,0100200 PRIL OSRF.ONJA KNJl£NlCA P.P.l2b 6001 KOPfcR DNEVNIK Janina pl.ičana v gotovini "“b. postale I grupot Cena 200 lir Lelo XXXIII. Šl. 208 (9816) TRST, četrtek, 8. septembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edinj tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjenj Evropi TAJNIŠTVO FEDERACIJE^ CGIL - CISL ■ UIL PISALO ANDREOTTIJU LAMA: SINDIKATI BODO ZAHTEVALI OD VLADE STVARNA JAMSTVA ZA NOVA DELOVNA MESTA Poleg tega bodo v ponedeljek sindikalisti terjali nedvoumen odgovor o reformi policije - Dosežen sporazum za 200 tisoč železničarjev I — bomo jasno pove- | jb> da ne sme več stati ob strani 11 radovedno gledati, kaj se doga-!?;* je izjavil po seji tajništva CGIL-I ®MJIL Luciano Lama. Sindikal-I? Roditelji so na svoji seji razpravici o skorajšnjem srečanju z An-^ottijem, na katerem bo morala j. ada odgovoriti na dokument, kj I J* ji ga sindikati poslali sinoči. La-je pojasnil, da bodo dokument i 'grobneje orisali v petek med ti-: J^vno konferenco Benvenuto, Ma-/*hetti in Macario. Dokumenta ni-J* takoj objavili, ker bi še zdelo ^korektno do vlade, vendar je La- u '"•auiiv uu viouv, »vuuni jv. £ Pojasnil, da gre za posamezne rke in vprašanja, na katera lah- — ^ vlada odgovori samo pritrdilno J Lama. v birokraciji, ne pa v produktivnih dejavnostih. Tu pa so italijanski podjetniki pokazali svoje «slabosti»: dokler tega zakona ni bilo so vreščali, da edinole ukrep o zaposlovanju mladine lahko reši probleme delovne sile, sedaj pa ga sabotirajo. Lamo so časnikarji vprašali, če mislijo sindikati na srečanje s «Con-findustrio>\ a je pojasnil, da ne. Najprej naj na industrijce pritisne vlada s sredstvi, ki jih ima na razpolago. Tudi politiko investiranja lahko usmeri na tak način, da bodo morala podjetja nuditi več delovnih mest mladim ljudem. «Najti moramo dela za nekaj sto tisoč mladih ljudi, to je naš cilj,* je poudaril «posebno vez* (rnorda KPI in PSI o jetniškcm režimu na Asinari RIM — Problem »posebnih jetniš-nic* na otokih, kjer so konfinirani pristaši raznih terorističnih in skrajnih organizacij, je v Italiji že dalj časa na dnevnem redu, posebno še po polemikah v zvezi z ravnanjem švicarskih oblasti s Petro Krause. Med protagonisti javnih razprav je bil tudi komunistični poslanec Antonello Trombadori, ki ga je posl. ti jsko reformo, preusmerjanjem in j Corvisieri (DP) pozval, naj bi sku-finansiranjem industrijskih dejano- paj obiskala ječe na otoku Asinara. Z obiska v jetnišnici se je Tromba- _ ■ Pa ne. j Sindikalni dokument postavlja na- Sindikalisti so sploh mnenja, da j to jasna vprašanja v zvezi s kme-J Pekatera vprašanja tako pereča,' ' ' JL.pi morali med vlado in sindikati ^kovati bodo znane v jutranjih urah, vsekakor pred dopoldansko sejo vlade, ki jih bo morala odobriti. Ni še zna na reakcija «avtonomnih» sindika tov. Generalni tajnik CGIL Lama Kitilo komisijo ali kaj podobne-I J* ki naj bi.omogočila sprotno potovanje in usklajevanje pobud, katere so glavne točke, ob kate-J\*o sindikati pokazali jasno za-JčJljenost in si od parlamenta ter Jk*e pričakujejo jasnih, nedvoum-1 'n predvsem stvarnih ukrepov? J\a prvem mestu so problemi žalovanja, tako odrasle delovne sili1}.8 Jugu, kakor predvsem mladih ) ai> ki so se z upanjem vpisali 'Posebne sezname*, iijlfipravljenost javnih uprav, da delovno mesto nekaj deset- tjopm delovnih ljudi je brez dvo-L hvale vredno, vendar je to le i|.plJa v morje,* pojasnjuje Lama. H, drugj strani pa bi bilo negativ-1 he bi mladino zaposlovali zgolj ... sti, pravično stanarino in sindikatom policije. V zvezi z zadnjim vprašanjem je Lama potrdil, da sindikati ne mislijo popustiti. Medtem ko so v tajništvu sindikalne federacije razpravljali o srečanju z vlado so se nadaljevala pogajanja o sidikalnem sporu Železničarjev. Pogajanja težavno napredujejo, vendar ni izključeno, da se bodo zaključila v pravem času in da bo lahko vlada na današnji seji sklepala o predvidenih ukrepih. V nasprotnem primeru bi sindikati (bodisi »zvezni*, kakor «avtonomni») napovedali nove stavkovne akcije. Na današnji seji bo vlada pod predsedstvom Andreottija poslušala predvsem dve poročili o gospodarstvu in njegovih perspektivah ter tako začela pripravo na srečanje s sindikati, ki bo v ponedeljek. Ni izključeno, da bodo ministri izrekli tudi prvo mnenje o dokumentu federacije CGIL - CISL - UIL. Med drugimi ukrepi na dnevnem redu pa je tudi odobritev besedila novega italijansko - jugoslovanskega sporazuma o jadranskem ribolovu. Eno izmed kočljivih vprašanj, ki pa ne zadevajo vlade, pač pa parlamentarno dejavnost, je gotovo »pravična stanarina*. Režim »zamrznjenih* stanarin bi se moral zaključiti konec oktobra, do tedaj pa bi stranke morale doseči sporazum o dokončnem besedilu zakona. Včeraj so se v senatu sestali izvedenci, člani «ožjega odbora*, v katerem potekajo pogajanja. Dogovorili so se, da bodo razgovore obnovili sredi septembra. Ob 23.45 in po petih urah neprekinjenih pogajanj so vlada in sindikati CGIL - CISL - UIL dosegli načelni sporazum o spornih vprašanjih, ki zadevajo nad 200 tisoč železničarjev. Podrobnosti sporazuma dori vrnil včeraj in v svoji izjavi poudaril, da bi morali odpraviti diskriminacije med «političnimi» in »nepolitičnimi* jetniki. S tem v zvezi je odposlanstvo parlamentarcev KPI nemudoma obiskalo pravosodnega ministra Bonifaeia in zahtevalo, naj se na Asinari ih drugod odpravijo kakršnikoli ukrepi, ki bi bili usmerjeni k izolaciji jetnikov ali omogočajo psihične muke. Za to, da bi jetniki na Asinari u-živali »človečanske pravice* so se zavzeli tudi socialistični poslanci, ki poudarjajo, da je Asinara postala v očeh javnega mnenja že pravi »lager*. BONN — Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt bo od 19. do 23. septembra uradno obiskal Poljsko, kamor ga je povabil tajnik združene delavske partije Edvvard Gierek. Schmidt o Kapplerjevem begu iz bolnišnice BONN — Končno je tudi za-hodnonemški kancler Schmidt izrazil svoje mnenje o Kapplerjevem pobegu iz rimske vojaške bolnišnice: na seji parlamentarne skupine socialdemokratske stranke je izjavil, da predstavlja beg »kršitev pravne in ustavne ureditve Italije* in dodal, da zvezna vlada do take kršitve «nima nobenega razumevanja*. V svojem govoru, ki ga bo prihodnji teden ponovil v parlamentu, je Schmidt tudi omenil korake svoje in prejšnjih nemških vlad do italijanske za osvoboditev nacistič nega krvnika. Pač pa je bavarska neonacistična stranka NPD izrazila «najgloblje zadovoljstvo* zaradi pobega ter pohvalila «pogum» Kapplerjeve žene. Neonacisti pa obžalujejo, da «nekateri izkoriščajo Kapplerjev beg za vnašanje razdora v odnosih med ZRN in prijateljskimi državami*. Članek o razvoju preiskave o Kapplerjevem begu ter o včerajšnji seji predsedstva obrambne komisije poslanske zbornice berite na zadnji strani. KLJUB PRITISKU NAJBOLJ RAZVPITIH NEMŠKIH NACIONALISTOV Avstrijski notranji minister zavrača stopnjevanje protislovenskega nasilja Ministru naj bi izjavo navdihnil kancler Kreisky, ki se zaveda, da si Dunaj z nevarno situacijo na Koroškem lahko nakoplje težave na mednarodni ravni • Šovinisti grozijo Slovencem z osebnim obračunavanjem CELOVEC — Tudi v sami avstrijski vladi so se zdaj našli lakšnt politiki, ki se očitno zavedajo, da sedanja eskalacija protislovenskega nasilja na Koroškem ne more prinesti ničesar dobrega. Posredno priča o tem sinočnja izjava notranjega ministra Lanca, ki je izredno ostro reagiral na tiste pritiske koroških nemškonacionalističrah krogov. ki so želeli še vedno nerazi skano plibeiško bombno afero izkoristiti za pritisk na notranje ministrstvo in od njega izsiliti kar najbolj široka pooblastila za represivne protislovenske policijske ak cije na Koroškem. V taškni smeri so po nedcljsk'h eksplozijah stopali tako voditelji najbolj protislovenske od treh koroških strank, se pravi svobodnja ške stranke, kot tudi tisti, ki so spregovorili v imenu koroške frak ...........................................n....................................iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiimiiiiniiiimiiii V ŠKRIPCIH SKUŠAIO BONSKE OBLASTI ZAVLAČEVATI POGAJANJA Schleyerjevi ugrabitelji zahtevajo izpustitev zaprtih pripadnikov skupine «Baader - Meinhof Hessenski radio poziva teroriste, naj dokažejo, da je Schleyer še živ «Die Welt» trdi, da ima policija fotografijo ugrabljenega predsednika zahodnonemških industrijcev - Vlada zaostrila represijske ukrepe (Od dopisnika Tanjuga. posebej za Primorski dnevnik) BONN — Cena svobode za dr. Hansa Martina Sehleverja, ki se od ponedeljka zvečer nahaja v rokah teroristov, ki so ga ugrabili, potem ko so pokončali štiri njegove spremljevalce, je znana: ugrabitelji zahtevajo izpustitev 11 vodilnih pripadnikov teroristične skupine «Baader-Meinhof* in za vsakega po 100 tisoč mark «odpravnine». Razen tega v pismu, ki so ga pustili v avtomobilu, s katerim so izvršili atentat in ugrabitev, terjajo od bonske vlade, naj jim dovoli nemoten odhod v tujino. Posebno letalo, ki naj jim ga vlada da na razpolago, da bi se — tako zahtevajo teroristi — razen izpuščenih anarhistov vkrcala kot talca še znani 85-letni zahodnonemški borec za mir pastor Martin Niemol-ler in pa neki uslužbenec oziroma predstavnik Organizacije združenih narodov. Šele, ko bi se polet začel, v ZR Golo naj bi teroristi povedali ime drža- ! sinoči aretirali, pozneje pa ugotovi- I vojno*, kakor je dogajanje ve, kjer naj bi letalo pristalo. . li, da imata trden alibi. | Nemčiji danes poimenoval , ! Vlada je danes odobrila tri zakon- Mann, sin nobelovca Thomasa Man Bonska vlada zaenkrat se ni urad j ke pn-dloge, s katerimi namerava 1 na, je v tukajšnjem tisku nemogoče no potrdila, da so poročila agencij j okrepiu Mščito prod teroristi. U i najti odgovor, čeprav je na ulici o vsebini pisma teroristov _ točna, j krepj ^ kot je poudaril vladni pred j najbolj pogosto mogoče slišati zahte- Prav tako 1* kanclerske palače, kjer s^lvujk dr. Griineivald starejšega j vo po večji represiji in vsebini no- Včeraj si ie predsednik sfrj ogledal,mesto urumči i\> obiskih v SZ, Koreji in Kitajski se bo Tito danes vrnil v Jugoslavijo Beogradu mu pripravljajo veličasten sprejem - Hua Kuo-feng bo kmalu vrnil obisk LfRlNG — Kitajski vodiltelj Hua ■m do ob «ustreznem času* JS obiskal Jugoslavijo. To za-iCv9 novico je sinoči sporočil sam i(?s*°vanski predsednik Tito. Ko govoril na slovesni večerji, ki so V priredili lokalni voditelji v 1 k u Llrumči, je povedal, da sta se Kuo-fengom med pekinškimi ltv°Y0ri domenila, da bosta nada LrJ® osebne stike. Predsednik Hua W| je z zadovoljstvom sprejel ! da ob ustreznem času pri Oa, Uradni in prijateljski obisk v C0slavijo. Tito je ob tej prilož-k; Poudaril, da bo Jugoslavija %,avila tudi prihod vodilnih kitaj-j osebnosti. ^oslovanski predsednik Tito je C^jo etapo svojega devetdnev-(j, obiska na Kitajskem, v Urum i J^spel iz Šanghaja. Potovanje *tws?dnjm letalom kitajskega letal-4? J? trajalo polne štiri ure, leta-‘■-rJva je preletelo okrog 4000 kilome-V.sajti mesto Urumči — sredi-ij ^'okjanškega ujgurskega obtnnč-•tC je na skrajnem severozahodu ■ medtem ko je Šanghaj na °0u, (VB) * * # (0,1 našega dopisnika) Siu — Jugoslovanski pred- 'il 1 Tih, se bo danes popoldne vr-državniškega 1 Kito vanju, med Vo je uradno obiskal Sovjetsko jj' Ljudsko demokratično republi-V °rei° 'n Ljudsko republiko Ki V Beogradu mu pripravljajo %^'en sprejem, ki bo bržkone t* iv6* vse dosedanje. Slišati je. da Vj vzdolž ulic od letališča v Vi u do Dedinja, kjer je Titova Vi n°a. zbralo okrog pol milijona Pripravljajo pa tudi poseben Ka,d na posameznih točkah ob beograjske družbenopolitične Nacije so pred Titovo vrnitvijo objavile včeraj razglas, v katerem pozivajo beograjčane, naj Titu priredijo sprejem «v skladu s pomenom njegovih obiskov, ki so močno uveljavili politiko naše države in utrdili njen ugled v svetu*. V razglasu je rečeno, da se bo Tito vrnil s 24-dnevnega potovanja ob 15.30. «Tudi ta obisk tovariša Tita je pomemben za mednarodni u-gled Jugoslavije in krepitev prijateljskih stikov naših narodov in narodov držav, ki jih je obiskal: Sovjetske zveze. LDR Koreje in LR Kitajske.* V razglasu je nadalje rečeno, da je ta obisk prispeval, da so se še povečale simpatije vse mednarodne javnosti za socialistično in neuvrščeno Jugoslavijo. »Izjemna pozornost in gostoljublje. ki sta tovariša Tita obkrožala na tej poli. sta izraz priznanja Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, njenemu doslednemu boju za krepitev miru in var: nosti. za odpravo neenakopravnih mednarodnih gospodarskih odnosov, za svet, v katerem se bodo |x>|X>lnoma uveljavile resnična svoboda, neodvisnost vseh narodov in pravica do lastnih razvojnih poti.* «Ta obisk pomeni močno afirmacl jo Titove politike in Titove osebnosti v tem letu. ko slavimo dvojni jubilej: 40-letnico prihoda tovariša Tita na celo ZKJ iji K5 let njegovega življenja,* je rečeno v razglasu, ki se končuje s pozivom, naj Beograjčani pridejo na ulice ter veselo sprejmejo in pozdravijo dragega tovariša Tita in mu tudi ob tej priložnosti izrazijo vso podporo in priznanje za njegov neprecenljiv prispevek k ohranitvi miru in napredku enakopravnega sodelovanja med narodi, krepitvi mednarodnega položaja in ugleda Jugoslavije in njenega neodvisnega samoupravnega socialističnega razvoja. VLADO BARABAŠ Carter in Torrijos podpisala sporazum o Panamskem prekopu WASHlNGTON - S podpisom mednarodnega sporazuma med ZDA in Panamo, veličastne slovesnosti, ki jo je priredil ameriški predsednik Carter ob tej priložnosti so se udeležili številni voditelji latinsko -ameriških držav, bo Panamski prekop postopno prehajal v roke domačinov. Dokončno nadzorstvo naj bi Panama prevzela konec stoletja, čeprav bo washingtonska uprava še uživala precejšnje ugodnosti ob gospodarskem izkoriščanju prekopa. Sporazum, ki se je rojeval dolgih trinajst let, ocenjujejo kot prvi Carterjev uspeh v zunanji politiki, vendar n.: gre pozabiti, da ga mora še odobriti ameriški senat (potrebna je dvotretjinska večina), ki bi ga za enkrat prav gotovo zavrnil. Zato so tudi glasovanje prenesli na januar prihodnjega leta. se oplvija živahna aktivnost in kji-se je šele v zgodnjih urah razšel «krizni štab*, ni slišati niti besedice o tem, ali vlada namerava izsiljevanju teroristov ugoditi. Osnovna taktika zahodnonemške policije je v tem trenutku uperjena na to, kako pridobiti na času. Zvezni kriminalistični urad je danes zahteval od ugrabiteljev, naj dajo nedvoumne dokaze o tem da dr. Schleyer še živi. Pri tem so se poslužili podobne metode, kot marca leta 1975, ob ugrabitvi zahodnoberlinskega politika CDU Petra Lorenza. S pomočjo hessenskega radia, so popoldne posredovali ugrabiteljem dve vprašanji iz osebnega življenja dr. Schle-yerja, na katera lahko odgovori samo on. Magnetofonski posnetek odgovorov na ti dve vprašanji, ki ga morajo ugrabitelji poslati policiji bo dokaz, da Schleyer še živi in šele v tistem trenutku so oblasti pripravljene pogajati se o pogojih za njegovo osvoboditev. Kot je nocoj poročala zahodnonemška televizija, objavlja bonski «Die Welt» informacijo o tem, da so ugrabitelji baje ž° poslali policiji fotografijo dr. Schleyerja, ki je fotografiran brez srajce in ima okoli vratu obešen papir z napisom «ujetnik RAF*. «Die Welt», katerega poročilo oblasti doslej niso potrdile, objavlja tudi, da je k fotografiji bilo priloženo tudi Schleyorjevo osebno sporočilo viadi in svojcem. Zahodnonemški organi pregona doslej, kot kaže, še niso našli «vroče sledi*, ki bi jih pripeljala do ugrabiteljev. Državno tožilstvo v Karls-ruhu je sporočilo, da so izpustili na prostost dekle in fanta, ki so ju datuma in bi bili sprejeli tudi, če ne bi prišlo do zadnjih ti-agičnih dogodkov v Kiilnu. Ne gre torej za popuščanje pritiskom s strani konservativne demokrščanske policije, ki je Schleyerjcvo ugrabitev že temeljito izrabila za posplošene napa de na demokratične svoboščine, za zahteve po «redu» in za pogrevanje protikomunistične histerije. Zahodnonemška demokracija je spričo naraščajočega terorizma na hudi preizkušnji. Dilema Schmidtove vlade so spričo pritiska desnice in komaj- vili pooblastilih policiji, je -verjetno vsakemu razumnemu človeku jasno, da zgolj pritisk in trda roka ne bo-sla prispevala k družbeni pomiritvi. IVO VAJGL ZADNJA VEST Ugrabitelji predsednika zahodnonemških indusirijcev so sinoči pozno zvečer poslali kriminalistični poda prikritih poskusov rehabilitacije | lici ji v Wiesbadnu novo sporočilo, nacionalsocializma toliko težje. O katerega vsebina pa je še neznana tem, kako na razumen in demokratičen način končati »državljansko saj ni glasnik policije hotel dati nobenih informacij. cije avstrijske ljudske stranke, ki jo je moč enačiti i italijansko krščrnsko demokracijo; in seveda je v tem smislu nastopil tudi koroški Heimatdienst. Prav ta koali cija je bila tista, ki je notranje ministrstvo nekajkrat napadla, češ d.i brzda koroško policijo in ji ne dovoli, da bi proti Slovencem ukrepala tako, kot bi bilo treba, se pravi ostro. Hkrati pa so ti krogi zagnali silovito kampanjo, ki naj bi javno mnenje prepričala, da so avtorji bombnih atentatov Sloven ci, pa čeprav celotna politična i gra, ki je stekla po nedeljskih bombnih atentatih, priča o tem da je treba tudi te atentate, tako lo t vse prejšnje, pripisati skrajnim nemškim nacionalistom. Atentati so namreč nedvomno služili samo nemškemu nacionalizmu, saj so teoro ški protislovenski in šovinistični krogi nanje tudi tokrat oprli svoje zahteve, naj bi koroška policija dobila praktično neomejena poobla stila za akcije zoper Slovence, ki do danes še vedno niso opustili odpora zoper sedmojulijsko proti-manjšinsko zakonodajo in ki tega odpora opustiti ne mislijo. Spričo takšnega položaja, ki ga je ustvaril koroški nemški nacionalizem, je minister Lane sinoči ostro zavrnil očitke koroške desnice, hkrati pa napadel vodjo koroškega Heimatdiensta Feldnerja in mu odvzel pravico dolžiti za aten tate Slovence, dokler za takšne trditve ne bo mogel navesti trdnih dokazov. Čeprav pozitivnih dokazov za takšno trditev ni, pa je moč reči, da Lane po vsej priliki te izjave ni dal na lastno pobudo \n do se za njo skriva sam avstrijski kancler Kreisky. Le-ta se je v za četku tedna vrnil s poletnih počitnic. Prva stvar, s katero se je moral spoprijeti, pa je bila prav nevarna situacija na Koroškem, ki grozi Avstriji nakopati težave tudi na mednarodni ravni. Na žalost pa ■o distanciranje ni moglo umiriti*^ koroških šovinističnih duhov, ki jih je priklicala protislovenska kampanja. Vrsta ugledivh Slovencev ir te dni dobila grozilna sporočila. Vleci žrtvami te protislovenske histerije so bili slovenski prevoznik iz Dobri e vasi Štefan Sienčnik, ki so mu »neznanci* popisali vozila z gesli »vse vas bomo pobili*; nadalje pliberški slovenski občinski odbornik in učitelj Fritz Kert, ki so mu neznanci za noč s ponedeljka na torgk zagrozili z bombnim atentatom; policija je morala pred njegovo hišo postaviti stražo, ki je ponoči v rgsnici opazila avtomobil, vendar pa se je ta pred hišo samo za kratek hip ustavil in nadaljeval pot, brž ko so »potniki* videli, da je hiša zastražena MARJAN SEDMAK OB PODPISU POGODBE O PANAMSKEM PREKOPU CARTER SPREJEL PINOCHETA Iskrenost prizadevanj ameriškega predsednika za spoštovanje človečanskih pravic postavljena v dvom VVASHINGTON - Svečanost podpisa nove pogodbe o Panamskem preki pu je dala a-meriškemu predsedniku Carterju priložnost za pogovore s številnimi južnoameriškimi voditelji, ki so prišli v Washington na svečanost. Med njimi je bil tudi čilski predsednik general Pinochet, ki ga je Carter sprejel v torek zvečer v Beli hiši. Sporočilo o srečanju med Carterjem in Pinochetom je dal glasnik Bele hiše Jody Povvell, ki je piudaril, da .je pred čilskim diktatorjem ameriški predsednik sprejel še predsednike Paname, Peruja, Paragvaja in Kolumbije. Na vprašanje novinarjev, kako se sklada Carterjevo zavzemanje za človečanske pravice s srečanjem s šefom vojaškega režima Čila, kjer so te pravice vsak dan teptane, povrh vsega pa še od obletnici umora predsednika Allendeja, je glasnik pojasnil, da »razlike z drugimi državami glede njihovih notranjih problemov. ali pa nesoglasja s posamezniki, ne smejo preprečevati pogovorov, stikov in izmenjave mnenj tako gled<> samih nesoglasij, kot tudi glede argu-•tnautov, o katerih obstaja soglasje.* Tako subtilna razlaga ni prepričala vdove Orlanda Letelie-ra, bivšega čilskega veleposlanika v VVashingtonu, ki so ga Pinochetovi agenti umorili pred enim letom v glavnem mestu Združenih držav. Na improvizirani tiskovni konferenci na stopnišču \vashingtonskega Ka-pitola je obsodila Carterjevo početje in ocenila kot »nevar no napako* dejstvo, da je šef Bele hiše sprejel še droge voditelje vojaških diktatur Latinske Amerike. Popolno zatišje na prizadetem območju v pričakovanju Zamberiettijevega prihoda Jutri zvečer v Vidmu srečanje vseh deželnih županov - Odmev na škandal v Kanadi VIDEM — Medtem ko se preiskava o aferi montažnih hiš v Ma-ianu bliža koncu, je -v Vidmu po plazu vesti in domnev iz prejšnjih dni zavladalo popolno zatišje v pričakovanju prihoda bivšega izrednega vladnega komisarja Giuseppa Zamberlettija. Zid molka videmskih preiskovalcev, skozi katerega je v prejšnjih dneh vendarle pVonic-nila kakšna vest, se je spremenil Owm zaključil obisk v Madridu MADRID — Britanski zunanji minister Owen je zaključil svoje pogovore s španskimi voditelji. Temi njegovih pogovorov naj bi bili vstop Španije v EGS in »dekolonizacija* Gibraltarja. V zvezi s tem naj bi Owen poudaril kralju Juanu Carlosu, da je Velika Britanija pripravljena zapustiti Gibraltar pod pogojem, da se za to izrečejo tamkajš nji prebivalci na referendumu. 