnji volilni red je izpremenjen v glavnem 5, sledečimi novimi določbami: 1. Za pasivno volilno pravico se zahteva sedaj dveletno bivanje v občini; za aktivno volilno pravico zadostuje, kakor prej, enoletno bivanje. 2. Število odbornikov je v občinah z malim številom izpremenjeno tako, da volijo občine z manj kakor 500 prebivalci v bodoče samo 7 odbornikov in samo 3 namestnike, z manj kakor 1000 prebivalci 9 odbornikov in 4 namestnike, z manj kakor 2000 prebivalci 17 odbornikov in 17 namestnikov, z manj kakor 5000 prebivalci 25 odbornikov in 25 namestnikov, z manj kakor 10.000 prebivalci 33 odbornikov in 33 namestnikov. 3. Roki pri pripravah imenikov in ečina ostajih rokov je podaljšana. Volilni imeniki bodo razgrnjeni ne samo 8, ampak 14 dni, reklamacijska doba je tudi podaljšana od 8 na 14 dni. Popravljeni pravomočni volilni imeniki bodo razpoloženi ne 3, ampak 5 dni. Volitev se razglasi ne 4, ampak 6 tednov popreje. Rok za vložitev kandidatskih list se podaljša od 5 na 10 dni (od razpoložitve pra-vomočnih imenikov). Politični oblasti je podaljšan rok za vrnitev nepopolnih kandidatskih list od 3 na 5 dni. __1_""'^'^BMI | sem. Videla sem le prejasno, kako s prstanom predira kotle, i «Če tako govoriš, hčerka, pojdi raje svojo pot. Kasno je — in vedno ne moreš ostati pri ubogem Avra-mu, ki mora že itak rediti toliko otrok.» «Pa si mi vendar hotel pokazati tatu?» «Jutri — drugič», je zamrmral neprijazno, «ko boš bolj pridna.» «Avram — srebrni dinar ti dam, če mi ga danes,» sem prosila. Pogledal je in se je zasmejal: «Ta-tu? Za srebrn dinar? Hm! Kje imaš ; svoj srebrni dinar, dete?» Segla sem v žep — iskala in iskala --nič! Dinar je izginil! Bolj ko se je kremžil moj obraz, bolj zadovoljno se je smehljal stari Avram. «Hčerkica, če hočeš drugič videti tatove, jih ne smeš iskati pri ciganih. Cigani so pošteni, sladki makov cvet. Cigani so pošteni kakor svetniki.» «Avram, ti si mi ukral dinar!» sem vzkliknila in na jok mi je šlo. «Ukral? Ukral? Ej, pojdi no vendar domov in lezi v svojo gosposko posteljo, ako si govorila resnico; kajti videla si tatu. Jutri mi potlej prinesi dinar, ki si mi ga dolžna za plačilo. Prinesi tudi dve sekiri, da bom mogel skakati čeznje, hčerkica, čisto kakor žaba, čisto kakor žaba. Lepšega še nisi videla nikoli. milost, dekle malo. Bom poskusu. Nič ni pretežko staremu Avramu, ako zahtevaš ti. Skupaj pojdeva iskat tatu. Pojdi, pojdi, hčerkica.» Avram je prinesel iz koče veliko vrečo, jo je vrgel čez ramo, pa sva šla. Solnce ie pripekalo, prah je nama segal do gležnjev. Preje nisem še nikdar hodila tako daleč peš. «Bova kmalu na mestu, Avram?» «Še slabo urico, dete, pa ti pokažem tatu.» «Pravega, resničnega ?» «Dete, njega, ki ti ga pokažem, se boje celo orožniki. Če ti ubogi Avram pokaže tatu, ni to kar kak pri-tepenec. Vidiš tamkaj stolp? To je Švabska vas. Tam si odpočijeva, se napijeva vode in si ogledava tatu.» Avram je spet začel korakati in je metal palico semtertja. «Kaj rožlja v tvoji vreči ?» sem vprašala. «(Orodje za popravljanje kotlov: kladlivo, žeblji, netavnik, nakovalo, varhvni glavič, cin, oglje in še vse mogroče.» «IBoš popravljal kotle, Avram?» «II, naj bo z vinom, vero ali koruzo. V noči od 11. do 12. t, m. je imel Koruznik gostilno odprto do dveh zjutraj, dne 13. t. m. pa do polnoči, druge gostilne svojčas pri nas. Poslanci opozicio-nalnih strank, ki volitev ne priznavajo, so zapustili konstituanto z izjavo, da ne bodo sodelovali. Dne 22. marca se je vršila v Parizu takozvana orijentska konferenca, ki je obravnavala spor med Grčijo in !Turčijo. Konferenca se je vršila le med zunanjimi ministri Francije, Anglije in Italije. Ministri so se spora> jznmeli o predlogih glede načrta vzpostavitve miru med Grčijo in Turčijo. Načrt predlaga državno samo-| stojnost Turčije s Carigradom kot glavnim mestom. Med drugim mora-jjo po tem načrtu Grki zapustiti Malo Azijo. Ta konferenca je Grke precej prikrajšala. daj ne bo več podučeval krščanski nauk v šolah in če ne bo kdo hodil v šolo, bo treba plačati prvi dan en dinar, če pa več dni izostane, po fiO dinarjev kazni. Pri otrocih da nimajo po novi postavi stariši nič govoriti, temveč le učitelj. Sledeča je pa najbolj debela: Govoril je tudi o zakonu, o katerem še nismo čuli, da so namreč ministri sklenili, da se v štirih letih ne bo več učilo slovensko, ampak samo srbsko. Star župnik — in/ga ni sram take laži pripovedovati in hujs-kati proti bratom Srbom. Ni čuda, da so se nazaj grede in še v cerkvi stare ženice rogale in reklo, da se je župniku zmešalo, ko ima tako podučno spraševanje za nebesa v postu. Gospod župnik, preberite spis vašega spoštovanega tovariša Finžgarja ' v «Slovencu» in potem sodite, kdo ima prav. Odstranite tudi avstrijski grb iz cerkve, ker Korlna ne bo več nazaj. Zdravstvo NASVETI PROTI SLABEMU SPANJU. Slabo spanje je ena najhujših nadlog, ki muči mnogo ljudi, in malo je drugih bolezni, ki se tako težko ozdravijo, kakor vkoreninjeno slabo spanje. Uporabljanje vspavalnih sredstev je pa precej opasna stvar. Angleški politik Lord Harcourt je pred kratkim umrl, ker je zavžil čisto majhno količino drugače popolnoma neopas-nega vspavalnega praška. Vsled tega svari neki znameniti zdravnik pred uporabljanjem vspavalnih sredstev, ako jih ne predpiše zdravnik. Samo tolika količina, kakor jo predpiše zdravnik, se sme vzeti. Dober in vesten zdravnik se sploh težko odloči k temu, da predpiše vspavalna sredstva. «Oseba, ki se poslužuje teh sredstev, da si pribori spanje», pravi omenjeni zdravnik, «se nahaja istem položaju kakor človek, ki si izposodi denar, pa ne ve, kako ga bo vrnil». Najlažje seveda premagamo slabo spanje, ako se začnemo takoj spočetka, ko sa pojavi, boriti proti nje- „„ " + : v , —^1 , mu. Glavna vzroka slabega spania navo stroskov. Vsaka šola pac nekaj c+„ „«. - . . . , S ' J stane' |sta skrb in strah, katerih seveda i zdravnik ne more pregnati. Za one, katere tare slabo gmotno stanje, bi bilo seveda najboljše sredstvo — bogata dedščina, ki se pa ne dobi na zdravnikov recept. Dobro sredstvo za spanje je sprememba zraka, zlasti ako se podamo k morju ali pa v gore. Takšno potovanje pa je danes Soteska. Takšni so! Komaj so se Orli v Soteski dobro izvalili, že so začeli kazati kremplje. Vrgli so se z vso silo v boj zoper gospoda učitelja, misleč v svoji neumnosti, če ta odide, da bodo potem lahko telovadili v šoli. Toda lepi načrt se jim ni posrečil. Nasprotno. Radi prestrumnega njihovega nastopanja je bil neki član Orla, dne 17. marca od okrožnega sodišča v Novem mestu kljub vsem prizadevanjem njegovih zagovornikov obsojen na 200 ' 'V ali 800 K globe in na porav- Dopisi Ne pozabite na brate onstran mej! Pristopite vsi k Jugoslovanski Matici! Sora pri Medvodah. Zelo smo se zveselili, ko srno slišali, da nas bol naš župnik Kajdiž zapustil. Grozil nam je to z leče kar dve nedelji zapored, ker ga je baje nekdo raz,žalil s tem, da je nedavno k nam došlega cerkvenika in Orla opozoril na nered krog- cerkve. Toda župnik se je na naša žalost kmalu premislil in sklenil, da ostane še med nami, čeprav dobro ve, da, ga nihče ne mara. kajti takih' srednjeveških alptov smo siti do grla. Dovoljujemo si prav ponižno vprašati gosp. župnika, kaj se mu vendar še tako dopada v Sori, ko nam vedno pripoveduje o neveseli zgodovini Sore. Morda so to njegovi Orli, od katerih se ne more ločiti? Ne, ne, to ne drži! Njegovi Orli so muhe-enodnevnice. Morda je to njegov najboljši prijatelj Rožnikov ata od Sv. Fortunata, ki navzlic svoji pobož-nosti zna tako razgrajati in se jeziti