8554 AA 601 1 0020*- PRI OSREDNJA KH-iM««* P P 12.6 66001 KOPtV- w>kSKI dnevnik ^oitnina plačana » gotovini r '>»/»/»». Abb. postal* i gruppo Lena 4u0 lir Leto XXXVD. Št. 196 (11.018) TRST, četrtek, 20. avgusta 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* _ ^ovcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi DO INCIDENTA JE PRIŠLO MED VOJAŠKIMI VAJAMI ŠESTEGA AMERIŠKEGA BRODOVJA Ameriško - libijski letalski spopad v Sidrskem zalivu predstavlja grožnjo za ohranitev miru v Sredozemlju O dogodku dve različni verziji - Osrednje vprašanje je meja libijskih teritorialnih voda - V Bruslju se je sestal svet NATO VVASHINGTON, TRIPOLIS — V južnem delu Sredozemskega mor-lo j* včeraj zjutraj med vojaškimi vajami 6. ameriškega brodovja Prišlo do hujšega Incidenta, ki utegne imeti mednarodne posledice. Ameriški vojni letali F-14, ki sta vzleteli z jedrske letalonosilke «Ni-**?***». sta v Sidrskem zalivu sestrelili libijska lovca SU-22 sovjet-*"* izdelave. Sicer sta o dogodku dve verziji. Ameriško obrambno ministr- *tvo je namreč sporočilo, da sta bombnika, ki sta letela v mednarodnem zračnem prostoru približno mil| od libijske obale in sta o-Pravljala rutinske vaje. V razdalji 'Okih osem kilometrov je prvi lo-y*c izstrelil proti Američanom raboto «atoll», drugi pa je napadel * tradicionalnim orožjem. F-14, ki *to veliko bolje oborožena in hi-"*iša, sta na napad odgovorila s •omovodljivimi izstrelki «siewin-®*r», ki so lovca sestrelili. Spopad !• trajal približno minuto, oba ame-riska pilota sta se vrnila na letalonosilko. medtem ko o usodi libij-if:ih pilotov ni znano nič točnega. fctlega naj bi Američani opazili, ko *e ja iz gorečega letala spustil s Padalom. Kakšne reakcije je incident spro-v ZDA? Evropski poročevalci ®° v javnem mnenju opazili ;ado-oljstvo, kot pač vedno, ko Ame-t-a srečno izpelje kako nasilno de-iaa.ie. Obrambni minister Weinber-*er je skušal omiliti dogodek, po libijska lovca napadla ameriška * v tem ko je sporočil, da so preko belgijske ambasade ZDA poslaie Tripolisu protestno noto. V njej izrekajo obsodbo libijskega napada in opozarjajo libijske oblasti, da bodo na vsakršni bodoči napad, do katerega bi prišlo v mednarodnih vodah ali v mednarodnem zračnem prostoru, takoj odgovorile s silo. Med tiskovno Konferenco je We-imberger tudi zanikal, da bi ameriško brodovje »načrtno provociralo incident.* O tej politični poanti se je včeraj namreč , sliko govorilo, saj je ameriški tednik «Ne\vs week» pred dnevi napisal, da je «Reagan ukazal vojaške vaje prav v Sidrskem zalivu, da bi preveril reakcije polkovnika Gedafija, ki zahteva suverenost nad zalivom.* VVeimberger je izjavil, da »vaje v mednarodnih vodah ne morejo biti provokacije in da je bilo ravnanje ameriških pilotov povsem pravilno, saj so odgovorili na napad* ^Dljevid nazorno prikazuje območje, na katerem je prišlo včeraj j^fraj do letalskega spopada med libijskimi in ameriškimi lovci. J® *Popada je prišlo sredi Sidrskega zaliva, velikega zaliva med Tri-in Bengazijem, ki ga je Gedafi samovoljno proglasil za libij-I** ozemeljske vode. Območje je praktično sredi Sredozemlja, neda-Jr °d grških in italijanskih voda, kar samo še potrjuje trditev, kako v#rni so lahko taki spopadi za že itak krhki mir v Sredozemlju (AP) Uradno verzijo Libije je včeraj v odsotnosti polkovnika Gedafija (nahajal se je v Jemenu, kjer so Libija, Jemen in Etiopija podpisale prijateljski sporazum) podal vojaški glasnik. Slednji je izjavil, da je o-sem ameriških letal v libijskih o-zemeljskih vodah napadlo dva libijska lovca, ki sta bila na izvid-niškem vzletu. Glasnik ni omenil sestrelitve, podčrtal pa je, da je incident nadaljnja provokacija ameriškega brodovja, ki med vojaškimi vajami tudi predvčerajšnjim ni spoštovala libijskih voda. Tu je potrebno poudariti, da je leta 1973 Libija samovoljno proglasila 200 milj kot mejo svojih ozemeljskih veda. Te meje ZDA ne spoštujejo, češ da so proti mednarodnim normam, ki so do pred kratkim določale tri milje, sedaj je v teku mednarodni sporazum, da bi jo povečali na 12 milj. S tem v zvezi je včeraj libijska agencija JANA pred incidentom objavila daljše sporočilo, v katerem je označevala ameriške manevre kot »oboroženo provokacijo libijski revoluciji in libijskemu voditelju Gedafiju.* Opozarjala pa je, da bo »libijsko ljudstvo branilo svoje teritorialne vode, vsako ped svoje zemlje in zračnega prostora, ng da bi gledala v obraz napadalca. Pa naj bo to Amerika ali druga sila. »Že več tednov je Libija pošiljala varnostnemu svetu OZN opozorilna sporočila, češ da ameriška administracija pripravlja proti libijski državi napadalni načrt, medtem ko tajna obveščavalna služba CIA naj bi že izdelala načrt za umor Gedafija. Libijsko zunanje ministrstvo je izročilo včeraj belgijskemu odposlanstvu, ki po prekinitvi odnosov med Libijo in ZDA vodi posredniške posle, protestno noto, v kateri ocenjuje «ameriški napad* kot «med-narodno teroristično delanje*. Razen Irana, .ki je podpri Libija in njen «protiimperialistični ter pro-tisionistični boj*, so bile včerajšnje, reakgije v svetu precej zmerne. Sovjetska "zveza je vest sicer posredovala javnosti v obeh verzijah, toda brez komentarja. Velika Britanija, je sporočila, da je slišala le za ameriško verzijo, obenem pa je naglasila, da ne priznava libijske meje 200 milj. Na pobudo ameriškega predstavništva se je sinoči sestal v Bruslju atlantski svet, ki združuje 15 članic NATO pakta. Na sestanku, ki je trajal le pol ure in je bil pretežno informativnega značaja, ni prišlo do posebnih političnih izjav. Zvečer je glasnik libijske vojske sporočil, da so njihovi lovci sestrelili eno od osmih ameriških letal in da so našli njegove razbitine. Ameriško obrambno ministrstvo je vest odločno demantiralo, obenem pa je sporočilo, da se bodo vaje šestega brodovja tudi v prihodnjih dneh nadaljevale v Sredozemskem morju. V JUGOSLAVIJI JE OLJA, SLADKORJA IN MLEKA DOVOLJ Ugotavljanje odgovornosti za nepremišljeno objavo vesti o dražitvi živil Kaže, da gre za neupravičeno izsiljevanje od strani proizvajalcev Letalonosilka Nimitz, s katere sta vzletela ameriška lovca, ki sta sestrelila libijski letali (Telefoto AP) LJUBLJANA — Preplah, ki ga je v torek po vsej Jugoslaviji sprožila Tanjugova novica o predlogu za nove cene olja, sladlcorja in mleka, se je hitro polegel. V trgovinah, ki so jih takoj po objavi novice potrošniki dobesedno oblegali (Tanjug je namreč napovedal za 46 odstotkov višje cene sladlcorja, in kar za 125 odstotkov višje cene jedilnega olja), je sedaj zopet m'r-no, saj so odločni demantiji najvišjih zveznih in republiških organov tokrat očitno zalegli. Z1S je na primer ocenil, da gre za neutemeljena izsiljevanja in neodgovorno obnašanje proizvajalcev, ki so na seji odbora splošnega združenja za kmetijstvo in živilsko industrijo pri gospodarski zbornici Jugoslavije predlagali omenjene odstotke. Takšno izsiljevanje v času. ko si vsa družba prizadeva za čim doslednejše uresničevanje politilce ekonomske stabilzacije, preprečevanje neupravičenega zviševanja cen in zmanjšanja stopnje inflacije, pomeni pravcati atentat na takšna przadevanja, so še poudarili. Predstvniki poslovnih skupnosti proizvajalcev olja in sladkorja pa so v gospodarski zbornici Jugoslavije sporočili, da bo na tržišču tudi v prihodnje dovolj olja in sladkorja po sedanjih cenah. Potrdili so aiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiifiiiHiiiiiifiijiiiiHiiiiiiiittiiuiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiittiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii KLJUB PREMIRJU SE «VINSKfl V0JNA» ZAOSTRUJE Na meji pri Ventimiglii zavrnili francosko mleko Ponavljajo se zahteve po povračilnih ukrepih proti uvozu iz Francije - V Belgiji unicifi italijansko namizno g.ozdje RIM, PARIZ — Premirje v »vinski vojni* med Italijo in Francijo je tudi po predvčerajšnjem poskusu posredovanja EGS le začasno in dejansko zgolj navidezno. Potem ko se je sestanek med uradnima delegacijama obeh držav, ki so ju sestavljali generalna direktorja ministrstev za kmetijstvo in stalna zastopnika pri EGS, predvčerajšnjim v Bruslju v bistvu končal brez soglasja, saj so Italijani zahtevali strogo spoštovanje načel EGS o prostem trgovanju in zato takojšnjo deblokado italijanskega vina. ki stoji v francoski]) carinska) skladiščil). Francozi pa so vztrajali na daljše skladiščenje na stroške EGS, je zadeva obstala na mrtvem tiru. Pristojni funkcionar EGS Villain .je sicer v takem položaju predlagal kompromis na pol poti. češ naj bi EGS finansirala skladiščenje le dela italijanskega vina, a tak predlog terja najprej odobritev obeh >u,|. Vsekakor pa je zelo zna %il ’nn P^Tujc, da je Spadolini H do ^Pot manj servilnega odno- Giovanni Spadolini Pred današnjo parlamentarno razpravo je medtem CGIL objavila noto, v kateri izraža zaskrbljenost delavcev zaradi razvoja položaja ter poziva parlament in vlado ter vse napredne in svobodoljubne sile. naj si prizadevajo, da bi se čim prej vzpostavila pogajanja med o-bema supersilama ob aktivni udeležbi evropskih držav. Poleg stališča CGIL velja še bežno omeniti novo polemiko med komunisti in socialisti o vprašanju e-vroizstrelkov in oboroževatne tekme. Član vodstva KPI Minucci je Lelio Lagorio v nekem intervjuju polemično izrazil upanje, da se bodo socialisti med parlamentarno razpravo opredelili za mir in razoroževanje, kot so se že izrazile, poleg komunistične, že nekatere velike socialistične in socialdemokratske stranke zahodne Evrope. Glasilo PSI »Avanti* pa je takoj reagiralo z uvodnikom Tamburrana, ki očita komunistom, da v bistvu ponavljajo stališča, ki jih je pred kratkim izrekel sovjetski obrambni minister Ustinov. V zvezi 'z vprašanjem namestitve evroizstrelkov na Siciliji gre na Emilio Colombo koncu še zabeležiti srečanje med Spadolinijem in novoizvoljenim predsednikom sicilskega deželnega odbora D’Acquistom, ki je ministrskemu predsedniku orisal vsebino resolucije deželnega sveta o vprašanju raketne baze pri Comisu. Srečanje — kot poudarja uradno poročilo, ki so ga objavili v palači Chigi — je potekalo v prisrčnem vzdušju. Spadolini je orisal vladno stališče glede problemov razorožitve in obljubil, da bodo upoštevane želje in potrebe krajevnega prebivalstva, kot tudi pristojnosti dežele vlad, nato pa še ostalih partnerjev deseterice, -saj bi šel strošek iz skupne blagajne. Italija in Francija še nista dali uradnega odgovora, prvi odmevi bodo bržkone orišli s sestanka komisije za vinski trg EGS, ki jo sestavljajo izvedenci vseh 10 držav in se bo sestala v torek v Bruslju. Kot vse kaže pa se bodo morali s tem vprašanjem spoprijeti v EGS na ministrski ravni, če ne bo potrebno celo posebno zasedanje na najvišji ravni, med samimi državnimi poglavarji in predsedniki vlad. položaj se namreč, mimo začasne ■prekinitve hujših incidentov, v resnici zaostruje. Včeraj je francoska vlada na svoji seji posvetna vinski krizi in uvozu italijanskega vina posebno pozornost, vzela na znanje v bistvu negativno stališče EGS do njenih namenov (taksa na rezanje vina, podpore vinogradnikom) in vztrajala na zahtevi po koreniti reformi zakonodaje EGS. Italijanska vlada sicer ni sklicala posebne seje, a predsednik Spadolini je zadržal na daljšem posvetu ministra za kmetijstvo Bartolomei-ja, s katerim je proučil nadaljnje korake, ki jih je treba storiti v o-brambo italijanskih vinogradnikov in izvoznikov. Medtem se s Sicilije in iz vse države, zlasti iz krogov veleposestnikov, čedalje odločneje pojavljajo zahteve po povračilnih u-krepih proti uvozu mlečnih izdelkov, mesa in drugih kmetijskih pridelkov iz Francije. Organizacije neposrednih obdelovalcev pa niso za zaostritev, a zahtevajo reformo vse kmetijske zakonodaja EGS. Prvi povračilni ukrep se je pa vseeno včeraj izvršil. Pristojni italijanski veterinar je namreč na avtocestnem mejnem prehodu pri Ventimiglii zavrnil tri avtocisterne z 78.000 kilogrami francoskega mleka. Voznikom je oporekel, da so na poti v Francijo peljali vino (kar jim francoska zakonodaja dovoljuje), kar je nasprotju z italijanskimi zdravstvenimi normami, po katerih morajo biti prevozu mleka namenjene izključno za to določene av-cisteme. Na ogenj italijansko-fran-coskega vinskega spora pa še doliva olja vest, da so belgijski kmetje uničili pri Bruslju nekaj zabojev italijanskega namiznega grozdja. Za september napovedane občutne podražitve živil RIM — Za september se napovedujejo običajne podražitve živil, ki se ponavljajo vsako leto po dopustih. Takega mnenja sta konzorcij med zadrugami prodajalcev in Zadružna zveza, ki sta na tiskovni konferenci krivila za tako neugodno perspektivo vzpon vrednosti dolarja, potrebo po uvozu živil in zvišanje stroškov trgovskih obratov. Lani so se cene živil v povprečju zvišale za 15,7 