00 PETKA NAŠ NOVI PODLISTEK Kitajski dnevnik Marca letos je jugoslovanska novinarska delegacija obiskala Ljudsko republiko Kitajsko. V njej je bil tudi predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije in glavni urednik ljubljanskega «Dela» Mitja Gorjup, ki si je svoje vtise o deželi zapisoval v dnevnik. V njem prikazuje današnjo Kitajsko, njene ljudi, politična gibanja, človeške navade in odnose. «Napi-sal sem dne/nik — je dejal — ki noče biti ne znanstveno delo, ne zgodovinopis, ne politična študija, pač pa zgolj iskrena in poštena osebna izpoved.* Ko smo v teh dneh po televizijskih zaslonih spremljali obisk jugoslovanske državne delegacije s predsednikom Titom na čelu v tej, za veliko večino ljudi še vedno skrivnostni deželi, gledali veličastne in slikovite sprejeme sredi živopisne množice mladih smejočih se obrazov in izredne pozornosti kitajskih voditeljev, smo menili, da bo tudi za naše či-tatelje zanimivo zvedeti kaj več o tej deželi skoraj milijarde ljudi, ki vse bol| vplivno stopa na svetovno pozornico. Zato smo tov. Mitjo Gorjupa zaprosili za dovoljenje za objavo njegovega «Kitajskega dnevnika*, kar nam je prijateljsko dovolil. ((Kitajski dnevnik* bomo v podlistku začeli objavljati v petkovi številki. v hermetično in nepropustno pregrado in vprašanje je, če sta davčna policija in namestnik državnega pravnika dr. Tosel sploh naredila v preiskavi korak naprej. Ni lahko najti prave smeri v morju u-radnih papirjev, dokumentov, dopisov, ki zadevajo celotno dobavo montažnih hiš prizadetemu območju. V tem molku pa se bujno razraščajo najrazličnejši sumi in domneve; govorice, marsikdaj tudi neosnovane. dobijo dostojanstvo gotovosti; krepijo se glasovi, da skušajo prizadeti s skupnimi močmi utišati škandal. Prav zaradi tega bi morali vsi tisti, ki nekaj vedo, na dan z jasno besedo, ki naj vsaj delno razblini to mučno vzdušje. Zato vlada v Vidmu in v vsej deželi znatno pričakovanje za prihod bivšega izrednega vladnega komisarja Giuseppa Zamberlettija. ki bo v soboto — to je včeraj zopet potrdil — na razpolago namestniku videmskega državnega pravdni-ka in najbrž tudi časnikarjem. Dr. Tosel je že v torek izjavil, da bo «Zamberletti dobrodošel gost, tudi iz spoštovanja, ki smo mu ga dolžni kot bivšemu izrednemu komisarju*. kar pomeni, da se bo z njim sešel (in kako naj bi se tudi ne), ne bo mu pa zastivl kakšnih posebnih vprašanj in bo v bistvu le prisluhnil njegovim izjavam. Upati je. da bo vsaj srečanje s časnikarji dalo nekoliko jasnejšo sliko. Ko smo že pri Zamberlettiju naj omenimo, da bo na današnji seji vlada razpravljala o njegovem od stopu. Vse kaže, da bodo potrdili sklep nekdanjega podtajnika, pa tudi če bi ga ne, bi se lombardijski poslanec ne vrnil v vlado. V zadnjih dneh je namreč v razgovorih s časnikarji večkrat poudaril, da sklepa ne bo preklical. Nasprotno, pripravljen naj bi bil celo odstopiti kot poslanec, če bi to zahte val razplet preiskave. Medtem se župani, krajevni upravitelji in podjetniki, na katere je legla mrka senca suma, priprav ljajo na protiofenzivo. Le-ta se je začela že včeraj med razpravo v deželnem svetu, ki je izzvenela v enoglasnem sklepu vseh strank u-stavnega loka. odmevnost škandala ne sme zavreti obnove, med katero pa so predstavniki nekaterih strank tudi skušali postaviti na zatožno klop časnikarje, češ da so preveč posploševali in s svojim pisanjem overovljali tudi neosnovane govorice. Najbolj prizadete zaradi vseh teh govoric in domnev so se čutili župani, ki se bodo v petek zvečer sestali v Vidmu (za srečanje je dal pobudo deželni odsek vsedržavnega združenja občin AN CI), da uskladijo protestno akcijo in se pogovorijo o morebitnih stvarnih ukrepih. Kaže Da vsekakor, da se ne bodo odločili za skupni od-stoo, ki bi dejansko paraliziral politično in upravno deiavnost na vsem prizadetem območju. Za danes opoldne je v nekem mestnem hotelu sklical tiskovno konferenco tudi konzorcij furlanskih gradbenih podjetij CORIF, ki je i-mel v zakupu gradnjo betonskih podstavkov za montažne hiše. CORIF, je odločno zavrnil govorice, da je za svoje delo zahteval višje cene kot druga podjetja, prav tako pa zavrača vsakršno namigovanje na nekakovost lastnega dela in na sko-parjenje s cementom. Medtem ko v Vidmu vlada vsaj na področju preiskave popolno zatišje, počasi napreduje delo savon-skega sodnika Renata Aequaroneja, ki raziskuje afero v zvezi s škandalom montažnih hiš v Maianu in ki je prvi /oral nekoj indicij o ne povsem jasnem ozadju celotne dobave barak prizadetemu območju. Dr. Acquarone je včeraj zaslišal funkcionarje družbe »Arrigoni*, ki naj bi mu potrdili, da so dobili od bivšega Zamberiettijevega osebnega tajnika devet milijonov lir. S tem je bil poravnan dolg ratenjskega trgovca Roberta Brolla, sina tamkaji- njega župana. Kot smo poročali j« Balbo trdil, da je denar dobil od podjetnika Renata Carozza. Vprašanje, zaenkrat brez odgovora, pa je, kako je Balbo uporabil preostalih 5 milijonov lir, saj naj bi od podjetnika dobil skupno 14. milijonov. V prihodnjih dneh bo dr. Acquaront zopet zaslišal Bandero in nekaj prič, nakar bo najbrž sklenil svoje delo in predal akte v nadaljnji postopek. Ob koncu naj omenimo še dejstvo, da so tudi v Kanadi zabeležili prve odmeve na afero montažnih barak podjetja ATCO. Salvatore Fu-da. skrivnostni mešetar, ki se j« skušal vriniti v pogajanja med izrednim komisariatom in kanadskim podjetjem je z rezkim sporočilom poudaril, da ni nikakor vpleten v afero, vodstvo podjetja pa jc skušalo naprtiti italijanskim tehnikom, ki so barake sestavili, odgovornost za «morebitne pomanjkljivosti*, (vt) Praška «lribuna»: (arrillo in Dubček mislita enako PRAGA — Po mnenju češkoslovaške leposlovne revije »Tribuna* ni nobene razlike med »evrokomunizmom* Santiaga Carrilla in »socializmom * človeškim licem* Aleksandra Dubčka, kajti «oba nasprotujeta Sovjetski zvezi* in predstavljata »trojanskega konja buržoazije*. MONROVIA — Liberijski predsednik VVilliam Tolbert je pozval ugandskega predsednika feldmaršala Idija Dadaja Amina naj pomilosti dvanajst oseb. ki jih je pred dnevi vojaško sodišče V Kampali obsodilo na smrt zaradi prevratniškega poskusa. Tolbert prepričuje Amina naj »zahvali Alaha, da so zaroto odkrili v času* in naj bo zato milostljiv. LE 12 DNI NAS LOČI OD PRIČETKA POUKA Novi ministrski predmetni urnik nova obremenitev za slovensko šolo Posamezni razredi nižjih srednjih šol bodo imeli 35 ur tedenskega pouka, za nemške in francoske šole pa se bo ministrstvo predhodno posvetovalo z njihovimi predstavniki Le dvanajst dni nas loči od začetka pouka in šolski problemi se bodo bolj in bolj pogosto po javljali na naših straneh, šola je bolna, treba jo je ozdraviti! Te besede v zadnjih letih slišimo iz najrazličnejših ust, predlaganih zdravil je nešteto, prav tako diagnoz. Odveč bi bilo razmišljanje o temeljnih problemih italijanske ga šolskega sistema, saj bi nas to zavedlo v tematiko, ki spada, čeprav je last vseh ljudi, v zakonodajno pristojnost. So pa stvari, ki jih lahko s skupnimi močmi zagovarjamo, da postanejo stvarnost in ne prazno besedičenje. Manjšinska šola ima poleg tegob, ki tarejo vsedržavni šolski sistem, še lastne probleme, ki ji grenijo življenje. Poslušno smo sprejeli pobudo o predčasnem pogojnem vpisovanju učencev in dijakov, saj bi to moralo omogočiti predčasna imenovanja šolnikov in preprečiti praznine ob začetku šolskega leta. Se je to uresničilo? Kateri ravnatelj z gotovostjo ve, kdo mu bo pomagal pri težkem vzgojnem delu? Malokateri! Imenovanja, premestitve, rekurzi, boj za vsako razpoložljivo mesto, to je stvarnost. Pri nas, v slovenski šoli. pa pomanjkanje profesorjev. Ravnatelj je sedai pred težko dilemo izbiranja, kdo bi bil primeren. bo ta študent imel voljo do dela. bo ljubil svoj bodoči poklic, h kateremu pristona kot suplent? Odgovor bo dobil šele. ko bo fant ali dekle nastopilo delovno mesto, kdo mu bo v tistih težavnih dneh pomagal je pa čisto druga zadeva. In v tem je vsa tragika, koliko ljudi je zapustilo šolo zgolj zaradi začetnih težav, ko je zaman iskalo prijateljsko spodbudo, nasvet in ne besedičenja. Imamo ljudi, ki so sc strokovno usposobili na univerzi, ki je boljša od naše, a zakaj bi se trudili z nostrifikacijo, niso morda dovolj truda vložili v svoj univerzitetni študij, so morda manj kot niihovi kolesi, ki si lahko prosto izbirajo izpite in črtajo pretežke. To bo treba čimprej urediti in ne sme ostati le mrtva črka, treba se je vsestransko zavzeti, da bo ljubljanska diploma avtomatično priznana na naših slovenskih šolah. Stalo bo precej truda, saj na Vsakem koraku spoznavamo, kakšen je odnos oblasti do naše šole. Pred dnevi so ravnateljstva nižjih srednjih šol prejela z ministrstva za šolstvo novi predmetni urnik. Ukinili so neobveznost nekaterih predmetov, točen tedenski urnik na je naslednji za vse tri razrede: ver. 1 ura, it. 6 ur, slov. 6 ur, ze. zem. in drž. vzg. 5 ur, tuj jezik 3 ure, matematika, kemijske fizikalne in naravoslovne vede 6 ur, lik. vzg. 2 uri, tehnična vzgoja 3 ure, glasbena vzgoja 1 ura in telesna vzgoja 2 uri. Skupno bodo torej naši nižješolci imeli 35 ur tedenskega pouka. Zdi se nam. da je to nekoliko preveč za o-troke stare enajst let, ko pa bodo imeli njihovi italijanski vrstniki le 29 ur pouka. Morda bo kdo rekel, da je račun točen, saj smo manišinska šola. zato je treba k urniku prišteti še šest ur za slovenščino. S tem se ne moremo in ne smemo strinjati, ker ministrsko sporočilo jasno navaja, da bodo urnik za nemške in francoske šole sporočili po posvetovanju z njihovimi predstavniki. Kdo pa je slovenske predstavnike vprašal za nasvet? ,Te mar to toliko opevana demokratizacija šole? Kaže, da se z našo šolo še vedno ravna zviška in da je v italijanski šolski strukturi pastorka. Ravnatelji in profesorji, že tako maloštevilni za normalen pouk, so pred problemom, kako zadostiti novim obremenitvam urnika, problem pa se seveda postavlja tudi pred starše in otroke, saj bo novi urnik prizadel tudi njihovo družinsko življenje in še bolj otežkočil njihov domači uk. Nov« določbe o premoženju zakoncev V nedeljski številki našega dnevnika smo pod gornjim naslovom objavili pojasnila, ki nam jih je posredoval dr. Frane Tončič v zvezi s čl. 228 novega zakona o družinskem pravu, besedilo katerega — je dejal — je zelo zamotano in tvori predmet različnih tolmačenj tudi med pravniki. Dr. Tončič nas sedaj obvešča, da se je v zadevo vmešala še Generalna direkcija za indirektne poslovne davke pri zakladnem ministrstvu v Rimu, ki je na ustrezna vprašanja ravnokar izdala podrejenim uradom okrožnico, s katero sicer potrjuje razlago čl. 228, priobčeno v našem članku pod podnaslovom «Kaj pa s poročenimi per 20. septembra 1975 », a opozarja, da bo tam predvideni fiksni taksi podvrženo le osebno premoženje, ki je bilo kupljeno, podedovano, ali darovano pred 20. septembrom. 1975, a po sklenjeni poroki, če bo pred 20. septembrom 1977 proglašeno za skupno last. Osebno premoženje pa, sicer pridobljeno iz enega gornjih naslovov pred 20. septembrom 1975, a pred poroko, ne bo deležno finančnih olajšav, predvidenih v čl. 228. Pričakuje se. da bo gornji rok 20. septembra 1977 podaljšan in upajmo, da medtem finančna oblast ne bo izdala... novih okrožnic. ODOBREN DEŽELNI ODLOK O ŠKODI PO NEURJU Pomoči bodo deležna podjetja v tržaški in miljski občini Navodila odbornišlva za industrijo in trgovino - Ponovim sestanek na pokrajini za škodo v kmetijstvu Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je na svoji včerajšnji seji odobril odlok, ki priznava značaj «izrednih vremenskih neprilik» ne urju, ki je razsajal na našem pod ročju 20. in 21. avgusta in obenem omejil priznanje »prizadetega področja*- ozemlju občin Trst in Milje. Od bližnje objave v uradnem vestniku dežele bo začel zato potekati devetdesetdnevni rok, ko bodo mogla trgovska, industrijska, turistična, obrtna in kmetijska podjetja, ki so med neurjem utrpela škodo, vložiti pri pristojnih deželnih od borništvih prošnje za prispevke, ki jih predvidet a deželna zakonodaja. Deželno odbomištvo za industrijo in trgovino je že izdalo podrobnej ša navodila za te vrste podjetja. Prošnje je treba vložiti na sedežu v Ul. Trento št. 2 in sicer v treh izvodih, od katerih eden na kolko-vanem papirju. Priložiti je treba seznam uničenih ali poškodovanih dobrin, blaga ali opreme z ustrezajočimi količinami in vrednostjo in potrdilo trgovinske zbornice o de iovanju. Škodo bo treba dokumentirati s cenitvami, pričevanji, foto grafijami, fakturami in podobnimi dokazili, ki si jih morajo prosilci priskrbeti, če tega še niso storili. Niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi 1111111111111101111111111111111111111111111 tiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiifiiiimifiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiš' iiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimniiiiniiiiR Z VČERAJŠNJE RAZPRAVE V DEŽELNI SKUPŠČINI Zakon o deželnem tajništvu za obnovo mora upoštevati vlogo krajevnih uprav Komunisti in socialisti izrazili nesoglasje s predloženim zakonskim osnutkom in napovedali vrsto popravkov Zakon o generalnem tajništvu za obnovo Furlanije postaja vse očitneje nekakšen preizkusni kamen za preverjanje dejanske razsežnosti in trdnosti programskega sporazuma med sedmimi strankami ustavnega loka. Dokument, ki so ga pred dobrim mesecem sprejeli v deželnem svetu in s katerim se stranke z določenim soglasjem obvezujejo za složnejše reševanje perečih pioble-mov, med katerimi je problem obnove in preporoda kiajev naše dežele, ki jih je lani tako neizprosno prizadel najprej majski, potem še septembrski potres, predvideva med drugim odobritev posebnega zakona o podelitvi pristojnosti general-’ nemu tajništvu za obnovo. Skratka predvideva ustanovitev posebne strukture, ki naj na podlagi znanega državnega zakona o obnovi ter na osnovi realnih potreb in zahtev, na čim učinkovitejši način rešuje brezštevilna vprašanja dviga Furlanije in Beneške Slovenije iz razvalin k nekemu skladnejšemu gospodarskemu, družbenemu in kulturnemu razvoju. Dosedanja kratka praksa izvajanja programskega sporazuma pa je že ob prvi točki pokazala, da stvari ne bodo tako enostavne. Dejansko je namreč že prvi resnejši problem trčil na resno oviro in nakazal nevarnost razbitja. Trčila sta miMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIMIttllttllltMMMlIMMIf IIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIItlllllH (MIHI MIH IIIttlMIII PODRAŽITVE - STALNI VIR ZASKRBLJENOSTI Sindikati zavračajo podražitev tarif v medmestnih prevozih Deželna sindikalna zveza zahteva ud deželnih oblasti, da prekličejo la ukrep Neustavljivemu navijanju cen in vrtoglavemu višanju življenjskih stroškov se vsak dan pridruži kaka nova podražitev, ki jo predvem delavski sloji pošteno občutijo. Tokrat so na vrsti medmestni prevozi. Prevozne tarife so se namreč podražile, istočasno pa so zmanjšali popuste za abonmaje. Učinek je naslednji: poprečni povišek za abonmaje je zrastel za 56 odstotkov (v nekaterih primerih celo za 8d ali 90 odstotkov); tisti, ki je doslej plačal za abonma 6 tisoč lii', bo moral odslej odšteti drset tisočakov. Odveč je vsak komentar o tem, kako bo ukrep učinkoval na bilanco delavcev in študentov, to je tistih, ki se prevozov najbolj poslužujejo. Prvi so z vso odlbčnostjo odgovorili na te ukrepe sindikati. Deželna sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL je takoj posredovala pri pristojnem deželnem odborništvu ter izrazila nasprotovanje poviškom. Zahtevala je tudi, da se ukrep takoj ukine, medtem pa se bo sestala z (Zbornikom in drugimi deželnimi funkcin narji ter s predstavniki političnih strank z zahtevo, da se vsa zadeva v zvezi s prevoznimi tarifami podrobneje prouči ter da se nadaljuje z uresničevanjem reforme x prevoznem sektorju. Glede reforme sindikati menijo, da je bil že storjen prvi korak na tej poti, da pa se je ta pot ustavila. Odobrili so sicer deželni načrt za prevoze, ostala pa so na stežaj PROSLAVA BAZOVIŠKIH ŽRTEV Odbor za proslavo bazoviških šrtev sporoča, da bo spominska svečanost ob priliki 47. obletnice ustrelitve pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici v nedeljo, 11. septembra, ob 18. uri. odprta številna druga vprašanja. Predvsem niso bila še zagotovljena ustrezna finančna sredstva za izvajanje reforme. Sploh še niso vzeli v resen pretres problemov upravljanja gorskih prog. Sedaj prihaja še podražitev tarif, dobiček pa po drugi strani ni namenjen preuro ditvi prog ali nakupu novih avtobusov, ali reševanju problemov o sebja in njihovih plač ali pa preo-snovi prevozne službe. Za dosego vseh teh ciljev, menijo sindikati je potrebna ne le mobilizacija političnih sil, temveč tudi mobilizacija delavstva. l/java Piccolija na obisku v Trstu Predsednik demokrščanske poslanske skupine Flaminio Piccoli, ki se je včeraj udeležil seje pokrajinskega odbora KD v Trstu, je izdal ob tej priložnosti izjavo, v kateri je dejal, da je prišel v naše mesto obravnavat spo-azum med šestimi strankami na vsedržavni ravni, ki je poudaril, da zadeva izključno nekatere programske točke. Izrazil je popolno solidarnost s furlanskim ljudstvom in njegovimi predstavniškimi ustanovami, deželo in obči nami, v trenutku ko lebdijo nad njimi preposplošena sumničenja v zvezi z afero montažnih stanovanj. KD bo reagirala odločno na špekulacije, je dejal poslanec Piccoli, ki grozijo zavirati proces obnove. Vsedržavni praznik KD v Palmanovi, je zaključil demokrščanski veljak, je priložnost za potrditev politične linije in solidarnosti njegove stranke v Furlaniji. • Predsednik deželnega odbora Co- melli je včeraj dopoldne sprejel novega poveljnika finančnih straž za deveto področje Furlanije - Julijske krajine generala N. Accario. dva različna gledanja na način u-pravljanja in na reševanje določenih upravno*- političnih problemov. To sta tradicionalno gledanje skozi logiko ohranjevanja določenih struktur, ki je tako značilno za tiste sile, ki že trideset let izvajajo oblast v naši državi, ter gledanje skozi prizmo ljudske paiiicipacije pri odlo Čanju o javnih zadevah. To kreše-nje različnih pogledov na problem generalnega tajništva je prišlo do izraza že med samo razpravo o dokumentu programskega sporazuma v deželnem svetu. Še ostreje je nato izstopalo na razpravah v stalni deželni svetovalski skupini, kjer so socialisti ifr "komunisti postavili vrsto predlogov za popravke, in končno se je) včeraj i -pokazalo tudi na ■seji deželne- skupščine, ki je proti vsakemu pričakovanju postavilo na dnevni red to vprašanje (predvidena je bila namreč razprava o zakonu za gledališke dejavnost). Zanimivo je (in to potrjuje, da poteka zasledovanje stvarnega sporazuma med strankami zelo počasi), da tudi včerajšnja seja še ni dala dokončnega odgovora. Najbrž bo potrebnih celo več sej, medtem pa bodo seveda potrebna še dodatna posvetovanja med predstavniki svetovalskih skupin, kot so sklenili med včerajšnjo razpravo. Komunisti (zanje sta govorila Zor-zenon in Bettoli) ter socialisti (Zan-fagnini) so precej jasno povedali, da se s sedanjim zakonskim osnutkom, kakršnega predlaga deželni odbor, ne strinjajo in da bodo predložili vrsto popravkov, o katerilf se bo morala nato večina izreči. Na teh popravkih se bodo torej merile politične sile v skupščini prihodnji torek (prihodnja seja je namreč napovedana za ta dan). Kaj pravzaprav zahtevajo socialisti in komunisti? Zavračajo ustanovitev takšne birokratske strukture, ki bi bila po starem sistemu obležena z raznimi funkcionarji in ki bi bila le nekakšna kopija nekega »super odborništva* z vsemi tistimi napakami, ki so že itak značilne za neprožna in okostenela odborni-štva sedanje uprave. Namesto tega pa zahtevajo naj bodo pristojnosti tajništva porazdeljena v tri oddelke, to je oddelke, ki naj skrbijo za obravnavanje in reševanje gospodarskih vprašanj (industrije, kmetijstva itd.); drugi naj bi bil odgovoren za načrtovanje (razna javna dela) in tretji za družbeno zdravstvena vprašanja. Koordinacijo med oddelki naj bi imel prožen urad za obnovo. Zahtevajo skratka naj se pristojnosti tajništva ne omejujejo le na tako imenovano »fizično ob-novo», temveč naj bodo razširjene tudi na reševanje širših problemov vsestranskega preporoda Furlanije. Predvsem pa je treba v tem okviru zagotoviti gorskim skupnostim in krajevnim upravam, občinam in pokrajinam, možnosti (soodločanja in soupravljanja. Bden glavnih predmetov nesoglasja- o-krog zakonskega osnutka pa je predvidena ustanovitev izredne kon-zulte krajevnih avtonomij, to je konzulte, v kateri naj bi bili pred stavniki krajevnih ustanov prizadetih krajev in ki naj bi imela nekakšen posvetovalni značaj. S tem organom skuša večina ustvariti videz participacije, v bistvu pa gre le za nekakšen alibi za politiko deželne uprave. Po orisu osnutka s strani Bia suttija (KD). ki je opozoril na nevarnost razbitja dežele, je prvi posegel v razpravo predstavnik Slo venske skupnosti dr. Štoka, ki je izrazil skepso nad takšnim sokre tariatom. kakršnega si zamišlia de želni odbor ter bojazen, da bo konzulta sl"žila le za kritie odboru. Komunist Zorzenon je posehno za govarjal zahtevo, da ie podelijo kra ievnim ustanovem čim širše pristojnosti, Demokristjan Berzanti je zagovarjal tezo o tajništvu kot strukturi, ki naj pod nadzorstvom odbora in posebne komisije izvaja obnovo, predstavnica Furlanskega gibanja Puppinijeva je obžalo vala, da je prišlo do te razprave s takšno zamudo ter izrazila potrebo po izvajanju kontrole nad delovanjem tajništva. Bertoli (PLI) in Lonza (PSDI) sta tudi govorila o zamudah pri procesu obnove. socialist Zanfagnini pa je poudarjal. da dokazuje zadržanje večine šibkost sedanje deželne vlade ter napovedal, kot tudi za njim Bettoli (KPI), predložitev vrste popravkov. Seja Sindikata slovenske šole Danes, 8. septembra, bo ob 18. uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo naslednja vprašanja: slovenski šolski okraj, otroški vrtci in ONAIRC ter razno. Deželni prispevek bo dosegel največ 60 odstotkov ugotovljene škode, vsekakor ne bo pa presegel pol milijona lir. Deželni ukrep za pomoč oškodovanim gospodarskim strukturam je prišel torej kar brez zamud, kot je tudi res, da .je bila škoda v glavnem na ozemlju tržaške in miljske občine. Je pa vprašanje, ali ni tudi izven tega ozemlja še kdo bil oškodovan, kar bi znalo biti zlasti pri kmetijskih obratih. Glede tega so se namreč pokrajinski in občinski upravitelji, predstavniki kmečkih sindikatov in krajevno kmetijsko nadzorništvo domenili za sestanek, ki je sklican za prihodnji torek. Svetovati je treba oškodovancem, da se posvetujejo glede vlaganja prošenj s svojimi strokovnimi organizacijami. Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza sta namreč že pomagali članom pri u-gotavljanju škode in posredovali na pristojnih mestih. Praznik tiska KPI Sekcija KPI »Marij Matjašič - Milan* v Barkovljah priredi v dneh 9., 10. in 11. septembra festival komunističnega tiska v Ul. Bonafata št. 6. Za tridnevno praznovanje pripravljajo organizatorji izredno pe ster kulturno - zabavni program: v petek, 9. septembra, bo nastopila barkovljanska godba na pihala, uro kasneje pa bo srečanje z Barkov-ljani o krajevnih vprašanjih. Sobotni večer bo posvečen antifašizmu: ob 18.30 bo prof. Giovanni Miccoli, docent na tržaški univerzi in predsednik Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja govoril na temo: »Nacizem: od Rižarne do Kapplerja*. Dalje bo predvajanje diapozitivov in čitanje del Gramsci-ja, pri čemer bosta sodelovala člana Stalnega slovenskega gledališča Lidija Kozlovič in Stojan Colja. V nedeljo jutraj bo vlečenje vrvi, zvečer ob 18. uri pa bo nastopila pevsko - glasbena skupina »Giomi can-tati* z vrsto pesmi borbe in tržaške folklore. Sledila bo »Slovenska balada* z Miro Sardoč in Jožkom Lukešem. Govorila bosta senatorka Jelka Gerbec in Arturo Calabria. Razna obvestila 1 Šolske vesti SZ BOR obvešča starše dečkov od 7. do 11. leta starosti, da so odprta vpisova' nja za MINIBASKET za sezono 1977/ 78. Zainteresirani lahko dobijo vsa pojasnila po telefonski št. 421-467 (Bradassi), po 20. uri. Kino C Predsednik deželnega odbora Co- melli se bo danes v Celovcu sestal s predsednikom dežele Koroške Leopol-dom Wagnerjem. Sestanka se bodo u-deležili tudi odbornik Bertoli, Cocian-m in Mauro. Na srečanju bodo predstavniki deželne vlade uradno izrazili hvaležnost prebivalstva s potresnih območij, kateremu so' AVštHjci že ta- koj po naravni katastrofi priskočili na pomoč s konkretnimi' pobudami ter tudi sicer pomagali prebivalcem. POPRAVEK V včerajšnjem poročilu o poteku «ex tempore*, ki ga je KASTA organizirala v nedeljo pri Lajnerjih, je napačno navedeno, da je Darij šva Na sedežu združenja italijanskih ra prejel hranilno knjižico Tržaške ,— ------------ - - *'—< " * kreditne banke s pologom 20.000 lir. V resnici gre za knjižico Hranilnice in posojilnice na Opčinah, s pologom v istem znesku. Iz poročila je tudi izostalo, da je prvo nagrado za o-troke do 5 let prejel Marko De-beljuh, drugo nagrado pa je žirija prisodila Igorju Štoparju. slepcev «Rittmeyer» so se člani pravnega sveta ustanove v torek sestali s predsednikom in podpredsednikom vsedržavnega zavoda slepcev in skupno obravnavali vprašanja, ki zadevajo postopno vključevanje slepcev v normalno življenje ter njihovo specializacijo na raznih področjih. MIRA MARS KI PARK: »Luči in zvoki* Predstavi ob 20.30 »San u Mirama-ru» (v srbohrvaščini); ob 21.45 «11 sogno imperiale di Mirama re» (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom od pomola Audace do gr-ljanskega portiča (ob 19.20 in 20.50). Po predstavi iz grljanskega portiča dva povratka. Ariston 21.30 «Tre donne*. Barvni film. Mignon 16.00—22.00 »I due superpie-di quasi piatti*. Terence Hill, Bud Spencer. Barvni film. Nazionale 16.30 «Paperino e C. in vacanza*. Wa)t Disneyeva risanka. Po risanki še «11 levriero picchia-tello*. Grattacielo 17.00—22.00 »La notte dei falehi*. Barvni film. Excelsior 16.30 »La via della droga*. Fabio Testi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Fenlce 16.30 »Super vixens». Shari Eubank, Charles Napier, Sharon Kelly. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Eden 16.00 «Padre padrone*. Omero Antonutti, Marcella Michelangeli, Stanko Molnar, Severio Marconi. Barvni film. / Ritz 16.30 «11 ritomo di Don Camillo*. Femandel in Gino Cervi. Cristallo 16.00 »Gli uccelli*. Režija A. Hitchcock. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Aurora 17.00 »Mister miliardo*. Terence Hill. Barvni film. Capitol 16.00 «Paolo il caldo*. Gian-carlo Giannini. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «Storia segreta di un lager femminile*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.00—22.00 «Bellami impero del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ideale 16.00 «11 giomo del grande massacro*. Tom Laughlin, Ron O' Neal. Barvni film. Impero 17.00 »Atti impuri alTitaliana*. Isabella Biagini, Maurizio Arena. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «1 senza nome*. Alain Delon. Barvni film. Astra 16.30 «11 fantasma del pirata Barbanera*. Dean Johns, Peter Ustinov. Barvni film. Volta (Milje) 17.00 «Godzilla contro i robot*. Masaaki Daimon. Barvni film. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 8. septembra MARIJA Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.31, — Dolžina dneva 12.56. — Luna vzide ob 1.28 in zatone ob* 16.25. Jutri, PETEK, 9. septembra PETER Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25,4 stopinje, najnižja 20,3, ob 13. uri 25,4 stopinje, zračni tlak 1022,6 tnb. rahlo pada, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, veter jugozahodnik 5 km na uro, morje skoraj mimo, temperatura morja 23 stopinj. ntiiMiiiiiiiiiiiniiiiMiiiMMiiiiiMMitiMiiiiHiiiaiiaHiiimiiiiiiiiMiMimMiiitiiiimiiiiMiiiiMiHiiiimiMiiitiMiiMt OD 17. DO 27. SEPTEMBRA PRI MONTEBELLlf Na velesejemskem razstavišču bo za nekaj dni živalski vrt Razstavljene bodo raznovrstne živali za družbo Na velesejemskem razstavišču pri Montebellu smo videli že marsikaj. Poleg vsakoletnega vzorčnega velesejma. ki je, resnici na ljubo, izgubil del svojega čara, ker je na njem prikazanih vedno manj takšnih novosti, ki rade vzbujajo radovednost in zanimanje publike, smo lahko občudovali ražstavo psov, ali razstavo raznovrstnih modelov ter podobne stvari. V kratkem pa nam bo velesejemska ustanova postregla z razstavo oziroma sejmom, ki bo po indeksu zanimanja prav gotovo prekosil vse dosedanje. Naslov sejma je »Tuttozoo 77» in nam že sam na sebi marsikaj pove. Pove nam, da gre za razstavo živali. Vendar za posebne živali. To je za takšne, ki so prikladne za družbo človeku in na to tudi pripravljene. če pa smo doslej srna trali, da so tako imenovane »živali za družbo* le mačke, psi, opice in morda še katera, potem nam bo razstava «Tuttozoo» spremenila mišljenje. Kajti pokazali nam bodo slončke, lame, geparde, levčke, razne kače in kuščarje, eksotične ptice in še par sto živalskih vrst iz raznih predelov sveta. Razstavo prireja velesejemska u-stanova skupno z Angelom Lombar-dijem — »prijateljem živali* katerega se marsikdo spominja iz uspele televizijske oddaje. Odprta bo od 17. do 27. septembra in, kar je še posebno zanimivo, razstavljene živali bodo tudi naprodaj. Avto podrl žensko Enainpetdesetletna Virginia Renar roj. Ubaldini iz Ul. Eremo 175/15 je včeraj nenadoma stopila s pločnika v omenjeni ulici, in to nrav v trenutku, ko je privozil avtomobil, ki ga je upravljal sedeminpetdesetletni Albino Valle s Furlanske ceste 44. Voznik je zavrl, vendar je vozilo žensko podrlo na tla._ Na kraj nesreče .je prišel rešilec RK, ki je Rcnarjevo odpeljal v glavno bolnišnico. Sprejeli šo jo na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 90 dneh. Ponesrečenki so zdravniki ugotovili zlom leve noge in nosa, udarec in odrgnine na desni nogi, zapestju in rami. Samomor mladega Tržačana V noči med ponedeljkom in torkom si je vzel življenje komaj dvajsetletni Stefano Monti iz Ul. Machiavelli 4. Nepremišljeno dejanje je prvi odkril v torek ob 22.50 njegov starejši brat Fabrizio, ki je truplo snel s televizijskega droga in ga položil na teraso. Potrdilo o smrti je izdal dr. Rauben, smrt naj bi nastopila pred 20 urami. Gledališča 'iEATKO SLABILE: dramska sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju na prodaj od 12. septembra pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. Moški pevski zbor ( »I. GRUDEN* obvešča svoje stare in nove člane, da bo prva vaja v torek, 13. t.m., ob 20.30 v društveni dvorani v Nabrežini. V Slovenski dijaški dom •SREČKO KOSOVEL* TRST, UL. GINNASTICA 72 Vpisujemo do 10. septembra od 8.30 do 13. ure. Za morebitne Informacije telefonirajte na našo številko 793-167. OSMICA Dušan Milič iz Zagradca št. 2 (Zgonik), toči pristno domače črno in belo vino. ROJSTVA IN SMRTI Dne 7. septembra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 12 ljudi. UMRLI SO: 76-letna Bruna Mo retto vd. Negrello, 85 letni Emilio Spolaor, 75-letni Antonio Perossa, 86-letna Elisabetta Brach vd. Bu-nicelli, 74-letna Luigia Crismani vd. Stubelj, 77-letna Maria Poznik vd. Lipout. 25-letna Loredana Gerin por. Umari, 61-letna Vincema Co-rica, 70-letni Adriano Pouk. 79-letni Luigi Gris, 78-letni Carlo France schini, 66-letni Ernesto Vidali. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica; tej 226-165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137 Milje: tel. "71-124. mm BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A TRST - ULICA F, FILZt 10 - 'S' 61-d4E TEČAJI VALUT V MILANU DNE 7. 9. 1977 Ameriški dolar: debeli 876,- drobni 857 — Funt šterling 1535.— Švicarski frank 360,— Francoski frank 176.— Belgijski frank 24,- Nemška marka 373.— Avstrijski šiling 53,- Kanadski dolar 780,- Holandski florint 350.- Danska krona 135,- švedska krona 173,— Norveška krona 152,— Drahma: debeli 19,50 drobni 19,50 Dinar: debeli 41,- drobni 41,- MENJALNICA vseh tujih valut šolsko skrbništvo sporoča, da je ministrstvo za javno šolstvo brzojavno sporočilo, da je v zvezi z ministrsko uredbo z dne 15. marca 1977 spremenilo datum izpitov v šolah za vzgojiteljice otroških vrtcev in sicer bo danes, 8. t.m, pedagogika in jutri, 9. t.m. slovenščina. Jesenski rok izpitov bo trajal do 14. septembra. Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo do 13. septembra v tajništvu šole v Ul. R. fylanna 29, telpf. 418-605, vsak dan od 10. do 12. ure razen ob sobotah. Pričetek pouka v četrtek, 15. septembra. Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice v Bazovici bo jutri, 9. septembra, od 17. do 19. ure, v Bazoviškem domu. ŠD PRIMORJE prireja v soboto, 10. in nedeljo, 11. t.m. na vrtu za društvenim sedežem ZABAVNI VEČER Igral bo ansambel The Lords. Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in domačo kapljico. Izleti Združenje Union prireja v nedeljo, 11. 9. 1977, izlet v Krmin. Informacije in prijave pri združenju UNION, Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan razen ponedeljka od 17.30 do 19.30. SPDT prireja v nedeljo, 18. septembra, avtobusni izlet na Grintavec. Vzpon gre mimo koče na Kokrskem sedlu. Za neplanince je možnost vzpona z žičnico na Veliko planino. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 76304). Razstave V občinski umetnostni galeriji n* Trgu Unita je do U. t.m. odprta stava slikarskih in scenskih del žaškega umetnika J. Cesarja. V umetnostni galeriji «11 Mandr* chio* v Miljah je razstava najno'e ših del slikarja Sava Sovreta. V galeriji «SaIa d’arte mod«01 v Pasaži Rossoni bosta od U- ._ 4u. septembra razstavljala - . dela slikarja Aldo Bressanutti Giovanni Duiz. V Pokrajinskem muzeju v bodo jutri, 9. septembra, o® ^ razstavo z naslovom »Plastika svoja pleteninasto ornamentiko v niji*. Razstava bo odprta do ^ septembra. Urnik: od 9. do D. od 18. do 20. ure. » V ponedeljek, 12. septembra, 19. uri bono na Gradu sv' ^U,?jni odprli razstavo o «predzgodo Caput Adriae*, ki jo priprav«^ občinski muzeji za zgodovino 111 metnost. Ob izgubi žene Lorcdane se ^ vanju moža Darja pridružujejo ^ sij in Daniela Mikol, družina L in družina Cociani. Dne 6. -septembra nas je za v* dno zapustila LOJZKA KRIŽMAN roj. STUBELJ Pogreb bo danes, 8. t.m., ob 17. uri iz hiše žalosti, Mali Repen 11. Žalujoči: sin Milan, hči Grozdana, sestri, bratje ter drugi sorodniki Mali Repen, 8. septembra 1977 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38-006 Nenadoma nas je zapustila v 25. letu starosti naša draga LOREDANA UMARI roj. GERIM Pogreb bo danes, 8. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bol' nišnice naravnost v škedenjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: mož Darjo, mama Marija, brata Roberto in Duilio ter drugo sorodstvo Skedenj, 8. septembra 1977 Bila si kot angel, zato naj te Bog sprejme mednje. Draga Loredana, nikoli'te ne bom pozabila. teta Nives Naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni Z0PU stila naša priljubljena sovaščanka EMA STOKA Pogreb bo v petek. Uro pogreba bomo javili naknadno. Vaščani Kontovel, 8. septembra 1977 ZAHVALA Ganjeni ob tolikšnih izrazih sočutja ob smrti našega dragega SERGIJA SCHMIDTA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili na kakršen* način ob strani. Trst, 8. septembra 1977 Svojci Pred šestimi leti nas je zapustil SAŠKO DANEU Z grenkobo v srcu se ga spominjajo žena Neva, sin Saši’ mama, oče, sestra z družino in tašča Hermina. Opčine, Trst, 8. septembra 1977 ( I II 1^ v počastitev s^uiimia strica Jankota Vitrija darujeta 1 ra in Neva Ferjančič 10.000 v* Dijaško matico. guiilU* Namesto cvetja na grob - .,4a Čuk darujeta Sonja Kozina in ..... Danieli 10.000 lir za Dijaško »f®? in 10.000 lir za Skupnost D01 Opčine. Zveza bivših borcev iz TreWi reka globoko sožalje družinam ob izgubi matere Emilije. GORIŠKI DNEVNIK 2 OBISKA PRI VRTNARJU V ŽAVLJAH Je še v današnjem času gojenje zelenjave donosno? Razgovor z V. Rakarjem - Maja meseca letos je prejel posebno priznanje za napredno gospodarjenje Prav sredi industrijske cone v' Savljah obstoja še košček obdelane Jemlje. Gre za posest Viktorja Rakarja, ki v tem kraju nadaljuje tradicijo svojega očeta in deda. Po razlaščanju zemlje v dolinski obči-nj mu je ostalo lpkih 9.000 kvadratkih metrov vrta in prav toliko gozda. Prav za delo, ki ga Rakar opravlja na tej zemlji, mu je letos trgovin-ska zbornica podelila posebno pričanje. Obiskala sem ga na domu 'k pokramljala sva o problemih, ki kastajajo v zvezi z vrtnarstvom. «Škoda, da nam je občina pred kasom razlastila večji del ozemlja. Posestva bi sicer nikoli ne prodali. Pred šestimi leti so nam vzeli ti-j*>č kvadratnih metrov prav tu pred kišo, z namenom, da bodo dogradili Predor do Oreha. A delo je ostalo kedokončano, in sedaj ni ne predora ne uporabljivega zemljišča*, se Je pritožil Rakar. »Koliko časa pa že obdelujete to Zemljo?* »V prvih letih tega stoletja je Prišel moj ded z onstran meje v ta kraj in si nakupil ogromno posest * denarjem, ki si ga je pridobil Jako, da je tam prodal staro zemljiške. Sem pa se je preselil zato, da, je bil bliže mestu in tako je z večjo ahkoto prodal pridelek. Na tej zem-*•>> sem tudi jaz zrastel in tu delam ze od otroštva. Očeta sploh nisem P°znal in z bratom sva redno obdelala zemljo.* »Česa pridelate največ?* , »V glavnem povrtnine, pa tudi nekaj vina. seveda le za domače potrebe Največ je 'bledisa’, radiča in Paradižnikov, pa tudi fižola, krompirja in zelenjave sploh.* »Prodajate sosedom ali kam dru- 8am?* »Najbolj se splača, če prodam na ?ebelo na tržnici v mesto. Ob ta "'k dneh vstanem že ob 4.30. navi-ape in odbrzim v mesto. Prej Stfdem na tržnico, prej prodam, ttamo se vsi v vrsto in trgovec Začne zbirati in pokupj tisto, kar mu fabi. To pomeni, da nimam «stalnih klientov*: enkrat eni, drugič drugi. ** da pokupijo kmalu, da se potem vrnem domov, saj me tu čaka pra v° delo.* »Obdelujete sam?* »V glavnem skupaj z ženo, tudi JJk mi pomaga. To predvsem pole-"■ kajti fant obiskuje še šolo in Prostega časa na razpolago ima zelo tkalo. Velika dela narediva skupaj * bratom. Tudi on goji precej zelenjave. Ne isplača se najeti delovne poči. če bi moral delavca plačevati po 2.000 lir na uro, kam pri-"kamo? Vse stane. Gnoja se ne da da jim tu v Trstu nese dobro in dan za dnem je tržnica kar poplavljena s furlansko zelenjavo. Uredili so si tudi velike tople grede, kjer jim u-speva radič tudi pozimi.* «Škodi zelenjavi bližnja industrijska cona?* «Pred leti, ko je uhajal plin iz bližnje plinarne, je tudi ožgal zelenjavo. Sedaj se to zgodi le redkokdaj, samo če piha zelo močan veter z morja. Nekoč je prinašalo na zelenjavo tudi bel iti srebrnkast prah. Sedaj nič več. Preden povrtnino nesem na tržnico, jo seveda prej vseeno dobro operem. Po okusu pa mislim, da se ne razlikuje od kraške.* K. T. Za odpravo nevarnega ovinka pod univerzo Občinski svetovalec KPI L. Ron-celli je naslovil na župana Spac-cini.ja vprašanje v zvezi z nevarnostjo ovinka «Mase» v Ul. Fabio Severo. Svetovalec naglasa, da ie njegova skupina'večkrat zahtevala, naj bi občina na tem odseku, na katerem prihaja do številnih prometnih nesreč, cesto razširili in preuredili. Ovinek je nevaren zlasti za tujce, ki prihajajo v naše mesto s Krasa in ki jih često na tem odseku zanaša, tako da je tu že prišlo do številnih smrtnih nesreč. Komunisti predlagajo, in pri tem jih podpira tudi pristojna rajonska konzulta, naj bi podrli dva paviljona, ki stojita na občinskem zemljišču ob samem ovinku. Zraven stoji še tretji paviljon, ki pa je zasebna lastnina in komunisti predlagajo, naj bi ga občina razlastila ter podrla prav tako kot prva dva. S tem bi postal ovinek povsem pregleden. Kakšna usoda čaka rabeljski rudnik? Podpredsednik deželnega odbora Stopper se je pred dnevi sestal z delegacijo trbiškega občinskega odbora. Predmet razgovorov so bili problemi v zvezi z rabeljskim rudnikom, ki bo od EGAM prešel pod okrilje ENI. Kot znano bo ENI izvedla restrukturizacijo rudniške dejavnosti, kar bo zmanjšalo za 20 od sto število delovnih mest. Trbiška delegacija je vprašala od- Te dni potekajo v občinskih svetih razprave o določitvi stopenj prispevka za urbanizacijo ter davka na gradnje v smislu zakona Bucalossi. V večini občin so o vprašanju že razpravljali ter tudi že sprejeli sklepe. V nekaterih občinah pa bodo o tem pomembnem vprašanju odločali v prihodnjih dneh. Števerjanski občinski svet je o zadevi razpravljal na torkovi seji. ko so svetovalci poleg tega vprašanja pretresali (in odobrili) tudi predlog o spremembi zazidalnega načrta. Pravzaprav je glede uvajanja zakona Bucalossi še zmeraj precej nejasnosti, razen seveda rok g. stpj panja v veljavo. Tako bodo vsi tisti, ki .so predložili prošnje za gradnjo ali popravilo hiš po 1. juniju letos že plačali prispevke za urbanizacijo, davek na gradnje pa po 1. avgustu in to v višini 30 od stotkov po zakonu določene kvote. Ukrep, ki po eni strani sicer deloma rešuje vprašanje krajevnih financ, se utegne pa po drugi stra ni spremeniti v močno zaviralo bornika Stopperja za ustrezna jam— -vsakršnega razvoja zlasti manjših stva, da se prepreči opustitev ra beljskega rudnika. Stopper je zagotovil deželne pobude, najavil informativni sestanek z deželama Lombardija in Veneto ter z Južno Tirolsko, ki imajo podobne težave. iiiiitiiiiinMiiiiiiiifiHiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiittiiiiitMiimiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiKitiiainin KORISTNA POBUDA SGZ IN KZ Predavanje o posledicah preosnove družinskega prava O izbiri mrd skupnim ali ločenim premoženjem zakoncev bo govoril dr. Zolli - Predavanje bo v ponedeljek zvečer v Kulturnem domu Člen 228 reforme družinskega prava je sprožil val dalekoscžnih posledic pravnega in davčnega značaja. Omejeni rok, 20. september 1977, do katerega .je treba zavzeti stališče o skupnem ali ločenem premožen iu zakoncev pa sili vse, ki se nahajajo v takem položaju, da preučijo svoje družinsko stanje in se na podlagi davčnih in pravnih koristi, ali škode, odločijo za eden ali drugi režim. Ker je vsaka družina primer za- _. ____________ _____M se, zlasti kjer ima eden izmed dobiti s tako lahkoto, kot se družinskih članov kakršnokoli po. |a je pred leti. Ko sem imel še djetje, ki ga>je kupil, ali ustanovi! »rave, sem imel gnoj kar doma. p.°tem je nastal problem pomanjka- po poroki, ni mogoče izdelati eno' ne formule, ki bi vsem naenkrat pojasnila vse probleme in našla primerno odločitev. Zaradi tega prireja Slovensko gospodarsko združenje v sodelovanju s Kmečko zvezo in Confesercenti v ponedeljek, 12.9.1977. ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio, št. 4, predavanje priznanega davčnega izvedenca dr. Zottija o fiskalnih posledicah reforme družinskega ora va. Po predavanju bo dr. Zotti odgovarjal prisotnim na specifična vprašanja, ki se nanašajo na no samezne slučaje, dani Slovenskega gospodarskega združenja in Kmečke zveze se bodo lahko ob tej priliki prijavili uradnikom svojih organizacij za sestanek z notarjem na sedežu v Ul. Cicerone Jla sena. Niti tega ni več. Pred ■?som smo želi travo v našem goz-% sedaj je tam vse zaraščeno.* »Kakšni so glavni problemi v da kššnjem vrtnarstvu?* »Predvsem ta. da zaradi vreme ?a. nikoli ne vemo vnaprej, ali bo et'na dobra ali ne. Letos zaradi "Mobilnega deževja nam je segnil ‘*dič. gl) je še majhen, zelo lep, penkrat pa so se začele pojaviti črne pike, dokler se ni ves rovaril. Imamo dosti fazanov, ki bljuvajo zrno iz zemlje še preden yklije. Velik problem je tudi konkurenca. Pred leti smo na tržnici Shajali samo mi in Kraševci. Se-pj pa pridejo tudi kmetje iz Fur-ki zaradi ugodne cene pro-ijo med prvimi. Zavedli so se, ^"••Hl|IHH||(||||IHI|||»H||||IIHIIIIIIIIIIIIIllll*il“M»" na razpolago prevajalec. linjih mesecih na pobudo pokra-“ske uprave številni posveti. l »ako se je te dni pokrajinski od-|.°cnik za javna dela sestal v Do-s podžupanom Pečenikom in j?“Ornikoma , Oto in Sancinom. 6 r“drnet posvetovanja, kateremu t* Prisostvovali pokrajinski in ob-Jlaki tehniki, je bil pregled del, e jih imata obe upravi v teku na J” področju, ali jih načrtujeta j* bližnjo prihodnost. Obravnavah Predvsem vprašanje pokrajinske h6st.e. ki pelje od Prebenega mimo . 0,ine in lonjerskega Ključa do banjške mitnice in je glavna prodna povezava med naselji in in-atrijskimi obrati v Dolini in kra-fr> Planoto. Ugotovili so, da je ta K®ta, ki so ji zrahljali podlago s i “veliko obremenitvijo ob gradnji varne motorjev pri Boljuncu in nj je sedaj poslužujejo poleg doma-V“°v V veliki meri tudi zaposleni Jtjdustrijskih obratih, potrebna ko ■Jetlh popravil, za katera si bosta upravi prizadevali priskrbeti ^“atisiranje iz razpoložljivosti. Skla-J, za Trst. Poleg že opravljenih bo pokrajina ta čas poskrbela Ž hekatera nujna dela za ureditev ^'žča. Pokrajinski in občinski upravniki ^.Pregledali tudi stanje na vseh ^krajinskih cestah na območju do-v,ake občine, tako kar zadeva njih Umevanje, ki je spričo nezadost osebja v nekaterih primerih pomanjkljivo, kot tudi glede na časovno usklajevanje med gradnjo občinskega vodovoda in pokrajinskimi deli na cesti od Domja do Ricmanj. Dolinski upravitelji in predstavniki pokrajine so tudi ugotovili, da predstavlja resno oviro za primerno vzdrževanje vseh prometnih zvez na širšem območju industrijske cone nejasnost pristojnosti, oziroma neurejenost pri lastnini cest. Posebno vprašanje predstavlja gradnja vpadnice od luke do Padrič, ki pogojuje seveda tudi načrte pokrajine in dolinske občine. Zaradi tega so se dogovorili, da bo pokrajina sklicala v prihodnjih tednih sestanek vseh pristojnih ustanov, in sicer tržaške, miljske in dolinske občine, Ustanove za industrijsko cono vladnega komisariata in državnega cestnega podjetja. Ob koncu nedvomno koristnega sestanka so se tudi domenili, da bo pokrajinska uprava v najkrajšem času poskrbela za dopolnitev dvojezičnih cestnih znamenj, ki spadajo v njeno pristojnost. IZBRANI ŠTIRJE UDELEŽENCI FORME VIVE Umetniški svet kiparskega simpozija Forma viva v Seči pri Portorožu je med 26. prijavljenimi izbral štiri kiparje. To so Dragan Popovski iz Prilepa, Collette Perazio iz Francije ter po en udeleženec iz Egipta in Zahodne Nemčije. Kiparje pričakujejo te dni in bodo ostali v Seči do srede oktobra. Končan seminar za ravnatelje in vzgojitelje v dijaških domovih Te dni se je v slovenskem dijaškem domu v Trstu končal tridnevni seminar za ravnatelje in vzgojitelje v slovenskih dijaških domovih v zamejstvu. Udeležili so se ga tudi predstavniki koroških Slovencev iz Celovca. Predavanja so bila vsak dan dopoldne in Dopoldne, predavali pa so: prof. Darko Opara, defektolog, ravnatelj posebne osnovne šole v Strunjanu, o ■»identifikaciji razvojno motenih, njihovih karakteristikah in usposabljanju*: prof. Jože Trček, psiholog, pedagoški svetovalec zavoda SRS za šolstvo, o «diagnostičnih vidikih mentalno prizadetih otrok*: prof. Tone Skok, pedagog in sociolog, ravnatelj dijaškega doma v Kopru, o »problemih socializacije v sodobni družbi*; prof. Iv^n Škoflek, defektolog, pedagoški svetovalec zavoda SRS za šolstvo, o »interakcijah kot vzgojnem sredstvu*: Franjo Klojčnik, pedagoški svetovalec zavoda SRS za šolstvo, o »organizaciji življenja in programiranju vzgojne dejavnosti v domovih*. SESTAL SE JE OBČINSKI SVET V STEVERJANU Prispevki za urbanizacijo: svetovalci odobrili najnižjo možno stopnjo ar Zupan poročalo razpletu spora z deželo - Sprememba občinskega zazidalnega načrta sestanku, ki ga je imel 22. avgusta z deželnim odbornikom Stop-perjem; Svetovalce je seznanil tudi s koraki, ki jih je občinska uprava napravila, da bi zagotovila kolikor toliko redno preskrbo vode. Prav zdaj ob trgatvi je poraba vode največja, dobava pa nezadostna. V tej zvezi je župan obiskal ravnateljstvo konzorcija Cafo, vetidar ne kaže, da bi se stanje v kratkem izboljšalo. Zato bo v prihodnjih dneh potreben obisk pri deželnih oblasteh. Prihodnja seja bo najbrž ob koncu oktobra. Kulturne manifestacije, ki bodo spremljale 54. občni zbor Furlanskega jezikoslovnega društva, ki bo letos v Gradišču, se bodo začele že jutri, 9. t. m. Ob 20.30 bo v dvorani občinske knjižnice govoril prof. Eralde Sgubin o k.iiževnosti v zadnjem stoletju na območju vzhodne Furlanije. občin. Ker gre za nove določbe tgdi ni primerov, po katerih bi se lahko krajevne uprave ravnale. Žu pan Klanjšček je zato predlagal, da bi za prvo obdobje sprejeli minimalno stopnjo prispevkov, ki jih dovolju.je zakon ter bi mogli kasneje, na podlagi izkušeni sedanjo odločitev tudi spremeniti, kolikor se bo izkazalo, da ni bila primerna. Župan je nadalje opozoril, da bo spričo zelo zapletenih določb ob činska uprava morala nujno najeti strokovnjaka zemljemerca, kajti z razpoložljivim osebjem pe bo nikakor mogoče pravilno izvajati za konskih predpisov. Prispevki za primarno in sekundarno urbanizacijo bodo tako v prvem obdobju znašali 4.158 lir za kubični meter, za gradnje na področju, kjer je zazidalni koeficient manjši od 1 m3/ ni2. to pa je v glavnem celotno-področje občine. Gornji prispevek velia za nove gradnje, medtem ko Itodo za obnovitve že obstoječih poslopij upoštevali po zakonu določene popuste. Oltčinski svet je predlog odobril. Na torkovi seji pa so odobrili še drug pomemben sklep, drugo sure membo občinskega zazidalnega na črta. ki v bistvu boli omejuje možnost gradenj na področju občine. a istočasno pomeni zavarovanje kmetijskih površin. Za prebivalce občine, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom pa je u prava določila nekaj nad 20 tisoč kv metrov obsežno zemljišče na Pobera.jišču (med novo šolo in Kri ži.ščem), kjer bodo po potrebi izvedli lotizacijo. Dnevni red torkove seje so izčrpali z imenovanjem komisije, ki bo obravnavala pritožbe glede ugotovitev o'nastali Škodi zaradi po tresa ter z razdelitvijo deželnega prispevka za potrebne občane. Župan Klanjšček pa ie octfočal še o razpletu spora z deželo glede kopanja ilovice na Prevalu ter o Danfs začetek Mladinskega seminarja v Bohinju Danes se v Bohinju začenja štiridnevni mladinski seminar, ki ga je tokrat že šestič pripravil goriški Mladinski krožek v sodelovanju z Mladinskim odborom pri SKGZ. Mladinci, samo z Goriškega se je prijavilo okrog petdeset slušateljev, bodo imeli tako možnost seznaniti se z bistvenimi vprašanji Slovencev v zamejstvu, z njihovo zgodovino ter z razvojem delavskega gibanja. Že nocoj bo na seminarju predaval dr. Mirko Primožič, ki bo skušal prikazati vprašanja, ki so na Goriškem najbolj aktualna. Doberdobski župan je za 13. september sklical sejo občinskega sveta, na kateri bodo poleg ostalega razpravljali o stopnjah prispevka za urbanizacijo ter o stopnji davka ILOR. Začetek seje je napovedan za 14. uro. Razna obvestila Danes se začenja mladinski seminar v Bohinju. Odhod je predviden z železniške postaje v Novi Gorici, kjer naj se udeleženci zberejo ob 12.15 ipo legalnem času). Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice v Gorici se je že začelo. Prijave sprejemajo vsak dan na sedežu v Ulici Malta. 2 med 10. in 12. uro razen ob sobotah. Zaključilo se bo 13. septembra. V Sovod-njah bodo sprejemali prijave samo danes, od 17. do 19. ure. KOMPROMIS MA KRfllEVNI »AVHI? V ŠTARANCANU SKLENILI PROGRAMSKI SPORAZUM Da je omogočil sodelovanje med vsemi demokratičnimi silami, je levičarski odbor odstopil • R. Papais ponovno izvoljen za župana V občinskem svetu v Štarancanu zastopane politične stranke, KPI, PSI. KD in PSDI, so podpisale programski sporazum glede najbolj aktualnih potreb te občinske uprave. Predlog za sklenitev tega sporazuma je dal večinski odbor, sestavljen iz komunistov in socialistov, ki so na zadnjih upravnih volitvah prejeli 68 odstotkov vseh glasov. Ko so stranke dosegle sporazum, je župan dr. Lorenzo Papais podal ostavko, nakar je bil ponovno izvoljen z glasovi svetovalcev enotne le vičarske liste, medtem ko so se svetovalci KD in PSDI pri njegovi izvolitvi vzdržali. Papais bo ve rjetno danes prisegel na prefekturi, morda že v petek pa se sestane občinski svet. V razpravi o programskem spe razumu so predstavniki KPI in PSI povabili svetovalce krščanske de mokracije, naj prevzamejo odgovornost v občinskem odboru. Svetovalec dr. Malaroda (KD) povabila ni sprejel, pač pa je dal priznanje odboru, da je ravnal korektno. Socialist prof. Cumpeta je v sve jem govoru zagovarjal stališče PSI o alternativi, medtem ko. je komunist Anzanel dejal, da predstavlja sporazum preobrat v občinski pe litiki. Na tej seji so izvolili tudi občinske odbornike in namestnike. V pogovoru z županom dr. Le renzom Papaisom smo izvedeli, da so vnesli v programski sporazum V GORICI NOVA POMEMBNA KULTURNA PRIREDITEV Izredno zanimanje za delo osmega evropskega simpozija o zborovskem petju Letošnje zasedanje posvečeno proučevanju del Carla Gesualda - Drevi v tekmovalnem delu srečanja nastop pevskega zbora «V. Vodnik» iz Doline Velika dvorana, UGG bo že šest-najstič prizorišče mednarodnega tekmovanja pevskih zborov, ki ga prireja goriško pevsko društvo «Seghiz-zi» in ki dobiva iz leta v leto vedno večji pomen v mednarodni pevski areni. Letos se bodo zborom iz že znanih držav pridružili tudi pevci iz Sovjetske zveze. Nekateri pozna valci razmer pravijo, da gre pri letošnjih zborih za precejšnje doživetje in da utegne biti letošnje go riško srečanj*i'(»li»iilsoljšeionega bol j "znanega v Arezzu. Tekmovanje'»e prione tdrend.- Prva dva dneva bosta kot običajno posvečena polifonskemu petju, najboljše zbore bodo nagradili v soboto zvečer. V soboto popoldne se prične tekmovanje ' v narodnem petju, ki se bo nadaljevalo v nedelio ves dan, najboljše bodo nagradil v nedeljo zvečer. Eda Calvano. V tekmovalnem delu bo prvi na vrsti moški zbor »Valentin Vodnik* iz Trsta, ki ga vodi Ignacij Ota. To je edini zamejski zbor, ki sodeluje na tem tekmovanju. Dolinčani bodo zapeli Gallusovo «Ecce quomodo moritur* in Srebot-njakovo »Kolona* poleg obveznih pesmi. Sledijo še ženski zbor »Cantori di Assisi*, ki ga vodi Evangelista Ni colini ter mešani zbori «Ars mušica* iz Gorice pottovadstvonv Franca Valentinčiča, »Vinko Jedjut* iz Zagreba pod vodstvom ■ Veiimir-a Pa-škieviča, »Bražislš-vskiti'-' komorny zbor pri MDKO* iz Bratislave, ki ga vodi Valentin lijih. Jutri bosta dva nastopa, ob 15. in ob .20.30, vedno v poli tonskem petju. V deželnem avditoriju pa se je Na včerajšnji dan so> pred petdesetimi leti fašisti razpustili bralno in pevsko društvo »PEVMICA* v Podsabotinu. T. C. Letos pride sicer na tekmovanje medtem včeraj nadaljeval osmi ev nekaj manj zborov kot v prejšnjih 1 >'°Pski simpozij o zborovskem petju, letih, kvalitetna raven nastopajočih ki je letos posvečen proučevanju pa je zelo dobra. V zadnjem tre- j priznanega glasbenika Carla nutku, ko so bili katalogi že tiska ' Gesualda ter madrigahsticm kome-ni, so odpovedali nekateri zbori iz s posebnim ozirom na Orazta naše dežele in en nemški zbor. V Vecchia ter Adriana Banchierija. zadniem trenutku je prirediteljem Simpoziju je tudi včeraj, poleg stro-uspelo povabiti Akademski komorni kovnjakov z glasbenega področja, z zbor iz Kranja in zbor «Camerata» zanimanjem sledila množica poro iz Jasija v Romuniji. čevalcev ter predstavnikov politič- Drevišnji koncert se prične ob 20.30 n;h oblasti. Kot prvi je včeraj na Pred tekmovanjem nastopi otroški stopil profesor Marcello Conati iz zbor »Citta di Trieste*, ki ga vodi Parme, ki je prebral zanimivo študi V občinskih uradih roki in norme za obnovo poškodovanih hiš Na vseh oglasnih deskah občin, ki jih je prizadel lanskoletni potres, bodo v teh dneh pritrdili informativne plakate za vse tiste, ki si bodo obnavljali poškodovana poslopja. Na pobudo deželnega tiskovnega u-rada bodo tudi brezplačno razdelje vali brošuro, v kateri so navedene vse obveznosti za izvajanje zakona št. 30 (obnova poškodovanih poslopij). Ta bo na razpolago na občinskih sedežih in jih bodo lastniki lahko takoj dvignili, saj prvi rok zapade že 20. septembra, če nameravajo za obnovo ustanoviti zadrugo. V drugih primerih, in sicer na lastno pobudo ali na pobudo občine, morajo predložiti ustrezno prošnjo do 10. oktobra. • Tržaška občina razpisuje natečaj za šest pevcev pri mestnem zboru. Prošnje naj zainteresirani naslovijo županu, občinska palača. Trg Unita št. 4. soba št. 32 najkasneje do 12. ure v soboto, 24. septembra letos. Vse ostale informacije posreduje oddelek XIV — urad za kulturne ustanove, Ul. del Teatro 4, 1. nadstropje. llinilllllllltlHIIIIItmillfltllllltlltllMIIIIIIIIItMllllllflillttllllltlllllllllllllllMHIIIIIIIIIItlllintltltHIlinillllllllllltllllllllltlllllltlimilllllllllllllllHmmiHIMIIIIMIMIIHI NA POBUDO PROSVETNEM DRUŠTVA «DAMCA>> NA VRHU Ustanovili so Gospodarsko zadrugo ki bo zgradila prosvetni sedež Predsednik zadruge prof. Leopold Devetak želi, da kise dela lotili čimprej - Napovedana široka prostovoljna akcija po načrtih arhitekta- Jožeta Ceja i steh izletnike iz Štandreža, Sovod-ter geometra Jordana Vižintina. Po- j nja pri Škofji Loki in Podnanosa, slopje bo imelo v zgornjem nadstrop-; torej iz krajev, s katerimi je dru-ju klubske prostore, v katerih bodo! štvo pobrateno. Prosvetni dom bi prirejali predavanja in komorne kon- Vrhovcem omogočil, da bi se ti Leopold Devetak Na Vrhu so ustanovili Gospodarsko zadrugo, ki je postala lastnica zemljišča, na katerem bodo zgradili prosvetni dom. Takšno obliko lastništva so si člani prosvetnega društva «Danica» na Vrhu izbrali zato, ker sodijo, da je najbolj prikladna in da najbolj zainteresira vse krajane za izgradnjo objekta za skupne kulturno-prosvetne, športne ter rekreacijske potrebe. Predsednik PD ‘Danica prof. Leopold Devetak, ki je tudi predsednik Gospodarske zadruge Vrh, nam je povedal, da razpolaga zadruga s parcelo v velikosti okoli 7.500 kv. metrov, ki leži prav v sredini vasi, torej na območju. kjer si Vrhovci gradijo nove hiše. Krajani si bodo ta objekt gradili certe, v kletnih prostorih pa bodo imeli slačilnice in sanitarije, ki jim bodo služile tudi za prireditve na proštem ter za športno udejstvovanje. Zadruga je že vložila prošnjo na občinsko upravo v Sovodnjah, da bi spremenila namembnost parcele (ki je sedaj določena za gradnjo kmečkih objektov), da bodo na njej lah-i ko zgradili prosvetni center. Vse j kaže, da bo občinski svet o predlo-; gu za varianto razpravljal že,v tem | mesecu ter potem ustrezen sklep poslal v odobritev nadrejenim oblastem. Vrhovci si želijo, da bi bil postopek čim krajši in da bi se čimprej lotili gradnje tega objekta, pri katerem bodo — tako kot se dogaja pri gradnji vseh naših objektov na Goriškem — obilno sodelovali s prostovoljnim delom. Pobrateno prosvetno društvo »Oton Župančič* iz Štandreža je prosvetnemu društvu »Danica* že obljubilo pomoč v višini 100 prostovoljnih delovnih ur. »Prosvetni dom bo pomenil za Vrh pomembno obogatitev — je dejal Devetak. V njem se bo razvijalo društveno življenje, ki je sedaj, prav zaradi pomanjkanja vsakršnih prostorov, omejeno samo na poletni čas, na poletne prireditve, tradicionalni piknik itd., katerih uspeh je vedno odvisen od vremena.* V nedeljo so imeli Vrhovci v go- stiki uspešno razvijali skozi vse leto. Pri tej akciji pa bodo Vrhovci deležni pomoči tudi tistih nekdanjih prebivalcev, ki so se po vojni izselili v nižino in si tam zgradili svoja nova bivališča. Čeptav že desetletja živijo proč od svojega rojstnega kraja, so namreč Vrhovci zelo navezani nanj ter se zelo pogosto vračajo in sodelujejo pri vseh akcijah na Vrhu. To se je pokazalo tudi pri gradnji partizanskega spomenika. Od takrat dalje, ko so se zaradi dela v ladjedelnici Vrhovci izselili na Laško (doma niso imeli elektrike, vodovoda in asfaltiranih cest) pa do danes se je Vrh sila spremenil, tako da se že nekaj let nihče več ne izseli, ampak si raje zgradi hišo doma. Vrh se danes lahko pohvali, da ima v odnosu na število krajanov, morda največ novih in popravljenih hiš na Goriškem. Po uspešnih akcijah, ki so privedle do izgradnje prosvetnih domov v Sovodnjah in štandrežu, izgradnje ploščadi na Peči ter nakupa parcel za potrebe nekaterih drugih društev, bodo tudi člani prosvetnega društva »Danica* v kratkem zavihali rokave. »Upamo, da se bo to zgodilo čimprej in da bomo tudi pri nas prišli do toliko pričakovanega prosvetnega doma,* je zaključil svoje besede predsednik profesor Leopold Devetak. jo o Oraziu Vecchiu ter njegovem času. Za njim je na oder, stopil Dunajčan profesor Walter Pass, ki je že nekajkrat sodeloval na gori-ških simpozijih o zborovskem petju. Govoril je o Gesualdovi cerkveni glasbi ter ponovno dokazal njeno nedvomljivo umetniško vrednost, ki jo uvršča med največje dosežke na področju zborovske glasbe. V jutranjem delu simpozija je nastopil še profesor Istvan Parkai iz Budimpešte. V popoldanskem delu simpozija je profesor Heinrich Poos prebral referat v katerem podrobno obravnava tehniko komponiranja pri Gesualdovi skladbi Moro lasso al mio duolo. Tudi v popoldanskem delu srečanja je bil spet govor o delih in življenju Orazia Vecchia in Adriana Banchierija. Benečan Fabio Fano je v daljšem posegu prikazal njuna človeška in umetniška lika. Drugi dan zasedanja osmega evropskega simpozija o zborovskem petju se je zaključil s posegom profesorja Klausa Hortschanskega. ki je obravnaval tradicijo in novosti v Gesualdovih Sacrae cantiones. Simpozij se bo zaključil danes zjutraj, ko bo ob 10. uri nastopil zbor Cantori. di Assisi pod vodstvom Evangelista Nicolinija ter izvedel madrigale Carla Gesualda. obvezo o ovrednotenju občinskega sveta ter njegovih komisij, izredno skrb so posvetili prostorskemu načrtovanju, v katerega bodo vnesli strožja merila. V tem vprašanju so vključeni predvsem posegi, ki izhajajo iz občinskega kakor tudi deželnega urbanističnega načrta. Za objekte splošnega značaja, ki jih bodo za potrebe območja, ki presega občinske meje, gradili v občini štarancan, bodo zahtevali, v skladu s členom 54 deželnega statuta, finansiranje iz drugih javrnh skladov. V občinske komisije so sklenili vključiti strokovnjake. Sestavili bodo načrt za izgradnjo marine v štarancanu. Na območju o-koli 500 hektarov bodo zgradili o-bjekte turističnega značaja, vendar jili pri tem ne bodo vodile špekulativne koristi. Poleg tega, je dejal Papais, vsebuje programski načrt obveznost vseh strak, da se borijo za zaposlovanje ter dvig proizvodnje v tržiških industrijskih obratih. Primer Štarancana dokazuje izredno odprtost levičarskih sil, da v izjemnem položaju, kakršnega preživljamo v tem času, ustvarijo pogoje za čimbolj široko in učinkovito enotnost demokratičnih sil pri sprejemanju odločitev v skupno korist. Levičarski svetovalci se za takšen korak niso odločili zaradi pritiskov (razpolagajo namreč s trdno večino), ampak zaradi svoje pripravljenosti, da si porazdelijo odgovornosti pri reševanju težavnih vprašanj. Štarancan je prvi takšen primer odprtnosti, ni pa izključeno, da bo tudi kakšna druga izmed o-smih levičarskih uprav na območju Tržiča sledila temu zgledu. V pristanku sekcije KD v Štarancanu na takšen politični sporazum se kaže protislovje, ki vlada v pokrajinskem vodstvu KD. Leto namreč ni sprejelo ponudbe leve občinske uprave v Tržiču za sodelovanje ter je zato krivo za imenovanje komisarja, za mrtvilo v delovanju uprave in konzorcijev ter za razpis predčasnih volitev. Umrl Ijjino Vald^marin župan v Romansu Po hudi bolezni je v goriški bolnišnici umrl Igino Valdemarin, 62-letni župan iz Romansa, izvoljen na listi KPI. Že od mladih let je sodeloval v vrstah komunistične partije. Leta 1952 je bil prvič izvoljen za občinskega svetovalca, leta 1969 pa mu je bUo zaupano mesto prvega občana, ki ga je obdržal vse do smrti. Dolžnost župana bo do novembrskih volitev opravljal odbornik Ri-naldo Cecchini. Podleqel poškodbam Za posledicami padca je v torek zvečer umrl 58-letni Adelmo Grion, Ulica Dante 29 iz Koprivnega, ki je v torek popoldne padel iz še nepojasnjenih vzrokov iz stanovanja v tretjem nadstropju. Kino Gorica " VERDI 17.00—22.00 »...e tanta paura*. M. Placido, C. Clery. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. CORSf) 17.90—22.00 «Lo spavaldo*. R. Redford, M. Coloid. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. MODERNISSIMO 16.45—22.00 »Fran-kenstein junior*. G. Wilder, M. Feld-man. Barvni film. VITTORIA 17.30 - 22.00 »I racconti di Canterbury». L. Betti, N. Davoli. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. CENTRALE 17.30- 22.00 »Sono fug-gito dallisola del diavolo*. G. George. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Tržič PRINCIPE 18.00- 22.00 »Dalla Cina con furore*. EXCELSIOR 18.00 — 22.00 »Bella di giomo*. Nora Gorica in okolica SOČA »Dekle in njen fant*, švedski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Rim mesto nasilja*, italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Nepoznani karate*, japonski barvni film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je * Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute. U-lica C. Cosulich 117, tel. 72480. $8* SREČANJE: Avditorij - Ulica Roma TEKMOVANJE: Velika dvorana Unione Ginnastica Goriziana DELOVANJE OBČINSKE UPRAVE V OBČINI DEVIN-NABREŽINA ZAHTEVE PREBIVALSTVA, NAPOTEK ZA REŠEVANJE VPRAŠANJ NA PODROČJU SOCIALNIH USLUG Tudi omejene finančne zmogljivosti niso ovira za zavzeto začasno, če že ne dokončno reševanje problemov - Poseg z vrha, toda tudi prispevek občinske skupnosti Nova občinska uprava, sad volitev 15. junija, je pričela svoje delovanje prav na področju socialnih storitev. K temu .je bila skoraj prisiljena, saj je tam ime la veliko možnosti posegov Te možnosti so izhajale iz zavlačitev in pomanjkljivosti, ki so se iz leta v leto nabirale V resnici smo se prvi trenutek znašli nekoliko v zadregi, ker se nismo mogli odločiti, kje naj začnemo. Vendar je bil to le trenutek, ker so nam nujno zahteve, ki so prihajale s strani prebivalstva, pomagale, da smo takoj začeli. Nova občinska uprava sc je polnopravno umestila prve dni septembra. Bili smo torej tik pred začetkom novega šolskega leta. Prav šolski am-bient nas je opozoril na zahteve, ki jih je bilo treba takoj uresničiti. Iz tc2a so se porodile prve pobude za zdravstvo, šolstvo in nekoliko kasneje vprašanje prevozov, ki je izšlo iz vprašanja šolskih prevozov. Ne bi se rada omejila le na golo naštevanje stvari, ki smo jih uresničili, ir* tako površno ter propagandistično izčrpala temo tega posega. Bolj koristno bo obravnav ati problem socialnih storitev v zvezd z načinom, ki ga je devinsko-nabrežinska občinska uprava uporabila za rešitev »tega vprašanja. Moj poseg bo bolj splošnega značaja, želeti pa je, da bi ob drugih prilikah poglobili p •samezne teme, kot so zdravstvo. šolstvo in še drugo. Dovolite mi ugotovitev: v dveh letih je občinska uprava zelo napredovala. Spoznala .je številne probleme in nekatere rešila. Ta ugotovitev je pozitivna, posebno če jo nanašamo in oovežemo s položajem, ki 'je vladal prej. U-prava je dokazala, da lahko deluje tudi v objektivnih težavah, ki izhajajo iz omejene finančne razpoložljivosti. Znala je doseči rezultate tudi z majhnimi stroški. Te rešitve so res le delne, vendar uresničujejo vsaj prve. najosnovnejše potrebe prebivalstva. Skušali smo s primemo akcijo spoznati zahteve prebivalstva. Iskali smo njegovo sodelovanje, da bi skupaj lahko rešili številne probleme. Istočasno smo skušali doseči, da bi to sodelovanje bilo čim bolj zrelo in odgovorno. , 1 V primerjavi torej med ten:, kar je bilo, in tem, kar je. smo lahko zadovoljni. Vendar n* splošno pomanjkljivosti ostajajo in tudi hude. Vendar tu še zahaja mo v vprašanje možnosti in dejanske moči posamezne občine. Veliko napako bi storili, ako bi mislili, ua občina sama lahko reši svoje probleme. Vprašanje zdravstva, na primer, razčlenjenega in preventivnega posega, gre izven možnosti same občine Glede tega se lahko obvežemo na politični ravni, zato da se izbire storijo na višji ravni, na kateri bo morala nato vsaka občina skupaj z drugimi ustanovami dati svoj prispevek. Tu bo govora o zdravstvenem konzorciju, šolskih okrajih, med katerimi bo moral biti tudi slovenski okraj, za katerega se danes borijo vse javne slovenske ustanove. Problem naše ob činske uprave je bil ta, da ne čakamo končnih rešitev. Poleg posegov, ki naj bi spodbudili določene izbire, smo začeli uresničevati zahteve prebivalstva. 'Te uresničitve naj bi predstavljale predhodne izbire, ki jih v prihodnosti lahko uporabimo tudi v širšem pogledu. Tudi glede zdravstva so bile strani uprave številne. Začeli smo s tem, kar je že obstajalo, ki pa ni delovalo ravno dobro. Skušali smo bolj in bolje uporabiti strukture in osebje, ki jili ie olrčina imela na razpolago. Občina je na primer razpolagala s petimi občinskimi ambulantami, vendar je od teh praktično samo tista v Nabrežini izvrševala jav no službo. Vse tri bolničarke so izvrševale svojo službo skoraj iz ključno v Nabrežini. Naša prva odločitev je torej bila ta. da decentraliziramo službo. Tako danes delujejo dnevno štiri ambulante. Injekcije in merjenje krvnega pritiska so danes brezplačni. Poskrbeli smo tudi za storitve, ki jih predvideva zakon, op cepljenja do šolskega zdravstva. Ex novo smo ustanovili občinsko pediatrično službo, Poleg nregledov v ambulanti je v programu vrsta kontrolnih pregledov preventivnega značaja za otroke do treh let. Poleg tega so zdravniki že lansko leto poskrbeli za ortopedske preglede otrok naše občine in priredili nekaj srečanj z družinami na temi: zdravstvena vzgoja. Na svoji zadnji seji je občinski svet odobril konvencijo s pokrajino, ki zadeva Center za umsko zdravje v Nabrežini. Gre za sklep velike važnosti, katerega iter je bi! posebno težaven. S to pogodbo ie dobila občina svojo vlogo v sklopu delovanja Centra in mu bo lahko pomagala, da se vključi v resničnost naše občine. Operaterji Centra, s katerimi občina -zelo dobro sodeluje, bodo tako lahko razširili svoje delovanje tudi na šolsko področje in na področje pomoči starejšim. Treba bi bilo še govoriti o higieni, o onesnaženju voda, o pomoči starejšim, o preventivni medicini dela. Kar zadeva zdravstvo še ugotovitev: vrsta socialnih storitev, o katerih sem govorila, postavlja danes tudi vprašanja njihove koordinacije. To bo naloga pokrajinskega socio - sanitarnega konzorcija ali nekega občinskega socio-sanitamega centra, čc se bo uresničitev prvega zavlekla. Kar zadeva šolstvo je uprava nemudoma spodbudila sodelovanje z zavodskimi organi različnih šol. Ustanovili smo tudi sekcijske r,vete v desetih sekcijah občinskih otroških vrtcev. Priznati je treba, da so upravitelji vložili velik trud in požrtvovalnost v vpraša-, nje struktur. Odprli smo dve novi šoli, ki so iu uresničile že prejšnje uprave, pričeli so graditi nov otroški vrtec v Devinu, čez nekaj mesecev pa bodo začeli graditi uidi novo osnovno šolo v Devinu. Zaradi velikega številu šolskih poslopij, ki jih je približno petnajst, so tudi problemi čisto navadnega vzdrževanja postali veliki problemi. Treba je zato nujno selekcionirati številne zahteve po vzdrževanju in to glede na finančno razpoložljivost in na osebje. Vredno bi sc bili poglobili v teme, kot so šolska asistenca (občina namreč daje na razpolago brezplačno knjige vsem dijakom srednjih šol in daje vsako leto prispevek za okrepitev i šolskih knjižnic), nato šolski prevozi, šol,j s celodnevnim poukom. Poudarila bi pa še vprašanje kulturnih pobud in struktur Te so zelo pomanjkljive posebno med italijanskim prebivalstvom, saj igra slovenska društvena tradicija zelo važno in pozitivno vlogo. Kulturne pobude pravzaprav prihajajo skoraj izključno s strani tradicionalnih slovenskih kulturnih ustanov, ki nedvomno zagotavljajo kulturno življenje v sklo- pu slovenske narodnostne skupnosti. Na italijanski strani tega ni, najbolj pa sc občuti pomanjkanje soočanja men italijansko, večinsko kulturo, in slovensko kulturo. Uprava ima v programu kulturno iniciativo, ki naj hi zaobsegla zgodovino in tradicijo cele občine in posameznih vasi, upoštevajoč razčlenjeno in nehomogeno resničnost prebivalstva. Medtem je u-prava restrukturiraJa občinsko knjižnico in ustanovila kulturni center v Sesljanu s pogodbo med srednjo šolo in občino. Ta bo omogočila vsemu prebivalstvu da se bo lahko posluževalo tistih struktur, ki so bile do sedaj namenjene samo mladim. Center, ki ho deloval v povezavi z nabrežin-sko knjižnico, bo lahko dajal no-bude za kulturno dejavnost, ki jo bo treba še definirati. Prevozi v občini delujejo dobro in uresničujejo velik del žalitev. ki jih je uprava dobila s strani prebivalcev. Preden je stopil v veljavo nov urnik, ie uprava priredila številne sestanke s predstavniki krajevnih skupnusti, z zavodskimi sveti, s sindikati. Velik napredek predstavlja dejstvo, da smo končno z rednimi progami zagotovili povezavo z visokim delom občine. V bližnji prihodnosti ho uprava znižala stroške, ki jih predstavljajo prevozi. y Podatki o pasivnih stroških ias-no govorijo, zato smo izrazili misel, da socialna storitev ne more biti nujno brezplačna, še posebno ne, če so stroški zelo visoki in velike finančne težave. Res je, da se mora spremeniti odnos meji državo in občinami glede vprašanja krajevnih financ, vendar se morata tudi občina sama in prebivalstvo potruditi za rešitev vedno večjih težav, v katerih se nahajamo. Če ,i.e res, kot je res. da v občini Devin-Nabrcžina znašajo pasivni stroški za otroške vrtce približno 160 mil., za smetarsko službo 110 mi!., za šolske prevoze 32 mil., za šolo s celodnevnim poukom 21 mil., se mi zdi jasno, da je nujno potrebno zmanjšati deficit in prispevati k stroškom, če hočemo sploh obdržati socialne storitve pri življenju. MAJDA TERČON V nedeljo je KASTA priredila pri Lajnerjih nad Rojanom tradicionalni ex teinpore, katerega se je udeležilo lepo število slikarjev, mlajših in »dozorelih« slikarjev. LADAK - MALI TIBET - DRŽAVICA NA ZAHODNEM ROBU »STREHE SVETA« Pod vrhovi Himalaje in Karakoruma se je življenje ustavilo pred tisočletji V glavnem mestu Lehu hotel «za Evropejce» - Pomanjkanje vode v svetu, ki je prekrit z večnim snegom - Lamaizem: filozofija in vera LADAK — je državica v Kaš-miru, kjer živi kakih 100X00 prebivalcev, v izredno težkih življenjskih razmerah. Potovanje v Ladak se začne v Novem Delhiju, kjer se turistom iz Evrope obljublja čudovit obisk v «malem Tibetu«. Pot pelje z letalom do Srinagarja, a od tam naprej se gre več kot 400 kilometrov naprej po redni avtobusni progi. Cesta je dolga skoraj 450 km ter se vije po goratem področju in verjetno še kako stoletje ne bo videla asfalta. Gre pa ta-ltoVtfk«č'’hdd' Oblaki šaj se je troha povzpeti čez prelaz Patu Ua r visirii 'MTO "hlčOrtrv. Takoj za jSrfelazdril' ‘'še1 'žščhe'' Ladak. na področju katerega se cesta nikoli ne spusti izpod 2.000 metrov. Potniki v avtobusu, ki je sicer navad no zelo dotrajan, imajo vedno težave z dihanjem, zaradi pomanjkanja kisika. Zrak pa je suh, vedno piha veter, a vse naokoli so gore, ki gredo čez 7.000 metrov. V zemljepisnem smislu je Ladak zahodni del tibetanske visoke planote, oziroma «strehe sveta«. Politično je del Indije, toda zemljepisno. kulturno, versko in etno loško pripada Tibetu Sicer pa za severozahodni del Kašmira na zemljepisni karti indijskega pod-kontinenta piše, «da je pod kitajsko upravo«. Tibet pa je v letu 1951 postal kitajska avtonomna pokrajina in od tedaj je pod. kitajsko upravo. Kot vera in življenjska filozofija vlada v Ladaku lamaizem, ki je tibetanska različica budizma. Kitajska je v Tibetu praktično z dekretom ukinila lamaizem ter je temeljito rekonstruirala, kljub od- pobude s ......................„„„..............Ulili...................um........................milni.imunim....n...m) Patronat KZ - INAC svetuje Tudi kmetom svetujemo prostovoljno doplačevanje delavskih prispevkov Vpr.: *Sem kmet, relativno še mlad (imam 41 let) in redno plačujem te deset let kmečke prispevke. Pred tem pa sem 11 let delal pod gospodarjem in sem bil tudi redno zavarovan. Bral sem prav v tej vaši tako koristni rubriki, da priporočate, da se doplačajo tisti prispevki. Jaz sedaj sem malo v dvomu, če se mi to splača, ker čeprav nimam finančnih težav, bi nerad po nepotrebnem trosil denarja. Osvetlite to, prosim, z ozirom na moj osebni položaj in mi svetujte, kaj naj storim.» J. Š. V zadnjem času smo v naši stalni rubriki že večkrat na široko o-bravnavali vprašanje prostovoljnega doplačevanja zavarovalnih prispevkov pri splošnem obveznem zavarovanju (sklad za podrejene delavce), za katero lahko dobijo pooblastilo tudi samostojni delavci (kmetje, obrtniki in trgovci), ki trenutno že obvezno plačujejo zavarovalne prispevke pri u-stroznem posebnem upravljanju samostojnih delavcev. V tem smislu se namreč glasi razsodba u-stavnega sodišča iz decembra lanskega leta. ki je izrecno za samostojne delavce predvidela možnost istočasnega nakazovanja prispevkov v dva različna pokojninska sklada, kar sicer ni dovoljeno. Osebno sem svetoval slehernemu samostojnemu delavcu, ki zadošča enemu izmed dveh osnovnih pogojev (pet let zavarovalne dobe pri splošnem obveznem zavarovanju ali pa vsaj eno leto zavarovanja v-' zadnjih petih letih), da brez pomislekov vloži na INPS zahtevek za izstavitev avtorizacije, da lahko doplačuje prostovoljne prispevke. To pa zaradi tega, ker si tako zagotovi pet let prej pravico do minimalne delavske pokojnine, pa tudi razlika med minimalnimi pokojninami podrejenih oziroma samostojnih delavcev bo vsako leto večja (letos znaša razlika 3.400 lir, v letu 1978 pa bo že skoraj 12.000 lir mesečno). Torej, mislim, da se splača vsakomur plačati 45.000 lir letno (najnižja kategorija prostovoljnih prispevkov), da pridobi pravico do tolikšnih ugodnosti. V vašem konkretnem primeru bi bilo res nesmiselno, da ne bi doplačali še štiri leta prispevkov in si tako zagotovili pravico do starostne pokojnine ob dopolnitvi 60. leta starosti. Sjcer je res. da bi lahko v obdobju prihodnjih 19 let (koljkor vam jih manjka do upokojitve pri splošnem obveznem zavarovanju) nastopile bistvene spremembe v državni zakonodaji, ki zadeva pokojnine. Kon- kretno upamo, da bodo v tem času odpravili sramotno diskriminacijo na račun samostojnih delavcev, ki dobijo starostno pokojnino pet let pozneje, torej pri 65-ih letih. Vendar tudi v primeru, da bi vsi državljani bili upokojeni s 60. letom, obstaja in bo vedno izrazitejša razlika med minimalno pokojnino podrejenih delavcev, ki je povezana z dinamiko mezd in povišanja življenjskih stroškov, in pa pokojninami kmetov, trgovcev in obrtnikov, ki se vsako leto zviša le za poprečni odstotek povišanja življenjskih stroškov. Svetujem vam torej sledeče: vložite na INPS prošnjo za izstavitev osebne knjižice, da se tako preveri dejanski obstoj >11 let zavarovalne dobe. Istočasno pa vložite tudi prošnjo za prostovoljno plačevanje prispevkov, ki jih boste potem lahko > plačali ali pa ne. Z ozirom na vaša leta bi sicer lahko počakali še nekaj let, vendar pa se tako izpostavljate nevarnosti, da bi medtem preklicali zakon, ki daje tudi kmetom možnost, da prostovoljno doplačujejo delavske zavarovalne prispevke. PODPORA ČEBELARJEM Čebelarje iz naše pokrajine obveščamo. da lahko vložijo na državno čebelarsko zvezo (Federa- poru prebivalstva, tibetansko družbo, ki temelji na tem filozofsko -verskem nauku. Ko so uvideli, da na Kitajskem nimajo možnosti za obstanek, so se lamaistični duhovniki, dalaj lama in pančen lama. posebno po neuspelem protikita.j-skemu uporu leta 1956. zatekli v Ladak. Zato je danes ta dežela, glede lamaizma in sploh vsega, kar zadeva vero, bolj tibetanska kot Tibet. V tem najbolj revnem delu sve ta, kjer ni snega Samo štiri mesece v letu in kjer v teli štirih mesecih ne pade niti’kapljice dež ja, je največ lamaističnih samostanov in gojencev, ki se priprav l.jajo za duhovniški stan. Nihče ni' še štel prebivalstva, toda računajo. da okoli 80 odstotkov prebi valstva pripada lamaizmu, ostali pa so v glavnem pripadniki sunitske islamske veje, ki sicer prebivajo v večjem delu Kašmira. Leli je glavno mesto v Ladaku. Ima nekaj ozkih ulic ter več večnadstropnih hiš v obliki teras. Tr govin, če tako lahko imenujemo zaboje in podobno, na katerih sede ljudje, ki prodajajo blago od čebule do tkanin, je mnogo. Mesto ima svojo lastno električno centralo na nafto, telefonske številke pa razpolagajo samo z dvema številoma. Dva hotela «za Evropejce« imata sobe samo za po pet oseb, a ozka hotelska okna pod nizkimi stropi spominjajo na golobn.jake. Voda je dragocenost ter se dona-ša v vedrih, žarnice oa so tako slabe, da se ponoči človek težko znajde v labirintu hodnikov in malih prostorov. Vse to lajša postrezi,jivost osebja, ki vzdržuje z ročnim delom relativno higieno. Na ulicah je zelo malo žena, skoraj jih ni. Če se pa katera pojavi, potem je najbolj zanimiva zaradi svoje noše. Ženske nosijo namreč na glavi pokrivalo, ki je podobno nekakšnemu klobuku cilindru in ki ga krasijo raznobarvne školjske, steklene kroglice in koščki barvane kovine. Moški pa vsi nosijo dolge lase, uhane ter ogrlice iz steklenih korald. V glavnem se ukvarjajo s kmetijstvom, a od žitaric gojijo predvsem ječmen in rž. Od domačih živali se turist sreča najbolj pogosto z jakom, ki se je prilagodil življenju v planinskem podnebju do višine 6.000 metrov. Turistični vodiči vedo povedati, da je Ladak zemlja brez kriminala. Sicer pa se o tem lahko prepriča turist sam, če pusti na ulici svojo torbico. Ta način življenja pa se nujno povezuje z budistično 'filozofijo, oziroma z lamaizmom, ki je njegova tibetanska različica. Osnovna, želja vsakega resničnega pripadnika te vere je, da izgine v «nirvani». Pri tej težnji pa se poraja pesimizem do življenja na zemlji, samoodrekanje in asketizem. Ljubezen do bližnjega je ena od glavnih značilnih potez te vere. Toda za razliko od brahmaizma, ki je deljen po kastah, je lamaizem tudi socialno reformistično gibanje s specifičnim pogledom na življenje okoli poedinca. če obiščete samostan Hanis, ki je 42 km oddaljen do Ladaka, vam bo glavni lama, govoreč v dobri angleščini, pokazal temno notranjost samostana, ki jo razsvetljujejo samo plapolajoči plameni iz kamnitih krožnikov v katerih je me. Lama je v Ladaku donosen l>oklic, če se lahko tako govori o ljudeh, ki v imenu vere zanikajo vsako željo in vsako voljo za spre memlev razmer in stanja na tem svetu. Ves samostan je poslikan s prizori iz Budovega življenja, a v središču zgradbe je Budov kip s tisoč rokami in trinajstimi glavami. Ko opazujete vse to, sedi v bližini kakih 50 mladih duhovnikov, Slišati jih je, kako s šumečim glasom izgovarjajo besede: «Om mani padmo hum«, kar pomeni »dragulju v lotosovem cvetju«. Dragulj pa je Buda. Pri vhodu v samostan pa je tirfeba obvezno sezuti čevlje. Zato je pametno. da turist prinese s seboj debele nogavice ali pa copate, saj je hoja |io samostanskih hodnikih in dvoranah zelo neprijetna, če je človek skoraj bos. Če obiskovalec opozori vodiča na zoprn vonj, ki se opaža v samostanih pa tudi v hotelu v Lehu, vam bo ta brez težave povedal. da je ta vonj treba pripisati dejstvu, da se ljudje zaradi pomanjkanja vode le redkokdaj u-mivajo in kopajo. Sam vam bo tudi povedal, da se on kopa dvakrat na leto. a pozimi ljudje tudi tri mesece ne pridejo iz hiše. Kako p;: to, da ni vode, ko pa se gorski vrhovi tam naokili belijo od snega, ki se nikoli popolnoma ne stopi? Ni res, da v Ladaku ni vode, toda ta je globoko spodaj v dolini, kjer je scer tudi izvir Inda. Naselja pa so zgrajena na vrhovih manjših gora in vse ceste gredo do teh vrhov. Če bi bilo dovolj električnega toka, potem bi se lahko črpala voda iz doline ter hi jo pripeljali vsaj do Leka. Toda nihče v Ladaku ni kdo ve kaj zainteresiran, da bi izvedel to za misel, čeprav bi se morda našla tudi denarna sredstva. Blizu Loba je na ravnini vojaško letališče, kamor pa se ne smejo spuščati Civilna letala. Tudi velika vojaška letala se ne morejo spuščati, ker je vse tako rekoč miniaturno, a poleg tega je Ladak pokrit z debelo odejo snega od oktobra do junija. Kako so tukajšnji ljudje naivni glede tehnične kulture priča ta resnična ar e k dota: Ko je tu lete' 1953 poletelo prvo letalo, so lame in drugi prebivalci mesta prihfsTi'Ttfvinskcmu ptiču v dar ječmen in drugo hrano. Zunaj mesta je opaziti številne kovinske barake, kjer živijo indijski vojaki. Takoj vas bodo opozorili, da je fotografiranje prepovedano. čisto drugače pa se obnašajo mestni, policaji, ki so presrečni. če vam lahko pomagajo. Verjetno so ti policaji najbolj nezaposleni o:l vseh svojih . kolegov na svetu. Sicer pa nihče od njih ni domačin, ker so domačini ljudje nasprotniki vsakršnega nasilja. Celo če koga od njih piči kača, mu vera veleva, da ji mora omogočiti. da gre nemotoma naprej. Ker, nihče nc ve, jc morda prav ta kača utelešenje kakega človeka. Ko se sprehajate po mestu in okolici, vam bo šel pogled na visoka nedotaknjena gorska prostranstva. kjer baje živi samo še jeti in o katerem govorijo tukaj kot o stvarnosti. Sicer pa življenje v Ladaku teče brez živčnosti in brez stresov, ‘ljudje pa živijo počasi in dolgo. zione apicoltori italiani) prošnjo i raztopljeno maslo od jakovega za dodelitev sicer skromne pod pore iz posebnega sklada Evropske gospodarske skupnosti. Podpora znaša 400 lir za vsak panj, prošnje pa je treba predložiti najkasneje do 15. septembra. Vse in-’ formacije nudi Patronat INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62785. mleka. V tem samostanu, kjer je občutiti, da se je čas ustavil, živi tudi 13-letnd deček, ki je štirinajsto ponovno utelešenje Bude. Samostan je sicer prepoln dečkov, ki so vsi, pa tudi stari duhovniki, oblečeni v črna oblačila. Pripravljajo se, da postanejo la- LUANDA — Z vladnim dekretom je pred dnevi prešlo v roke angolske države 852 tisoč 755 delnic kapitala angolske družbe za diamante — «Diamang» od skupno nekaj več kot 1,7 milijona delnic, s katerimi je doslej razpolagala ta rojaška mednarona multinacionalna,družba. S temu kropom je Angola postala lastnik več kot 60 odstotkov vseh delnic, ker je že prej prešlo v njene roke nekaj več kot 200.006 delnic. Veliko cesarstvo «Diamanga» se razprostira na okoli 50 tisoč' lev. km na skrajnem severovzhodu Angole. Družba ima lastno letalstvo z letali ameriške proizvodnje tipa hercules, ki pristajajo na sedmih letališčih. Družba je bila ustanovljena leta 1921. a njen vsemogoči gospodar je bil doslej HarrV Oppenheimer. sin prav tako slovitega Ernesta, predsednika družbe za obdelovanje diamantov «De Breers«, ki je samo majhna veja orjaške multinaeipnaine družbe «Anglo-american Corporation«, ki vlada v svetu nad proizvodnjo diamantov. zlata, urana itd. Pravijo, da je vsemogočni kralj diamantov Oppenheimer doslej po svoji mili volji višal ali nižal proizvodnjo in prodajo, da bi obdržal najvišje cene tega dragocenega kamna na svetovnem trgu. Pravijo še, da ima »Diamang« večji vozni park, kot vsa angolska država. To so težka vozila »Caterpillar«, ki so bila kupljena v Južni Afriki. Nekatera so težja od 35 ton. S temi stroji so sp mo leta 1971 izkopali 18 milijonov ku bičnih metrov zemlje Po podatkih nekega francoskega lista je ta družba pridobivala v 45 angolskih rudnikih 2 milijona 200.000 karatov letno. Pravijo, da je sedaj proizvodnja padla na eno desetino, ker so strokovnjaki. po večini Portugalci, zapustili to področie ter se izselili. Nova vlada bo imela seyeda težave pri obnovi pridelovanja diamantov, toda upa. da bo v kratkem prebrodila najbujše. ČETRTEK, 8. SEPTEMBRA 1977 Z DEKRETOM ANGOLSKE VLADE Cesarstvo diamantov postalo državna last ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Argumenti: , Za TV zaslonom 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 Iz Chiavarija: Plavanje 18.15 LUCIEN LEUWEN. 