nad izbirčnimi ženini, da ne moremo spati ne mi in ne g. župnik? Pa tudi ta ločitev ne bi bila pretežka. Pač pa dvoje posestev, ki jih ima, kaplanova hira, 70 mernikov pšenice, ki jo je Komenda. Pod tem naslovom bruha v »Domoljubu znani gos"pod, kateremu je vera trebuh, ogenj in žveplo na, tukajšnje učitelje. Pita jih s pijanci, brezverci in liberalnimi učitelji, da otroke uče, da človek pogine. Da čveka tudi o siv. pismu itd., se razume. Nič čudnega, kakršen list, tak pisec. i~ , . * , j * ------ Iz njegovih otrobov je razvidna poli-1 ^^J" _?n1em°gOCena, Zs*to na| 5 tična strast. Taka in enaka gonja, si pojavlja tu že več let, in vsak je preklet, če ne trobi v njegov rog. Kaj so dosegli s preganjanjem nadučitelja Gr-meka, kojemu vsa čast? Prišel je na njegovo mesto globoko veren pristaš. Takrat se je smelo piti na vse pretege, kar vse vprek. Vino in žganje se je kar cedilo, a kaj zato, samo, da je agitiral za edinozveličavno stranko ter nasprotne kandidate zmerjal prav nedostojno. To je bilo življenje! Vera nič, stranka vse! O pohujšanju govori ta reva, hm! Kdo je zagrešil pohujšanje v šoli za časa vojne? Je bil tudi to sad liberalnih učiteljev? Zgražaš se nad liberalnim učiteljstvom, je li tvoja Slomška,rija na mestu? Šola, deveta briga, pač pa zabava vrh zabave. Ne zima, ne povodenj jih ne zadrži, ker jim ljudstva ni mar, pač pa Ljubljana in plača. Dopisun, povej, ali jih kdo zato psujo z brezverci? Če je kdo skro-kan, ali mu se očita? Hočeš še kaj več, čedni pisar? Le pridi kar pod okno, saj imaš ti in tvoj pcmagač prelepo vohunsko skušnjo, ki ti dela vso čast. Za, danes pozdravi prijatelja Švorca! Amen bo sledil... • Trbovlje. Živa podoba pravega klerikalca je Koruznik. Te dni je prišel ves zdelan s Koruznico domu, se zaril oni, ki slabo spi, vsak dan giblje precej časa v prostem zraku, da doseže telesno utrujenost, kar velja seveda le za one, ki delajo v zaprtih prostorih, t. j. za uradnike, obrtnike, učitelje itd. Na deželi, kjer se ljudje gibljejo vedno le na prostem, je slabo spanje redek slučaj. Ako slabo spiš, menjaj prostor, kjer spiš, ali pa postavi posteljo v drugi kot. Glej, da boš imel noge vedno tople in blazine visoko podložene. Spat ne smeš iti s praznim, pa tudi ne s prenapolnjenim želodcem, temveč zavžij najkasneje ob 8. uri kako lahko jed, ako greš ob 10. uri leč, in izpij, predno se vležeš, kozarec vročega mleka. Tudi boš mnogo lažje zaspal, ako boš v sebi zbral vso trdno voljo, da hočeš spati. * » TRI RESNICE O ALKOHOLU. Če ti je alkohol vogelni kamen, tvojemu življenju kmalu bo amen! Alkoholna pijača zdravje zadavi, živino in gruntec kmalu pospravi! Kjer se pijančevanje ustavi, red in sreča se kmalu pojavi! Kmetijski glasnik DOL Z ŽELEZNO SRAJCO! Kmetovalci smo konservativni. Radi se držimo starih navad na naši kmetiji, ker so preizkušene in dobre. Proti novotarijam smo radi nezaupljivi. Prav tako. Toda ta nezaupljivost mora imeti svoje meje. Pomniti moramo, da kmetijstvo vedno napreduje in da moramo s tokom časa tudi mi napredovati. Poleg starih izkušenj se napravljajo in nabirajo tudi nove izkušnje, in napačno bi bilo, ako bi se tem novim izkušnjam upirali, ako so boljše in ako obetajo več uspeha kakor stare izkušnje. Tudi stare izkušnje so bile nekoč nove. Pomisliti moramo, da ves naš današnji kmetijski položaj z vsemi izkušnjami ni od pamtiveka, ampak da so nastajale te izkušnje v teku časa in da je napredovalo naše kmetijstvo od dobe do dobe. Tudi v zadnjih desetletjih so nastale razne nove izkušnje, ki so nam pomagale do napredka. Opozorim n. pr. le na naše vinogradništvo, in sicer zaradi tega, ker se ta napredek prav očitno vidi. Med našim starim in novim vino gradništvom je velika razlika! Po trtni uši napadene vinograde smo bili sicer prisiljeni na novo napraviti, tako kakor se sezida nova vas, če nam pogori, ali pri tem so se upo rabile v naš prid različne nove izkušnje in naše vinogradništvo je danes v marsičem na boljšem. In tako se kaže napredek tudi v drugih smereh. Vzemimo n. pr. le napredek, ki smo ga napravili v zadnjih desetletjih s pomočjo umetnih gnojil in s pomočjo novih izkušenj, ki jih imamo s temi gnojili. Tukaj so se kazali naši gospodarji skraja bolj nezaupljivi, zlasti tudi zaraditega, ker ni pritiskala na nje nobena sila. Nazadnje so se udali in mnogo dobrega se je že doseglo s pomočjo teh gnojil. In doseglo bi se še več, ako W b>\\\ naši kmetovalci bolje poučeni o vvrednosti in porabnosti raznih gnojjil, in ako bi zaradi neizvedenosti ne delali napak, ki plašijo in odvračajo' marsikoga od takega gnojenja. Im tako kakor pri obnovitvi vinogradov, pri vpeljavi umetnih gnojil, modre galice, tako se je treba otresti starih navad tudi pri drugih stvareh, ako jih priporočajo novejše izkušnje. Prilagoditi se moramo tem izkušnjam, ako nam obetajo boljše uspehe! To velja n. pr. tudi pri oranju na široke kraje in brez krajev. Po ugodnih legah se moramo otresti stare-kopitnega obdelovanja na ozke kraje, če hočemo letine povzdigniti. Če so se veliki posestniki lotili takega obdelovanja, zakaj se ne bi maloposest-niki, ki smo dohodkov iz zemlje še bolj potrebni. Ker vemo, kako težko se naši gospodarji odločijo za take «preobrate» in ker smo po drugi strani prepričani, da bi z oranjem na široke "kraje in brez krajev dosegli lahko veliko boljše uspehe kakor z oranjem na ozke kraje, zato kličemo našim kmetovalcem tudi v tem slučaju : Dol z železno srajco! KMETSKI VRTOVI. Po naših kmetih je vrtnarstvo še malo razvito. Majhni so vrtički, ki jih vidimo po naših vaseh. Pa še ti niso tako obdelani, kakor bi bilo želeti. Majhna je izbira zelenjave, ki raste po teh vrtovih. Največ je videti solatte in pese, potem zeljnih in pesnih isadik, par rastlin semenskega zelja. Za drugo zelenjavo skoraj ni prosit ora. Piri nas se vrtna zelenjava premalo goji.. Zato je pa tudi jedilni list pri kmettski mizi tako enoličen. Poleti salatta in stročji fižol, pozimi repa in zeljem, to je glavna zelenjava in pri-kuhaa na kmetih. Vzroka tej enostav- ni prehrani sta poglavitno ta, da nismo vajeni drugi zelenjavi in nimamo poželenja po njej, v drugo pa tudi to, da je ne poznamo in da je naše gospodinje niso vajene pridelovati niti pripravljati. In kako dobro bi delo tudi kmetski mizi, ako bi bilo nekoliko več premembe v prikuhi! Pridelovanje dobre zelenjave zunaj na kmetih ovira nekoliko tudi pomanjkanje ugodnih prostorov in ugodne zemlje za vrtove. Za vrt je treba rodovitne in bolj rahle zemlje, bogate na črni prsti. Na taki zemlji nam zelenjava ugodno vspeva in daje dobre in okusne pridelke. Navadna ilovna zemlja je slaba za vrtne rastline in se mora z bogatim gnojenjem in mešanjem s cestnim blatom ali apnom in dobrim obdelovanjem sploh šele pripraviti za uspešno vrtnarstvo Pri nas na kmetih bi morala biti vrtna zendja vsaj tako dobra, kakor je zemlja na zelnikih. Na kmetskih vrtovih moramo pridelovati več vrst zelenjadi. Marsikje bi se dala tudi dobro v denar spraviti, n. pr. v okolici večjih mest in trgov, kopališč in letovišč, tovarn itd. Tam naj bi se kmetski vrtovi ob ugodnih legah tudi povečali, da bo več uspeha, kajti zelenjad se danes lahko proda in za dobro ceno. Pa tudi kmetska miza naj dobi več zelenjave. Poleg solate in endivije, češnja in čebule, peteršilja in korenjčka naj se prideluje tudi stročji grah in stročji vrtni fižol, kumare, zgodnjo ' zelje, ohrovt in kolerabe, paradižniki i. dr. To vse je važna in potrebna zelenjava za kmetsko kuhinjo kakor tudi za prodajo. Posebno važna je tudi zelenjava,'ki se da za zimo spra-j viti