odstotka, torej manj kot sc je podražilo drugo blago (saj je znašala inflacija 21,2 odstotka). ZAOSTRENA NASPROTJA MED cJASTREBb IH «G0t0BI> Zadnji poskus kompromisa o ceni med ministri OPEČ ŽENEVA — Včerajšnji bi moral biti dan sklenitve sporazuma o poenotenju cen v okviru organizacije petrolejskih izvoznic, a so nasprotno .spet izbruhnila nasprotja tnad.»jastrebi* 4,i »golobi*, ki so jih bili stežka umirili s potrpežljivimi diplomatskimi stiki v preteklih tednih. Pogovori med 13 petrolejskimi ministri članic OPEČ so zašli na slepi tir, da se izognejo nevarnosti popolnega razdora so pa odločili nadaljevati pogajanja v močno zastraženem ženevskem hotelu še danes, v upanju, da bo »v zadnjem trenutku* le možen vsaj zasilen kompromis. Več ministrov je namreč imelo za potrebno, da se v takem položaju posvetuje neposredno s svojo vlado in da dobi potrebna navodila in pooblastila. Vsekakor je treba zabeležiti, da je na včerajšnje pogovore močno negativno vplival hud incident med ZDA in Libijo. Ta, ki je v preteklih dneh kazala znamenja popustljivosti do Janianijevega predloga o enotni osnovni ceni 34 dolarjev za sod (kar bi v bistvu pomenilo zmanjšanje sedanje povprečne cene za 2 dolarja), je včeraj ponovno prešla v tabor najodločnejših »jastrebov*. Tako si stojita zdaj nasproti Venezuela, Libija, Alžirija in Iran na eni strani, na drugi pa Saudova Arabija (katere vloga je zelo močna, saj proizvaja malone polovico vse nafte OPEČ in jo prodaja po najnižji ceni 32 dolarjev). Združeni arabski emirati in Katar. Ostalih 6 članic je še neodločenih med predlogom »golobov* o enotni ceni 34 dolarjev z največ 3 dolarji dodatka za boljšo kvaliteto in zahtevami «jastrebov», naj Saudova Arabija občutno zniža proizvodnjo in podraži svojo nafto vsaj za dva dolarja, osnovna cena naj bo 36 dolarjev, razpon dodatkov pa naj bo mnogo širši, tako da bi praktično obveljale dosedanje najvišje cene 40 do 41 dolarjev za sod. Po negativnih izkušnjah iz zadnjih let je težko napovedati, ali bo tokrat 13 ministrom uspelo doseči kompromis ob današnjem nadaljevanju zasedanja. Med njimi samimi prevladuje pesimizem, tako da ni mogoče izključiti možnosti, da bo ostalo vse po starem tudi pripravljenost tovarn, da na tržišče pošljejo še večje količine teh proizvodov kot v preteklih mesecih. Povprečna mesečna poraba olja se je ustalila okoli 25 tisoč ton. sladkorja pa med 55 in 60 tisoč ton. Predstavniki splošnega združenja kmetijstva so si prizadevali pojasniti, da je izvršni odbor združenja na ponedeljkovi seji podprl predlog poslovnih skupnosti proizvajalcev olja, sladkorja in mleka. V skladu s programom izvajanja politike cen do konca leta, na podlagi katerega je, kot pravijo, za nove popravke na razpolago še 17,2 odstotka od predvidenih 39. Izostal je tudi občutek odgovornosti za ta nedvomno preračunljiv pritisk, da bi izsilili zahtevano povečanje cen. o čemer mora, kot je vsem znano, odločati zvezna skupnost za cene. V tej zvezi so predstavniki gospodarske zbornice Jugoslavije ponovili, da se cene olju, sladkorju in vrčku ne bodo tako kmalu zvišale niti za paro in da bo na tržišču h (rimanj tolilco teh proizvodov, kot do zdaj. V komiteju ZK organov in organizacij federacije je bil včeraj sestanek s predsedniki konferenc in sekretarji osnovnih organizacij ZK, gospodarske zbornice Jugoslavije in Tanjuga, na katerem so proučili idejno-politično odgovornost v zvezi s stališči izvršnega odbora splošnega združenja kmetijstva in živilske industrije glede na zahteve za povečanje cen jedilnega olja, sladkorja in mleka. Dogovorili so se, da osnovne organizacije zveze komunistov v gospodarski zbornici Jugoslavije ugotovijo konkretno politično odgovornost in sprejmejo idejno-politične ukrepe proti članom ZK. ki so odgovorni za takšno obnašanje. Dogovorili so se tudi, da osnovne organizacije ZK v Tanjugu ugotovijo odgovornost in sprejmejo ideino-politične ukrepe proti članom ZK, ki so odgovorni za nepremišljeno objavo vesti, ki je povzročila resne politične in gospodarske zaplete, (dd) Francija bo sodelovala v pomorskih vajah NATO BRUSELJ — Generalštab atlantskega zavezništva v Bruslju ju včeraj napovedal, da bodo ob 8. do 18. septembra obširne pomorske vaje NATO v vodah Rokava. Biskajskega zaliva in ored portugalsko obalo. V manevrih bo sodelovalo preko 19 tisoč mož, 83 bojnih ladij in 289 letal. Svoje enote bo poslala tudi Francija, kljub temu da njene sile niso v sklopu atlantskega zavezništva. RIM — Ob 27-letnici smrti Alcida De Gasperija se je predsednik italijanske vlade Spadolini udeležil svečanosti na pokopališču v Veranu. MiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiits ZAOSTRENO POLITIČNO VZDUŠJE NA POLJSKEM «Samoupravljanje» podjetij na prihodnji seji CK PZDP Poljska že drugi dan (z redkimi izjemami) brez časopisov VARŠAVA — Trije dogodki so bili v minulih dveh dneh značilni za poljsko politično in družbeno življenje: 1. stavka grafičnih delavcev, ki je praktično onemogočila izid dnevnikov včeraj in danes, 2. predvčerajšnja seja politbiroja CK PZDP in 3. seja predsedstva državne koordinacijske komisije v Katovicah, kjer sta se srečanja udeležili tudi državna koordinacijska komisija rudarjev ter deželna komisija za Šle-zijo. Včeraj niso na Poljskem na splošno izšli dnevni časopisi. V nekaterih kioskih je bilo opaziti obvestila: »dva dneva brez tiska*. Naprodaj sta bila le dva časopisa, in sicer «Trybuna Ludu* (partijsko glasilo) in »Zolnierz wolnosci» (glasilo poljske vojske). Sindikat »Solidarnost* trdi, da so oba časopisa tiskali v tiskarni ministrstva za obrambo. Lista sta izšla v omenjeni nakladi in le na dveh straneh. V Katovicah in v Lodzu so tudi izšli časopisi, to- Zaplenili aperitiv Bitter San Benedetto» MILAN — Milansko državno va, ki je sedaj prestala krizo, je pravdništvo je ukazalo zaplenitev preiskovalcem vzbudila sum na brezalkoholnega aperitiva »Bitter San Benedetto*, zaradi suma, da se je z njim zastrupilo pet oseb, od katerih je ena izgubila življenje. Odredba bo stopila v veljavo kljub temu, da analize niso do sedaj dokazale, da so v omenjeni pijači za zdravje škodljive snovi. Preiskava je stekla pred tremi dnevi po smrti 52-letnega Maria BrembMija. Njegova žena je še vedno v globoki nezavesti, še ure j, 6. avgusta, sta se zastrupila za- konca Moroni. In prr • Moronije- ritiv. »Bitter San Benedetto*, saj jim je izjavila, da sta ga z možem spila preden sta se onesvestila. V Scorzeju pri Benetkah je direktor delniške družbe »San Benedetto* zanikal, da bi til lahko njihov aperitiv kriv za zastrupitve. 'Trdi namreč, da kupujejo vsi italijanski proizvajalci aperitivov osnovne surovine pri istih dobaviteljih, obenem pa pripominja, da bi bile zastrupitve številnejše, če bi bil vsega kriv prav njihov ape- da nastale so težave pri kolportaži. »Solidarnost* trdi, da so časopise razdeljevali vojaki. Ti mesti sta izjema, ker tamkajšnji grafični delam niso včlanjeni v »Solidarnost*. Poljski radio je naknadno javil, da so časopisi izšli tudi v Opolah, Byd-goszczu, Szczeczinu in Lublinu. V Gdanskem so tiskali en sam časopis, ki je združeval tri krajevne liste. Glede seje politbiroja CK, naj o-menimo. da je ta sklenil sklicati centralni komite za konec tega meseca. Na seji bodo obravnavali predvsem naloge partije pri samoupravljanju kolektive-; socialističnih podjetij v okvirih gosoodarske reforme. Kania in Jaruzelski sta podala poročilo o obisku pri generalnem sekretarju CK KPSZ Brežnjevu. Na seji KKP v Katovicah, ki se je je udeležil tudi Lech Walesa. so obravnavali vprašanje povečanja izkopa premoga v poljskih in predvsem šlezijskih rudnikih. Sklenili so predlagati rudarskim kolektivom, da bi do konca letošnjega leta rudarji delali ob 8 prostih sobotah. Sindikat «Solidarnost» pa postavlja pogoje: ob delovnih sobotah bi rudarj* morali plačati kot za delo ob praznikih, izkopani premog pa bi porazdelili pod nadzorstvom sindikata (dobave zasebnim kmetom, prehrambeni industriji in upokojenim rudarjem). Sicer pa so na seji obravnavali tudi žgoče vprašanje dostopa »Solidarr nosti* do množičnih občil POČITNICE SE POČASI IZTEKAJO TUDI ZA POLITIČNE PREDSTAVNIKE Politična dejavnost bo ponovno zaživela v pričakovanju na imenovanje komisarjev Za občino bo imenovan komisar «ad acta», za pokrajino pa tričlanska komisarska komisija - Deželni svet bo na začetku jesenskega dela zasedanj razpravljal o vprašanju refinansiranja državnega zakona o obnovi Furlanije - Kdaj nove volitve? Mesec avgust je tudi za politične predstavnike mesec oddiha in premisleka: delajo se obračuni o-pravljenega dela in pripravljajo novi načrti za bodočo dejavnost. Čez kakih deset dni bo tako politična dejavnost na krajevni ravni ponovno zaživela, kljub temu da sta v polnem teku postopka za razpustitev tako občinskega, kot pokrajinskega sveta in za razpis predčasnih volitev. V septembru bo svojo dejavnost obnovil tudi deželni svet, ki se bo že na svoji prvi seji (v sredo 16.) spoprijel z e-nim najvažnejših problemov deželne stvarnosti, to je z vprašanjem refinansiranja državnega zakona štev. 546 o obnovi Furlanije. V letošnjem letu bo namreč dežela prejela zadnji finančni obrok, ki ga za obnovo od potresa prizadete Furlanije predvideva zakon štev. 546; obnovitvena dela pa so še v teku in bodo gotovo trajala še nekaj let; zato si mora dežela od države zagotoviti nova finančna nakazila, ki naj bi po načrtu dežel.) ;g.. odbora znašala skoraj 2,5 tisoč milijard lir. O tem vprašanju, kakoi tudi o nekaterih polemikah, ki so se v zadnjem času razvile okrog tega problema, bo zato govor že na začetku jesenskega dela zasedanj deželnega sveta F-JK. Drugače pa je na krajevni ravni, kjer sta tako občina, kot pokrajina, v krizi. Še vedno ju upravljata manjšinska odbora Liste za Trst, ki sta kljub prejetima nezaupnicama na glasovanjih o proračunih, še vedno na svojih mestih, saj se jima ni zdelo umestno, v nasprotju z vsemi demokratičnimi načeli, da bi odstopila. Proračuna sta bila sicer o-dobrena, odobrila pa sta ju funkcionarja, ki sta ju imenovala predsednika pokrajinskega, oziroma deželnega nadzornega odbora. Dr. P. Marini je občinski proračun c.dobril že 27. julija, pokra:inskega pa dr. G. Callipo dne 5. avgusta. Po odobritvi proračunov je za obe najvažnejši mestni upravi stekel postopek o razpustitvi skupščin in imenovanju komisarjev, ki bodo vodili občinske, oziroma pokrajinske posle v pričakovanju na nove volitve in na oblikovanje novih odborov. Za občino bo imenovan komisar «ad acta», za pokrajino pa komisija treh prefekturnih komisarjev. Izvoljene skupščine lahko razpusti le notranje ministrstvo z odlokom predsednika republike: z istim dekretom istočasno i imenuje tudi komisarja, oziroma tričlansko komisarsko komisijo. Proceduralni postopek zahteva nekaj tednov; u-pošfevajoč, da sta bila oba prora čuna odobrena s strani nadzornih organov neposredno pred počitniškim premorom, je mogoče priča kovati imenovanje komisarja «ad acta» za občino nekako proti polovici meseca septembra, imenovanje komisarske komisije za pokrajino pa nekoliko pozneje. Politična dejavnost na krajevni ravni bo torej ponovno zaživela prav v pričakovanju na razpust skupščin in na imenovanja komisarjev. Pred počitniškim premorom je bilo sicer precej govora o možnosti, da bi vladni komisar v pričakovanju na izdajo dekretov o razpustu skupščin in imenovanju komisarjev, lahko imenoval izredne, to je začasne komisarje, ki bi občinske, oziroma pokrajinske posle vodili vse do imenovanja komisarja «ad acta* in komisarske komisije. Vladni komisar ni doslej imenoval teh komisarjev, tako da sta Ceco-vini in Ventura še vedno na svojih mestih, čeprav le za redno upravno dejavnost. Veliko več pa je bilo govora o datumu predčasnih volitev; o tem vprašanju se je med nekaterimi političnimi strankami že začela po- lemična diskusija, ki se bo gotovo pokrajini umestili že v prvih dneh nadaljevala z obnovitvijo politične — ~ *-' dejavnosti. Zadnja določila glede tega vprašanja — zakon štev. 3 z dne 3. januarja 1978 — vsekakor določa, da komisarske uprave trajajo lahko največ tri mesece, med katerimi je treba sklicati nove volitve za obnovitev razpuščene skupščine. Rok komisarske uprave pa se lahko podaljša še za tri mesece v edinem primeru, ko bi v to drugo trimesečno obdobje padel 15. a-pril, ki je prvi primerni dan za razne volilne zapadlosti, ki jih je treba po zakonu na vsedržavni ravni združiti v obdobju med 15. a-prilom in 15. junijem. V primeru, da bi se komisarji na občini in meseca oktobra, bi volitve lahko bile že v tej zimi, kljub temu, da je najčešče slišati o spomladi prihodnjega leta kot obdobju, v katerem naj bi tržaško prebivalstvo izvolilo novi občinski in pokrajinski skupščini. Zaradi čiščenja bodo jutri, od 14. do 18. ure zaprte za promet naslednje