Rektor nnfverae Dr. Vidmar*
Najvišje odlikovanje naše univerze ob njeni desetletnici. ?
iV;. (Veh Kera/; fe dovolil, da se sme ImenovaSi 1}uh1}ansQo vseučilssce (Mnš&evzia Šeralja •Mefesandra 1. Iti sprejel po~ tcrovitelfstvo p&osJa&e njene desetletnice.
$l>o«ia{: Ljubljanska univerza
Med najzaslužnejše može v naši državi gotovo spada vojvoda Stepanovič, ki je te dni za večno zaspal. Mož je umrl, a njegovo požrtvovalno delo bo ositalo, dokler bo živel naš jugoslovanski rod.
— S kraljem Petrom, Putnikom in Mišičem je bil Stepanovič če« trti, veliki sotrudnik pri osvoboditvi naše države. Vojvoda Ste« panovič se je boril od svoje mladosti za osvo boditev naše celokup« ne domovine. Bil je izboren vojskovodja, ki si je spletel venec slave že v bitkah a Turki. Njegove čete so vedno zmagovito prodirale. Prav tako uspešno pa se je boril tudi v zadnji veliki svetovni vojni. Voj« oda Stepanovič pa je bil tudi zelo priljubljen v ri svojih podrejenih, cenjen od vsega na«
Janez S u b i c, sin podeželskega podo« i>arja in slikarja Štefana iz Poljan nad Skofjo Loko, je bil poleg svojega brata največji slovenski slikar minulega sto« Jetja. Dela obeh bratov krase cerkve Poljanske doline ter vse Slovenije. Pro« slavil sc je pa tudi v inozemstvu, zlasti pa na Dunaju in v Pragi, kjer je poslikal češko narodno gleda« Jišče, pa tudi v Nem« iiji, kjer je postal pro« lesor na umetniški šo« li v Kaiserslauternu na Bavarskem kljub te« mu, da je bil vedno odkrit in navdušen Slovenec tudi v tujini. £Tam je tudi umrl po (kratki bolezni 25. apri« la 1. 1889., star šele 38 let. V Poljanah so častilci Janeza in Juri* ija Šubica vzidali v iceikev krasen sporne« ijnik. 40«letnico smrti umetnika bi najlepše proslavili z veliko raz« stavo njegovih slik, ki se z njimi ponašajo naši podeželani in ves slovenski narod.
H? sredi: Med najvažnejše in najbolj dobrodelne ustanove v naši državi spadajo gotovo zdravstveni domovi. Že stari ljudje so trdili, da je prvo pri človeku zdrav-Ije in baš zaradi tega moramo z veseljem pozdraviti prišel ustanovile zdravstvenih domov po vseh srezih tn&še države. Za ljubljanski srez je bil ustanovljen I. 1926. tak dom v Lukovici. V zdravstvenem domu IV Lukovici je dobilo dosedaj pomoč 4762 bolnikov. ]Vse naše zdravstvene zadeve pa se vodijo iz Higi-|enskega doma v Ljubljani, ki ga vidimo na naši sliki v sredini lista.
Ua desni: Mojster slovenskega slikarstva Rihard Jakopič je razstavil v svojem paviljon« v«š svojih
lepih slik.
Na desni: Josip Ve» dral, profesor glasbe na konservatoriju in organist v frančiškane ski cerkvi v Ljubljani, jc bil rodom Čeh in vedno velik prijatelj našega naroda.
Na levi: Simon Radin, drzen pustolovec, ki je dal v časopise, da oddajajo dobre službe proti visoki kavciji. Mnogim je izvabil kavcijo in jih ogoljufal za visoko vsoito. Nastopal je pod raznimi imeni, zato naj vsak, ki kaj ve o njem, javi deželnemu sodišču v Ljubljani.
Ha "desni: Pogled na slikoviti Kremelj v Moskvi, kjer so bili kronani nekdanji ru« ski carji.
Zgornja slika na desni: Baletke ljubljanske opere pri vežbanfu svoje težke umetnosti.
Posestnik France ltnc iz Pijave gorice pri Ljubljani je te dni
v starosti 68 — Poznala ga je vsa Kranjska, ki jo krat prepotoval s svo* jimi trdnimi konjiči. Povsod, kjer jc pokal njegov bič, so Dolen« ca radi sprejeli, kajti vedno je kaj prijetne« ga povedal.
Avtutuobilistika vedno napreduje. Vse tekmuje v brzini, kar je pa seveda zelo nevarno. Da zvišajo brzino in vožnjo zavarujejo kljuib brzini, dajejo avtomobilom razne oblike. Na sliki vidimo avtomobil »sinjo ptico«, ki skuša doseči brzino 400 km na uro. Seveda na boljših cestah kot so naše.
Na desni: Neverjetno se nam zdi, ako čita* mo, da so v Afriki še ljudje, ki uživajo člo* veško meso. Baš zara* di tega nas je še bolj iznenadila vest, da se tudi še v Evropi, ki ima visoko kulturo, najdejo take zveri v : podobi človeka. Na Slovaškem v Košicah sedi na zatožni klopi večja družba, ki je morila ljudi in jedla njih meso.
Na desni: Američani so si postavili svoj največji sloves z nebotičniki, to je z visoki* mi hišami, ki so tako visoke, da bi si človek lahko domišljeval, da se dotikajo neba. Se* daj se pripravljajo, da postavijo hišo, ki bo visoka 260 m.
Na levi: Zdravilstvo vedno bolj napredu* je. Zdravniki odkri* vajo povsod raznim boleznim in temu primerna protisred* stva. Tako je odkril neki odlični holand* ski zdravnik, da po* vzroča večkrat na* duho neka snov, ki se nahaja v zraku. Da to preprečijo, so izdelali posebne ma* ske, ki zrak pred vdihavanjem očisti* jo nezdrave primesi.
Mož, ki je dosegel lepo starost 106 let. Piše se Valentin Smith in živi na Švedskem. Starčku se pozna, da* je že marsikaj preživel.
Pomlad na oceanu. Kar zida zima uniči pomlad. Predno pa zima odneha, kaj rada Se enkrat pokaže svoje neprijetnosti. Pri nas Občutimo pomladanske slane, na širnem morju pa človeka straše visoke ledene gore, to so ogromni kosi ledu, ki se odtrgajo na severu in plavajo po morju. Take ledene gore S6 zelo nevarne ladjam in so zahtevale že
mnogo žrtev.
Papige, lepo živo barvane ptice, prebivajo ▼ vročih krajih in se žive od semen in sadežev dreves. Papige spretno plezajo po drevju, kakor opice, ki žive baš v istih krajih. Pri nas gojimo papige v klekah in jih imamo prav radi, ker nas kratkočasijo z oponaša* niera. raznih glasov.