ZELEZAR
Leto XVII.
Februar
1977
Št. 2
P LAN ZA LETO 1977
Na podlagi določil ustave SFRJ m ustave SRS, zakona o temeljili sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 6/76) in ZZD, ter na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Železarne Štore, sprejemajo delavci združenih TOZD in delovna skupnost skupnih služb:
»SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH LETNEGA PLANA TER RAZVOJA ŽELEZARNE ŠTORE ZA LETO 1977«.
Proizvodnja in predelava jekla, proizvodnja in obdelava ulitkov, proizvodnja strojnih podsestavov in sestavov, obdelanih valjev, gorilnikov in5traktorjev, ki bazira na delovni sposobnosti, proizvodnih zmogljivostih, dajejo združenim TOZD Železarne Štore pogoj za uspešno poslovanje in nadaljnji razvoj. Optimalna poraba lastne neto akumulacije in uspešno oplemerijevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo bosta dosežena le z tesno povezavo TOZD in z urejenimi dohodkovnimi odnosi.
SKUPNI CILJI ZAJEMAJO NASLEDNJE:
Letni gospodarski načrt bi moral biti usklajen z zahtevami, sprejetega »Srednjeročnega načrta proizvodnje in razvoja Železarne Store za obdobje 197631980« in s smernicami razvoja družbenega plana SR Slovenije.
V zvezi s tako orientacijo sprejemajo podpisniki tega sporazuma naslednje cilje letnega razvoja: / plemenitenje proizvodnje;
' — večstopenjska predelava na podlagi lastnih proizvodov oziroma polproizvodov-in širjenje kooperacijskih odnosov;
—	razvijanje in poglabljanje samoupravnih odnosov; urejanje delovnih pogojev in varovanje naravnega okolja;
—	realizirati sanacijski program za varstvo okolja;
—	investicijske naložbe morajo biti namenjene predvsem posodobljenju sredstev za delo in tehnologijo, skladnemu in dobremu koriščenju proizvodnih zmogljivosti in relativnem zniževanju porabe energije in ostalih proizvodnih stroškov;
—	investicijske naložbe morajo vsebovati tudi racionalne posege za koriščenje odpadne energije;
V— dopolniti in uveljaviti mikroorganizaeijo podjetja;
—	realizirati v tem sporazumu navedene dohodkovne odnose.
Svetovna proizvodnja jekla
v letu
Mednarodni »statut za železo in jeklo JUSI) v Bruslju, je letos že zelo zgodaj objavil podatke o, proizvodnji jekla v «vetu zn preteklo leio. Podatki s,o,;izanimivi in skušal bom povzeti vsa tista gi- , banja v proizvodnja, ki' bodo verjetno Zanimala tudi vas.
Leto 1976 je ob pričetku kazalo, da je kriza v prodaji jeklarskih izdelkov minila in da se bo stanje na svetovnem trgu zopet normaliziralo. V prvih mesecih se je proizvodnja jekla v zahodnoevropskih državah sorazmerno naglo dvignila in tudi v Ameriki ni še.bilo očitnih znakov nazadovanja. Tetn prvim mesecem pripisuje jo : tudi ,največji vpliv, da se je svetovna proizvodnja jekla v letu 1976 dvignila nasproti letu 1975 ža 5,8 % odnosno od 646,3 milijona ton v letu- 1975 na 683,5 'milijona ton v lanskem letu.
1976
Najmočnejši proizvajalec je ZSSR s 1.47 milijoni ton in Rusi so že od leta 1973 dalje najmočnejši imed velikimi. Do leta 1973 so bile ZDA namreč v proizvodnji jekla, in še bolj po razpoložljivi kapaciteti, Vodilna država na svetu. Leta 1976 sledijo proizvodnji Sovjetske zveze v ZDA s 116,3 milijona ton. Japonska 107,4 milijona ton, Zahodna Nemčija 42,4 milijona ton itd.
Nasproti letu 1975 se je proizvodnja jekla dvignila v ZSSR za 4 %. v ZDA za 9,7 %, na Japonskem za 5 % in v Zahodni Nemčiji za 5 %. Navedeni podatki kažejo, da je bilo sicer 1976 slabo leto, kar n ant bodo pokazale še primerjave, z 'najboljšimi dosežki preteklih lot, vendar le boljše kot je bilo leto 1975.
(Konec na 3. strani)
Doseči eksterno realizacijo v višini 1,688.662 dim od .tega:
TOZD I TOZD II TOZD III TOZD Tl
991.784 din 218.451 din 124.268 din 339.540 din
Doseči skupno proizvodnjo v višini 394.035 ton, od tega:
TOZD	I	358.641 ton
. TOZD	II	31.594 ton
TOZD	III	3.800 ton
' TOZD	VI	4.000 komadov	traktorjev
Doseči blagovno proizvodnjo (izven delovne organizacije) v višini 172.131 ton, od tega:
.TOZDI	144.279 ton
TOZD II	24.348 ton
TOZD Ul	3.504 ton
TOZD VI	4.000 komadov traktorjev	:
Doseči vrednost izvoza v višini 7,377.505 $ ali 144,452.504 din. Proizvodnja traktorjev, mora doseči proizvodnjo 4.000 komadov. Pokrivanje vrednosti uvoza mora biti 56,5 %.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Proizvodnja slovenskih železarn v mesecn januarju
Dne 9. februarja je 'delavski svet sprejel in potrdil usiklajen gospodarski načrt sestavljene or-ganizacy;ije združenega 'dela Slovenske železarne. 'Naloge 'so sprejete in sedaj je v tekil že prizadevanje Za izvrševanje. Prvi mesec letošnjega leta ni prinesel vzpodbudnih uspehov. Upajmo, da se bo uresničil¡Sitar pregovor: »Slab začetek, dober konec«, Pretečen® lato smo 'kar dobro začeli, saj so bili vsi zbirni proizvodni rezultati 100 %- ali več, in tudi količinsko višji od letošnjih v januarju.
Proizvodnja surovega železa je bila letos tl % nižja, proizvodnja jekla 'približno enaka kot lani, blagovna proizvodnja pa za 8 % manjša.
Pričetek letošnjega 'leta je glede stanja naročil bistveno boljši, kot je .bilo stanje pred nekaj meseci. V železarnah je proizvodnja pokrita z naročili za več mesecev. Nekaj slabše jc /a predelovalce, kjer posameznim obratom, odnosno za poedine proizvode še primanjkuje naročil.
V januarju je (bila po nekaj letih zopet 'kritična oskrba z mazutom in plinom propan-butan. Pri minimalnih zalogah je vsak zastoj v transportu še poslabšal stanje, tako da je v večih proizvodnih obratih grozila ustavitev ali vsaj omejevanje proizvodnje. Oskrba z osnovnimi surovinami zagotavlja možnost polnega koriščenja, .proizvodnih zmoglji-
vosti in ver jetno že več let v tem času ;ni bilo tako ugodno stanje z električno energijo.
Kot že omenjeno, z januarskimi rezultati ne moremo biti zadovoljni in bomo morali v prihodnjih mesecih prekoračevati mesečne - planske naloge, da hi lahko uresničili v gospodarskem načrtu postavljene naloge in cilje.
Proizvodnja surovega železa je bila 3 % nižja od predvidevanj načrta. Slabo vreme in neustrezen vložek za plavže na Jesenicah, ;so povzročili, ida je bila proizvodnja za okoli 500 ton nižja od linearnega načrta. Na elektro-redukcijski peči v Železarni Store so mesečni proizvodni načrt dosegli.
Proizvodnja jekla je nižja od načrtovane za 1 %. Jeklarna jeseniške železarne je izvršila plan in ga presegla za več kot 1 %> v ravenski jeklarni so zaostali za 1 % pod planom in v štorski jeklarni za nekaj več kot 12 %. Ves zaostanek znaša okoli 710 ton, kar ni težko ujeti, posebno še, če upoštevamo, da je v Štorah zaostanek v okviru operativnega načrta popravila SM peči.
Blagovna proizvodu ja je slaba in pretežni del 'zaostanka se nanaša na hladno valjane trakove iz novega obrata Železarne Jesenice. Pravijo, da je vsak začetek težak. V proizvodnji, ki ima toliko novih naprav, kolikor je faz :
(Konec na 6. strani)
PLAN ZA 1977
OBSEG IN POGOJ RASTI PROIZVODNJE
Skupna proizvodnja, eksterna prodaja izven delovne organizacije, prodaja med TOZD v delovni organizaciji in predelava v temeljnih organizacijah združenega dela.
v tonah
Vrsta proizvoda	Skupna	Eksterna izven DO	Prodaja' med TOZD	Predelava v TOZD
1. Surovo železo	47.000	27.025	19.975		•
1.2 Sivo surovo železo	47.000	27.025	19.975	M HB. ' —1
2. Surovo jeklo	95.124	lili ¡¡m		 .	95.124
2,1 SM jeklo	28.153	—	g us	28.153
2.2 ET. jeklo	66.971			 --	66.971
3. Toplo val. jeklo	210.517	111.254	¡¡¡¡¡Sip	99.265
3.1 Top. v. jek. V 1	27.000	>21.630	- ■ 		5.370
3.2 lop. v. jek. V 11	91.000	89.624	— .	1.376
3.3 Polizdelki	92.517	- 1 -	Ü5HÜÜ	92.517
4 Hladno ipred. jeklo	6.000	6.000		I - V—’
41 Vlečeno	2.800	2.800	—	¡gg^gjl
42 Brušeno	5.200	3.200	—	
TOZD 114. apnoge	358.641	144.279	19.975	194.387
5. Neobdel. litina 5.1 Kokile	13.500	12.800	. 1.700	
5.2 Metal, litina	5.000	4.970	30	
5.5 SL strojegrad.	1.150	1.050	100	
5.4 KGR strojegrad.	150	58	92	
5.5 Surovi valji	4.494		4.494	—
Livarna I	24.294	18.878	5.416	—-
5.6 SL litina	3.150	'2.274	876.	m j
5.7 KGR litina	2.950	1.996	954	—
5.8 Konti litina SL	100	100		—
5.9 Konti litina KGR	1.100	1.100	—	ÉliiÉllsli
Livarna II	7.300	5.470	1.830	—
TOZD livarn	31.594	24348	7.246	spij
6. Obdelani, valji in litina				
6.1 Obdelani’ valji	: 2.800	2.540	- ■ 260	—
6.2 Obdelana litina	993 -	. 957	36	Í|¡| Ü S — Í
6.3 Gorilniki	c7	¡¡j 7	ttSISliSl	-L gj —
TOZD MO	3.800	3.504	296	BS
DO	394-035	172.131	27.517	194.587
7. Traktorji	4.000	4.000	1 	': .	
7.1 -Tip 402	1.310	1.310		1 §¡§ÍiÍÍl -
7.2 Tip 404 .	12.690	2.690	— -	. - —
V količini — eksterno izven delovnih organizacij so vštete tudi medsebojne dobave 'delovnim organizacijam v okviru sestavljene organizacije združenega dela.
Vrsta in količina in cene proizvodov za medsebojne dobave ureja poseben sporazum o medsebojnih dobavah na nivoju sestavljene organizacije združenega dela.
Skupne vrednosti proizvodnje, prodajne vrednosti (izven delovnih organizacij), prodajne vrednosti med.temeljnimi organizacijami združenega dela in vrednosti proizvodnje za predelavo v temeljni organizaciji združenega dela.
v 000-din
	Skupna	Eksterna izven DO	Prodaja med TOZD	Predelava v TOZD
TOZD I	1,768.930	■ 991.784	' 3,241.	1 773.905
TOZD II	315.531	218.451	78.000	19.080
TOZD III	- 133:799	124.268	531	
TOZD Vi	" 339.540	; 339.540	-.j*	- —
DO	2.557.800	1,674045	c 90.772	'.- 792,985
V letu 1977 so predvidena naslednja vlaganja: Za osnovna sredstva za delovno organizacijo
■..jih j .	,~r	(v tisoč din)
TOZD I	67.070
TOZD II	39.040
TOZD III	, 22.200
TOZD IV	19.520
TOZD V	24.720
TOZD VI	12.000
TOZD VII	3.660
TOZD VIII	: ‘ 480
DSSS	18:800
207.590
Naložbe v osnovno sredstvo in zamenjave bodo Strukturi naslednje:
(v tisoč din)
Gradbena dela	62.740
Domača oprema	100.070
Uvozna oprema	56.180
Ostalo	'8.600
Skupaj:	207.590
(v tisoč din)	
Lastna sredstva	34.568
Sovlaganja	83.455
Bančni krediti	, 75.567
Komercialni krediti	14.000
Skupaj:	207.590
po
obsegu in
V samoupravnem sporazumu je predvideno, da morajo delovne organizacije obvezno izvršiti medsebojno usklajevanje za vse naložbe v osnovna sredstva, ki za 114 panogo presegajo 15 milijonov din, za 117. panogo 5 milijonov din in za raziskovalno opremo, katere nabavna vrednost presega 1 milijon din, delavski svet pa doseženo uskladitev potrditi/ Usklajevalni postopek investicijskega programa izvede posebna strokovna komisija, ki jo imenu je/generalni direktor.
.Soglasje samoupravnega organa Slovenskih železarn je pogoj za pridobivanje investicijskih Sredstev iz združenih sredstev v interni banki Slovenskih železarn in za podporo pri pridobivanju kreditov v poslovnih bankah.
Način združevanja sredstev in kritériji..za udeležbo Slovenskih železarn pri naložbah so zajeti v 27. členu samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta proizvodnje ter razvoja Slovenskih železarn za obdobje 1976—1980.
Poudarjeno je, da je pogoj izvrševanja načrtovane proizvodnje, produktivnosti déla dn uspešnega poslovanja kreativna raziskovalna ¡¡¡- inovacijska dejavnost,
'Temeljne organizacije združenega dela se obvézujejo, da bodo zagotovile pogoje in sredstva za raziskovalno — inovacijsko dejavnost v Železarni Štore in za jmtrebe raziskovalne institucije Metalurškega inštituta, v skladu s skupno dogovorjenimi raziskovalnimi nalogami, ki morajo biti opravljene kvalitetno in pravočasno V skladu s pogodbami.
OSKRBOVANJE PROIZVODNJE
Za realizacijo načrtovane proizvodnje, bo nabavni oddelek komercialnega sektorja zagotovil pravočasno oskrbo z ustreznimi surovinami tako kvalitativno kot kvantitativno.
Za uresničitev ciljev čl. 2 SS glede plemenitenja in veostopenj-ske proizvodnje predelave in širjenja kooperantskih odnoSov se zagotavlja prioritetna dobava TT in MO z lastnimi polproizvodi.
V primerih dolgoročnejše kooperacijske proizvodnje lahko sklene j o soudeležene TOZD medsebojni sporazum o načinu in pogojih sodelovanja in. dobav.
Pri oskrbovanju proizvodnje morajo biti pogoji v okviru sestav^ ljene organizacije združenega dela izenačeni z enotnim nastopom na tržišču, skupnimi nakupi in dogovorjeno delitvijo' posameznih virov.
Oskrba proizvodnje mora biti naravnana nas domači trg v maksir malni možni meri,: pri čemer pa se ne sme kvaliteta potrebnih surovin in ostalih materialov zmanjšati.	'
Uvog surevm in ostalih materialov še zagotavlja v okviru Slovenskih železarn z dolgoročnimi kupoprodajnimi pogodbami in enotnim nastopom na žjinanje treba koristiti tudi za prodajo izdelkov in obratno. ,
Dohodkovna naravnanost- zahteva racionalno koriščenje sredstev, .-zato je potrebno skrbeti za pptimalizacjjo zalog nabavljenih surovin, energije in materialov, du bi bila Vezava obratnih sredstev čim krajša. Isto velja za vodenje zalog polizdelkov.
Za suroviine in materiale so v planu upoštevane zadnje veljavne, cene na domačem in inozemskem trgu, oziroma s samoupravnim sporazumom predvidene cene za plansko obdobje.