ali na poseben način dalj časa j ohraniti. Vsaka kmetska hiša bi morala imeti primemo velik vrt, da bi se na njem lahko pridelovala vsa po trebna zelenjava za dom, in če je prilika ugodna, tudi za prodajo.1 V takih krajih, kjer se da zelenjava ugodno prodajati, je obračati na gojenje vrtnarstva še posebno pažnio in posebno skrb. Danes pa vidimo, da je naše vrtnarstvo celo v krajih blizo letovišč in kopališč še povsem nerazvito, tako da se mora celo po letna zelenjava iz tujih krajev k nam uvažati. Saj poletna zelenjava bi se lahko doma pridelovala! Napravimo tudi v tem pogledu en korak naprej! ŽIVINOREJSKI ODSEKI, OZIROMA ODBORI. Reja plemenjakov je danes prepuščena zgolj dobri volji posameznih živinorejcev. Zal, da je teh premalo in da visi vsled tega vsa reja in vsa preskrba potrebnih plemenjakov v zraku. Vprašanje popolnitve plemenjakov je slej ko prej neurejene. Imamo že dolga leta zakon za povzdigo reje goveje živine, ki nalaga občinam potrebno skrb za vzdržavanje plemenjakov, ali kaj nam pomaga zakon, če se ne izvaja. Izvaja se le licenci-ranje. Kar je pa glavno, to je ostalo na papirju. Občine ne vrše svojih nalog. Občinski odbori se jih premalo zavedajo. Župan sam pa ne zmore vsega. Preveč se od njega zahteva. Dostikrat tudi sam nima potrebnega smisla za javnopotrebne zadeve naše živinoreje. Za izvajanje določil živinorejskega zakona bi morali imeti pri občini poseben izvršilni organ, ki naj bi prevzel vse posle, ki so potrebni, da se pomaga zakonu na en ali drug način do veljave. Tak živinorejski odsek naj bi štel par članov, samih vnetih in zavednih živinorejcev. Če imamo razne druge odseke, zakaj se ne bi še ta odsek ustanovil. Poleg enega odbornika naj bi štel še dva druga člana iz kro- ga priznano dobrih in sposobnih živinorejcev. Ta odsek bi moral skrbeti za potrebna denarna sredstva. Zelo važna naloga njegova bi bila pa tudi ta, da bi vplival na preskrbo in na izpodrejo dobrih plemenjakov in da bi pridobival za to potrebo tudi naše živinorejce. Pod svojim nadzorstvom bi moral imeti vso občinsko biko rejo in rejo mrjascev inj pomagati bi moral, da se ta reja vzdržuje v zadostnem številu in v primerni kako vosti in da se oddane živali pravočasno zopet nadomeščajo itd. Dokler nimamo pri nas zadružništva in društvenega delovanja na tem polju zadosti razvitega, nam morajo občine pomagati! Živinorejski odseki bodo pri občinah lahko veliko dobrega dosegli, ako se bodo poverili pravnim rokam in ako se bodo člani takih odsekov prav poprijeli svojih nalog. Z dobro voljo in z marljivim in smotrenim delom se da veliko doseči! Tam pa, kjer so občine premajhne in se kaže sploh premalo smisla in zanimanja za pospeševanje bikoreje, tako da je z občinami skoraj nemo goče računati, tam naj se pokličejo v življenje «okrajni živinorejski odbori*, ki naj poslujejo za cel sodni okraj. Sestavljeni naj so iz primernega števila zavednih in priznanih živinorejcev celega okraja. Prav štajerska stran naše dežele, ki ima svoje okrajne zastope, bi bila pripravna za organizacijo takih živinorejskih odborov Poleg «cestnih odborov» naj delujejo tudi živinorejski odbori, ker so ti tudi potrebni. Storimo korak naprej! Vprašanje živinorejskih odsekov in odborov naj se pa spravi pri občinski seji, oziroma pri seji okrajnih zastopov na dnevni red, ker so nam ti izvršilni organi danes potrebni! KDO NAJ IZPODREJA BIKE? Vsi smo prepričani, da so dobri plemenjaki posebno važni, ako naj se reja goveje živine povzdigne. Ali ni čudno, da se pri vsem tem vendarle tako malo brigamo za rejo teh živali? Stvar izgleda, kakor da bi se ta reja ne tikala naših nalog! Ko je vendar ravno nasprotno resnica! Ko bi se morali vsi prav živo zanimati za to rejo in tudi potegovati, da se to vprašanje povsod uredi in povolj-nc reši! Povsod po cbčmah moramo priti tako daleč, da bomo imeli po trebne plemenjake v zadostnem številu in v primerni kakovosti na razpolago in da nam tudi naraščaja ne bo manjkalo! Kdo pa naj izpodreja plemenjake? Za tako izpodrejo so poklicani vsi boljši naši živinorejci, ki imajo lepo in dobro plemensko živino, lepe in dobre molzne krave, in ki prirejajo že sedaj lepe in dobre živali. Dose-daj so se z izpodrejo bikov pečali le bolj naše grajščine. Danes je pa treba, da se lotijo tega dela tudi tisti naši živinorejci, ki imajo veselje za to in lepo priliko. Teh nalog se naši boljši živinorejci ne smejo otresati s praznimi izgovori, da nimajo pripravnih poslov itd. Nasprotno, nekak ponos bi morali zastaviti v to delo. Med poklicanimi živinorejci bi moralo nastati pravcato tekmovanje, kdo bo vzrejal lepše in boljše plemenjake. Pokazati treba, koliko zmore dobra volja in smisel, veselje in sposobnost za tako rejo! Potem bo napravljen tudi pri nas potrebni ko rak za napredek domače živinoreje. V kraj tedaj z našo malobrižnostjo in z našim izgovarjanjem! Koliko lepih telet potuje danes v mesnico, ki bi lahko dajala najboljši material za vzgojo lepe in dobre plemenske živine. In toliko dobrega za našo rejo smo na ta način že izgubili! Ne odtegujmo se tedaj delu, ki ga neobhodno potrebujemo in ki se nam navsezadnje tudi dobro izplača. Saj so plemenske živali v svojih cenah sploh dosti višje kakor je pa navadna živina, ki jo imamo za užitek. Teleta, ki jih dobimo po dobrih plemenja-kih in dobrih kravah, naj se skušajo ohraniti za pleme, da preneso svoje dobre lastnosti zopet naprej na svoje potomce in da bo mogoče na ta način uspešno vplivati ne le na ohranitev dobrega plemena, ampak tudi na izboljšanje plemena. Takih telet ni rezati in oddajati v mesnico, kakor se to žal od nekdaj in naprej in naprej dogaja! Pomagajmo si iz lastnih moči do dobrih plemenskih živali in ugodni uspehi se nam bodo v doglednem času pokazali. Pospešujmo domačo vzrejo! PROČ S TRAVNIŠKIM MAHOM! Mah se je v zadnjem času po naših travniških legah silno razpasel. Vidimo ga skoraj povsod po travnikih, po mejah in drugih travniških prostorih. Povsod, kjer trava raste, ga je dosti. Škoda, ki jo mah dela, je silno velika. Že pri enem posestniku prizadeva veliko škode, kaj šele po celih travniških legah, po celih vaseh in okrajih! Ogromna je škoda, ki jo utrpi s tem naše kmetijstvo in naša živinoreja. Koliko več bi se lahko pridelalo krme za našo živino, ako bi se iznebili tega nadležnega plevela! Sto in stotisoče vrednosti bi se lahko pridobilo za naše kmetijstvo. V presoji te škode in njenih posledic smo žal vse preveč površni in zato tudi premalo dovzetni za izdatno preganjanje tega plevela. Nekateri celo mislijo, da je mah koristen, ker pridržuje vlago in dela s tem travniško rušo bolj vlažno, kar ugaja travniškim rastlinam. Seveda je tako domnevanje prazno. Travniški mah je po vsem svojem življenju in po svoji rasti pravcata zajedalka travniškim rastlinam. Zato pa tudi vidimo, da postaja travniška ruša toliko bolj redka, kolikor več mahu se na njej nahaja. Zlasti se umikajo mahu dobre trave, pa tudi detelja in druga zelišča. Mah jih izpodriva in izpodjeda, ker jim jemlje potrebne pogoje za uspešno rast. Mah, ki pokriva travniška tla, zapira zemlji in rastlinskim koreninam po trebni dohod zraka, toplote in tudi vlage. Vode se mah najprej sam. napije. Šele odvisna moča gre v zemljo. Pod mahom je zaradi tega zemlja bolj mrtva, manj delavna in vsled tega tudi manj rodovitna. Vse to je pa krivo, da izmirajo dobre trave in detelje, ki so potrebne odprte, delavne in rodovitne zemlje. Uvažujmo vse to in ne trpimo, da bi nam delal po naših travniških prostorih še dalje tako škodo kakor nam jo dela danes. Zatirajmo ga