íCA p To III 5000007025 Celje - skladišče D-Per III 5/1999 COBISS a LETO XXI - številka 1 - JANUAR 1999 - cena 200 SIT Nova telovadnica v Šempetru V Šempetru so si že od nekdaj želeli pridobiti oziroma povečati prostor za šport, predvsem za odbojko. Telovadnica je bila vedno premajhna, posebno še takrat, ko so se odvijale tekme 1. lige. Po večletni prostorski stiski so se odločili, da končno zgradijo novo telovadnico, saj so si prostore izposojali v Žalcu, Preboldu ali na Gomilskem. Lani septembra so pričeli z rušenjem stare telovadnice, kjer sedaj stoji nova, ki bo namenjena za OK SIP Šempeter, predvsem pa osnovni šoli. je pa tudi ena izmed triindvajsetih, ki odgovarja normativom programa devetletnega šolanja. Dela pri izgradnji telovadnice gredo proti koncu. Telovadnica bo odprta v soboto 23. januarja, ko bo ob 9-ih svečanost s kulturnim programom, ob 11-ih pa bo tekma II. DOL med OK SIP in OK Črnuče. karneval tudi na Vranskem Januarje zimski čas kislih kumaric, čas, kije z dogodki bolj skromen, čeprav je res, da imajo zlasti novi župani zelo veliko dela. Kaj se dogaja v novih občinah, si lahko preberete na naslednji strani, kjer smo objavili tudi pogovor z žalskim županom Lojzetom Posedelom. Tudi sicer smo kljub skromnemu dogajanju uspeli izbrskati marsikaj zanimivega. V aktualnih temah smo se lotili razprodaj in delitve vrtcev, za okroglo mizo pa smo se pogovaijali o šempetrskem Hmeljarskem domu, v katerem imajo svoje prostore kulturniki, krajevna skupnost pa plačuje visoko najemnino. Bliža se slovenski kulturni praznik, zato v Savinjčanu objavljamo tudi program prireditev v posameznih krajih, prav tako pa bo pester pustni čas. Izžrebali smo potnico za obisk Esmeralde v Mehiki in če bi radi potovali tudi vi, si na 30. strani preberite predviden program potovanja. Če se boste odločili zanj, nas vsekakor pokličite! ^^ Kot riba z ribjim' V Žalcu ponovno pustni karneval Po nekajletnem premoru bo v Žalcu ponovno oživel pustni karneval. Občina in Turistično društvo bosta karneval organizirala na pustni torek, 16. februarja, s pričetkom ob 15. uri. Povorka pustnih skupin in posameznih mask bo krenila po ulicah mesta izpred Coca Cole na prireditveni prostor v Športnem centru pri telovadnici. DACA d.o.o, Migojnice 140, 3302 Griže tel.: 063/ 718-222, mobitel: 0609 629-093 yijf >•' 8£OTB3a0ffl®iB§£SS3 <&&& ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC tel. in faks: 063 / 717-333, 715-200 mobitel: 0609 / 644 546 elektr. pošta: info@savinjski-obcan.si domača stran http://www.savinjski-obcan.si REGIONALNI PROGRAM DOPISNIŠTVO IN AGENCIJA ZA TRŽENJE tel. in faks: 715-200, 717-333 Časopis SAVINjČAN izdaja ČZP SAVINJSKI OBČAN, d.o.o. Žalec, Šlandrov trg 23, 3310 ŽALEC Tel. in faks: 717-333, 715-200 Žiro račun: 50750-601-193372 DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK: JANEZ KR0FUČ TAJNIŠTVO: MARIJA CILENŠEK NAKLADA: 15.000 izvodov TEHNIČNO UREIANJE IN PRIPRAVA TISKOVNE FORME: MARGINAUJA d.o.o. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Dqgodh q JANUAR 1999 0 Za božič deset novih stanovanj Nov razpis za prosilce neprofitnih stanovanj bo pripravljrn letos. Stanovanjski sklad občine Žalec je v preteklem letu kupil 18 stanovanj v Žalcu in štiri v Petrovčah. Poleg odkupov stanovanj je bil z menjavami In izpraznitvami stanovanjski problem rešen za 53 prosilcev. Ključe desetih novih stanovanj v poslovno-stanovan-jskem objektu, v katerem je tudi žalska pošta, so družine prejele prav zadnje popoldne pred božičem. Poslovno-stanovanjski objekt je zgradil Vegrad,d.d., Velenje in pozneje še del poslovnih prostorov predelal v sodobna stanovanja. Kot je ob prevzemu ključev povedal vodja projekta lože Kovač, je prvotno projekt predvidel tudi nadzidavo policijske postaje, ki stoji tik ob pošti, vendar do uresničitve te ideje ni prišlo. V pritličju so prostori pošte, prvo in dve tretjini drugega nadstropja sta namenjena poslovnim prostorom, v tretjini drugega nadstropja, mansardi in nadmansardi pa je deset stanovanj z manj običajno razporeditvijo prostorov. V kleti so garaže, shrambe za stanovalce in prostor za arhiv za poslovne prostore. Stanovalci imajo poseben vhod, za stanovanja pa so pridobljena vsa potrebna dovoljenja, je poudaril lože Kovač. Urejeno je plinsko ogrevanje, vsako stanovanje ima svoj vodomer in števec za porabo toplotne energije, sam objekt je toplotno izoliran. Nekoliko dražja začetna investicija se dolgoročno obrestuje v manjših stroških vzdrževanja objekta. Stanovanja je odkupila občina Žalec oziroma Stanovanjski sklad občine, ki je v ta namen pridobil tudi republiško posojilo. Vrednost desetih stanovanj, v katerih bo živelo približno 30 stanovalcev, je okoli 80 milijonov tolarjev. Upravnik je Sipro Žalec. Stanovanja so neprofitna, zaradi nadstandardne gradnje pa je tudi neekonomska najemnina precej visoka - v povprečju okoli 25 tisoč tolarjev, zato so ga nekateri prosilci z liste tudi odklonili. Na listi čakajočih za stanovanja trenutno ni več veliko prosilcev, je pa res, da lani ni bilo razpisa za nove prosilce. Sicer pa bosta občina Žalec in stanovanjski sklad po besedah župana Lojzeta Posedela in predsednika upravnega odbora sklada Petra Gominška, ki sta ob predaji čestitala novim najemnikom stanovanj in jim zaželela prijetno bivanje v njih, nadaljevala s sedanjo politiko, ko je bilo v občini vsako leto zagotovljenih kar nekaj stanovanj. K. R.. Župan Lojze Posedel izroča ključe stanovanja mladi štiričlanski družini, ki ji je bilo to prav gotovo najlepše božično-novoletno darilo. Foto: j.K. V Preboldu najprej na vrsti prostori Svetniki občine Prebold bodo imeli drugo sejo naslednji četrtek, to je 28. januarja. Za normalen začetek dela občine pa so v Preboldu najprej obnovili prostore nekdanje krajevne skupnosti. Kljub idejam, da bi bil sedež v kateri drugi stavbi, to po besedah župana Vinka Debelaka ne bi bilo smiselno, saj bi bilo predrago, sedanji prostori so tudi dovolj veliki, poleg tega pa v Preboldu niti ni primerne prazne hiše. Kot je povedal Vinko Debelak, sta bili obnovljeni električna in telefonska napeljava, prebarvana vrata in prebeljene stene vseh prostorov nekdanje krajevne skupnosti. Seje občinskega sveta bodo v stari sejni sobi. In druga seja bo naslednji četrtek, ko bo občinski svet obravnaval tudi imenovanje podžupanov in sestavo občinske uprave. Prebold bo zanesljivo dobil eno delavko iz nekdanje občinske uprave, morda pa tudi dve. Tajnik odhaja v pokoj. Občina bo imela najmanj enega podžupana, verjetno pa bo predlagan še drugi. Sicer pa je te dni tako kot vse ostale občine tudi preboldska dobila nov računalnik s pripada- jočo programsko opremo in podatki. "Občina Žalec je sicer že kar s prvim januarjem hotela novim občinam prepustiti vsa opravila, te pa niso imele niti opreme, ne ustreznih ljudi in nenazdanje tudi še ne znanja. Zato morajo do nadaljnjega, zlasti do razdelitve kadrov, v Žalcu še opravljati vsa ta opravila, kot je na primer potrjevanje zdravstvenih izkaznic za brezposelne," je še povedal Vinko Debelak, ki ima kot župan zaenkrat uradne ob torkih in četrtkih od 18. do predvidoma 20. ure. K. R. UPRAVNA ENOTA ŽAIEC objavlja nove telefonske številke in sicer: ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI TER PROMET IN ZVEZE 063 7135 160 ODDELEK ZA KMETIJSTVO IN DENACIONALIZACIJO 063 7135 170 ODDELEK ZA 0RČ0 UPRAVO IN SKUPNE ZADEVE 063 7135 120 ODDELEK ZA 0K0IJE IN PROSTOR 063 7135 140 ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE 063 7135 180 Ivana Potočnika sta obiskala predsednik Območnega združenja NOV Žalec ¡anko Cvikl in tajnik KO ZB NOV Galicija Franc Špeglič. Pozorni do starejših Območno združenje ZB NOV Žalec združuje štirinajst krajevnih organizacij ZB NOV v Savinjski dolini. Tudi letos so ohranili navado, po kateri vsako leto ta čas obiskujejo svoje najstarejše člane. Tokrat so obiskali 84-letnega Ivana Potočnika iz Zavrha, ki je tudi predsednik ZB NOV Galicija. Ivan Potočnik je bil aktiven že od mladosti, pivi predsednik OF v Zavrhu, ki se je organizirala leta 1943. Zaradi svoje protiokupa-torske dejavnosti je bil zaprt v Starem piskru v Celju, od koder so njega in sojetnike osvobodili partizani 15. decembra 1944 in jih s tem rešili gotove smrti. Kljub letom in mnogim težavam ter bridkostim, ki jih je prestal, se Ivan Potočnik dobro drži. T. Tavčar Več kot 90-lefna tradicija čebelarjenja Začetek leta je cas za občne zbore in letne konference društev. V občim Polzela so med prvimi pripravili letno skupščino čebelarji. Člani društva iz Andraža in Polzele so se zbrali na letni skupščini v čebelarskem domu na Polzeli. Iz poročila predsednika Milka Medveška in drugih je razvidno, da so z razmeroma skromnimi sredstvi skrbno gospodarili. Posebno skrb posvečajo vzdrževanju čebelarskega doma. Tako so v lanskem letu zamenjali kritino, letos pa želijo z obnovo nadaljevati. V razpravi po poročilih so govorili o zatiranju varoe, ki zadnja leta uničuje čebelje družine in jim s tem povzroča veliko škodo. Pri tem pa je posebno vprašanje glede učinkovitosti posameznih vrst zdravil oziroma način uporabe. Sklenili so, da bodo medse povabili veterinarja in še kakega drugega strokovnjaka iz Ljubljane, da bi se v zimskem času, ko čebele mirujejo, poučili o najnovejših dosežkih zatiranja Srečanje z bolezni čebel. Veliko je bilo govora tudi o novi organizaciji ob razdelitvi bivše občine Žalec na šest novih občin., Kakšna bo poslej vloga Zveze čebelarskih družin Savinjske doline? Na to vprašanje niso dobili odgovora tudi od delegata dosedanje zveze čebelarskih družin. Zato so pooblastili in zadolžili člane upravnega odbora in častno razsodišče, da proučijo pravila zveze čebelarskih društev in pripravijo duhovniki morebitna dopolnila, ki bi zagotavljala delovanje zveze v korist čebelarstva v Savinjski dolini. Ugotovili so namreč, da ravno čebelarstvo plačuje zelo visok davek ekološke onesnaženosti in zastrupitve narave. Ker ima čebelarstvo na Polzeli več kot 90-letno tradicijo, so imenovali štiričlanski odbor za zbiranje gradiv s področja čebelarstva na Polzeli, da bi lahko ob koncu tisočletja pripravili publikacijo. T. Tavčar Tradicijo novoletnih srečanj z duhovniki v občini Žalec nadaljuje tudi župan Lojze Posedel. Duhovniki iz sedmih župnij z območja nove občine Žalec so se prejšnji teden zbrali na srečanju v Gotovljah na turistični kmetiji Pri Mlinarju. Zbralo se jih je enajst. Prvotna namera, da bi srečanje z vsemi duhovniki nekdanje žalske občine skupaj pripravilo šest novih županov, se ni uresničila. V pozdravnem nagovoru je Lojze Posedel to obžaloval in izrazil prepričanje, da je bila takšna delitev občine nesmiselna in da bo na posameznih področjih prišlo do ponovnega povezovanja. Duhovnikom se je zahvalil za korekten odnos v času predvolilne kampanije in poudaril, da bodo skupaj nadgrajevali že začeto delo. V imenu duhovnikov sta se županu in sodelavcem zahvalila dekan Branko Zemljak in pater Manes iz Petrovč. T. Tavčar Med govorom župana Lojzeta Posedela S slovesnosti med blagoslovitvijo konj. Blagoslovitev konj v Gotovljah Na god sv. Štefana in ob dnevu samostojnosti so v Gotovljah obnovili starodavni običaj blagoslavljanja konj. Na slovesnosti, ki so jo pripravili pod stoletnimi lipami, se je po drugi maši zbralo veliko ljudi, kar petdeset konjerejcev Savinjske konjenice pa je svoje plemenite živali pripeljalo k blagoslovu. Najprej je zbrane pozdravil kapetan Savinjske konjenice Milan Krajšek, potem jim je spregovoril še predsednik sveta KS Gotovlje Henrik Kranjc, ki je poudaril pomen Dneva samostojnosti in pomen oživljanja tradicije. Obred blagoslovitve konj je opravil dekan Branko Zemljak, v kulturnem programu pa sta sodelovala godba na pihala Tekstilne tovarne Prebold in domače kul-turno-prosvetno društvo. T. Tavčar Občinsko društvo Sožitje za pomoč duševno prizadetim Žalec je tudi letos za člane društva, starše, skrbnike in ostale pripravilo že kar tradicionalno novoletno srečanje, ki je bilo v dvorani Društva upokojencev v Grižah. Udeležilo se ga je okoli 150 ljudi. V pozdravnem nagovoru je predsednik društva, Rihard Kopušar, na kratko orisal dosežke društva v preteklem obdobju in nakazal načrte za prihodnje. Poudaril je, da je bilo preteklo leto še posebej pestro in aktivno. Zaznamovalo ga je zelo dobro sodelovanje z občino Žalec, Centrom za socialno delo Žalec in klubom Žarek, kar je bilo posebno dobrodošlo pri varstvu prizadetih oseb med počitnicami. Med posebno odmevnimi prireditvami so bile regijske športne igre specialne olimpiade celjsko-koroške regije, društveni vikend seminar itd. Med aktivnosti pa spadajo tudi prizadevanja za izgradnjo Vzgojno delovnega centra v Žalcu, ki se uresničujejo. Zbrane je pozdravil tudi žalski župan Lojze Posedel, ki je tudi za bodoče zagotovil pomoč, varovanci pa so bili najbolj veseli dedka Mraza, ki jih je obdaril. Kulturni program so prispevali učenci OŠ Polzela, za veselo razpoloženje pa je poskrbel Trio Lesjak iz Žalca. T. Tavčar Dobro je biti pomemben, pomembneje pa je biti - dober! To misel so vzeli za svojo mladi prostovoljci z osnovne šole Vransko, ki del svojega prostega časa žrtvujejo za druge. Projekt prostovoljnega socialnega dela je pripravila psihologinja Mira Huš iz šolske svetovalne službe, že v prvem letu pa se je zanj navdušilo 25 osnovnošolcev. V zahvalo za njihov trud jih je Mira Huš tik pred božično-novoletnimi počitnicami povabila na bolj svečano kosilo, pridružila pa se jim je tudi ravnateljica Valerija Pukl. Na področju Savinjske doline se je v zadnjih letih močno razhmahnila reja konj. Vse več je tistih, ki velik del svojega prostega časa namenjajo konjem. Ti so postali njihova sprostitev, šport, zabava in tudi vsakodnevna obveza. S porastom števila konj pa je tudi v Savinjski dolini znova oživelo nekdanje žegnanje konj. Na Gomilskem je bilo lani že tretjič, tako da lahko že govorimo o tradicionalni prireditvi. Sobota , 26. decembra je bila sicer zelo mrzla, a’ hkrati sončna in s pravo zimsko idilo, ki je dala prireditvi še prijetnejšo podobo. Po drugi maši v cerkvi Sv. Štefana na Gomilskem, ki je tudi edina cerkev v Savinjski dolini posvečena temu svetniku, je zbrane farane in kakšnih trideset konjenikov najprej pozdravil Damjan Brišnik. V imenu organizatorjev se je zahvalil vsem rejcem konj, da so prišli na žegnanje ter ob tem izrazil željo, da se prihod-je leto zbere na Gomilskem še več rejcev konj. Pri tem je še poudaril, da ni slučaj, da se farna cerkev na Gomilskem imenuje po Sv. Štefanu, saj tradicija konjereje v Savinjski dolini izhaja iz tega okolja . Glavni pobudnik konjereje v Savinjski dolini je bil namreč vitez plemeniti Karl von Haup z graščine Štrosnek. Gomilsko je torej s svojo okolico ter cerkvijo Sv. Štefana, ki je zaščitnik konj, res najprimernejši kraj za blagoslavljanje konj v Savinjski dolini. Tokratni obred je v spremstvu še nekaterih drugih cerkvenih dosto- janstvenikov opravil opat Marjan lezernik iz Celja, ki je blagoslovil vsakega konja posebej. Ob tem pa so bili konji deležni še priboljška, koščkov kruha s soljo. Na svoj račun pa so po blagoslovu, pa že tudi pred njim, prišli tudi konjeniki, ki so na Gomilsko prijahali iz Vranskega , Tabora, Prebolda in od drugod. Žegnanje konj na Gomilskem je bilo tudi tokrat zanimiv in prijeten dogodek, ki ga ni zamudil niti župan nove občine Braslovče Dušan Goričar. Med obiskovalci pa je bilo še precej drugih znanih obrazov, ki še dokazujejo, da se je Štefanovo, na katerega praznujemo tudi Dan samostojnosti, že močno ukoreninilo v tem kraju. D. Naraglav Projekt prostovoljnega socialnega dela si je zamislila Mira Huš: "Pred 'dvema letoma so bili tema otroškega parlamenta odnosi med vrstniki. Takrat smo začeli pravzaprav bolj poglobljeno razmišljati o tem, nastal je program razrednih ur za izboljšanje odnosov med vrstniki. V tistem letu je tako tudi ostalo, na šolah se namreč z odnosi med učenci v glavnem ukvarjamo takrat, kadar se pojavijo kakšni vedenjski problemi. Razvijanje prav socialnega vedenja pa ni uvrščeno v programe osnovnih šol, oziroma je odvisno od svetovalnih delavcev in učiteljev, če vidijo to potrebo. Takrat sem se s to idejo srečala na seminarju in zdela se mi je zelo dobra, saj bi to lahko bil zgled, kako ravnati drug z drugim in si pomagati, da ne hodimo več preprosto drug mimo drugega. Kot psihologinja vem, da v mnogih družinah otrokom manjka teh odnosov, pozornosti. Učenci, ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom, pa imajo možnost, da prav to dajejo drugim otrokom in to je po mojem mnenju za njih velika bogatitev. Seveda pa tudi za celotno šolo, ti prostovoljci so zgled ostalim. Pravijo, da to sploh ni težko in so pripravljeni priti tudi ob sedmih zjutraj v vrtec oziroma ostati po pouku v podaljšanem bivanju." Kot je v vabilu k prostovoljnemu socialnemu delu zapisala Mira Huš, brez prostovoljstva ne gre več. Nihče ne more živeti sam. Prostovoljno delo ni plačano z denaijem, poplačano pa je z občutkom, da opravljaš koristno delo, da te potrebujejo, spoznavaš nove ljudi, sklepaš prijateljstva, pridobiš nova znanja, spoznanja in veščine, preizkušaš svoje sposobnosti, znanje in spretnosti, se osebno bogatiš in rasteš. Prostovoljno delo lahko opravlja vsak izmed učencev šole, seveda pa je prilagojeno njegovi starosti, telesni kondiciji, psihični zmogljivosti in času, ki ga ima na voljo. Projekt prostovoljnega dela se je začel oktobra, k njim pa je mentorica povabila učence predmetne stopnje. Odziv je bil zelo dober, saj je trenutno na šoli Vransko kar 25 prostovoljk in prostovoljcev. "Dve skupini prostovoljcev delata z učenci prvih, drugih in tretjih razredov v podaljšanem bivanju, skupaj štirikrat na teden. Nekateri prostovoljci prihajajo dvakrat na teden, drugi enkrat, odvisno od časa, ki ga imajo. Pomagajo pri kosilu, pisanju domačih nalog učenju, pri igranju - ta čas se lahko učitelj posveti samo enemu učencu. Berejo pravljice in otroke spremljajo na kombi, da vidijo, če je vse v redu. Imamo tudi dve skupini v vrtcu - v mali šoli in v skupini dveh in triletnikov. K najmlajšim prihajajo zjutraj in pomagajo pri sprejemu otrok in igri ter potem, ko malčki vstanejo. Ena deklica pa dvakrat na teden pomaga tudi invalidni gospe. Povezala sem se tudi krajevno tjo Tabor, kjer so mi povedali za štiri ljudi, ki bi tudi potrebovali podobno pomoč in dve deklici iz Tabora bi to počeli. Vendar se moramo še dogovoriti z njimi. Podobno se bomo povezali tudi s krajevno skupnostjo Vransko. S pomočjo starejšim pa se bodo seveda ukvarjali samo tisti prostovoljci, ki bodo tako želeli, prepričevala ne bom nobenega." Bistvo prostovoljnega dela je seveda prostovoljnost, zato lahko otroci s tenr delom nehajo, kadarkoli želijo. "Vendar pa sem učencem na začetku povedala, da ko se enkrat odločijo za prostovoljno delo, se morajo držati dogovorov. Če pa ugotovijo, da niso za to, lahko nehajo." Ob zaključku leta in 5. decembru, dnevu prostovoljstva, so se