PRIDOBIVANJE DOHODKA
- -Temeljne organizacije združenega dela pridobivajo dohodek iz celotnega prihodku, ki ga ustvari:
1: s prodajo proizvodov in storitev na domačem in Zunanjem -trgu oziroma- v ok viru delov-.ne organizacije;
2. z deležem v skupaj ustvarjenem -dohodku iz naslova združevanja dela in sredstev;
"5. s prejemki za kompenzacije, regrese, premije, dotacije? jn iz drugih naslovov določenuh z zakonom ali samoupravnim sporazumom
Temeljne organizacije združenega delu, ki prodajajo svoje proizvode izven delovne organizacije, oziroma sestavljene .organizacije združenega dela,- ustvarijo dohodek iz. celotnega prihodka s prodajo izdelkov po zadnjih veljavnih cenah na domačem iu tujem tržišču, oziroma po cenah, predvidenih s samoupravnim sporazumom za plansko obdobje.
Temeljne organizacije združenega dela prodajo svoje proizvode drugi temeljni organizaciji zd,ružeriega dela v okviru delovne organizacije po cenah, ki so oblikujejo tako, da sc upošievajo zadnje veljavne cene na domačem in tujem tržišču, ter s samoupravnim sporazumom predvidene cene za plansko obdobje, pri čemer se upošteva količinski delež -prodaje proizVoda na domačem in tujem trgu, oziroma po dogovorjenih cenah med temeljnimi organizacijami združenega dela.
Temeljni organizaciji združenega dela, ki sta med seboj pove-azni — rtu mislimo TOZD II in TOZDD III (surovi valji) ši pridobita prihodek na osnovi ¡na trgu doseženih cen gotovih proizvodov.
Tako pridobljeni prihodek si TOZD delita po merilu stroškov sestavljene 'kalkulacije prodanih proizvodov in ostalih določil samoupravnega dogovora o Uveljavljanju dohodkovnih odnosov med TOZD II— TOZD III za proizvodnjo valjev za planiško leto 1977 (priloženo).	-
Proizvodi, ki prehajajo iz obrata v obrat V okviru TOZD še obračunavajo po ceni, ki vsebuje vse proizvodne stroške, vključno z deležem fiksnih stroškov na nivoju obrata.
' Pridobivanje dohodka TOZD ha osnovi združevanja dela in sredstev z drugimi TOZD opredeljuje VII. poglavje tega sporazuma.
Temeljna organizacija združenega dela, ki prodaja svoje storitve izven delovne organizacije, ustvarja dohodek iz celotnega prihodka po zadnjih veljavnih tržnih cčnah.
TOZD prodajo storitve drugi TOZD. v okviru DO po planskih cenah njihovih stontev,-. vendar limitirane s planskim dosegom storitev, kra pomeni, da pridobivajo prihodek vsak mesec v višini dvanajstine predvidenega letnega prihodka iz prodaje storitev drugim TOZD.
Prihodek pridobivajo TOZD ki prodajajo storitve drugi TOZD še z udeležbo na rezultatu TOZD naročnikov storitev. Akumulacija se deli v razmerju s planom predvidenih efektivnih ur TOZD plačnika oziroma TOZD izvajalca.
TOZD so določile za svoje proizvode in storitve normative .potrošnje surovin, materialov, energije in obseg aktivnosti. TOZD so se dogovorile za amortizacijsko stopnjo, za skupno poslovno in razvojno poslovno politiko.
RAZPOREDITEV STROŠKOV
Načrtovani stroški delovne skupnosti*skupnih služb se bodo že pred ugotavljanjem rezultata TOZD razporejali na TOZD:
-	—stroški Uprave in finančnega sektorja in EOS po vrednosti eksterne realizacije;
—	komerciala po aktivnosti za TOZD;
—	stroški kadrovskega^ sektorja po številu zaposlenih v TOZD;
■	- — stroška sektorja za novogradnje po vrednosti načrtovanih investicij za za TOZD;
-	— stroški SKR po načrtovanih storitvah za TOZD;
■	—* Stroški gospodarstva družbenih in poslovnih objektov (72) in del stroškov komunalnega oddelka (75) se delijo ha TOZD po kriterijih delitve stroškov delovne skupnosti'skupnih služb.
Delovna organizacija. oziroma TOZD pridobiva dohodek tudi: s pripovedovanjem z DO blagovnega prometa po določilih posebnega samoupravnega sporazuma.
Komercialna Služba v dogovoru S TOZD je določala delež izvoza, količinsko in vrednostno, regionalno orientacijo ma klirinško in konvertibilno področje s poudarkom na SEV, ter pokrivanje uvoza z izvozom.	- .
Višina izvoza bo dosegla prednost 144,452.504 din oz. 7,377.305 $. Na konvertibilno področje — zahodno 87,984.424 din, konvertibilno področje -IjpSEV 43,952.980 din, klirinško področje SEV — 12,515.100 dinarjev.
Dohodek, ki je rezultat izrednih ugodnosti na trgu se deli:
—	na temeljne organizacije združenega dela in
'—sestavljeno organizacijo združenega dela.
Po samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana 1976—1980. člena 28, bodo TOZD združevale 30 % tako ustvarjenega dohodka na nivoju sestavljene organizacije združenega dela.
RAZVRŠČANJE INVESTICIJSKIH NALOŽB
Investicijske nlaožbe ise razvrščajo po naslednjih kriterijih, s katerimi se opredeljuje prednostni namen investicije:
—	donosnost naložb s tem, da imajo prednost investicije v teku,
—	pokrivanje deficitarnosti ha domačem trgu, .
IS©): izvozna orientacija,
—	zmogljivosti za potrebe JLA.
DEVIZNA SREDSTVA
Osnovni nosilec deviznih pravic je temeljna, organizacija .zdrn-ežnega dela. Z izvozom ustvarjena devizna sredstva pripadajo TOZD izvozniku. Skupno devizno kvoto TOZD pridobijo z lastnim izvozom, izvozom v ofcrviu DO, poslovnih skupnosti in na osnovi letnih načrtov, katere usklajuje republiška devizna skupnost.
Temeljna organizacija združenega dela, ki ustvarja dvolj deviznih sredstev za. lastni 'izvoz, isi Te te lahko dobi tudi od TOZD, ki z ■izvozom pokriva lasten uvoz in ustvarja ostanek deviznih sredstev na načine, ki jih ureja pravilnik o pospeševanju 'izvoza Slovenskih železarn. Ta pravilnik vključuje tudi medsebojno pokrivanje nižjih prodajnih, efektov, doseženih v izvozu,-
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
Oblikovanje sredstev za zamenjavo in investicije se vrši v temeljni organizaciji-združenega dela. Ta sredstva tvorijo minimalna amortizacija, amortizacija nad minimalno in dobiček; iz akumulacije, ki jo sestavlja ^mortižacija nad predpisano in dobiček, pokrijemo določene družbene obveznosti in formiramo obvezne sklade. Preostali del •— prosti del poslovnega sklada z minimalno amortizacijo tvori sredstva za zamenjavo in investicijske naložbe.
Temeljne organizacije združenega dela morajo po samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega načrta Slovenskih železarn iz dohodka obvezno oblikovati investicijska sredstva, najmanj v znesku, ki ustreza 8 % poslovnega sklada.
Tako oblikovana sredstva se razporejajo za odplačila anuitet, za investicijsko dejavnost v temeljni‘’organizaciji združenega dela, za združevanje sredstev na nivoju delovne organizacije,'za udeležbo pri združevanju na nivoju sestavljene organizacije združenega dela.
Na nivoju sestavljene organizacije združenega dela morajo temeljne organizacije, združenega, dela po določilih 27. člena samoupravnega sporazuma o temeljih 'srednjeročnega načrta Slovenskih železarn združevati 10 % investicijskih sredstev,-ki se jih obvezujejo ustvariti v smislu tega člena.
Pridobivanje dohodka na osnovi združevanja sredstev temeljnih organizacij, združenega dela bo urejal poseben samoupravni sporazum.
ZAPOSLOVANJE IN KADROVANJE
Izboljšanje strukture zaposlenih mora biti usklajeno z zahtevnostjo poslovanja, ki vključuje večanje deleža strokovnih kadrov in uvajanje uspešnejših organizacijskih metod in sodobnih metod poslovanja. Politika kadrovanja mora-biti usklajena s-potrebami in zahtevami posameznih delovnih mest;-Vključevati mora program izobraževanja tako rednega kot izobraževanja ob delu.
Temeljna organizacija združenega dela se obvezuje nameniti del sredstev za 'stanovanjsko izgradnjo, rekreacijsko' in kulturno dejavnost,kakor tiadi sofinanciranje družbenopolitičnih organizacij in društev,. SLO in družbeno samozaščito-.
Svetovna proizvodnja jekla
(Nadaljevanje s 1. strani)	atriji. Prav zaradi tega je zani-
V.obdobju zadnjih petih let so miva tudi vzporedba proizvodnje: v industrijsko razvitih državah teli zadnjih pet let, to predvsem zahoda ih Japonci dosegli svojo za nekaj največjih proizvajalčev najvišjo proižvodhjo in tildi haj- in. za gibanje svetovne proiz-moonejšo krfco v jeklarski, indu- 5 vodnje. * V
(v milij. din)	1972 ;	* 1973	1974	. 1975	1976
Svetovna proizvodnja i	630,1	696,9	. 707,7	646,3	683,5
ZSSR	125,6 .	131,5	136,2	141,3	147,0
ZDA	120,8 ■	136,5	132,0	'106;0	116,3
Japonska \	96,9	119,3	117,1	102,3	107,4
Zah. Nemčija	43,7	49,5	53,2	40,4	42,4
Italija :	19,8	21,0	23,8	. 21,9	23,4
Francija	24,1	25,3	27,0	21,5	23,2
Anglija	25,4	26,7	22,4	19,8	. 22,7
V	Sovjetski zvezi se ob planski proizvodnji ¡tudi proizvodnja jekla redno dviga in je na j višja v letu. 1976. Pri ostalih velikih proizvajalcih so hajvišji dosežki podčrtani v letu 1973 in 1974, pri vseh, kjer tržni pogoji vplivajo na proizvodnjo, je bila ta najnižja leta 1975.
Kot je že prej navedeno, je bil dvig proizvodnje nasproti letu
1975,	dosežen v letu 1976, samo posledica izboljšanja v prvih mesecih, medtem ko je bila druga polovica preteklega leta za mnoge železarne zahodne Evrope najtežja preizkušnja.
Po podatkih mednarodnega inštituta za železo in jeklo je znašala proizvodnja jekla v Jugoslaviji preteklo leto 2,7 milijona ton. Zadnjih pet let Se je gibala takole (v milijonih ton): 1972 2,6; 1973 2,7; 1974 2,8; 1975 2,9; 1976 2,7. ‘
V	letu 1976 smo bili torej zopet na nivoju leta 1973. Najvišjo proizvodnjo .smo dosegli leta 1975. Kapacitete imamo večje • in ob normalnih pogojih možnosti prodaje na domačem tržišču ter pri normalnih pogojih izvoza, predvsem pa pri normalnem izkoriščanju proizvodnih /zmogljivosti, bi morali že leta 1976 preseči 3,5 milijona ton.
V	državah SEV je gibanje proizvodnje,* enako kot v Sovjetski zvezi, v stalnem povečanju in povsod naj višje v zadnjem —j
1976.	letu. Tako so dosegli v pre-
teklem letu: Poljska 15,9 mili j. ton; (SSSR 14'7 milit., ton; Romunija 10,0 milij. ton; vzh. Nemčija 6,6 milij. ton; Madžarska 3,8 milij. tom; Bolgarija 2,5 milij. ton.
Trenutno zaostaja za jugoslovansko proizvodnjo samo Bolgarija. Letošnje leto za svetovno proizvodnjo jekla, z ozirom na trenutno stanje na svetovnem tržišču, mi prav nič obetavno. Visoka komisija za premog in jeklo zahodnoevropske gospodarske' skupnosti je proglasila v jeklarski industriji krizno stanje. Proizvodnja jekla v prvih tednih letošnjega leta v ZDA pada.
Najnovejši podatki govore o; tem, da se stanje naročil popravlja prav tako iznenada, kot je iznenada nastopila križa v drugi polovici preteklega leta. Ponekod se torej svetlika, razjasnilo še pa — izgleda — še- ne bo in verjetno ho marsikje tudi letošnje leto prineslo s seboj še kako neurje.
Za jugoslovansko železarstvo bo letošnje leto pomembno, ker bo proizvodnja jekla prvič večja kot 3 milijone ton in po načrtih naj bi dosegli skoraj 3,8 milijona ton. V Slovenskih železarnah naj bi tudi presegli doslej nedoseženo mejo 800.000 ton, za kar so dani Vsi pogoji, samo zadosti naročil je treba. Upajmo, da bo za nas leto 1977 boljše kot je bilo' preteklo in 'ista želja velja vsem železarjem sveta.
Kar je poi
embno za delavca«
Pod tem geslom je potekala v soboto, dne 12. februarja, redna letna konferenca naše sindikalne organizacije. Delegati osnovnih organizacij sindikata iz vseh TOZD Železarne Štore in gostje so v bogati razpravi obravnavali obširno področje sindikalnega dela, skratka vse, kar zadeva našega delovnega človeka — samoupravljalca.
V našem glasilu objavljamo pregled dejavnosti na vseh tistih področjih, kjer se mora čutiti delo in vpliv sindikalne organizacije. Povzetki iz razprave posameznih delegatov in gostov, kakor tudi zaključke letne konference pa bomo objavili v prihodnji številki.
Pri našem dosedanjem delu u-gotavljamd določene pozitivne rezultate, ob tem pa tudi še pomanjkljivosti, katere bomo morali v bodočem obdobju odpraviti, tako na področju lastne organiziranosti v smislu statutarnih sklepov VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, nadaljnjemu izboljšanju vsebinskega delovanja, vse to pa- v luči pred-stoječih nalog zakona o združenem delu, katerega v letu 1977 želimo v Železarni Štore uveljaviti. Sindikat kot družbenopolitična organizacija delavskega razreda Jugoslavije je sestavni del našega samoupravnega družbenega sistema in mobilizator vsega članstva na bodočih nalogah.
Za še učinkovitejše delovanje je ¿potrebno, da se ves sindikalni aktiv resnično dobro seznani z obstoječim stanjem, s samo vsebino zakona o združenem delu, ker bo le tako možno uspešno v praksi uveljaviti vsa zahtevana določila zakona o združenem delu.' Vsa življenjsko važna vprašanja delavcev so skrb sindikata," naša'skupna naloga odgovornost in razreševanje nastalih problemov je naša skupna dolžnost.
SAMOUPRAVLJANJE
V	ŽELEZARNI ŠTORE
Na nivoju delovne organizacije Železarne Štore smo' v letu 1976 opjavili volitve vseh samoupravnih organov, istočasno pa tudi v vseh TOZD in DSSS. Ocenjujoč samoupravno organiziranost u-gotavljamo, da je bilo delovanje Samoupravnih organov ni nivoju DO v pretekli mandatni dobi u-spešno, kot tudi učinkovito, vendar ne tudi brez pomanjkljivosti.
V	¡vsebinskem smislu so vsi samoupravni organi (DS DO, EGO ---ekonomsko gospodarski odbor; kadrovsko socialni odbor, odbor za'splošne.zadev.e in informacije, odbor za: dohodek in delitev OD in' odbor samoupravne delavske kontrole). opravili dobro svojo funkcijo,' pri sprejemanju samoupravnih odločitev v njihovi pristojnosti,
Mamj učinkoviti so bili samoupravni organi pri kreativni vlogi £ in samoiniciativnih zahtevah do- strokovnih služb, vodstvenih in-vodilnih delavcev. Ob ugotovitvi, da je bila povprečna udeležba na DS DO prejšnjega mandata 59,12'%, se ugotavlja pomanjkljivost odgovornosti članov DS.' kot delegatov posameznih TOZD in DSSS. Enak primer je tudi pri _ odborih. Ocenjujemo takšen odnos posameznih delegatov, kot neodgovorno ponašanje i do. delovne; sredine, iz katere de-. legat izhaja. Pomanjkljiv je tudi delegatov odnos do pridobivanja, stališč svoje delovne sredine na: dostavljena gradiva in predloge sklepov. Dogaja se, da posamezni člani — delegati tako v DS
DO, kot v odborih, ne dobijo mnenja svoje TOZD, niti istega ne iščejo oziroma zahtevajo. V tem pogledu bo potrebna večja odgovornost slehernega posameznega delegata, hkrati pa ugotavljamo potrebo po hitrejšem izobraževanju vseh članov samoupravnih organov v delegatski šoli. V letu 1976 nismo organizirali delegatske šole v delovni organizaciji Železarna Štore iz dveh razlogov, in to:
: '12. čakali smo na izvolitev novih samoupravnih organov,
— zato, ker smo menili, da je cena za udeleženca 440 din previsoka.