z vsemi silami! Uničujmo ga z ostro brano in z grabi jami. Preganjajmo ga pa predvsem tudi s tem, da travnike dobro gnojimo. Mah in gnoj sta si sovražnika in se ne trpita. Na gnojenih travnikih se mah sam umika. Skrbimo tedaj, da se z mahom poraščena travniška ruša s pomočjo gnojenja okrepča. Dobra travniška ruša je čista od mahu in je bogato obraščena z dobrimi travami, deteljami in drugimi zelišči. Na stotine metričnih centov se bo lahko več na-kosilo, ako se bomo znebili nadležnega mahu. Prav v zatiranju mahu moramo po premnogih travniških legah zazreti tisti pripomoček, s katerim se bo dalo izdatno povzdigniti naše košnje in naše travniške dohodke. HLEVSKI GNOJ NA TRAVNIKU. Po krajih, kjer pridelajo dosti gnoja, ga vozijo tudi na travnike. Navadno mislimo, da je hlevski gnoj za travnike manj vreden kakor za njive, zato ker ga ni moči spraviti v zemljo kakor na njivi, ampak ker se ga le po vrhu raztrosi. V takem slučaju pa ne pride do popolnega učinkovanja. Res je to. Vendar moramo pritrditi, da je hlevski gnoj tudi na travnikih velekoristen in več vreden, kakor si navadno predstavljamo. Zato je tudi tako travniško gnojenje s hlevskim gnojem vse hvale vredno. Hlevski gnoj, ki smo ga zvozili in raztrosili jeseni po travniku, vpliva zelo ugodno na rodovitost travniške ruše, ki se po takem gnojenju izboljša v vsakem oziru. S tem, da ga izpirata dež in snežnica, učinkuje skoraj tako kakor gnojnica, in ker ima hlevski gnoj tudi več fosforove kisline v sebi, vpliva hlevski gnoj tudi s pomočjo te redilne snovi. To je prvi ugodni učinek takega gnojenja. Seveda čim boljši je hlevski gnoj, tem večji bo tudi uspeh takega gnojenja. Droban, masten gnoj se v tem slučaju bolj priporoča. Uspeh se ravna slednjič tudi po tem, koliko je bilo moče, ki je izpirala gnojilne snovi v zemljo. Učinek takega gnojenja se pozna že zgodaj spomladi. Taki travniki nam hitro in bujno ozelene. Drug važen učinek je ta, da ostane po takem gnojenju vse polno gnojilnega zdrobu in mrvic na površju zemlje in s temi vred še vse polno za izvoz vina iz vse Slovenije v Celj•.> na dan 2. aprila ob 2. popoldne v Narodni dom. Ker je stvar zelo važna, vabim zlasti vsa vinarska, kletarska in gospodarska društva, zadruge in vinske trgovce, ki se bavijo z izvozom vina, dalje večje vinogradnike in pa tovariše strokovnjake, da so zanesljivo udeleže tega sestanka. Na dela, dokler je čas! — B. Skalickv. = Občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu se je vršil 25. marca. Zborovanje je bilo dobro obiskano od savinjskih hmeljarjev. Obravnavala so se mnoga važna vprašanja gojenja in prodaje hmelja. Na predlog žalskega župana Vabiča in dr. Kalana se je sklenilo zaprositi v Beogradu, da se osnuje v vladi mesto konzulenta, ki bi zastopal interese hmeljarjev pri pogajanjih o trgovinskih pogodbah. Društvu želimo mnogo uspeha. = Plemenski sejem za bike v Št. Jurju ob južni železnici. Zaradi lažjega nakupa plemenskih bikov pše-ničnosive pasme v starosti od 1 in četrt do 2 let bo v sredo dne 19. aprila plemenski sejem v Št. Jurju ob juž. žel. Nakupovali se bodo plemenski biki za prosilce, ki so se lani priglasili pri Kmetijski družbi iz celjskega, Vranskega, sevniškega in konjiškega okraja. Plačevale se bodo cene, višje od mesarskih. Sejem se začne ob 10. uri. Vzrejevalci lepih bikov iz tamošnjih okrajev se opozarjajo, da morajo biti prignani bikci čedno osnaženi in opremljeni z živinskimi potnimi listi. = Cene žitu v Somboru so bile na dobro letino so cene koruzi na I Priglasi naj se pošiljajo na Tiskovno svetovnem trgu padle, tudi cene dru- zadrugo v Ljubljani, Prešernova gim žitaricam se bodo najbrže zni-1 ulica 54. Glejte tozadevni oglas n* žale. — Obrtna razstava v Mariboru. Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi veliko pokrajinsko obrtno razsia-vo, katere se bodo lahl^o udeležili vsi obrtniki in industrijalci kot razstavljal-ci, ki imajo svoje bivališče na ozemlju Slovenske Štajerske, v Prekmurju ali v Mežiški dolini. Razstava se bo vršila v času od 8. do 17. septembra t. 1. = Vprašanje železniške zveze Beograda z morjem. Neka ameriška družba je stavila naši vladi ponudbo, da zgradi železnico iz Beograda do Jadranskega morja. Družba bi imela železnico 80 let v svoji posesti, nakar bi progo kupila naša država. Načrtov za zgradnjo proge se je pojavilo več. Nekateri zahtevajo, naj konča proga pri Boki Kotorski, drugi so za Klek in nekateri za Split. Dolžnost je inerodajnih činiteljev, da načrte dobro proučijo in se šele potem odločijo za načrt, ki je najbolj pripraven. — Osnovanje produktne borze v zadnji strani! Sokolslv® SOKOLSKI DOM NA BLEDU. Poroča se nam, tla je pričel Sokol na Bledu s pripravo gradbe svojega doma, ki naj bo že letos dograjen. G. Kenda je podaril Sokolu 5000 m2 prostora na lepem kraju, odkoder bo razgled na Triglav in blejski grad. Poleg stavbe bo prostorno telovadišče, pripravno za velike prireditve in župne izlete. Stavba bo imela vso moderno opremo, ki bo odgovarjala vsem so-kolskim in prosvetnim potrebam. Napredni Blejčani požrtvovalno delajo za izvršitev načrta, premožnejši med njimi so že prispevali v denarju, lesni trgovci pa z dajatvami v materi-jalu. Zelo je zaposlen tajnik Sokola, zavedni naš rojak iz Koroške, zobozdravnik gosp. dr. Janežič. Napredna, Sokol,stvu naklonjena javnost se prosi, da odpre roke in doprinese žrtev po svoji moči za veliko 90-kolsko in splošno kulturno nalogo, ki Ljubljani. Ministrstvo trgovine in in- i ima služiti novi dom. Zaostati ne dustrije je dovolilo osnovanje pro- jsmemo za drugimi kraji. Sokolski dom duktne borze (borze s poljskimi pri-jmara ^i Bledu v ponos!___ delki) v Ljubljani. — Premog v Sloveniji. Lansko leto se je nakopalo v Sloveniji 1,248.018 ton premoga, od tega v premogovnikih Trboveljske premogokopne družbe 994.473 ton, torej celih 78 odstotkov. = Vrednost boljševiškega denarja PET REŠKIH FAŠISTOV PRIJETIH NA NAŠEM OZEMLJU. Dne 23. okoli 6. ure popoldne je prestopilo 7 reških fašistov, na čelu jim reški diktator Cabruna, našo mejo blizu Sv. Ane. Od te sedmorice je razvidna iz tega, da velja v Ru- iih je troje, med njimi italijanski po-' siji en ameriški dolar kar celih 450 |ročnik Viole, podpredsednik vojaške redilnih snovi, črne prsti in različnih i 21. marca za 100 kg sledeče: pšenici bakterij ali glivic, ki oplojajo zemljo,1 1780 do 1800 K, koruzi 1320 do jo delajo bolj rodovitno in bolj de- 1340 K, ovsu 1280 do 1320 K. Mo-lavno. Ta učinek hlevskega gnoja je 1 ka št. 0 je bila po 25 K za 1 kg.. veliko vreden za izboljšanje travni-j Otrobi so stali 1020 K za 100 kg. _ ___1___• i___• • ____1' . X — . .I ano noonlni fOO+am T/-v tisoč sovjetskih rubljev. Beleike ške rodovitnosti in je ta vpliv še večji kakor pri gnojnici. Prav v tem se tudi bistveno loči učinkovanje hlevskega gnoja na travniku v primeri z učinkovanjem raznih umetnih gnojil, ki jih danes rabimo. Poleg teh glavnih prednosti je omeniti pa še to, da se travniška ruša pod odejo hlevskega gnoja veliko bolj varuje pred vplivi neugodne, ostre zime kakor če ostane gola in brez snega. Taki travniki nam spomladi najprej ozelene. Spričo teh ugodnosti je le želeti, da bi se po naših živinorejskih krajih pridelovalo toliko gnoja, da bi bilo mogoče vsako leto vsaj četrtino travnikov pognojiti s hlevskim gnojem, tako da bi prišli v teku vsakih štirih let vsi travniški prostori na vrsto. V ostalih letih naj bi se gnojilo pa z gnojnico in umetnimi gnojili, tako da bo mogoče vzdrževati te naše najvažnejše kulture pri trajno dobri rodovitosti. Gospodarstvo — Vrednost denarja. Dne 28. marca se je dobilo: za 308 do 319 naših kron en dolar, za 570 do 600 naših kron 100 češkoslovaških kron, za 1615 do 1632 naših kron 100 laških lir, za 40 naših kron 100 madžarskih kron, za nad 4 naše krone 100 avstrijskih kron. , , . „ _,. _.». = Obtok bankovcev. V naši kralje- doslej se vse dobro. Zadnje dezevie Cene pšenici zopet rastejo. To naraščanje pa ne bo dolgo trajalo, ker se obeta letos dobra letina. Izgledi na dobro žetev bodo cene spet znižali. vlade na Reki, dospelo skrivoma i v slabih civilnih oblekah v predsobo j gostilne Lučič, ki se nahaja tik ob :naši meji. V tej gostilni je zborovala reška konstituanta pod predsedstvom predsednika reške vlade Zanelle. Seja se je končala malo pred prihodom fašistov in predsednik Zanella se je odpeljal z avtomobilom. Poročnik Viole, ki je živel dalie časa v Škrljevu, razume par hrvatskih besedi in je vprašal v slabi hrvaščini: „Gdje je Zanella?" Ko je to vprašal, je prišlo iz sobe par -f Klerikalci bi radi razbivali shode. Samostojna kmetijska stranka je imela v soboto in nedeljo več shodov po Sloveniji. Nekatere so obiskali tudi klerikalci, hoteč jih razbiti, toda so povsod naleteli na sla- — Zagrebški tedenski sejem dne bo. Buren je bil zlasti shod pri Sv. 22. marca: Cene: živina (za kg žive Lenartu. Tega se je udeležilo okoli teže): drugovrstni voli 28 do 32 K, 600 ljudi, med temi kakih 180 kleri-tretjevrstni 24 do 28 K, drugovrstne kalcev pod vodistvom znanega 2e-krave 25 do 27 K, tretjevrstne 22 do bota. Hoteli so shod preprečiti z stražnikov, ki so začeli, čim so spo-24 K, mlada živina 26 do 28 K, te-! divjim vpitjem. Minister Pucelj jih lZI?^li Viola, kričati: „Fašisti, faši-leta prvovrstna 34 do 35 K, drugo- je končno pripravil k molku in v stl"! vrstna 30 do 32 K, prvovrstne svi- dolgem govoru razkrinkal korupcijo Prisotni policijski komisar Peršič nje 58 do 62 K, drugovrstne 50 dolin nedelo klerikalcev. Poslanec 2e- je takoj priskočil in zaklical: „Roke 52 K, tretjevrstne 46 do 48 K; krma ;bot mu ni znal ugovarjati zato pa je gori!" Viola teh besed ni hotel razu-(za 100 kg): seno 800 do 900 K, prav na divjaški klerikalni način h meti, češ da govori samo italijanski, slama 600 do 800 K. ! koncu ponovno naščuval svoje paj- Nato mu je zaklical komisar v itali- — Konjski in svinjski sejmi v Sev- daše, da so začeli žvižgati in vpiti, janskem jeziku, naj se poda in je niči. Sevnici ob Savi so dovoljeni konj- Značilno je zlasti to, da se je Žebot urno zgrabil Viola, dočim so stražni-ski in svinjski sejmi. Prvi tak sejem se i sramoval klerikalnega «Slovenskega ki prijeli ostala dva. Vse tri so skrb-bo vršil dne 3. aprila 1922. poleg živin- gospodarja» in zatrjeval, da že dve no —»iskali in so našli n njih razur« skesa sejmišča. Pričakuje se obilna leti ni napisal vanj niti črke. Verja- bodal in pištol-repetirk tudi 14 bomb. memo, da je bilo celo Žebota sram , Medtem sta prispela še dva faši-takšne pisave, kakršne se poslužuje sta, da priskočita na pomoč onim «Slcvenski gospodar«, ki je res sra- trem. Stražniki pa so ju takoj opazili mota za Slovence. Uspeli shodi sa- in vjeli. Cabruna in še eden fašist mostojnih kmetov so znak, da se na- pa sta pravočasno pobegnila, predna misel na deželi uspešno zo- Ljudstvo je bilo na predrzne fašiste silno ogorčeno in bi jih pobilo, . " da jih niso branili prispeli orožniki. SPf©SV©l3 T' so Prepeljali najprej v Bakar, potem pa v zagrebške zapore. Ime udeležba. = Poljedelski svet v Beogradu. Minister Pucelj je sklical za 20. marca v Beograd poljedelski svet, ki razpravlja o načrtih zakonov o proučevanju nalezljivih bolezni, o ureditvi živinozdravniške službe, o ukrepih za napredek v živinoreji, o poljski produkciji, o uvozu in izvozu, o prometu, o preskrbi in do- perstavlia klerikalizmu. mači produkciji cepiva za zdravlje- Znani Sienkiewiczevi romani v-nu1ejo Vi , Carninelli Bella nje živne, o pobijanju nalezljivih bo- novem prevodu. Ker so vsi Sienkie-\D^ro in Mur'ollo aUoIIo je zna! lezni itd. Delo se vrsi v vec sekajan. wiczevi romani v slovenskem prevo- ni organizator fašistovskega terorja Letošnja letina obeta pri nas du „Z ognjem m mečem" Potop;', na Reki in eden glaVnih voditeljev ,,Gospod Volodijovski", »Knzarji • {ašist k- SQ zasedli barQŠko luJko v*dis (ra,zun »Ro.dbl"a| Vseh pet pride nred sodišče. Polaneskih») razprodani, se je 11-1 skovna zadruga v Ljubljani na sploš- željo odločila, da poda te Sienkiewi- vini je bilo 15. marca v obtoku za 4 ie zelo koristilo zlasti v onih krajih miljarde 703 milijone 728 tisoč 510 naf države, kjer se lanska susa se papirnatih dinarjev. Kovinsko kritie ;seda.l Poz«a- Upajmo sedaj, da ne je znašalo 396 milijonov 343 tisoč nastopil nenaden mraz, ko bo ze-806 dinarjev 40 par ,enJe pognalo. O povoljnem vremenu czeve romane v novem prevodu proj. — Izvoz slovenskega vina v češko- poročajo tudi iz večine drugih držav. I Molela, ako se priglasi zadostno slovaško. Kot odposlanec Slovenske Izgledi na letino so po celem svetu število naročnikov. Tiskovna zadruga kmetijske družbe na češkoslovaško- precej povoljni, samo Agierikanci se bo izdajala romane v presledkih v jugoslovenski trgovinski anketi, ki se nekoliko pritožujejo in Rusi so vsled snopičih in sicer naročnikom za ceno j.- vršila pred kratkim v Pragi, sem:veijke Jslcote premalo zemlje posejali, približno 6 dinarjev snopič, kar je jroučil razmere na češkem vinskem Kakor pa ravno poro^aj0) se Rusi pri današnji draginji zelo poceni. trudijo, da bodo spomladi zasejali Začetek bo otvoril roman „Z ognjem zamujeno. Večje množine semena za [in mečem". Priglasite se potom do- trgu in zapreke, ki ovirajo izvoz našega vina v Češkoslovaško, kakor tudi, kako bi bilo te ovire odstraniti. Da interesente o vsem tem osebno informiram, sklicujemo sestanek interesentov j aro žito so si že nabavili v Argenti-niji v Južni Ameriki. Radi izgledov pismce kot naročniki na Sienkiewi-czev roman „Z ognjem in mečem". Pred ogledalom lahko vsakdo dc-lierni dan opaža, kako se izgleda lepše in mlajše, ako se uporablja lekarnarja Fellerja že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva za gojitev lepote, kakor Fellerjevo «Elsa»-pomadoi za lice, Fellerjevo «Elsa»-Tanochina-pomado za rast las; 2 lončka ene vrste teh pomad s poštnino vred 52 K; Fellerjevo «Elsa»-lilijino mlečno milo, najboljše milo lepote*. 4 kosi poštnine prosto 98 kron. Evgen V. Feler, Stubica donja. Elsa trg 3fi0 (Hrvatsko). Novosti * Minister dr. Žerjav v Ljubljani. Minister za socialno skrbstvo dr. Žerjav se je vrnil iz Dubrovnika v Ljubljano. Njegovo zdravstveno stanje je znatno boljše. Zaenkrat ostane minister v Ljubljani, potem, ko bo toplejše vreme, pa se poda za nekaj časa na Gorenjsko. * Kot dan poroke kralja Aleksandra z rumunsko princezo Mariolo je končnoveljavno določen 1. junij. Prihod romunske kraljice v Beo-grau. V nedeljo prispe romunska kraljica Marija, mati naše bodoče kraljice' v Beograd. Na- postaji jo bo sprejel naš kralj Aleksander, naša vlada: in predsedstvo mestne občine beograjske. Stanovala bo v starem kraljevem dvorcu. V Beogradu ostane dva dni, nakar odpotuje v Dubrovnik, kjer ostane kakih deset dni. * Predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič poseti v Veliki noči Zagreb, od koder pride tudi v Ljubljano. Lavantinski knezoškof dr. Mihael Napotnik t. V torek popoldne je umrl v Mariboru lavantinski knezoškof dr. Mihael Napotnik. Boleha] je že celo vrsto let na črevesnem raku, kateremu je sedaj podlegel. Pokojni knezoškof je bil rodom iz Tepanja pri Konjicah, sin