prostovoljci za nagrado zbrali na kosilu, ki ga je ob posredovanju ravnateljice omogočil zavod za izvajanje spremljevalnih dejavnosti. Brez sponzorjev tudi pri prostovoljnem delu ne gre. "Sponzorje smo že prosili tudi za finačna sredstva - za fotografiranja, morebitne potne stroške, za izobraževanje otrok in podobno. V kraju smo že dobili okoli 30.000 tolarjev, tako da lahko rečem, da je odziv zelo lep," je še povedala Mira Huš. Ravnateljica Valerija Pukl pa je dodala: "Projekt prostovoljnega socialnega dela ocenjujem izjemno pozitivno. To smo na naši šoli načrtovali že več let, pa smo nekako plaho pristopali k temu, ker smo mislili, da ne bo odziva učencev. Zlasti smo želeli, da bi starejši učenci pazili na mlajše na poti v šolo in domov. Tu nismo bili tako uspešni pri otrocih, letos pa se nam je kar nasmejalo. Moram pa reči, da smo imeli srečno roko pri mentorici, ki je zastavila izjemno dober in prisrčen program, tako da so otroci z veseljem prihajali. Tudi odziv pri dragih učiteljih je zelo dober, saj pravijo, da so ti učenci resno zastavili delo, še posebej pri podaljšanem bivanju pa so pravi pomočniki. Zato se nam je zdelo prav, da jih danes nagradimo." Sicer pa učitelji in vzgojiteljice tudi kdaj dodatno poprosijo za pomoč prostovoljcev. Tako so na primer pomagali prvošolcem pri božičnem sejmu. Seveda se prostovoljci redno sestajajo z mentorico, ki jih pripravi na to, kaj lahko pričakujejo od otrok Od prostovoljcev pa se pričakuje predvsem to, da imajo topel, človeški odnos, da so zanesljivi pri delu, da spoštujejo dogovore in obljube, da varujejo zaupne podatke ter da so zavzeti in potrpežljivi. In kaj pravijo mladi prostovoljci o tem, koliko časa jim jemlje prostovoljno delo, kako so jih sprejeli otroci in ali bodo tudi v prihodnje nadaljevali s prostovoljnim delom? Gorazd Kovče: "Sem osmošolec, v okviru prostovoljnega socialnega dela pa imam učno pomoč za nemščino. Dvakrat na teden pomagam enemu učencu. Prvič sem s tem sicer začel že sam, ko sem bil v šestem razredu. To se mi zdi zelo zanimivo, ne bi pa na primer delal v vrtcu. Zaenkrat imam samo dobre izkušnje pri poučevanju nemščine, najpomembneje pa se mi zdi zaupanje med mano in učencem. Sicer pa se ne bom odločil za pedagoški poklic" " " "Hodim v 6. b razred. Kot prostovoljec pomagam prvim, dragim in tretjim H ' I razredom M po pouku I pri nalo- ^ g a h - I 1 'v,‘ _________J enkrat na teden po dve uri. Prostega časa imam kljub temu in šolskim obveznostim še dovolj. Za prostovoljno delo sem se odločil tudi zato, ker je povezano z učenjem, saj bi rad postal učitelj. Delo z mlajšimi učenci mi je zelo všeč. Včasih me ubogajo, kdaj tudi ne, včasih se gremo kakšno igrico, odvisno od dneva, včasih so bolj nemimi, drugič pa bolj pridni. S prostovoljnim delom bom nadaljeval tudi drugo leto." Elvira Lokan: "Sem učenka 8. c razreda. Kot prostovoljka delam dvakrat na teden po eno uro v drugem in tretjem razredu podaljšanega bivanja. S prostovoljnim delom sem začela zato, ker imam dovolj prostega časa, preden pride šolski avtobus, pa tudi na splošno mi je všeč delo z otroki. Časa za moje obveznosti mi nikoli ne zmanjka, ker nalogo in vse ostalo delam doma. Sicer pa je bolje prostovoljno delo, kot da bi do prihoda avtobusa hodila okoli šole. Otroci nas niti ne jemljejo preveč resno, se pa igramo in če imajo težave, jim pomagamo pri nalogah. Z mentorico imamo večkrat na teden sestanke, povpraša nas, kako kaj delamo in če imamo kakšne težave, tako da se lahko vedno o vsem pogovorimo. Drago šolsko leto bom v srednji šoli, če pa bo tudi tam organizirano prostovoljno delo, se bom najbrž vključila vanj." Andreja Kršan: "Kot prostovoljka v drugem razredu podaljšanega bivanja delam trikrat na teden. Otrokom pomagam pri nalogah in se igram z njimi, pa tudi pogovarjamo se. Ko sem začela s tem delom, sem mislila, da se bomo bolj kot ne igrali, začela pa sem zato, ker po pouku čakam na avtobus in sem lahko tisti dve uri pri njih. Včasih je kar težko kaj razlagati otrokom, ki se težko učijo, treba je biti zelo potrpežljiv, drugače pa ni problemov, pridni so in ubogajo. Sicer pa hodim v osmi razred, ne bom pa postala učiteljica." Valerija Krača: "Hodim v 8. c razred, v prostovoljno delo pa sem se vključila pred- Ivsem zato, da bi pomagala ljudem v stiski, otrokom pri nalogah in podobno. Ker imam rada otroke, sem se odločila, da bom delala z njimi v vrtcu. Enkrat na teden - ob petkih grem v malo šolo in tam se z otroci igramo, pišemo kaj in podobno. Otroa so me lepo sprejeli in me kličejo po pa si bom po osnovni šoli izbrala kakšen pedagoški poklic" K. R. Društvo Sožitje praznovalo Gomilsko Žegnanje konj postaja tradicija HlIMlDKI Žalski župan Lojze Posedel Izroča ključe avtomobila poveljniku PGD Žalec janku Ugovšku. Novo vozi lo za žai Is ke ga ,s i] l< ‘e Gasilci Žalca so ob izteku leta kronali svoje delo s prevzemom gasilskega vozila. Vozilo so ¡im podarili prijatelji iz nemškega mesta Vilich. Podarjeno gasilsko vozilo Magirus Deutz 192 je gasilsko vozilo z vodo in je v celoti opremljeno z gasilsko tehniko in je z dnevom prevzema pripravljeno za intervencije oziroma za pomoč krajanom občine Žalec, po potrebi pa tudi širše na operativnem območju gasilske zveze. Ob prevzemu vozila je najprej spregovoril predsednik PGD Žalec Franci Naraks in med drugim dejal: "Ob današnjem prevzemu smo gasilci ponosni na takšno prijateljstvo in pomoč pri zagotavljanju prepotrebne opreme in vozil, saj je na ta način tudi dokazan rek, da je v slogi moč. Kljub vsemu pa ne moremo mimo tega, da se ob prevzemu podarjenega gasilskega vozila ne dotaknemo nerazumevanja tistih, ki bi morali podpreti našo humano dejavnost, pa žal tega ne zmorejo ali pa tudi nočejo storiti. Kljub vsemu pa se vedno najdejo tudi pravi prijatelji, ki vedo, kaj pomeni dobro opremljena enota, ki je pripravljena pomagati ljudem v nesreči. Zato izrabljam to priliko, zavedajoč se dejstva, da je beseda hvala mala, pa vendar velika beseda, da se zahvalim za pomoč Dušanu Goričarju in Bogu Planinšku, da danes žalski gasilci prevzemamo to vozilo. Prepričan sem, da bo leto 1999 bolj naklonjeno gasilstvu in da bomo gasilci v občini Žalec kronali svoje delo še z marsikatero pridobitvijo voznega parka in opreme." Ključe novega vozila je poveljniku Janku Ugovšku predal žalski župan Lojze Posedel, ki je ob tej slovesnosti prejel posebno priznanje PGD Žalec, priznanji pa sta prejela tudi Bogo Planinšek in Dušan Goričar. Zbranim je spregovoril tudi predsednik Mestne skupnosti Žalec Eran Sadnik. T. Tavčar Zbor krajanov v Andražu V nedeljo je bil v Andražu zbor krajanov, na katerem so govorili o krajevni skupnosti v novi občni in o problemu odkupa zemljišča za novo podružnično šolo. Krajanom so spregovorili: župan Ljubo Žnidar, ravnateljica OŠ Polzela prof. Marinka Marovt ter predsednika krajevne skupnosti Polzela in Andraž, Stanko Novak in Anton Mešič Glede vprašanja, ali naj občina Polzela ohrani krajevne skupnosti ali ne, je župan Ljubo Žnidar povedal, da je njegova glavna skrb, kako biti pošten do vseh vasi in zaselkov, po drugi strani pa postaviti takšno organiziranost, ki bo ekonomsko upravičena. Krajani so bili glede tega različnega mnenja. Župan jim je zatrdil, da jim nihče ne bo vzel tega, kar je njihovo, ter se zavzel za ustanovitev krajevnih odborov. Ti bi bili povezava med občino in posameznim zaselkom. Sicer pa bo to urejal statut, predlog statuta pa bo tudi v javni obravnavi. Nič manj aktualen problem je v Andražu odkup zemljišča za gradnjo nove podružnične šole. Prizadevanja za šolo na novi lokaciji so stara že štiri leta, v ta namen pa je bil izglasovan tudi samoprispevek. Kot je povedala ravnateljica prof. Marinka Marovt, je šola središče kraja, prav andraška pa je s svojim modelarskim krožkom za izdelavo ptičjih krmilnic med slovenskimi šolami osvojila prvo mesto. Ob vsem tem je potrebno upoštevati zmogljivost občine za zagotavljanje finančnih sredstev. Kot je povedala, se ne more strinjati s tem, da bi ves samoprispevek porabili za nakup zemljišča za novo šolo, kar so potrdili tudi prisotni. Zaradi plazovitega zemljišča pa morajo svoje mnenje podati tudi še geologi. S tem se je strinjal tudi župan, ki je menil, da Andraž potrebuje novo šolo, da pa rjaj lokalcija zaenkrat še ostane odprto vprašanje oziroma se poišče še druge lokacije, med drugim pa preuči tudi možnost, da se nova šola zgradi na mestu sedanje stavbe. Predlagal je petčlansko komisijo, ki bo s pomočjo strokovnjakov pripravila nov predlog. Glede na roke razpisa bo potrebno to opraviti v dveh mesecev. T.T. »SIPRO« d.o.o. STANOVANJSKO PODJET|E 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/717-121, faks: 063/717-282 NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu januarju povečale za 0,56 %. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu januarju 1999 10.645,24 SIT in je 218,68 SIT/ml Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih.stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu januarju 1999 povečale za 0,56%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 783,35 SIT. Po sklepu kurilnega odbora se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. V mesecu januarju se povprečna akontacija za ogrevalno toplotno oskrbo ne bo povečala in bo znašala 94,35 SIT za m2 ogrevalne površine. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1998/99 bo v mesecu juniju 1999 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1998/99. Obvestila o dejanski porabi bodo objavljena na oglasnih deskah po stanovanjskih objektih. Stroške lahko plačate na naši blagajni in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Infoimacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. _______________________________________ Anica Terpin 22. december. Mrzlo zimsko popoldne. Učitelji imamo konferenco. Sredi dela nas prekine rezek glas telefona. Delovno vzdušje omrtvi kratka vest: umrla je Anica. Nastane tišina in vsakemu misli poromajo v čas, ko seje prvič srečal z njo: učiteljico, mentorico, ravnateljico. Njeno srce je bilo res veliko in njena duša se je razdajala: zdaj prisluhniti, zdaj tolažiti, svetovati ali iskati nove rešitve. Ni ga bilo dela, ki bi se ga Anica ne znala ali ne upala lotiti. Občudovali smo njen izreden smisel za organizacijo in vodenje, kar je redka lastnost ljudi. Iz razgledane in zavedne delavske družine, v kakršni se je rodila Anica pred 70 leti, in iz svojega prepričanja in predanosti temu prepričanju si je pridobila življenjska spoznanja, ki jih je poglobila v izgnanstvu v Srbiji, kamor so jih izselili. Vrnitev v domači kraj ji je ponudila nov izziv, a delo na okraju v Celju, kjer se je zaposlila, je ni moglo zadovoljiti. Vleklo jo je drugam. Čutila je, da mora vsa spoznanja in izkušnje, znanje in svojo moč vložiti drugam - v prosveto. Z možem sta skupaj začela orati prve brazde učiteljevanja v Taboru, kjer sta si ustvarila tudi družino. Kakor sta rasla njena otroka, tako je rasla in se kalila njena predanost šoli kasneje v Preboldu. Danes že odrasli ljudje se spominjajo Anice kot priljubljene učiteljice 4 razreda, polne vedrine, domislic, zanimivih zgodb in razumevanja. Nič drugačna pa ni bila kasneje, ko je prevzela organizacijo celodnevne šole, in še kasneje, ko je postala ravnateljica Osnovne šole Prebold. Voditi pretežno ženski kolektiv in to še v času, ko so zgradbo zaradi potreb celodnevne osnovne šole dograjevali, ni bilo lahko. Zanjo ni bilo počitnic, kajti treba je bilo spremljati gradnjo, hkrati pa izvesti priprave za nemoten potek šolskega dela. Sledi njenih naporov so na preboldski šoli vidni še danes. Pa saj ni bilo samo šolsko delo! Bili so tudi taborniki. Odred Partizanskega vrha je pod njenim vodstvom taboril v Braslovčah, Lescah, Izoli, Hvaru, Vinici. Mnoge generacije učencev pa so po njeni zaslugi lahko letovale v počitniški koloniji v Piranu več let Vrsta odlikovanj in priznanj je odraz njenega vsestranskega družbeno-političnega dela. Anica je bila tudi igralka. V gledališki družini Lojzeta Frica je od vedrejših, lahkotnejših vlog v mladosti sprejemala vse zahtevnejše vloge žene, delavke, matere. V enem od zadnjih likov matere je skozi besede dramatika privrelo na dan tudi njeno spoznanje, da se namreč ne učijo samo otroci od svojih staršev, temveč da se tudi starši marsikaj naučijo od svojih otrok. Čeprav je verjela v življenje in si je želela še toliko ustvariti, je verjela, da se ji bolezen ne bo toliko in tako hitro poslabšala, da ne bi mogla biti več koristna. Biti koristen je bilo njeno vodilo. Časa zase pa ji je vedno primanjkovalo. Ostala bodo njena prečudovita ročna dela. Pogled nanje poveča rano, ki močno zaskeli. Njenih prstov, skozi katere je prepletala nit in ki so neskončno nežno božali, ne bomo čutili več, a med vsemi nami bo ostal spomin na njeno čuteče, bogato, ustvarjalno življenje. “Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ” (S. Makarovič) Osnovna šola Prebold UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC iola, pfttflajHtd ljudi vabi v naslednje tečaje in seminarje JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE TEČAJI ZA ODRASLE nemščina, angleščina, italijanščina, francoščina OSVEŽITVENI TEČAJI TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA IZPITI ZA AKTIVNO ZNANJE JEZIKA SLOVENŠČINA KOT TUJI JEZIK SPLOSNO IZOBRAŽEVANJE tečaj voditelja čolnov tečaj vodenja poslovnih knjig kreativne delavnice Tečaj priprave na maturo (NOVO) Plesna šola za otroke Plesni tečaji za odrasle USPOSABLJANJA računovodja trgovski poslovodja - licenca RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Osnove računalništva Word za Windows Excel SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Učenje ob pomoči mentorja s pomočjo računalnika in multimedijskih učnih pripomočkov VPIS IN INFORMACIJE VSAK DELAVNIK MED 8. IN 16. URO OSEBNO ALI PO TELEFONU 063 707 165, 703 16 61. ROK PRIJAVE: 29. 1. 1999 Na Lopati je OMV Istrabenz odprl črpalko Bo kmetijska zbornica koristna? Po mnenju vlade je zbornica nujna za demokratično zastopanje interesov kmetijstva in gozdarstva. Med poslanci v državnem zboru in v javnosti pa Zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici dviga nemalo prahu. Najostrejši so poslanci Desusa, ki že ves čas nasprotujejo ustanovitvi zbornice, češ da gre za novo, odvečno paradržavno institucijo, ki bo zopet povečala državno administracijo. Menijo namreč, da je takšno organiziranje kmetijstva v Evropi in svetu izjema. Bojijo se, da bo zbornica podaljšana ioka Slovenske ljudske stranke. Prepričani so, da bi lahko naloge zbornice enako dobro opravljale zadruge, združenja kmetijstva in gozdarstva, društva govedorejcev, vinogradnikov in druge oblike organiziranja kmetijstva. Predvsem pa moti, da v predlogu zakona ni razvidno, kolikšni bodo stroški zbornice in koliko bo to stalo davkoplačevalce. Nenazadnje lahko takšna zbornica pomeni dodatno centralizacijo kmetijstva. Predstavniki vlade zatrjujejo, da imajo takšne zbornice v mnogih državah. Ustanovitev zbornice ni zahteva Evropske zveze, temveč potreba in zahteva kmetijcev in gozdarjev. Zadruge namreč, po mnenju vlade, nikakor ne morejo predstavljati kmetijstva, saj so to poslovne organizacije. V prejšnjem sistemu so imele tudi politično funkcijo, kar pa je zbornica ne sme imeti. Članstvo v zbornici bo obvezno za vse s katastrskim dohodkom, višjim od 20.000 tolarjev. J. K. OMV Istrabenz je v petek ob avtocesti na Lopati odprl sodoben bencinski servis in tako prehitel Petrol, ki je takšen objekt začel šele graditi. Ob servisu Istrabenza bo zasebna družba javico maja pričela graditi restavracijo in motel, ki bosta odprta januarja prihodnje leto. V načrtu imajo še izgradnjo rekreacijskega centra. Podjetje javico je tudi prevzelo v upravljanje ta bencinski servis. OMV Istrabenz je seivis zgradil v slabih štirih mesecih, za naložbo pa porabil 350 milijonov tolarjev. Ko bo zgrajen še Petrolov servis bo to prvi primer dveh konkurenčnih servisov na nasprotnih straneh avtoceste v Sloveniji. |.K. Gostišče Štorman tudi v Šmarju pri Jelšah Ob odprtju bencinskega servisa na Lopati in predvidene gradnje motela na južni strani avtoceste, se pojavlja vprašanje, kaj je z gostiščem na severni strani in ali ga bo gradil gostinec Zvone Štorman. "S Petrolom smo se dvakrat ustno pogovarjali o izgradnji gostinskega kompleksa. Upam, da ta dogovor še vedno velja, kdaj pa bomo začeli graditi, pa še ni nič znanega. Mi smo še vedno zain- teresirani za to lokacijo. Do konca letošnjega leta naj bi bila zgrajena Petrolova črpalka," pravi Zvone Štorman, ko smo ga vprašali kaj je novega s to načrtovano investicijo. Sicer pa bodo Štormanovo gostišče še pred jesenjo dobili tudi v Šmarju pri jelšah. V novem poslovnem objektu, ki je že v izgradnji, bo v pritličju restavracija, dnevno gostišče in slaščičarna s 300 sedeži. |. K. Evro V Banki Celje smo tako po vsebinski kakor tudi po tehnološki plati pripravljeni, da odgovorimo na vse izzive, ki jih prinaša uvedba skupne evropske valute - evra. Našim varčevalcem nudimo od 1. januarja 1999 dalje: - možnost varčevanja na varčevalni knjižici ali depozitno devizno varčevanje v evrih (obrestne mere so popolnoma enake kot za varčevanje v DEM, ATS, ITL in ostalih valutah držav članic Evropske denarne unije); - vodenje nerezidentnih računov in deviznih računov za podjetja po 26. členu Zakona o deviznem poslovanju v evrih; - zapisovanje deviznih blagajniških zapisov Banke Celje v evrih; - nemoteno prejemanje deviznih prilivov oz. izvrševanje nakazil v tujino bodisi v evrih bodisi v nacionalnih valutah držav članic Evropske denarne unije; - vse možne kombinacije pri poslovanju z valutami držav članic Evropske denarne unije; - pri konverzijah knjižnega denarja med valutami članic Evropske denarne unije ne zaračunavamo dodatnih stroškov, transakcije potekajo po vnaprej določenih in fiksiranih tečajih. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. banka celje V varnem zavetju tradicije Zimska rez sadnega drev ja Zadnje lepo vreme je omogočilo pričetek zimskega obrezovanja sadnega drevja, ki je eden izmed ukrepov za vzgojo pravilne oblike sadnega drevja, obenem pa uravnava rodnost v tekočem letu. S tem dosegajo bolj reden in kvalitetnejši pridelek Z obrezovanjem so pričeli tudi na plantažah Sadjarstva Mirosan, saj se to delo opravlja v času mirovanja sadnega drevja, kar velja predvsem za pečkarje. Obrezuje se lahko pri temperaturi okoli 0 stopinj Celzija in višji, medtem ko drevesa koščičarjev in sadno grmičevje obrezujejo nekoliko kasneje, v začetku vegetacije. T. Tavčar Zimsko izobraževanje se nadaljuje Kmetijska svetovalna služba Žalec je tudi za januar, februar in marec pripravila vrsto predavanj za kmetovalce v Spodnji Savinjski dolini. Naslednje predavanje bo tako na vrsti 20. januarja na temo gnojenje in varstvo kmetijskih rastlin na vodovarstvenem območju. Predavali bosta Ema Pavlič in Vlasta Knapič, 27. januarja bo o pridelovanju sladkorne pese predaval Ciril Tinko, o obnovi stavbnih členov - fasadne odprtine v lesu, kamnu in ometu ali štuku bo 3. februarja predavala Živa jue, 10. februarja bo Igor Škerbot pojasnjeval, zakaj kolobarimo tudi v vrtnarstvu, IZ februarja bo Peter Pšakar predaval o gradnji hlevov za rejo govedi, 24. februarja Igor Škerbot o tem, kako do zgodnejše zelenjave tudi v domačem vrtu, o gradnji hlevov za prašiče bo 10. marca govoril Peter Pšakar, o varstvu jablanovih nasadov pa IZ marca Milan Žolnir. Poleg tega bo Zlatka Gutman-Kobal na kmetiji Dolinar 26. janu- arja prikazala zimsko rez jablan. Vsa predavanja, razen prvega, ki se bo pričelo ob 9. uri, se bodo pričela ob 10. uri v mali dvorani Hmezada v Žalcu. Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline pa bo imelo 11. februarja na Ponikvi letno skupščino. Obenem pa tudi predavanje na temo odnosi v družini. Predavala bo Gabi Vogričič-Cačinovič. T. Tavčar V decembrski številki Savinjčana je bila na posnetku cerkev sv. lunja v Gotovfjaft. Izmed dopisnic s pravilnimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence: 1. hran Godec, Gotovlje 206, Žalec 1. Martina Feldin, Uboje 121, Petmvee 3. Marta Golavšek, Šempeter 64 Nagrade prejmete v tajništvu uredništva. Tokrat pa vas sprašujemo, pred katero zgradbo je nastal posnetek, kako se imenuje godba in katero obletnico praznuje v letošnjem letu? Odgovore pričakujemo do 10. februarja 1999. Razpis za direktoija centra Center za socialno delo Žalec je v prejšnji številki Novega tednika objavil razplk za delovno mesto direktorja. Razpisna komisija bo predloge sprejemala še do tega petka, sicer pa morajo kandidati imeti visoko ali višjo izobrazbo socialne, psihološke, sociološke, pedagoške, pravni ali upravne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva. Direktor bo imenovan za štiri leta. fiOSPOIMIISTVO_________________________ Banka Celje še vedno na petem mestu Zmerna rast poslovanja v letu 1999 Na novinarski konferenci je Banka Celje predstavila oceno rezultatov poslovanja v preteklem letu, poslovno politiko in načrte za leto 1999. Poleg novosti v ponudbi so novinarje seznanili tudi z uvedbo EVRA. ^elgaN JAMAR 1999 Oceno rezultatov poslovanja v preteklem letu in načrte za leto 1999 je predstavil generalni direktor Niko Kač. "V minulem letu smo uresničili vse cilje natančno tako, kot smo jih zapisali v načrtih. Bilančno vsoto smo povečali za 25 milijard. S 5,7-odstotnim deležem smo trdno na petem mestu med 24 slovenskimi bankami. Ustvarili smo dve milijardi bruto dobička. V Banki Celje smo se lani začeli povezovati in najpomembnejša poteza lani je bila pripojitev Hmezad banke. To je bila obojestranska korist, pri čemer pa poslovanje ni bilo niti za trenutek moteno. Povezovanje s tujimi bankami nas ne zanima, ker te kažejo predvsem interes za večinski delež, mi pa ne potrebujemo dokapitalizacije, pač pa nove tržne možnosti. Lastnega kapitala imamo namreč dovolj, naš cilj je predvsem širitev tržišča in povečevanje tržnega deleža. Na osnovi bonitetne ocene, ki so jo izdelale tri mednarodne institucije, se naša banka uvršča v kategorijo najboljših bank srednje in vzhodne Evrope. Mednarodni ugled potrjuje tudi 20 milijonov mark dolgoročnega sindiciranega posojila, ki smo ga namenili razvoju podjetništva. Zastavljene cilje smo dosegli predvsem s kakovostno ponudbo, racionalizacijo poslovanja in prizadevanjem celotnega kolektiva. V letošnjem letu načrtujemo zmerno rast poslovanja. Bilančno vsoto naj bi povečali za 11 odstotkov, kar bi ob predpostavki rasti inflacije, omogočilo 4-odstot-no realno rast. S tem pa bi Banka Celje ohranila sedanji tržni delež v Sloveniji. Tudi v letošnjem letu bomo skrbeli za kakovost poslovanja, posodobili in razširili bomo lastno informacijsko tehnologijo. Politiko obrestnih mer in tarife nadomestil za bančne storitve bomo prilagajali monetarni politiki in razmeram na trgu. Naš cilj bo tudi konkurenčnost uslug na tržišču," je med drugim povedal generalni direktor Niko Kač. "Ob vseh referencah se v Banki Celje zavedamo, da je naša prednost v poslovanju z varčevalci. Imamo 8-odstotni tržni delež, po številu bankomatov pa smo na tretjem mestu v Sloveniji. Število bankomatov bomo podvojili, postavili jih bomo v trgovska središča in na bencinske črpalke. Imamo 36 enot, zadnjo smo odprli v Petrovčah. Zaradi racionalizacije poslovanja bomo uvedli s 1. februarjem nov delovni čas. Prenovljena banka v Prešernovi ulici v Celju bo nudila 24-urno bančništvo. V Banki Celje smo po vsebinski in tudi tehnološki plati pripravljeni na uvedbo nove evropske valute. Naši komitenti lahko v prehodnem obdobju povsem nemoteno poslujejo z deviznimi plačili tudi v novi valuti. Ravno tako lahko varčevalci varčujejo v evrih. Prva nakazila že prihajajo in doslej ni bilo nobenih težav. V nekaj dneh bo evro na naših tečajnih listah," je povedal pomočnik generalnega direktorja Dušan Drofenik. Dodajmo še, da odslej lahko komitenti v bankomatih dvigujejo na dan 30.000 tolarjev. I.K. Dobrodošli doma... dobrodošli v Savinjski dolini! ••• Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Žalec so občine, ki so nastale z razpadom bivše skupne občine na območju Spodnje Savinjske doline. Nekdaj skupno območje je z novim letom postalo razdeljeno na 5 manjših, na katerih bodo novi gospodarji uveljavljali voljo domačega ljudstva. Verjetno je kar nekaj pozitivnih stvari v razbitju velike občine na več majhnih, prav gotovo pa ne bo pozitivno, če se ne bodo te občine na področju turizma povezale, oz. ostale povezane. Kot je bilo povedano že mocije, velikokrat po sprejetju Zakona o pospeševanju Turizma (ZPT), bodo za razpisana sredstva s strani države lahko kandidirala izključno zaokrožena turistična območja, ki bodo registrirana kot javni zavod pri nacionalni turistični organizaciji. V šestem členu, ki govori o lokalnih turističnih organizacijah, si lahko preberemo njihovo funkcijo: - oblikovanje celovite turistične ponudbe območja, - informiranje obiskovalcev v okviru turistično informacijskega centra 010, - promocijo turistične ponudbe, sooblikovanje turistične ponudbe Slovenije in njene pro- - vključevanje aktivnosti turističnih društev s statusom društva, ki deluje v javnem interesu, - spodbujanje razvoja in urejanje objektov turistične infrastrukture na območju. Kaj pa zakon predvideva kot turistično območje? 6. člen (2) Turistično območje je geografsko zaokrožena celota ene ali več občin, na katerem se lahko oblikuje celovita turistična ponudba in izpolnjuje najmanj eno od naslednjih meril: - 500 ležišč v gostinskih obratih pridobitne narave, - 40.000 prenočitev turistov v predhodnem koledarskem letu, - 30.000 registriranih dnevnih obiskovalcev v predhodnem koledarskem letu. To torej pomeni, da moramo na našem območju nujno ostati povezani, saj bomo le tako lahko člani nacionalnega turističnega združenja in s tem pridobivali vse ugodnosti, ki jih bo razpisovala država. Držimo se torej Zakona, ki v drugem odstavku tretjega člena pravi: "Lokalno turistično organizacijo ustanovi občina oziroma več občin na zaokroženem območju." Le tako bomo lahko s skupnimi močmi naredili kaj koristnega. rA\V/I N tel, in faks: 063 / 717 333. 715 200, mobitel: 0609 / 644 546 Izdani dve odločbi v Zvezdice za Hotel Žalec in kamp Dolina Prebold Lani je bil sprejet nov zakon o kategorizaciji nastanitvenih kapacitet. Uvedeni so bili novi znaki (poleg zvezdic - za hotele, tudi jabolka za turistične kmetije), ki bodo označevali kakovost objektov. V Spodnji Savinjski dolini se ne moremo ponašati s pretirano velikim številom nastanitvenih kapacitet. Tako uradno nudijo prenočišča samo v žalskem hotelu in preboldskem kampu Dolina. To bi lahko sklepali po vlogah, ki so jih prejeli na Upravni enoti Žalec. Zvedeli smo, da sta oba objekta že dobila odločbi. Neuradno pa je najbrž še nekaj ponudnikov nočitev, ki si bodo morali dobiti označbe, sicer jih bodo obiskali inšpektorji. Nudenje prenočitvenih kapacitet je za Savinjsko dolino pomemben pogoj za razvoj turizma, saj teh že sedaj precej primanjkuje. V Turistični zvezi si prizadevajo, da bi nove prenočitvene zmogljivosti pridobili zlasti na turističnih kmetijah. |. K. Iz Ljubljanske borze Leto 1998 bo verjetno ostalo v spominu kot leto, v katerem je bilo, če niste bili pri "koritu" informacij, ugodneje kupovati na dolgi kot na kratki rok. Na mesečni ravni so se izplačali nakupi le v poletnih mesecih, ko smo bili priča nekaj deset odstotnim rastem vrednosti delnic. V ostalih mesecih so vrednosti v glavnem padale, če pa so porastle, pri večini delnic ti porasti niso zadoščali niti za pokritje stroškov provizije in davka. To je razvidno tudi iz spodnje lahko negativni dogodki znotraj tabele, da so samo štiri delnice, od najboljših delnic na Ljubljanski borzi, v decembru prinesle toliko, da se je nakup izplačal. Najbolj je porastla vrednost delnicam Cetis. Pognal jih je predbožični milijardni posel po ceni 14.005 SIT za delnico. To je dobrih 15 odstotkov nad povprečno decembrsko ceno. Na tej ravni se je njihova vrednost do izteka leta še obdržala, močno pa dvomim, da bo tako tudi v prihodnje. Višina prometa se je po sklenitvi tega posla spustila nazaj na prej doseženo dnevno povprečje. Le-to znaša okoli štiri mio SIT dnevno. Pri teh delnicah je realnejši rezultat letnega zaslužka, ki znaša dobrih devet odstotkov in dividenda 412 SIT za delnico, kar predstavlja dodatne tri odstotke na zadnje mesečno povprečje cene. Po mesečnem zaslužku jim sledijo delnice poslovno trgovskega centra Mercator. Dobiček znaša devet odstotkov. Tolikšna rast za delnice Mercatorja tudi v sedanjem negativnem trendu ni posebnost. Višina prometa je ostala tolikšna kot v preteklih mesecih, to je okoli 20000 delnic dnevno. Prav tako je ostala nespremenjena povprečna mesečna cena, ki se vrti okrog vrednosti 7000 SIT za delnico. Na tej višini se z delnico trguje še več mesecev, kar kaže na dobro stopnjo stabilnosti. Omajajo pa jo podjetja ali nadaljevanje večmesečnega negativnega trenda na borzi. V celem lanskem letu pa je delnica pridobila kar 65 % svoje začetne vrednosti, česar za leto 1999 ne smemo pričakovati. Pričakujemo pa lahko dividende, ki v lanskem letu niso bile izplačane. Še nižji mesečni bruto zaslužek (razlika v ceni, kjer nista upoštevana provizija in davek) so tekom meseca realizirali lastniki delnic Petrola in Istrabenza. Zaslužili so okoli šest odstotkov. Ta trditev velja za tiste, ki so jo kupili zadnji novembrski dan. Pretekli mesec je cena, po odprodaji delnic s strani države, obojim padla, Petrolu za štiri in Istrabenzu za en odstotek. Ob upoštevanju tega so se cene zvišale za manj kot kaže tabela, Petrolu za štiri in Istrabenzu za en odstotek. Tako so se cene zvišale za manj kot kaže tabela. Petrolu le za dva odstotka in Istrabenzu za okoli štiri. Kljub zvišanju cen pa sta nižji njuni povprečni mesečni vrednosti. Petrolova je nižja za pet odstotkov, Istrabezova pa za dobri tri. Kar je pozitivno pri teh delnicah je višina dnevnega prometa. V primerjavi s preteklimi meseci je povprečje ostalo nespremenjeno. Postavi se vprašanje, koliko časa bo dovolj razpoložljivega denarja, da se bo ustvarjal enako visok promet in s tem ohranjal ceno na tej višini, četudi je to njuna realna vrednost. Gledano na letni ravni, so delnice Petrola prinesle lep zaslužek, kar 38 %, in poleg tega še dividendo 1355 SIT za vsako delnico. Bolj klavrn je rezultat pri delnicah Istrabenza. Pri njih se konča in začenja cena komaj pokrivati. Majhna je bila tudi dividenda. Znašala je 55 SIT dnevno, kar predstavlja le 2 % na povprečno tržno vrednost delnice. Podrobneje smo analizirali štiri delnice, ki so lastnikom prinesle zaslužek. Lahko bi jih analizirali še več, a bi pri vseh prišli do enakega zaključka. Dejstvo pa je, da se obogateti na kratek rok z delnicami več ne da, da bodo rasti cen vedno nižje in realnejše, s tem pa nakupi mnogo varnejši. V. Aberšek DELNICA ZASLUŽEK MESEČNI LETNI MESEČNO POVPREČIE CENE PROMETA Krka -164 13983 25048 16134 Lek -638 18090 36891 7874 Kolinska 2496 4752 2052 2522 Petrol 6190 38672 26456 18714 Istrabenz 5758 2302 2964 5727 Mercator 8989 65962 7242 19771 Tosama 434 29491 5559 95 Etol 2870 / 20975 582 Cetis 16725 9124 13679 4646 Helios 1394 15371 31800 1460 Kulturno društvo Svoboda Griže bo pripravilo v soboto, 13. februaija, v dvorani Svobode pustno maškarado. Igral bo ansambel Gamsi. ÍO Trsovim ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 724-674 VEDNO NAJVEČJA IZBIRA SVETIL NE VERJAMETE? - PREVERITE!!! VEČ SVETLOBE V VAŠEM DOMU TRGOVINA ŠTORMAN J GOSTIŠČE SLOVAN FILAČ VRANSKO tel.: 725-430 in GOSTIŠČE TROBEJ GORNJI GRAD tel.: 843-006 ponujata gostinske usluge in se vam priporočata za ohceti/ slovesne obroke, kosila, malice in hrano po naročilu. Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekarna in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekarna Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. SPOŠTOVANI KUPCI Stopili smo v novo leto in tako kot vsa leta prej bomo tudi letos poskrbeli, da bodo vaši nakupi v naših trgovinah Vam in nam v zadovoljstvo. Pred nami je pustni čas, na katerega se tudi mi z veseljem pripravljamo. Krofov in drugih dobrot na naših policah ne bo manjkalo. Hft NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE Vabljeni k nakupu v blagovnico na Vranskem in v trgovino v Grižah! kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Turistična agencija Dober dan Deset let uspešnega dela in razvoja Intervju z direktorjem Edom Masnecem M Sloveniji beseda turizem že dolgo ni le beseda, čeprav bo potrebno še marsikaj storiti, da bo postala ta dejavnost resnično paradni konj slovenskega gospodarstva. Beseda turizem in turist pa je že dolgo v vsakdanji rabi zlasti v turističnih agencijah, ki se po svojih močeh trudijo zadovoljiti čim več gostov. To vsekakor velja tudi za Turistično agencijo Dober dan iz Šempetra, ki prav v teh dneh praznuje deseto obletnico svojega delovanja. Tako kot vsak jubilej pa tudi ta daje priložnost, da obširneje spregovorimo o uspešnem delu agencije, katere ime se vse bolj uveljavlja tako na domačih kot na tujih turističnih trgih. O tem smo se pogovarjali z direktorjem agencije Dober dan, Edom Masnecem. Turistična agencija Dober dan je ena najstarejših zasebnih turističnih agencij v Sloveniji, ki je pognala svoje korenine že dve leti pred osamosvojitvijo Slovenije. Prav je, da za začetek najinega pogovora malo osveživa spomin na vaše začetke. "Uradni začetek dela agencije je 1. januar 1989. Takrat so v našem prostoru delovale samo državne agencije in je bil za nas to res velik izziv. V začetku smo hoteli predvsem to, da bi v ta naš kraj - Šempeter, ki je bil najbolj turistični kraj v žalski občini, zahvaljujoč aktivnemu Turističnemu društvu, ki upravlja z antičnim parkom in jamo Pekel, pripeljali domače in tuje turiste. Kasneje se je izkazalo, da s Turističnim društvom nismo na isti valovni dolžini, čeprav lepo delajo in skrbijo za te turistične objekte. Poleg tega pa so ljudje od nas pričakovali še kaj več, recimo izlete, počitnice, avionske karte... Če smo želeli obstati, smo se morali temu prilagoditi in se podati v povsem komercialne vode. Pričeli smo s pripravo raznih izletov, najprej po' Sloveniji, nato tudi v tujino. Poleg tega pa smo z namenom, da bi našim gostom še polepšali obisk v agenciji, preuredili gospodarsko poslopje župnišča, točneje prostor, ki je nekoč služil kot kašča, v razstavno-prodajno galerijo. Ta galerijska dejavnost agencije je v začetku imela velik uspeh, saj so v njej gostovali mnogi priznani slikarji in kiparji. S širitvijo dejavnosti agencije nam je kmalu začelo zmanjkovati prostora in tako smo bili primorani galerijsko dejavnost opustiti. V začetku je imela turistične niti v rokah moja žena, jaz pa sem ji pomagal po svojih najboljših močeh, saj šem bil redno zaposlen kot fotoreporter pri Novem tedniku. Ker se je obseg dela vedno bolj povečeval in z njim tudi število zaposlenih, sem moral nekdanjo službo opustiti in se povsem posvetiti turizmu. Danes nas je v agenciji Dober dan 12 zaposlenih, ta številka pa se bo verjetno morala v prihodnje še povečati." V desetih letih ste naredili resnično veliko, nedvomno je malo takšnih turističnih agencij, ki so naredile takšen razvoj. Kaj pa je tisto, na kar ste najbolj ponosni1 "Pravzaprav bi težko izpostavil samo eno stvar, saj gre za dokaj enakovredne dosežke, ki so rezultat kadrovskih okrepitev, znanja, denarja, energije in prostega časa, ki smo ga usmerili v naše programe in lastne turistične zmogljivosti. Naša agencija Nova apartmajska hiša DOBER DAN na Rogli ima danes na Rogli 12 svojih apartmajev s 50 ležišči. Tretje leto pa smo tudi največji svetovni parner južnega jadrana. Že tretjič zapovrstjo smo dobili od županje Dubrovnika posebno priznanje kot agencija, ki je iz tujine pripeljala največ gostov. Poleg tega je agencija Dober dan v zadnjem času postala TUR operator v Sloveniji, tako da naše programe prodaja prek 100 turističnih agencij. Ob tem ko razpolagamo z lastnimi zmogljivostmi, skušamo v Slovenijo iz tujine pripeljati čimveč gostov. V prvih januarskih dneh smo tako imeli pri nas prek 100 hrvaških gostov, nekaj pa je bilo tudi gostov iz Nemčije in Madžarske. Da smo dosegli vse omenjene rezultate, smo morali vložiti veliko \/eč svoje energije, dela, znanja in vsega drugega kot agencije, ki imajo svoje poslovne prostore v središčih mest, kamor dnevno prihaja veliko ljudi. Mi živimo in delamo na vasi in če hočemo, da kupci naših aranžmajev pridejo k nam, jim moramo ponuditi in pripraviti drugačne, boljše, predvsem pa cenejše programe. Tega se dobro zavedamo in zato skušamo na tem področju narediti čim več. Mislim, da nam to tudi kar dobro uspeva. Sicer pa o tem govorijo tudi številke. Samo kot primer naj povem, da ima Šempeter okoli 3000 prebivalcev, mi pa smo lansko leto na južni jadran pripeljali preko 10.000 letalskih gostov. Še posebno veliko na področje Dubrovnika." Razlogov za praznovanje desetletnega jubileja je torej več kot dovolj, vendar kot pravite, še niste našli pravega časa za slovesnejšo proslavitev z razrezom torte. En dogodek pa je vendarle povezan s tem praznovanjem. Kateri? "|a, res je , da še nismo razrezali torte, smo pa v ta namen pripravili res veliko zanimivosti, ki bodo prijetno presenetile kupce naših turističnih aranžmajev. Poleg tega pa smo ob tej priliki odprli na Rogli nov objekt, imenovan Petrov dom. To je gozdarska hiša z zelo lepimi apartmaji, ki imajo 35 ležišč, z možnostjo prehranjevanja v skupnih prostorih. Petrov dom stoji v najlepšem delu pod Pohorjem, kjer se naši gostje res dobro počutijo. Kot fotoreporter sem v letih aktivnega fotografiranja posnel nekaj zares lepih fotografij, ki poleg ostalega sedaj krasijo to gozdarsko hišo, na katero smo resnično lahko ponosni." Leto se je pravzaprav šele začelo, vi pa ste z delom in mislimi že daleč naprej, kaj torej pripravljate