Z izobraževalnim centrom v Železarni Štore iščemo možnost organizacije lastne delegatske šole v cenejši izvedbi.
Ocenjujemo, da smo y preteklih dveh letih dosegli napredek pri pripravi gradiv za samoupravne organe v vsebinskem smislu, kar je vsekakor zasluga predlagateljev in oddelka za samoupravno in informativno dejavnost. Dogajajo se še primeri, da je gradivo prepozno izdano, kar ima za posledico prekratke roke za konzultacijo in razpravo. Pohvalno je dejstvo, da je sindikalnim vodstvom dosledno dostavljeno gradivo za vse samoupravne organe, tako na nivoju DO kot TOZD in DSSS.
Sindikat je bil nosilec kandidacijskega postopka za člane samoupravnih organov na vseh nivojih. Ocena dela komisij in odbora SDK dokazuje, da ti organi še niso v popolnosti opravili, v vsebinskem, kot tudi organizacij--skem smislu svoje vloge. Razlogov za to je več. Vsekakor pa je največja ovira premajhno poznavanje oblike delovanja SDK (samoupravne delavske kontrole).
V	mesecu novembru 1976 smo organizirali v Železarni Štore dvodnevni seminar za 81 članov SDK v dveh ciklusih. Zelo dobro je pričela delovati komisija SDK v TOZD mehanske obdelave.
V	delovanju delegatskega sistema v okviru odbora združenega SIS v občini ‘in republiki in na -ravni SOZD SŽ opažamo nujnost večjega sistemskega delovanja delegacij. Pri - samoupravnem sporazumevanju in delovanju, predvsem V zborih porabnikov delegati ugotavljajo, da želje in potrebe niso vedno tudi upoštevane. Pohvalna je zavzetost delegatov ‘zbora združenega dela občinske skupščine, ker te delegacije redno razpravljajo o dostavljenem gradivu v delegatskem poročevalcu. Konferenca delegacij za SIS občuti največje težave v neusklajenem, nekoordiniranem delu posameznih SIS. Nerazumljiv je odnos posameznih delegatov SIS. kateri se sej delegacije neredno udeležujejo. Pri takšnem odnosu posameznih delegatov bo v bodoče 'potrebno razmisliti o odpoklicu. Delegati v DS SOZD Slovenskih železarn
sicer odgovorno razpravljajo o dostavljenem gradivu ter iščejo mnenja. Premalo pa je od njih povratnih informacij, kar velja tudi za vse ostale delegacije. V tem pogledu nas čaka še veliko dela.
Vsi delegati' bodo v bodoče morali povečati odgovornost do svoje delegatske baze. Nujna potreba bo izobraževanje delegatov, še izboljšanje dela oddelka za informativno' in samoupravno dejavnost v tem smislu, da-bo vso gradivo v obeh smereh prihajalo v to službo; ta služba mora sestaviti predlog poslovnika, ki bo zagotovilo za enotno komuniciranje in informiranje -za potrebe vseh samoupravnih organov in celotnega delegatskega dogajanja.
Za resnično uspešno samoupravno delovanje je tudi predpogoj, da strokovne službe in odgovorni vodstveni delavci zagotovijo pravočasno, popolno in resnično pripravo gradiva v .za to določenih -in. potrebnih rokih. V dosedanji ¡praksi so strokovne službe v glavnem zadovoljivo o-pravljale to nalogo, dogajajo pa se tudi primeri neodgovornega ponašanja. V DO Železarne Štore uspešno deluje 127 samoupravnih delovnih skupin že osmo leto. V mesecu novembru 1976 so bili izvoljeni v vseh SDS novi vodje, katerim bo potrebno nuditi pomoč pri bodočem delu, za njihovo še boljše samoupravno delovanje.
GOSPODARJENJE V LETU 1976
Gospodarska gibanja v letu 1976 so bila spremljana z velikimi težavami. V preteklem letu so bila močno prisotna stabilizacijska prizadevanja naše družbe, svoj odraz na težavnejše pogoje gospodarjenja je bilo tudi občutiti posledico svetovnih recesij-skih gibanj. Leto 1976 je tudi prvo leto izvajanja srednjeročnega gospodarskega načrta za obdobje 1976—1980.
Iz rezultatov gospodarjenja ligo ta vij amo, da smo v skupni in blagovni proizvodnji napram planiranim količinam tudi dosegli pozitiven uspeh poslovanja. Por hvalno lahko ocenjujemo tudi izmeček, tako v količinski in vrednostni sestavi. Manj uspešni smo bili pri odpadku. Tudi produkt tivnost dela je uspešen pokazatelj, merjen s količino proizvodnje.
Žal ne moremo biti zadovoljni s finančnimi kazalci- uspešnosti-proizvodnje in prodaje. Ugotavljamo, ob vseh stabilizacijskih prizadevanjih, katere smo vodili tekom leta 1976, da nam je akcija prinesla lepe rezultate, a kljub temu še vedno nismo na zadovoljivi poslovno-tržni višini.;-
Soočeni smo bili z dejstvom zniževanja naročil in to predvsem v drUgem in tretjem kvartalu iz'splošno znanih razlogov, ker' so tudi naši kupci porabili svoje notranje zaloge in ker so tudi zakonski predpisi o zavarovanju plačil vplivali na to dejstvo.
Samoupravni organi so med letom uspešno obravnavali to situacijo in. sprejemali predlagane ukrepe strokovnih služb in po-
slovodnih organov. Pričakovani uspeh na učinkovitejši poslovnosti nam hromi dejstvo, da nismo dovolj učinkoviti na hitrejšem prilagajanju tržnih potreb, novim kvalitetnim osvajanjem proizvodnje zniževanju stroškovne strukture in še boljši tehnološki in delovni disciplini. Ob tem se srečujemo z dejstvom osebnega faktorja in teže odgovornosti pri izvrševanju delovnih dolžnosti.
Iz navedenih ugotovitev in dejstev izhaja logični zaključek in naloge nas vseh v letu 1977, da z vso resnostjo in odgovornostjo v vseh delovnih sredinah nadaljujemo stabilizacijska prizadevanja v borbi za doseganje plansko zastavljenih nalog, zniževanju stroškov, uveljavljanju inovacijskih dosežkov, spreminjanju kvalitete naših proizvodov, izbiri donosnejših proizvodov, nenehmu povečevanju tehnološke in delovne discipline ter izpopolnjevanju in izboljševanju naših medsebojnih odnosov.
Sindikat ocenjuje, da je priprava plana za leto 1976, kot tudi za leto 1977 bila v zakasnitvi. Že volilna konferenca v letu 1975 aprila meseca je v svojih sklepih zahtevala, da mora biti plan za naslednje leto pripravljen, obravnavan tako pravočasno, da ga je možno v mesecu decembru po samoupravnih organih tudi sprejeti. Z zakonom o planiranju so nedvomno nosilci plana znani. V smislu zakona o planiranju je EOS kvalitetno in strokovno pripravil rokovnik, terminološke predpise z rokovnikom, žal smo s planom oziroma njegovim sprejetjem kasnili. Zato je krivih in odgovornih veliko nosilcev plana in ne samo EOS, kot se največkrat tudi sliši. Pri sestavi plana opažamo neodgovorno ponašanje do sprejetih rokov, premajhno odgovornost do vsebinsko popolnih in točnih podatkov, kot tudi premajhno učinkovitost razreševanja medsebojnih ekonomskih odnosov ter dogovarjanje in usklajevanje nastalih problemov. Predsedstvo sindikata je podalo kritično oceno osnutka plana za leto 1977 kot tudi zakasnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana za leto
1977.
INOVACIJSKA DEJAVNOST
Inovacijski dejavnosti družba v celoti posveča veliko pozornost, saj je bilo 1975. in 1976; leto razglašeno za leto inovacij: Z zadovoljstvom lahko danes ugotavljamo, da smo na tem področju v preteklem letu: dobro napredovali. S sistemsko Ureditvijo delovnega mesta »referenta za inovacije« se je ta dejavnost v Železarni Store izredno razmahnila. V letu 1976 je bilo podanih 80 inovacijskih predlogov Vin registrirani 104 predlagatelji. Dosežena in računsko ugotovljena gospodarska korist znaša 11,264.505 dinarjev. V lanskem letu je bilo izplačanih 261.420j26 din odškodnine kar je 2,52 % od prihranjene, vsote. To nedvomno dokazuje, da so člani delovne-organizacije ob,širši in organizirani akciji tudi sindikata, doumeli potrebo in družbeno korist delovanja na tem področju.
ne sme
o sindikata
Da bi ta dejavnost bila trajno spodbujena in organizacijsko o-mogočena, smo ob spodbudi referenta za inovacije, posameznih proizadevnih inovatorjev ter pomoči sindikata v Štorah ustanovili društvo DIATI (društvo inovatorjev in avtorjev tehničnih izboljšav).
Sindikat zelo pozitivno ocenjuje te dejavnosti in podpira ta prizadevanja. Dosežki inovacijskih predlogov iz Železarne Štore^ so dosedaj bili deležni lepega števila priznanj, tako na zvezni kot tudi na republiški in občinski ravni. Za še učinkovitejšo delovanje inovatorjev bi bilo potrebno nastaviti službo za inovacije za administrativno tehnična dela, dopolniti določila samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah v smislu zakona o združenem delu še nadalje dajati spodbude množični inventivni dejavnosti.
KADROVANJE IN ŠTIPENDIRANJE
Ob analizi zaposlovanja ugotavljamo, da smo sicer v povprečju zaposlili manj kot smo po planu predvidevali, sicer pa opažamo ustaljenost zaposlovanja. Na novo je bilo v letu 1976 sprejetih 454 delavcev, delovno organizacijo je pa zapustilo 341 delavcev. Ob prekinitvah delovnega razmerja opažamo porast pri upokojitvah, tako rednih kot invalidskih in izključitvah, občutno zmanjšanje pa pri ostalih primerih kot odpovedih, samovoljne zapustitve dela ter ostalo.
Ob zaposlitvah ugotavljamo, da je največji vpliv kadra iz drugih delovnih organizacij, vrnitev iz JLA, zaposlitev štipendistov, najmanjša pa je bila po izvoru prva zaposlitev.
V	letu 1976 imamo v primerjavi z zadnjimi petimi leti najnižjo stopnjo zaposlitve 14,63 %.:
V	naši delovni organizaciji imamo zaposlenih veliko delavcev tudi” izven občine Celje, in sicer 47,7 % delavcev je iz celjske občine, 28,9 % iz šentjurske, 13,4 iz šmarske, 24 %. iz laške ter 1,9 % iz ostalih občin. Iz sosednjih republik imamo zaposlenih 6 % delavcev.
V	večini primerov se naši delavci vozijo na delo z javnimi prevoznimi sredstvi in to 1834. Delovna organizacija je regresirala tem delavcem 76 % stroškov prevoza skladno z našimi določili.
V	naši delovni organizaciji je zaposlenih 379 žena, največ v skupnih službah, v TOZD GKSG ter TOZD DPG. Problema zaposlitve v nočnem delovnem času v naši DO nimamo. Ob koncu leta 1976 smo imeli zaposlenih tudi 72 mladoletnih delavcev, katerim posvečamo posebno skrb.
V	naši delovni organizaciji posvečamo posebno pozornost izobraževanju in štipendijski politiki. Takšna politika nas uvršča v daleč najučinkovitejšega štipenditorja v celjski občini in regiji in smo verjetno edina DO, ki si s takšno politiko in stališči do izobraževanja in usposabljanja z lastnimi sredstvi zagotavljamo skoraj v celoti potrebe po strokovnih kadrih, tako za eno-
stavno kot za razširjeno reprodukcijo. Pri načrtovanju začrtanih nalog se poslužujemo vseli možnih oblik rednega, izrednega in dopolnilnega izobraževanja, ob tem pa skrbimo tudi za sa-moupravljalsko, družbeno ekonomsko in politično izobraževanje.
Politiko izobraževanja smo izvajali na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih dogovorov, dogovorjenih in sprejetih v SRS, občimi Celje in v sindikalni listi. Pri podeljevanju kadrovskih štipendij za potrebe naše DO smo upoštevali in uveljavljali družbeno in samoupravno dogovorjene kriterije in merila.
V	letu 1976 je bil obseg izobraževanja iznatno večji od prejšnjih let. Zaradi povečanja proizvodnih kapacitet v TOZD 114. panoge, TOZD livarn, za potrebe tovarne traktorjev in TOZD MO na rednih šolah štipendiramo 264 učencev različnih poklicev, ,na srednjih šolah 42, višjih 11 in visokih 16 štipendistov, skupaj 333 štipendistov, kar je v primerjavi z letom 1975 za 12,9 odstotka več.
V	izredni študij je vključeno 117 naših delavcev, kar predstavlja 39,3 % več kot leto poprej. V izredni študij je vključeno 5 delavcev v poklicnih šolah, 25 v srednjih, 55 v višjih, 27 v visokih ter v podiplomski študij. 5 delav-. cev. Vsi” imajo status^ izrednega štipendista in so deležni v času študija materialne in ostale podpore,' v skladu s pravilnikom o izobraževanju in usposabljanju delavcev v Železarni Store.
V	razne oblike dopolnilnega in funkcionalnega izobraževanja je bilo vključenih 226 naših delavcev, na strokovnem izpopolnjevanju v inozemstvu je bilo 12 delavcev.
Zelo intenzivno je interno izobraževanje in usposabljanje v raznih tečajih in seminarjih s praktičnim poučevanjem.
V	samoupravljalsko in družbenopolitično izobraževanje je bilo vključenih preko 250 aktivnih članov maše DO, tako v mladinski politični šoli, na seminarjih in predavanjih članov ZK, članov organov samoupravljanja, sindikalnih delavcev in mladine. Za te izobraževalne naloge je naša DO porabila v letu 1976 440 starih milijonov dinarjev, brez prispevka 6,5 % od bruto OD, kar za leto 1976 znaša 113 starih milijonov dinarjev. Sindikat ocenjuje, da je ta dejavnost v železarni uspešna.
NAGRAJEVANJE
Naša ustava in zakon o združenem delu nam nalaga dolžnost, da uveljavimo načelo nagrajevanja po uspehih in rezultatih dela. Sindikati smo v tem pogledu vedno zahtevali, da tudi v naši DO pričnemo v tem pogledu premike. Opažamo, da v zadnjih dveh letih nismo v DO in naših TOZD uspešni na tem področju. Še vedno se narh dogaja, da so nam osnovna merila in izhodišča rangi in dodatki in da naš variabilni del dosega komaj v strukturi OD 4,8'%. Prepričani smo in smatramo, da vsako nadaljnje usklajevanje rangiranja
prinaša več škode kot koristi. V preteklosti tudi nismo dovolj odločno in strokovno pristopili k iskanju novih osnov za resnično in dosledno nagrajevanje po rezultatih dela. Zato zahtevamo, da v tej smeri morajo samoupravni organi in strokovne službe čim prej pristopiti k iskanju modelov, v kar nas sili tudi naloga u-resničevanja zakona o združenem delu. Nedopustno je v bodoče, da imamo za osnovo še nadalje povprečje OD. Najmanj, kar moramo storiti, je pogoj, da moramo v osnovah za nagrajevanje upoštevati dosledno rezultate TOZD.
