Stran 254
Kmetijske raznoterosti.
Kako zabranimo, da plemenski biki ne postanejo hudobni? Pogostokrat se dogaja da mora živinorejec bika, ki je postal hudoben, predčasno oddati, zakaj žival je postala nevarna vsem, ki imajo z njo opraviti, če je žival plemenite krvi, potem ima lastnik veliko škodo. Najčešče je napačno ravnanje in draženje vzrok, da bik postane hudoben in svojemu strežniku nevaren. Zato naj onemu, ki opravlja bika, nikoli ne pride na misel, da bi ga dražil, pa tudi nikomur drugemu naj ne dovoli, uganjati z njim nepotrebne burke. Ravno tako naj bo oskrbovalec plemenskega bika zelo prevideni kadar ga kaznuje. Prijazno, pa resno ravnanje je nasproti biku najbolj umestno. Kakor uči skušnja, ostane bik krotak, ako ga že od mladega navadiš, da se da voditi na verigi. Tudi je svetovati hlapcu, ki mu je bil bik izročen v oskrbo, da ga skuša privaditi na svojo osebo s tem, da mu večkrat pomoli košček kake slaščice, na pr. osoljenega kruha; na ta način mu postane mladi bik zelo udan. Ko se je bik po plemenitvi vrnil v hlev, tedaj mu tudi ponudi nekoliko soli, kruha, pest detelje ali dobrega sena. Če tako ravnaš, pojde bik veliko rajši v hlev in se ne bo izlepa upiral na potu v svojo stajo. Skakališče naj bode na takem mestu, da ga bik more takoj ugledati, ko stopi iz hievnih duri in ko se vrača v hlev. naj ima hlevne duri pred seboj. Zelo zoprno in nevarno je, če mora žival prej iti še okoli par oglov, predno zagleda skakališče. če namreč bik ne zagleda takoj krave, postane zlovoljen in napade strežnika. Zelo priporočamo gospodarjem tudi uprego plemenjakov. Upreženi biki ne postanejo nikdar tako divji in nepokorni, kakor oni, ki samo takrat pridejo iz svoje staje, kadar kdo prižene kravo. Na vsak način pa je treba mlademu biku utakniti skoz hripelj nosni obroč, predno se rabi za pleme.
Črvi v cvetličnih loncih so cesto jako škodljivi do-tičnim rastlinam. Navadno smo primorani vzeti rastlino iz lonca, da tako odpravimo škodljivca. Čisto priprosto in lahko sredstvo pa v ta namen priporoča nemški vrtnarski list. V posodo z vodo, vržemo stolčenega divjega kostanja in sicer približno na vsak liter vode kakih 8 kostanjev. Voda s kostanji stoji naj 24 ur, potem pa se zalije z njo rastline, črvi okusa in duha od kostanjev nikakor ne morejo prenašati, ter pridejo takoj na površje, kjer se jih lahko uniči. Navadno zadostuje jednokratno zalivanje.