za kupce pomladnih in poletnih turističnih aranžmajev? "V tem času se intenzivno pripravljamo na izdajo kataloga za poletne programe. Zopet bodo tu v ospredju počitnice v južni Dalmaciji, saj s svojo večletno prisotnostjo v tem delu jadrana lahko zagotovimo bistveno cenejše počitnice. Kot agencija, ki v ta del Dalmacije pripelje največ turistov, imamo v dogovoru z ministrstvom subvencionirane programe, ki tudi omogočajo bistveno nižje cene ob enako kakovostnem programu. Letos bodo cene, tako doma kot na celotnem Jadranu višje za 10 do 20 odstotkov, prav zato bodo takšne počitnice, ki jih ponujamo mi, še vedno aktualne, tako cenovno kot vsebinsko. Te počitniške programe bomo začeli prodajati v sredini februarja in jih predstavili javnosti na sejmu Alpe-Adria, ki bo v začetku marca. Pri tem velja povedati, da smo za naš desetletni jubilej pripravili veliko ugodnosti za naše kupce. Danes prvič javno razkrivam, da bo vse naše programe možno plačati v 10 obrokih, pri enkratnem plačilu pa bo priznan 10 odstotni popust. Na naših policah je sedaj že čisto novi prvomajski program. V njem je poleg ostalega ponujena možnost preživljanja prvomajskih počitnic s šestimi našimi klubi širom jadrana. Kot največja zanimivost pri tem pa je klub klubov na Korčuli, kjer poleg glasbe, športnih aktivnosti, srečanj z zanimivimi gosti, vsakod-nevih piknikov, veselic z viteškimi igrami ne bo manjkalo tudi drugih zanimivih trenutkov, ki so za zdaj še skrivnost. Klub klubov bo spremljalo 10 naših spremljevalcev, animatorjev. Prodaja teh programov se bo kmalu pričela, vključevala pa bo tudi najrazličnejše prevoze, in sicer avtobus, avion in ladjo. Petdnevni program z ladjo, avionom, zabavo in polpenzion-skimi storitvami bo možno dobiti že za manj kot 24.000 tolarjev. Menim, da so prvomajski programi takorekoč dostopni vsakemu žepu in to ne samo na Korčuli. Takšni klubi bodo še na Cavtatu, Rabu, v Novem Vinodolskem, v Crikvenici in v Dubrovniku. Povsod bo dovolj zabave, športa, povsod pa bodo zraven tudi naši predstavniki, ki bodo skrbeli za vse ostalo. Mislim, oziroma upam si celo trditi, da toliko klubov, tako pestrih programov in tolikšne ponudbe ne bo imela nobena turistična agencija. Poleg teh takoimenovanih klubskih programov pa bomo organizirali še veliko izletov. Z nami bo možno potovati v Pariz, Rim, na Dunaj in drugam. V spomladanskih dneh so recimo zelo zanimivi obiski gradov Lud.vika Bavarskega, pa obiski Gardalanda za otroke. Ob tem pa seveda ne manjka še programov za enodnevne izlete za šolske in ostale zaključene skupine." Ob tem naštevanju se samo po sebi poraja vprašanje, kako vse to zmorete, saj ni lahko imeti opravka s toliko ljudmi in toliko željami vaših kupcev aranžmajev1 "Res ni lahko, saj imamo zaradi pestre ponudbe vsako leto več gostov. Da lahko to obvladujemo, se moramo predvsem zahvaliti našim kadrom in pa lastnemu računalniškemu programu, ki nam omogoča hitro delo. Pomemben poudarek pa dajemo tudi lastni šoli turističnih spremljevalcev, saj nam tovrstnega kadra vedno pri-mankuje. Ponosen pa sem tudi na to, da smo zaposlene vzgojili sami, čeprav pred tem nismo delali v turizmu. Mislim, da smo kadrovsko na zadovoljivi ravni, vendar pa so še vrzeli, ki bi jih v prihodnje želeli odpraviti. Poleg agencije v Šempetru imamo svojo poslovalnico še v Celju in v Rogaški Slatini. Nekaj časa smo jo imeli tudi v Ljubljani, vendar ker smo tam uspeli dobiti dobre poslovne partnerje, ki zagotavljajo uspešno delo in dobro prodajo naših aranžmajev, nam ni potrebno imeti lastnih prostorov. Glede kadrov bi še dejal, da si zelo želimo pridobiti sodelavca za področje komerciale, ki dobro pozna delo na področju turizma. Prav tako pa bi tudi na naših prodajnih mestih bila včasih še potrebna kakšna nova moč." In kaj bi še rekla za konec najinega pogovora ? "Predvsem bi si želel, da bi v tem letu, ko praznujemo omenjeni jubilej, prišlo v našo agencijo več Savinjčanov in izkoristilo ugodnosti , ki jih ponujamo našim gostom. Odkrito povedano imamo zabeleženih najmanj gostov iz Savinjske doline, ki bi potovali z nami, oziroma koristili naše aranžmaje. Ob vsem tem pa bi morali vsi skupaj več narediti za, to, da bo tudi Savinjska dolina kmalu turistično bolj zanimiva in privlačna, saj brez tega ni mogoče računati na večjo turistično pogačo. Vsekakor pa bi bilo potrebno poleg vsega ostalega povečati turistične zmogljivosti. Razen hotela v Žalcu in še nekaterih drugih kapacitet ni večjih možnosti, kjer bi turisti lahko prespali. Ob tem je še slabo razvita druga infrastruktura, tudi kmečki turizem je še v povojih, prav tako pa razen jame Pekel in antičnega parka praktično turistom nimamo kaj ponuditi. Hmeljarski muzej, gasilski muzej, Savinov salon, so pomembne turistične točke, vendar pa mnogo premalo izkoriščene. Vsekakor bi bilo potrebno bolj prisluhniti tistim, ki imajo voljo delati na teh področjih in ki želijo pustiti svoj kapital, znanje v tej naši dolini. Občina bi morala skupaj s tistimi, ki delamo na področju turizma, pripraviti celosten projekt razvoja turizma in seveda dodatno podpreti določene turistične programe v svojem okolju." D. Naraglav TURISTIČNA AGENCÍJA \ I / PUST JE TU: VABLJENI V BENETKE (13. 2.) ZIMSKE POČITNICE: NOVI APP DOBER DAN - PETROVA HIŠA ROGLA - od 7.3. izredne cene - APP za 4 osebe - 7 dni od 34.000 SIT APP HIŠICA TERME ČATEŽ za 5 oseb, 7 dni 35.000 SIT / kopanje vključeno ZELENICA 5 x polni penzion + smučarska karta 39.000 SIT, otroci do 15 let -30% DUBROVNIK - hotel KOMPAS: 7 dni polpenzion 29.900 SIT + letalo AKCIJA: otroci do 12 let GRATIS. RAJ ZA 1. MAJ - DOBERDANOVI KLUBI KLUB NAD KLUBI Letalo, ladja, prvomajski piknik, 4x polpenzion, KORČULA Veselica na vasi, ogled mesta, vsak dan zabava in še CAVTAT, DUBROVNIK In še... Vse to za 21.900 SIT + takse. ZABAVNO - ŠPORTNI KLUB NOVI VINODOLSKI Šport/tenis, mini golf, keglanje, zabava, RAB I.majsko srečanje, svečane večerje, otroške delavnice, plavanje v pokritem bazenu, pidžama party, 4x polpenzion.. Vse to že za 15.600 SIT. KLUB DOBER DAN SELCE Šport, zabava, I. majski koncert, 3 x polpenzion že za 8.700 SIT DEBER DAN EXPRES - poseben avtobus za RAB, N. VINODOLSKI, SELCE, CRIKVENICA POLETJE 99’ • NOVI KATALOG z največjim izborom hotelov v južnem Jadranu na našem tržišču CAVTAT, DUBROVNIK, SLANO, ELEFITSKI OTOKI 10 % POPUST ■ ZA HITRO PRIJAVO DARILO AGENCIJE DOBER DAN OB 10. OBLETNICI DELOVANJA. MOŽNOST PLAČILA NA 6 -10 OBROKOV. /O tet turistične agencije DOBER DAN, SLOVENIJA ŠEMPETER, tel.: 063/70-31-960 CELJE, tel.: 063/49-00-850 Vrtci k šolam - brez pretresov, a z mnogimi nejasnostmi Javni zavod ostane le v žalski občini, drugje vrtci k osnovnim šolam Delitev občine Žalec je prinesla tudi reorganizacijo Vzgojno-varstvenega zavoda Vrtci Žalec, ki je s svojimi enotami pokrival celotno območje nekdanje občine. Že proti koncu lanskega leta je stari občinski svet sklenil, da javni zavod (ki je bil v stari obliki tudi nekoliko preobsežen) ostane na območju nove občine Žalec, vrtci na območju ostalih občin pa se kot organizacijske enote priključijo javnim zavodom osnovnih šot v istem kraju. In kaj to pomeni za starše oziroma višino plačil za programe? Kot je povedala Tanja Razboršek Rehar, je oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti občine Žalec po pooblastilu vseh šestih županov obravnaval vse vloge za znižanje plačil za program vrtcev, ki so v preteklem letu prispele z območja katerekoli nove občine. Kriterije za določitev plačila določa pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki je republiški in torej enak za vso državo. Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti staršem v teh dneh pošilja odločbe o razporeditvi v plačilne razrede, zadnji rok je konec januarja. Odločbe veljajo za eno leto, v njih pa ni določen tudi konkreten znesek plačila. Cene programov vrtcev se bodo gotovo razlikovale po posameznih občinah, vendar pa sprememb cen po mnenju Tanje Razboršek Rehar ni pričakovati vsaj še tri mesece, saj bodo vrtci šele po prvem trimesečju pravzaprav videli, kakšne stroške bodo imeli po novem. Če pa se starši ne strinjajo z razporeditvijo v plačilni razred oziroma z odločbo, imajo možnost pritožbe v petnajstih dnevih po prejemu odločbe. 0 pritožbi odloča župan občine, v kateri je vrtec. Reorganizacija vrtcev pa pomeni tudi nekatere spremembe za zaposlene, o čemer so bile za določene vrtce sklenjeni tripartitni sporazumi. Najbolj presenečene so bile kuharice in čistilke, ki so bile s prvim letošnjim januarjem prezaposlene v zavod za izvajanje spremljevalnih dejavnosti. Osnovne šole Prebold, Polzela in Vransko namreč za tehnična opravila koristijo servis tega zavoda, razen v Braslovčah, kjer je že doslej za vsa opravila skrbela šola sama. Vzgojiteljice in pomočnice iz vrtcev, ki so se priključili šolam, so bile prezaposlene v osnovne šole. Specialna pedagoginja iz javnega zavoda Vrtci občine Žalec je še na voljo tudi za druge vrtce, prav tako pa za ostale še opravl- jajo določena dela hišniki žalskih vrtcev. Vrtec Vransko se je tudi odločil, da ne bo imel svojega pedagoškega vodje, ampak bo zanj to delo opravljala delavka žalskega zavoda. Sicer pa je organizacija dela vrtcev zdaj odvisna predvsem od ravnateljev osnovnih šol, vodje vrtcev pa so njihovi pomočniki. Kot je povedala Marija Jager, vodja vrtca Prebold, je v zvezi z novo organiziranostjo še precej nejasnosti glede konkretnih zadev, sodelovanje z ravnateljem in kolektivom šole pa je ocenila kot zelo dobro: "Ravnatelj in zaposleni so nas zelo toplo sprejeli in ob prehodu ni bilo nobenih pretresov. Ravnatelj se je na vse to že prej pripravil, obiskal nas je v vrtcu in bil zelo zadovoljen. Res pa se pri obeh pojavlja kopica odprtih vprašanj, ki jih skupaj sproti rešujeva. Kot vodja vrtca sem ravnateljev pomočnik in odgovorna predvsem za pedagoško delo v vrtcu. Ostalo nam bo urejal šolski servis, za nabave igrač, nadomeščanja iri podobno bomo morali skrbeti sami, za investicije pa je odgovorna občina.” V vrtcu na Vranskem prav tako pravijo, da ob reorganizaciji ni bilo večjih pretresov, vodja vrtcev v občini Polzela Lidija Ušen pa je povedala: "Zaposleni v osnovni šoli Polzela so nas lepo sprejeli in vsi smo se zelo potrudili pri prvih stikih. Kar ni jasno, rešujemo sproti. Sicer pa sta bila k polzelski šoli priključena le vrtca Polzela in Andraž. Vrtca v Braslovčah in Letušu, ki sta imela prej sedež na Polzeli oziroma so starši tamkajšnjih otrok za vpise otrok, izpise in podobno prihajali v polzelski vrtec, pa sta zdaj priključena k osnovni šoli Braslovče." Osnovna šola Braslovče je torej dobila kar štiri vrtce: Braslovče, Letuš, Trnava (prej je bila ta enota del vrtca Prebold) in Gomilsko. Samo v Braslovčah so trije oddelki otrok, drugod po eden. Pedagoška vodja in pomočnica ravnatelja za vrtce je Martina Kumer, ki je bila na to mesto imenovana šele pred kratkim. Kot je povedala, bo njen sedež v Trnavi, kot vzgojiteljica pa bo vsaj zaenkrat še delala tudi štiri ure v vrtcu na Gomilskem. Ravnatelj OŠ Braslovče Milan Ribič je reorgani-zacjo vrtcev ocenil kot zelo razgibano in zahtevno, vsekakor veliko manj enostavno, kot so si zamislili tisti, ki so sklenili takoj razdeliti vrtce. Tudi finančno bo to precej zahtevno, saj ima zdaj braslovška šola kar štiri enote vrtcev. Sicer pa je bilo iz starega zavoda Vrtci Žalec v osnovno šolo Braslovče prezaposlenih 14 delavk, ena pa je bila zaposlena na novo. Ob tem velja dodati, da vrtec v Trnavi sicer sodi k osnovni šoli Braslovče, v isti zgradbi pa je šola še vedno podružnica osnovne šole Prebold. Po besedah ravnatelja preboldske šole Milana Jezernika bosta morali občini Prebold in Braslovče na novo urediti šolske okoliše, ki so sicer določeni z občinskim odlokom, in to najpozneje do 16. marca. Običajno pa se šolski okoliši ujemajo z občinskimi mejami. In koliko vrtcev je še v javnem zavodu Vrtci občine Žalec? Ravnateljica Mara Mohorko je povedala, da so v javnem zavodu ostali vsi vrtci z območja sedanje občine Žalec, to je 12 enot. Trenutno jih obiskuje 766 otrok, zaposlenih pa je 112 ljudi. Pred delitvijo jih je bilo na seznamu 199. "Postopek reorganizacije, ki ga je bilo treba izpeljati, je bil dobro pripravljen in izveden. Glede tega problemov ni bilo, vsa vprašanja pa so se reševala sproti. Drugače je glede občutka ljudi -moje stališče je, da je reorganizacijo pač treba sprejeti kot dejstvo, ne izgubljati energije z nasprotovanji, pač pa ohraniti in še izboljšati stanje vrtca v nekem okolju. Gotovo pa delavkam, ki so bile 25 ali 30 let zaposlene v tem kolektivu, ni bilo vseeno, da so bile prerazporejene. Sicer pa je bila razdelitev zaposlenih narejena po takšni razporeditvi, kot je veljala na začetku tega šolskega leta. Odvisno je bilo torej, v katerem vrtcu je bil kdo zaposlen takrat, ne pa, v katerem kraju oziroma občini živi zdaj. Sicer pa sem sama vedno na razpolago vodjem vrtcev in ravnateljem šol, da povem, kako in zakaj je bilo nekaj urejeno do razdelitve vrtcev, sami pa se potem odločijo, ali to obdržijo še naprej." Sicer pa za leto 2003/2004 tudi država načrtuje reorganizacijo vrtcev oziroma vzgojno-varstvenih zavodov, ki naj bi takrat imeli največ 30 oddelkov. Vsi vrtci pa bodo v šolskem letu 2002/2003 ostali tudi brez šestletnikov. K. R. • • * <• • • • • • ♦ • # ♦ o # • # % % # # # # # % ♦ # % % '¿t # « n # # # # % % « m %' #.#• % % % % ife % % % $ m % # $ Qs & $. % •#. i* $ Tradicionalni pohod krajanov v Marijo Reko Vreme kot naročeno V nedeljo, 10. januarja, so preboldski planinci organizirali že 25. pohod krajanov v Marijo Reko. Pohod že dolgo ni več lokalnega -občinskega pomena, saj se ga udeležujejo planinci z vseh koncev Slovenije in tudi iz tujine. Letos sicer teh ni bilo toliko kot druga leta, vendar pa so planinci z udeležbo vseeno zadovoljni, saj je v njihov dom Pod Reško planino prišlo preko 600 pohodnikov. Prav gotovo bi teh bilo še mnogo več, če bi vremenoslovci napovedovali lepše vreme. Kot že velikokrat, so se tudi tokrat ušteli, saj si lepšega vremena skorajda ne da zaželeti. Vsi tisti, ki so se ta dan podali v Marijo Reko, so doživeli res prijetno nedeljsko dopoldne, sprostitev in gostoljubnost organizatorjev ter oskrbnika. Poleg tega pa so nekaj storili za svoje zdravje in boljše počutje. Pohodniki so se na pot v Marijo Reko podali z vseh mogočih strani. Tisti najbolj zgodnji so star-tali takoj, ko se je naredil dan, glavnina pa je odšla na pot po osmi uri zjutraj in potem še vse dopoldne. Nekateri so na pohod odšli tudi še po kosilu, tako da je bilo v Marija Reki ves dan zelo živahno. Največ pohodnikov se je v Dom pod Reško planino podalo po markirani poti mimo preboldske tekstilne tovarne in naprej mimo Rovšnika, Dežnikarja do sedla Žvajge. Ta del poti je tudi najbolj strm, potem pa se začenja položna pot, ki vodi vse do Završnikove - Lobnikarjeve domačije, ki je stalna postojanka mnogih pohodnikov, saj je poznana po svoji gostoljubnosti. Od tu dalje gre pot znova rahlo navkreber do novega sedla pri Breznikarjevi domačiji, nato malo navzdol in zatem prečno do cilja, ki so ga planinci vedno veseli. Tudi to nedeljo ni bilo nič drugače, saj jih je pričakal vroč čaj, mnogi pa so si privoščili še kaj bolj krepkega. Sicer pa so kot po tekočem traku iz nahrbtnikov prihajale razne dobrote, ki so nadomestile marsikomu izgubljene kalorije. Ob tem seveda ni manjkalo utekočinjenih nadomestkov, ki so nekatere spravili v še bolj dobro voljo. Tako kot na drugih pohodih pa tudi na tem ni manjkalo vsestranske družabnosti, sklepanj novih znanstev, srečanj z ljudmi, s katerimi se poredko vidiš in še marsičesa. Pohod je zaradi vsega tega in tistega, kar smo zapisali že prej, bil resnično prijetno doživetje. K vsemu temu pa so svoj delež prispevali tudi člani ansambla Reški trio, saj je mnogo planincev in planink tudi veselo zaplesalo. Vse zapisano pa je že kar neka garancija, da bo tudi v prihodnje vsaka druga nedelja v januarju podobna tej nedelji. Vsekakor pa bo naslednji pohod imel še slovesnejše obeležje, saj se bomo po teh poteh podali v letu 2000, ko bo tudi sicer svet "ponorel". Sicer pa je do tja še eno leto in zato raje zapišimo, kaj so nam v Domu pod Reško planino povedali nekateri letošnji udeleženci pohoda. Še pred tem pa izjava predsednika Planinskega društva Prebold, Milana Sušaka: "Vesel sem, da se tudi letošnjega po- ti ■L republiškega 4 pomena, saj Jjpl je v koledarju - k toliko pohod- ^—■ nikov. Letos žal ni bilo opaziti pohodnikov iz drugih slovenskih regij. Vzroka za to še ne vem, lahko je prišlo do kratkega stika pri obveščanju, nekaj pa je gotovo kriva slaba vremenska napoved. Ne glede na to pa mislim, da je tudi letošnji pohod pokazal, da se ljudje radi udeležujejo takšnih pohodov. Vedno dobra udeležba, ne glede na vreme, pa tudi nas obvezuje, da nadaljujemo pred 25 leti začeto tradicijo." Tako Milan Sušak, kaj pa pravijo pohodniki? Milan Selčan: "Danes sem na tem pohodu šele drugič in kar žal mi je, da nisem bil že na prejšnjih. Res je super, vreme čudovito, družba tudi, tako da lahko rečem le vse najboljše. Iz Prebolda sem krenil ob sedmih zjutraj, okrog pol desetih pa sem bil na cilju. Če bo zdravje, tega pohoda ne bo več brez mene." Zvone Cizej: "Nekaj let me ni bilo na tem pohodu, tako da sem si ga že kar zaželel in zato sem danes prišel s prijatelji iz Celja malo v domače kraje. Vreme je enkratno, tako da je vse skupaj še prijetnejše. Izgleda, da imajo organizatorji dobre veze z onim tam zgoraj, saj je dobro zafrknil vremenoslovce. Sicer pa je moja nedeljska hoja v hribe stalna oblika rekreacije, tako da sem vajen vsakršnega vremena." Ivan Maček: "Pohoda v Marijo Reko se udeležujem vsako leto in mislim, da sem bil vsaj na petnajstih. Sicer pa sem tu večkrat tudi med letom. Kondicije imam dovolj, saj kar precej hodim in kolesarim. Planine imam rad in kadar se pokaže prava priložnost, jo poskusim izkoristiti. Pohoda v Marijo Reko se bom pa udeleževal, dokler bodo to dovoljevale moje noge." Rudi Floijan: "Mislim, da v zadnjih petnajstih letih nisem izpustil nobenega pohod. Težko bi rekel, kateri od teh pohodov mi je ostal naj-bolj v spo-minu. Vsak je bil nekaj po-sebnega, doživetega, v niansah morda drugačen. Še največje razlike so zaradi vremena. Danes je vreme res idealno, so pa bili pohodi, ko je bilo veliko snega, ko je bila megla, ali je padal dež." Franci Kumer "Braslovški planinci smo redni udeleženci tega pohoda in tudi danes nas je kar precej. Na pot se podajamo iz različnih smeri, tako da je še bolj zanimivo. Radi se udeležujemo tega pohoda, sicer pa imamo kar pester program. Začenjamo z novoletnim pohodom v Braslovčah in z njimi nadaljujemo preko celega leta. Teh pohodov je kar preko 30 v Savinjske in julijske Alpe, včasih jo mahnemo tudi v Avstrijo in Italijo." Andreja Štajner: "Z družino smo redni udeleženci tega pohoda. Sicer pa je Reška koča skoraj naš vsakotedenski pohodniški cilj. Ob nedeljah se za več ur podamo bodisi na