V	DO Železarna Štore smo imeli najnižji povprečni OD 2.212 dinarjev, 'najvišji povprečni OD pa 12.204 dinarjev, povprečni OD v letu 1976 je bil 4.178 dinarjev.
V	naši DO smo v preteklih dveh letih dosledno uveljavljali določila sindikalne liste. Vodstvo sindikata je v letu 1976 podalo svoj predlog za izplačilo nadomestila OD v času bolezni do 30 dni v tem smislu, da ostane osnova povprečje zadnjih treh mesecev in ne revalorizirano povprečje- preteklega leta. Samoupravni organi in strokovne službe tega stališča niso podprli, sklicu joč se na sindikalno listo, sindikat pa smatra, da bi bila takšna rešitev pravilnejša.
Sindikat je v letu 1976 ob razpravah mesečnih operativnih načrtov opozarjal na pojav povečevanja števila nadur preko normalnih okvirjev. Nadurno delo je v določenih delovnih sredinah in pri posameznikih dodatni v,ir OD in ne samo objektivna potreba. Zato je potrebno v bodoče posvečati več pozornosti že ob zahtevah po nadurnem delu, pri izvrševanju nadurnega dela pa povečati nadzor.
Tudi pogodbenemu delu bomo morali v bodoče posvetiti več a-nalitične ocene.
Pogoj za povečano produktivnost in ekonomičnost poslovanja je vsekakor ustrezno in dosledno nagrajevanje po delu.
VARSTVO PRI DELU
V	naši DO smo v pogledu števila nezgod pri delu v letu 1976 dosegli pri preprečevanju napredek.
Vse oid leta 1968 do vključno leta 1975 smo imeli na 100 zaposlenih vedno nad 10 nezgod. V letu 1976 pa nam podatki prikazujejo, da imamo na 100 zaposlenih 8,61 nezgod pri delu. V letu 1975 smo . imeli kar 49,2 nesreči pri delu na 1,000.000 delovnih ur, v letu 1976 pa 46,0 nesreč. Tudi razmerje : izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč pr,i delu je u-godnejše kot v letu 1975. Tako smo imeli v,letu 1975 4.612 izgubljenih delovnih dni ali 839 na
1.000.	000 efektivnih delovnih ur, v lanskem letu pa 4.309 izgubljenih delovnih dni ali 742 na
1.000.	000 efektivnih delovnih ur. Zmanjšalo se je tudi število nezgod na poti na delo in z dela. V letu 1975 smo imeli 39 nesreč na poti, v letu 1976 pa 35. Res je, da s takšnim stanjem še ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, zato bo potrebno ob uveljavljanju zakona o združenem delu storiti še mnogo več na področju
varstva pri delu kot doslej. V bodoče nas čaka mnogo dela ob sprejemanju in dopolnjevanju naše notranje zakonodaje, samoupravno urediti in oblikovati celotem sistem varstva pri delu, tako odgovornosti posameznih delavcev, vodij dela, odgovornih služb v TOZD, kakor tudi strokovne službe varstva pri delu.
PROBLEMATIKA INVALIDOV
Konec leta 1976 imamo v naši DO zaposlenih 246 invalidov, od tega 19 — II. kategorije, 198 "■—
III.	kategorije in 29 s priznano telesno okvaro.
Starostna sestava invalidov je, 5 jih še ni dopolnilo 30' let, pri ostalih je povprečna starost od 36 do 40 let.
Poseben problem v naši DO je dejstvo, da delavci, ki delajo na delovnih mestih, za katera šo predpisani periodični — preventivni pregledi, sicer te tudi opravijo, niso pa za tem do konca zdravljeni. Ugotovitve zdravstvenega stanja na zdravniških spričevalih v večini primerov ostanejo na papirju, delavci pa bolu-jejo naprej. Tako smo v zdravstveni preventivi do sedaj le razmišljali, nismo je pa izvajali. Problem zdravstvene preventive je v železarni že dolgo odprt in resnično nujno čakamo na to, da se bo v letošnjem letu uredil. Na ta neurejena dejstva smo opozarjali žal v lanskem letu brez u-speha.
Invalidsko problematiko smo skušali reševati tudi z invalidsko delavnico, žal zaradi neustreznih prostorov še ta problem ne bo hitro rešljiv. Sprašujemo se, kdo je za takšno stanje odgovoren.
Tudi problem alkoholizma je prisoten v naši DO. Uspešno deluje klub zdravljenih alkoholikov, a ta družbeni problem se ne more učinkovito razreševati brez naše skupne, akcije. Upamo, da bodo doseženi uspehi pokazali tudi v bodoče še boljše rezultate.
V letu 1976 smo opažali veliko zahtev po ureditvi beneficiranih delovnih mestih. Pregled dokazuje, da imamo sedaj 58 delovnih mest s 862 delavci v beneficirani delovni dobi, in to v TOZD 114. panoge, livarn in ViT.
Stališče sindikata je znano, da je potrebno voditi prizadevanja v smer izboljšanja delovnih pogojev, a ne samo razmišljati o tem, koliko delovnih mest in delavcev bomo uspeli beneficirati. Tam, kjer ni mogoče urediti zdravega delovnega okolja, je vsekakor tudi takšna akcija opravičljiva.
KRVODAJALSTVO
Dejavnost krvodajalstva v Železarni Štore ima svojo tradicijo že od leta 1953, od kar je organizirano v železarni. Leta 1976. je darovalo kri 472 članov naše DO in tako darovalo 155 litrov krvi. Da je ta dejavnost v Železarni Štore uspešna, dokazujejo priznanja, podeljena krvodajalcem. Štiri’ osebe. So prejele priznanja ža več kot 50-kratno darovanje krvi, 28 oseb za 25-kratno, 23 o-seb za 20-kratno, 57 oseb za 15-kratno, 102 osebi za 10-kratno in (Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
257 oseb za 5-kratno darovanje krvi.
Občinski odbor Rdečega križa Celje in oddelek transfuzijske
fostaje' Celje priznavata, da je elezarna Štore ena tistih delovnih organizacij, ki je vedno pripravljena sodelovati pri organiziranju in nudenju pomoči sodelavcem v nesreči. Tudi v samoupravnih aktih imamo določen status krvodajalca, sindikat pa daje tej akciji polno podporo.
REKREACIJA
Z rekreativno dejavnostjo smo v Železarni štore lahko zadovoljni. Imamo želo raznoliko področje dejavnosti; od medobratnih športnih • prireditev, trim iger in akcij, pohodov, športnih srečanj v Slovenskih železarnah in med drugimi DO, rekreacijsko vadbo, izlete, tečaje in letovanja. V letu 1976 je v medobratnih športnih prireditvah sodelovalo 1089 članov delovne organizacije. V Trim igrah občine Celje je Železarna štore dosegla v letu 1976 že drugič zapored prvo mesto. V Trim akcijah je osvojilo 370 članov značke. Tudi na športnih Srečanjih Slovenskih železarn smo se udeležili tekmovanj in smo v letu 1976 dosegli lepe rezultate. Tradicionalnega pohoda na Triglav se je udeležilo 45 naših članov, tradicionalnega; pohoda ob dnevu borca — 4. juliju — se je udeležilo preko 200 članov naše delovne organizacije.
Redne vadbe rekreacijskih skupin se udeležuje preko 200 članov tedensko. V letu 1976 je bilo organiziranih 36 obratnih izletov s' povprečno udeležbo 42 u-deleženčev po izletu oziroma skupaj 1200 izletnikov. 'Zelo uspešna oblika so organizirani smučarski tečaji na Svetini.
Rekreativna' dejavnost v počitniški sezoni na Rabu je bila tudi v letu 1976 na zavidljivi višini, saj se je rekreiralo 571 udeležencev in je bilo 364 ur rekreativne dejavnosti. Plavanja se je naučilo 53 odraslih in 56 otrok. Izletov se je udeležilo 268 dopustnikov..
Za množično rekreacijo v Železarni Štore nam je bila podeljena v letu. 1976 plaketa Stanka Bloudka ter veliko število pokalov in ostalih priznanj.
Ob tej uspešni dejavnosti se nakazuje potreba po dograditvi športnih objektov. V preteklem letu je bil tudi posnet; film »Rekreacija v Železarni Štore«. Želimo komisiji, da dejavnost tudi v letu 1977 uspešno izvede, •
V našem počitniškem domu je v letu 1976 letovalo; 730 oseb. Vsem zainteresiranim .članom je bilo omogočeno letovanje na Rabu. V preteklem letu je bilo občutiti povečano zanimanje članov DO v primerjavi s prejšnjim letom. Tudi; OOS so poslale 32 članov na brezplačno letovanje v počitniški dom. t Glede- objektov družbenega standarda — počitniški dom Rab in Svetina — se nam nakazuje nujna potreba po sanaciji obeh objektov.
DRUŽBENA PREHRANA
V DO imamo organiziran topli obrok Za vse zaposlene v vseh treh izmenah. Dosedanjim trem jedilnicam se priključuje četrta v tovarni tral_‘"”jev. Osnovne organizacije sindikata so vprašanju d ružbene prehrane v letu 1976 posvetile veliko pozornost. Ob-
časna nerazumevanja posameznikov, kot tudi objektivne pripombe, je sindikat sproti obravnaval in podal tudi svoje menje. Potrebno bo paziti ma večjo čistočo in organiziranost pri razdeljevanju obrokov. Smatramo, da je prehrana med delom v železarni dobro organizirana.
STANOVANJSKA
PROBLEMATIKA
Delovna organizacija razpolaga skupno s 709 stanovanji. Trenutno je vloženo 260 prošenj za dodelitev stanovanja ter 100 za zamenjavo. V ta namen smo se delavci v železarni odločili na 9 %'istanovanjski prispevek z željo, da pospešimo stanovanjsko izgradnjo. V cilju pridobivanja stanovanj podpiramo, tudi individualno gradnjo stanovanj s krediti in smo v ta namen v letu 1976 namenili . 4,340.000 din. 175 članom delovne organizacije. Iz solidarnostnega sklada smo v letu 1976 pridobili 7 stanovanj. Glede na velike potrebe se pripravljamo na. izgradnjo stolpnice v naselju Lipa s 54 stanovanji, v letošnjem, letu pričakujemo 56 postelj v malin stanovanjih v Celju za samske, delavce.
' Nerazumljiva nam je odločitev obdavčitve finančnih sredstev za Stanovapjsko izgradnjo nad 6 %. V takšnih razmerah še vedno razmišljamo o obliki in višini odvajanja sredstev nad predpisano Zakonsko 8 stopnjo. Ob vseh nujnih potrebah ne vidimo najboljše rešitve stanovanjskega problema in se 'sprašujemo o družbeni upravičenosti takšnih zakonskih določil.
LJUDSKA OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
V letu 1976 smo- po sprejetju ustavnih zakonov tudi v naši delovni organizaciji pričeli hitreje in doslednejše uveljavljati zakonska določila na tein področju. Pripravljen je bil predlog; sa-moupravnega sporazuma o družbeni samozaščiti,-o delovnem redu; izpopolnjene so pa organizacijske pripravek V lanskem letu srno tudi kadrovsko pristopili k reševanju teh vprašanj. V tem sklopu vprašanj je sindikat odigral^ aktivno vlogo. Opaziti Je povečanje delovne discipline in ukrepov za. zavarovanje premoženja, I vendar , nas ' čakajo v tem pogledu še velike in odgovorne naloge, ;
KULTURA
1	Področje ‘ kulturne;; dejavnosti je' v železarni različno. Zelo dobro dela pihalni orkester Železarne Štore, kar dokazuje;nenehna rast njegove kvalitete in njegovi nastopi, tako v Sloveniji kot tudi izven republiških meja. Ure- ; dili smo.tudi status in je pihalni orkester sekcija konference OOS Železarne Štore. V letu 1976 smo bili 'organizatorji 3. srečanja pihalnih Orkestrov Slovenskih železarn. Zahvalo zasluži: pihalni orkester tudi za udeležbo na vseh naših prireditvah in proslavah.
. Delovanje Amaterskega gleda- ■ lišča Zelezar je dobro, saj se s svojo dejavnostjo pojavlja v regijskem merilu, v letu .1976 ¡pa so nastopili tudi v Paračinu. Manj • uspešna je kulturna dejavnost v Sov h po udeležbi in abonmajskem obisku v SLG Celje.
Pogrešamo tudi večje prizadevanje na organiziranem širjenju
drugih oblik kulturnih dejavnosti (knjižnica, čitalnica, marksistična knjižnica rter pevske dejavnosti). Kljub večkratnim ¡poizkusom ustanoviti v Štorah pevski zbor, nismo uspeli te naloge uresničiti.
_ Pomanjkljivost tudi v organiziranju mreže kulturnih animatorjev pri OOS, kar je vsekakor naša bodoča naloga. Vsekakor ima svoj vpliv na premajhen kulturni utrip v. Štorah dejstvo, da smo v neposredni bližini Celja, poslanstvo pa vršijo . tudi sredstva javnega obveščanja (TV, radio). Iskanje novih oblik dejavnosti ha kulturnem področju je v prihodnje še maša velika naloga.
DELO SINDIKATA
V letu 1976. ocenjujemo, da je bilo delo sindikata v železarni Štore uSpešmo. Vseh 9 osnovnih organizacij sindikata je opravilo , svoje poslanstvo, dobro, kar šo pokazale letne konference osnovne organizacije, sindikata, ki šo bile v meseca decembru. Dejavnost sindikata je čutiti, v. vseh sredinah in področjih delovanja.
. V ¡preteklem letu je. bil podeljen zlati znak sindikata osnovni organizaciji .sindikata .TOZD .114., trije ¡zaslužni . sindikalni delavci pa. so prejeli, srebrni znak .Sindikata. Uspešno šo delovale tudi posamezne komisije.
. Ob teh ugotovitvah ne moremo mimo dejstva, da imamo ugotovljene tudi. pomanjkljivosti, ki jih - bomo morali v letošnjem letu odpraviti. Ugotavljamo, da bo potrebno v letošnjem letu izvesti reorganizacijo nekaterih b-snovnih organizacij sindikata, ki so prevelike ter ustanoviti:nove osnovne organizacije z manjšim številom članstva, kar je vsekakor v skladu s statutarnim dogovorom 8.- kongresa Zveže sindikatov Slovenije. Analiza zadnjih
letnih konferène dokazuje to potrebo, :
Tudi našim sindikalnim poverjenikom bo potrebno nuditi večjo pomoč pri sindikalnem delu, O-snovnim organizacijam sindikata, oziroma izvršnemu odboru in komisijam pri osnovnih organizacijah sindikata in konferenci bo potrebno nuditi možnost večjega izobraževanja in ¡sistematičnega delà, saj bomo v tem letu morali usposobiti celotni sindikalni aktiv,' za ¡uspešno vjogo in delovanje sindikata v smislu zahtev zakona o združenem delu, ki ga želimo v letu 1977 kar najdosledneje uveljaviti v naši delovni organizaciji.; Naloge in oceno dela bo obravnavalo poročilo sekretarja.
Y želji, da uresničujemo, vsa Sprejeta programska načela in naloge. ¡ 8. kongresa Zveze: sindikatov Slovenije v praksi, v vseh naših delovnih sredinah uspešno, želimo na léthi konferenci osnovnih organizacij sindikata Železarne ; Store nove predloge za še boljše delovanje sindikata v prihodnje.
Prosimo vse članstvo, sindikata Železarne Štore, da še naprej aktivno sodeluje na vseh področjih delovanja, da odgoyorno izvršuje: vse dogovorjene in Sprejete sklepe, s ciljem izboljšanja vloge sindikata, poglabljanja samoupravnih odnosov, izboljšanja ekonomskih pogojev ob doseganju dobrih rezultatov dela, ter zagotovitvi stabilne iu večje socialne varnosti nas vseh, ob nenehnem povečevanju in zadovoljevanju naših Skupnih,. splošnih in osebnih potreb.