ulice: Ul. Gatteri, med Ul. Pieta in Ul. Stuparich: Ul. Buo-narroti med Ul. Rossetti in Ul. Gatteri; Ul. Palladio, med Ul. Ros-seti in Ul. Gatteri in Ul. Stuparich med Ul. Rossetti in Ul. Gatteri. Na omenjenih ulicah bo prepovedano tudi parkiranje. nitUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMimillUlimTfllHIIIIIIIIfllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIItl DANES OB 18. URI NA TRGU SV. JAKOBA MANIFESTACIJA ZA MIR Na Trgu sv. Jakoba bo danes ob 18. uri javna manifestacija za mir in razorožitev, ki jo enotno prirejajo sekcije KPI iz Sv. Jakoba in Pončane, federacije PDUP, ACLI, Zveza upokojencev, krožek FGCI -ZKMI Cabral ter UDI - ZŽI. Na današnjo enotno manifestacijo, ki hoče izzveneti kot oster protest proti namestitvi raket Atlantske zveze na Siciliji in preti izdelavi nevtronske bombe v ZDA, so vabljeni vsi tržaški demokrati, Italijani in Slovenci. Dane s se poročita VILMA OREL in OSKAR VODOPIVEC Vso srečo na skupni poti jima želi sekcija KPI Prosek - Kontovel Važno obvestilo Kmečke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da morajo prijaviti zaloge vina, ki jih imajo morebiti še v kleti, oziroma so jih imeli, čeprav že prodane, 31. avgusta, najkasneje do 5. septembra v trošarinskem u-radu občine, v kateri bivajo. Kdor bi imel še vina in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan od 100.000 do milijon lir. Tajništvo Kmečke zveze bo članom izpopolnjevalo prijave do 6. septembra in jih potem oddalo pristojnim'uradom. Tajništvo Kmečke zveze Obvestilo za dvolastnike Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem ozemlju, naj pravočasno predložijo ustrezne prošnje. V ta namen naj se javijo v uradih Kmečke zveze v Trstu, Ul. Cicero-ne 8/B, v uradnih urah. Zainteresirani naj s seboj prinesejo poleg osebnih dokumentov še dvolastniško knjižico, številke parcel, na katerih nameravajo sekati ter katastrsko občino, površino posameznih parcel in količino drv, ki jih namerava posekati. Prošnje bomo sprejemali do 31. avgusta 1981. Tajništvo Kmečke zveze Na Obirskem tretje srečanje pisateljev manjšinskih narodov Slovenski - PEN center, koroški PEN - klub, Slovenska prosvetna zveza s Koroškega in Slovensko prosvetno društvo »Obir* priredijo tudi letos srečanje pisateljev manjšinskih narodov. Srečanje, ki je že tretje po vrsti, bo od 28. do 31. avgusta na Obirskem nad Železno Kaplo. Program letošnjega srečanja ie pester in zanimiv in vsekakor dokazuje, da je za to pobudo iz leta v leto večje zanimanje. Prvi dan sporeda je namenjen predvsem prijateljskemu srečanju OSEM MESECEV PO KATASTROFALNEM P0TBESU Konkretni sadovi pomoči naše dežele v Bazilikati Izvedbo široko zasnovanega načrta je koordiniralo deželno ravnateljstvo za javna dela Na območju Bazilikate, ki ga je novembra lani prizadel katastrofalen potres, dokončuje naša dežela še zadnjega od štirih začasnih stanovanjskih objektov, ki sodijo v okvir pomoči prizadetemu prebivalstvu. Tako se približuje koncu razčlenjen načrt, ki ga je vodilo deželno ravnateljstvo za javna dela. V tem primeru se je ravnateljstvo posluževalo tudi pomoči številnih javnih in zasebnih ustanov, med katerimi so inštituti za ljudske gradnje, tržaška avtonomna pristaniška ustanova, podjetji «Multiproject» in »Linea* ter še vrsta drugih. Še posebej je bila dragocena brezplačna pomoč številnih tehnikov in delavcev, ki so na najrazličnejše načine prispevali k lajšanju težav prizadetega prebivalstva v štirih lukanij-skih občinah. Furlanije - Julijska krajina je že nekaj dni po potresu poslala svojo prvo pomoč v Bazilikato. Celoten plan pomoči je bil razdeljen na tri dele. Najprej je v sodelovanju s posebnim komisarjem za prizadeta območja in občinskimi tehničnimi u-radi pomagala pri rušenju in utrjevanju najbolj prizadetih stavb ter pri oskrbovanju prebivalstva. Nato je sodelovala pri odstranjevanju ruševin in pri pripravljenju zemljišč za gradnjo začasnih bivališč. Prav ta del pomoči je zahteval veliko sredstev in tudi časa, saj so vse štiri občine Tito Scalo, Satriano, Savoia in Sant’ Angelo delle Fratte na zelo nedostopnem območju in je bilo zato težko uporabiti sodobno tehnologijo. Še posebne pozornosti je bil deležen poseben seminar, ki so ga gradbeni tehniki iz naše dežele pripravili v Materi in Potenzi, na katerem so kolegom iz Bazilikate posredovali izkušnje, ki so si jih pridobili pri obnovi potresnega območja v naši deželi in v sodelovanju z ljubljanskim Centrom za raziskovanja gradbenega materiala. V tretji fazi pomoči je F—JK v sodelovanju z omenjenimi štirimi občinami poskrbela za gradnjo raznih infrastruktur in štirih začasnih stanovanjskih središč, v katerih naj bi dobilo vsaj začasen dom približno 900 oseb. Treh od teh so gradbene ekipe že dokončale, četrto v občini Sant'Angelo delle Fratte pa bodo predvidoma izročili prebivalstvu do 10. septembra. Naša dežela bo tako kar 20 dni pred rokom, ki ga je postavil komisar Zamber-letti, opravila sprejeto nalogo. To je poudaril tudi deželni odbornik za javna dela Biasutti, ki je pohvalil požrtvovalnost tehnikov in udeležencev, v soboto, 29. avgusta pa je na sporedu vrsta pobud. Naj tu omenimo knjižno razstavo, na kateri se bodo predstavili tudi domači, koroški avtorji, uradno srečanje pisateljev manjšin in pa zanimivo predavanje Jusufa Kelemendi-ja o albanski književnosti na Kosovem. V večernih urah se bodo prisotni književniki predstavili občinstvu na literarnem večeru, na katerem bo sodelovalo tudi domače SPD aObir». Srečanje bo v gostilni Kovač na Obirskem. V nedeljo, 30. avgusta je predvideno drugo zanimivo predavanje, in sicer o furlanski književnosti. V popoldanskih urah pa se bodo vsi prisotni književniki pogovarjali o nekaterih specifičnih problemih književnosti manjšinskih narodov. Zvečer bo ponovno literarni večer z glasbenim okvirom domačega SPD *Zarja>. Srečanje pisateljev manjšin ima torej letos dokaj markantno in aktualno obeležje. V o-spredju bosta namreč albanska književnost na Kosovem in furlanska književnost, ki sta brez dvoma zanimivi iz več aspektov in ki prav goiovo zaslužita veliko pozornost. iiiiii»iiiiiiiii»iiiiaimMiiniiiiiliiiiMlllimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiili»iliHillltMiiitilHiiiiiiiiniii.. delavcev, ki jim je bila zaupana ta naloga. Obenem je tudi podčrtal, da ta uspešno dokončana akcija pomoči prispeva, k utrjevanju prijateljskih vezi med Bazilikato in Furlanijo - Julijsko krajino, ki ju je tako hudo prizadela podobna naravna nesreča. V Starem mestu snemajo film Novi poštni boni z višjimi obrestmi S 1. septembrom bodo izdali novo serijo poštnih bonov z občutno višjimi obrestnimi merami od sedanjih: z novimi boni bo namreč mogoče v približno enajstih letih početveriti investirani kapital. Nove bone bodo izdali na podlagi odloka, ki je omogočil ustanovitev «skrbniš-kih knjižic* in novih hranilnih knjižic z 12-odstotnimi čistimi letnimi obrestmi. ..............im..immiitiinmiii..................... V PRIČAKOVANJU TOČNEJŠIH VESTI PRISTOJNIH ORGANOV Tržaška sekcija WWF posveča pozornost načrtu za premogovni terminal v luki Razvejana dejavnost krajevnih članov Mednarodnega sklada za varstvo narave - Uspešna protipožarna služba na Krasu V dobi hitre industrializacije bi marala biti zaščita narave in okolja ena temeljnih predpostavk gospodarskega in družbenega razvoja vseh narodov. Vse prevečkrat pa ni tako, kot dokazujejo podatki Organizacije združenih narodov, ki pravijo, da skoraj vse države sveta namenjajo vse več investicij oboroževanju ter postopno zanemarjajo prizadevanja za zaščito naravnega okolja. Simbol boja za ravnotežje med naravo in človekom je že dvajset let nedvomno mednarodna organizacija WWF, angleška kratica Svetovnega sklada za naravo. Organizacija je nastala v Švici na pobudo skupine ljubiteljev narave, ki so v začetku omejili dejavnost le na boj proti iztrebljanju nekaterih redkih vrst živali. Simpatični medvedek panda je tako postal simbol te organizacije, ki se je medtem razširila po Evropi in v.^vetu ter za$da s časom globalno spremlja- Tudi letos v Trstu «Festival festivalov* V kinu Ariston bo od oktobra na sporedu druga uvedba tFestivala festivalov», ki je kot znano žel med tržaško vubliko velik uspeh ter bil deležen laskavih priznani s strani državne in tudi mednarodne kritike. Prireditelji festivala so že na delu pri selekciji filmskih del, ki'jih bodo predvajali na prireditvi. Kot kaže. je že zagotovljena prisotnost najboljših filmov zadnjega festivala v Cannesu, med katerimi bi posebno omenili delo poljskega ražiserja V/ajde »Železni človek», ki ie na tej pomembni mednarodni kinematografski manifestaciji osvojil «Zlato palmo*. V okviru «Festivala festivalov* bodo gotovo predvajali tudi film *Črna aora* jugoslovanskega režiserja Makavejeva ter italijanske tTragedija smešnega človeka* režiserja Bertoluccija ter tKoža* režiserke Liliane Cavani. Na prireditvi bodo kot kaže predstavili tudi nekatere najboljše filme, predvsem iz vzhodnih držav, ki jih italijanska publika ni še videla ter nekatera dela. ki jih bodo predvajali na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah. Komisiji «Festivala festivalov* bo predsedoval znani italijanski režiser Carlo Lizzani. ki je kot znano tudi ravnatelj slovitega filmskega festivala v Benetkah. POLETHE RAZPRODAJE Popusti se v glavnem sučejo okrog 20-30% Znižane cene za oblačila in obutev privabljajo tudi mnogo Jugoslovanov Ulice in prodajalne našega mesta so v teh poletnih dneh kljub vročini polne ljudi. Zlasti se gnete veliko ljudi v trgovinah, ki imajo v izložbah razobež e napise o razprodaji. Po večini so to Jugoslovani, včasih seveda tudi domačini, ki se hočejo okoristiti z nakupovanjem poletnih oblek in čevljev, pa tudi raznega drugega blaga po znižani ceni. Poletna prodajna sezona se je namreč žs zaključila, tako da skušajo trgovci oddati še vse tisto, č::ar jim do konca julija ni uspelo predati. To jim seveda uspe samo, če znižajo cene. Tako se marsikateri prodajalec s težkim srcem odloči, da bo razna oblačila prodajal po polovični ali celo že nižji ceni. Kot primer lr.hko navedemo vele-blr vnico Godina, pred katero so v tem času postavili stojnice, da bi se z znižanjem normalne cene celo za 80 odstotkov lahko rešili določenih zalog blaga. Tr‘ih izrednih popustov se še najbolj veselijo nekateri jugoslovanski kupci, za katere je večkrat količina blaga važnejša od kakovosti. Vendar pa poja • takih pretiranih popustov ni zt’j razširjen v Trstu. Večina trgovin zni' ■ namreč cene svojim »letnim izdelkom za približ- . mi.,,.,., n n,Hin.imm.mn,.m ...mn Alternativna energija v domačem merilu V vrtincu polemik o alternativni energiji, hudimi razpravami o zdravi prehrani, med shodi antinuklear-cev in makrobioličarjev živijo ljudje, ki ubirajo alternativna pota brez plakatov in sloganov. Pred časom so pokukali v denarnico in videli, da se je v tem drobcu sveta prižgala rdeča luč. Tudi v naših okoliških vaseh je veliko takih ljudi. ki so se z rdečimi lučkami v žepu pričeli ukvarjati z alternativno energijo in z zdravo, domačo prehrano. Njihove drobne rešitve se veda nikakor ne segajo v globalnost problema, so pa znak našega časa, ko preljuba zemljica in preljuba državica, pa še preljuba tovarnica, režejo vedno tanjše kose potice. Kdor si je sezidal novo hišo, ali obnovil staro, je vsekakor namestil centralno ogrevanje na nafto. Zadeva je vsekakor komod: pritisneš gumbek, v kotlu v kleti zagori in kmalu je vsa hiša prijetno topla. Gozdiček za hišo se je tako z leti zarastel, drvarnica je ostala prazna (govorimo o ljudeh, ki živijo na vasi), hiša pa je bila prijetno topla. Potem je iz naftnih pip začelo teči vedno dražje gorivo in ljudje so se ponovno spomnili na gozdiček za hišo. Pred nedavnim sem šel kupovat v Furlanijo nov štedilnik, štedilnik po starem, z opeko med ploščami iz litega železa. Ko smo sklepali kupčijo, smo na seznamu novih kupcev videli kar lepo število Grgičev, Kalcev in drugih tipičnih imen iz naše vasi. Povedali so nam, imajo veliko kupcev s Krasa. Če si danes gradiš hišo, se ti verjetno nihče več ne bo smejal, če želiš imeti v kuhinji lep štedilnik in nastaviti v sobo peč, ki greje in ki ni tam samo zaradi lepega videza. Tako smo ponovno blizu starega; kdor ima gozdiček in lahko zastonj dobi drva, bo šel rade volje s sekiro, ali z motorno žago kaj posekat, da ne bo pozimi zeblo. Centralno ogrevanje na nafto ali na plin vsekakor prav pride, presketajočih zubljev v peči, ali v štedilniku pa tudi ne gre podcenjevati in še toplota je bolj zdrava. Alternativna energetska politika je tu, čeprav le družinska. Podobno se dogaja z vrtovi. Ljubezen do vrta, do gojenja raznih solat, paradižnikov, fižola, krompirja, peteršilja itd. je lepa ljubezen, danes pa postaja tudi donosen konjiček. Meščan, ki