Mrzlico ali v Dom pod Reško planino. Glede pohoda bi še rekla, da je močno vkoreninjen med ljudmi in velja tistim, ki so ga ■ vpeljali, ozi-I roma z njim I nadaljujejo, I čestitati. Bi I pa veljalo v razmis,iti'da Kt.. bi podobne- ■ ga orga-m ■ nizirali še pozno spomladi ali v septembru." Natalija Marolt: "Danes smo braslovški planinci odšli na pot v Marijo Reko preko Šmig-love zidanice. Pot je bila zelo prijetna, čeprav mestoma tudi precej spolzka. Vsekakor pa smo se kar dobro prepotili.Tovrstni pohodi so zelo dobrodošli, saj se jih udeležujejo tudi ljudje, ki sicer ne hodijo toliko v hribe. Ob takšnem organiziranem pohodu se imajo možnost priključiti kakšni skupini in veliko lažje premagajo to pot." Boža Verdel: "Iskreno moram povedati, da sem danes prvič na tem pohodu, čeprav sem krajanka, oziroma po novem občanka občine Prebold. Moji občutki so čudoviti in sploh ne vem, kaj sem počela teh 25 let, da nisem nikoli šla na ta pohod. Mislim, da zdaj ne bom več nobenega spustila, to pa tudi zaradi tega, ker sem lansko pomlad stopila med planinsko druščino, v kateri se res prijetno počutim." Sonja Kronovšek: "Sem člani- a* ca PD Ojstrica Celje, ki združuje okrog 300 članov. Danes nas je na pohodu 22 članov in članic. Pot smo začeli pri preboldski tekstilni tovarni, zdaj smo tu in se imamo zelo lepo. Tudi pot je minevala v zelo prijetnem vzdušju, mislim pa, da bo tako tudi na povratku v dolino.Tega pohoda se udeležim vsako leto in tako bo tudi v prihodnje, saj je to prijetna uvertura v planinsko sezono." Tako torej pohodniki, med katere seveda sodimo tudi mi. K vsemu temu takorekoč ni kaj dodati, vseeno pa naj v imenu preboldskih planincev že sedaj povabimo na tovrstni pohod zlasti tiste, ki se ga doslej še niso udeležili. Darko Naraglav Kako po novem ljubiteljska Kulturna dejavnost? Sklad RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost je bil ustanovljen z zakonom Vlade RS, le-ta pa je na območjih, ki izpolnjujejo določene kriterije (število prebivalcev, število aktivnih društev) ustanovil svoje območne izpostave. V Sloveniji je ta trenutek ustanovljenih 58 izpostav. Sedež območne izpostave za območje novoustanovljenih občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec je v Žalcu, poslovni prostori pa so v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Za vodjo izpostave je bila imenovana ložica Ocvirk s 5-letnim mandatom. Da bi izvedeli kaj več, kako bo z ljubiteljsko kuhumo dejavnostjo, smo jožici Ocvirk zastavili nekaj vprašanj. V čem se kaže sprememba v odnosu do prejšnje organiziranosti kulturne dejavnosti? "Društva in posamezniki bodo lahko tudi v bodoče povezovali svoje interese v zvezah, katerih osnovni namen bo še vedno vsebinsko povezovanje, usmerjanje in usklajevanje določenih meril za posamezne dejavnosti. Pri tem bo dosedanja Zveza kulturnih društev skušala biti dovolj vplivna, predvsem pri ohranitvi dosedanje aktivnosti kakovostne rasti ljubiteljske kulture na lokalnem nivoju - predvsem pri ohranitvi že dobro preverjenih meril za nagrajevanje posameznih društev oz. njihovih sekcij. Zagotovo pa bo vrednostni koeficient nagrajevanja odvisen od možnosti in morda tudi od naklonjenosti vodstva občin. V prejšnji, enoviti občini, so izvajalci posameznih ljubiteljskih dejavnosti preverjali svojo raven na različnih občinskih revijah, srečanjih, tekmovanjih, ki so bila tudi izhodišče za višji finančni učinek in hkrati odskočna deska za regijske in republiške prireditve. Sedaj pa so občinske prireditve prestopile lokalno raven in so postale območne. Naloga sklada je, da vodi organiziranje in izvajanje vseh prireditev, ki presegajo lokalno raven. Temu programu prireditev se pridružujejo tudi vsebine s področja mednarodnega sodelovanja z zamejci in tujimi društvi, pa večji društveni projekti, ki sodijo v nacionalni program in kar je najpomembnejše, skrb za izvajanje in sodelovanje na področju izobraževanja strokovnih vodij za vse oblike obstojde-javnosti. Pri tem bo pomembno ložica Ocvirk upoštevati pravočasnost prijav oz. kandidiranje za sofinanciranje iz državnega proračuna. Čas planiranja pa je zelo neugoden - september, ko bomo prijave sprejemali in jih nato posredovali direkciji Ssklada v Ljubljani." Kako pa bo sklad upošteval sofinanciranje pri projektih? "Enako se bo na osnovi razpisa sklada lahko prijavilo društvo, zveza ali posameznik z našega območja. Kandidatura za državna sredstva bo potekala po enaki presoji na ravni republiškega sklada. Tu lahko gre za zelo zanimive projekte. Ob tem pa bo treba biti zelo ustvarjalen in domiseln, da bo projekt tUdi finančno odobren." Izobraževanje pa je verjetno predpogoj za ustvarjalnost? "Prav na področju izobraževanja moramo biti mnogo bolj pozorni in omogočiti strokovnim kadrom možnost obiskovanja vrste medobmočnih in republiških izobraževalnih oblik. Ne le na tem področju, tudi na ostalih področjih (prireditve in projekti) pa se bomo v vse večji meri na --------------- našem območju poskušali pojavljati kot organizatorji oziroma izvajalci." Torej gre na eni strani za izvajanje oziroma organiziranje, na drugi strani pa za sodelovanje na razpisnih vsebinah? "Natančno tako! Zagotovo pa moramo vzpostaviti pristno medobčinsko sodelovanje z ostalimi 01 Sklada, da bomo čim bolj poenotili določene predstavitve in izobraževanje, tako vsebinsko kot časovno, za čim večje število skupin in strokovnih vodij." Kaj pa sodelovanje z občinami? "Vsakršno sodelovanje naših izvajalcev na vsebinah izven lokalne ravni bodo z določenim odstotkom sofinancirale tudi občine, zato bo povezovanje z njihovimi vodstvi nenehno aktualno, predvsem pa v času njihovega planiranja. Na žalskem območju doslej še nimamo nobenih izkušenj, zato bo v prvem letu zagotovo veliko prepričevanja in dokazovanja. Menim, da so novoizvoljeni župani že doslej kot porabniki kulture imeli v rokah prenekatero odločitev in da so, iz izkušenj sodeč, naklonjeni ljubiteljski kulturi. Sklad bo po svoji vsebini in zakonskih določilih skrbel za pretok informacij, predstavitev potreb in spremljanje novih predlogov, skušal bo navezati in obdržati kakovosten odnos, ki bo zagotavljal čim lažje delo izvajalcem v kulturnih društvih in drugih kulturnih okoljih." Kaj pa menijo društva? "Predsedniki društev so v naših prostorih že leta redni gostje, zato je pretok informacij zelo neposreden. Tako bo tudi v bodoče, saj jim bo Sklad le v pomoč pri njihovem razvoju in zagotovo tudi prvi zagovornik njihove ustvarjalnosti. Vendar pa je v tem prehodnem obdobju morda še nekaj bojazni, ker tudi sklad na ravni republike sprejema s strani državne uprave zelo različne razlage in zahteve. Zato bo še nekaj časa potrebno potrpljenje, da bodo pravila igre in dela popolnoma dorečena. Ob vsem tem pa bomo skušali tako strokovno kot vsebinsko čim enostavneje pomagati društvom in drugim kulturnim skupinam, da ne bodo pri svojem delu obupala in prenehala." Bo Zveza kulturnih društev ukinjena? "Nikakor ne, zagotovo pa bo svoje pokazal čas." Boste še vedno delali kot tajnica Zveze kulturnih društev? "Nekatere vsebine mojega dosedanjega dela na zvezi se seveda razhajajo, kot uslužbenka v državni upravi ne morem delati profesionalno še na lokalnem nivoju. Vendar zagotavljam članom zveze, da se ničesar ne bo ustavilo in da bo 10 ZKD pravočasno poskrbel za njeno nadaljnje tekoče delovanje." T. Tavčar Prireditve za slovenski kulturni praznik BRASLOVČE 7. 2. ob 19. uri, dvorana Zadružnega doma Braslovče; Folkoma skupina Šmartno ob Paki. GALICIJA 7.2. ob 17. uri, Dom krajanov Galicija; komedija Dve nevesti. G0MILSK0 6. 2. ob 19.30, Dom krajanov Gomilsko; člani KD in učenci POŠ Gomilsko. G0T0VLJE 8. 2. ob 19. uri, dvorana KZ Gotovlje; člani KD in učenci POŠ Gotovlje. GRIŽE 8. 2. ob 19. uri, Dom DPD Svoboda Griže; občni zbor društva in proslava s predstavitvijo kasete Slovensko dekle (CS Ubrane Strune) z gosti. LIBOJE 7. 2. ob 18. uri, Dom DPD Svoboda Liboje; gostovanje AG Vrba KD Vrbje, komedija Odlikovanje. PETROVČE 13. 2. ob 19. uri, dvorana Hmeljarskega doma Petrovče; člani KD in učenci OŠ Petrovče, Harmonikarski orkester GS Žalec - govornik Vasja Predan. PONIKVA 6. 2. ob 17. uri, dvorana Zadružnega doma Ponikva; člani KD Ponikva in Ljudske pevke s Ponikve. POLZELA 6. 2. ob 19. uri, Kulturni dom Polzela; člani KUD in OŠ Polzela z gosti. PREBOLD 5. 2. ob 19. uri, Kinodvorana Prebold; člani KUD Svoboda in OŠ Prebold z gosti. ŠEMPETER 7.2. ob 18. uri, dvorana Hmeljarskega doma KZ Šempeter; člani KUD Grifon z gosti, govornik Evgen Jurič. TABOR 8. 2. ob 18. uri, Dom krajanov Tabor; člani Kulturnega in Pevskega društva ter učenci POŠ Tabor. VRANSKO 7. 2. ob 17. uri, župnijska cerkev; koncert Slovenskega okteta, govornica Valerija Pukl. VRBJE 23.1. ob 19.30, Dom krajanov Vrbje; Gledališka skupina iz Krajnske Gore Ta’bol teater - Namišljeni zdravnik, 6. 2. ob 19.30, Dom krajanov Vrbje; komedija Bojing, Bojing ali Mednarodni harem. ŽALEC 6. 2. ob 18. uri, Dom II. slovenskega tabora Žalec; Tone Pavček, Trio Renata Čika. Koncerti pihalnih godb Savinjska dolina se ponaša z bogato kulturno dejavnostjo. Pomemben delež imajo pri tem tudi pihalne godbe, ki dajejo svojstven glasbeni in siceršnji utrip svojemu okolju. Njihovo igranje temelji na dolgoletni tradiciji, saj se vse godbe ponašajo z večdesetletnim delovanjemM njih so igrali že očetje, dedje in tudi pradedje sedanjih godbenikov. Brez pihalne godbe si je kar težko predstavljati pomembnejše slovesnosti v dolini, njihovo igranje pa daje pomembno vsebino tudi mnogim drugim prireditvam in dogodkom. Savinjčani tako dobro poznamo njihovo igranje, kljub temu pa so vsakoletni božično-novoletni koncerti nekakšna glasbena poslastica, ki dajejo piko na i vsem njihovim celoletnim prizadevanje. Tako je bilo tudi ob koncu clonalna božično-novoletria kon- domačem kraju. Pihalni godba lanskega leta, ko so vse tri certa. Prvega so 20. decembra Liboje, ki jo vodi Albert Zaveršnik, pihalne godbe imele po dva tradi- imeli libojski godbeniki v pa je svoje glasbeno znanje pred- stavila poslušalcem še 28. decembra v Domu ll.slovenskega tabora v Žalcu. Tu so tri dni pred njimi imeli koncert tudi godbeniki pihalne godbe Zabukovica, katero sedaj že drugo leto vodi januš Rasievvicz. Le-ti so dan zatem nastopili še pred domačim občinstvom v dvorani Doma Svobode v Grižah. Dve uri pozneje so imeli preboldski godbeniki koncert v kinodvorani Pre-bold. Tako kot na koncertu Godbe Liboje, ki letos praznuje 65-letnico svojega obstoja, so tudi na teh dveh koncertih sodelovali glasbeni in pevski gostje. D. Naraglav Pihalni orkester TT Prebold med nastopom s solistko na flavti, Dijano Pajk. Novosti s knjižnih polic • Novosti s knjižnih polic Najprej bi rad pohvalil rubriko Novosti s knjižnih polic. Zanimive so predstavitve različnih literarnih del. Ob tem pa bi želel, da bi v tej rubriki še bolj, kot dosedaj, predstavili dela, ki opisujejo in opozarjajo na našo dolino. V letu 1998 se je veliko pisalo o prvi slovenski pesnici Fany Hausmann, ki je živela v dvorcu Novo Celje. Lepo je, da so v farni cerkvi v Petrovčah odkrili spominsko ploščo, preveč pa pozabljamo na njen dom. V letu 1998 je izšla tudi knjižica Ivana Stoparja Dvorec Novo Celje (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije), ki jo je izdalo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Knjižica bi si zaslužila širšo predstavitev. V njej je lepo predstavljen nekdanji sijaj tega kulturnega spomenika. V besedi in sliki predstavi dvorec. Ali vemo, da je Hausmann v dogovoru s takratnim znanim avstrijskim pisateljem W. G. Daunderjem napisal slavospev Novemu Celju, o njegovih lepotnih in gospodarskih prednostih. Ta tekst je dr. Stopar predstavil v knjižici. Avtor poudarja, da je bilo Novo Celje žarišče gospodarskega utripa, ki je v mnogočem vplivalo na poznejši razvoj Spodnje Savinjske doline. Omenja poizkuse, ki žal niso rodili vidnejših sadov: drzne murvine nasade, raznovrstne sadovnjake (samo jabolk so na primer gojili 39 vrst), prizadevanja za razvoj vinogradništva, gozdarstva, ribištva, gradnje cest in mostov. Pri tem ne gre prezreti prizadevanja za estetske podobe okolja in v dvorcu se je odvijalo živahno družbeno in gospodarsko življenje. Tako najbrž ni naključje, da je tu domovala Fani Hausmann prva slovenska pesnica. In danes? 0 prečudovitih parkih, ki so bili okoli dvorca in o današnjih ostankih govori knjižica Srehodi skozi vrtove in parke Spodnje Savinjske doline, ki so jo napisali štirje mladi avtorji in jo je izdala Občina Žalec. Ne vem, kje se dobi? V enem izmed sestavkov v 12. številki jo omenjate. Prav tako v Savinjčanu ne bi smeli mimo knjige Spomini Slovencev na Jasenovac, Staro Gradiško in Lepoglavo. To še tembolj, ker so bili med ubitimi v Jasenovcu tudi Savinjčani. Ubita sta bila Friderik Holobar, rojen leta 1888 iz Kasaz pri Petrovčah in njegov sin Fric Holobar, rojen leta 1917 Med duhovniki, ki so bili ubiti v tem zloglasnem ustaškem taborišču Jasenovcu so bili tudi: Franc Kač s Polzele, Janez Rančigaj iz Gomilskega in Franc Grobler iz Sv. Jurija pri Taboru. Oktobra smo v Večeru prebrali, da je msgr. mag. Peter Kvaternik predsednik Narodnega odbora za Veliki jubilej 2000, v okviru katerega deluje tudi komisija za mar-tirologijo, sporočil, da je omenjena komisija zbrala in poslala v Rim seznam sedmih kandidatov za mučenike, izmed devetih duhovnikov, umorjenih v Jasenovcu. Med njimi so vsi trije duhovniki iz Savinjske doline. Ob tem lahko postavimo vprašanje, ali je na seznamu kandidatov za mučenike tudi Izidor Završnik? Izidor Završnik je po posvetitvi za duhovnika, leta 1941, prevzel gomilsko župnijo in pomagal v šempavski. Kljub grožnjam je vztrajal med svojimi župljani, bil dvakrat aretiran in po hudem mučenju, 10. marca 1943, ustreljen kot talec. Umrl je kot mučenik saj je vztrajal in deloval v slovenski župniji, ljub nemškim grožnjam. Naštel sem tri dela, prav bi bilo, da jih podrobno predstavite. Franci |ežovnik Ki mm JAMJAR 1999 Polona Kuder Energije, da bi gore premikala Polona Kuder je med ljubitelji odrskih iger dobro poznano ime. Simpatična in ambiciozna Polona je v svoja dela vnesla tisto, kar ljudje dandanes najbolj pogrešamo - zabavo. Preprost pogovorni jezik, humor in glasba so dejavniki, ki spremljajo njeno ustvarjanje, tako v komediji Adijo pamet, kakor v komediji Muhe. Seveda pa ne gre pozabiti, da je scenaristka in režiserka Polona Kuder za izvedbo svojih del našla ljudi, ki so se z igranimi liki zlili v eno. Kdo je Polona Kuder? "Od rojstva živim v Letušu. Končala sem srednjo medicinsko šolo, kjer pa sem kmalu ugotovila, da je to poklic, ki ni zame, ker se v njem prevečkrat srečaš z žalostjo. Odkar se poznam, sem ljubiteljica športa - predvsem rokometa in atletike, ki sem jo v času svojega študija zapostavila. Po končanem študiju na fakulteti za šport sem se zaposlila v Gorenju kot kreator. Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj učiteljica. Ne vem, zakaj. Vendar je naneslo, da so v Žalcu potrebovali nekoga za nadomeščanje učiteljice na porodniškem staležu, kjer sem vskočila jaz. Tukaj delam že 7 let. Samo delo me ne izčrpa, moti me le večen hrup in kričanje, kar se vse bolj pozna v mojem glasu." Kako se je vse skupaj začelo? "Začelo se je ob obletnici KUD Letuš. Moja mama je predsednica KUD Letuš in tako me je spodbudila, naj ob kulturnem prazniku nekaj pripravim. Pripravila sem predstavo, nad katero so bili vsi navdušeni. Ta predstava je bila spodbuda za nastanek prve komedije Muhe. Vse igralce prireditve sem že poznala, zato sem vloge tem igralcem dobesedno pisala na kožo. S komedijo sem jih zelo pritegnila, tako da smo predstavo naredili v 2 mesecih." S kakšnimi težavami si se srečevala pri ustvarjanju oziroma postavitvi svojih komedij na odrske deske? "Predvsem je šlo za tehnični problem. Kako izpeljati igro in gibanje igralcev? Pri igri Adijo pamet sem kar petkrat spremenila smer vhoda, da je ta sovpadal z gibanjem; prihodom in odhodom igralcev. Problem je bila tudi osvetlitev, saj smo bili brez nje. Tu so nam priskočili na pomoč KS Letuš, gasilci in šola." Kje si dobila idejo za komedijo Adijo pamet? "V almanahu Letuša sem zasledila, da sta bili v Letušu tudi dve graščini. Takoj se mi je utrnila ideja o nastanku komedije na to temo. Osnovna nit komedije so govorice; kako se lahko govorice, ki prehajajo od ust do ust, izkrivijo, in kaj lahko pride na koncu ven iz nedolžne besede. Vloge v tej komediji sem pisala igralcem na kožo, kar pomeni, da sem že prej vedela, kdo bo igral katero vlogo in za koga jo pišem. Od ideje do izvedbe je šlo zelo hitro, saj sem prva tri dejanja napisala kar naenkrat. Sprva sem se bala, da bo igra za lase privlečena in da občinstva ne bo pritegnila, vendar pa je bil odziv gledalcev enkraten." Preden pride predstava v javnost, je potrebno ogromno dela, časa in odrekanj. Vaša dramska skupina je kar velika, saj šteje 17 igralcev in 2 zunanja sodelavca. Kako ste uskladili termine vaj glede na to, da so v dramski skupini različne populacije? "Najhuje je bilo februarja, ko je čas počitnic. Imela sem šolo v naravi, ostali igralci pa so odhajali na smuko. Zaradi tega nam je izpadlo veliko vaj. Dobra stran igre je bila le, da smo drugi del lahko vadili v dvojicah, tako ni bila potrebna prisotnost ostalih igralcev. Ta kritični čas našega dela smo izkoristili za vadbo srednjega dela igre, sicer pa smo vadili dvakrat na teden, pred premiero pa vsak dan. Na koncu smo bili vsi utrujeni in izčrpani. Povedati moram, da so v igri sodelovali tudi zakonski pari, ki so imeli doma otroke, za katere je bilo potrebno poiskati varstvo. V igri sodelujejo tudi otroci, ki so bili ob 22. uri zvečer že zelo utrujeni in nepripravljeni za nadaljnje delo, medtem ko bi mi odrasli še radi delali. Pri zadnjih vajah smo se res vsi maksimalno trudili. Ko so se dvignile zavese in ko smo videli, da se ljudje smejijo in so navdušeni, je bil ves naš trud poplačan." Postavitev igre predstavlja tudi finančna vprašanja. Kako ste se s tem problemom spoprijeli vi? Ste poiskali pokrovitelje? Vam je pri tem pomagala krajevna skupnost? "Že prej sem omenila, da so nam veliko pomagali letuški gasilci, KS in OŠ. Seveda smo poiskali tudi glavnega pokrovitelja. Vstopnino od prejšnjih predstav Muhe smo namenili financiranju igre Adijo pamet." Kdo vam organizira nastope? Pošiljate pisne ponudbe ali vas interesenti pokličejo sami? “la vse nastope se dogovarjam sama. Poklicala sem na kulturna društva in jim razložila, kdo smo in kaj delamo. Začeli smo z nastopom na Vranskem, ki mi bo ostal še posebno v spominu, saj 10 minut pred predstavo ni bilo še nikogar v dvorani. Po tem pa se je dvorana napolnila. Če na tem nastopu ne bi bilo ljudi, mislim, da bi nehali z našim delom." Glede na kvaliteto vašega dela lahko trdim, da bi si zaslužili predstavitev tudi v večjih mestih, na primer v Celju in izven meja občine, nenazad- Dejavno kulturno društvo I? novi občini Prebold je poleg delavsko prosvetnega društva Svoboda Prebold postalo zelo dejavno tudi Kulturno prosvetno društvo Šešče. Sicer po stažu zelo mlado društvo, ki ga vodi nekdanji direktor Tekstilne tovarne Prebold Ivan Žagar, si je v minulem letu zadalo zelo ambiciozen program, ki ga sedaj tudi uspešno uresničujejo. Mi smo jih obiskali na dan dvorane Kulturno prosvetnega praznovanja Dneva samostojnosti, društva Šešče so se krajanom in ko so pripravili proslavo v drugim obiskovalcem predstavili s počastitev tega dneva.Na odru pesmijo in lepo besedo otroški pevski zbor in mešani pevski zbor, recitatorji in glasbeniki domačega društva. Prvič pa so se predstavili člani in članice dramske skupine s V zabavnem delu je poskrbel za ples ansambel iz Trbovelj. /|BMM m j r . . ■% m m) nje tudi v Žalcu. Ste razmišljali o tem? "Igro ni problem postaviti na večji oder. So pa zahteve oziroma norme teh ljudi dosti večje. Priznati moram, da nismo niti poskušali nastopati v večjih mestih, ker se dobro pučutimo na manjših odrih manjših krajev, kjer so ljudje prijazni in polni topline. Če se občinstvo pri gledanju igre zabava, sem najbolj zadovoljna. Nikoli si nisem zadala ciljev nastopiti na velikih odrih. Zdi pa se mi prav, da se predstava večkrat prikaže, pa ne zaradi mene, temveč zaradi igralcev, ki so v to delo res veliko vložili. Do sedaj smo odigrali že pet predstav, dve doma in tri v gosteh, v načrtih pa imamo še sedem predstav." Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? "Ustvarjati še naprej. Rada bi napisala igro za srednješolce in navdušila mlade, da bi naredili predstavo, primerno tudi za šole. Želim si imeti svojo lastno glasbo. Vso dosedanjo glasbo sem prenesla iz risank." Zgovorni in prijetni Poloni energije še kmalu ne bo zmanjka- skečem Komu psa, v režiji Mirka Orterja. Po končani proslavi je sledil še zabavnejši del ob zvokih ansambla Evergreen iz Trbovelj. V vmesnem času pa smo nekaj besed spregovorili s predsednikom kulturno-prosvetnega društva Ivanom Žagarjem. Povedal nam je, da se v Šeščah sedaj marsikaj dogaja. Znova so usposobili knjižnico, imajo dva pevska zbora, glasbeni učitelj Drago Kumer poučuje mlade glasbenike, znova so se sestali entuzijasti, ki so pripravljeni delati v dramski sekciji ... Društvo pa si ni zadalo le naloge na področju kulture duha, ampak tudi telesa. V okviru društva deluje fitnes sekcija, tedensko se sestajajo tudi žene in dekleta v gospodinjskem krožku, kjer je poudarek na ročnih delih.V tej sezoni so začeli tudi s tečajem angleščine, ki ga obiskujejo zlasti starejši občani. V prihodnje nameravajo biti še dejavni na področju hortikulture, načrtujejo pa tudi pogostejše obiskovanje kulturnih in drugih prireditev. V Šeščah je v tej smeri resnično zavel nov veter in rezultati njihovih prizadevanj so že dobro vidni. Vse tiste, ki imajo voljo in željo, pa bodo člani in članice kulturno prosvetnega društva z veseljem sprejeli medse. D. Naraglav lo. Dve uri klepeta z njo sta mi prehitro minili. Prijetno je poslušati človeka, ki ve, kaj hoče in verjame vase in v svoje delo, ki se na poti ne ustraši ničesar, temveč se pogumno spoprime z dejstvi, pa kakršnakoli so že. Če ste si ogledali katero izmed Poloninih del, se boste prav gotovo strinjali z mano, da je Polona človek, ki si zasluži, da se ji odpro vrata tudi večjih dvoran - na primer žalske, saj ob njenih delih resnično pozabimo na vsakdanje skrbi, težave in neprijetnosti, ki jih je v našem življenju vse preveč. A. Turnšek-|elen Petrovče gostile Ljupko in Ivico KUD Petrovče je mesec december popestril tudi s koncertom nekdaj znane in popularne dvojice Ljupke Dimitrovske in Ivice Šerfezija. V dveurnem programu sta gosta zapela vse pesmi, ki so bile nekoč hiti in jim radi prisluhnemo še danes. Ivica Šerfezi pa je poskrbel, da je v dvorani vladalo prijetno vzdušje in obilica smeha. Alenka Turnšek-lelen PREMOG ■ ZASAVJE, VELENJE, ČEŠKI ■ PAKIRAN V VREČAH lahko naročite in vam ga dostavimo na dom pri TURBO TRANS, d.o.o. Levec 2, Petrovče (nasproti prodajnega centra LENA LEVEC) Tel.: 471-591 Proračunski denar se preliva v zadružno lastnino V mesecu pred slovenskim kulturnim praznikom smo se v uredništvu Savinjčana odločili spet pripraviti okroglo mizo, in to na temo o kulturi- Da imajo kulturna društva marsikje po Savinjski dolini težave s prostori, je že dolgo znano, primeri pa se od kraja do kraja nekoliko razlikujejo. Tokrat smo se lotili Hmeljarskega doma v Šempetru, ki je bil nekdaj središče kulturnega in družabnega dogajanja v dolini, danes pa za uporabo prostorov kulturnih in drugih društev krajevna skupnost Šempeter plačuje visoko najemnino. Ob tem pa je objekt kljub nekaterim vlaganjem na zunaj vse prej kot privlačnega videza, čeprav se v njem odvija veliko dejavnosti, na kar smo tudi v Savinjčanu že večkrat opozorili. Okrogla miza sicer ne bo rešila problema, zagotovo pa so krajani in vsi Savinjčani upravičeni do informacij o tem, kdo odloča o usodi Hmeljarskega doma, ki ima osrednji položaj v Šempetru, s tem pa tudi o pogojih za delovanje šempetrskih kulturnikov. Seveda je najbolj pristojen za te informacije direktor Kmetijske zadruge Šempeter, saj je le-ta po sprejetju zakona o lastninjenju zadrug v celoti lastnik objekta. Direktorja pa smo kljub vabilu na žalost zaman pričakovali za okroglo mizo. 0 problemu pa so spregovorili: svetnik občine Žalec in vodja sveta krajevne skupnosti Šempeter jože Randl, predsednica KUD Grifon Šempeter Vera Kalčič, jožica Ocvirk, vodja Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti -območne izpostave Žalec in Miran Krajšek, predsednik sveta območne izpostave sklada. Glede na to, da je občina Žalec po delitvi šele začela delovati na novo, med sogovorniki tudi ni bilo župana ali strokovnega delavca občine Žalec. Kakšno vlogo v zvezi s Hmeljarskim domom ima torej krajevna skupnost Šempeter? |ože Randl: "0 preteklosti Hmeljarskega doma ne bom na dolgo govoril, ker so zadeve znane. Rekel bi le, da je bil zgrajen s prizadevanjem takratnih občanov, krajanov, gospodarstva in kmetov in da je dolga leta služil svojemu namenu. Res pa je, da ob velikih spremembah v Šempetru očitno v danem trenutku ni bilo pravih dejavnikov, ki bi za delovanje kulture poskrbeli za ustreznejše razmere v zvezi s Hmeljarskim domom. Zame sicer danes lastninsko razmerje ni več sporno. Glede na to, da ima lastnik pri upravljanju z domom ekonomski motiv, zahteva za uporabo prostorov plačilo najemnine. Svet krajevne skupnosti Šempeter se je na začetku svojega mandata seznanil s to problematiko in zahtevo kmetijske zadruge, da se plačuje določena najemnina. Takrat smo bili malce ogorčeni nad tem. Menili smo, da smo vsaj v dvorano kljub znanemu lastniku pripravljeni vlagati del sredstev za vzdrževanje, predvsem v te normalne stroške kot so ogrevanje in čiščenje, da pa bi težko pristali na ekonomsko najemnino. Takratnega predsednika sveta krajevne skupnosti Franca Lavbiča smo pooblastili, da nadaljuje pogovore s kmetijsko zadrugo. Kasneje smo na svet krajevne skupnosti po zagotovilih takratnega predstavnika dobili pogodbo, v kateri je določeno, da naj bi krajevna skupnost Šempeter iz svojih sredstev namenjala približno 15.000 DEM v tolarski protivrednosti na leto za najemnino ter dodatno za vzdrževanje. V pogodbi je zapisano tudi to, da v kolikor krajevna skupnost pravočasno plača svojo obveznost, torej do roka, ki je razviden iz izdanega računa, se kmetijska zadruga zavezuje v celoti porabiti ta sredstva za vzdrževanje dvorane. Krajevna skupnost je svojo obvezo več kot v celoti izpolnila, saj je že v začetku leta 1997 v celoti in pravzaprav že z avansom plačala 15.000 mark za to leto in že tudi 18.000 mark za leto 1998 in del leta 1999. Že takrat je krajevna skupnost iz svojih sredstev za obnovo doma namenila približno 35.000 mark. Nekaj sredstev je krajevna skupnost nakazala v letu' 1998 poleg dodatnih obveznosti, ki so izhajale iz drugih računov, kot na primer za ogrevanje, čiščenje in podobno. Torej so na krajevno skupnost s strani kmetijske zadruge prihajali tudi dodatni računi. Ocenjujem, da je krajevna skupnost za to dvorano v dveh letih namenila kar preko 40.000 mark.' Lani so bila določena sredstva nakazana predvsem zaradi občinskega praznika. Praznik je priložnost, da se nekatere zadeve opravijo hitreje in če smo hoteli doseči dogovor s kmetijsko zadrugo, smo kot krajevna skupnost tudi sodelovali. Običajno smo si stroške delili na pol, na primer za ureditev asfalta ali glavnega vhoda. Osebno bi ocenil, da nekega izrazitega spora med krajevno skupnostjo in zadrugo ni, gre le za neko ves čas prisotno zahtevo s strani članov sveta KS, da bi v skladu s pogodbo dobili obračun porabe tega denarja in ugotovili, ali se je spoštovala pogodba, da je treba vsa sredstva od krajevne skupnosti v celoti vložiti v dvorano in njej pripadajoče prostore. Žal od kmetijske zadruge kljub večkratnim posredovanjem in obljubam tega ne dobimo. Sicer pa direktorja Krivca kljub vsemu smatram za dobrega gospodarja in za nekatera dela je poiskal cenejše možnosti izvedbe, čeprav je spet vprašanje kakovosti ceneje opravljenih del. Menim, da ves denar ni bil v celoti porabljen v skladu s pogodbo, vedeti pa tega ne morem. Zato je skrajni čas, da v Šempetru to razčistimo. Se pa tako krajevna skupnost kot večina krajanov strinjamo, da mora dvorana ostati za potrebe kulturnega, družabnega in drugega utripa. Zavedamo se, da naslednjih 50 ali 100 let v Šempetru podobne dvorane ne bo, če sedanjo enkrat prepustimo ekonomski logiki. Nova telovadnica za tovrstne prireditve ni primerna." Kako dolgo velja pogodba? lože* Randl: "Pogodba je podpisana za deset let, v njej pa je določena letna najemnina. Dejstvo je tudi to, da je bil finančni plan krajevne skupnosti izdelan leta 1996 in da v njem teh sredstev ni bilo predvidenih. V letu 1998 nismo planirali tega stroška, ker je bil poravnan že leto prej, letos pa bomo planirali ta sredstva, vprašanje je, če jih bomo lahko pridobili iz občinskega proračuna. Če ne, si težko predstavljam, da bomo lahko zagotovili ta denar. Lani smo se zato že pogovarjali na to temo z bivšim žalskim županom, kako se po eni strani rešiti tega stroška, po drugi strani pa glede na živahno dejavnost kulturnega društva izboljšati prostorske pogoje. Dogovora nismo dosegli, bila pa je nakazana rešitev, o kateri se bomo verjetno letos še pogovarjali. Dvorano s takšnim najemniškim odnosom bi bilo bolje prepustiti občini, ki bi jo lahko tudi bolje tržila in skrbela, da bi se v njej^ pogosteje kaj dogajalo.” Ste se kdaj pogovarjali, da bi dvorano krajevne skupnosti odkupili od kmetijske zadruge? |ože Randl: "Kmetijska zadruga je to ponudila, vendar po za nas nesprejemljivi ceni." Vera Kalčič: "Neuradno ponujena cena je bila 427.000 mark." Krajevna skupnost Šempeter plačuje najemnino, lahko kulturno društvo in druga društva dvorano uporabljajo brezplačno? |ože Randl: "Krajevna skupnost plačuje najemnino, stroške ogrevanja in čiščenja ter dodatno nekaj za vzdrževanje, kot sem povedal. Nismo se pa odločili, da bi društvom v kraju zaračunavali uporabo dvorane. Zato bi bilo za nas bolje, če bi to prešlo v občinske roke, saj bi občina lahko poleg tega našla možnost še za druge dejavnosti in s tem pridobila določena sredstva." Vera Kalčič: "Vse povedano bi rada dopolnila s podatkom, da je bil Hmeljarski dom lansko leto star 40 let. Dvorana in njeni spremljajoči prostori so bili takrat zgrajeni v njem ravno na pobudo ustanovnih članov kulturno-umet-niškega društva, ki se je ustanovilo v istem letu. To pa izključno zaradi ene same potrebe, da se zagotovijo pogoji za izvajanje kulturne dejavnosti v kraju. Kulturna dejavnost je bila zelo živahna, o čemer pričajo že dokumenti iz leta 1946, ki jih ima naše društvo. So pa bili pogoji za kulturo do gradnje Hmeljarskega doma zelo slabi. Ustanovni člani kulturnega društva so bili uspešni v svojem prizadevanju, da se v novem domu zgradi tudi dvorana. Tu se je nato odvijala kulturna dejavnost, pa tudi izobraževanja, druženja in različni sestanki. Kulturno društvo v teh prostorih domuje vseh 40 let. Kot je povedal gospod Randl, je po spletu naključij in naklonjenosti bogov kmetijski zadrugi le-ta postala uradni lastnik teh prostorov. Pogodba o najemu prostorov med kmetijsko zadrugo in krajevno skupnostjo ima datum 1.1.1997 in v istem letu je kul-turno-umetniško društvo Grifon s krajevno skupnostjo Šempeter sklenilo pogodbo o uporabi teh prostorov. Čeprav je morda zdaj nesmiselno govoriti o tem, naj vendarle omenim, da se je društvu pogodba med zadrugo in krajevno skupnostjo, podpisal jo je takratni predsednik sveta KS Franc Lavbič, zdela polna pravnih vrzeli in nepravilnosti. Kot tako jo je ocenila tudi odvetnica. Ker pa kmetijska zadruga ni pristala na kakršnokoli spreminjanje pogodbe, da bi ta vzpostavila nek normalen pravni odnos, je potem društvo kot kompromis sklenilo pogodbo uporabi prostorov s krajevno skupnostjo. Na tej osnovi je društvo res nemoteno uporabljalo prostore brez plačevanja najemnine, smo pa plačevali stroške elektrike. Treba je povedati tudi to, da prostori v Hmeljarskem domu vseh 40 let niso bili sistematsko vzdrževani, opravljene so bile v glavnem le najbolj pereče stvari. Zato so zelo propadli. Ker se funkcionalno in estetsko določene stvari sploh niso več dale uporabljati, je naše društvo leta 1997 sprejelo program vzdrževanja in obnove prostorov, ki je bil sprejet tudi na krajevni skupnosti. Na osnovi tega je bil sprejet dogovor med društvom in krajevno skupnostjo o sofinanciranju vzdrževanja in obnove dvorane ter spremljajočih prostorov, za katerega moram reči, da se je delno izvedel, v strokovnost opravljenega pa se tudi jaz ne bi spuščala. Kljub temu pa je še vrsta stvari, ki bi jih bilo treba narediti. Žal smo nekatere zelo pomembne prostore ob dvorani tudi izgubili, ker so jih enostavno odstrigli in jih oddajajo drugim najemnikom. Veliko bi bilo torej treba še narediti, da bi dvorana spet postala to, kar je nekdaj že bila." Koliko prostorov imate v uporabi? Vera Kalčič: "Dvorano, avlo pred dvorano, štiri kvadratne metre veliko čajno kuhinjo, kino kabino z balkonom, sanitarije v avli, stopnišče z glavnim vhodom in tri garderobe za nastopajoče na strani sušilnice, skupaj velike okoli 50 kvadratnih metrov. So pa garderobe še v fazi usposabljanja. Nujno bi bilo treba urediti še sanitarije za nastopajoče, za kar idejni osnutek še obstaja, niso pa še predmet omenjene pogodbe. Člani našega kulturno-umet-niškega društva najbolj redno uporabljamo dvorano, saj v njej potekajo vaje dramske in folklorne skupine, gledališke skupine šolskega kulturnega društva, v njej potekajo prireditve, ki jih organizira naše društvo z lastnim programom ali nastopajo gostje od drugod, za občne zbore pa jo uporabljajo tudi druga društva v kraju. Rdeči križ v njej meri krvni pritisk krajanom, šola ima tu svoje prireditve, tako da lahko rečem, da se v njej kar veliko dogaja." Pa je dvorana dovolj zasedena In Izkoriščena? Vera Kalčič: 'Ta hip prav gotovo ne. Rekla sem, da se v njej dogaja veliko, da bi bila z vidika vseh stroškov dovolj izkoriščena in da bi se jo izplačalo res dobro vzdrževati, pa je dvorana gotovo premalo zasedena. Vendar pa je nepregledna množica stvari, ki bi se jih dalo izvesti v tej dvorani in bi bile tudi širšega občinskega pomena. S svojo velikostjo je dvorana nadvse primerna za kulturne in družabno-zabavne prireditve, skupščine, izobraževanja, razne plesne, likovne in druge delavnice, tako da bi o tem res kazalo razmisliti." Jože Randl: "Glede tega priznam, da v tej smeri krajevna skupnost kot najemojemalec ni naredila nič. Z vključitvijo in aktivizacijo še nekaterih društev in združenj bi se prav gotovo lahko v dvorani več dogajalo, nič pa tudi ni bilo narejenega v smislu trženja -komercialne uporabe. To naj bi bil interes najemojemalca, ampak krajevna skupnost v zadnjih dveh letih z vsemi problemi ni imela volje niti strokovnega kadra narediti kaj tudi v tej smeri. Zato menim, da vsaj ta čas krajevna skupnost za to ni usposobljena, lahko pa da drugi mislijo drugače." Vam pogodba dovoljuje trženje prostorov, ki jih imate v najemu oziroma v uporabi? Vera Kalčič: "Kot sem že rekla, je pogodba zelo zanimiva, vendar na splošno rečeno prostore lahko tržimo, pod določenimi pogoji pa ne. Nam pa doslej nihče ni nič prepovedoval." In kakšno je o vse zadevi stališče Sklada RS za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti -območne izpostave Žalec? Jožica Ocvirk: 'Ta problem izhaja že izpred več let, ker je to zagotovo največja dvorana v občini, nenazadnje pa je tudi preblizu Žalca, kjer je udobna dvorana. Šempetrska dvorana je zagotovo zelo pusta in to mogoče mnoge odbija. Zaradi takšnih in drugačnih nejasnih pogojev se dvorana kot taka res ni tržila, lastna dejavnost pa je v določenem obdobju tudi upadla. Rekla bi, da je bilo vse preveliko. Kultura pozna vzpone in padce. Takratni padec v šempetrski kulturi je povzročil, da so kulturniški prostori še bolj propadli kot bi bilo treba. Tisto, kar se je vendarle sproti in nenačrtno vlagalo, da pač ni kaj padlo komu na glavo ali da so bili zagotovljeni neki osnovni standardi, pa so bila družbena sredstva. To je dokazljivo. V več pogovorih, ki sem jih imela z gospodom Krivcem, o tem sploh ni želel slišati. Dokler je na primer delovala kulturna skupnost, dejansko ni bilo tako zelo malo vloženih sredstev v te prostore. V zadnjem času, o katerem govorimo, se je zelo mudilo s podpisom neke pogodbe o uporabi teh prostorov, sicer bi bila sredstva za njihovo osnovno vzdrževanje Grifonu prekinjena. Vemo, da so zadruge lastninjenje izvedle po hitrem postopku in to pred sprejetjem zakona o društvih in zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, zato smo imeli zvezane roke." NI bilo treba pri lastninjenju zadružnih prostorov od souporabnikov pridobiti nobenega soglasja? Jožica Ocviifc: "Ne. Vsa kulturna društva, ki so uporabljala prostore v kmetijskih zadrugah, so se soočila z enakim problem, ki se sicer po vsebini nekoliko razlikuje v posameznih sredinah. Vse so lastninile zadruge, niti kot solastniki teh prostorov društva ali krajevne skupnosti niso bili priznani. Morda razmišljam napačno, ampak če bi vsi pravočasno stopili skupaj, -bi najbrž vendarle imeli možnost postati solastniki, saj je bilo skozi leta v te prostore kljub vsemu vloženih kar nekaj sredstev s področje kulture. Vemo, da so bila ta vlaganja opravljena po nekih programih. Tudi v Šempetru, kjer je teh sredstev toliko več glede na takšno velikost dvorane. Pogodba, kakršna je, je seveda za zadrugo imenitna. Vendar smo se mnogi spraševali, kako dolgo je možno v te prostore vsako leto vložiti po 15.000 mark. Nenazadnje bi morala biti potem ta dvorana že kar zlata. Zato bi kazalo začeti nove pogovore glede tega. In kako naprej? Amua _______________ ________________ iWMnwlS Vodarji, župani in minister o poplavah 0 kakršni koli infrastrukturi v kulturi je ta