knietskili starišev. Bil je vedno Slove-nec, dasiravno se kot bivši dvorni kaplan na Dunaju ob prekatu ni mogel takoj spoprijazniti z novimi razmerami. Pozneje pa je obračunal s preteklostjo in postal dober Jugoslovan. Njegov pogTeb se bo vršil v ponedeljek ob osmih. N. v m. ]>.! — Kdo bo njegov naslednik kot lavantinski škof, se še ne ve. Nekateri pravijo, da pride kot ltaj-resnejši kandidat v poštev bivši tržaški škof dr. Karlin. * Sestanka Male antante v Ljubljani ne bo. Sestanek našega, češkoslovaškega, rumunskega in poljskega zunanjega ministra se ne bo vršil v Ljubljani, temveč se bodo ministri sestali 8. aprila v Genovi pred kon-ferenico. * PPriscga novega šibenlškega škofa. Te dnu je bil novi šibeniški škof v na-vzočniosti ministra za vere dr. K rs ti j a svečano prisežen od kralja Aleksandra I. Smrtna kosa. V soboto 25. t. m. je umrl v Ljubljani velik narodnjak, znani Simon Gregorčičev dobrotnik, notar Ignacij Grunt ar, v starosti 77. let. Pokojnik je bil dobro znan kot vesten v službi in kot kremenit značaj v -solučni naši Gorici. Tolminu, Kobaridu, v Logatcu, zlasti pa v Ribnici na Dolenjskem, kjer je živel do začetka svetovne vojne. Iz Ribnice je odšel v Ljubljano in se nastanil v svoji vili, kjer je preživel v miru svoja zadnja leta. Blag mu spomin! — Dne 23. t. m. je umrl v Mariboru Jože Mlakar, star 91 let. Pokojnik je bil stara slovenska korenina, Bil je vedno zdrav in ni poznal nobene bolezni, zato pa je tudi dosegel izredno visoko starost. Z njim j? legel v grob zopet eden od tako maloštevilnih Radeckijevih veteranov. Bil je vedno narodnjak in dočakal je tudi osvobojenje Slovencev, kar je bila vedno njegova vroča želja. Bodi mu žemljica lahka! * V Ameriki sta umrla Josip Go-vekar iz Laz pri Planini in Josip Rožič iz Rožičvrha pri Črnomlju. * Novice iz Amerike. V EucMu je umrla 211etna Marija Zagore. — X* Colliiuwoodu je umrl tajnik društva «Mir>» Vinko Blaško. — Dne 4. marca je minilo 14 let, odkar je pogorela šola v Co>llinwoodu. 171 otrok je zgorelo takrart. v šoli. Med temi otroci jih jo bila večina slovenskih. — 1165 prošenj je billo vloženih v mestu Clevelandu za razpoiroko tekom prvih dveh mesecev letošmjega leta. — V Clevelandu je bila xveče::r napadena Frančiška Leveč od neke-sga slovenskega fanta, ki se bo moral ssato zagovarjati pred sodiščem. — Hudai eksplozija plina je nastala v sta-novar.nju Karla Smoleta v Clevelandu. Mati in dve hčerki so dobile težke po-škodlbe. — V domovino se vrne iz Amerike . Josip Tekavčič, primoraki rojak. — V' Clevelandu se. zida poslopje Med- narodnega stavbinskega in posojilnega društva, ki je slovensko podjetje. Delo je jjrevzela domača tvrdka Satkovič. * Absolventi kmetijskih šol, izneve-ra poklicu. Pišejo nam: Večkrat se razpravlja po časopisih, da vzgajajo naše kmetijske šole same orožnike in financarje. V največ slučajih to seveda ni resnica, akoravno se nekateri dobijo. Vprašamo dotične dopisnike, ki se za to stvar toliko zanimajo1, kaj naj pa končno počnejo absolventi, ki nimajo svojih domov, ali pa kjer je vež otrok pri hiši, ako ne dobijo nikjer za izbrani poklic primerne službe. Poznamo jih res nekaj, ki so pri orožnikih, pa iščejo službe že več let pri kmetijstvu, toda je ne dobijo. No in ali naj bi ves ta čas bili brez vsakega zaslužka? Da bi pa hodili v poletju kot navadni težaki na dnino, v zimskem času pa beračili, ker takrat niti težaka nihče ne sprejme v delo, ali da bi služili kot hlapci, za to pa vendar ni | potrebna kmetijska šola in zato tudi ; ni nihče obiskoval dve do tri leta j kmetijske šole. Poživljamo vse dotič-I nike, ki ,so se in ki se še za stvar za-| nimate, da preskrbite vsem nekdanjim gojencem kmetijskih šol brez domov, ki se nahajajo sedaj, bodisi pri orožnikih ali financarjih, primerno službo pri kmetijstvu, za kar vam bodo ti i/, srca hvaležni ter rade volje zapustili svoja dosedanja službena mesta. * Letošnji Veliki petek bo v Jugoslaviji dan ruske giadne dece. Patrijarh Dimitrij je objavil razglas vsem cerkvenim oblastem v Jugoslaviji, da bo letošnji Veliki petek dan ruske giadne dece in da se bodo omenjenega dne zbirali darovi za gladu joče ruske otroke. * Oskrbovalnine v bolnicah so se zvišale. V ženski javni bolnici v Novem mestu so je zvišala dnevna oskrbovalnim za 111. razred na 10 dinarjev, za II. razred na 35 dinarjev in za I. razred na, 50 dinarjev. Ravnotako se je zvišala oskrbovalni na v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji z razliko, da se plačuje v IIT. razredu 9 dinarjev. V kratkem se bo tudi v ostalih bolnicah in zavodih Slovenije oskrboval »I-na zvišala. * Novozgrajeni most čez Muro pri Veržeju, oziroma Dokleževju bo 9. aprila slovesno izročen prometu. * Karel Habsburg bolan. Iz Lon-j dona poročajo, da je Karel Habsburg obolel na hudi griži. Z Dunaja pa prihajajo vesti, da bolezen ni resne narave. * Povratek vojnih ujetnikov iz Rusije. Preko Vladivostoka in Trsta je dospelo te dni 107 oseb, med njimi 44 žen in otrok. Eden ujetnikov je pripeljal rusko ženo s šestimi otroci. * Potres v Srbiji. V petek, dne 2-1. t. m. popoldne ob pol 2. je bil precej močan potres v Srbiji, ki so ga čutili zlasti v Beogradu in bližnji okolici. Potres jo provzročil mnogo strahu in škode, zahteval pa je tudi več človeških žrtev. Močan potres so čutili tudi v Zemunu. Vranji, Pirotu, Nišu, Šabcu. Požarevcu, Smederovem, Valjevu. Arangjelovacu in Jagodini, a tudi v Vel. Bečkereku (Banat), Sarajevu in Skopi ju. * Precejšen sneg je zapadel na Marijin praznik po južnem Štajerskem. V dolini je sneg sproti izginjal, dočim je na visokih gorah ostajal. Pohorje je izgledalo kot sredi zime. * Narasle reke. Zadnje dni so vsled deževja močno narastle Sava, Ljubljanica, Savinja, Voglajna in druge reke. Ponekod so preplavile polja, vrtove in travnike ter napravile mnogo škode. * Rimski grobovi v Beogradu. V Knez Mihajiovi ulici v Beogradu « odkrili te dni poleg poslopja motiu-polske uprave več rimskih grobov. V nekem grobu so našli tudi nož iz dobe rimskega cesarja Avrelija, ki je bil rodom iz Srema. * Odprti grobovi. Te dni je v Sarajevu neki stražnik v bližini enega od številnih muslimanskih pokopališč začutil neznosen smrad in ko je pregledal pokopališče, je našel kakih deset grobov odprtih. Mrliči so bili gotovo pokopani v ostri zimi v zmrznjene plitke grobove; pri južnem vremenu je zemlja zdrsala z desk in tako so se pokazali mrliči. * Vihar prevrnil jadrnico. Med Šibenikom in Rogoznico je prevrnil vihar malo jadrnico. Utonili so en vojak, en ruski obmejni stražnik in en otrok. * Ustrelil se je bivši avstrijski oficir, Italijan Casagrande, ki je ob izbruhu svetovne vojne postrelil 16 nedolžnih žrtev. Kaznoval je samega sebe * Obsojeni vohun. V Zagrebu je bil v petek posestnik Omer Vrbič iz Bosne zaradi vohunstva obsojen na eno leto zapora. * Ponovno je bil aretiran znani Varlec Podgorski, ki je bil pred celjsko poroto oproščen kot nesoudele-žen pri umoru orožnika Maverja. Aretirani Varlec je baje osumljen, da je pomagal pri nekem roparskem vlomu, ki se je pred petimi leti izvršil v Zupelovcih pri Brežicah v Figelmiillerjevo trgovino. Gs raznih krajev * V Mostah pri Ljubljani ,so potegnili iz Ljubljanice truplo okoli 60 let starega neznanega moža. Neznanec je baje pri mestni klavnici skočil v Gruberjev prekop. * V Dvoru pri Št. Vidu nad Ljubljano je spravljaja posestnica Frančiška Bončar doma na oder otepe. Ko je šla po lestvi, je padla vznak in si zvila pri padcu levo nogo. * Na Vrhniki si je zlomila Marija Krašovec, posestnikov« žena, pri padcu vaz lestve