pride v vas, rade volje sprejme od znancev koš krompirja in solate. Cene na tržnicah so dokaj zgovorne; zelenjava je postala luksus; peresa radiča je treba previdno in spoštljivo šteti: pero tebi, pero meni itd. No, stvar ni še tako resna, skoraj tako pa je le. Tudi marsikateri hlev se je ponovno napolnil, vsaj z zajci in prašičem, na dvorišču pa se pasejo kokoši. Nekoč so pravili, da je prašič tgospod* v hiši, potem so go spoda odslovili, na njegovo mesto je fant pripeljal »hondo*. Pa so se tudi tokrat stvari nekoliko spremenile; ravnat doma prašiča, seveda, če imaš nekaj obdelane zemlje, se izplača, kot se izplača gojiti razne vrtne živali. Simbol nove usmeritve so tako postale zmrzovalne skrinje. Hladilnik j« v kuhinji, v kamri pa brni lepa in polna zmrzovalna skrinja. Najprej jo je kupil sosed, v nekaj mesecih si jo je nabavilo tri-četrt vasi. Tako uživa družina sredi zime domač grah, in morda celo domače jagode, da ne govorimo o prašiču in o kosih telička, ki so lepo zloženi v ledenici. Na gospodinjskih računih se tudi to pozna in rdeča lučka postaja malce bolj bleda; in še gotovi smo, da uživamo zdravo hrano, brez barvil in konservansov; domača makrobiotika, čeprav jo *kvari* svinjska krača. Vse te zadeve, o katerih pišemo tako prozaično, so vsekakor zelo resne in vidne. Jasno je, da veljajo le za ljudi, ki živijo na podeželju in imajo vsaj nekaj obdelane zemlje. Meščanu čas tudi v teh stvareh na prizanese, kot v marsika terih drugih ne. te od nekdaj namreč ne velja več pravilo, da pomeni mesto gosposki stan. Skromni vrtički, obdelane njivice in živahen hlevček so torej idila, ki terja precej truda, a hkrati lepo zaokroži številke plačilne kuverte, (ant) no 20 ali 30 odstotkov. To je za poprečnega k' nca že "rikupnejše, kajti malokdo še zaupa pretiranim popustom. Zato se taki kupci odločajo za dobre trgovine, kjer lahko s sicer nekoliko manjšim popustom dobijo boljše blago. Da bi se bolje seznanili s tem pojavom, smo se podali na ogled po mestnih ulicah. Same cene v izlož*' h ra ne povedo še vsega. Tako smo stopili v nekatere t-govine in se por nimali o vprašanju popustov. Od prodajalk nismo veliko k vedeli. Nerad' odgovarjajo, ker se bojijo, da bi z »napačnim* i dgovorom oškodovale trgovino. Poslale so nas raje h gospodarjem, seveda če so ti bili v trgovini. Tudi le ti pa neradi povedo, koliko blaga prodajo s popusti. Največkrat se i-nažejo rekoč, da gre prodaja približno kot prejšnja leta. Priznali pa so, da mladi bolj malo kupujejo poletne obleke s popusti. To zato, ker jih bodo letos nosili le še slab mesec, prihodnje leto pa ne bodo več v modi. Zato prodajajo avgusta, to je v času razprodaj, predvsem t'ka oblačila, ki jih človek lahko nosi tako letos kot pa čez pet let. Take vrste oblek pa kupujejo predvsem nekoliko starejši ljudje, recimo nad 40. letom in kot po navadi so pri tem ženske tiste, ki največ porabijo. Sojenje zaradi ropa Na kazenskem sodišču, ki mu je predsedoval dr. Brenči, so včeraj obsodili po hitrem postopku na eno leto in štiri mesece pogojne zaporne kazni 26-letnega jugoslovanskega državljana Gorana Mandiča. Sodniki so ga spoznali za krivega ropa v neki veleblagovnici na Trgu Goldoni. Mandič je — po trditvah javnega tožilca — vzel, ne da bi plačal, dve mesni konzervi, v vrednosti 2000 lir in ko ga je neki uslužbenec hotel ob izhodu ustaviti, ga je le ta napadel s pestmi. Mandiču je sodišče naprtilo tudi denarno kazen 150 tisoč lir in ga nato izpustilo na prostost. Avto v plamenih V Ulici Coroneo se je predvčerajšnjim vnel avto znamke autobianchi 111 s tržaško registracijo 145006, last 58 letnega Antonia Montesona iz Ulice D’Alviano 84. Ogenj je izbruhnil v prednjem delu avtomobila ki ga je takrat upravljal 20-letni Mon-tesonov sin Roberto. Voznik ni utrpel poškodb, gmotna škoda na vozilu pa je znatna. ti problematiko zaščite narave. WWF šteje v Italiji danes približno 30 tisoč članov, v naši deželi pa je v to organizacijo včlanjenih približno tisoč ljubiteljev narave. Tržaška sekcija WWF, ki je gotovo med aktivnejšimi v državi, se danes sooča s številnimi problemi, ki so vezani na zaščito narave in na onesnaževanje okolja. Posebno pozornost posveča razpravi o umestnosti izgradnje premogovoda v našem mestu, to seveda zgolj iz ekološkega vidika. V pričakovanju toč-nejših načrtov o tem objektu, pa je ža sedaj jasno, da bodo milijoni ton premoga stalno predstavljali nevar nost za onesnaževanje zraka in vode. Prvotni načrt premogovoda predvideva tudi namestitev modemih naprav, ki bi v primeru vetra zaustavile razpršitev prahu v zrak, kar bi bilo za čistočo okolja v mestu res usodno. ^Podobne naprave pa so doslej prei^riili le v tistih pristaniščih, kjer je jakost vetra dokaj enakomerna in ne beleži večjih sunkov. V Trstu pa predvsem pozimi piha večkrat močna burja in ni znano, če bi take naprave sploh lahko kljubovale tako močnim sunkom. To je bistveno vprašanje, ki upravičeno zaskrblja WWF in to tudi zaradi tega, ker v Italiji ob predstavitvi načrta za večji industrijski objekt ni obvezno izdelati tudi študijo o njegovem usklajevanju z naravnim okoljem. Med rednim delovanjem WWF v Trstu pa igra zelo važno vlogo tudi zaščita kraškega okolja in boj proti urbanističnim špekulacijam, ki kršijo lepote narave. Že nekaj let v okviru te organizacije uspešno deluje prostovoljna protipožarna služba, ki je s hitrimi posegi večkrat preprečila številne požare na Krasu. Le škoda, da je ta služba preouščena sama sebi in ni deležna podpore s strani pristojnih upravnih organov. Ta mednarodna organizacija posveča tudi veliko pozornost Ghnščici ter podpira prizadevanja dolinske občine za ustanovitev naravnega parka v tem prelepem o-koliu naše okolice. V ta namen bo WWF v kratkem sprožila tudi večjo akcijo sensibilizarije o vprašanjih zaščite okolja, ki bo namenjena predvsem tistim Tržačanom, lažnim ljubiteljem narave, ki puščajo ob nedeljah za sabo kupe smeti na Krasu. Kot smo včeraj pisali v našem dnevniku, WWF tudi pozorno sledi vsem poskusom gradbenih špekulacij pod obalno cesto med Križem in Grljanom, ki bi zadale smrten u-darec že itak tako izrabljeni obali. Ni rečeno, da ne bodo velike gradbene tvrdke kmalu ponovno »prešlo v napad* in skušale izsiliti od dežele dovoljenja za gradnjo elitnih turističnih objektov na tem področju. Odprtih problemov, ki zadevajo zaščito okolja v našem mestu in o-kolici, kot vidimo ni malo. Tržaško sekcijo WWF čaka kot kaže »vroča jesen*, prizadevanja za ohranjeva-nje ravnotežja med naravo in človekom pa bodo kronana z uspehom le, če jih bo redno spremljala pozornost javnega mnenja in zavest vsakega posameznika, da se z naravo ne gre šaliti. Povišek obrestnih mer za posojila Zakladni minister Andreatta je s posebnim odlokom določil povišek o-brestnih mer na posojila, za kar so že pred časom zaprosili skrbniški zavodi. Nove obrestne mere se bodo odslej sukale od lOJjlLodst,. do 11,75 odst. *. ■ ■ Dunajska filmska družba »Team Film Produktion* snema v teh dneh v nekaterih tipičnih predelih starega Trsta posnetke televizijske nadaljevanke «Emigranti», ki jo bo Pn' hodnje leto predvajala avstrijska televizija. Poleg nekaterih znanih nemških in avstrijskih igralce^ «nastopa* v nadaljevanki (kot vidimo iz zgornje fotografije) tudi star esesovski mercedes. Zaradi snema' nja TV nadaljevanke bodo tudi danes v Starem mestu nekatere ulic* zaprte za avtomobilski promet. V Dutovljah praznik kraškega terana Organizacija združenega dela Ti' mav iz Sežane bo v soboto in n®' deljo, 22. in 23. avgusta pripravila v Dutovljah deseti tradicionalni praznik kraškega terana in pršuta- V soboto ob 18. uri po sončn* uri bodo odprli razstavo domač*" slaščic. Ob 19. uri bo nastopi*0 Gledališče brez tretjega iz Kopr* s komedijo Andreja Jelačina «P*k' nik s tvojo ženo*. Po tej predstav* bodo izbrali kraljico terana. V nedeljo se bodo ob 10. ^ zbrali kooperanti, ki sodelujejo * SOZD Tima v. Popoldne ob 14. ufl bo na sporedu sprevod okrašenih vozov in lipiške kočije, sprevod b° spremljala pihalna godba iz Prv®’ čine. Ob 17. uri bosta nastopila p«Y' ska zbora iz Avbra in Dutovelj- 0° 18. uri bosta na vrsti slavnostn gc^vor in podelitev priznanj pride' lovalcem kraškega terana. 'L P0 ODOBRITVI ^ILNEGA 2AK0NA KAKO JE Z OMEJITVAMI PRI NABIRANJU GOB? Deželne oblasti nas zadnje čase kar naprej seznanjajo z raznimi pobudami ekološkega značaja. Kaže. da je za varstvo narave vedno več posluha. Tako bodo v kratkem razobesili vsepov sod po deželi lepake z zaščitenimi rastlinskimi vrstami. Kot znano, ie dežela sprejela zakon, ki nesi številko 34 in datum 3. junija 1981, s katerim je zaščitila celo vrsto rastlin in nekatere manjše živalske vrste, ki so navadno v precejšnje veselje sladokuscev, kot so na primer žabe in polži. Pobuda je nedvomno pomembna in hvalevredna, zlasti če upoštevamo, s kakšno brezbrižnostjo ravna človek z naravo. Istočasno pa odpira tudi nekatera vprašanja in določeno zaskrbljenost. Zlasti med gobarji, kajti zakon št. 34 predvideva tudi zaščito gob. Le-teh po novem ne bo mogoče več pobirati vsevprek. Tudi število tistih, ki se bodo lahko s košarico v roki podali po kraških gmajnah, travnikih in gozdovih, ali pa tudi drugam, bo odslej zelo omejeno. O vsem tem pa zakon, kot običajno, ne govori povsem jasno. Dejansko je prepuščeno posameznim gorskim skupnostim in pokrajinskim upravam, da izdelajo ustrezne pravilnike, ki bodo urejevali gobarstvo v teh krajih Te uprave morajo dejansko določiti, koliko kilogramov PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO MALA ČRNA KRONIKA Avto povozil priletno žensko V Drevoredu D’Annunzio, in sicer v višini hišne številke 28, je prišlo včeraj, nekaj po 10. uri, do prometne nesreče, v kateri se je poškodovala 85-letna upokojenka Ve-ronica Bastiani Vd. Terenghi (Ul. Rigutti 13). Priletno žensko je povozil avto znamke citroen ami 8 s puljsko registrsko tablico, ki ga je upravljala 31-letna jugoslovanska državljanka Piroška Rozumberški. Bastiani-jevo so sprejeli na ortopedskem oddelku glavne bolnice, kjer so ji določili 20-dnevno zdravniško oskrbo. Nenavadna nesreča na morju Približno dve milji pred Seslja-nom se je včeraj popoldne okrog 14. ure pripetila precej nenavadna nezgoda: osem metrov in pol dolga jadrnica, last 29-letnega jugoslovanskega državljana Maria Be-lottija iz Beograda, je zadela drugo, devet metrov in pol dolgo jadrnico, poimenovano Tatapa, ki je last Tržačana Bruna Vanicha (56 let, Strada del Friuli 32). Do trčenja je prišlo, ko se je Be lotti vozil iz Tržiča proti Trstu in je za kratek čas pustil krmilo ter se spustil v kabino. Na srečo ni bilo hujšega, tako da sta jadrnici mogli brez tuje pomoči — sicer počasi — pripluti do sesljanskega pristana. Na mesto so prišli karabinjerji iz Devina gob bo vsakdo, ki bo imel ** to seveda ustrezno občinsko doV°* ljenje, lahko dnevno nabral. M®n“. naj bi v teh krajih dovolili tri k1' lograme. Prav tako bo treba do*0; čiti, koliko dovoljeni bo lahko ,z dala vsaka občina. Kaže, da bo o orimer za tržaško občino le 500 o°' voljeni. Skratka, vprašanje je odprto, ker gorske skupnosti *n hjj krajinske uprave še niso izdela pravilnikov, kar pomeni, da n° zakon dejansko ne bo oDeratiV® pred 1. januarjem prihodnjega 'et*' Po drugi strani vsebuje z®K®J določene omejitve, ki bodo °r* gotovo razveselile kmetovalce, ki vse preveč in upravičeno Pr'[°!ij|i jejo, da se po njihovih obdela*V površinah sprehaja preveč izl®1 kov, kar povzroča tudi precejšni škodo, člen 12 namreč predvide' ’ da lastnik lahko prepove nabir®” gob na svojem zemljišču Posmrtne ostanke msgr. Fogarja bodo prenesli v Gorico Posmrtni ostanki msgr. Lu*^ Fogarja, bivšega tržaškega šk? bodo v teku leta preneseni iz v njegovo rojstno mesto Gorico-kopali jih bodo v cerkvi sv. ba* • ki je priključena semenišču: 8 fllj ška škofija je namreč prejel® Vatikana potrebno dovoljenje premestitev posmrtnih oslaLje-msgr. Fogarja, ki so sedaj v.. jjD ranski baziliki v Rimu. Prenesi' L. bodo, ko bodo dokončana obn0 y vpna dela, ki so sedaj v tek0, goriškj cerkvi. Msgr. Fogar je vodil tržaško . fijo v obdobju od leta 1924 do .. ta 1936, ko je moral po volji ’ stičnega režima s soglasjem p/™ stolice odstopiti mesto nad** Antoniu Santinu. Škof Luigi se je odlikoval po strpnosti ih L,-vičnosti in po tem, da je branil P vice vseh svojih vernikov de na njihovo narodnost in J 20. 8. 1980 8. 