4. nad. 19.20 ZORRO: OKO ZA OKO 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 NOCOJ Z VAMI Na nocojšnji glasbeni oddaji, ki jo bodo predvajali v neposrednem prenosu iz velike Šale dei Congressi v milanskem sejmu, bodo na stopili Loretta in Daniela Goggi. ansambel i Ricchi e Poveri ter Oreste Lionello. 22.00 Velike bitke preteklosti Filmske premiere Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika ■ Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele 18.15 L'insediamento urbano 18.45 DNEVNIK 2 - Šport 19.00 ZADNJO MINUTO, film Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 . Odprti studio 20.40 SHIRLEY SVET. film 21.10 SI DICE DONNA Današnje nadaljevanje je posvečeno materinstvu, posneli pa so ga v Ferrari. Čeprav ga poveličujejo, na je materinstvo v vsakdanjem življenju zelo odgovorna naloga, ki jo mora vs;:ka žena opravljati s svojimi močmi. Družba ne nudi ne-obhodnih uslug, ki bi pomagale ženam, da bi jo učim kovito opravljale. LA MOSSA DEL CAVAL-LO, detektivka Stara, teta, ki si lasti vse pravice do edinega nečaka, se znajde pred neizogibnim. Nečak, ki jo je do tedaj ubogljivo poslušal, se nenadoma zaljubi v lepo in živahno dekle in bi se z njo rad poročil ter se rešil tete, toda dekle ga prepriča, da bo v ta namen treba fizično likvidirati starko, Ta na začne sumiti ter prepreči njuno zamisel: izginila bo nečakova, ljubica. Ob koncu: DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.30 Profesor Baltazar, risanka 18.38 OBZORNIK 18.55 Med ognjem in ledom, seri ja Skrivnosti morja 20.30 DNEVNIK 21.00 PRIJATELJI IN SOSEDJE: DVORJENJE, NANIZANKA Pomlad je. V Christianshav-nu najbolj prizadene hišnika Mayer,ia, ker ga gostilničarka Emma spomni na čase njegove mladosti, ko je bil zaročen. Emmi se Ma.ver smili, saj je stari fant kar prijeten družabnik, zato mu z veseljem dela družba. Toda Mayerjevi načrti, ki jih z navdušenjem 22.10 podpirajo vsi stanovalci hiše, so v resnici računi’ brez krčmarja. Slavje, ki so ga pripravili Emmi in Mayer-ju, se spremeni v močno zadrego. Razrešita jo Rikke in Tue z novico, da sta do bila novo moderno stano-vanje. 21.35 ZATO. KER IMAM RAD NAŠE MORJE, barvna oddaja Galeb, šolska ladja Jugoslovanske vojne mornarice, ima v svojem dnevniku zapisano še eno uspešno tra; dicionalno križarjenje. Tudi letos so si na krovu te «pja-vajoče univerze« na 3560 milj dolgi plovbi po Sredo zemlju nabirali novih izkušenj in preverjali v učilnicah pridobljeno znanje £°" jenci Mornariške vojne akademije, ki bodo kmalu poveljevali na našem vojnem ladjevju. Kot začasna n°; sadka so se jim pridružil) tudi starešine z vseh vojaških rodov, ki so v mj-. nulem obdobju dosegli naj; boljše rezultate, akademski slikarji, časnikarji in drugi. Tritedensko potovanje seveda ni 'bilo le obdobje trdega dela gojencev in izpitov, ampak splet tovarištva. mnogih doživetij n* morju ali ob obiskih v lukah prijateljske Libije in Alžirije kot tudi italijanskega Tarnnta ob povratku-10. septembra praznuje ladja Galeb skupaj z drugin1 ladjevjem 35-letnico nastanka in uspešnega razvoja mornarice v sodobno pomorsko silo in še poseben iu" bilej: 25-letnico prvega P°' tovanja tovariša Tita na tej »ladji miru«. 22.17 SVET 1900-1939, nadaljeva-nje in konec 23.05'DNEVNIK Koper 20.30 Televizijski trimski test 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 ZGODBA GENERALA DED; LA ROVERE, celovečerni film Reži ja Roberto Rossellini. v glavnih vlogah Vittorip De Sica, Giovanna Ralli. Sandra Milo. 23.35 Bologna in odporniško gib* nje, dok. serija Žaareb 20.30 DNEVNIK 21.00 Paralele 21.50 Kletka, balet , 22.15 SVET 1900 - 1939, dok. o* daja 23.10 DNEVNIK ŠVICA 19.30 Poletni programi za dino 20.30 DNEVNIK 20.45 Srečanja , 21.15 SREČANJE Z EMILY. ska serija 21.45 DNEVNIK 23.(K) OPERAZIONE VALCHIRD'-2. nadalj. TRST A 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.30, 13.00. 14.(K), 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20, Dobro jutro: 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert sredi jutra: 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: 14.30 Glasba na našem valu: 15.35 Klasični al- bum: 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše: 17.05 Komorni koncert; 17.35 Glasbena panorama: 18.05 Obrazi sloven- skega povojnega pripovedništva; 18.15 Primorska poje 77. KOPER 7.30. 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.00, 17.30. 19.30, 21.30 Poročila; Glasba za dobro jutro; 9.15 Elizabetine pravljice; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Turistični napotki; 14.10 Popevke: 14.35 Na knjižnem trgu; 14.40 Mini juke-box; 15.00 Operne skladbe; 16.00 Glasbeni svet; 16.45 Folk glasba; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Mladi izvajalci; 20.30 Crash; 21.00 Glasbena fantazija; 21.35 Rock party; 22.00 Skladbe slovenskih mojstrov; 22.45 Lestvica plošč LP. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00. 12.00, 13.00, 15.00. 18.00. 19.00; 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Glasbeno prebujanje; . 8.40 Klesidra: 9.00 Vi in jaz; 10.25 Komu zvoni. . .; 11.00 Strnjena opereta: 11.30 Wild life; i2.05 Par besed: 12.30 Evropa Crossing; na razbojništva v Južni ' 16.15 E. .state con noi; 18.05 TaL dem; 18.35 Srečanje z VIP; 19’ Večerni programi; 20.15 •JaZI'č 21.05 Simfonični orkester; 23’ Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30. 11.30, 12.30. 13 ;!9' 16.30. 19.30. 22.30 Poročila; 6'7’ 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Prv1 zadnji; 9.32 «Preden petelin.", poje«, radijska igra; 10.12 Pod1 ce v hali F; 11.32 Pesmi za v«®' 12.45 Radiolibera; 13.40 Rom^j ca; 15.00 Glasbeni program; 16.33 Tukaj Radio 2 poleti; Morje moj prijatelj; 18.35 Zvo® arhiv; 18.56 Radiodiskoteka: D-Supersonic; 21.35 »Biografija«. 1 dijska igra. SLOVENIJA 6.00, 7.00. 8.00. 9.00, 10.00. 1J-^' 12.00, 13.00, 14.00. 16.00, l9'^ 20.00, 23.00 Poročila; 6.15 Da£,’. za vas: 7.20 Rekreacija; 7.50 D” bro jutro, otroci!; 8.20 Beseda današnji dan; 9.08 Glasbena JL,5 tineja; 10.05 Radijska šola; *'jj. Mali slovenski vokalni ansaiuo • 11.40 Turistični napotki: 12.03.... ganite, pa vam zaigramo po žd-U 13.10 Zvoki znanih melodij; ‘"‘-j Kmetijski nasveti; 13.40 Od vh_. do vasi; 14.20 Zabavna 14.30 Priporočajo vam. . .; Koncert za mlade poslušalce; 1“' j Mehurčki; 16.30 Melodije in z majhnimi ansambli; 17.00 «v ljak«; 19.05 Iz repertoarja zosopranistke Alenke Dcrnač-b ž, ta in tenorista Jurija Reje: “ Zabavna glasba: 20.35 Lahko ’ otroci!; 20.45 Minute z ansarnd Bojan Adamič; 21.00 Četrtkov ^ ' 9.9 (IH T ilun-ienL uflPPf! ““ - čer Lepe 22.00 Literarni' večer; ^ DubrCl)<>' melodije; 23.20 ; Tomšič - Srebotnjakova igra 13.30 Glasbeni program z Anto- pina; 0.05 Literarni D^J^uka nello Lualdi; 14.20 Drobec satire; 0.15 Paleta popevk; 1.05 Dan^ 14.30 Italijanske maske; 15.05 kri: 1.30 Pop, rock, beat; *■ Glasbeni programi; 15.30 Zgodovi- Koncert po polnoči. STRELEC (od 23.11. do [OČU ou‘ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Jutro je primerno za vse poslovne pobude. Izboljšanje družinskega vzdušja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prejeli boste zunanjo podporo, ki vam bo zagotovila odlične perspektive. Predstojniki so zadovoljni z vami. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne povečujte obstoječe napetosti med sabo in sodelavci. Ne pripisujte prevelike važnosti nekaterim razgovorom. RAK (od 22.6 do 22.7.) Vse današnje pobude vam zagotavljajo dober uspeli. Neki prijatelj bo spremenil svoj odnos do vas. LEV (od 23.7. do 22.8.) Storite kot morete, da bi popravili manj- Horoskop šo napako. Prišlo bo do prehodnih nasprotovanj od strani družinskih članov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte obiti zapreke in uspelo vam bo rešiti neko vprašanje. Razčistila se bo situacija, ki je že bila nevšečna. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V svojem poslovanju boste dosegli zavidanja vreden uspeh. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Potrebno je. da si v delu poiščete ustrezno pomoč. Pazite, da ne pokvarite nekega lepega prijateljstva. Neki uspeh vam bo omogov-" -e. cene spremembe v sistemu (j0. ga poslovanja. Vaša upanja s® do uresničila. „n 1.) KOZOROG (od 21.12. do ^pe. Ognite se nekaterim manjšim sporazumom in bodite bolj P® n4. ljivi. Ne navdušujte se nad kim prijateljstvom. „ , % S VODNAR (od 21.1. do svojo dinamično dejavnostjo s* |)e-ste zagotovili zelo lepe u®P^uj-V čustvenem pogledu ne PrlC te kdove kakšnega razvoja. u. RIBI (od 20.2. do 20.3.) tek je posebno ugoden za s oV, tev večjih finančnih sporazU Razumevanje z drago osebo* ATLETIKA NA POKRAJINSKEM PRVENSTVU V TRSTU Med pokrajinskimi prvaki Italijanska reprezentanca brez težav kar pet slovenskih atletov odpravila okrnjeno ekipo Pagnossina so: Schillani, Zupančič, Poljšak in Paolijeva (Ror) ter Soave (Levstik) Rezultate, ki so jih najmlajši »t-i i. slovenskih društev Bor. Lev-H* in Adria dosegli na pokrajin-kem prvenstvu, lahko ocenimo za **edno pozitivne. Osvojili so nam-pet prvih mest, štiri druga in P tretjih; ekipno pa je bil Bor j *.ii. Levstik osmi ter Adria j ®*seta. 1 Med dečki so tudi takrat izsto-Jr1. zaprekaši, ki so odnesli dve LV1. n^sii in eno tretje, od vseh s® .i® *>il za razred boljši Štefan 15*)illani, ki (kljub ne preveliki vi-^i) premore izredno tehniko na *®Preki. V skoku v daljino so slo-j J^ski atleti zasedli prva štiri me-j vji zmagovalec David Poljšak ter Jbgouvrščen Aljoz Langan sta o-izboljšala tudi osebna re-/•rda Na teku na 2000 m pa je JjVdušil mladi Robert Soave. ki je psprotnikom zadal velike zaostan-j J® >n še enkrat potrdil izredno for i Delno pa je razočaral David .piina: kljub temu, da je bil i ‘9vni favorit, .je bil le drugi. \ JMiPa zmaga med deklicami je ; ?r'Padla barovki Rosani Paoli v «ku čez zapreke, kar potrjuje pre-Jjjjč slovenske atletike v tej teh-I rni panogi: med mlajšimi se je J^dreina Menegatti uvrstila na Me mesto. V skoku v daljino je rjlia Zupančič osvojila srebrno J"*lno s skokom 4,20 m, v skupili B pa sta se odlikovali sestri enegatti. V metu diska sta bo-Md Montanari in Nugnes dobro in sta bili druga, oziroma ^.soboto bodo deklice nastopale i perici na deželnem prvenstvu v M>ju, dečki pa naslednji dan zadnjih uspehih lahko tudi to-, at pričaku jemo dobre rezultate visoke uvrstitve. REZULTATI ,toEčKl A ^ m zapreke: 1. Štefan bchillani (Bor) ,• Aleksander Zudek JAdrla) 2jn: Ravalli (CSI 14”7 15”6 9"8 6’0r'8 38”5 31.0G m 29,58 m 1.70 m 6.01 m 12,17 m m: 1. Centis (CSI) 7 m: Doz (CSI) M 1. Fattarini (CSI) J: David Blazina (Bor) jna: l- Caforio (CSI) Mina: 1. Furlani (CSI) ^la: 1. Sergi (CUS) ^EčKI b •n zapreke: 1. Peter Zu-j i Jančič (Bor) 15"’4 ;■ Aleksander Lucchini" t'8or) 17"0 ,i»: 1. Aquilante (CSI) 10"8 w;. Edi Škerla vaj (Bor) 12"0 5,na: l. Lassini (S. Gia- vMbo) 1-45 m m: Robert Soave (Lev- 7'14”4 8’00'T 8’49"3 DEKLICE B 600 m zapreke: 1. Sedmak (SGT) n”fi 3. Andreina Menegatti (Levstik) ]2”1 60 m: 1. Lugnani (SGT) 8"2 19 Kristina Guštin (Levstik) '0"3 20. Erika Zobec (Bor) 10”6 21. Martina Slokar (Levstik) 10”8 1000 m: 1. Vocino (Chiar-bola) 3’16”6 daljina: 1. Furlani (Edora) 4,37 m 4. Karmen Menegatti (Levstik) 3,82 m 5. Nadja Menegatti (Levstik) 3,74 m 7. Klara Stefani (Levstik) 3,37 m 9. Tanja Starc (Bor) 3,48 m 11. Anamaria Apollonio (Bor) 3,13 m višina: 1. Naperotti (SAAT) 1.38 m krogla: 1. Marino (S. Gia- | oomo) 8,97 m 5. Nives Guštin (Levstik) 6,47 m 7. Irena Zubalič (Bor) 6,06 m 8. Tatjana Milkovič (Bor) 5.90 m EKIPNA LESTVICA 1. CSI 2. S. Giacomo 3. Bor ^8. Levstik 10. Adria 181 93 63 27 7 Jugoslovanski pokal V tekmovanju za jugoslovanski pokal je včeraj ljubljanska Olimpija premagala Maribor s 4:0. LONDON — V prijateljski nogometni tekmi sta včeraj v Londonu ekipi Anglije in Švice igrali neodločeno 0:0. REKA — Jugoslovanski mednarodni nogometni sodnik Dušan Maksimovič bo sodil kvalifikacijsko tekmo za SP med Italijo in Luksemburgom, ki bo 3. decembra. Podobno priznanje je prejel tudi Aleksander Nikič, ki bo sodil tekmo med Italijo in Portugalsko za nogometaše pod 21. letom starosti. To srečanje bo meseca oktobra, v Vicenzi. KOŠARKA MED PRIPRAVAMI ZA EP\ Iz planinskega sveta V goriškem nastopu nobena izmed obeh peterk ni izpolnila pričakovanj Italijanska državna reprezentanca, ki se te dni mudi v naši deželi, je v torek odigrala v Gorici prvo izmed treh prijateljskih srečanj, ki ji služijo kot priprava na evropsko prvenstvo. Brez velikih težav je odpravila okrnjeni Pagnossin, sedaj pa jo čakata še srečanji v Trstu s Hur-linghamom in v Vidmu z Mobiamom. Takoj je treba omeniti, da nista ne Italija, ne Pagnossin izpolnila pričakovanj navijačev, ki so napolnili te lovadnico na Trgu Battisti. Velika vročina v pretesni telovadnici in še slaba kondicija vseh igralcev sta o-nemogočili, da bi se srečanje odvijalo na visoki tehnični ravni. Goriški navijači so bili razočarani tudi zato, ker je Američan John Laing, ki bo letos ojačil ekipo, iz še neznanih vzrokov odložil svoj prihod v Gorico. Poleg njega je bil odsoten Soro, ki se z vojaško reprezentanco mudi na svetovnem prvenstvu v Teheranu, režiser Savio pa je zaradi poškodbe zaigral pod svojimi sposobnostmi. Brez drugega A-meričana in brez pravega play-ma- • lllMIIIIIMMIllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIimillllllllltlllllllllllllllllllMIIIinilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHIMniMIIMIIIIinMIIIIIIIinMIliniHMIIIIIIIIIIMIlU NOGOMET PUNTARJEV MEMORIAL Zasluženo napredovanje Portualeja po zmagi nad opensko Polisportivo • s Tržačani so si zmago zagotovili že v prvem polčasu 8stik) j' Peter Paoli (Bor) j.,1- Henrik Maver (Bor) /na: 1. David Poljšak Bor) Aljoz Langan (Bor) 4 Peter Furlan (Levstik) ' Fausta Bonanno 'Adria) L ”■ Romano Nugnes (Bor) /Sla: 1. Manzini (CSI) Viljem čuk (Bor) ' Guido Cibic (Bor) 4,7-1 m 4,22 m 3.89 m 3,77 m 3.19 m 9,12 m 5.75 m 5,56 m ^Eki.ice a‘ o bi zapreke: 1. Rosana Ni (Bor) 17”9 iJ*1; 1. Cantoni (Chiarbola) IV O j m: 1. Amadei (CSI) 3’23’ 8 ' Sonja Savi (Levstik) 3’5V’4 N: l. Sterle (Chiar- Na) 6.67 m Ma: 1. Salich (Edera) % ■u Sonja Zupančič (Bor) !na: j Verzier (SAAT) Portuale — Pol. Opicina 4:1 PORTUALE: Scabar, Gotti, Novel, Dilica, Penco, Tesevich, Di Bene-detto, Ix> Sciavo, Pobega, Lenardon in Gloria. POL. OPICINA: Papandrea, Pso-lich, Vascotto (v 46. min. Stradi), Gaeta, Celigoi, Di Stasio, Rozman, N. Vascotto, Verch, Colonna in Fa-vento. STRELCI: v 14. min. Colonna, v 22. min. Pobega, v 31. in 41. min. Di Benedetto, v 56. min. Pobega. SODNIK: Fei iz Trsta. GLEDALCEV: 150. Portuale je finalist Puntarjevega memoriala. Tržačani so z lepo in V drugi polfinalni tekmi Puntarjevega memoriala je sinoči Primorec premagal Breg s 4:0. V sobota bo Primorec igral s Por-tualejem za 1. mesto, Breg pa s Pol. Opicino v petek za 3. mesto. kombinirano igro prepričljivo premagali ekipo Pol. Opicino, ki je, morda, bila kos razigranemu nasprotniku le v začetnem delu igre. Predstavniki Portualeja so si namreč zmago zagotovili že v prvem delu igre, saj so zaključili prvi polčas z dvema goloma prednosti. V nadaljevanju so v glavnem nadzorovali nasprotnika in obenem bili z lepimi prodornimi akcijami stalno v napadu tako, da lahko rečemo, da si je ekipa Portualeja zasluženo pri borila pot v finale. premagala brazilsko moštvo Cruzie-ro z 1:0. Povratno finalno srečanje bo v nedeljo v mestu Belo^Hori zonte. 1. Geri (CSI) Sandra Montanari Ni G ivanna Nugnes rijo «propaganda» v pone-k, k. 19. t.m., ob 17. uri na igri- : Sokola. k Oljeni so vsi, ki so že igrali M , 'udi novi igralci, rojeni v Nu 1965.70> KOLESARSTVO VIDEM — Nad 70 poklicnih kole sat je v se je že prijavilo za krožno dirko po Furlaniji - Julijski krajini, ki bo v soboto. Med temi je tudi Bitossi, ki pa je nfc SP osvojil bro nasto kolajno. Ne bo pa nastopil svetovni prvak Francesco Moser, ki je v teh dneh zaposlen v Franciji. DALMINE —j Italijanski kolesar Claudio Corti, ki je na SP v Venezueli osvojil svetovni naslov v cestni vožnji za amaterje, bo v prihodnji sezoni prestonil med profesionalce. NOGOMET CAGL1AR1 — Sirijo se glasovi, da bo sloviti italijanski nogometaš Gi gi Riva, ponovno začel igrati. Po zadnji težit poškodbi na nogi, je namreč dobro okreval, zaradi česar je izrazil mnenje, da bi vsaj še za eno sezono lahko igral v A ligi. Po zadnjih vesteh, naj bi letos igral za Verono. NOVARA — V prijateljski nogometni tekmi je včeraj Juventus premagal Novaro s 3:0 (2:0). Gole so dosegli Fanna, Boninsegna in Tar dr,|i PLAVANJE CHIAvARl — V tem kraju se bo danes pričelo italijansko državno prvenstvo v plavanju. Tekmovali bodo vsi najboljši plavalci, ki so pred časom nastopili na EP in nato na vseučiliških igrah v Sofiji. Tekmovanje se ho,.zaključilo v nedeljo. JADRANJE MILAN — Italijanska jadrnica «B and B Italia*. ki tekmuje na krožni regati okrog sveta, je trenutno na tretjem mestu. Na začasni lestvici vodi indm!ca »Trnite de Rome*. ATLETIKA TRST — Prihodnji teden bo v Trstu mednarodni atletski dvoboj med moškima reprezentancama Italije in Madžarske. Dvoboj se bo v torek pričel ob 16.30, v sredo pa ob 20.45. DO 10. 