Celotnemu članstvu se za vložen trud 1er izvrševanje- sklepov in nalog sindikata • v preteklem letu zahvaljujemo. -
Svet konference ;
Železarne Štore ‘
Proizvodnja slovenskih železarn
- (Nadaljevanje s. 1. strani) v ¡tehnologiji postopka, je ¡treba računati-ipri 'uvajanju tudi S. to-liko težavaimi. Vsaka napaka na poedini napravi pomeni prekinitev v procesu proizvodnje ali ¡vsaj oviro v delu. Rezultat po-. skusnoga obratovanja: je ža polovico nižja proizvodnja od mesečnega povprečja, če letno načrtovano količino razdelimo na dvanajstine. Kadar bo vso steklo kot je treba in če ho tudi dovolj naročil, bi ¡morali izdelati trikrat več kot so v januarju iti .nadoknaditi zamujeno, . V Železarni Jesenice so izvršili plan blagovne proizvodnje 83%, V Železarni Ravne 96 % in v Železarni štore 105 % ter ¡skupino 90%.
Pri predelovalcih je bila izvršitev še nižja in znaša skupaj le -82%. V Plamenu ,so ravno dosegli mesečni načrt, v Verigi je bila izvršitev 74 %, V Tovilu 93 % in v Žični 78 %. 'j V Verigi pravijo, da je zastoj 'nastal kot posledica težav pri uvajanju računalniške obdelave podatkov.
3 V Žični navajajo, ¡da so zaostanek povzročili zastoji strojev, potrebni premiki delovne sile, izostanki - iin končno, operativni plan so izvršili skoraj 95 %, kar, daje upanje, da bo v prihodnjih mesoeih bolje, g Skupna izvršitev za sestavi jene organizacije združenega déla Slovenske železarne znaša za me-
šec januar 90 %. Zadovoljivo je' to, da so v železarnah odpremili vso mesečno proizvodnjo, medtem ko znaša odprema pri predelovalcih le 72% proizvedenih količin in so le v Tovilu odpremili 17% več, kot ¡so proizvedli, vsi ostali predelovalci pa dokaj manj. \
Izvoz pretekli ¡mesec še ni stekel in je dosežena le dobra polovica povprečno načrtovane vrednosti.
Realizacija je bila sicer višja kot lani v prvem ¡mesecu, vendar slaba in kar 21 % nižja od povprečno načrtovane vrednosti, Edino v Tovilu so izvršili mesečni , načrt eksterne realizacije 1.18%, v Železarni Ravne so se približali 90%, vsi ostali so pa dosegli 80% in manj vrednosti ■ načrtovane prodaje.
-Kotiže rečeno;, boina letos sproti spremljali izvrševanje gospodarskega načrta in doseganje postavljenih • nalog in ciljev. Po četrtletnih obračunih vas bomo seznanjali tudi z rezultati dela po kazalcih, katere predpisuje zakon o združenem delu za izkazovanje rezultatov dela ¡in poslovanja, seveda le za tiste kazalce, ki so primerljivi iu pomembni za izvrševanje določil samoupravne- , ga sporazuma o temeljih razvoja sestavljenih organizacij združenega dela Slovehske železarne za srednjeročno obdobje ¡1976—1980.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV
7. seja, 13. decembra 1976
1.	Odbor je y celoti sprejel predlog rangov za nova delovna mesta ter za delovna mesta, kjer se je spremenila vsebina dela.
2.	Gdibor je obravnaval tudi dodatne pripombe in spreminjč-valne predloge ter ob upoštevanju mnenja komisije za uskladitev rangiranja in pripomb ter dopolnilnih predlogov delavskih svetov TOZD in OSS sklenil:
rpredvaljar grobe proge v valjarni I se prerangrra iz XII. v XIIÏ. : rang;
— delovodja za proizvodnjo valjev v livarni I se prestavi iz XVII. v XVIII. rang;
—	za pomožnega delavca pri vodstvu livarne II in za pomožnega delavca v pripravi peska v livarni II se spremembe ne izvršijo, temveč se prouči, kakšna razlika je med tema dvema delovnima mestoma;
—	v pripravi dela TOZD ViT je bilo delovno mesto ekonomista pomotoma izpuščeno in se pripiše. Uvrščen je v XX. rang; iAJST-v TOZD GKSG . so . bili pomotoma uvrščeni trije starejši specialisti v XIII. rang. Odbor jé potrdil popravek in sicer iz
XIII.	v XV. rang;
—	pomožni tesar se prestavi iz
VI.	v VII. rang (eden od treh);
hišnika samskih objektov se uvrsti iz X. ranga v XII. rang;
;— delovodjo v komunalnem oddelku se prestavi iz XIV. v XV. rang. Spremeni ¡se tudi izobrazbena zahteva od D na B;
—■ v ekonomsko organizacijskem sektorju se maksimalna o-céna daktilogràfa prestavi iz X. v XI. rang;
—	referent I v likvidaturi komercialnega sektorja se prestavi iz XV. v XVI. rang;
črta se delovno mesto vodja tovarne traktorjev v izgradnji. Delovno mesto bo opredeljeno iV. okviru i organizacije tovarne traktorjev v izgradnji;
8.' seja, 30. decembra 1976
1.	Odbor je potrdil sklepe prejšnje seje in se seznanil z njihovo.realizacijo.
'2. Pri nadaljevanju obravnavanja predlogov za uveljavitev rangirnih odnosov po ndvi mikro-organizaciji je komisija sprejela še naslednje:
—	zaradi obsežnega dela se delovno mesto fotograf prestavi v XII. rang;:
—	pripravijalec vzorcev v sektorju za kakovost in razvoj ostane v IX. rangu;
—	glavni laborant v kemijskem laboratoriju, zasedba 1, o-stane v XVI. rangu;
.— analitik za kadre v kadrovskem sektorju in referent za kadrovsko dokumentacijo v kadrovskem sektorju (referent- eden od štirih) se prestavita v XVI. rang;
—	knjigovodja za gradbeno komunalno dejavnost in devizno poslovanje v finančnem sektorju se prestavi v XVI. rang;
—	delovodja končne kontrole v sektorju za kakovost in razvoj: se prestavi iz XV. v XVI. rang, delovodja tekoče kontrole pa iz
XIV., v XV. rang. Pri obeh se izobrazbena stopnja Spremeni od D na E. Odbor je zahtevi le delno ugodil;
gffiHpizikalni laborant se na novo uvrsti v XVI. rang,
3.	Odbor ni soglašal s predlaganimi spremembami za naslednja delovna mesta:
—	dnevni delovodja v čistilnici v livarni II;
—	skupinovodja v talilnici ter skupinovodja v pripravi peska ter za skupinovodjo jedrarjev;
delovodja v modelni mižar-nf;
—	priučeni delavec v modelni mizami;
’ r— ekonomist v livarni;
JMfr- ne odobri se prerangiranja za vodjo priprave orodja v pripravi MO, ampak je potrebno napraviti Organizacijsko spremembo;
—	vodja oddelka v mehanični delavnici;:;
—	delovodja normalnotirnega železniškega transporta in transportna skupina;
posluževalca žerjava in transportnih delavcev;
-- delovodja energetskega o-brata;
: — skupinovodjem (mizarji, tesarji, zidarji, pleskarji, usnjarske delavnice);
—	šoferja v TOZD družbena prehrana in gostinstvo;
—	analitik-planer v ekonom-sko-organizaci j-skem sektorju;
: ^ organizator poslovanja v ekonomsko-organizacijskem sektorju;
Siv vratarji in čuvaja;
—	obratni bolničarji I in II ter vodja ambulante;
—	kontrolor orodij in kontrolor strojev v sektorju za kako-: vost in razvoj.
—	pomožni delavec v pripravi peska v livarni II ostane v VI. rangu, pomožni delavec v vodstvu livarne II pa se prestavi iz V. v VI. rang;
—	tehnični risar v konstrukcijskem biroju ostane v XI. ranita;
—	arhivar razmnoževalee v konstrukcijskem biroju ostane v VIII. rangu.
3.	Postopek za individualno vlaganje pritožb na rangiran je je naslednji:
—	zahtevo po ponovni uskladitvi rangiranja predloži delavec obratovodji oz. vodji temeljne organizacije združenega dela, sektorja ali oddelka;
—	obratovodja oz. vodja, ki mu je bila zahteva posredovana, zahtevo preuči in jo, če meni, da je upravičena, s svojim mnenjem posreduje delavskemu svetu;
—	delavski svet o zahtevi razpravlja in jo, če meni, da je
upravičena, s svojo utemeljitvijo posreduje kadrovskemu sektorju;
—	kadrovski sektor izvede u-skladitev med temeljnimi organizacijami združenega dela in sektorji v okviru organizacije skupnih služb;
s'— odbor iza dohodek in delitev osebnih dohodkov razpravlja o predlogih za uskladitev rangiranja vsake tri mesece.
4 Odbor se je seznanil tudi s splošnimi pripombami, ki so jih podale posamezne temeljne organizacije združenega dela in organizacije skupnih služb.
5.	Odbor je potrdil obračun stimulativnih dodatkov za organizatorje proizvodnje in poslovanja in sklenil:
■ -H=’ obračun po kriteriju akumulacija za razdobje T.i|§IX. se upošteva samo na nivoju podjetja. Za vse temeljne organizacije združenega dela in organizacije skupnih služb se za zadnje trimesečje (oktober, november, december) po 'kriteriju akumulacija izplača enotni stimulativni dodatek v višini 7,6 %;
—	kriterij dinamika odpreme se korigira in sicer se datuma za normativ odpreme prestavita
a)	od 15. ina 13. v mesecu
b)	od 25. na 23. v mesecu
—	pri elcktroplavžu in obdelovalnim litine se pri tem obračunu kriterij »količina proizvodnje'!: ne upošteva.
6.	Odbor je potrdil, obračun variabilnega dela osebnega dohodka za razdobje I.—IX. 1976 in sklenil,' da se. pri izplačilu osebnega. dohodka za december, januar in februar upošteva korigirani obračun s tem, da se akontacija v višini 2,3 %, ki je bila izplačana v TOZD MO v prejšnjem trimesečju, poračuna pri obračunu za naslednje trimesečje.
5.	seja, 29. decembra 1976
1.	Delavski svet je pregledal sklepe 4 .seje in pri pregledu realizacije ugotovil naslednje:
— Nerealizirana sta sklepa 8 in 9, sklep 2 pa je le delno realiziran. Sklepa ostaneta v veljavi še naprej -in maj se čimprej rešita. Vodja temeljne organizacije združenega dela Livarn iin zadolžen, da ta dva sklepa iznese na strokovnem kolegiju.
Komisija Samoupravne delavske kontrole naj se čimprej sestane in ugotovi .vzroke, zakaj sklepi delavskega sveta niso realizirani,
2.	Delavski svet je sklenil, da bo odslej izvlečke sklepov samoupravnih organov temeljne organizacije združenega dela Livarn v celoti pripravljalo tajništvo temeljne organizacije združenega dela. Redno objavo celotnih sklepov do nadaljnjega še opravlja. oddelek za informativno in samoupravno dejavnost.
3.	Delavski svet je bil seznanjen z osnutkom pogodbe o združevanju sredstev za tovarno traktorjev in ob tem podal naslednjo pripombo:
Rok vračanja sredstev je največ 10 let. V kolikor bo tovarna traktorjev poslovala uspešno, pa je sredstva potrebno vrniti prej.
Po posameznih temeljnih organizacijah združenega dela se za december, januar in februar izplača variabilni del osebnega dohodka:
—	TOZD	114 panoge 11,9 %
—	TOZD	livarne	9,5	%
—	TOZD	MO	8,5	%
—	TOZD ViT	9,9%
—	TOZD energetika 11,5%
—	TOZD	GKSG	10,1	%
—	TOZD	DPG	9,3	%
—	OSS	10,6 %
Obračun po veljavnih kriterijih je korigiran na povprečno
10.	% variabilnega dela. Za razdobje I,—VI. (izplačilo IX.—XI.) smo obračun variabilnega dela osebnega dohodka korigirali in sicer:
V--za vse temeljne organizacije združenega dela in organizacije skupnih služb se upošteva indeks doseženega finančnega rezultata na nivoju organizacije združenega dela;
—	za temeljne organizacije združenega dela ViT, Energetiko, GKSG, DPG in organizacijo skupnih' služb se upošteva' indeks dosežene realizacije na nivoju podjetja, pri ostalih temeljnih organizacijah združenega dela (114. p.j Livarne, MO) se upošteva njihova lastna realizacija;
za vse temeljne organizacije združenega "dela in organizacije skupnih služb se upošteva njihovo lastno število zaposlenih.
7.	Osnove za obračun akontacij osebnega dohodka (vrednost točke za izračun obračunskih postavk, dodatki za neprekinjeno zaposlitev, pavšali za tehnično-dežurstvo na domu) se za 1977. leto ne valorizirajo.
8.	Odbor se je seznanil z informacijo o osebnih dohodkih za november 1976.
4	Seznanil se je z dosedanjim delom komisije za beneficiran je delovnih let jedrarjev, transportnih delavcev v livarni, delovodij in skupinovodij.
5.	Na podlagi poročila o razpravi o III. samoupravnem paketu po delovnih -skupinah, je. delavski svet ugotovil, da v temeljni organizaciji združenega dela Livarn o njem ni razpravljalo zadostno število delavcev oiz. delovnih skupin in da verifikacija še ni možna.
Zadolžil je oddelek za informativno in samoupravno dejavnost, da ugotovi, kateri vodje delovnih skupin v tej temeljni organizaciji združenega dela še niso poslali zapisnikov'o obravnavi III. samoupravnega paketa.
6.	Delavski svet se je seznanil z izvršitvijo operativnega plana za november in december.
7.	Delavski svet je sprejel o-perativni plan za januar 1977.
8.	Na podlagi razprave na sa-
moupravnih delovnih skupinah je: delavski svet sprejel naslednje akte:	.
1.	Samoupravni sporazum o sodelovanju s SMELT Ljubljana.
2.	Samoupravni sporazum o u-stanovitvi zavarovalne skupnosti TRIGLAV. .
3.	Samoupravni sporazum o temeljih plana Ljubljanske banke za obdobje 197.6—1980.
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV
DELAVSKI SVET TOZD LIVARN
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE
5. seja, 28. decembra 1976
1.	Delavski svet delovne organizacije je potrdil sklepe prejšnje seje in se seznanil z njihovo realizacijo.
2.	Za namestnika predsednika delavskega sveta je bil predlagan in izvoljen tov. Franc Trafela.
3.	Delavski svet se je seznanil z. oceno poslovanja za 1. 1976. Posamezne organizacije združenega dela naj kritično ocenijo svoje delo, ko bodo rezultati dokončni.
4.	Delavski svet se je seznanil z informacijo o gospodarskem načrtu za leto 1977.
5.	Glede na vlogo delavskemu svetu 114. panoge, da naj razišče odgovornost za nerealizacijo rekonstrukcije hidravlike koračnih peči v valjarni II, zaradi katere je nastala večja škoda —■ občuten izpad dohodka, je delavski svet delovne organizacije sprejel sklep, da se sestaneta delavski svet temeljne organizacije združenega dela 114. panoge in delavski svet temeljne organizacije združenega dela ViT ter se o problematiki pogovorita. Sklic obeh delavskih svetov opravi predsednik delavskega sveta delovne organizacije.
4.	seja, 7. januarja 1977
1.	Komisija predlaga odboru za splošne zadeve in informacije,, da razpravlja in odloči o sofinanciranju nakupa stanovanj za Staneta Goršaka in Majdo' Lepetič.
Komisija priporoča odobritev sofinanciranja.
2.	Enosobno stanovanje v Štorah 55 (25 m?), iz katerega se bo izselil Jakob Zidanški, se dodeli Jankiu Kanjiru iz livarne I.
3.	Enosobno stanovanje v Pečovju 9 (33 m2), iz katerega se bo izselil Pavel Gorjup, se dodeli Milovanu Saviču iz prometa, temeljna organizacija združenega dela Vzdrževanje in transport.
4.	Enosobno stanovanje v Štorah 37 (22 m2), iz katerega se bo izselil Živko Dugatovič, se dodeli Francu Hladinu i'z jeklovleka.
5.	Podstrešno stanovanje v Pečovju 9 (17 m2), iz katerega še bo izselil Ljnbo Stojanovič, .se dodeli Dušanu Rkmanu iz jeklarne II.