trenutek nemogoče govoriti. Res pa je navodilo oziroma želja sklada, naj se zdaj obdrži vsaj na trenutni ravni. Zato je bilo treba septembra lani na direkcijo našega sklada v Ljubljano dati podatke, popis stanja oziroma potreb glede investicijskega vzdrževanja, kamor sodita tudi ogrevanje in tehnična oprema. Po planu oziroma željah kulturno-umetniškega društva Grifon z lanskega leta je za investicijsko vzdrževanje predvidenih 4,5 milijona tolarjev, in to za letos 2,5 milijona, za leto 2000 pa še dva milijona. S tem kandidiramo in to je vse mimo pogodbe s krajevno skupnostjo. Sicer pa sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti vodi program, izobraževanje in projektno delo, se pravi dejavnost kulturnih društev na območju šestih občin, če pa se bodo zadeve kaj spremenile, bo treba pač sodelovati tudi glede prostorov. Kar se tiče zveze kulturnih društev pa bi težko rekla, kako bo v bodoče. Mislim, da bo občinski interes na Žalskem tak da se bodo ti prostori ohranjali takšni ali boljši kot so sedaj. To je nujno, saj smo v recimo zadnjih dvajsetih letih vsi skupaj v teh prostorih zelo spali. Vsako leto so bila namenjena sredstva za vzdrževanje prostorov in opreme, bila pa so premajhna, da bi jih spodobno razdelili. Zato smo 70 odstotkov odobrenih sredstev razdelili na osnovi kvadrature prostorov, kjer se seveda kultura dogaja oziroma izvaja. Tega je veliko premalo, samo 390 oziroma skoraj 400 tisoč tolarjev na leto za šempetrsko društvo, lani pa smo jim glede na nek poseben razpis iz leta 1997 še posebej odobrili 650.000 tolarjev in ta sredstva so bila vložena v vzdrževanje teh prostorov prek krajevne skupnosti." Vera Kalčič: "Ko je društvo obenem s krajevno skupnostjo sprejelo program vzdrževanja, smo imeli največ težav zaradi tega, ker kmetijska zadruga ni dovolila, da bi mi sami opravili dela, ki smo jih sicer ocenili in zastavili po fazah, saj smo vedeli, da naenkrat vsega denarja ne bomo mogli zagotoviti. Vendar je zadruga zahtevala, da se denar nakaže na zadrugo in da oni pre- vzamejo izvedbo. Na sestanku na krajevni skupnosti, ki smo ga imeli z direktorjem in člani upravnega odbora kmetijske zadruge so nam rekli, da ne pride v poštev nobeno direktno vlaganje. Porabili smo veliko energije, časa, truda, pisanja in govorjenja, tudi s pomočjo odvetnice in strokovne službe zveze kulturnih društev, pa nismo uspeli." So se tore/ družbena sredstva prelila v zadružno lastnino, nad katero pa razen članov zadruge nima nihče nadzora? |ožica Ocvirk: "ja. In nelogično je tudi, da če se na primer za potrebe dejavnosti preureja oder, da bi ga strokovno uredila in poskrbela za izvajalce zadruga, ne pa osnovni uporabnik odra." Gre za samovoljo direktorja zadruge ali tudi pri članih upravnega odbora in drugih članov zadruge ni nobenega posluha? Vera Kalčič: "Moja izkušnja je takšna: ko smo se pogovarjali samo z direktorjem zadruge, je on predstavil svoja stališča. Pisala sem tudi predsedniku upravnega odbora zadruge, pa nisem dobila nobenega odgovora. Drugi neposreden stik pa je bil na sestanku oktobra leta 1997 kjer sta bila tudi dva predstavnika zadruge, ki pa sta podprla stališča direktorja." |ože Randl: "0 stališčih članov zadruge bi težko govoril, mislim pa, da se nekateri zgražajo nad takšnim početjem zadruge." |ožica Ocvirk: "Problem pa je tudi v tem, da ko so člani upravnega odbora zadruge razmišljajo po logiki zadruge, ko pa pridejo v dvorano kot uporabniki, imajo čisto drugo mnenje. To je povsod, ne le v Šempetru." Miran Krajšek: "Kot delni poznavalec razmer na tem področju bi rekel, da na tej okrogli mizi nismo pravi sogovorniki. Pogovarjati bi se morala občina in lastnik Hmeljarskega doma. Govorimo namreč o javnih sredstvih. Če je šlo za sredstva občinskega proračuna, vložena v katerikoli kulturni dom, je za njihovo porabo odgovorna občina, če pa gre za sredstva državnega proračuna preko sklada, sva odgovorna ložica in morda sam kot predsednik sveta izpostave sklada. Nepravilen odnos do tega problema s strani lastnika Hmeljarskega doma je ravno posledica tega, ker občina premalo izkazuje svoj interes po nadzoru nad javnimi sredstvi, ki so bila vložena v ta objekt. To je rak rana vseh problemov v Savinjski dolini, kajti v fazi lastninjenja zadružnih domov občina ni izkazala dovolj tega interesa, da bi se zaradi preteklih vlaganj javnih sredstev v te objekte vknjižila kot njihov solastnik, pa naj so bila vlaganja izvedena prek kulturne skupnosti, krajevnega samoprispevka ali neposredno iz občinskega proračuna. Občina bi morala izkazati ta interes, dokazati, koliko denarja je šlo v tak objekt in uveljavljati solastniški delež. In tega občina Žalec nikoli ni naredila. Kulturno društvo tega ne more narediti, ker je ravno tako oseba civilnega prava kot kmetijska zadruga. Občina bi lahko za dokazovanje javnega interesa pooblastila krajevno skupnost, ampak kolikor vem, tega pooblastila v Šempetru ni dala. Karkoli zato stori krajevna skupnost, je sicer neka dobra volja, ni pa tisto, kar bi obveljalo tudi na sodišču. Zakaj govorim o tem? Smo pred novim proračunskim letom. Občina bo spet nekaj sredstev namenila za vzdrževanje kulturnih domov in prostorov, ki pa se bodo nekako spet zmanipulirala in se kot neka druga sredstva prelila dobesedno v zasebni kapital - v kmetijsko zadrugo. Vzemimo kot primer 600 tisoč tolarjev investicijskih vlaganj, ki so šla lani v Šempeter. Ta sredstva niso nikjer evidentirana in dokazljiva, da so res bila porabljena za investicijska vlaganja. Občina bo morala jasno in glasno reči, kako se gospodari z javnimi sredstvi: na podlagi razpisa in da se na podlagi vloženih javnih sredstev ovrednoti njen delež. Občina lahko sredstva dodeli tudi kulturnemu društvu, pa vendar zakon o društvih pravi, da se morajo v primeru ukinitve društva javna sredstva vrniti v proračun. Kako bo kulturno društvo Šempeter v tem primeru vrnilo 600 tisoč tolarjev ali na primer 4,5 milijona, ki naj bi jih dobilo v naslednjih dveh letih, se je treba vprašati že danes! Opozoriti pa je potrebno tudi na to: sredstva republike Slovenije, ki jih država daje prek sklada dejavnikom kulture, bodo v primeru, da bodo to sredstva za vzdrževanje in investicije (zaenkrat še ne gredo iz teh sredstev) - le-ta odobrila samo pod pogoji, ki jih določa zakon - da bodo jasno evidentna vsa vlaganja države iz državnega proračuna prek sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in da bodo urejena tudi lastninska razmerja. Dokler bomo delali tako po domače kot dosedaj, se nam bo lahko zgodilo, da bo to lastninil nekdo tretji. Kmetijska zadruga ima namreč vso pravico, da ta dom kadarkoli proda komerkoli in zadeve lahko čez noč padejo v vodo, saj ni jasno opredeljeno, koliko javnega denarja je šlo v zasebne roke. Ta temeljni problem je treba rešiti." ložica Ocvirk: "Če bodo sredstva odobrena, je treba vedeti, da so že pripravljene zelo natančne pogodbe, je pa vprašanje kdo bo te pogodbe podpisal s strani območne izpostave sklada. Vemo, kdo jih lahko in kdo za to osebno odgovarja. Kontrole se obetajo." Miran Krajšek: "In so po zakonu tudi obvezne. S proračunskim denarjem se ne more razpolagati kar tako, potrebni so razpisi, iskanje najboljšega ponudnika in podobno. Če zadeva ne bo rešena, če vložek države v šempetrski dom ne bo evidenten, tja sploh ne bo vlagala. Isto bi morala reči tudi občina Žalec." Vera Kalčič: "Društvo Grifon kot eden od uporabnikov teh prostorov se s tem zelo strinja in je zainteresirano. Da se končno enkrat sklene dogovor, ki bo omogočil normalna poslovna razmerja, da se društvo ne bo več ukvarjalo z vsemi temi organizacijskimi in vzdrževalnimi stvarmi, pač pa samo s tistim, zaradi česar smo kot društvo ustanovljeni." Miran Krajšek: "In pri tem je treba povedati, da je pogoje za delovanje kulturnih društev in drugih ustanov dolžna zagotavljati izključno občina. Sklad dela na programih." Občina leta 1994 ob lastninjenju zadrug ni reagirala pravočasno, le torej zdaj prepozno7 Miran Krajšek: "Še vedno ni prepozno. Še vedno je mogoče natančno ugotoviti, koliko proračunskega denarja je šlo v zadnjih letih v posamezne kulturne domove in prostore. Nastala so nova dejstva in če ne drugače, bi občina svoj delež lahko uveljavljala na sodišču. Ampak to mora hoteti občina, nihče drug tega ne more storiti." Ksenija Rozman Pred dnevi so se na delovnem sestanku v Celju na povabilo odbora državnega zbora za infrastrukturo, ki ga vodi ¡akob Presečnik, srečali župani zaradi poplav najbolj prizadetih občin, minister in državni sekretar ministrstva za okolje in prostor, vodje izpostav uprave za varstvo narave in drugi strokovni delavci s področja varstva voda. Minister dr. Pavel Gantar je najprej podal temeljne usmeritve urejanja voda s poudarkom na poplavni varnosti, državni sekretar dr. Franci Steinman je predstavil ukrepe vlade po poplavah, vodje izpostav urada za varstvo narave pa so spregovorili o lanskih poplavah in izvedenih intervencijskih delih po njih. Kot je poudaril minister Gantar, naj bi na delovnem srečanju izmenjali mnenja in predloge o tem, kako celovito sanirati poškodbe po poplavah in urediti vodotoke tako, da bo škoda na objektih in v naseljih čim manjša. Ponovno bo treba opredeliti, kakšna poplavna varnost mora biti zagotovljena na posameznih območjih. Po besedah državnega sekretarja dr. Francija Steinmana je država za sanacijo posledic lanskoletnih hudih poplav zagotovila nekaj manj kot 600 milijonov tolarjev, do konca aprila pa mora za nujna sanacijska dela po intevencijskem zakonu še 1,7 milijarde. Zatem se bodo začela vzdrževalna dela, tudi izven območja prizadetih vodotokov. Strokovnjaki za vode so poudarili, da bi morala država zagotoviti denar za uresničitev konkretnih načrtov, saj jih imajo vodarji že pripravljene. Prav tako zaradi pomanjkanja denarja pravzaprav na vodotokih niso bile v celoti odpravljene niti posledice predzadnjih poplav. Minister Gantar je soglašal, da država res namenja premalo denarja za celovite rešitve, a je hkrati opozoril, da bodo morale del odgovornosti za varnost pred poplavami, poleg države, prevzeti lokalne skupnosti. V Sloveniji je kar približno 9.500 ha poplavnih območij, od tega je 2.500 ha urbanih površin. V trenutno veljavni zakonodaji ni nikjer določeno, katera zemljišča in objekte se ščiti pred visokimi vodami, ki so sicer naravni pojav in bi mu zato moral človek prilagajati svoje življenje. V obdobju samoupravnih sporazumov je bilo sicer dogovorjeno, da se kmetijska zemljišča ščiti pred 5 do 10, manjša naselja pred 50 in večja naselja pred 100-letnimi vodami. Tudi ta dogovor pa se je upošteval le orientacijsko, saj se je pri izdelavi investicijskih programov upoštevalo le razmerje med vrednostjo investicije in predvideno škodo, ki bi jo naredile visoke vode, če investicija ne bi bila izvedena. Veljavna zakonodaja • tudi eksplicitno ne določa sodelovanja vodnogospodarske stroke pri pripravi in sprejemanju prostorskih aktov občin. Po mnenju ministra Gantarja bo več reda na tem področju po sprejemu novega zakona o vodah. Kot je povedal vodja celjske izpostave urada za varstvo narave Matija Marinček, sta v Spodnji Savinjski dolini novembra lani največ škode naredili Bolska in Ložnica. Ker so se po gradnji avtoceste razmere na vodotoku Bolske bistveno spremenile, bi bilo potrebno po njegovem mnenju to popraviti z zadrževalniki. Da bi bile posledice poplav na bolj urbanih območjih manjše, bi bilo potrebno določiti poplavna območja više ob vodotokih. Takšno poplavno območje, ki naj bi preprečilo visoke vode v Celju in Laškem, je predvideno v skoraj celotni Spodnji Savinjski dolini, je povedal Marinček, kar naj bi bilo že predvideno tudi v prostorskih dokumentih, ni pa bilo denarja za izvedbo. Sicer pa je bila škoda zaradi zadnjih poplav v žalski občini ocenjena na 2,9 milijarde tolarjev. Kot je povedal vodja oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Slavko Šketa je bilo do konca lanskega leta za nujne sanacijske ukrepe porabljenih 37 milijonov tolarjev, do takrat pa je občina iz državnega proračuna prejela okoli 14 milijonov tolarjev. S področja sociale je občina Žalec prizadetim v poplavah namenila za 3,9 milijona tolarjev enkratnih pomoči (po 50.000 SIT na družino), žalskemu združenju Rdečega križa je nakazala dodaten milijon tolarjev, s temi sredstvi pa so pripravili pakete s hrano in čistili, ki jih je na predlog krajevnih organizacij RK prejelo 221 družin. Žalski župan Lojze Posedel pa je pojasnil, da je občina Žalec dobila obvestilo, da ji zaenkrat za odpravo posledic poplav pripada 59,3 milijona tolarjev. Do sedaj je bilo porabljenih približno 37 milijonov tolarjev. Prejšnji petek se je sestala komisija za oceno škode po poplavah, ki je bila dosedaj imenovana za območje celotne stare občine. Komisija je pripravila popis škode in vso dokumentacijo, ki jo je predala novim županom, ti pa bodo ustanovili svoje občinske komisije. Omenjenih 59 milijonov tolarjev pa bo razdeljenih glede na odstotek ocenjene škode po posameznih občinah. K. R. Dve pritožbi na volilni izid V izjavi za javnost je občinski odbor SDS Prebold opozoril, da še vedno ni odgovora na dve pritožbi v zvezi z ugotavljanjem volilnega izida na volitvah občinskih svetnikov. Prvo pritožbo je na podelitev mandata podal kandidat za svetnika Marjan Golavšek, ki zahteva ponovno štetje glasov, saj naj bi mandat izgubil zaradi samo enega manjkajočega glasu. To pritožbo so občinski svetniki že obravnavali in sklenili, da ni upravičena in da naj se zadeva naprej rešuje na upravnem sodišču. Pritožbo na delo občinske volilne komisije v Preboldu pa je vložil tudi predstavnik domnevno oškodovane liste Ljudje za ljudi Andrej Zagožen. Neuradna delitev mandatov dan po volitvah (23.11.) je listi dodelila 4, LDS pa 5 mandatov, ko pa je bilo pripravljeno poročilo o izidu glasovanja, je lista en glasi izgubila na račun LDS. Zato je zahteval ponovno štetje glasovnic. sklep o tem je bil najprej sprejet, nato pa umaknjen. Do sedaj na to pritožbo ni bilo nobenega odgovora, kot je povedal župan Vinko Debelak zato, ker ni bila pravilno vložena, saj so jo prinesli na sedež krajevne skupnosti, jo pa bodo občinski svetniki kljub vsemu obravnavali na naslednji seji. K. R. JAMAR 1999 Preboldski jamarji Pospešene priprave pred odpravo Čez mesec dni že na filipinskem krasu . M času; ko bo izšla februarska številka Savinjčana, bomo preboldski jamarji že na Filipinih. Časa za urejanje potrebnih formalnosti je vedno mani zato pospešeno hitimo s pripravami na ta naš novi podvig, ki je posvečen 30-letnici našega delovanja in 110-letnici slovenske jamarske organizacije. Poleg nabave opreme, nakupa vozovnic, potrebnega cepljenja in zdravniških pregledov, ureditve vizumov, dogovarjanj s sponzorji in mnogih drugih opravil, se tudi psihofizično in strokovno usposabljamo. hribih okrog vasice Biabas. Če bomo tja uspeli priti pa zaenkrat še ne vemo, saj smo dobili informacije, da na tem področju znova vladajo precejšni nemiri. V tem primeru bomo razširili naše delo na področju Antiquere. Po opravljenem delu na Boholu bomo odpotovali na Luzon, kjer se naj bi v Manili srečali s predstavniki filipinske vlade in še kom. Iz Manile bomo nato odpotovali nekoliko južneje in obiskali V zadnjih tednih smo obiskali več jam in brezen, dvakrat pa smo bili tudi v jami Pekel,kjer so se nekateri izpopolnjevali v merjenju in risanju jam, hkrati pa preverjali znanje in sposobnosti jamarske tehnike.. Poleg tega smo malo pred sifonom splezali v težavno pristopne nove rove jame, ki smo jih odkrili pred dobrim letom dni. Do odhoda na otok Bohol bomo imeli še nekaj podobnih akcij, saj želimo priti na Filipine čimbolj pripravljeni. Tja pa želimo iti tudi čimbolj enotno opremljeni in oblečeni ter tudi tako dostojno promovirati našo državo, Savinjsko dolino in bivšo ter sedanjo občino. . Na pot odpotujemo IZ februarja z Brnikov. Potovali bomo preko Londona do Manile, nato pa z notranjo letalsko linijo do otoka Oam jamarskega kluba, ki se bodo udeležili odprave po končanem treningu v jami Pekel. Stojijo: Drago Lamper, Edo Cebuja in s trajektom do Bohola. Tavčer, Dani Prevoršek, Franci Baš, Tone Vedenik. Čepijo: jure jambrek,lgor Ocvirk in Darko Naraglav 2 vrvno tehniko do novih odkritij Tam se bomo srečali z našimi znanci iz kluba Boex, ki nam tudi urejujejo vse potrebno za bivanje na otoku in bodo z nami pri raziskovanju jam. Pripravljajo nam sprejem pri guvernerju otoka, ki naj bi nam tudi dodelil kombi za prevoze po otoku.Področje našega dela bo najprej vzhodni del otoka v okolici Antiquere,kjer leta 1995 še nismo raziskovali.Tu naj bi bili predvidoma največ časa. Za nekaj dni bomo odšli na področje mesteca jagne, kjer se nam obetajo globja brezna. Takšna brezna in jame večjih dimenzij pa pričakujemo tudi v področje najmanjšega delujočega vulkana na svetu, ki leži sredi jezera. Tudi tu se nadejamo speleo-loških zanimivosti in kakšne jame s katero bomo zaključili enomesečno odpravo. Iz našega kluba gremo na odpravo štirje člani, ki smo že bili na Filipinih, štirje pa gredo tja prvič. Z nami pa bo, tako kot vedno doslej, dr. prof. Boris Šket iz Ljubljane. Pri raziskavah pa bodo pomagali tudi nekateri člani boholanskega kluba Boex, ki so nas leta 1995 proglasili za očete njihovega kluba. D. N. •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a V soboto je že kar zadišalo po pomladi, čeprav je ta še daleč. Sijalo je toplo sonce in južni veter je šumel med golimi vejami. Še topleje pa je bilo Krkovim iz Andraža nad Polzelo, kjer sta starša Ferdo in jožefa Krk praznovala zlato poroko. Civilni obred sta v Savinovi sobi opravila Franc Žuža in Ljubo Žnidar, polzelski župan, cerkveni pa je bil v domači župnijski cerkvi, opravil ga je župnik Niko Kranjc. 