desno roko. * Pri Podnartu i;a Gorenjskem so orožniki naleteli nedavno ob treh zjutraj na več moških, ki so nesli težko vrečo moke. Ko so neznanci zagledali orožnike, so pobegnili, ukradeno moko pa pustili ležati na. tleh. * V Komendi je bil nadučiteljev otrok med poukom ranjen od součen-ca in to vpričo znane klerikalne učiteljice,1 ki se je dogodku še smejala. To je sad brezvestnega hujskaštva oni!;, ki imajo vero na jeziku, a v srcu sovraštvo do bližnjega. Temu bo treba storiti enkrat konec, ker drugače ne bo varno pošiljati otrok v poduk k takim ljudem. * V Litiji so doslej neznana tatovi vlomili v Damjanovo trgovino in pokradli raznega blaga v vrednosti 16.000 kron. * Na Rakeku je povozil vlak carinskega uradnika Andreja Klemen-čiča, ki je obležal na mestu mrtev. N. v m. p.! * V Vižmarjih pri Ljubljani jo po nesreči obstrelil posestnikov sin Vinko Arhar nekega Miho Novaka v desno roko. * V Tržiču na Dolenjskem je neznan tat vlomil v cerkev Sv. Trojice in odnesel monštranco, ciborij in razne cerkvene posode. * Na Bledu so vlomili neznani tatovi v vilo Terezino in odnesli večjo množino perila. * V Kranju so neznani zločinci vlomili pred par dnevi v pjsarno tvornice «Vulkan» in odnesli težko blagajno, v kateri pa je bilo samo okoli 2000 K denarja. * V Velikih Laščah je umrl trgov?« Ivan Ramovš. N. v m. p.! * V Planini pri Rakeku se je An'o-nija Turk, delavka na parni žagi, pri delu užagala v levo roko. * V Dobrniču je posestnik Franc Kek doma na.pregal konja. Konj se je nenadoma splašil in ga brcnil s tako silo v spodnjo čeljust, da. mu jo je zdrobil. * V Nemški Loki je bil napaden posestnik Rudolf Gesti od dveh fantov, ko se jo vračal s sejma. Lopova sta mu odnesla ves denar. Pobegnila sta v črnomaljski gozd. * V Knežaku na Krasu je bil izvoljen za župana absolvirani pravnik Josip Trošt. •'' Ne Prežanjških njivah je popravljal posestnik Franc Potrebin domačo streho. Vsled neprevidnosti je padel na tla in si zlomil levo nogo. * V Studencih pri Mariboru je padel delavec kurilnice južne železnice Rudolf Virnaj z gugalnice in si pri padcu zlom i i desno nogo. * V Brežicah bo odprl v kratkem novo lekarno g. Mihelič iz Čateža. * V Št. Vidu pri Grobelnem je umrl 961etni 1. Čaks. N. v m. p.! * V Limbušu pri Mariboru je neznan tat vlomil v tamkajšnji poštni urad in odnesel za več tisoč dinarjev znamk. * V Fali so vdrli vlomilci v proia-jalno Konzuinnega društva, in odnesli za 18.000 dinarjev manufakturnega blaga. Policija je vlomilcem že za tetami. * Pri Sv. Trojici v Halozah je umrl tamošnji župnik Peter Zirovnik iz reda očetov minoritov, narodni mučenik, ki je ob začetku svetovne vojne moral v zapor radi svojega, jugoslovanskega prepričanja. Bodi mu žemljica lahka! * V Ptuju je umrl nenadne smrti občinski odbornik soc.-dem. stranke Srečko Auer, star 29 let. N. v m. p.! * V Bodoncih v Prekmurju sta sestri Frančiška Makari in Terezija, omožena Veren, ter slednje mož umorili očeta 541etnega Miho Ma-karija. Podivjani zločinci so že v rokah pravice. * Pri Ptuju so potegnili iz Drave truplo ^železniškega aspirantai Ivana Perko, ki je pred par tedni napravil iz Maribora zlet v Limbuš, s katerega se pa ni več vrnil. Perko je nedvomno izvršil samomor. Po svetu s Poplava Donave. Iz Bukarešte, glavnega mesta kraljevine Romunije, poročajo, da je v Dobrudži poplavila Donava ogromna ozemlja ob obrežju. Mnogo vasi je čisto pod vodo. Škoda je ogromno, ljudskih žrtev k sreči ni. s Število prebivalstva v Pragi, Praga, glavno mesto čehOslovaške republike, šteje po najnovejših uradnih podatkih 670.857 duš; od teh je 624.714 Cehoslovakov, 31.751 Nemcev, ostali prebivalci se porazdele na druge r odnos ti. s Vidno označenje zločincev v Bolgariji. Bolgarskemu sobranju (narodni skupščini) je predložen zakonski načrt, glasom katerega naj bi se vsi zložinci vidno označili na obrazu (tetovirali), da se tako olajša orožnikom izsledovanje. Zanimivosti O UMORU RUSKE CARSKE RODBINE. Iz jekaterinburga, kjer se je leta 1918. izvršila žaloigra ruske carske rodbine, je ugleden švedski list prinesel zanimiva odkritja, ki spodbijajo vse dosedanje govorice o grozni usodi ruske carske rodbine. Ta odkritja prihajajo od uglednega meščana je-katerinburškega, rodom Šveda, ki živi že dblgo vrsto let v Jekaterinbur-gu, in je bil očividec usodepolnih dogodkov. V svojem poročilu omenja na kratko jekaterinburški meščan prihod carja, carice, dr. Botkina in ostalih članov carske rodbine v aprilu leta 1918., izgon posestnika Ipalijeva iz njegove hiše, v katero so boljševiki zaprli carsko rodbino. Kaj se je dogajalo v tej hiši, je težko ugotoviti. Rusi imajo v takih stvareh neverjetno živahno fantazijo. «Jaz, ki sem stanoval v neposredni bližini Ipalijeve hiše,» pripoveduje Šved, «sem dobil celo vrsto protislovnih poročil. Kolikor je meni znano, je prestolonaslednik umrl na dan carjevega umora od strahu. V njegovi bližini se je razstrelila granata s strahovitim pokom. To je siromašnega slabiča tako prestrašilo, da je umrl še istega dne. Ali je to resnica, ne vem. Jaz vem samo to, da je bil car Nikolaj ustreljen.» «Kar se pa tiče usode ženskih članov carske rodbine,» poroča nadalje omenjeni Šved, «se ne more povedati nič gotovega. Mogoče je, da so bile usairčene tudi ženske, a dokazov za to ni. Če bi bilo resnično, da so boljševiki postreljali istodobno vso carsko rodbino, kakor se je zatrjevalo, bi morali mi, ki smo stanovali v neposredni bližini, slišati vsaj streljanje. Pač so posamezni boljševiki tu-patam sprožili kak strel, a salve nismo slišali. Ko se je izvršil umor carja, se je boljševikom izredno mudilo. General Kolčak je pritiskal na boljševiško rdečo armado in vsaka minuta je bila dragocena. Težko je misliti, da bi bili boljševiki v takih okolnostih trupla sežgali, kakor se govori, kajti Kolčak bi bil v mestu prej, nego bi se moglo sežiganje izvršiti. Pripoveduje se, da so bila trupla deloma sežgana, deloma pometana v star rudniški rov. Mi smo po Kolčakovem naročilu natančno preiskali pepel, tudi kemično, a nismo našli niti najmanjšega sledu človeških ostankov. Komisija je našla samo nekoliko predmetov iz kovine, briljantov in nekoliko svinčenih kro- fnnuiCrvSen!)LSeh5ile T ^ T' X 2501etnica kavarn. Ob koncu mi-topile. Ker pa so bde cele, ]ih je sko- nulega leta je eteklo 250 let ko je rai gotovo kdo vrgel tja pozneje. Iz dobila Evropa prvo kavarno, in sicer starega rova se je voda izčrpala ter! v Marseillu na Francoskem. ves rov natančno preiskal, a našlo se j X Spomenik Judežu Iškarjotu. V j ni nič drugega, kakor koščki granate, mestu Svijarskem so boljševiki odkrili i,: im. i „ j • • _ a__i_ • snomPTiiV i v o-i raca Tair ki je bila vržena na led in je tamkaj eksplodirala. Preiskava torej ni privedla do rezultata, kakršen se je pričakoval. Ni torej niti najmanjšega dokaza za to, da je ženske člane carske rodbine doletela usoda, o kateri se je mnogo govorilo. To seveda ne izključuje, da so bile morebiti vendar-le umorjene. Verjetnejše pa je, da so bile iz kakega neznanega vzroka kam drugam prepeljane. Ako so ostale žive, je njihova usoda v sibirskih puščavah gotovo pomilovanja vredna.