19»! Minilo je leto, odkar nas je zapustila naša draga žena »° mama EMILIJA BUSINELLI roj. OSTRUZZI Z žalostjo se je spominjajo mož Ferrnrrin, s'’)ova Fulvio in More*10 a ženo Normo ter vnukinja Breda Salež, 20. avgusta 1981 Tovarišu Armidu Ukmarju ob njegovi sedemdesetletnici Danes praznuje svoj sedemdeseti Rojstni dan tovariš Armid Ukmar. ^ kar pri dobrem zdravju ga praz-nuje ob prijetni zavesti, da je to prehodil častno in uspešno, ter ^Polnil, kolikor mu je le bilo mo-8°če, vse dolžnosti in naloge, ki so bile na njej poverjene. Iskre-®° mu ob tej priložnosti čestitamo, ‘eleč mu od srca še za dolgo vrsto |et naprej trdnega zdravja, sreče *n zadovoljstva. Prepričan sem, da bi me kar nekam očitajoče pogledal, ko bi se J^nadoma znašel ob meni v trenutku, ko pišem teh nekaj priložnostih misli o njem, ter me skušal Prepričati, da tak članek vendarle i najbolj nujen in umesten. Sodim, da bi zelo napak storil, če bi ustregel taki njegovi želji. Ko se dandanašnji v časnikih dnevno nakopiči nič kolikšno obilje prav neverjetnih slavospevov, hvalnic, čestitk ipd. tudi v zvezi z ljudmi in primeri, ki tega sploh niso vredni, se človek sam od sebe sprašuje, zakaj pa ne bi izrekli, ob priložnosti, kot jo predstavlja praznovanje neke sedemdesetletnice, nekaj iskrenih prijateljskih besed tudi v počastitev in priznanje nekoga, ki to resnično zasluži, ker je v življenju veliko postoril, za druge bolj kot zase, za širše interese skupnosti, za svoje napredne narodne in revolucionarne ideale. Potemtakem naj se tovariš Armid nikar ne huduje, ko bo prebiral te vrstice, češ, kaj pa je tega treba bilo. Svoji skromnosti navkljub, naj raje prizna, da ni ne koristno ne nujno ne potrebno in tudi ne pametno, da bi vedno ostajali v senci nekakšne anonimnosti naši najbolj zaslužni in pošteni ljudje. V takšem svojstvu ne morejo biti vzorniki nikomur, je pa velika potreba, da bi prav to bili. Tovariš Armid je ugledal luč sveta 20. avgusta 1911 v Križu, kot član družine skromnega slovenskega klesarja. To je torej bilo še v času črno-žolte avstro-ogrske monarhije, ki ji je slovenski človek stoletja hlapčeval. Preverjena, zgodovinska resnica pravi, da je stara Avstrija bila ječa narodov, kot je bila v svoji okoreli konservativnosti obenem tudi ječa za vse delavne ljudi, za vse napredne ideje in gibanja. Slovenski ljudje, kot pripadniki majhnega naroda in označeni za nezgodovinsko ljudstvo, so bili zahvaljujoč se temu podvrženi (“■AminatnuiiHiHiM...imuni......................................................... Razstave SKD Tabor sporoča, da bo raziva »Narodne noše v izdelavi* v Posvetnem domu na Opčinah od Prta do jutri, 21. avgusta, od 19. do «• ure. Na Uradu sv. Justa je še vedno ?“prta razstava »Perujsko zlato*. Obiskovalci si jo lahko ogledajo v?a^ dan od 10. do 19. ure Tržaška občina sporoča, da se o0 ®° v tem mesecu v občinski umet-hostni galeriji zvrstile naslednje r®zstave: še danes, 20. avgusta bo h* vrsti ex tempore. od jutri, 21. do ? avgusta bodo razstavljena dela “rune Berlotti-Frausinove in Luigija 0rginija ter od 29 avgusta do 6. ?®Ptembra dela Renate Velicogna “hznakoffove in Lucia Covre. Kino še dodatnim diskriminacijam. Ista pesem se je rotem nadaljevala s prihodom Italije, vendar v še bolj zaostreni, brutalni obliki. Najbolj o-sveščeni naši ljudje so vse to čedalje teže prenašali. Vsakodnevno izkoriščan kot delavec, poniževan kot Slovenec, je tako čutil in mislil tudi Armidov oče, kraški kamnar. In je sedmerici svojih otrok prav tako vcepil svoj gnev proti vsakršni obliki izkoriščanja, proti vsem oholim tujim gospodarjem in osvajalcem. Kar je mladi Armid izvedel od očeta, si je trdno zapisal v svoji glavi. Zelo zgodaj je dozorel, doumel bistvo zgodovinske; j pomena delavskega razreda in njegovega boja za naprednejše, svobodnejše oblike družbene ureditve, kjer ne bo mesta za orisilo, diskriminacije in izkoriščanje. Leta 1927 se je približal organiziranemu delavskemu gibanju, naslednje leto je postal član komunistične mladine. Na poletje istega leta je bil aretiran, po izpustitvi stalno nadzorovan in preganjan. Ponovno aretiran 19. junija 1934, po šestmesečnem preiskovalnem zaporu, je bil konfiniran v kraju Can cellaro pri Potenzi, nato premeščen na otok Tremiti. Po prestani kazni izpuščen, nato spet aretiran 16. junija 1940. Po enoletnem zaporu v Trstu in Kopru, na Tomažičevem ODLOČBA TRUSKEGA PRISTANIŠKEGA POVELJSTVA Kdo bo skrbel za ureditev obale če ne bo vstopnine za plažo v Gradežu? Le to viščarska ustanova, ki skrbi za plažo, zaposluje 250 ljudi: precej bi jih ostalo brez dela - Z izkupičkom vstopnice skrbijo že od nekdaj za eno najbolj urejenih in čistih plaz ob Severnem Jadranu Gradež je eden redkih krajev v Italiji, kjer je treba plačati vstopnino za vstop na peščeno plažo. Ta privilegij, če ga smemo tako imenovati, izhaja še iz avstrijskih časov, ko se je turizem šele začel razvijati. Sicer pa imajo zaprta kopališča tudi v Portorožu in v 0-patiji ter še marsikje v jugoslovanski Istri, kjer izhaja tradicija prav tako iz avstrijskih časov. Zaprta plaža pa je v nasprotju s stališčem, da so vse plaže državne in da je treba dovoliti na vso obalo Italije dostop vsakomur, ki to želi, ne da bi moral za to plačati vstopnine. Nihče, naj bo to zasebnik ali javna ustanova, ne bi smela imeti pravice zapreti drugim katerikoli del obale. V zvezi s tem je prišlo pred nekaj leti do širše akcije nekaterih sodnikov, ki so prepovedali zapiranje plaž vzdolž vse italijanske obale. Marsikje so sodniki uspeli s tem, da so omogočili na plaže prihod vsakomur, ki je to želel, v procesu obsojen in ponovno pregnan ! mnogih krajih pa imamo še vedno Čestitke Danes bo ugasnila prvo svečko jNJA. Vse najboljše ji želijo noni ~&nica in Cvetka, nonota Bruno in ~'adl. pranoni Justina in Marija, pra-*°®o Pepi in praprababica Marija. .. 9^ L rojstnem dnevu male SONJE {* želita vse najboljše teti Franka in Kristina. Mal) SONJI ob njenem rojstnem #evu čestitata in želita vse najbolj oiamica in očka. »JSjanes praznuje rojstni dan WAL-. “R ROMANO. Iskreno mu čestita-",'ti želijo vse najboljše sestra Da-'Jana in vsi, ki ga imajo radi. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 20. avgusta * SAMUEL v?„9e vzide ob 6.11 in zatone ob tia ." Dolžina dneva 13.54 — Lu-vžide ob 22.52 in zatone ob 11.25. Jutri, PETEK. 21 avgusta IVAN Vr eme včeraj: naj višja temperaturi^ “6.2 stopinje, najnižja 17,1 stori ob 18 uri 24,6 stopinje, zrač „ llak 1015.3 mb pada, veter 4 km H-LUrP zahodnik. vlaga 43-odstotna, f, 0 jasno, morje mirno, temperatu-dtorja 21,5 stopinje. ROJSTVA in smrti .ILa sta SE: Jordan Ilija „9 in Sharon Kante. j*«Rli S0‘ 58 letna Bruna Stebel 5a ' i-ozej, 78 letni Antonio Peris-t(K • letna Anna Zuppini vd. Co- [1US|’ 67-|otna Giusf-pina Gracngna U1 Prodan, 66 lrtna 1-enpolda Rue-P°r Janič, 61 letni Enzo S>gno- Ariston 21.30 (na prostem) »Amarti a New York». Eden 17.00 »Gli occhi dello scono-sciuto*. Grattacieio 17.00 »Fantozzi contro tutti*. Fenice 17.30 »Giallo napoletano*. Cristallo 17.00 «Moonraker: opera-zione spazio*. Aurora 17.00 «Agente 007: Tuomo dalla pištola d’oro». Capitol 17.00 «La pantera rosa sfida 1’ispettore Clouseau*. Moderno 16.30 «Quando chiamo uno sconosciuto*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 »Una canaglia a tutto gas*. Nazionale 16.00 «Super orgasmo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatieo 15.00 »Boom sensa-tiom>. Prepovedan mladini1 pod 18. letom Vittorio Vcneto 16.00 «Frenzy». Prepovedati mladini 'pod 14. letom. Radio 16.00 «Bocca golosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 »Jack del cactus*. Valmaura (poletni kino) 21.15 «Grease». H>r Jame, bi letni h.nzo zvgno 57] k letni Ferrurcio Varriabasso, sto & Ppolo Scalia, 85 letni Erne “aglio. Dnevna služba lekarn Tj* _ tod 8 30 do 20.30) (]| . Cineastic a 6. Ul. Cavana 11. (oh olDi Giulie 2. Ul S Cilino 36. i,."^ do 13. ‘n od 16. do 20.30) 'Dante 7. Ul DellTstria 7. nočna «1 >'*RA LEKARN m , štev. 4 iz leta 1962, ki je spopad natančno opisal, hkrati pa je Ferme spregleda] in uporabljal tudi izvirno gradivo iz domačih in tujih arhivov*. Zato je tudi ta sestavek napisan predvsem na podlagi podatkov, ki sla jih zbrala dr. Škerl in dr. Ferenc. Potek spopada in Zelenova smrt Razlog, da so si trije člani TIGR — Zelen. Kravanja in Majnik -- poiskali zatočišče na Mali gori, je bilo dejstvo, da so Žele- •iiiiifiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiMiriiiniiiii« Piran vabi na mednarodni slikarski ex tempore V Piranu ponovno vabijo na mednarodni ex tempore, ki bo od 27, do 30. t.m. Prireja ga medobčinski zavod za likovno dejav-n< st Mbalne galerije - Piran». Kot vedno, bo tudi tokrat žirija mednarodna in bosta poleg jugoslovanskih slikarjev in likovnih kritikov v njej sodelovala še tržaški likovni kritik Sergio Molesi ter celovški akademski slikar Valentin Oman. Kot vedno, velja tudi za letošnji ex tempore pravilnik, iz katerega povzemamo, da bodo plahta in druge podlage žigosali v piranski Mestni galeriji od 27. do 29. avgusta med 7. in 19. uro in tudi zadnji dan, torej 20. avgusta med 7. in 10. uro. Vsak udeleženec, ki se priglasi za sodelovanje, sme žigosali dve podlagi. Kar se lem tiče, je možnosti veliko, in sicer prosta lema ali pa naslednji motivi: Istra, Piran, soline, morje, tihožitje z ribami in tihožitje z vinom. Tehnika je prosta, format pa sme biti najmanj 50x50 m največ 150x150 cm. Dokončana dela morajo bili predložena obalnim galerijam v nedeljo, 30. avgusta, do 10. ure in morajo biti opremljena za razstavo, torej v okviru ali z ledvico, na hrbtni strani vsakega dela pa mora bili označeno ime avtorja, naslov dela in prodajna cena. Mednarodna žirija bo izbrala najboljša dela in jih postavila v Mestni galeriji Piran m razstavo, ki bo trajala vse do 30. septembra. Uradno odprtje razstave in nagrajevanje zmagovalcev bo v nedeljo, 30. avgusta, op 19. uri jFudi letos je predvidenih več nagrad. Prva nagrada znaša 12.000 , dinarjev, druga 10.000, tretja 7.000. Sledijo nato štiri nagrade po- 7.000. in sicer nagrada skupščine občine Piran za najboljšo sliko na temo Piran: nagrada ', odprejo vrata. Ker patrulji ni nihče odgovoril, so trije odšli proti hlevu pred kolibo. Ko so stopili v hlev, so začeli nanje streljati iz kolibe in krogla je zadela orožnika Josipa Pišorna v'trebuh. Ustrelil ga je neznanec, ki so ga pozneje identificirali ped njegovim lažnim imenom: Djuro Jovanovič in šele v letu 1942 ugotovili njegovo pravo ime; Ferdinand Kravanja. Toda tudi eden od trojice, italijanski karabinjer, je začel streljati in obstrelil Kravanjo na čelu, nakar je ta hitro zapri vrata. Orožniki so se tedaj umaknili v zaklon in nekajkrat ustrelili proti kolibi. Vcdja patrulje Vincenzo Calderisi je poslal enega orožnika na karabinjersko postajo Ribnica po okrepitev. Drugega orožnika pa .je poslal v najbližji kraj po prevozno sredstvo za ranjenega Pišorna. Po polurnem streljanju med Zelenovo skupino in italijansko patruljo se je na vratih kolibe pojavil Anton Majnik., ki.ro. ga. domači orožniki takoj spoznali kot tamkajšnjega učitelja. Dvignil je roke in odšel proti patrulji, a je takoj opazil, da patrulja pazi bolj na kolibo kot nanj, izrabil je priložnost in naglo zbežal v gozd, tako da ga patrulja, ki je za njim streljala, ni zadela. Takšna je verzija italijanskega poročila o tem spopadu. Toda ta se ne strinja s pripovedovanjem dr. Draga Marušiča, bivšega ministra in bivšega bana Dravske banovine, primorskega emigranta, rojenega x Opatjem selu na Krasu. On je namreč zgodovinarju dr. Francetu Škerlu povedal, da je patrulja Majnika že uklenila. ta pa je ob ugodni priliki sunil stražarja in pobegnil kar z ukle-njenimj rokami. Dr. Marušič je namreč poznal delovanje Krava-njeve skupine in tudi iVIajnikovo sestro, kmalu po spopadu na Mali gori pa je od poletja 1941 postal član .vrhovnega plenuma OF kot predstavnik tako imenovane ministrske skupine OF, pozneje pa je bil član AVNOJ in tudi minister v vladi Tito - šubašič. Čez Kakšne pol ure je za Majnikom prišel iz kolibe Kravanja z dvignjenimi rokami in krvaveč iz rane na glavi in v levem boku. Ko ga je patrulja prijela, je izjavil, da v kolibi ni nikogar več, česar pa mu niso verjeli. Zato so kolibo še naprej nadzirali. Nato je orožnik pripeljal zdravnika in ljudi z nosili, drugi orožnik pa iz Ribnice poveljnika karabinjerske postaje marešala Carboneja s šestimi novimi karabinjerji in ved iz prvega bataljona drugega polka divizije sardinskih grenadirjev, ki sta ga sestavljali desetina strelcev in desetina minome-talcev z minometi kalibra 81 mm. Vojakom je poveljeval podporočnik Tagienti. Četo strelcev pa siak«T» puir.lh troskov* ** HBioftttVanJ a navoenis* tiivso aaijratjtai;« vl-dt * *<«.»«» 1946. 4 »• ' J**"............................................ I 4 **»« ..............».n,....