72. letni Ferdo Krk se je rodil v otrok v kmečki družini. Šolo je pa ostal pri sestri na kmetiji, kjer Andražu nad Polzelo kot drugi končal v domačem kraju, potem je pasel živino, pozneje pa poma- Zlatoporočenca Krk iz Andraža nad Polzelo Dobrota, ljubezen, poštenost - spremljevalke skozi življenje gal pri drugih kmečkih delih. Ob začetku 2. svetovne vojne je bil vpoklican v nemško vojsko, a se je odločil drugače in odšel v partizane na Dolenjsko skupaj s še šestimi prijatelji. Na pragu svobode, 10. marca 1945, je bilo hudo ranjen v glavo in pri tem izgubil desno oko. Zdravil se je v Bariju v Italiji. Po vrnitvi domov je spet delal pri sestri, leta 1949 pa se je zaposlil v Rudniku Velenje, kjer je delal do upokojitve, jožefa pa se je rodila dve leti pozneje kot Ferdo, kot deveti otrok izmed dvanajstih v kmečki družini prav tako v Andražu. Oče je delal v Tovarni usnja v Šoštanju, ker pa je bilo kruha kljub temu vedno premalo, so morali starejši otroci oditi služit za pastirje okoliškim kmetom. jožefa pa je ostala na kmetiji, kjer je staršem pomagala pri kmečkih opravilih. Ferdo in jožefa sta zakonsko zvezo sklenila v Žalcu. S trdim delom in odrekanjem sta si zgradila dom v Andražu. Rodili so se jima trije otroci, ki so si vsak zase ustvarjali svoj dom, doma pa je ostala hči z družino. Zlatoporočenca uživata v sreči in miru in tako kot vsem njunim vrstnikom, so jima v največje veselje otroci in vnuki, ki ju radi obiskujejo in jima vedrijo življenje. Kot je bilo rečeno na zlatoporočni slovesnosti so njuna dobrota, ljubezen, poštenost in delavnost bile spremljevalke njunega življenja. Zanimivosti PLEVCAK LATKOVA VAS 227, PREBOLD, tel.: 701-030 Kupec pri nas... Začetek leta je čas, ko razni komercialisti obiskujejo svoje poslovne partnerje, da bi sklenili dogovore in pogodbe za sodelovanje, nakup ali prodajo v letošnjem letu. "Ni problem kompenzacija, ali pa je pogoj, da si tudi kupec pri nas," pravi znanec, sicer pa samostojni komercialist, ko sva se pogovarjala o možnostih sodelovanja. "Denarja ni, so pa druge oblike in če boš naš kupec, se bova lažje dogovorila," je še dodal in skomignil z rameni. Beseda mi je zastala v grlu, po glavi se mi je motalo: Kupec pri nas, kupec pri nas ... Avto, kako?? "ja, kako naj kupim avto," sem nekako spravil iz sebe in ga zmedeno pogledal. "Seveda, mi poslujemo predvsem s tistimi, ki so naši kupci. Če pa zahajaš h konkurenci, ne bo nič," je pribil in zopet mi je beseda zastala v grlu. "Zakaj pa piješ laško pivo?" mi je potem zastavil vprašanje, "ja, zato, ker je naše in ker je dobro," sem odgovoril in se nemo zazrl v kozarec piva. Tedaj je za šank stopil neznanec in naju za trenutek zmotil. Kaj bosta? Še enega, sva si bila enotna. "Bova kaj kompenzirala?" je med tem dejal.znanec in začela sta govoriti o nekakšnih verigah, bananah, železu in kislih kumaricah. "Če boš vzel od mene, bom jaz od tebe, tako je sedaj," je govoril prišlek, jaz pa sem vse manj razumel. Potipal sem se po plašču, počasi izvlekel denarnico, potem pa sem plačal rundo in se poslovil. Na poti domov so mi po glavi rojile besede "Kupec pri nas" in mislim, da sedaj vem, kaj to pomeni. Mislim, da nek način poslovnih odnosov, le kako naj kupim avto, pa mi še vedno ni jasno, mogoče je pa tudi za to veriga. Savinjčan Del pohodnikov s polzelske strani Tisoč planincev zdravju naproti Planinsko društvo Polzela, ki letos slavi 40 letnico, je pripravilo že IZ tradicionalni pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Pohodniki, ki jih je bilo okrog tisoč, so na pot krenili s Polzele, Šmartnega ob Paki in Šoštanja. Da se je pohod prijel, je dokazalo veliko število udeležencev, nekaj pa je k temu prispevalo tudi lepo, skoraj spomladansko vreme. Za pohodnike so pripravili trdo kuhana jajca, to pa je bilo že v čast sv. Neži, zaščitni-ci kokoši. T. Tavčar SOBOTA, 13.2. in TOREK, 16.2. 1999 •b 20 uri. /j'MMIVlISTI JAMJAR 1999 Zlatoporočenca Ebner iz Dolenje vasi Z ljubeznijo in rožami skozi življenje Življenje največkrat ni postlano z rožicami. Za Leopolda in Terezijo Ebner iz Dolenje vasi v občini Prebold pa bi laho rekli, da jima je bilo življenje dobesedno z rožicami postlano, saj sta večino svojega časa preživela med rožami. Gojenje rož in raznih drugih sadik je namreč njun poklic, ki ga opravljata že ves čas skupnega življenja, to pa je celih petdeset let. Leopold Ebner se je rodil leta 1928 na kmetiji v Taboru kot edini sin, saj je oče zelo zgodaj umrl, tako da sta z materjo sama gospodarila na kmetiji. Terezija pa se je rodila skoraj natančno leto pozneje v Miklavžu pri Taboru. Že pri desetih letih je izgubila starše in svoje otroštvo je tako preživljala pri kmečki družini Leskovšek. Zakonsko zvezo sta sklenila še rosno mlada na Gomilskem, potem pa živela na mali kmetiji, kjer je bilo premalo dohodkov za preživljanje, zato se je Leopold ukvarjal s pleskarstvom, Terezija pa je med tem skrbela za družino, ki se je povečala za štiri hčerke: Herto, Ivico, Mileno in Danico. Ker pa je bila hišna tradicija vzgoja vrtnarskih sadik, se je Leopold odločil za šolanje na Vrtnarski šoli v Medlogu, kar je pomenilo pomemben mejnik v življenju mladih zakoncev. Začela sta graditi nov dom v Dolenji vasi, ob njem pa rastlinjak, ki je prerasel v sodobno vrtnarijo. Koliko ljubezni in skrbi rabijo cvetlice in druge nežne sadike, da se razvijejo iz semena v bujno rastlino, vesta dobro oba. Veliko dela je zahteval njun poklic, veliko trpljenja in odrekanja, toda ker se imata rada in sta držala skupaj, sta znala drug z drugim in z ostalimi potrpeti, jesen svojega življenja preživljata zlatoporočenca v miru in sreči, veselita se obiskov svojih hčera, vnukov in pravnukov, ki so se jima tudi ob njunem zlatem jubileju pridružili z mnogimi lepimi željami. Obred zlate poroke je v Žalcu v Savinovi hiši opravil načelnik upravne enote Marjan Žohar, v domači župnijski cerkvi v Preboldu pa župnik Franc Serec. T. Tavčar ••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••a V celjski diskoteki jungle je v mesecu decembru potekala zaključna javna finalna oddaja Full Coli Demo Top - katere organizatorja sta bila Radio Celje in Novi tednik. Oddaje se je udeležila tudi 8-letna Petrovčanka Sandra Hadolin in dosegla lep uspeh - 2. mesto v starostni skupini do 14 let. Odpela je pesem Dan najlepših sanj. Sandro je na tekmovanje prijavila mama, ker zelo rada poje. Tako velikega uspeha pa ni pričakovala. "Bilo je super! Posebno vesela sem bila, ko sem osvojila 2. mesto, ki ga nisem pričakovala, je na kratko opisala tekmovanje Sandra. Za nagrado si je prislužila računalniško mizo in še kup drugih manjših nagrad, ki jih je Sicer pa sintesajzer. telovadi, zelo igra Naj ji bo ta uspeh vzpodbuda rada za naprej! Alenka Turnšek-|elen Drugo mesto Petrovčanke d? Sandre Hadolin Alenka Lesjak s svojima učenkama kitare Glasbena šola LALA Sicer najmanjša občina v Savinjski dolini, se lahko pohvali z bogato kulturno dejavnostjo. Že drugo leto pa v Taboru deluje tudi glasbena šola LALA, ki jo ima in vodi Alenka Lesjak. V njeni šoli se učenci učijo igranja klavhja, sintisajzerja in kitare. Pouk imajo trikrat tedensko. Sicer pa več o tem Alenka Lesjak, ki jo poznamo kot glasbenico in članico glazbene skupine HAPPY BAND. Preboldski lovci po končanem lovu z uplenjenimi štirimi prašiči ozimci in lisicama. Uspešen nedeljski lov Skrb za divjad in naravno ravnovesje Konec tega meseca se zaključuje lovska sezona. Glavna dejavnost lovcev bo potem aktivno krmljenje.divjadi, kar so sicer počeli tudi v minulih mesecih. V času, ki prihaja, pa bo to še toliko pomembneje, saj le tako lahko računajo na dober prirastek divjadi in potem tudi na uspešno lovsko sezono. Ta, ki se izteka, sicer ni bila takšna, kot bi si želeli, zato so bili preboldski lovci še toliko bolj dobre volje v nedeljo 10. januarja, ko so uplenili štiri prašiče in dve lisici. Tokratni lov so organizirali na področju Reške planine, čeprav so imeli pred tem pomisleke, saj je bil prav ta dan organiziran tradicionalni pohod krajanov. Kot izgleda, pa so jim pohodniki prinesli srečo, saj so jim mogoče s svojo prisotnostjo pomagali prignati divjad pred puške. "Glasbena šola LALA je zainteresiranim otrokom in staršem le-teh omogočila, da se glasbeno izobražujejo v-domačem kraju, saj je za otroke in starše precej težavneje hoditi v Žalec. Mislim, da se v Taboru s to šolo zapolnjuje vrzel, ki je bila že doigo prisotna, predvsem pa se bodo imeli možnost glasbeno Izobraževati tudi otroci, ki se drugače ne bi. Vemo, da je Tabor z zaselki predvsem kmetijsko področje, da so tu hribovske domačije in da so otroci s teh kmetij včasih bolj talentirani za glasbo kot mestni otroci, vendar nimajo možnosti šolanja. V tem času, kar imam to šolo, ki je tudi zame pomemben vidik lastnega dokazovanja, je šolo obiskovalo 35 učencev in učenk. Posebno veliko zanimanja je za sintisajzer, zelo pa sem vesela, da šolo obiskuje tudi sedem učencev klavirja. Pri tem učenju nam strokovno pomaga profesorica klavirja Karin Cokan. Želja in volja je za razširitev programa učenja inštrumentov. Upam, da nam bo to tudi uspelo, kar bo za to področje še toliko večja pridobitev. Sedaj delujemo v prostorih bivše KS, oziroma zdajšnje občine Tabor. Vsekakor pa upam, da bomo v bljižnji prihodnosti pridobili lastne prostore in naše delovanje še razširili ter se razvili v pravo glasbeno šolo. Ob tem pa si želim pridobiti več strokovnih sodelavcev. V preboldskem vrtcu letos poskusno vodim glasbeni vrtec, tega pa bom kasneje organizirala tudi v Taboru." Tako Alenka Lesjak, ki smo jo zmotili pri pouku dveh učenk kitare. Za konec dodajmo le-to, da je Alenka smelo zastavila svoj korak v glasbeno izobraževanje in da ji velja pri tem čimbolj pomagati. D. Naraglav Ko so se po končanem lovu znova zbrali pred domom pod Reško planino, so imeli marsikaj povedati drug drugemu. Še posebno z zanimanjem smo tudi mi prisluhnili strelcem uplenjene divjadi. Ob tem smo zvedeli, da so ustreljeni prašiči takšni, kakršne so tudi smeli in želeli upleniti. Ves čas, kar je bil odprt lov nanje, so imeli smolo, saj so na stojišča prihajali prašiči, ki niso bili primerni za odstrel. Tokrat je bilo drugače, zato so bili še toliko bolj zadovoljni. Dogodku primerno je bilo potem tudi v dolini, kjer so opravili analizo lova in po stari lovski navadi izpeljali lovski ceremonial ter se zahvalili boginji Diani za uspešen lov. Obred je vodil Marko Razboršek, sicer tajnik Lovske družine Prebold, ki je ob tem vsem upleniteljem čestital za lovsko srečo. Po končanem obredu smo naprosili Marka Razborška za nekaj besed o tem lovu in nasploh o pomenu lova. Povedal nam je: "Današnji lov je na nek način odraz minulega dela. V preteklem letu smo .ogromno naredili za vzdrževanje normalnega razmerja v naših loviščih. Izredno uspešno in intenzivno smo krmili divjad, napravili tudi potrebne krmne njive, tako da uspeh ni mogel izostati. Ob tem je potrebno povedati, da vlada pri izvajanju lova določen red, ki ga je potrebno spoštovati. Skupaj z zavodom za gozdove in ob upoštevanju vseh biotskih dejavnikov, predvsem prizadetih kmetov na tem območju, katerim prašiči delajo tudi škodo, ki jo poskušamo čim bolj realno in pošteno poplačati, se odločamo o potrebnem odstrelu le-teh. Na ta način omogočamo ohranjati število prašičev, ki jih naše okolje lahko prenese. V času lova izločamo predvsem mlajše osebke in pa osebke, ki niso primerni za reprodukcijo. Danes je vse šlo tako, kot je treba, zato sem resnično vesel, dejal pa bi še, da večini lovcev ni toliko do lova samega, kot do življenja v naravi in skrbi zanjo." Tako Marko Razboršek, mi pa še razkrijmo imena tistih, ki jim je bila boginja lova Diana ta dan najbolj naklonjena. Tri prašiče sta uplenila oče in sin. Rafko Novak-mlajši, je uplenil dva mladiča ozimca, Rafko Novak-starejši pa enega. Četrtega je ustrelil Miran Vedenik, ki je uplenil še lisico. Druga lisica pa je padla pod streli njegovega strica Evgena Vedenika D. Naraglav INFORMACIJE POOBLAŠČENI SERVISNO-PRODAJNI CENTER CELJE SKALETOVA 13, HUDINJA 063 37-506 • ORIGINALNI REZERVNI DEU • • MONTAŽA DODATNE OPREME (vlečne kljuke), prtljažniki... • • MENJAVA VOZIL STARO ZA NOVO • • KREDIT, LEASING • • KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE • JANUAR 1999 NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: spalnic, dnevnih, otroških sob, predsob, pisarn, jedilnic, kuhinj; omare vseh dimenzij, kosovno pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, pohištvo iz masive; OTROŠKA SOBA “LEA” v barvi beli jesen in jelša 1 brez elementa za knjige 52.755,00 SIT z elementom za knjige 73.261,00 SIT GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 06377037 130, 7037 131 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT D.D. POLZELA * AKCIJSKE CENE OMAR Z DRSNIMI VRATI - zelo ugodno * UGODNE CENE KUHINJ NINA * OPUŠČENI PROGRAMI IN VZORČNI SESTAVI Delovni čas prodajalne: pon.- pet. od 8. do 18. ure, sob. od 8. do 12. ure POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! Vabljeni! Želite hitro izgubiti odvečne kilograme in celulit K0KUSA1 naravni dietetični preparat * glukomanan iz gomolja japonske rastline K0NJAC; KOKISAl med najboljšimi • vam bo odigral glavno vlogo za dosežek VITKE POSTAVE! Inf. tel.: 063/813-113, faks: 063/814-933. Pokličite nas! Ob vsakem naročilu vam podarimo še čaj za zmanjševanje telesne teže. Ladv, s.p., Celjska c. 7, Rogaška Slatina Prodaja gradbenega in tehničnega blaga wmm Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 702-231 UGODNA POSOJILA OD 1 leta DO 3 let ZA VES GRADBENI MATERIAL Velika izbira keramičnih ploščic po zelo ugodnih cenah od 900,00 SIT m3 dalje -TUŠ KABINE 16.400 SIT - SANITARNA KERAMIKA IN KOPALNIŠKA OPREMA KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM FELICIA OD SIT OCTAVIA OD SIT OCTAVIA COMBI OD SIT 1.272.012.00 1.946.550.00 2.239.872.00 Del, čas: od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure PRODAJA RABLJENIH VOZIL in MOTORNIH SANI ARCTIC CAT DACA.d.o.o. tel.: 063/718-222 Migojnice 140, 3302 GRIZE mobitel:0609/629-093 ( ODKUP RABLJENIH VOZIL OD LETNIKA 1992 DALJE ) UGODNE CENE ZIMSKIH IN LETNIH GUM! ZA VSA RABLJENA VOZILA IN SANI KREDITNI POGOJI - OBRESTNA MERA DO 3 LET 4,5%, DO 5 LET 5%. Qdprto:Qd7dolS.uie, sreda: od7. do 17 ure. , petek: od7 do 13. ure.. p £ jj Q Kuhinje in kopalnice POLZELA, LOČICA 75-a Q O T0 fl J © tel.: 701-249, 701-366 w odprto: od 8. do 19. ure BELA TEHNIKA Proizvodnja in montaža ogrevalne tehnike Prodajalna z belo tehniko in opremo za dom Peči na olje ali plin s kuriščem in bojlerjem iz nerjavečega materiala PEKARNA -TRGOVINA UDUČ Pongrac 102a 3302 GRIŽE _____ te!.: 063/716-375 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA * IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Spoštovani! Prazniki so za nami. Kmalu pa bo PUST IN Z NJIM ČAS KROFOV IN OTROŠKEGA VESELJA. Tega vam želimo polepšati tudi mi s svojo ponudbo! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so odslej še bogateje založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks : 702-088 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS PRALNI STROJ GORENJE PS 1111 76.900 SIT PRALNI STROJ PS 513 57.800 SIT KUHINJSKA NAPA ELICA, 60 «m 9.900 SIT PRALNO SUŠILNI STROJ INDESIT 89.900 SIT ZAMRZOVALNA SKRINJA, 2101 45.500 SIT KOMBINACIJA HLADILNIK, ZAMRZOVALNA OMARA K 28 61.914 SIT MIKROVALOVNA PECICA SHARP SUŠILEC PERILA WT 610 TELEVIZOR GORENJE, 51 «m TTX VIDEO PLAYER GOLDSTAR GLASBENI STOLP AIWA BTV GORENJE, 63 LIT. DELA TUJE TELO ARCIBASEVA NASVET KLADA ZA IE ŽITNI ROD ■NAPAKA, SADEŽ ANG. PIS. HMEZAD HMELJ. \> POLUTNIK VLADAR FR. PLESALEC IN (MAURICE) ZARJE STRATOR UDAREC Z PIJAČ A IZ HMELJA BOLEZEN VIN. TRTE > PLESNI ZANJIC MATERIAL, UVOZNIK HMEZAD V THEODORE BIVŠA SL. ALP. SMUČARKA PODZEM. HMELJ. PRI- POMOČEK, V ZAŠČITA ZA NOGE RDEČE- NADA ZRIMŠEK IZDELOV. (ZNAK Fe) LISTEK ZA ODMERJENE ŠKAFE HMELJA SKLADLSCE OROŽJA SP. PISEC MAJHNA ZORANA ABECEDA V TELESNA ROG.DELO HMEZAD STARI OČE —J REKA HMELJEVK ZNAK Z ZASTAVO IN GRBOM KENNETH CLARK DEL STOPALA ŽAKELJ HOČEVAR HIŠE POLOTOKA MERA ZA OBRAN HMELJ O v POTEPUH V ELEMENT (ZNAK Ca) MINISTER TURNŠEK HMEZAD MACGRAW ZASILAZO TINE OREL VNETJE KNJIGA ZEMLJEV. EGIP. BOG., MATI IZIDE IT. SMUČ IS. FAZA PO OBIRANJU HMELJA LUKA V TUPOUEV OZKA DESKA TV VODITELJICA IT. FILM. REŽISER TINA TEKME PEVEC JM. POL. TOK, ETUI IVANKA MEZAN VALEČ (KNUD) VRSTA HUMO- RISTKA V JUŽNI FORMULAR HEROJ DELZELEZ. NUDISTI IGRALKA PLE- SMUC IŠČE V SEVERNI AMERIKI ZLATO SÄVE. SOCVETJE HMELJA VNETJE KOŽE Z > V BIBLIJSKI AM.PEVKA ANGELOV SLAVKO ZAMAŠEK PIJAČA HMELJAR- JEV O NAŠA ALPSKA ANTON ZALO OBLEČEN ČLOVEK SEVERNEM OKVARA, DEFEKT IIL. PREDLOG GR. ČRKA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve križanke, objavljene v decembrski številki Savinjčana: KAVNI-BUTIK-NI-VSAKA-KAVA-TROPIC-KAVA-VESEL-BOŽIČ-SREČNO-NOVO- LETO-MINAS-KAVA-ARABIC-KAVA-PRAŽENA. Izid žrebanja: 1. Aljoša Oštir; Vinska Gora 51, Velenje 2. Vita Janič, Šempeter 157 3. janez Deželak, Rakovlje 33, Braslovče Nagrajenci se oglasite v tajništvu uredništva, kjer boste prejeli nagrade, ki jih podarja CAFFE TROPIC, d.o.o., Žalec. Pokrovitelj januarske križanke je Hmezad Export-import, d.d., Žalec, vrednost nagrad pa je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke - samo gesla iz označenih polj, pošljite na naše uredništvo do 10. februarja 1999 (izključno na dopisnicah). JANUAR 1999 ?»AVJJJCAJN Zanimivosti “Bila sem presenečena” Med snemanjem žrebanja za VTV Velenje smo poklicali tudi srečno nagrajenko. Vesna Škodnik Gabrovec in odgovorni urednik janez Kroflič med žrebanjem razglednic Esmeralde. Ko smo po žrebanju razglednic Esmeralde poklicali Brigito Upnikar v Skale, je bila najprej zelo zadržana. Še manj je verjela, da bo obiskala Leticijo v Mehiki. "Bila sem tako presenečena, saj me takšna sreča doslej še ni doletela. Ko pa sem na VTV videla, da je to res, sem šele verjela. Nadaljevanko Esmeralda sem gledala bolj proti koncu in mi je bila všeč. Tudi do kartice sem prišla s pomočjo sreče. Dobila sem jo namreč od radia Polzela, ki me je v ponedeljkovi oddaji džuboksek nagradil z kompletom razglednic. Za žrebanje pri Savinjčanu sem razglednice poslala po prihodu z morja, potem pa sem na to že pozabila. Očitno me je lani spremljala sreča in zelo se veselim tega potovanja," nam je ob obisku v uredništvu povedala Brigita, po poklicu tekstilna konfekcionarka. Po končanem nadaljevalnem šolanju nameravam odpreti svojo šivalnico, je še dodala. J.K. Največ glasov je dobila marčevska naslovnica V uredništvu se je nabral zajeten kup vaših dopisnic, na katerih ste glasovali za najlepšo naslovnico v preteklem letu. Zahvaljujemo pa se vam za vse lepe želje in voščila, ki ste nam jih namenili. Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali naslednjih pet nagrajencev: 1. |anko Skrabar, Podlog 6, Šempeter 2. Angela Smrke, Dolenja vas 76, Prebold 3. Urška Grabner, Črni vrh 23, Tabor 4. Štefan Dobnik, Podgorje 9, Letuš 5. Andrej Pavlič, Vransko 130/e Nagrade prejmete v tajništvu uredništva. Na turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah smo se pred novim letom srečali sodelavci Savinjčana, srečanja pa so se udeležili tudi župani občin Žalec, Polzela in Vransko ter načelnik Upravne enote Marjan Žohar. • NEPREZRTO • NEPREZRTO • Letošnja zima se vleče kot že dolgo ne, imeli smo bel božič in novo leto. Tudi pretekli teden so snežne padavine precej zaposlile delavce, ki skrbijo za pluženje cest in pločnikov. Zaslužijo si priznanje, saj zelo hitro poskrbijo za varno vožnjo in hojo. Torej na tem področju nove občine niso zatajile. Trgovci običajno januarja tarnajo in pravijo, da je promet zelo skromen. Če se sprehodite po Žalcu, boste najprej ugotovili, da promet po cestah ni nič manjši, pa tudi vsa parkirna mesta so neprestano zasedena. Morda pa ima mesto vedno več turističnih obiskovalcev? Komaj smo si oddahnili od občinskih volitev, smo morali na volišča zaradi TET 3. Pred nami pa so volitve za vodstva novih krajevnih skupnosti. Kandidati za predsednike ali male župane že obiskujejo znana gostišča, morda boste nekatere sami prepoznali.