* «Naravno,» omenja končno švedski poročevalec, «je mnogo ljudi, katerim je znana resnica o jekaterin-burških dogodkih, a nimajo poguma, da izpregovore. Tukaj je splošno mneje, da ženski člani carske rodbine niso bih umorjeni v Jekaterinburgu. Razno spomenik iz giptsa Judežu ISkariiotu. Pri slavnosti je dejal govornik, da je bil Judež Iškarijot prvoboritelj svetovne revolucije proti buržuju Kristu. Soha predstavlja nagega mladeniča, ki z eno roko preti nebu, % drugo si pa trga vrv z vratu. X Krogla v srcu. Neki italijanski vojak je bil ob Soči ranjen v ramo. Tožil je vedno, da ga v prsih silno boli. Zdravnik ni mogel najti krogle, in ker se bolezen ni zboljšala, so poslali vojaka domu. Dolgo časa je mož še živel doma in nato umrl, kakor so rekli, vsled srčne hibe. Ko so truplo preiskali, so našli v desni srčni votlini kroglo, ki jo je mož ves čas nosil v srcu. X Tri žlice v želodcu. Neka Marija Ludwig je bila nedavno operirana v neki bolnici v Ameriki. Vzeli so ji 'z želodca tri žlice. Operacija je bila izvedena v prisotnosti 12 zdravnikov. Gospodična Ludwig ima 25 let. Ona se nikakor ni mogla spomniti, da bi kdaj pogoltnila žlice. Ko je prišla v bolnico, je tožila, da že tri lota čuti bolečine v želodcu. Zmmki kotiček Mrzle »oge. Kdor trpi mraz v šegah, naj predvsem večkrat menja ao-gavice. Dokazano je, da če se »04« ohlade, da oddajo ia sebe vlažnost, vsled česar so vedno mrzlejše in se temu najbolj odpomore, če se obufe večkrat sveže nogavice. Treba pa |» opozoriti še na eno, in sicer na tq, da veliko ljudi nosi zelo tesno obuvalo. V tem slučaju ne pomaga nobeno še tako toplo obuvalo, ako ni zadosti prostorno. Zato se vsakomur priporoča, da si preskrbi prostorno obuvalo, če je treba tudi za eno številko večje, ako ne mara, da ga trpinči mraz v nogah in se hoče izogniti ozeblinam, katere provzroča-jo ne samo dostikrat neprijetno srbenje in bolečine, ampak je tudi njih ozdravljenje težko in dolgotrajno. Svila se pere najbolje z vinskim špiritom. Špirit se malo razgreje in svila se čisti z mehko krtačo, namo- notem n^tlnfS r,!I,lp!lkacije čeno v špiritu. Na ta način 'postane potem ugotovili, da se nahajajo v nj3- cvilo 1___ nakar jo sledila Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova nI. 54. H. Sienliiewiczevi romani v novem prevodu. Ko smo pred leti dobili sloveče Sienkiewiczeve romane v slovenskem prevodu, je vladalo za nje povsod veliko navdušenje, in še danes je vpo naših javnih knjižnicah živo popraševanje po njih. Žal, da so razen »Rodbine Polaneških" že vsi razprodani. Malokateri pisatelj je znal pridobiti široke ljudske mase tako kakor Sienkiewicz. Njegovi historični romani so pravi evangelij nesebičnega patriotizma; tipi njegovih požrtvovalnih junakov so postali ideal poljske mladine, ki so jo navduševali v težkih dneh nesreče. Sienkiewicza kot romanopisca poznajo dandanes vsi kulturni narodi. Naša čitajoča javnost čuti živo potrebo, da dobi zopet Sienkiewiczeva dela v roke. Tiskovna zadruga se je zato odločila ustreči splošni želji in poda Sieiskiewiczeve romane v novem prevoda prof. dr. Moleta, ako se priglasi zadostno število naročnikov. Da omogoči v sedanjih tudi za knjigo dragih časih nakup tudi manj premožnim ljubiteljem prvovrstnega štiva, bo izdajala Sienkiewiczeve romane v presledkih po 3—4 tedne v snopičih po 4 pole in sicer naročnikom za ceno približno 6 dinarjev. Cena celotnemu romanu bo pozneje v knjigotržtvu višja. Začetek bo tvoril roman „Z ognjem m mečem". Sledil mu bo „Potop", nato ,,Gospod Volodijovski", „Križarji" in „Quo vadiš". Vabimo vse ljubitelje zgodovinskih romanov, da se takoj priglase potosa dopisnic® kot naročniki na Sienkiewiczev r©2Eiž2.?2 ©|pij@iii mi Essecessa". Priglasi naj se pošiljaj o na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Način plačevanja naročnine se bo sporočil naknadno. Tiskovna zadruga v Ljubljani Prešernova ulica 54. Zahtevajte seznam vseh knjig Tsskovrae zadruge. — Knjige oddaja tudi na mesecsne obroke. nem želodcu žlice, operacija, ki je srečno uspela" X Dva udarca sta mu vrnila govor. Angleški mornar Mitchell je v vojni, ko je v njegovi neposredni bližini eksplodirala plinska bomba, izgubil vonj in govor. Ker ni bil več sposoben za mornarja, se je podal med boksarje, ker le - ti se razumejo tudi brez govora s kretnjami. Angleški časopisi poročajo, da je Mitchell te dni priredil v Londonu boksarsko borbo, pri kateri je prejel dva strašna udarca v nos in podbradek. Njegov sekundant je hitro priskočil in mu ponudil stekleničico ruma. Komaj se je Mitchell dotaknil čaše z ustnicami, je že spregovoril: «Ta mm je pa najmanj 15 let star.» — Tako mu je njegov boksarski tekmec z dvema udarcem povrnil vonj in govor. svila zopet čista in lepa. Rjo iz perila odpravimo, ako po-vlažimo madeže s tekočino, sestavljeno iz citronove kisline, kuhinjske soli in osmih delov čiste vode in jih držimo nad cinasto posodo, napolnjeno z vrelo vodo, dokler popolnoma ne izginejo. Prvotno zamazani del izperemo v milnici. Tisoči ljudi v Tseli deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Fellerjeu ..Elsafluid" hot lepotjln UosBttiiHB) za nego zob, zobnega mesa in glave ter kot dodatek k vodi za umivanje, ker učinkuje zaradi svojega antiseptičnega, eistečega in osvežujočega delovanja kar najbolje. Ravne tako je priljubljen ket krepka, blago delujoče in vrlo priježno sred-stvo za drgnjenje Za smeh in kratek čas O pustu. A.: «Ko sem se danes zjutraj zbu- j dil, kaj misliš, koga sem našel pod posteljo?* B.: «Tatu.» A.: «Kaj še, samega sebe!* * Kratkoviden je. Sodnik: «Obtoženi ste, da ste svojemu gospodarju ukradli palico.* Pisar: «Samo zamenjal sem jo s pe-rosnikom, ker sem tako silno kratkoviden*. _ * j 12 dvajafti steklenic ali 4 specialne steklsafee 168 K n . , , 24 dvojnih ali 8 specialnih steklenic.......240 K rokvarjeno tele. 36 dvejnih ali 12 specialnih steklenic...... 394 K \T.i i / , .. , , . v. POŠTNINE PROSTO aa Vaš« pošta. Kdor denar n» Natakar (gostu, ki voha telečjo pe- prej pošlje, d»bi še pepuit v naravi, čenko): «Kaj vihate nos? Kai obra- pR'M0T' za kurja »česa po 5 ki« k 7501 v . _ » t \ t* 1 ■ , ., v L , Elsa meatolni kliačič 12 K: Elsa posipalni ptašek 11 K. cate pečenko i lele je bilo sele dva ; pravo Elsa ribje »lje 85 K; Elsa astna voda 36 k: Elsa koionjska voda 41 K; Elsa s umski miriš 41 K! glic tio po ti is 20 K; Lysoi, Ljrsoforra 30 K; ki-neški čaj 3 K; Elsa mrčesai prašek 15 K; strup u podgane ia miši po i ia 12 K. 3 dvojne hrbta, rok, aog in celotnega telesa. „El«aflnid" je mnogo močnejši im učinkovitejši nego francosko žganje in sploh najboljše sredstvo te vrst«. Tisočera priznanja! Z zazao-tom in poštnino za vsakogar; steklenice ali 1 specialna steklenica 48 K. Za prodajalce: meseca staro.* Gost: «Kaj, tako mlado, pa že tako izprijeno!» Olajševalno. Sodnik (tatu): «Vi torej priznavate, da ste gospodu Frfulji ukradli suknjo. Ali imate povedati kaj olajševalnega za Vas?» Tat: «To, da gospod Frfulja suknje še ni plačal.* Hoj je EŽsoflufd - to se zrn! - StubicaS EVGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA donja, Elsatrg št. 330 40-1 (Hrvaško). 48/144/11 b Tftrčna gospodinja j-abi edinel« GAZELA MILO ki je u»jb«ljše in najcenejše! Delniška glavnica i K 30,000.000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana Rozervos okrog K tO.OOO.OOO Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenlk, Zadar, Zagreb, Trst, Wien, Bonna naročila in jih izvršuje naj- Sprejemai Vloge na kijižiee. — Vloge na tekoči ni žiro-račnn proti najugodnejšemu obrestovanjn. — Rentni davek plača banka iz »vojega Kupuj« In prodajal Devize, valute, vrednostne papirje itd. Eskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznico in akreditive na vsa ta- ta inozemska mesta. Daje predujmei na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Dajo trgovsko kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema: kulantneje. Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon št. 267.