6.	Enosobno stanovanje v Štorah 25 (35 m2), katerega bo izpraznil Konrad Kozole, se dodeli Mibajlu Lišaninu, projektivni biro.
7.	seja, 13. januarja 1977
1 Odbor je potrdil sklepe prejšnje seje in se seznanil z njihovo realizacijo.
2.	Odbor je potrdil operativni plan za januar in ob tem sprejel: — ker je predstavnik temeljne organizacije združenega dela Mehanske obdelave oporekal pravilnosti višine variabilnih stroškov v operativnem planu za obdelo-valnico valjev, je Ekonomsko-go-spodarski odbor sklenil, naj se ti podatki ponovno preverijo. Če se
6.	Delavski svet je sprejel predlog dopolnitev seznama članov štaba civilne zaščite.
7.	Delavski svet je potrdil predlog sestave in imenovanja strokovne skupine za uresničevanje zakona‘o združenem delu in osnovne zadolžitve.
'8., Delavski svet se je seznanil z informacijo o. prekoračenih o-sebnih dohodkih. Informacija se posreduje na vse delavske svete temeljnih organizacij združenega dela.
9.	Delavski svet je sprejel sklep o najetju kredita za trajna obratna sredstva pri Ljubljanski banki Celje v znesku 13 milijonov in 650 tisoč din na osnovi konverzije kratkoročnih kreditov. Za podpisnika je delavski svet imenoval tov. direktorja in tov. Olgo Čuvan.
10.	Glede neizvršenih del ogrevanja v temeljni organizaciji združenega dela Mehanska obdelava je delavski svet sprejel sklep, da je potrebno, da se vodstvo temeljne organizacije Mehanske obdelave, ViT in Energetike ter sektotrja za novogradnje čimprej sestanejo, se medsebojno pogovorijo in nato delavski svet o vsem informirajo.
7.	Garsonjera v Celju, Ul. 29. novembra (stanovanje št. 24, 25 m2), katero bo izpraznil Peter Kramer, se dodeli strokovnjaku FIATA. Če ga ta ne sprejme, se dodeli to stanovanje Borisu Kresniku iz Mehanske obdelave.
8.	Alojziji Špraicer in Antonu Križniku se odobri zamenjava stanovanja tako, da se Špraicer-jeva vseli v Križnikovo stanovanje v Štorah 78 (39 m2), Križnik pa v njeno — v Štorah 64 (59 m2).
9.	Komisija se strinja, da se v stanovanje, ki ga je od solidarnostnega sklada dobil Jakob Zidanški — trisobno stanovanje v stolpnici na Lavi (stanovanje št. 6, 70 m2) vseli Mirko Tacer iz el. delavnice, temeljna organizacija združenega dela Vzdrževanje in transport, tov. Zidanški pa se vseli v njegovo stanovanje v Štorah 82 (2-šobno, 45 m2).
Imenovana morata sama prek sodišča urediti vse formalnosti.
10.	Vlogo za dodelitev stanovanja Darinke Šteher iz obratne ambulante je komisija odstopila v obravnavo odboru za kadrov-sko-socialne zadeve in družbeni standard.
ugotovi napaka, se to upošteva pri izračunu premije. Za to sta zadolžena vodstvo Mehanske obdelave in Ekonomsko-organiza-cijskega sektorja. O ugotovitvah želi odbor biti 'seznanjen. '
3.	Odbor se je seznanil s poročilom o izvršitvi letnega in operativnega plana za november
1976.
4.	Odbor je sprejel na znanje poročilo komercialnega sektorja in ob tem sklenil:
— komercialni sektor naj do naslednje seje pripravi poročilo,
kakšna količina nekvalitetnih in nekurantnih surovin se nahaja v skladiščih. Poročilo naj vsebuje:
a)	kdo je posamezne surovine naročil,
b)	vrsto in količino posameznih surovin in
c)	posamično ter skupno vrednost posameznih surovin;
|Sg- ker se je potrebno poslužiti popustov za odprodajo nekaterih zalog, Ekonomsko-gospodarski odbor zadolžuje komercialni sektor in delavski svet temeljne organizacije združenega dela, da skupno poskušajo najti za to u-strezno rešitev;
— Ekonomsko-gospodarski odbor zadolžuje SNG in komercialni sektor, da v roku dveh mesecev pripravijo predprojekt glede izgradnje skladišč in sicer: število skladišč, njihovo velikost in
20. in 24. januarja 1977
Delavska sveta sta na podlagi temeljite preučitve razpoložljivega gradiva, izjav odgovornih oseb in konstruktivne razprave sprejela naslednje skupne ugotovitve:
Investicijska oprema za rekonstrukcijo hidravlike koračne peči v valjarni II je. predolgo ležala v skladišču, kar pomeni, da so bila vložena družbena sredstva predolgo neaktivirana. Z odlaganjem rekonstrukcije so se večali zastoji, ki so ; vplivali na izpad proizvodnje 73,45 ur in dohodka.
Delavska sveta ugotavljata, da je za zamudo krivo veliko objektivnih vzrokov in nekateri subjektivni, da pa ni bilo možno z bolj efikasnim načrtovanjem in spremljanjem poteka rekonstrukcije vložena sredstva vključiti v uporabo. Izpostavljajo se naslednje ugotovitve:
—	Že ob prvih razgovorih o rekonstrukciji ni bil postavljen rok, do katerega naj se le-ta~iz-vede. Tudi v nadaljnjih fazah priprav roki niso bili točno določeni.
Nujnost in medsebojna odvisnost posameznih faz v pripravljalnem postopku ni bila sproti definirana, zato je npr. projektivni biro delo na tej nalogi včasih začasno prekinil zaradi drugih del.
' — Ko se je montaža končno le pričela, so bile ugotovljene neskladnosti med projekti in’ opremo, kar je ponovno povzročalo zakasnitve.
—	Sektor za novogradnje in temeljna organizacija združenega dela Vzdrževanje in transport, zadolžena za realizacijo rekonstrukcije v posameznih fazah nista bila dovolj učinkovita, čeprav sta poizkušala delo pospešiti.
—	Ob nastalih zastojih pri pripravah in izvedbi rekonstrukcije se je kot skoraj povsem neučinkovito izkazalo dogovarjanje na različnih nivojih. Delavska sveta ugotavljata, da je bila koordinacija dela neučinkovita, kljub ne-
ocenitev potrebnih investicijskih sredstev, -
5.	Odbor je potrdil sklepe 4. seje komisije za racionalizacije.
6.	Odbor je potrdil predlog za naknadno odobritev nadur: ||||plza livarno II za mesec december 200 ur;
—	za valjarno I za mesec december 658 ur;
—	za tovarno traktorjev v izgradnji za mesec januar 1977 200 ur.
7.	Ekonomsko-gospodarski odbor se je seznanil s službenim potovanjem za:
tov. Danila Dreščaka in Franca Muleja tritedensko službeno prakso v tovarni Fiata, Mo-dena;
—	tov. Alojza Pišeka, potovanje k Fiatu v Modeno;
—	tov. Mlada Maganja, potovanje k Fiatu v Modeno.
kajkratni razpravi na sejah strokovnega kolegija delovne organizacije in izrekata tej neučinkovitosti posebno kritiko. Prav tako se sklepi kolegija niso prenašali na podrejene.
Ur: Projektivni oddelek Železarne Štore je v času priprav načrtov za omenjeno rekonstrukcijo opravljal tudi vrsto drugih pomembnih del. Potrebno je preučiti, ali je za tak obseg dela sploh primerno organiziran in kadrovsko izpopolnjen. Ob tem se izpostavlja tudi vprašanje, ali bi v nujnih primerih ob zasedenosti našega projektivnega oddelka ne Bilo umestno naročiti izdelave načrtov izven Železarne Štore.
Sklepi:
1.	Delavska sveta menita, da pri izvajalcih del v prihodnje ob takih delih ne sme priti do zastojev. Kupljeno opremo je potrebno takoj aktivirati, kar pomeni, da je potrebno vse faze del (pripravljalnih in izvedbenih) podrobno načrtovati in terminsko določiti, prispelo opremo še pred pričetkom montaže v največji meri pregledati (količinsko, kakovostno, dimenzijsko itd.) in ob vsakem času , zagotoviti učinkovito koordinacijo del.
2.	Člani delavskih svetov 114. panoge in ViT izrekajo kritiko posameznim dejavnikom na delih pri rekonstrukciji koračnih peči v valjarni II zaradi neučinkovitosti delovnih zadolžitev.
3.	O morebitnih zastojih ob izvajanju rekonstrukcij in drugih pomembnih del, ki so bila terminsko določena, je potrebno sproti obveščati samoupravne organe in ves kolektiv.
4.	Delavska sveta 114. panoge in ViT predlagata delavskemu svetu delovne organizacije, da zado.ži sektor za novogradnje, da ta na prvi prihodnji seji delavr skega sveta delovne organizacije poroča o izvajanju ostalih ne-aktiviranih investicij in opreme.
5.	Delavska sveta, menita, da je o teh zaključkih potrebno v celoti obvestiti ves kolektiv v Informatorju.
STANOVANJSKA KOMISIJA
EKONOMSKO GOSPODARSKI ODBOR
SKUPNA SEJA DELAVSKIH SVETOV TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE IN TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT
Delo samoupravnih organov
DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE
4.	seja,,18. januarja 1977
i| Delavski svet je potrdil sklepe prejšnje seje in se seznanil z njihovo realizacijo.
Delavski svet je bil informiran o poteku nakupa žarilne peči in elektroobločne peči II. Informacijo je podal vodja ¡temeljne organizacije združenega dela.
2.	Delavski svet se je zedinil, da se visi člani udeleže skupne seje med delavskim svetom temeljne organizacije Vzdrževanje in transport in 114. panoge glede obravnave izpada proizvodnje in dohodka zaradi koračne peči v valjarni II v letu 1976.
3.	Vodja temeljne organizacije združenega dela je delavski svet informiral o poslovanju temeljne organizacije združenega dela 114. panoge v letu 1976.
4.	Podan je bil pregled akordov za leto 1976. Delavski svet ugotavlja, da so povprečni presežki v okviru normativov. Potrdil je tudi vse akordne pravilnike za leto 1977, razen za čistilnico ingotov v valjarni I, ki bo sprejet na naslednji seji.
5.	Delavski svet je potrdil sprejetje pravilnika za ¡stimulativno nagir a jev an j e zbiralcev barvnih kovin v skladišču starega železa za jeklarno II, s tem, da se iz cenika za izplačevanje stimulativnih nagrad črta točka 8.
6.	Pravilnik o enotnem nastopu sestavljene organizacije združenega dela Slovenske železarne pri nabavi jeklenega odpadka se še ne sprejme, dokler se ne u-skladijo enotni kriteriji delitve domačega vložka.
7.	Delavski svet se je seznanil z informacijo 'o, odeni in stališčih ob 9-mesečnih rezultatih v občini Celje, o politiki delitve osebnih dohodkov.
8.	Na podlagi razprave na samoupravnih delovnih skupinah je delavski svet sprejel naslednje akte:
1.	Samoupravni sporazum o sodelovanju s SMELT Ljubljana. Finančno bomo sodelovali v konkretnih programih, ki jih bomo predhodno obravnavali na delavskem svetu.
'2. Delavski svet je sprejel samoupravni 'sporazum o ustanovitvi zavarovalne skupnosti TRIGLAV. Za delegata konference delegacij so potrdili tov. Jožico Subotič iz Sektorja za novogradnje.
3.	Sprejel je tudi samoupravni sporazum o temeljih plana Ljub-
4.	seja dne 27. januarja 1977
1.	Odbor je potrdil sklepe prejšnje seje in se seznanil z njihovo realizacijo. Ob tem je opozoril vse, ki so bili za realizacijo zadolženi, da sklepe, katerih realizacija je še v teku, čiimprej uresničijo (sekretar delovne organizacije, pravna služba, TOZD GKSG).
2.	Odbor se je seznanil z vsebino ¡samoupravnega sporazuma o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in soglašal s predlaganim postopkom za sprejem.
Damske banke za obdobje 1976— 1980.
9.	Delavski svet je verificiral nove vodje Samoupravnih delovnih skupin, ki jih je 39.
10.	Delavski ¡svet se je seznanil z informacijo glede naložb tujih partnerjev v luči zakona o združenem delu.
11.	Delavski svet je potrdil imenovanje delovodij v jeklarni II in sicer tov. Karla Čebularja in tov. Alojza Lorgerja.
12.	Potrdil je napredovanje tov. Karla Kampolška in sicer na delovno mesto delovodja v valjarni II.
13.	Tov. Florjan Potrata.se začasno namesti na prosto delovno mesto skrbnika opreme, objek-tov in orodja z zmanjšanim obsegom obveznosti v XVII. rang.
14.	Na osnovi razprave na samoupravnih delovnih skupinah je delaviski svet sprejel:
1.	Samoupravni sporazum za varstvo zraka v občini Celje se sprejme, predložiti pa se mora program dejavnosti.
2.	Samoupravni sporazum za varstvo pred požarom delavski svet ni verificiral, ampak zahteva do naslednje seje dodatne obrazložitve od strokovnih služb (tov. Ocvirk, tov. Krumpak), oziroma upravičenost nove finančne obveznosti.
3.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v letih 1976 —1980 za pokrivanje dela stroškov infrastrukture Železniškega transportnega podjetja Ljubljana delavski svet ni sprejel, ker ga še niso vse delovne skupine obravnavale. Do naslednje seje morajo Samoupravne delovne skupine, ki paketa niso obravnavale, izvršiti razpravo in zapisnike čimprej poslati v oddelek za informativno in samoupravno de-javnošl.
4.	Pravilnik o delovnem redu v Železarni Štore delavski svet še ni verificiral zaradi neuskla-ditve pripomb ostalih temeljnih organizacij združenega dela. Delavski Svet bo sprejel enotne pripombe. Za člana komisije za usklajevanje teh pripomb je delavski svet potrdil tov. Bojana Sedlarja.
15.	Delavski svet je odobril odpis razlik po izvoznih zaključkih: j .—^ št. 406 H Avto montaža (naročeno za MAN) — 818,70 DM oz. 6.304,75 din;
— št. 375 — Mollificio Brescia-no — 904.000 Lit.
3.	Ob obravnavi vlog za sofinanciranje nakupa stanovanj, je odbor sklenil, da mora strokovna služba TOZD GKSG v bodoče predloge opremiti z obrazložitvijo, za kakšen odnos gre (kdo bo lastnik stanovanja, pogoji vračanja sredstev itd:) in v kakšnem roku mora biti sklenjena ustrezna pogodba,
4.	Odbor je odobril sofinanciranje za nakup stanovanja za tov. Goršak Staneta iz livarne II z Medobčinsko geodetsko upravo občine Celje. Rok za sklenitev
ustrezne pogodbe o sofinanciranju je 31. marec 1977.
5.	Odbor je odobril sofinanciranje za nakup stanovanja za tov. Lepetič Majdo s podjetjem »Klima« Celje. Rok za sklenitev ustrezne pogodbe o sofinanciranju je 31. marec 1977.
6.	Odbor nalaga strokovni službi TOZD GKSG, da ob vsakokratnem razdeljevanju novih stanovanj poizkuša doseči sofinanciranje z drugimi podjetji, v katerih so zaposleni zakonci članov našega kolektiva.
7.	Odbor je odložil obravnavo vloge tov. Ožek Franca, ki prosi za odobritev finančnih sredstev za priključek na telefonsko o-mrežje, do sprejetja pravilnika o odobritvi telefonskega priključka in povračilo stroškov za uporabo telefona na domu, za službene namene. .
8.	V zvezi s sklepom št. 16 s 3. seje odbora (dodelitev posojila tov. Ferdu Halerju) se potrdi tolmačenje, ki ga je tovarišu Halerju posredoval oddelek za informativno im samoupravno dejavnost.