«...,«, o Ki --.. h*** ......................m....... ' Z 17 di ta, pri katerem se nameravamo ustaviti. Nedolgo tega se je angleški publicist John Glasworth lotil nič kaj hvaležne naloge rekonstruirati nalogo mornariškega kapitana Petra Ferenčiča iz Pulja in nje govih sodelavcev, ki jim je bila kaj ob koncu druge svetovne vojne naložena odgovorna naloga, da v neki papirnici blizu Londona uničijo 80 ton dinarjev, to se pravi nove bankovce, ki jih je pripravila jugoslovanska begunska vlada v Londonu, ki je. računala, da se bo vrnila v deželo in ponovno zavladala. Angleški publicist John Glasvrorih je prišel sedaj v Pulj in Opatijo, da bi zbral dokumente o akciji, ki jo .je vcdil Petar Ferenčič v času od 5. oktobra 1945 do 11. marca 1946 Ustavimo se pri Petru Ferenči-ču ali pri «barbi Peri», kot so mu -_44 u - : J y i ' ' ** * '> >' ♦G ' ' ' «*tra.e*ot i juti,.;-, i Utt&m X ?«bsru*ra Jfctnr ruSa*go r,—'ri pa clp fH‘i likovni domišljiji umet pika 22.50 V zramenju Koper 17.30 Film 19.00 Odprta meja 19.30 Slovenski pop: Veno in Melita Dolenc 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.35 Rififi v Amsterdamu - ffl® 22.00 Danes 22.10 Blue nude - film Zagreb 18.15 Babičin vnuk 19.45 Zabava vas Da- j Allcn 20.50 Vse se je začelo z žitom ŠVICA 18.35 Poletni program za otroke 20.40 «Sette dollari sul resso* film 22.15 Jazz club TRST A 7.00 , 8.00, 10X0. 13.00, 17.00, 19 00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; Radijski mozaik; 8.10 Danes bomo govorili o... - Glasbene 'spremljave - I- arhiva: Da lašn.je branje: • Teden kot Vsi drugi*; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in plo ščah; Poldnevniški razgledi: 11 30 Zanimivosti doma in po svetu -Na počitnice - Moj konjiček: 13.20 Poštni predal: Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila: Popoldanski program: 14.10 Skladatelj -dirigent: 14.30 Otroški kotiček; 14.50 Danes smo izbrali: 15.30 Portreti (naših igralcev); 16.00 Glasba v razvedrilo: Razširjeni obzornik: 17.10 Skladbi za zbor... - Četrtkova srečanja; 18 20 Priljubljeni motivi. koPER (Italijanski program) 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 8.15 Horoskop; 9.00 Ca-sadei; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.15 Orkester Red Castle; 10.45 Horoskop- 11.00 Vsi jih poslušajo; 11.15 Festivalbar; 11.32 Kirn; 12.C0 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 15.36 Glasbeni collage; 16.00 Discorama; 16.45 Mini juke box; 17.00 Goldo- nijeva dela: «Lažnivecs>; 17.10 Izbrani za vas; 17.32 Crash; 17.55 Rubrika o knjigah: 18.00 Grož-njan '81; 18 30 Muratti mušic; 19.10 Srečanje z Jennv Sorrenti jn Wilson Pickett; 19.45 Nasvidenje jutri. ‘; KOPER (Slovenski program) 7.50. 8.25. 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Otvoritev, glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestili in reklam"- 7.37 Kino-spored, objave; 8 15 Najava sporeda: 8.30 Zaključek; 9.00 13.00 Val 202; 14.00 Najava sporeda in, pregled dogodkov'; 14.05 Popevke se vrstijo; 14.40 Minute z ansamblom Boris Kovačič in Tone Kmetec; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.40 Glasbeni notes; 1G.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Glasba po željah; 17.00 Mladinska oddaja; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba, objave; 18.00 Zaključek. RADIO 1 7.00 , 8.00,40.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00, 7.58, 9.58, 10.55, 11 58. 12.58 'Zeleni val; 7.15 Glasbena kombinacija: 9.00 Radio anchč noi; 11.00 štiri četrti- ne; 12.03 Ljubezen pomeni...; 15 0® Errepiuno - poletje; 16.30 Trinajst noči s Sadejem; i7.04 Jeppe; 19.D Srednji val 546,4 549 kilohertzov metra ali UKV? - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz | Zgodovina jazza; 19 4) «La 1110 glie ingenua e il marito malatrP-radij, priredba; 21.02 Pianist Ar' tur Rubinstein; 22.00 Objektiv Ev' ropa. RADIO 2 7.30, 8.30 , 9.30, 11.30, 12.30, 15.30-17.30, 19 30 Poročila; 6.00 do 8-4,6 Poletni dnevi; 9.05 Caroline Ch4' rie; 9.32 Luna v vodnjaku' D J; Tisoč popevk; 13.41 Sound - Tracki 15.00 Intervjuji; 15.37 Popoldan-skl program; 19.00 Korak nazaj! 19.50 Oddaje za šolo; 20.30 •*' Strauss: «Cigan baron* opereta LJUBLJANA 6.00, 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, l®-00' 15.00 Poročila; 5 30 Dobro juh'0-rojaki na tujem!; 5.50 Dnevni ko-ledar; 6.30 Prva jutranja krof»' ka; 7.10 Prometne informacij6, 7.20 Rekreacija; 8.00 Druga jutra' nja kronika; 8.45 Dobro jutro, 0 troci!; 9.08 Z glasbo v dober dani 9.30 Mladina poje; 10.05 Z radion na poti; 10.40 Turistični napet" za naše goste iz tujine; 11.05 ‘te' zervirano za...; 12.35 Znano in Prlj ljubljeno; 1310 Znr e melodij6' 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 [J vasi do vasi; 14,00 Danes do D-' 14.20 Obvestila m zabavna g'aS. ba; 14.30 Priporočajo vam 15.05 Mehurčki; 15.20 Koncert ^ mlade poslušalce; 15.40 Jezikov11 pogovori; 16.00 Dogodki in od'1'6 vi; 16.30 Zabavna glasba; 1®?[| Radio danes, radio jutrih Vrtiljak; 18.00 Studio ob 17.; l^te Vsa zemlja bo - nami zapelo."; 19.15 Lokalne radijske postaj6' 19.35 Beethoven; Sonata op. 30*. violino in klavir; 20.00 RadiJ-sl' dnevnik; 20.25 Qbvesti)a in zal,a'! na glasba; 20.35 Lahko noč, otr cil; 29.45 Minute z ansamble' Milana Farleža: 2L00 četrtkov' v čer domačih; 22 05 Literarni v čer - Podoba našega NOB - V7.I 22.45 Lepe melodije; 23.00 Nf>sl rojakom po svetu: 23.15 Inf ort11 tivna oddaja: 23 25 Iz naših sp6 redov: 23.30 Plesna glasba; 00-Lirični utrinki; 00.10 Paleta Pa pevk jugoslovanskih avtorjev; O'-Nočni program - glasba. atletika _________NA MEDNARODNEM MITINGU V ZURICHU Sinoči nova svetovna rekorda na 110 m z ovirami in na miljo Prvega je postavil Nehemiah, drugega Coe - Tudi v drugih disciplinah vrsta odličnih rezultatov - Dva italijanska rekorda Fontanelle Zt)RICH — Mednarodni atletski jtuting v Ziirichu, ki sodi med najkakovostnejše vsakoletne atletske Prireditve na svetu, je tudi letos P°vsem izpolnil pričakovanja: poleg Vrste odličnih rezultatov so dosegli na tem tekmovanju tudi dva svetov-na rekorda (na 110 m z ovirami ter v teku na miljo) in če k temu dodamo tudi res napete boje v posameznih disciplinah, pc'—n je bila to Vsekakor velika atletska predstava, k1 se je odvijala pred do zadnjega kotička polnimi tribunami. Prvi svetovni rekord večera je P°atavil Američan Reinaldo Nehemiah na progi 110 m z ovirami, kamro j} pretekel v 12”93 ter je s tem rasom popravil svoj lastni doseda-nH svetovni rekord na tej razdalji ?a 7 stotink sekunde. Prejšnji rekord je Nehemiah postavil 6. maja v Los Angelesu. Nehemiah, ki je lelos 110 m z ovi-rami že pretekel v 13”17 (kar je bil drugi najboljši sezonski rezultat na pVetu, za 13’TO njegovega rojaka posterja) je prvi človek, kateremu v uspelo to razdaljo premagati v dasu pod čarobno mejo 13 sekund, ja temnopolti atlet je izjemen teka-ski talent in je veren naslednik slo-v,tih atletov kot so bili Milbum, Da-yetlPort, Hayes, Jones, Calhoun, Dil-Iard in drugi. Za drugi svetovni rekord je poskrbel sijajni angleški tekač Seba-stian Coe na eno miljo dolgi progi. 0 »britansko* razdaljo je pretekel *J*48"53, medtem ko je bil stari akord, katerega je njegov rojak teve Ovett postavil 1. julija lani v s’u, za 27 stotink sekunde slabši. C°e je nameraval spotoma popra /Ui tudi svetovni rekord na 1500 m, endar so mu ure tam zabeležile as 3’33’’28, Ovettov svetovni rekord P® je 3’31”36 ter je Coe bil ob pre-°du te razdalje torej precej počas-oeJSi. i. S tem teku je sodeloval tudi Ita-Oan Vittorio Fontanella, ki je izčistil priložnost, se pustil »vleči* .n je postavil kar dva nova itali-Janska državna rekorda: miljo je Pretekel v 3'52"31 (stari Aresejev je bil 3'56”7), 1500 m pa v ’93 (prej Aresc 3'36”3). Oba re orda sta bila stara že deset let. lt REZULTATI i 15°0 m moški 1 Nemeth (Av.) V Aquita (Mar.) ■;^derer (ZRN) .. W0 m ovire moški j ™oses (ZDA) 3 Phillips (ZDA) 3 ,^dliams (ZDA) . m moški j Lattanv (ZDA) t P!oyd (ZDA) to?1™ (Fr ) , au® m moški j Assman (ZRN) s' jtuermeling (Niz.) • ®mer (švi.) oiO m ovire ženske 2 Naightower (ZDA) 3'hanger (Pol.) Perka (Pol ) , Kladivo 2 P*ehm (ZRN) 3 "teuk (NDR) /Pioghaus (ZRN) •^lando (It.) m moški j-Smith (ZDA) 3 Sc h n '^iley (ZDA) 'mid (ZRN) 3\37"47 3’37”69 . 3'38”44 47”64 48"97 49”25 10”09 10”26 10"29 1’47”27 1'47"61 1’47”72 13”06 13" 10 13"22 77 30 m 74.70 m 74,60 m 73,18 m 45''14 45"18 45''24 8’51’'37 8’53”91 8’55' '07 . ^®00 m ženske j' "aitz (Nor.) 3' Nerin iZDA) ' a Jedrnann (ZRN) mednarodnem mitingu ^okaj kakovostna udeležba v Caorlah vCAORLE (Benetke) - V nedeljo f0,\ Caorlah pri Benetkah medna-ni atletski miting, ki se ga bo-tj udeležili najboljf1 jtalijanski atle-ha.t ®g Italijanov bo v Caorlah t^atupilo tudi precej afriških atle-fjs ‘ za katere bo tekmovanje ko-ft,0na Priložnost, da preverijo for-^Pfed svetovnim pokalom v Rimu. j. a nedeljskem mitingu bo v o-kj etiopski dolgoprogaš Yifter, v omagal na olimpijskih igrah hje!ku na 5-000 in 10.000 m. Poleg bosta nastopila še Kebir in fen P°no- ki skupno z Yifter-jSodita v vrh svetovne atletike, do n itali janskimi tekmovalci boli p^topaii tudi Fontanella, Zulia ^'haud in Doriova. ovanie ho neposredno pre-in 5.a tudi italijanska televizija, Slcer od 16.00 do 17 30. ^ERPOLO u9oslavija izenačila ft®« ZDA tjv/'CGRAD — Jugoslovanska dr igfa)a reprezentx.nca v vaterpolu je sC, neodloč-em. 4:4 v prijatelj ^ “ srečanju z ZDA. fcl^VANJ ^*urrl» za EP v Splitu h ^ ~~ Italijanska plavalna zve-v $nwa evropsko prvenstvo, ki bo V®isat U ^ 5- do 12. septembra. a sledeče nlavalce: Si.,. MOŠKI hi p, j v vodo — deska: Rinaldi Ita^iiam; stolp: Rinaldi in Ita $kn,. ŽENSKE v vodo — deska- Aor in stolp: Fusco in Schermi; ?tio- °{Jlzirano plavanje — posame ht Angelis: dvojice: Zenobi atorc; ekipno: Zenobi, Pajrto- re, Lo Monaeo, Cervo, Ripetti, Te-renzi, Rosati, De Angelis; rezervi: Crimini in Leli. KOLESARSTVO ZuRICH — Švicarski kolesar Max Hurzeler je popravil svetovni rekord v enourni vožnji za motorjem. Hurzeler je v eni uri prevozil 81,91 km. Prejšnja znamka je pripadla Italijanu Grifoniju (76,930). Poleg tega je Švicar izboljšal svetovni rekord na 50 km v 37’23"66, s poprečno hitrostjo 80,228. # * # BADEN (Švica) — Italijan Fa-brizio Verza, ki se je uvrstil na sedmo mesto v drugi etapi amaterske kolesarske dirke »Vilhelm Tell», je zasedel prvo mesto na skupni lestvici te amaterske dirke. * * • NOVA VES — Sovjet Andrej Ve-dernikov je osvojil mednarodno a-matersko kolesarsko dirko po Slo- vaški. 10. in zadnjo etapo te dirke je včeraj osvojil Sovjet Naumov. * * * BASSANO DEL GRAPPA — V Bassanu del Grappa se je v torek začela šestdnevna kolesarska dirka, na kateri sodelujejo amaterji in profesionalci. Na sporedu so vožnje za motorji, zasledovalne vožnje in hitrostne vožnje. Med profesionalci nastopajo tudi Saronni, Battaglin, Vandi in Morandi, med amaterji pa tudi Tržačana Mattei in D’Angelo. CINCINNATI (ZDA) - Ameriški teniški igralec Victor Amava ie v prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Cincinnatiju oremagal in s tem tudi izločil Italijana O-cleppa. Amava .ie zmagal s 6:3, 6:3. Prav tako je mladi Američan Bruce Manson presenetljivo prelagal rojaka Genea Mayerja s 3:6, 6:3 in 6:4. KOŠARKA MEDNARODNI TURNIR V MILJAH Tržačanom prvo mesto V velikem finalu so po dokaj poprečni tekmi premagali videmski Tropic ■ Z zmago nad Slovanom so Rečani osvojili tretje mesto Z zmago Pallacanestra Trieste se je končal dvodnevni mednarodni košarkarski turnir v Miljah. Tržačani, ki so igrali brez obeh tujcev, so sinoči po dokaj slabi tekmi premagali favorizirani videmski Tropic in tako osvojili prvo mesto. Reški Kvarner pa je bil z zanesljivo zmago nad Slovanom tretji. Tudi za sinočnji srečanji se je ob robovih odprtega igrišča na milj-skem trgu zbralo rekordno število gledalcev, več kot 2.000. FINALE ZA 1. MESTO Pall. Trieste — Tropic 54:53 (27:30) PALLACANESTRO TRIESTE: Rit-tossa 14. Tonut 10 (0:2), Scolini, Čuk 6 (2:2), Meneghel 4, D’Este, Ia-cuzzo, Bertolotti 14 (6:6), Valenti 6 (2:4), Pecchi, Floridan (0:2). TROPIC VIDEM: G. Savio 8, O. Savio 4 (2:2), Delle Vedove 4, Fab-bricatore 12, Lorenzon 2, Salvador, Walter 10, Rainis, Bulfoni, Valerio, Green 13 (3:8), Dentesano. SODNIKA: Allegretto in Strissia (oba iz Trsta). PM: Pall. Trieste 10:16; Tropic 5:10. PON: Walter (32). Meneghel (35), Tonut (38). Izključen: G. Savio (28). Po kakovostno zelo slabi tekmi je Bazoviška Ibarja je šele pred kratkim začela s treningi, da bi se lahko enakovredneje upirala tržaškemu tretjeiigašu, s katerim je včeraj popoldne odigrala prijateljsko srečanje tržaškemu prvoligašu uspelo premagati košarkarje videmskega Tropi-ca. Če dodamo, da sta tudi sodnika naletela na dokaj slab dan, potem je slika o tem srečanju in o zelo nizkem končnem izidu še jasnejša. FINALE ZA 3. MESTO Kvarner — Slovan 105:88 (60:47) KVARNER REKA: Grbič 10 (4:6), Pilepič 6, Ostrič 2, Štimac 4 (4:4), Kurelič 24 (2:2), Mohorovič 22 (4:6), Furčič 12 (6:9), Paravinja, Jugo 13 (3:3), Grgurev 10 (2:2), Bijelič 2. SLOVAN LJUBLJANA: Hudoklin 5 (1:2), Bukovec 2, Premrl 7 (5:7), Kozamernik, Jesenšek 2, Novakovič 10 (2:6), Miklavčič 8, Šantelj 24 (6:13), Milosavljevič 12, Sarajlija 18. SODNIKA: Fegac in Cozzolino PM: Kvarner 25:32, Slovan 14:28. ON: Kvarner 23; Slovan 26. PON: Štimac (25), Novakovič (28), Milosavljevič (31), Jugo (35), Šantelj (38). Reški Kvarner je zasluženo premagal ljubljanskega Slovana in tako osvojil tretje mesto na tem turnirju. V uvodnem delu srečanja je kazalo, da bomo priča izenačenemu boju. Vse to pa le do 10. minute, ko je bilo stanje še 29:27 za Kvarner. Nato so Rečani izkoristili predvsem višinsko premoč, polovili več odbitih žog pod košema in tako začeli večati razliko. Že v 15. minuti so Rečani vodili z 10 točkami. Odtlej pa so svojo prednost le večali vse do konca srečanja. Najboljši v vrstah Rečanov je bil Mohorovič, pri Ljubljančanih pa zopet Sarajlija. «Ne glede na nasprotnika mislim, da smo tokrat znatno bolje igrali kot v prvem srečanju proti Tropi-cu. Zasluženo smo zmagali, ker smo bili boljši v skoku,* je po srečanju dejal trener Kvarnera Rapaič. »Odločil je skok. Rečani so bili boljši in višji. Kot v prvi tekmi smo tudi tokrat zdržali le do konca pr vega polčasa. Vidi se, da smo komaj začeli s pripravami.