9. NA ŠOLSKO SKRBNIŠTVO Predložila prošenj za uporabo šolskih telovadnic Šolsko skrbništvo obvešča, da zapade rok predložitve prošenj za uporabo šolskih telovadnic, za leto 1977/78, nepreklicno dne 10. septembra. Prošnje je treba nasloviti na Urad telesne in športne vzgoje šolskega skrbništva, Ul. Duca D’Ao-sta 4. rri‘.wnyot ' Skupno s prošnjo je treba prilo žiti potrdilo o včlanjenju v federacijo in se obvezati, da se telovad niča ne bo uporabljala z dobičkonosnimi nameni, in da ne bodo treningom in morebitnim tekmam pri sostvovali gledalci. Pris/tfrajfp en DIJAŠKO MAHI0 kerja .je razumljivo, da se Pagnossin ni mogel dosti časa kosati s sicer slabo državno reprezentanco. Tekma je bila zanimiva le v prvi polovici prvega polčasa, ko je Pagnossin po zaslugi vsepovsod prisotnega Garretta zaostajal le za nekaj točk. V tem delu so «azzurri» zaigrali neorganizirano, zlasti v napadu, kjer so s težavo in le po zaslugi posameznikov pi-emagovali consko obrambo goriške ekipe. V tem delu so nekateri nerodni posegi sodnikov precej razburili gledalce, ki so izžvižgali marsikatero njuno odločitev. Prvi polčas se je zaključil z rezultatom 50:37 v korist gostov, ki so bili nekajkrat zaporedoma uspešni z Della Fiorijem in Bertolottijem. Precej manj zanimiv je bil drugi del tekme, v katerem so utrujeni Goričani popolnoma odpovedali, na drugi strani pa se tudi reprezentanti niso preveč trudili, saj so z lahkoto nadzorovali potek igre. Oba trenerja sta zlasti v drugem polčasu opravila številne menjave, da bi preizkusila sposobnosti in formo vseh razpoložljivih igralcev. Pri tem naj omenimo, da so se nekateri mladi igralci Pagnossina, kljub neizkušenosti, kar dobro izkazali. Mislimo predvsem na Antonuccija, ki je zaigral borbeno in brez vsakršne treme in pa na Puntina, ki je pokazal nekaj inteligentnih potez. S prihodom Lainga in Sora bo imel trener Benvenuti na razpolago solidno ekipo, ki bi morala po predvidevanjih izboljšati že dobre rezultate iz lanske sezone. Prav gotovo pa bo treba za dokončno oceno ekipe počakati na prihodnja srečanja, med katerimi naj omenimo tisto, ki ga bo v Gorici odigrala z jugoslovanskim prvoligašem Radničkim. Ravno tako bo treba za oceno možnosti, ki jih ima italijanska reprezentanca na evropskem prvenstvu počakati na bodoča srečanja. Do tedaj bo moral zvezni selektor Primo izboljšati telesno pripravo igralcev, zlasti pa uigranost med njimi, ki je bila na goriškem srečanju razmeroma slaba. M. M. NAMIZNI TENIS NA SKUPNEM TRENINGU Križani v Ljubljani Namiznoteniški igralci ŠD Mladine so se prejšnji teden udeležili sedemdnevnega treninga v Ljubljani, kot gostje Ilirije. Večdnevni trening spada v okvir širšega izpopolnjevalnega načrta mladih kriških športnih delavcev, ki predvidevajo, da bodo njihovi varovanci lahko kmaju nastopili na raznih prvenstvih, tako med naraščajniki, kot med mladinci. Mladi Križani so v Ljubljani trenirali dvakrat dnevno pod veščo roko znanih slovenskih trenerjev, ki sodelujejo pri namiznoteniški selekciji Ljubljane. Treninga so se udeležili, poleg kriškega trenerja Valterja Pertota, še Edi Tence, Enijo Košuta, Darko Pahor ter Mauro, Aleksander in Gabrijel Sedmak; standardni igralec Robert Sedmak pa se je zaradi šolskih obveznosti moral treningu odpovedati. Vsi udeleženci so o bivanju v Ljub ljani odnesli zelo dober vtis, saj so se na treningih naučili mnogo koristnega, kar pa je tudi važno, so sklenili nova prijateljstva z ljubljanskimi vrstniki, ki bodo verjetno pri hodnje leto gostje ŠD Mladine. (st) ŠD PRIMORJE prireja v soboto, 10. in nedeljo, 11. t.m. na vrtu za društvenem sedežem ZABAVNI VEČER Igral bo ansambel The Lords. Delovali bedo dobro založeni kioski z jedačo in domačo kapljico. PESTRO POLETNO DELOVANJE SPDT To soboto in nedeljo se je večja skupina članov planinskega društva Trst udeležila dvodnevnega izleta z osebnimi avtomobili v Zahodne Julijce. Prvega dne so planinci do segli Nevejsko sedlo in kočo Gil-berti ter se podali na dolgo pot po zavarovani poti «Julia» po kaninskem grebenu do vrha Kanina ter nazaj po sedlu Prevale do izhodiščne koče Gilberti. Istega dne se je manjša skupina tudi podala na Viš. Naslednjega dne so isti člani SP DT, katerim so se pridružili še nekateri drugi, ob prelepem vremenu dosegli vrh Montaža po zajedi Fin-denegg. Prav tega dne je bila tudi svečanost ob 100 letnici prvega vzpona na to goro, katerega sta opravila 18. avgusta 1877 tedanji predsednik beljaške sekcije planinskega društva prof. Hermann Findenegg in Antonio Brussotier, tako da se je v nedeljo na Montaž odpravilo kakih 300 planincev iz treh sosednjih držav. Kot predstavnik PZS se je proslave udeležil njen predsednik dr. Miha Potočnik. Naj omenimo, da ima. ta na ivišji vrh Zahodnih Julijcev (2754 m) več imen. Pristno slovensko me je Špik nad Policami, v rabi je tudi ime Potiski špik, ki pa je prvotno ozna j sfrii planinci preživeli svoj poletni pa je Montaž (Jof di Montasio). V nedeljo, 18. septembra, priredi SPDT avtobusni izlet z vzponom na Grintovec (2558 m), v Kamniških Alpah, ki bo verjetno zadnji letošnji izlet na visokogorje. Avtobus bo planince pripeljal v Kamniško Bistrico, od tu pa se bodo planinci podali mimo koče na Kokrškem sedlu na vrh. Za neplanince je možčn vzpon z žičnico na Veliko planino. Vpisovanje je na sedežu ZSŠD1 vv Ul. sv. Frančiška 20, u uradnih urah (tel. 767304). Cene so sledeče: 4000 lir nečlani, 3.500 člani in 2500 lir mladinci do 18. leta. SPDT bo priredilo tudi letos svoj tradicionalni «Dan planincev» predvidoma prvo nedeljo v oktobru. Kraj te slavnosti ni še določen. Oktobra se bo tudi začela predavateljska sezona SPDT. Prvo predavanje bi moral po predvidevanjih imeti znani slovenski planinski organizator in pedagog inž. Pavle Šegula, drugi planinski večer pa bo posvečen delovanju našega zamejskega planinstva s predvajanjem filmov in diapozitivov z naših izletov in slavnosti. KJE SO BILI LETOS V GORAH? Kje so nekateri naši najbolj stra- čevalo ves greben med tem vrhom in špikom nad špranjtretje ime AVTOMOBILIZEM ZA SP FORMULE 1 Veliko zanimanje za dirko v Monzi Lauda bo zadnjič tekmoval na ferrariju MONZA — Avtomobilsko dirkališče v Monzi bo v nedeljo prizorišče 13. dirke formule 1 za SP. To bo zadnjič, da bodo na tej dirkalni stezi tekmovali «bolidi» formule 1. saj bodo z 31. decembrom dirkališče zaprli za vse avtomobilske športe. Ni treba poudariti, da vlada za pripravami odbojkarice Jugoslavije, ki so se zbrale že 2. septembra na Ravnah na Koroškem. Varovanke trenerja šemperji. letos niso imele dosti skupnih priprav in niso igrale nifi na univerziadi v Sofiji. Njim so sledili moški, ki so se zbrali v ponedeljek v Poreču. Po izredno napornih turnirjih v Minski na «Me- ^ iti Ul cua ^uuuat iu, ua viaua fnumn oiiiiuijiii v ivimoivi im nedeljsko dirko izredno zanimanje.! morialu Savina* in potem še na uni- NlllllMIIIMItlinitlllllllllllllMlI^IMIIII III millllllllDlIlMIIIIIIKIItllllllllllMIIMIIIf II111111111111111111 mu mi Iiiilliiiinmiiii lili lil Ulili Hilli ■limillll lllllllllltlt lillll HU«I - V PRVENSTVU 2. AMATERSKE NOGOMETNE IM NA TRŽAŠKEM Tudi letos bodo nastopale štiri slovenske enajsterice To bodo Breg, Zarja, Primorec in Gaja - Na Goriškem bo slovenske barve branila Juventina Organizatorji so javili, da so vse i vstopnice že skoraj razprodali. Prisotnih bo približno 2.000 novinarjev iz Italije in iz tujine. Italijanska televizija bo seveda poskrbela za neposreden prenos; letošnja novost pa bo posreden prenos zadnjega de ia poskusnih voženj in sicer v soboto od 16.00 do 17.00. Za dirko se je prijavilo 36 pilotovi, startalo pa jih bo le 24. Zato bomo priča že v poskusnih vožnjah napetemu tekmovanju, ko si bodo dirka či skušali zagotoviti najboljše čase. Na poskusnih vožnjah bo tekmovalo kar šest Italijanov; poleg že običajnih Brambille, Merzaria in P a trese ja, se bodo tokrat preizkušali v foftnuli 1 še Giacomelli z melarnom, Leoni s surteesom in Franci« z brabhamom. Vendar pa ne bodo imeli lahke naloge, saj bo /o-kuienca zelo kakovostna. Itali-:ns'ta publika bo zadnjič videla Laudo na ferrariju. ker bo Avstrije v prihodnji sezoni prestopil k drugi avtomobilski firmi. Ta vest je v preteklem tednu vzbudila veliko polemik, posebno v italijanskih časopisih, čeprav so se že pred časom širile govorice, da bo Lauda zapustil Ferrari. Kot o vseh ostalih VN ne more-; mo niti tokrat govoriti o izrecnem favoritu. Proga v Monzi je zelo hitra, zaradi česar bodo imeli več možnosti za zmago avtomobili, ki jih poganjajo dvanajstcilindrski motorji. Mislimo predvsem na ferrari-.ja in brabham alfa romeo, ki sta doslej že pokazala svojo premoč na .o ioh.iih progah. BUENOS AIRES - V prvi finalni tekmi za pokal Liberatores je ar gentinska enajsterica Boca Juniors Deželni odbor nogometne zveze je prejšnje dni objavil koledarje nogometnih prvenstev amaterskih lig in sestavil skupine. O prvi ligi, kjer bo igralo prose-ško Primorje smo že poročali. Glede druge amaterske lige pa so 97 vpisanih ekip porazdelili v pet skupin. Naše enajsterice igrajo v dveh skupinah. Na Goriškem imamo edinega zastopnika to je štandreško Juventino, ki bo igrala kot lansko sezono v skupini E. Poleg Juventine igrajo v tej skupini še Aiello, Isonzo, Ita-la, Lucinico, Malisana, Mariano, Moraro, Pro Fiumicello, Ruda, Sa-grado, S. Marco Gradišče, Staran-zano, Terzo, Torre Topogliano in Villesse. Na Tržaškem pa je letos prvič, da sestavljajo skupino E izključno ekipe iz tržaške pokrajine. Te so: Aurisina, Breg, Campanelle, Costa-lun|(a, Edera, Edile Adriatica, Fla-minio. Gaja, Libertas, Opicina. Op. Supercaffe, Primorec, Rosandra, S. Marco, Zarja in Zaule. Iz tega seznama je razvidno, da bodo tudi letos v tej skupini štiri naše enajsterice. Poleg Brega in Zarje, ki sta že lansko leto nastopala, sta mesto Primorja (prestopilo je v 1. AL) in Vesne (nazadovala v 3. AL) prevzeli Primorec in Gaja, ki sta si letos zagotovila pre stop v višjo ligo. Prvenstvo 2. amaterske lige se bo pričelo v nedeljo, 18. t.m. Iz koledarjev je razvidno da bo zimski del prvenstva trajal do 8. januarja 1978, ker je v decembru zaradi praznikov predviden dvotedenski odmor. Če podrobno pregledamo koledar ugotovimo, da bo Juventina v 15 tekmah prvega dela prvenstva osemkrat igrala v Štan-drežu, sedemkrat pa na tujem. V prvem kolu bodo Štandrežcj šli v goste k S. Marcu iz Gradišča ob Soči, nato pa sprejmejo v goste Mariano itd. Kar se tiče tržaške skupine naj omenimo, da je že v prvem kolu predvideti derbi Breg - Gaja. Ostali darbiji pa bodo: v 5. kolu Zarja -Gaja, v 7. Primorec - Gaja, v 11. Primorec - Breg, v 14. Zarja - Breg in v 15. Primorec - Zarja. Deželni odbor nogometne zveze je pred dnevi sporočil tudi, da se je v prvenstvo kadetov vpisalo 51 e-kip naše dežele. Prvenstvo se bo pričelo, kot ostala prvenstva (promocijska, 1. in 2. amaterska liga), 18. septembra. Vpisane ekipe so porazdelili v štiri skupine. Tržaško skupino so označili kot skupino D v kateri bodo od naših ekip igrali Breg, Primorec in Primorje. Poleg treh naših predstavnikov bodo nastopili še: Čampi Elisi. Edile A-driatica, Fortitudo, Libertas, Op. Supercaffč, Ponziana, Rosandra, S. Giovanni, S. Marco Devin in Zaule. B. R. TENIS FOREST H1LLS - Jugoslovanka Mirna Jaušovec je zabeležila na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA v Forest Hillsu nov uspeh. U-vrstila se je namreč med osem najboljših igralk tega turnirja. V četrtfinalu se bodo med seboj pomerile te igralke: Jaušovec - Navratilova Evert - King Austin - Stove Turnbull - Wade V moškem delu tekmovanja je Vandi in Emilu Boletu se je rodila hčerkica TANJA Srečnima staršema iskreno čestita, mali Tanji pa želi obilo sreče Združenje slovenskih športnih društev v Italiji ostal na seznamu nastopajočih izmed Italijanov le še Italijan Baraz-zutti, ki se bo v četrtfinalu pomeril z Amerikancem Gorrfriedom. KOLESARSTVO ROCCASTKADA - Svetovni prvak v cestni vožnji Francesco Moser je včeraj zmagal na krožni dirki v Roccastradi. V zaključnem sprintu je prehitel Bitossija, Gimon-dija in Riccomija. Glavnina je prispela na cilj z 10” zaostanka. dopust? Seveda v gorah, razpršeni v večjih ali manjših skupinah. Po kratkem poizvedovanju in pa po raz-gledmeah, ki so v poletnem času prišle na sedež SPDT, smo lahko dognali, da je tokrat večina članov izbrala Dolomite ali pa vzpone na tVrhove prijateljstva». Tako je Peter Suhadolc, ki je že pred časom prehodil slovensko «transverzalo», letos dokončal to zanirr vo in še kar zahtevno planinsko pol. ki zajema 11) vrhov v italijanskih Julijskih in Karnijskih Alpah, 10 vrhov v slovenskih Julijskih in Kamniških Alpah in v Karavankah ter deset vrhov v Avstriji, od katerih prav gotovo najbolj izstopa Veliki Kler. Tudi druga manjša skupina se je podala na «Pot prijateljstva» in sicer najprej na italijansko stran, nato pa še na avstrijsko. Več večjih in manjših skupin naših aktivnih članov je odšlo v Dolomite. kjer so opravili nekaj lažjih vzponov. Prva skupina se je za teden dni utaborila pri Cortini ter «delovala» predvsem na področju skupine Tofan ter preplezala lažjo smer v zahodnem stebru Treh cim, druga je *obdelala» pogorje Catinac-cia ter spet opravila nekaj lažjih vzponov, tretja pa je med drugim preplezala smer v Picolissimi Treh Z in. NAKAZANA DEŽELNA PODPORA ZADRUGI «MANGART» Pred časom so se spet sestali člani zadruge tMangarU, da bi proučili nastali položaj. Stvar se je končno premaknila z mrtve točke, saj je dežela nakazala denarno podporo. Sedaj bo treba čimprej začeti dela, saj bo denarni znesek uporaben seveda samo v primeru delno opravljenih del. Problem je sedaj torej začetni kapital, vendar pa bi se moral tudi ta ugodno rešiti. DAN SLOVENSKIH PLANINCEV V POMURJU To nedeljo, 11. septembra, bo ob tromeji v Gornjih Petrovcih na Goričkem v Pomurju že tradicionalni Tečaj pri Banih ^ve^kih planincev za leto 1 K lS7i. Ob 19. uri v soboto bodo na Odbojkarski tečaj za začetnike se j prireditvenem prostoru prižgali ta-počasi bliža koncu. Pri Banih na I horni ogenj in na okoliških gričih srečo napreduje vse v najlepšem bodo zagoreli kresovi. Kmalu nato bodo krenile na pot prve ekipe, ki verziadi, so bili Bogoevski in tova riši izredno utrujeni, saj so od 11. do 28. avgusta odigrali nič manj kot 14 tekem z enakimi ali pa še močnejšimi nasprotniki. V Poreču bodo ostali do sobote, od koder se bodo najprej preselili v Novo Gorico, kjer se bosta v novi telovadnici pomerili prva in druga postava. Naslednji dan bodo nadaljevali pot v Kranjsko goro in ostali vse do odhoda v Helsinki, ki bo 22. septembra. Pod vodstvom Tržačana Adrijana Pavlice so se najboljši italijanski odbojkarji (devetnajst) zbrali v Cortini. V tem znanem zimskošportnem centru bodo trenirali do 13. septembra in potem odpotovali na turnir v Francijo, ki bo trajal od 15 do 17. septembra. Po tem turnirju b"do tazmrri* prosti do odhoda ra Finsko, ki bo 23. septembra. Odbojkarice pa so pričele s pripravami v športnem centru Tirrenia in se bodo razšle v ponedeljek. G. F. ODBOJKA PRED FAROPSKIM PRVENSTVOM Priprave reprezentanc Za 12 najboljših evropskih ženskih in moških reprezentanc se je pričela zaključna faza priprav pred EP, ki bo letos na Finskem od 25. t.m. do 2. oktobra. Kot je znano bosta igrali na letošnjem prvenstvu tudi obe reprezentanci Jugoslavije in Italije. Najprej so pričele z zaključnimi redu. Včeraj je mlade športnike o-biskal dr. Borut Spacal, ki je v zanimivem predavanju našim najmlajšim skušal razložiti, kako negativno vplivata kajenje in alkohol na športnike in pa na človeka nasploh. Predavanju je sledila krajša diskusija, v katero so posegli trenerji in tečajniki. TORONTO — Atletski mednarodni miting, ki bi moral biti 17. septembra v Vancouverju, so odložili, ker je Novozelandec John VValker odpovedal svoj nastop. Osrednja točka celotnega mitinga bi moral namreč biti tek na 1.500 m, kjer bi se morala spoprijeti Walker in Tanzanijec Filibert Bayi. DOSSELDORF - Prihodnja izda ja atletskega svetovnega pokala bo od 24. do 26. avgusta leta 1979. Kraj tekmovanja pa je še neznan po vsej verjetnosti bi to moral biti Los Angeles ali pa Montreal. Zamejske slovenske odbojkarice postajajo v teh dneh vse bolj aktivne. Trenutno sc udeležujejo izpopolnjevalnega tečaja pri Banih, pred kratkim pa so tudi uastopile (Bor In Sloga) na športnem tednu Gaje so se prijavile za nočno orientacijsko tekmovanje. V nedeljo bo ob 11. uri pri turističnem domu v Gornjih Petrovcih osrednja slovesnost, na kateri bosta med drugim govorila predsednik Republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič in predsednik PZS dr. Miha Potočnik. Na kulturnem sporedu bodo sodelovali razni pevski zbori, folklorne skupine, predavatelji ter še drugi. Poleg tega bodo imeli planinci, ki se bodo udeležili >te slavnosti možnost, da opravijo več kratkih izletov na Kuštanovec. do Srebrnega brega, do Jromsje in še drugam. ALPINIZEM NA JAPONSKEM ZELO POPULAREN Alpinizem je na Japonskem zelo popularen. Njihova zveza šteje 80 sekcij s preko 70.000 člani. V povojnih letih pa so priredili že več kot 300 večjih in manjših odprav v tuje gore. In res, Japonce srečujejo naši alpinisti na vseh zahtevnejših turah tako doma kot tudi v tujini. Z ZMAJEM V DOLINO Človeška fantazija ne pozna meja. Ko pa to povežemo z drznostjo, ki je značilna za alpiniste, pridemo večkrat do presenetljivih rezultatov. Tokrat bomo govorili o poletih z zmaji, to je tšport*, ki se je zadnje čase med planinci, pa tudi med drugimi zelo razširil, Poročajo o Francozu, ki se je z zmajem spustil s Huaskarana (6768 metrov) v perujskih Andih. Letel je nekaj več kot uro ter pristal 20 km od podnožja gore. Slovenski alpinisti, ki so se vrnili iz Chamonija, pa vedo povedati, o uslužbencu žičnice Le Grandes Montets (pod Aig. Vert), ki se vsak večer, če je le vreme naklonjeno, spusti v dolino z višine preko 3000 metrov, naslednje jutro pa pride redno na svoje delovno mesto na žičnico. Z zmaji pa so sicer že poleteli celo iz Anglije v Francijo. Bilo je 21. julija letos. Anglež, ki je srečno o-pravil to pot. se je spustil z balona v višini 6000 metrov, njegovega tovariša, ki je rstartah 1400 metrov nižje, pa je morala iz morja potegniti sovjetska tovorna ladja. Dušan Jelinčič Uredništvo, oprav«, eglatnl oddalak, TRSI, Ul. Montacchl 6 P P 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnic« Gorica, Ul 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2 500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47.00, letno 470,00 din Pottnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT. • DZS . 61000 Ljubljani. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglas) Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višin« 43 mm) ob o e* lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000 Finančno-upravni 500 legalni 500 osmrtnice in sožalja 250 lir ra mm v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško • goriško pokrajino se naročaje pri oglasnem oddelku »l; upravi Iz vseh drug pokrajin Italije pri SPI. 8, septembra 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SEJA TAJNIŠTVA SOCIALISTIČNE STRANKE PSI zaskrbljena zaradi naraščanj brezposelnosti in gospodarske krize Danes sc sestane vodstvo KPI - Cliiaromonl« o demokršeanskih polemikah DESET DNI PRED NADALJEVANJEM PROCESA a Spor med branilci Pietra Valprede RIM — Socialisti so' zaskrbljeni zaradi slabšanja gospodarskega položaja v Italiji v južnih pokrajinah, kjer še posebno naglo narašča stopnja brezposelnosti, predvsem mladinske. Zaradi tega je PSI prepričan, da bodo za razvoj bodočih odnosov in sploh izvajanja programskega dogovora odločilne rešitve, ki jih bosta vlada in parlament našla v zvezi s kmetijsko reformo, ŠOLA PA TAKA Boji se, da bo že tretjič zaporedoma padel v prvem razredu osnovne šole in zato noče več v tisto mrko poslopje, kjer naj bi bili, kot piše v ustavi, vsi deležni pravice do izobraževanja. Nosilno vlogo v tej žalostni zgodbi, ki nam, dokazuje. kako je italijanska šola še daleč od slojev, ki so tudi kulturno revnejši, je 8-letni Claudio Lisi, šesti sin 46-letne-ga milanskega krošnjarja Sa-veria in 42-letne Luise Siracu-sa, po poklicu gospodinja. Mali Claudio. ki bi moral letos že tretjič v iste klopi, do bi ponavljal razred, noče v šolo, ker se boji, da bodo mlajši šolarji brili norce iz njega. Po izjavah učiteljic je bil otrok dvakrat odklonjen ker "je večkrat odsoten», trnu ni do študija* in *se noče učiti ter je sošolcem v slab zgledz. Povsem drugačen otrokov lik je poda'a mati. «Ni divjak — je poudarila v razgovoru, s časnikarji - in ni slab otrok. Dejstvo je. da mu z možem ne morem slediti in pomagati: on je vselej zdoma zaradi službe, jaz pa imam veliko dela doma. Poleg tega je bil Claudio lani tudi hudo bolan in ni mogel redno obiskovati pouka. Tudi zaradi tega je bil odklonjen. Vprašujem pa se, če je umesten pedagoški prijem v prvem razredu osnovne šole?* In to naj bi bil način, s katerim naj bi reševali vprašanje vključevanja nekoliko problematičnih otrok v šolsko okolje? Oznaki in utemeljitvi, ki sta jih napisali učiteljici sta nezasliša ni, še bolj nezaslišano pa je dejstvo, da se nihče od njima nadrejenih ni vprašal, zakaj je bil odklonjen kar dvakrat zaporedoma, (vi) Glavni del razprave pa so socialisti tokrat posvetili pripravam na jesenske upravne volitve. S podobnimi vprašanji se bo pečalo tudi komunistično vodstvo, ki sv zbere danes. Verjetno pa je, da bodo govorili tudi o trajajoči polemiki, ki jo je KD sprožila proti ^petletnemu srednjeročnemu načrtu KPI*. S teni v zvezi je sen. Gerar-du Chiaromonte riapisal za revijo (Rinascita* članek, v katerem pou darja, da je (demokrščanski napad nerazumljiv*, saj je bilo vsem znane, da KPI pripravlja svoj program, ki se ne enači s programskim sporazumom. Občutek imamo, poudarja Chiaromonte, da je Gal-loni hotel prepričati lastne pristaše, da lahko (obrzda komuniste* in jih, po potrebi, tudi okrega. Toda to spada že v predvolilno taktiko. Chiaromonte zaključuje svoj članek s pripombo, da se demokristjani lahko boje samo ene posle- dice korektnega izvajanja program skega sporazuma: ozdravitev ita- lijanskega gospodarstva in demokratizacija družbe lahko povzročita izgubo monopola nad oblastjo, ki ga je KD izvajala vsa povojna leta in ga še danes krčevito brani. CANDIDA CURZ1 Napovedi o aretaciji Indirc Gandhi in drugih članov njene vlade NEW DELHI — Po vesteh, ki se širijo v krogil) blizu indijske vlade, naj bi pred koncem tedna aretirali Indiro Gandhi, njenega sina Sanjajta in druge ministre, katere dolžijo raznih prekrškov. Indiro Gandhi naj bi postavili pred sodišče zaradi kršenja ustave v zvezi s pro; <%Jt-vijo «izjemnega stanja* poleti la/5. Odvetnik Luca Roneschi (PRI) vrnil mandat v znak protesta proti nastopu komunističnih kolegov it IM — Napetost med odvetniki raznih političnih in svetovnonazorskih prepričanj v Valpredovem o-brambnem kolegiju, ki je dalj časa tlela pod pepelom, je nepričakovano bruhnila na dan le deset dni pred nadaljevanjem procesa zaradi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana. Luca Boneschi, radikalec in eden od prvih branilcev milanskega anarhista, se je odpovedal mandatu v znak protesta proti nastopu in sodni strategiji kolegov, ki so večinoma člani KPI. Vzrok spora, ki najbrž ne bo prispeval veliko k uspešnosti procesa, nasprotno, je celotna strategija in taktika Valpredovega obrambnega kolegija na procesu v Catanzaru, iskra, ki se je razplamtela v požar, je pa prasnila pred nekaj meseci zagovornikov, češ da so svojo sodno strategijo in taktiko podredili partijskim interesom in predvsem zgodovinskemu kompromisu. «Priča-koval sem odločen napad na gen. Malettija, ki je omogočil nekaterim obtoženim fašistom, da so ušli roki pravice — je poudaril Valpreda — bitka pa se je izrodila v meglen in nerazumljiv mer.uet.* «Bal sem se — je še pristavil anarhist — da bo zgodovinski kompromis vplival na nastop branilcev, kljub temu pa me je presenetilo stališče zgodovinske levice, ki v imenu tega kompromisa sedaj izpira krvave cunje včerajšnjih sovražnikov.