Na osnovi nove vloge tov. Ha-lerja, pa je odbor sklenil, da se sklep št. 16 s 3. seje dopolni tako, da je obveznost tov. Halerja, da bi izpraznil družbeno stanovanje do 15. 8. 1978 pogojena z dodelitvijo še dodatnih 50.000 din in sicer v letu 1977 aili v začetku leta 1978.
—	Tov. Haler mora zaradi dodelitve preostalih sredstev ob razpisu vložiti ustrezno prošnjo.
—	Rok za podpis pogodbe je 14 dni po prejemu obvestila o dodelitvi posojila.
9.	Odbor je odobril prenos finančnih sredstev v višini 50.000 din, odobrenih v prejšnjem letu, v letu 1977 za tov. Zupanc Ivana za sanacijo stanovanjske hiše.
5.	redna seja z dne 20. januarja in z dne 2. februarja 1977
1.	Potrdil je sklepe prejšnje seje in se .seznanil z njihovo ‘realizacijo.
2.	Delavski svet se je seznanil z informacijo o konceptu osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju ¡sredstev za financiranje gradnje objektov po srednjeročnem načrtu TOZD ViT za obdobje 1976—1980.
3.	Delavski svet je sprejel sklep, da centralna komisija za usklajevanje beneficirane delovne dobe prouči vzroke neopravičenosti beneficiranih delovnih mesit v obratu transport ter poišče kontakte za nadaljnje reševanje, obratu pa posreduje odgovor.
4.	Delavski svet podpira predlog za spremembo ¡organizacije delovnih mest v mehanični delavnici. Obratovodja naj čimprej pripravi dokumentacijo in naj se drži roka.
5.	Na podlagi razprave na samoupravnih delovnih skupinah je delavski svet sprejel naslednje akte:
1.	Samoupravni 'sporazum o sodelovanju s SMELT Ljubljana.
2.	Delavski svet je sprejel samoupravni sporazum o ustanovitvi zavarovalne skupnosti Triglav. Za delegata konference delegacij so potrdili tov. Jožico Subotič iz sektorja za novogradnje.
10.	Tov. Novak Francu iz .temeljne organizacije združenega dela Energetika se izredno odobri 50.000 din posojila za individualno .gradnjo iz sredstev za leto 1977, Podpis ustrezne pogodbe se mu omogoči takoj. Odobrena sredstva lahko prične koristiti takoj po podpisu pogodbe in ureditvi drugih formalnosti.
11.	Odbor ¡se je seznanil s predlogom združevanja in delitve sklada skupne porabe za leto 1977, ki je ‘sestavni del letošnjega gospodarskega načrta.
12.	Sklepi večjih sej v zvezi s sporazumom o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev v delovni organizaciji železarne Štore še vedno niso realizirani. Odbor zahteva, da se vsi pristojni samoupravni organi takoj seznanijo z vsebino izhodišč za omenjeni akt, nakar naj bo postopek izpeljan tako, da bo možna še v februarju razprava v celotnem kolektivu. Zadolžen: sekretar delovne oragnizacije.
13.	Odbor je obravnaval prošnjo režijskega odbora za asfaltiranje ceste Pečovje, ki prosi za železne drogove za zavarovanje ceste in sklenil, da vlogo prouči sekretar delovne organizacije in pripravi predlog.
14.	Odbor je sklenil, da se takoj objavi razpis za dodelitev posojil za individualno gradnjo.
Prijave se zbirajo , na osnovi doslej veljavnih kriterijev. Ko bodo znani vsi pogoji za dodelitev posojil (višina, ¡obrestna mera, prioritete itd.), bo odbor le-te objavil, nakar bo strokovna služba izločila prijave, ki sploh ne bodo ustrezale razpisnim pogojem.
Stanovanjska komisija naj takoj imenuje ¡strokovno komisijo za ogled gradenj, da bo delo lahko pravočasno opravljeno.
3.	Sprejel je tudi samoupravni sporazum o temeljih plana Ljubljanske banke za obdobje 1976— 1980.
6.	Delavski svet se je seznanil z informacijo glede naložb tujih partnerjev v luči zakona o združenem delu.
7.	Delavski svet se je seznanil z nastavitvijo tov. Romana Ober-žana na delovno mesto »tehnolog za merilmo-regulacijske naprave« v pripravi vzdrževanja.
8.	Delavski svet je sprejel sklep, da kadrovski sektor do prihodnje seje pripravi vso potrebno dokumentacijo v Zvezi z zahtevki po uskladitvi rangiranja v TOZD ViT, ki niso bili sprejeti. Na sejo se bo povabilo tov. Škorjanc Leopolda in tov. Olgo Mastnak. •
9.	Delavski svet se je seznanil s sprejetimi sklepi in Ugotovitvami skupne seje DS TOZD 114. panoge in TOZD ViT.
10.	Delavski svet je prišel do ugotovitve, da je postopek sprejemanja gospodarskega plana prepočasen. Obenem želi dobiti delavski svet informacijo od tov. direktorja in predsednika delavskega sveta delovne organizacije zakaj se bo gospodarski načrt prej sprejemal v okviru slovenskih železarn in šele potem v o-kvi-ru naše delovne organizacije.
Informacija se naj -posreduje delavskemu svetu TOZD ViT.
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE
DELAVSKI SVET TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE ŽELEZARNE ŠTORE
2.	redna seja z dne 18. januarja 1977
1.	Po pregledu sklepov 1. seje: je odbor potrdil te sklepe.
2.	Odbor se bo sestajal vsak mesec in obravnaval posamezne točke iz programa dela, obenem bo sproti preverjal različne govorice o nepravilnostih itd.
3.	Osvoji se dosedanji program dela odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije.
Tr. Odbor ugotavlja, da je za nedejavnost tega organa v preji-, nji mandatni dobi krivo tudi: pomanjkanje ustreznega gradiva,. zato zahteva, da mu • ustrezne strokovne službe pripravljajo kratka, pregledna in primerjalna periodična poročila (polletna in trimesečna) o temah, zapisanih v samoupravno verificiranem programu dela. Ustrezne zadolžitve izda direktor 'delovne organizacije. Rok: stalna naloga po programu.
5.	Prva obsežnejša točka dnevnega reda bo obravnava primer-: jave bilance za leto 1976 napram planu za leto 1976. Odbor želi imeti kratko poročilo o: odstopanjih in o vzrokih za odstopanja. Ustrezno zadolžitev izda- direktor delovne, organizacije. Rok: takoj po sprejemu bilance: za leto 1976.
6.	Odbor ugotavlja, da vse od ugotovitve v zimi leta 1972/73 do danes ni bilo rešeno vprašanje ogrevanja hale TOZD mehanske obdelave, kar povzroča težave pri tehnološkem postopku in neugodno počutje zaposlenih. Iz razpoložljivih dokumentov ni možno zaključiti, da bo vprašanje ogrevanja zadovoljivo rešeno še v tem letu.
7.	Iz zapisnika komisije samoupravne delavske kontrole TOZD Mehanske obdelave z dne 20. dec. 1976 in iz dopisa TOZD Energetika z dne 4. januarja 1977 je razvidno, da so se o reševanju tega vprašanja na različnih nivojih večkrat dogovarjali in oh tem sprejemali tudi konkretne zadolžitve, ki pa niso bile realizirane. Zato odbor zahteva naslednja pojasnila:
— 'zakaj smo šele sedaj ugotovili, da hale Mehanske obdelave ni možno ogrevati, temveč le temperirati in kdo je odgovoren,
4.	redna seja 16. februarja 1977.
Delavski svet delovne organizacije je- sprejel naslednje sklepe:
1.	Pregledal je sklepe 3. seje in sei seznanil z njihovo realizacijo.
2.	Ob seznanitvi ž ugotovitvami in sklepi skupne seje delavskega sveta TOZD 114. panoge in delavskega sveta TOZD ViT je delavski svet delovne organizacije sklenil:
a) V zvezi s 1. sklepom skupne seje-se v bodoče kot izvajalec del smatra .sektor za novogradnje,'strokovne službe in izvajalci-del.
ib) Na podlagi 4. sklepa skupne seje delavskega sveta delovne organizacije zadolžuje sektor za novogradnje, da na prvi prihodnji seji delavskega sveta delovne organizacije poroča o izvajanju
da tega nismo ugotovili: prej;
— kdo je odgovoren za napačen projekt izgradnje hale-Mehanske obdelave glede na možnost ogrevanja;
- — poročilo vseh posameznikov, omenjenih v zapisniku samoupravne delavske kontrole Mehanske obdelave in dopisu TOZD Energetika, zakaj niso pravočasno realizirali sprejetih obveznosti.
Zadolžen: zadolžitve posameznikom in posameznim službam izda direktor delovne organizacije, ki je tudi odgovoren za pravočasno -dostavo zahtevanih pojasnil. Rok: 14 dni po objavi sklepov.
8.	Ob obravnavi vloge tov. Go-dicelj Franca'iz TOZD ViT v zvezi,z nedodelitvijo posojila za individualno gradnjo odbor samoupravne delavske kontrole ugotavlja, da mu je medtem odbor za splošne zadeve in informacije zavrnil pritožbo kot neutemeljeno im s tem o zadevi dokončno odločil.
Če tov. Godieelj pozna kakšne konkretne nepravilnosti v zvezi z razdeljevanjem posojil, naj odbor samoupravne delavske kontrole o tem obvesti,
9.	Odbor ugotavlja, da odgovorne osebe niso zagotovile objave sklepa sodišča združenega dela v zvezi s povrnitvijo finančne udeležbe inž. Maroltu tako, da je bil kolektiv-informiran šele prek dnevnega tiska. Odbor meni, da se to v bodoče me sme več ponoviti.
Odbor nadalje ugotavlja, da ni bil realiziran dogovor v zvezi z objavo odgovora na članek v »Delu« in da še vedno ni poslano sporno določilo stanovanjskega pravilnika v oceno ustavnemu sodišču ter ocenil ravnanje pravne službe v zvezi s tem kot skrajno neodgovorno.
10.	Odbor je razpravljal tudi o vračilu finančne, udeležbe — obračunava se v obliki 50 %' amortizacijskega zneska stanarine — in sklenil:
Odbor ugotavlja, da so se stanarine povečale, da pa se skladno z določili stanovanjskega pravilnika niso ustrezno povečali mesečni zneski vračila stanovanjske udeležbe. Odbor opozarja TOZD GKSL, da zadevo prouči.
ostalih neaktiviranih investicij in opreme, in sicer: kdaj je bila o-prema naročena, kdaj je prispela, kje naj bi bila vigrajena in v katerem roku.
c)	Delavski svet delovne organizacije nalaga komercialnemu sektorju, da poda točna obrazložitev o zadevi izdelave betonskega jekla za: Nigerijo.
3.	Članom strokovnega teama, zadolženim za uresničevanje zakona o združenem delu, se izdajo odločbe s konkretnimi zadolžitvami, s čemer se jih opozori na njihovo resno in odgovorno delo. Neizvrševanje zadolžitev se smatra kot hujša kršitev delovnih dolžnosti.
4.	Delavski svet-delovne organizacije ponovno apelira na vse
-delavske svete TOZD, da razpravljajo o prekoračitvah osebnih dohodkov.
5.	Delavski svet delovne orga-
nizacije je sprejel gospodarski načrt za leto 1977 in samoupravni sporazum o temeljih plana za leto 1977 ‘in ob tem sklenil:
a)	Delavski svet zadolžuje vodstva TOZD in' sektorjev ter vse prejemnike poročila komercialnega sektorja o tržnih orientacijah v letu 1977, da tega temeljito proučijo in skušajo z medsebojnim sodelovanjem doseči na tržišču čim boljše rezultate.
b)	Strinjal se je s stališči komiteja ZE Železarne Štore in jih sprejel kot sklepe:
—	Za nepravočasen sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana in gospodarskega načrta za leto 1977 nosijo odgovornost individualni poslovodni organi oziroma vodstveni delavci,
—	Komite ZK želi biti seznanjen o vzrokih za nepravočasno izdelavo omenjenih dokumentov, zato je mnenja, da naj ekonomsko -organizacijski sektor oziroma plansko-analitska služba izdela oceno vzrokov odstopanj od terminskega plana, ki je predvideval izdelavo in sprejem gospodarskega načrta v mesecu decembru 1976. Ob tem so nosilci plana dolžni seznaniti tudi organe u-pravljanja oziroma delovni kolektiv.
—	Komite ZK meni, da je prav
tako nujno na ravni delovne organizacije imenovati odgovorne nosilce za izdelavo' akcijskega Or ziroma sanacijskega programa tako, da bodo TOZD livarn in TOZD MO v letu 1977 uspešno poslovale.	Jpjg
Komite ZK zadolžuje direktorja delovne organizacije, da delavskemu . svetu predlaga konkretne ukrepe z odgovornimi nosilci in določenimi roki.
Komite ZK meni, da je potrebno programe za dosego boljših rezultatov sprejeti najkasneje do konca 'meseca marca 1977.
C) Delavski svet delovne organizacije je ugotovil, da TOZD še niso izdelale (razen TOZD energetike) akcijskih programov za leto 1977 in apelira, da TOZD te programe čimprej izdelajo in z njimi seznanijo delavski svet delovne organizacije.
d)	Delavski - svet sprejme ko--rekcijo prispevne stopnje za stanovanjsko izgradnjo in sicer od 9% na 6%.
e)	Sklad skupne porabe se obdrži v obliki, kot je predvideva gospodarski načrt.
f)	Delavski svet delovne organizacije je sprejel sklep, da se planirane, investicije v letu 1977 po možnosti realizirajo, ker so pogojene z izvršitvijo gospodarskega načrta.
g)	Delavski svet zadolžuje vse dejavnike v delovni organizaciji, ki so neposredno vezani z dogovori o dobavah naših proizvodov naročnikom, da storijo vse, da se dogovorjeni dobavni roki dosledno izvajajo.
h)	Zaposlovanje po gospodarskem načrtu za leto 1977 naj poteka skladno z ekonomskim o-pravieilom povečanja števila zaposlenih v TOZD in DSSS in naj
predvideno število zaposlenih 3.352 raste tako, da bodo število doseženo z 31. 12. 19.77 in ne po povprečno zaposlenih v letu
1977.
i)	Za . dosego planskih zadolžitev in za realizacijo gospodarskega- načrta delavski svet delovne organizacije posebno zadolžuje strokovne in vodstvene delavce, da z maksimalno angažiranostjo in osebno prizadevnostjo izvršijo vse zadolžitve, ki jih pred njih postavlja gospodarski načrt. Za neizvršene naloge bo delavski svet delovne organizacije zahteval pojasnila in osebno odgovornost.
j)	Delavski svet delovne organizacije prav tako zadolžuje vodstva TOZD, da s. svojimi strokovnimi službami storijo vse, tako za doseganje količinskih kot kvalitetnih postavk proizvodnje v gospodarskem načrtu.
k)	Vodstva TOZD in DSSS kot tudi neposredni vodje v poslovnem ali proizvodnem procesu so dolžna, da bodo delavci polno angažirani z delom na svojih delovnih mestih, spoštujoč pri tem vsa tehnološka, proizvodna kot poslovna navodila. Še posebej velja to . za strokovne službe v DSSS, kot strokovne službe v TOZD.
l)	Vsa investicijska oprema, ki je bila nabavljena v letu 1975 in 1976 in še ni aktivirana, mora biti v najkrajšem času vgrajena v naprave, za katere je bila nabavljena. Pri tem je potrebno izdelati prioriteto teh del in izvesti osebne zadolžitve za izvedbo teh del.
m)	Komercialni sektor mora v letu 1977 pokazati vse svoje strokovne sposobnosti za pravočasno nabavo repromateriala in plasmaja naših proizvodov. Posebno je potrebno doseči boljši pregled na tržišču in možnosti prodaje naših izdelkov in dati TQZD konkretne ponudbe — ne okvirne in dvoumne pogodbe.
n)	Na vseh ravneh v delovni organizaciji je potrebno zniževati materialne stroške.
o)	Težiti k ; večjemu kvalitet;-nemu premiku naše proizvodnje.
p)	Delavski svet delovne organizacije zavezuje strokovne službe, da takoj pristopijo k izdelavi metod in medsebojnih odnosov nagrajevanja Po delu.
r) Vodstva TOZD in njihovi samoupravni organi, naj spoštujejo medsebojno dogovorjena merila in vse morebitne spremembe sporazumno in korektno rešujejo.