* je izjavil Slovanov trener Drvarič. Košarkarski tečaj na Kontovelu Košarkarska komisija pri ZSŠDI obvešča, da se bo košarkarski tečaj začel danes, v četrtek, 20. t.m., na odprtem košarkarskem igrišču na Kon-tovelu. i,,-.,.,;. na Vsi udeleženci naj se' predstavijo na igrišču najpozneje do 8.15. ODBOJKA Tudi Italija na turnirju v Riži MOSKVA — V Rigi se bo danes začel odbojkarski turnir za memorial «Savin», ki je izredno pomemben glede na bližnje evropsko prvenstvo. ki bo prihodnji mesec v Bolgariji. V Rigi se bo pomerilo, poleg Italije, deset izmed najmočnejših svetovnih reprezentanc. Razdeljene bodo v tri skupine in sicer: SKUPINA 1: Sovjetska zveza A, Italija, češkoslovaška: SKUPINA 2: Bolgarija, Kuba, Finska, Litva: SKUPINA 3: Romunija, Poljska. Japonska, Sovjetska zveza B. Prvi dve uvrščeni iz vsake skupine bodo igrale finalu od prvega do šestega mesta, ostale pa od sedmega do dvanajstega. Italija se bo v prvem dnevu pomerila s Češkoslovaško. PARIZ — Čehoslovak Ivan Lendl je prevzel vodstvo na mednarodni teniški lestvici za »Grand Prix». NOGOMET VČERAJ V BAZOVICI Za Triesfino le deber trening Zarja je igrala izredno požrtvovalno, vendar se je poznalo, da je šele začela s pripravami - Vratar Puzzer zelo zanesljiv Zarj'a — Triestina 0:5 (0:4) ZARJA: Puzzer (76. min. Sancin), Žagar (45. min. Škabar), Grgič (68. min. Barbieris), Franko, Sossi, Križmančič (68. min. Macor), Ra-žem F. (45. min. Mahnič), Terčon (58. min. E. Fonda), Lenarduzzi (58. min. Dana), Fonda (45. min. Toglietto), V. Ražem (45. min. Di Benedetto). TRIESTINA: Bartolini, Rossi, Marlazzi, Leonarduzzi, Lenarduzzi, Mitri, De Falco, Štrukelj, Dreolini (45. min. Mariani), Doto (68. min. Memo), Ascagni (68. min. Saporito). SODNIK: Baldas iz Trsta. STRELCI: v 27. min. Leonarduzzi, v 30. min. Ascagni, v 33. min. Doto, v 44. in 85. min De Falco. V okviru priprav na bližnje prvenstvo, je Triestina včeraj popol- iiiMiiiiMttmiiiiifMiiMniiMiiiniiiiiiiiiiniiiiitniiiiiiiitiiiiinantiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET V PRIJATELJSKEM SREČANJU Tesna zmaga Udineseja Z minimalno razliko je premagal moštvo Pordencneja FONTANAFREDDA — V včerajšnjem zadnjem prijateljskem nogometnem srečanju pred pričetkom italijanskega nogometnega pokala je Udinese le z 1:0 (0:0) premagal moštvo Pordenoneja. Zmagoviti zadetek za Videmčane je tri minute pred koncem tekme dosegel De Agostini, ki je v drugem polčasu zamenjal Pina. Udinese je startal z naslednjo postavo: Della Corna, Pancheri, Tes-ser, Gerolin, Cattaneo, Orlando, Causio, Pin, Miano, Orazi, Muraro. V H. polčasu tekme pa je videm sko moštvo igralo takole: Borin, Fa-nesi, Tesser, Papais, Siviero, Cos-saro, Trombetta, De Agostini, Cec-cotto, Spigariol, Muraro. Savona — Inter :2 SAVONA — V prijateljskem nogometnem srečanju je Inter premagal Savono, ki nastopa v C-2 ligi, le z 2:1 (1:0). Oba zadetka za Milančane je dosegel Bagni (v 28. in v 61. min.). MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je po prijateljskih srečanjih, ki so jih odigrali od 4. do 15. avgusta, izključila do 24. t.m. Marianija (Torino), do 26. avgusta Contija (Roma) ter do zadnjega t.m. Mora (Milan). FIRENCE — Italijanska nogometna zveza (C liga) je sporočila, da bodo koledarja nogometnih prvenstev C1 in C2 lige objavili v torek, 25. t.m. Nepričakovan poraz Francije PARIZ — Zahodnonemška nogometna enajsterica Stuttgart je v prijateljskem srečanju v Parizu nepričakovano premagala francosko državno reprezentanco s 3:1. Francozi so igrali precej brezvoljno, tako da so jih zahodni Nemci nadigrali s precejšnjo lahkoto. Strelci za Stuttgart: Tresor (avtogol), Martin in Kelsch, medtem ko je edini zadetek za domačine dosegel Gi-resse. BARCELONA — Na nogometnem turnirju za trofejo Joan Gamper je španski prvoligaš Barcelona z 1:0 premagal brazilsko ekipo Vasco De Gama. dne igrala prijateljsko tekmo z e-najsterico Zarje. Po pričakovanju je Triestina visoko zmagala in je bila razlika med ekipama očitna, predvsem glede kondicije, saj je Zarja doslej le sedemkrat trenirala, medtem ko je Triestina s pripravami že na dobrem. Vsekakor je treba reči, da je Zarja, čeprav s težavo, zdržala v obrambi pol ure pred napadi tržaškega tretjeligaša in se je v drugem polčasu zelo dobro upirala tržaškim igralcem, ki so pa bili že nekoliko utrujeni. Premoč Triestine je bila očitna tudi z ozirom na dejstvo, da je bil vratar Triestine Bartolini skozi vso tekmo popolnoma nezaposlen. Triestina je v tej tekmi dokazala nekaj napredka glede na srečanji s Catanzarom in Monfalcone-jem, predvsem na sredini igrišča, kjer sta Lenarduzzi in Mitri zelo dobro obvladala položaj. V napadu so zelo dobro zaigrali Ascagni, De Falco in Dreolini. Štrukelj, ki je danes nastopil v zanj neobičajni vlogi veznega igralca, nas je prijetno presenetil. Nekoliko slabše sta zaigrala branilca Rossi in Mar-lazzi. Zarja je proti premočnemu nasprotniku zaigrala zelo požrtvovalno. Izkazal se je predvsem vratar Puzzer, ki je v nekaterih priložnostih odlično branil svoja vrata. Ostalim pa očitno še manjka kondicije. Vsekakor se nam zdi, da sta Križmančič in Toglietto bila nekoliko boljša od ostalih. Triestina je tekmo začela v napadu in že v prvi minuti je Puzzer odlično ubranil strel De Falca. Nevaren .ie bil tudi Ascagni. ki je iz prostega strela dvakrat spravil Puzzerja v težave. V 17. min. je Štrukelj z močnim strelom stresel vratnico. Gol je visel v zraku in v 27. min. je Leonarduzzi s silovitim strelom iz 30 metrov zatresel mrežo bazovske enajsterice. Tri minute kasneje je po čudoviti akciji, ki jo je začel Štrukelj in na daljeval De Falco, Ascagni dosegel drugi zadetek. Kot na tekočem traku le v 33. min. padel tretji gol, ki ga je dosegel Doto po odlični podaji De Falca. Ta je nekaj minut Kasneje zadel vratnico s silovitim strelom Isti igralec je nato v zadnji minuti prvega polčasa ukanil Puzzerja in dosegel četrti zadetek V drugem polčasu je Triestina nekoliko popustila, a ie bila vseeno nevarna, saj sta De Falco in Sapori- to dvakrat zadela vratnico. Pet minut pred koncem je De Falco z neustavljivim prodrom dosegel še peti zadetek. Srečanje si ie ogledalo 1500 gledalcev, ki so zapustili igrišče zadovoljni nad prikazano igro. I. P. MONTEBELLUNA - V prijateljskem nogometnem srečanju v Mon-tebelluni je včeraj Atalanta premagala Treviso z 1:0. Edini gol je dal Muti v 53. min. iz enajstmetrovke. t* • • MADRID — Argentinska nogometna reprezentanca, ki se pripravlja na turnejo po Španiji in Italiji, je že dopotovala v Španijo, kjer bo prve treninge opravila v Villajasco-si blizu Alicanteja. Končni vrstni red 1. Pallacanestro Trieste 2. Tropic Videm 3. Kvarner Reka 4. Slovan Ljubljana Po tekmah je sledilo nagrajevanje. Med nagrajenci je bil tudi član Pall. Trieste ter nekdanji Konto-velov in Jadranov košarkar Mauro Čuk zaradi velikega napredka, ki ga je pokazal v tej sezoni, (bi) SZ v vodstvu BUDIMPEŠTA - V tretjem kolu evropskega ženskega mladinskega košarkarskega prvenstva je Italija s 54:47 premagala Nizozemsko. V italijanskih vrstah je bila najboljša Mandiani, ki je dala 17 točk. LESTVICA B SKUPINE: SZ 6 točk. Italija in Bolgarija 5, Jugoslavija in švedska 4, Nizozemska 3. NOGOMET BUKAREŠTA — V anticipiranem srečanju mednarodnega nogometnega tekmovanja za pokal pokalov je v Bukarešti včeraj romunska ekipa Politehnika iz Temišvara premagala vzhodnonemško enajsterico Lokomotiv iz Leipziga z 2:0 (2:0). Posnetek s prvega dne miljskega košarkarskega turnirja med moštvoma Pallacanestro Trieste in Slovanom iz Ljubljane fiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinviiHiiiuiiiiiiiiiiimnitiiiiiiitiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiia ODBOJKA NA TEČAJU V ROVINJU Priprave najmlajših borovcev tudi letos res odlično uspele Tečaja v taboru VŠTK iz Ljubljane se ie pod vodstvom štirih trenerjev in spremljevalcev udeležilo 17 deklet in 6 fantov Najmlajše odbojkarice in odbojkarji ŠZ Bor so se v nedeljo vrnili iz Rovinja, kjer so bili na osemdnevnih pripravah. Tečaj v taboru VŠTK iz Ljubljane je odlično uspel, za kar gre največja pohvala našim mladim igralkar i in igralcem ter seveda štirim spremljevalcem, ki so skrbeli za red in disciplino, nenazadnje pa tudi trenerjem, ki so poskrbeli za dokaj »izdatne obroke* pri posameznih treningih. Ob vsem tem pa je bilo tudi vreme izredno ugodno, saj je odpadel samo en trening in sicer v sredo zjutraj, ko je rosilo in so bila igrišča neprimerna za vadbo. Kljub temu,, da .so se v Rovinju posvetili predvsem piljenju tehnike, so bili naši najmlajši odbojkarji in odbojkarice ob koncu precej utrujeni. Vadili so dvakrat dnevno po dve uri: zaradi vročine so pričeli že zgodaj zjutraj (ob šesti po sončni uri), tudi prvi popoldanski trening pa sta motila še precej visoko sonce in vročina. Ne glede na to pa se bodo prav gotovo pridobljeno znanje in informacije izdatno obrestovalo v prihodnji sezoni. Skupno je bilo v Rovinju 17 deklet in 6 fantov. Pohvaliti moramo prav vse, ker so se glede na sposobnosti in tudi predhodno znanje vsi trudili, da bi s tečaja v Rovinju odnesli čim več. Tokrat pa moramo posebej pohvaliti fante, ki so pokazali izredno navdušenje in še toliko večjo zagnanost pri vadbi. Če bodo v bodoče še tako naprej delali, tudi dobri športni uspehi ne bi smeli izostati. Poleg vadbe pa je bilo šo dovolj časa za kopanje in druge družabne in razvedrilne dejavnosti. Sobotni popoldan je bil namenjen turnirju. Med seboj so se pomerili dve ekipi deklet ter fantje. Še prej pa so tečajnice odigrale prijateljsko tekmo s študentkami VŠTK in zmagale z 2:1. Ekipe so bile naslednje: FANTJE: Renato Tomez, Dario Italiano. David Štrain, David Starc, Marko Succi in Janko Jablanšček. DEKLETA A: Maja Ukmar. Jasna Taučer, Barbara Ferluga, Nata- ša Milič, Tatjana čač, Klavdija Marušič, Aleksandra Foraus, Vida Valenčič in Elena Del Gobbo. DEKLETA B: Nadja Godina, Barbara Repnic, Jasna Tomšič, Kristina Favaretto, Irena Keber, Tanja Gombač, Martina Centazzo in Alenka Legiša. IZIDI Dekleta A — Fantje 2:1 (13:15, 15:10, 15:4) Dekleta B — Fantje 2:1 (12:15, 15:4, 15:5) Dekleta A — Dekleta B 2:0 (15:11, 15:2) Mladi odbojkarji so pokazali velik napredek in obe tekmi izredne dobro pričeli. Potem pa niso bili več tako-zanesljivi in-do izraza je prišla večja izkušenost nekaterih deklet. Pri slednjih pa moramo pohvaliti nekatere začetnice, ki so tokrat dokaj uspešno prestale ognjeni krst in pokazale velike sposobnosti in smisel za odbojko. Trenerji in spremljevalci — Nadja Debenjak, Rada Cergol, Saško Koren in Ivan Furlanič, so odšli iz tabora VšTK zadovoljni zaradi discipline naših fantov in deklet. G. Furlanič KOŠARKA SOLUN — V drugem dnevu evropskega kadetskega košarkarskega prvenstva je Italija premagala Zah. Nemčijo s 76:50 (40:25). MIMMMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIfltlllllMIMIIIMIItMlllllMtlllMIirillllllimillllMIIItfmillllllllllllllllllllllllimillMIIIHaa AVTOMOBILIZEM ZA VN ITALIJE V Monzi se že zbirajo Avtomobilske hiše trenutno še preskušajo svoja vozila MONZA — Mnogi dirkači, ki se bodo udeležili letošnje mednarodne avtomobilske dirke formule ena za VN Italije v Monzi, so za nekaj tednov anticipirali svoj prihod v ta kraj. Avtomobilske hiše, ki se bodo udeležile dirke, bodo namreč do 26. avgusta v Imoli dopolnjevale na svojih vozilih zadnje podrobnosti, preskušale gume itd. Včeraj je s poskusnimi vožnjami začela hiša Toleman z Brianom Hentnom. To angleško vozilo, ki se doslej ni uvrstilo niti v »drugi razred* dirk za Veliko nagrado, je zjutraj preskušalo progo pol ure, popoldne pa kar tri ure. V naihitrej-šem krogu je zabeležilo čas 1’41"80. Hiša Toleman