* To tezo je osvojil tudi odvetnik Luca Boneschi, ki je v pismu Pie-tru Valpredi in njegovi teti Rachele Torri poudaril, da je bila izražena 1'RED PARLAMENTARNO RAZPRAVO 0 BElill NACISTIČNEGA ZLOČINCA Kappler: poslanska komisijo zahteva dodatno dokumentacijo Dokumenti, ki so jih poslali obrambni komisiji Montecit0' ria, so zelo pomanjkljivi - Nove verzije o pobegu iz Celi® hista s časnikarjem florentinskega lista «La Nazione*. Valpreda je tedaj ostro kritiziral naslon svojih pravičnimi stanarinami in reformo javne varnosti. To so v bistvu sklepi seje socialističnega tajništva, ki je na včerajšnji. seji razpravljalo predvsem o tekočih notranjih zadevah. Toko je tajništvo sklenilo, da se vodstvo stranke sestane 14. septembra, takoj po zaključku parlamentarne razprave o Kapplerjevem pobegu. Konec meseca se bo v Spoletu sestala študijska skupina, ki pripravlja osnutek socialističnega programa. Govorili so tudi o mednarodnih stikih stranke. Craxi je poročal o srečanju z Mitterrandom, Manca s Ceauspscom in Signorile o sti kih s čilskimi protifašisti. NARAVNA POSLEDICA DOLGOTRAJNE KRIZE NA (AFRIŠKEM ROGU* Etiopska vlada je pretrgala diplomatske odnose s Somalijo Mogadiški diplomatski predstavniki morajo zapustiti državo v 48 urah - V Adis Abebi zanikajo vest, da pomagajo Etiopiji Kuba, ČSSR, NDR, Južni Jemen in libija ADIS ABEBA - Etiopiji je pre trgala diplomatske odnose s Somalijo. Vest je sporočila tukajšnja radijska postaja, ki je pripomnila. da morajo somalski diplomati zapustiti etiopsko ozemlje najpozneje v 48 urah. Mengistujeva revolucionarna vla da je utemeljila ukrep, ki ga je bilo sicer že dolgo pričakovati, z okoliščino, da so mogadiške obla sti kljub vsem adjsabebškiro pozi: vom k miroljubni rešitvi spora vztrajale v sovražnem odnosu do Etiopije ter se požvižgale na duha in črko listine Organizacije a-friske enotnosti (OAE) o ozemeljski suverenosti oziroma nedotakljivosti ter ne vmeša vanju v notranje zadeve. Prekinitev diplomatskih odnosov značilno sovpada s trditvijo etioo-skih voiaških krosov, da so enote polkovnika Mensistuia zadale pro-somalskim gverilcem WSLF — «fronte za osvoboditev zahodne Somalije* (Ogadena) hude izgube na vseh strateških bojnih položajih, sicer okoli Dire Dave, Hararja in Džidžige. Kakor znano, so predvčerajšnjim predstavniki WSLF sooro-čili. da so gverilske sile zavzele Džidžteo in pognale v beg etiop ske vojake. Vlada v Adis Abebi je medtem odločno zanikala govorice, da pomagajo Etiopiji v boju proti proso-malskim silam Kuba. LDR Jemen (Južni Jemen), Češkoslovaška, Nemška demokratična republika in Li- Po očetovih sledeh šestletni Krišna, sin enega izmed najslavnejših nogometašev zadnjega časa. Brazilca Peleja, že pridno, in baje tudi zelo uspešno, nabija žogo na newyorških igriščih pod strogim nadzorstvom očeta, ki se je na (stara športna* leta odpravil za bogatim zaslužkom v ZDA (ANSA-UPI) bi ja: Kuba, LDR Jemen in čSSg naj bi celo poslali v Etiopijo čete. Adisabeb.ški radio je v tej zvezi zatrdil, da Etiopci niso in ne bodo nikoli imeli potrebe po tujih vojaških silah za ohranitev državne enotnosti in revolucije, šlo naj bi za golo natolcevanje ter klavrn poskus somalskih oblasti, da, prikrijejo dejansko gmotno pomoč (zlasti v o rožiu), ki jo prejemajo od arabskih Vest o tem, da Kuba, LDR Je men, ČSSR, NDR in Libija podpirajo Etiopijo, je iznesel polkovnik Ahmed Mohamed Farah, član revolucionarne socialistične stranke na oblasti v Somaliji, in to med sestankom z zastopniki iranske vla de. V Teheran je dopotoval, da izroči šahu poslanico v imenu predsednika Siada Barreja o položaju na afriškem rogu. Ob tej priliki je Farah naglasil: (Če bo Sovjetska zveza še naprej vztrajala pri prepovedi dobav orožja Somaliji, tedaj ne bo pač več potrebna navzočnost sovjetskih svetovalcev in izvedencev v tej deželi*. Dodal je, da utegne mogadiška vlada nretr-gati diplomatske odnose s SZ, če bo ta začela vsestransko podpirati Etiopijo. Na vprašanje, če bi morebitna prekinitev teh odnosov potisnila Somalijo v objem ZDA in sploh Zahoda, je polkovnik odgovoril: «Na-Ša zunanja politika sloni na prijateljstvu in sodelovanju z vsemi državami. Amerikance smo zaprosili za orožje in druge oblike pomoči, toda zaman; mar naj se torej naslonimo nanje?*. Z druge strani je zanikal, da bi Iran in nekatere druge arabske države zalagale Somalijo z orožjem, vendar pristavil, da prihaja pomoč v obliki živeža in zdravil. Etiopski predsednik Mengistu je medtem znova ostro nanadel «arab-ske imperialistične in reakcionarne razrede*, ker da podoirajo Somalec pri njihovi agresiji z namenom, da bi se polastili naftnega bogastva na prizadetih območjih. Men-gistu se je zlasti znesel nad sirsko stranko baath, ki je na oblasti ter jo obtožil, da neposredno sodeluje pri somalskem napadu na E-tiopiio. Obenem je opozoril druge afriške države pred nevarnostjo rovarjenja arabskih reakcionarnih režimov, (dg) Preiskava u umoru polk. Russa Mafijec Catanzaro Benga in Spinelli začasno na prostosti PALERMO kolovodja Viucenzo Catanzaro in trgovca Ciro Benga ter Giovanni Spi nelli, ki so bili aretirani v okviru preiskave o umoru karabinjerskega polkovnika Giuseppeja Russa ter njegovega znanca inž. Filippa Coste, so zapustili ječo. Namestnik državnega pravdnika dr, Pignatone je namreč podpisal zadevni nalog v prepričanju, Ja bi obstanek trojice v zaporu ne koristil bistveno nadaljevanju preiskave. Catanzaro, Benga in Spinelli so morali za rešetke le nekaj dni po dvojnem umoru v gozdiču Ficuzze (20. avgusta), ker so bili med zasliševanjem preredkobesedni. še danes prevladuje v preiskovalnih krogih mnenje, da gotovo «nekaj vedo* o okoliščinah uboja; morda je njihova izpustitev prav v tej zvezi, kolikor naj bi pristojni dejavniki upali, da se bo trojica prej ali slej izdala oziroma pripeljala nevede preiskovalce do zločincev, če že ne mandatorjev. Tudi sicer so osumljeni le na začasni prostosti. V preiskovalnih krogih so še vedno uverjeni, da gre umor pripisati mafijcem, ki špekulirajo na področju oddajanja javnih del. Tako so včeraj zaslišali funkcionarja civilnega genija dr. Pattija in ravnatelja avtonomne sekcije za potresna območja doline Belice inž. Di Stefana. FIRENCE — Deželni odborniki za kmetijstvo in gozdarstvo, gospodarstvo, turizem in ozemeljska vprašanja so na izrednem sestanku o-cenili gmotno škodo, ki jo je napravil 28. avgusta strahovit zračni vrtinec v pokrajinah Massa Carrara in Lucca na obalnem območju Versilie pa tudi deloma v zaledju. Ujma je zajela 2.930 hektarov, ugotovljena gmotna škoda pa znaša 3 milijarde 397 milijonov lir; od tega odpade milijarda 479 mil. na javne naprave, milijarda 13 mil. na konališko opremo in milijarda 205 mil. lir na zasebne zgradbe, nadaljnjih 980 milijonov škode oa utrpele naprave ENEL med razgovorom milanskega anar- i kritika v bistvu umestna in pra- -■— vilna in zaradi tega vrača mandat. Odvetnik poudarja nadalje, da jc bila njegova glavna napaka dejstvo, da je klonil strategiji, ki naj hi mu jo vsilili komunistični kolegi. Malettija naj bi zaslišali kot pričo in ne kot obtoženca poleg tega pa naj bi si ne priskrbeli niti najpomembnejših dokumentov, na katerih osno vati ofenzivo proti bivšemu načel niku oddelka D obveščevalne služ- j be SID. Ta strategija, ki naj bi jo komunistični odvetniki izbrali zavestno, naj bi bila plod vsedržavne politike KPI, ki je podpisal programski sporazum z demokristjani, «skup-no s katerimi nadaljuje napad proti temeljnim načelom republiške u stave*. K navedenemu le kratka pripomba, ki ne zadeva bistvo polemike, pač pa proces: spor in Boneschi jev odstop ne bosta pripomogla k ugotavljanju resnice in k razkrivanju mrkega ozadja bombnih atentatov in pokolov iz leta 1969, kar bi moral biti brez dvoma glavni cilj odvetniškega kolegija anarhistov, pač pa bosta lahko le ohromila udarnost kolegija. (vt) RIM — Predsedstvo obrambne komisije poslanske zbornice se je včeraj sestalo, da bi pregledalo de bel sveženj dokumentov o vseh a-spektih «afere Kappler* ter po treh urah razprave soglasno u-gotovilo, da je dokumentacija izredno pomanjkljiva, zaradi česar je sklenilo zahtevati dodatne dokumente. Na seji, ki so se je udeležili predstavniki vseh strank, so obžalovali, da je bila dokumentacija vse prej kot popolna, še posebno glede nekaterih ključnih vprašanj. ki še vedno čakajo na odgovor. Iz dokumentacije, ki obsega kakih 60!) strani, ni na primer razvidno, kakšna navodila so prejeli karabinjerji, ki so imeli nalogo stražiti Kapplerjevo sobo: prav tako ni jasno, zakaj so število stražarjev nenadno znižali od 110 na dvanajst, in zakaj se vojaški zdravniki sploh niso brigali za bolnika, ki so ga kratko malo pre- pustili ženi, da ga je «zdravila» s svojimi metodami, še posebno pomanjkljiva pa je dokumentacija o preiskavah, ki jih je vodil SID o vsej zadevi. Komisija je zato soglasno zahtevala dodatno dokumentacijo, ki jo bo pregledala na prihodnji seji tik po zasedanju poslanske zbornice, na katerem bo sam predsednik vlade Andreotti odgovarjal na razna poslanska vprašanja v zvezi s Kappler je vim begom. V zvezi s to razpravo je predsedstvo komisije pozvalo predsednika poslanske zbornice Ingraa, naj poteka brez vsakršne časovne omejitve, tako da bi lahko bila resnično poglobljena. Vsekakor se bo že jutri sestala komisija načelnikov parlamentarnih skupin, da bi odločala o načinu poteka razprave. Preiskava o Kapplerjevem pobegu oa je včeraj zabeležila važen pre-okret, ko je vojaški sodnik obto- llllUdifitiaiiiiiiiiiiiiililiiiiiliiiiifimiMiliiiiiliiiiiniiMHiiimnftiilliiiiKliiiiiiiHiiIllillllliMiiiilliiiMniiiiHN «PRE PO VED AN I» POSNETKI CAROIINE Zadrega zaradi izjav Tpng Hsiao-pinga WASHlNGTON — Zunanje ministrstvo ZDA je V zadregi po objavi izjav kitajskega podpredsednika Teng Hsiao-pinga o nedavnih razgovorih s Cyrusom Vanceom. Teng trdi namreč, da je Vanče ponudil normalizacijo v diplomatskih odnosih med ZDA in Ljudsko republiko Kitajsko, pod pogojem, da bi slednja sprejela rešitev, po kateri naj bi ZDA na Tajvanu ohranile nekakšen «konzulat». Kitajski voditelji naj bi ta predlog negativno ocenili in so se pri tem sklicevali na Fordovo obljubo, da bodo ZDA prekinile odnose s Tajvanom. so utrpele naprave ENEL in SIP. ■niiiiMJiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiftiiiiMMifiii PO ODLOČNIH PROTESTIH POLITIČNIH IN KULTURNIH KROGOV PROF. STRADA DOBIL VIZUM ZA SZ Izvedenec v sovjetski književnosti bo odpotoval na mednarodni knjižni sejem v Moskvi BENETKE - Prof. Vittorio Strada, eden izmed najbolj priznanih italijanskih raziskovalcem ruske in sovjetske književnosti, bo lahko odpotoval v Moskvo in založniška hiša Einaudi se bo v pravem pomenu besede, včeraj je namreč razstavila samo dela, pri katerih je sodeloval Strada, udeležila prvega mednarodnega knjižnega sejma v glavnem mestu SZ. Tak dokončen razplet dogodkov je prof. Strada ocenil kot zmago demokratičnega javnega mnenja ter kot sad prizadevanj raznih italijanskih političnih ter kulturnih sil 'n osebnosti Odločilno pa je pripomogla, je še , dodal profesor ruskega jezika in književnosti na beneški univerzi Ca’ Foscari, dobra volja sovjetskih oblasti, da se izkopljejo iz «nevzdržnega in absurdnega položaja*. Če je zaključek precej jasen, pa je bil «začetek konca* primera Strada, kateremu menda niso odre kii vstopnega vizuma v SZ, temveč mu ga «samo» niso dali, bolj di plomatsko ovito nastavljen. Sovjet-,, , . .... . sku veleposlaništvo v Rimu je nam- Priletm mafijski re(-, vgeraj zjutraj izdalo suhopar- mi), a ostro uradno sporočilo, ki dobesedno zatrjuje, da «pisanje italijanskega časopisja s trditvami o zavrniti prof. Stradi vstopnega vizuma v SZ, kjer naj bi se udeležil mednarodnega sejma knjig, ne odgovarja resnici*. Zagonetno izjavo je bilo moč razbrati šele nekaj ur kasneje, ko ije prčf. Strada najavil, da je prejel vstopni vizum za Sovjetsko zvezo in da namerava odpotovati na med narodni knjižni sejem, kjer naj bi v «stiku z najbolj živimi intelektualnimi sovjetskimi krogi dobil novega zagona in dragocenih izkušenj za svoje nadaljnje delo*. Pozitivno se je o odločitvi sovjetskih oblasti izrekel tudi založnik Einaudi, ki je takoj izrazil «svojo pripravljenost, da se v duhu helsinške listine s svojim sodelavcem udeleži moskovskega mednarodnega sejma*. Prof. Strada sam sicer hel- sinškega sporazuma o spoštovanju človekovih pravic ni omenjal, temveč je poudaril, da je pozitivna rešitev njegovega (osebnega primera, ki pa je še prej politični primer, uspeh zavzemanja za tista bistvena načela, ki so predpogoj kakršnegakoli intelektualnega dela*. Še nerešeno pa je vprašanje cenzorskega posega sovjetskih funkcionarjev nad knjigami, ki so jih tuje založbe nameravale razstaviti v Moskvi, saj so italijanskemu založniku Einaudiju včeraj zaplenili še eno knjigo in sicer Leva Trockega (Književnost in revolucija*, združenju ameriških univerzitetnih založnikov angleškega politično-sati-ričnega pisatelja Orwella ter še tri politično-zgodovinska dela. Nereše- no pa je predvsem s praktičnega vidika, kajti «.začasna zaplemba* se je časovno že precej zavlekla, z načelnega vidika je namreč neutemeljeni poseg obsodila, poleg u-deležencev, tudi demokratična javnost držav, ki jih zastopajo (bp) MEMPHIS (Tennessee) — Pokojnemu slovitemu popevkarju in kralju «rock’n’ rolla* Elvisu Presleyu, ki je 16. avgusta v starosti 42 let podlegel srčni kapi, bodo postavili spomenik. Izdelal ga bo kipar Erič Parke po naročilu neke tukajšnje ustanove, ki bo mojstrovino podarila mestu. Nared bo čez dve leti. Izdelana bo iz brona, tehtala bo 50 ton, visoka pa bo kar 8 metrov. MONTECARLO - Bliskovita in nepričakovana razglasitev zaroke monaške princese Caroline naj bi bila posledica vrste (prepovedanih* fotografij, ki jih je po dolgih mesecih zalezovanja posnel itali-jansko-francoski fotoreporter in jih seveda takoj poslal večjim časopisom širom po svetu. Gole prsi njegove prvorojenke na naslovnih straneh revij naj bi monaškega kneza Ranierija čez noč prepričale, da je pač zaroka Caroline s Francozom Junotom nujno zlo. Do takrat se je namreč hčerini zvezi s precej starejšim in ne dovolj (plavokrvnim* oboževalcem dokaj proti vil. Ob srečnem zaključku ljubezenske zgodbe med mlado princeso in nekoliko starejšim poslovnim možem pa lahko pripomnimo, da imajo dandanes princese kajmalo žil aretirana karabinjerja Falsa . Pavoneja, da sta zapustila sa beno mesto. Doslej je obtožba ? vorila le o kršitvi navodil. f°rrrl^j. ranje nove obtožbe pa daje n« ti, da bodo sodniki odrekli binjerjema začasno svobodo. K® ' da je Falso zapustil svoje n16* pred Kappler jevo sobo, ker je z® ”, kaj minut odšel na stranišče P ^ kozarce, ko mu je žena naci*1 nega zločinca ponudila steklen vina. ' J To pa naj bi bil tudi trendt® ’ ko naj bi se Kappler izmuznil ^ svoje sobe: ne skozi okno, torej, niti skrit v kovčku, ampak PP" peš. Vsi dosedanji izsledki P" iskave kažejo prav v to smer. Seveda ni nič čudnega, če A® neliese Kappler vztraja pri *vi. verziji. V drugem nadaljevanju s jih spominov, ki jih v Italij1 javlja revija «Oggi» KappPU , žena ponavlja, da je moža spd® la po vrvi na dvorišče, g® jn spravila v prtljažnik «fiata 13*» ga odpeljala v rimsko četrt bi kjer je bil parkiran «opfel» z ,neaa sito registracijo, last Anneliesine^ sina. Povsem očitno pa je. ženska nesramno laže, ko na P\, mer daje svojo verzijo o “ m Nemcih, ki so ju videli v rdeč «fiatu 132* na avtocesti nedaleč Tridenta, kjer sta se morala u5,n. viti, ker je motor odpovedal, neliese pravi, da gre za nežna® ' ki ju je srečala tik po begu bolnišnice pri postaji Termini. Sicer pa ni to edina hiba A®®^ sine verzije dogodkov. Nikak® . na primer mogoče verjeti, da s* ženska spomnila na možnost P0^. ga — kot sama trdi — ko je j, gledala v prtljažniku avtomobil® pinistično opremo. Neka ne?ev,e novinarka, prijateljica KappleU.^. žene, je na primer v članku z® ^ lijansko revijo (Gente* napis®’®' ^ je Anneliese sovražila gore in . 0j ni mogoče, da bi nosila s ,s za. alpinistično opremo. Intervju J® j. nimiv tudi zaradi opisa Ann®1 ^ ne osebnosti. Novinarka piše. t1®^, je ženska (zagledala* v R®" , s ki je svoj čas bil zaprt skuP®^ Kapplerjem, da pa ni bil , Marzabotta nič kaj občutljiv z® n. neliesino pažnjo, tako da se je ska »preusmerila* na Kappleri®: .f. prav ta «ni bil tako lep*. Nov’1 ^ ka izraža tudi prepričanje, , ^ pobeg potekel povsem drugače je povedala Kapplerjeva žena. Novo verzijo pobega objavlja |)g dnevnik (Alto Adige* iz Boctl® j. osnovi pisma, ki ga je poslal 0*J#, ništvu neki avstrijski državljanov-ma iz Lienza. Mož, ki se Pfcd^vš’ lja kot (stari antinacist* 'n . <)a deportiranec v Dachauu. Pr?vl'e|ta-so pobeg iz Celia pripravili ® u teri bivši esesovci, ki so v ^^ben ustanovili v ta namen uovcujuv 114 V Ul imuicui r . 5$ (Schutzring*, nekakšno zdimženJ rii. pomoč krvniku Ardeatinskih Glede samega bega pa (J.'poječ pravi, da je potekel tako’®, po tem ko so si zagotovili, da nobene straže pred vojaško ršzpe, nico, se je eden od članov s®7i,hl0' ki je osvobodila Kapplerja. Pr" pekel v bolničarja in tako l®’1“°nat0 moteno stopil v bolnišnico t?r it pospremil nacističnega zloiin ^p-nje, medtem ko se je žena v.j s« plerjevi sobi delala, kot da 0 pogovarjala z možem, da ijese varala stražnike, Nato jejLj#' pobrala kovček in zapustila “r je nico ter sedla v avto, kj®r spd®' že čakal mož. Pri pobegu so lovali še trije drugi avtomobn1’ pi sta odpeljala proti Brenerj® “ \cc, premotila morebitne zasled®’ jn Kapplerja pa so odpeljali v ^9 ga vkrcali na motorni čoln 1e\ot)0-na jahto, namenjeno v Baf®. po- »1 r j iici ,1 ca 11 v*.j 1 1 ica 1 ti^i1JV/ “ i koristi od svojega aristokratskega Od tod je Kappler s čartersK’ ,„9 stanu, razen nreeeišniih izosnodar- intnm '/vtkani v Z®11y stanu, razen precejšnjih gospodarskih. Na sliki vidimo Carolino v najbolj (onečaščujoči* pozi, ki so jo prav tako kot druge (ovekovečili* med izletom na motornem čolnu s takrat še neuradnim spremljevalcem Junolom. (Telefoto ANSA) ietom Končno odletel v Nemčijo, kjer pa sc ni n® „,.3 v Soltauu, pač pa blizu Tod”®, je Schwartzwaldu. Mož pravi. . upjji® te podrobnosti izvedel od s , kasta rib nacistov jz Lienza, 111 ^ terimi je tudi neki njeg°v nik. (trn) M PO IZBRUHU STRAŠNE EPIDEMIJE VSIRIJI, KI JE ZAHTEVALA DOSLEJ ŽE 58 MRT^ Nevarno širjenje kolere: primer tudi v It ali j1 DAMASK — Zdravstvene oblasti bliž-njevzhodnih držav so silno zaskrbljene zaradi epidemičnega izbruha kolere v Siriji. Ta strašna kužna bolezen. ki ji navadno podleže 10' do 15 od sto prizadetih, se je prvič pojavilu pred tremi ledni in doslej so zaznamovali že 1.586 primerov okužbe. Zadnjih 81 primerov so našteli v petek. smrtnih žrtev pa je bilo do danes vsega 58, Največ obolelih je med palestinskimi begunci v taborišču Yarmouk in stanovalci siromašne damaščanske četrti Hay Blal. Z druge strani razsaja kolera predvsem še v mestih Latakia na obali, Idlib, Rakka in Haleb na severu države. 1 V krogih svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi so mnenja, da je dosegla epidemija v Siriji pravzaprav vrhunec, hkrati pa opozarjajo na nevarnost, da se razpase po- vsem Bližnjem vzhodu, od tod pa morda še drugam, tako tudi v Evropo. V resnici so nekaj primerov okuženja z (vibriom choierae*, ki načne črevesje ter povzroči silovito bljuvanje in drisko, nakar začne oboleli naglo pešati, že zabeležili tudi v Libanonu. Izraelu, Jordaniji in — tako zatrjujejo v kairskih vladnih krogih, ki se” sklicujejo na podatke OMS — tudi v Turčiji. Liberiji, Maleziji (ki obsega Malajsko federacijo. Saravak in Sabah), Indiji in Mozambiku. V Libanonu so zbolele štiri osebe, kar je narekovalo tamkajšnjemu predstavniku zdravstvene organizacije OMS dr. Dragutinu M. Saviču, da je naspro-sil ženevsko vodstvo za čimprejšnje dobave zdravil (antibiotikov) ter vsega ustreznega materiala; to še tembolj, ker so bile zadevne zaloge uničene med strahovito državljansko vojno. Odziv je bil takojšen in že v prihodnjih dneh bo uresničen zračni most med evropsko celino 111 Bližnjim vzhodom. Dr. Savič je v razgovoru z novinarjem agencije Reuter naglasil, da bo epdemijo kolere mogoče zatreti šele čez kakšna dva meseca, toda v Siriji pa še v Libanonu in Jordaniji bo še več let nevarnost ponovnega izbruha bolezni, ki se prenaša z izredno naglico. Libanonska vlada je sprožila širokoiMitezno kampanjo po radiu, televiziji in tisku, v kateri daje prebivalcem nasvete, kake se 0-braniti moreliilne okužbe* — razkuževanje iztrebkov, perila in jedilnega pribora, prekuhavanje pitne vode, zelenjave in sadja ter v prvi vrsti cepljenje. Podobne ukrepe so sprejele oblasti v Izraelu, kjer so zaznamovali doslej en sam primer kolere (gre za žensko iz kraja Kfar Sarta na zahod- ta nem bregu Jordana, ki so *jjg7). sedli Izraelci med vojno . fgF Jordaniji, kjer je iz previdnost" ^ v logov na zdravljenju 21 <,s®”li|g o'r Egiptu. Kairska vlada je jstv*' vezno cepljenje vsega Pr®°'|ng(jki,v takojšnje uničenje smeti id 01 • voJ*' ter obilnejši dodatek klora P’11 prr Opozorilo OMS glede n)0žn°?“n,g|f nosa kolere v Evropo ni bil*1 ' jl Rimsko ministrstvo za 7,draVtnj]anS*i namreč sporočilo, da leži v 1 a)ezlj>' bolnici, sicer na oddelku za | ajik* ve bolezni, 59-letna turška dr^ ^ v Pekoz Hadice, ki je dopot° Italijo v sklopu skupinskega 'l ,.fl j* nega izleta. Na bolniško P®s morala že v nedeljo zarad1^^]!!, v črevesju, sedaj pa se i® da gre za kolero. Zaradi sPr se morali podvreči temelja® ■ tllr cialističnemu pregledu tudi di ški izletniki, (dg)