bo s poskusnimi vožnjami nadaljevala tudi danes, ko bo skušala opraviti nekatere izboljšave na aerodinamiki vozila. Danes bo na dirkališču vsekakor Iz planinskega sveta Enotedenski planinski pohod SPDT od Vršiča do Bohinja V nedeljo, 23. avgusta, se bo začel enotedenski, ie tradicionalni vsakoletni dolgi planinski pohod SPDT. Odhod avtobusa bo ob 6.30 izpred tržaške sodnijske palače, prvi dan pa je program sledeč: preko mejnega prehoda Robič bo avtobus peljal čez dolino Trente na Vršič (prihod ob 10.30). Približno ob 11.30 bo vzpon na Mojstrovko po severni strani, za ostale planince pa bo na sporedu sprehod na Sle me, od koder je najlepši razgled m Jalovec in na dolino Tamar. Prenočišče bo prvega dne v Erjavče vi koči na Vršiču. V naslednjih dneh se bodo planinci povzpeli na Prisojnik, Razor, Škrlatico, Triglav, Rjavino in morda še kam drugam. Program je vsekakor zelo elastičen, saj se bodo planinci lahko razdelili po skupinah, od katerih bo vsaka razumljivo lahko ubrala svoj korak. Izlet bodo lahko planinci zapustili kadarkoli in se predčasno vrnili, ali pa prehodili le del poti. Tako se bodo lahko udeleženci izleta v torek spustili v dolino Trente iz Pogačnikovega doma, v sredo tudi iz Pogačnikovega doma, v četrtek pa iz Tržaške koče na Doliču. Pa tudi s Kredarice se bodo lahko pred- časno spustili v Bohinjsko Bistrico, od koder se bodo z vlakom vrnili domov. Informativni sestanek o tem pohodu bo danes ob 20. uri na sedežu SPDT (VI. sv. Frančiška 20/3, tel. 744249), na katerem bodo udeleženci dobili vse informacije ter tudi ciklo-stiliran list s programom izleta. Solidarnost s društvom PD pobratenim SAP-Viator Pred manj kot letom dni sta se SPDT in PD SAP-Viator pobratila v koči na Planini Jezero, nad Bohinjskim jezerom; pred manj kot dvema tednoma pa je žal ta lepa in prijetna koča popolnoma zgorela, tako da so od nje ostali le še nosilni zidovi. Vendar pa člani pobratenega planinskega društva :,iso o-bupali. Trdno so se odločili, da bodo kočo popolnoma obnovili. Najprej bodo uredili problem lastništva (trenutno so namreč še vedno v najemu), načrt nove koče bo v kratkem pripravljen, prihodnje leto bodo posvetili popolni zunanji obnovi, čez dve leti pa e bodo lotili notranje opreme. Koča bi morala biti predvidoma popolnoma obnovljena čez tri leta. V tem času ra se bodo vrstile nabiralne akcije, delovne akcije ter še mnogo drugega, k~r bi lahko prispevalo k čim prejšnji uresni- čitvi popolne in funkcionalne obnove tega objekta. V tem okviru so odborniki SPDT že zbrali ter poslali članom SAP-Viator en milijon starih dinarjev, kot prvi prispevek pri pomoči obnove koče, obenem pa so se obvezali za več dnevno delovno akcijo, ki naj bi bila predvidoma poleti prihodnjega leta. Ostalo delovanje SPDT V tem času dopustov je delovanja SPDT bolj malo, vse organizacijske moči pa so usmerjene na enotedenski pohod, ki se bo zaključil v nedeljo, 30. avgusta. Vendar pa se je skupina odbornikov SPDT v tem času večkrat podala na izlete po začetku zamejske planinske vertikale. Da pa bi združili oddih s koristjo. so se lotili ponovnega markiranja vertikale, saj je od plavih krogov iz leta 1975, ko je bila vertikala otvorjena, ostalo bore malo. Za čeli so torej markirati na novo prav na začetku poti in sicer z novimi, bolj vidnimi in bolj odpornimi markacijami (ne več samo svetloplava barva, temveč svetloplavi krog, v notranjosti pa bela barva). Markirali so odsek od tromeje na Peči do Trbiške ceste, nato odsek od Trbi-ške škrbine (Forcella Riofreddo) do koče Corsi pod Višem ter še naprej do vznožja Montaža, ter še od sek od Belopeških jezer na Pončo. večja gneča, kot včeraj. Udeležbo na poskusnih vožnjah so namreč napovedale hiše Ferrari (z Ville-neuvejem in Pironijem), Renault (z Arnouxom in Proštom) ter Ligier (z Laffiteom in Tambayem). V soboto in nedeljo bo pognal svoja vozila tudi Alfa Romeo (z Andrelti-jem in Giacomellijem), v ponedeljek Williams (z Watsonom in De Cesarisom), Tirrel (s Cheeverom in Alboratom), v sredo pa Osella (* Jarierom in Gabbianijem) ter Ar-rows (s Patresejem). STRELJANJE SANTO DOMINGO — Dvajsetletni italijanski strelec Riccardo Fi-nocchi je na svetovnem prvenstvu v streljanju z desetih metrov osvojil drugo mesto. Na prvo mesto se je uvrstil Sovjet Zavolodko. Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 21. avgusta, ob 20.30 na sedežu ŠK Kras v Zgoniku seja BALINARSKE KOMISIJE Dnevni red: balinarski turnir. Obvezna prisotnost. OBVESTILA SPDT obvešča, da bo informativni sestanek za vse tiste, ki se nameravajo udeležiti enotedenskega pohoda SPDT od Vršiča do Bohinjskega jezera v dneh od 23. do 30, t.m., danes ob 20. uri na sedežu SPDT, Ul. sv. Frančiška 20/III., (eiefon 744249. Vabljeni. i 17. uri, za naraščajnike pa ob 19.30. H • * Košarkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da bo jutri, 21. t.m., ob 20,30 na stadionu «1. maj*, sestanek s starši in tečajniki, ki se bodo udeležili košarkarskega tečaja v Seči. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, UL Montecchi 6. PP 558 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 550 din, ob nedeljah 6.00 din, ho zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podietjo mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Zo SFRJ žiro račun 50101-603-45361 rADIT* DZS 61000 Ljutliana Gradišče 10/11. nad., telefon 2220? Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st,, viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300, sožalja 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir tjeseeja. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijslta krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel, v Italiji pri SPI. član italijansket zv'®/# časopisnih I 2*loinikcv F1£G* 20. avgusta 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tisk* H ZTT Trst ZNAČILNOSTI AMERIŠKIH IN LIBIJSKIH LOVCEV Letalska bitka nad Sredozemljem pravzaprav spopad med neenakimi teli®ffft Zgoraj ameriški lovec F 4 atomcata, spodaj libijski lovec SS-20 sovjetske izdelave (Telefoto AP) Letalski spopad nad Sredozemskim morjem je bil pravzaprav spopad med neenakimi. Libijci so pri njem uporabili taktične lovce sukhoi SU-22, ki jih SZ izvaža že od leta 1977. vendar z dolcaj manjšo oborožitvijo, s kakršno so opremljeni sovjetski lovci. Ta letala so pretežno namenjena napadom proti zemeljskim ciljem. Američani pa so napad izvedli z najsodobnejšim rn najmočnejšim lovcem, s Icaterim razpolaga ameriška mornarica. Gre za lovec F-l4, bolje poznan z nazivom «tomcat*. Že nekaj osnovnih podatkov o obeh letalih jasno priča o tem. kolikšna je bila premoč Američanov in s kakšno lahkoto sta bila torej sestreljena libijska lovca. SU-22 tehta 19 ton, tomcat pa 27 ton, oziroma lahko tudi ,33 ton. odvisno pač od oborožitve. SU-22 lahko prevaža,, do pet ton raznega orožja (bomb. raket, izstrelkov zrak-zmk in zrak-zemlja) ter ima dva 30-milimetrska,topa s 70 naboji v vsakem topu. Tcrmcdt lahko prevaža 6 ton in 909 kg raznega orožja, predvsem več kombinacij raket zrak-zrdk, ki .so mnogo močnejše in zanesljivejše od raket, s katerimi razpolagajo libijska letala. Na trupu ameriškega letala so pritrjeni štirje izstrelki tipa špavoui ali phoenii. pod krili pa štiri rakete sideivinder ali dve raketi sparroiv oziroma phoenii. Velika je razlika tudi v elektronskih napravah. Sovjetsko letalo, katerega posadka šteje samo eno osebo, je mnogo šibkejša od ameriškega, v katerem dva člana posadke s sodobnimi elektronskimi napravami lahko nadzirala 24 možnih ciljev in jih napadata istočasno šest, v različni višini in daljavi. Kar zadeva motor, je tomcat dvomotorno letalo z 19-tonskim odrivom pri vzletu. SU-22 pa eno-motorno z U-tonskim odrivom. Hitrost ameriške- ga letala je 2.4 zvočne hitrosti, sovjetsko letalo pa preseže dvakratno zvočno hitrost, točna hitrost pa ni znana. Obe letali imata premična krila, tako da so pri vzletu krila skoraj pravokotna glede na trup letala, med letom pa se, zato da se hitrost primerno poveča, krila upognejo in zadobijo obliko grške črke delta. Z razprtimi krili je F-14 dlgo 19 metrov, široko pa 19,45 metra, SU-22 pa je dolgo nekaj manj kot 19 metrov in široko 14 metrov. Letalonosilka Nimitz, s katere sta vzleteli ame riški letali, je z 91.500 tonami nosilnosti med štirimi največjimi vojnimi ladjami na svetu ter med največjimi ladjami na jedrski pogon. Šteje 6.287 mož posadke, od katerih se 2.146 ukvarja samo z letalstvom in izstrelki. Na letalonosilki je približno sto letal, od katerih je dvajset letal tomcat. Rakete, ki so jih ameriška letala uporabila za napad na libijske lovce, so izstrelki vrste sideicin-der. s katerimi razpolagajo domala vse države Zahoda. Proizvajajo jih že od leta 1956 in doslej so jih proizvedli približno 80 tisoč. Seveda so v zadnjih letih izstrelke precej izpopolnili. Izstrelki so kratkega in srednjega dometa in dosežejo dvakratno hitrost zvoka. Vodeni so z infrardečimi žarki, kar pomeni, da jih privlačujejo topli predmeti, kot na primer letalski motorji. Izstrelki so dolgi 2.84 metra, v premeru merijo 12,7 cm in tehtajo 75 kg. Letala SU-22 razpolagajo z izstrelki, ki imajo zelo podobne značilnosti in ki jih v okiiiru sil NATO nazivajo s konvencionalnim imenom Atoli. Dolgi so 2.80 m. v premeni merijo 12 cm, vodeni so prav tako z infrardečimi žarki, njihov domet pa je mnogo daljši od dometa ameriških izstrelkov, približno 15 km. PRED TOULONSKIM VOJAŠKIM PRISTANIŠČEM Iranski monarhisti s Tabarzina so se včeraj predali Francozom Ugrabiteljev raketnega čolna ne bodo izročili iranskim oblastem PARIZ — Včeraj ponoči je vlačilec francoske vojne mornarice pospremil iz Marseilla v Toulon ugrabljeni iranski izvidniški raketni čoln »Tabarzin*. Ugrabitelji so se izkrcali in so sedaj v varstvu francoskih oblasti, bojno ladjo pa bodo prej ali slej izročili iranskim oblastem. Srečno se je torej končala ugrabitev iranske bojne ladje, ki so jo prejšnji teden ugrabili komandosi monarhistične organizacije «Azeda-gan». V Teheranu pa so upali, da bo konec ugodnejši zp Homeinijev režim. Še včeraj je premier Mohamed Bahonar zahteval, da Francija s silo zavzame «Tabarzin», u-grabiteije pa naj izroči Iranu. V Parizu pa so sklenili drugače. Ugrabiteljem so baje ponudili politično zatočišče, vsekakor pa ne bodo izročili komandosov iranskim oblastem. tudi če bi jim sodili na podlagi francoskih zakonov, saj bodo lahko po prestani kazni ostali v Franciji. V Teheranu že dolžijo Francijo soodgovornosti za «gusarsko dejanje šahovih krvnikov*. Še najhuje pa rohnijo nad Marokom, ki je po njihovem neposredno odgovoren za ugrabitev. Seveda so za Irance vpletene tudi ZDA. Ob tem pa v Iranu pripominjajo, da ni sile. ki bi lahko strla iransko islamsko revolucijo. Včeraj so tudi uradno zahtevali izročitev «gusarjev» in dodali, da sredozemske vode po tem dejanju niso več varne za plovbo. Medtem pa se v IranU nadaljujejo eksekucije »protirevolucionar-jev». V zadnjih urah so usmrtili 31 političnih nasprotnikov, a krvava represija ni niti za ped omajala napade levičarskih gverilskih organizacij. Že same utemeljitve smrtnih kazni: «Sodelovanje na nedovoljenih manifestacijah, širjenje marksistične in komunistične ideologije, ateizem in odpadništvo, nasprotovanje bogu in njegovemu preroku ter boj proti islamski republiki.* zgovorno pričajo, da slonijo obtožnice na majavih temeljih. Kaže, da pravih teroristov pasdarani ne izsledijo in še zato 'znašajo predvsem nad ideološkimi nasprotniki iranske teokracije. Kljub vsemu temu pa so v Teheranu prepričani v zmago revolucije in trdijo, da je poraz «protirevolu-eionarjev in iraških nevernikov* le kratkoročno vprašanje. NEW DELHI — Indijska tiskovna agencija kar je ena najnižjih porab na svatn- Prav ti skrajno zaostreni prom*' mi najmanj nerazvitih med nerazvitimi so še1 podkrepili zahtevo . • korenitem preobratu v reševanje energetskih problemov. Prav ** predstavniki so najbolj odločno P0"', prli predlog «skupine 77*, naj P* vodobno, kot je konferenca o °'c?’ lju leta 1972 v Stockholmu redi'a agencijo OZN. NEP s sedežem * Nairobiju, tudi sedanja energetski konferenca prispevala k ustanovn vi novega medvladnega odbora-UNERG, ki bi bedel nad uresničevanjem programa akcije iz NdvrO-bila. Toda nasprovanje razvitih vira delo v prvem, političnem oCj. boru konference in medtem ko Vrl' čakujejo, da bo drugi, tehnični o°' bor, Se končal z delom, si za prije-ga še ne drznejo napovedati, kajti naj bi pripravil dokončno verzi'!0 sklepnega dokumenta. TIT DOBERsEK Tale Mjphsdsdnica ti pove.keLaj IahJw '~v mihpx%ah. F' ■ URE MEDKRAJEVNIH ZVEZ -----------------------------------------X Triminutni poziv med Milanom in Palermom, brez davčnih bremenitev, stane poprečno L. 1020» v urah redne tarife in L. 560 v urah znižane tarife ponoči in ob praznikih.