6.	Delavski svet delovne organizacije je sprejel program dela za obdobje prvi šestih mesecev leta 1977.
7.	Delavski svet delovne organizacije je sprejel predlog konference OOS Železarne Štore za izvedbo tekmovanja v delovni organizaciji, v okviru počastitve 40-letnice prihoda tovariša Tita na vodstvo ZK, njegove 85-letnice rojstva in 40-detnice ZKS. Kriterije tekmovanj pripravi svet sindikata in jih posreduje delavskemu svetu delovne organizacije.
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. ing., Ocvirk Stane ing., Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE
PREGLED ENOLETNEGA DELA
Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA IZUMITELJEV IN AVTORJEV TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
* »Izhodišče za obravnavanje problematike tehnične’ inventivne dejavnosti in ukrepov, ki ibi jih na različnih nivojih, predvsem pa v gospodarskih organizacijah, sprejeli za aktiviranje te dejavnosti, je' mesto in vloga inventivne dejavnosti v procesu tehničnih inovacij.«
Dne 4 februarja letos, je mlado društvo DIATI — društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav naše delovne organizacije polagalo obračun za eno leto razgibanega in plodovitega dela.
Morda bi bilo prav, da bi naslovili »inovacija v sodobnem gospodarstvu«, saj je namen in cilj obravnavati ihvencije z ekonomskega stališča, zato so na letni konferenci bili poudarjeni procesi tehnične inovacije, ki v svoji sklenjenosti dajo vidne, otipljive gospodarske rezultate.
V	velikem številu smo se omenjenega dine zbrali inovatorji pri »Mlinarjevem Janezu« na Teharjih. Poleg registriranih članov (70) so bili vabljeni; tudi listi, ki še niso člani, so pa s svojimi koristnimi predlogi, izboljšavami že pokazali Svojo inventivno dejavnost. Stevijo 84 navzočih je upravičevalo ustanovitev društva DIATI Železarne Štore pred dobrim le.toin.
Po uvodnih formalnostih je podal referat predsednik društva Vlado Renčelj. V izvajanju se je dotaknil predvsem pomena inovacij, novatorstva in njegove ('nejmnožičnosti v jugoslovanskem merilu in tudi doma, v delovni organizaciji.
»Kaj je bolj naravno kot pričakovanje, da bo. ustvarjalec tekočega razvojnega procesa ravno delavski razred, 'ki je lastnik proizvajalnih sredstev in ki mora v lastnem materialnem ih družbenem interesu sam pospeševati napredek v tehničnem razvoju? Od tu izhaja Kidričeva zahteva po množičnosti novatorskega gibanja, ki pri nas žal niti ne obstaja in o katerem više do nedavnega Zvezni statistični zavod sploh ni zbiral podatkov. Po približnih ocenah Gospodarske zbornice Jugoslavije tmamo največ 8.000 novatorskih predlogov Toliko bi lahko kot razvita država patentirali izumov.«
Tajnik društva ing. Gabršček je podal kronološki prikaz delovanja društva,in doseženih 'rezultatov v letu 1976.
»Upravni odbor društva je imel v času med .¡ustanovnim občnim zborom in današnjo konferenco štiri redne seje; njegovo predsedstvo pa 6 sej. Aktivne in uspešne so bile tudi skupine za pripravo razstavnega gradiva, za ekskurzije in izobraževanje, saj so obravnavali problematiko svojih področij na petih sestankih.
Dejavnost društva je bila usmerjena v: viSA popularizacijo množične inventivne dejavnosti;
—	povezovanje inovatorjev in njihove dejavnosti;
—	stalno spremljanje števila predlogov in dosežene gospodarske
koristi;.	>	_	.,
—	nadzorovanje pravičnega odmerjanja odškodnin;
—	organiziranje: sodelovanja na razstavi na Reki in v Celju; |||il|p,riprava predavanj za člane in mladino v šolah domače krajevne skupnosti;
BbBHoblikovanje dodatnih nematerialnih oblik stimuliranja inovatorjev;	.
- — kritično presojanje veljavnega samoupravnega sporazuma m tehničnih izboljšavah Slovenskih železarn; širjenje kroga predlagateljev;
vzpodbujanje netehničnih inovacij;	*	-
—	organiziranje ekskurzije ih ogleda razstave na Reki itd.
V	okviru lanskega razpisa za priznanje »inovator 75« v občini Gelje sta dobila dva naša inovatorja plakete in denarno^ nagrado,j štirje pa diplome. Na l-eški razstavi RAST YU 76 je naš inovator tov. Platovšek dobil drugo najvišje odličje — srebrno plaketo. Na isti razstavi je dobila posebno priznanje temeljna organizacija združenega dela Vzdrževanje in transport.' Tudi na razstavi ob 30. obletnici tehnične kulture, ki. je. bila novembra v Celju, sta dobila dva naša inovatorja diplome za razstavljeni eksponat.
Ker je namen vzpodbujanja in organiziranja množične inven-
Inovator jem je priznanja podelil direktor DO dipl. ing. Dušan Burnik
tivne dejavnosti doseganje 'gospodarskih koristi, izboljševanje varstva pri delu, zmanjšanje fizičnega. napora ter zbiranje koristnih predlogov s področij kot so organizacija, kontrola, vodenje procesov itd., ne moremo mimo tega, kar smo dosegli v preteklem letu.
Komisija ,za racionalizacije je imela 8 rednih sej, na katerih je obravnavala 94 inovacijskih predlogov (delno iz leta 1975 in delno iz leta 1976). Med temi je bilo 88 novih predlogov, 1 predlog po drugem obračunskem obdobju in 5 predlogov po tretjem obračunskem obdobju.
V	skupini novih je bilo nekaj večkrat obravnavanih.
V	letu 1976 so dali 104 predlagatelji 80 inovacijskih predlogov. Dosežena in računsko utemeljena gospodarska korist znaša 11,264.505,95 din; izplačane odškodnine pa 261.420,26 din, kar je 2,32 % od prihranjene vsote. Od 88 obravnavanih predlogov, je bilo 82 sprejetih in 6 zavrnjenih. Od sprejetih je 60 že realiziranih.
Prikaz inovacij po izvoru
TOZD	Število	Gospodarska korist	Odškodnina
TOZD proizv. 114. p.:			
— valjarna II	5	2,277.358,58	22.164,05
— valjarna I	. 2	728.219,20	8.596,47
— '•el. plavž	18	—	4.300,00
— jeklarna II	4	1,872.157,70	33.517,28
— jeklarna 11	1	- —	500,00
Skupaj	31	4,877.736,48	69.077,80
TOZD Livarn:			
SÜ- livarna II	5	221.399,19	5.584,70
— livarna I	. 3	1,515.717,40	20.282,03
Skupaj	8	1,537.116,59	26.266,73
TOZD Mehan. obdel.:			
— obdelov. valjev	6	67.565,00	7.016,07
— obdelov. litine	1	—	—
Skupaj	7	67.565,00	7.016,07
TOZD ViT:			
— asistenti in tehnologi	13	1,589.503,75	56.770,51
• — “mehan. delavnica 9		304.910,46	19.577,87
‘yW elektroobrait	15	351.355,72	24.077,78
Skupaj	37	2,245.769,93	100.426,16
TOZD energetika:			
— merilna služba	5	1,757.826,45	39.383,32
— črpališče	1		600,00
Skupaj	6	1,857.826.45	39.983,32
Traktorji:	1			1.000,00
TOZD GKSG:	1	54.708,00	3.164,78
OSS:	3	723.783,50	14.485,40
Skupaj OZD	94	11,264505,95s	261.420,25
Podatki kažejo, da je-dosežena gospodarska korist v temeljnih organizacijah združenega dela različna in ni v korelaciji s številom zaposlenih ali drugimi primerjalnimi kazalniki, kar potrjuje domnevo, da je v tej fazi razvoja inventivne dejavnosti odvisna izključno tod zainteresiranosti posameznih delovnih sredin.
Svoj referat je ing. Gabršček zaključil:
»Nekatere delovne sredine, predvsem tiste- ki smatrajo, da nimajo torišča za tehnične inovacije,1 nimajo predlogov. Ugotovitev potrjuje dvoje: vzpodbujanju netehničnih inovacij doslej še nismo posvetili dovolj pozornosti, razen tega pa nekatere vodstvene strukture — vsrjamemo, da ¡zaradi neinformiranosti ¡¡t niso odigrale vloge animator jev potencialnih'inovatorjev.« .
Po blagajniškem poročilu in vodij posameznih -Skupin, je glavni direktor naše OZD dipl. ing. Dušan Burnik v svojem govoru vzpodbudil inovatorje, dal konkretne predloge in podelil tistim inovatorjem, ki so v letu 1975 in 1976 bili uspešni, diplome. Najbolj aktivnim ■in zaslužnim in tudi tistim, ki s° kili inicatorji ustanovitve društva, pa je poleg diplom podelil leposlovne, spominske knjige.
V prijetnem vzdušju so še člani DIATI s povabljenci po delovni konferenci še marsikaj pogovorili, vsekakor pa smo se razšli z željo, da bi naše delo bilo uspešno, kajti spoznati moramo, da so tehnološke inovacije danes vir bogastva in osnovni dejavnik na področju konkurence in poslovne uspešnosti na domačem in na tujih tržiščih, dobiva pa tudi vedno večji pomen varstva pravic industrijske lastnine.
Delovni načrt konference osnovnih organizacij sindikata Železarne Štore za leto 1977
Na osnovi gradiv letnih konferenc osnovnih organizacij sindikata in konference sindikata Železarne Štore, načrta občinskega odbora sindikata kovinske industrije Celje, je izdelan ipredlog načrta za leto 1977. Glavne aktivnosti, kot stalne naloge^ so navedene na 'koncu načrta in se v glavnem izvajajo po stalnih komisijah pri konferenci osnovnih organizacij sindikata.
MAREC—APRIL
1.	Analiza in ocena priprav u-vajanja določil ZZD
2.	Izobraževanje sindikalnih kadrov
5.	Analiza produktivnosti in gospodarjenja v I. četrtletju
4.	Analiza izvajanja akcije dobrega gospodarjenja
5.	Razprava samoupravnega sporazuma o stanovanjih
6.	Rekreacija, oddih, letovanje, zdravljenje
7.	Izvedba praznovanja 8. marec in 1. maj
Nosilci nalog:
1.	Svet konference, izvršnega odbora osnovnih organizacij sindikata, obe teama, TOZD in strokovne Službe
2.	Svet konference, izvršni odbor osnovnih organizacij sindikata, komisija in strokovne službe
3.	—4. Strokovne službe, izvršni
3.	redna seja z dne 21. januarja 1977 1
1.	Potrdil je sklepe izredne seje z dne 14. 10. 1976.
2.	Delavski svet je soglašal s predlogom za organizacijske spremembe v sekretariatu, in sicer:
—	ukineta se delovni mesti »vodja nadzorne službe« Štore I iin II, skupna zasedba 2, izobrazba D, rang XII.;
—	na noivio se uvede delovno mesto »izmenski vodja«! zasedba 4, izobrazba D, rang XII.
3.	Prav tako je delavski svet soglašal.z razširitvijo in uvedbo novih delovnih mest v nabavnem oddelku:
■— zasedba na delovnem mestu »prevzemnik«, rang XIII., se poveča od 2 na -3;
—	na novo se uvede delovno mesto »šifrer«, zasedba 1, izobrazba G, rang XV.;
' — v poslovnici II se na novo uvede delovno mesto »referent II«, zasedba 1, izobrazba G, rang
XV.
4.	Delavski svet se je strinjal s.predlogom, da se v EOS uvede novo delovno mesto »organizator obračuna stroškov«, zasedba 1, izobrazba H. Za ocenitev je delavski svet osvojil'predlog vodstva službe EOS- in sicer, da se
odbor osnovnih organizacij sindikata, komisija za gospodarjenje in plan, svet konference, sindikalne skupine
5.—6. Sindikalne skupine, izvršni odbor osnovnih organizacij sindikata, komisije, svet sindikata, strokovne službe
7. Komisije in svet sindikata
MAJ-JUNIJ
1.	Ocena uvajanja samoupravnega sporazuma o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v TOZD in delovnih organizacijah
2.	Obravnava samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov s stališča ocene nagrajevanja po delu
3.	Ocena delovanja samoupravnih organov im delegacij v TOZD, delovnih organizacij, SOZD s stališča obveščanja delavcev kot ga zahteva zakon o združenem delu
Nosilci nalog:
1.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, . strokovne službe, svet sindikata in izvršni odbor osnovnih organizacij sindikata
2.	Strokovne službe, komisije, svet sindikata, izvršni odbor o-snovnih organizacij sindikata in sindikalne skupine
3.	Strokovne službe, komisije, svet sindikata, izvršni odbor o-snovnih organizacij sindikata in sindikalne skupine -
delovno mesto uvrsti v XX. rang. Sicer pa naj o ocenitvi dokončno odloči odbor za dohodek in delitev OD.
5.	Tov. Primc Alojz, dipl. oec. se dokončno imenuje na delovno mesto »vodja raziskave tržišča«,
6.	Za »vodjo uvoza« se imenuje tov. Vedenik Vida.
7.	Delaviski svet je obravnaval in na osnovi obrazložitev sprejel naslednje' akte:
HgSj atririupravm sporazum o temeljih plana Ljubljanske banke za obdobje 1976—1980,
—	samoupravni sporazum o sodelovanju s SMELT Ljubljana,
—	samoupravni 'sporazum o u-stanovitvi zavarovalne skupnosti Triglav.
Za delegata v konferenci delegatov za industrijsko rizično skupnost je izvolil tov. Jožico Subotič, vodjo ekonomskega oddelka sektorja za novogradnje.
8.	Delaviski svet se je seznanil tudi s poročilom sektorja za novogradnje v zvezi z vlaganjem sredstev tujih oseb v domače temeljne organizacije združenega dela.
9.	Delavski svet je nadalje u-gotovil, da o samoupravnih sporazumih iz »III. samoupravnega paketa« še niso razpravljale vse samoupravne delovne skupine v OOS in zato verifikacija še ni možna.
JULIJ—AVGUST
1.	Analiza polletnega poslovanja TOZD in delovnih organizacij
2.	Analiza akcije dobrega gospodarjenja
Nosilci nalog:
li|§-2. Strokovne službe, komisija za gospodarjenje in plan, sindikalne skupine, izvršni odbor osnovnih organizacij sindikata in svet konference
SEPTEMBER—OKTOBER
1.	Analiza priprav gospodarskega načrta 1978
2.	Analiza nove organiziranosti osnovnih organizacij sindikata
3.	Analiza produktivnosti in gospodarjenja v devetih mesecih
4.	Ocena izobraževanja, štipendiranja in usposabljanja delavcev ob delu ter družbenega izobraževanja
5.	Ocena uveljavljanja zakona o združenem 'delu v TOZD in delovnih organizacijah
Nosilci naloge:
1.	Strokovne službe, komisija za gospodarjenje in plan, izvršni odbor osnovnih organizacij sindikata in ¡svet sindikata
2.	Izvršni odbor osnovnih organizacij sindikata, sindikalne skupine in svet sindikata
3.	Strokovne službe, TOZD, komisije, 'sindikalne skupine, izvršni odbor osnovnih organizacij sindikata in svet sindikata
4.	Strokovne službe, komisije, izvršni odbor oisnovnih organizacij sindikata in svet ¡sindikata
5.	Strokovne službe, obe teama, TOZD, 'sindikalne skupine, izvršni odbor osnovnih organizacij sindikata in svet sindikata
NOVEMBER—DECEMBER
1.	Priprava in izvedba letnih konferenc osnovnih organizacij sindikata
2.	Obravnava gospodarskega načrta za leto 1978 in ¡samoupravnega sporazuma o temeljih plana za leto 1978
3.	Obravnava načrta SIS
4.	Ocena varstva pri delu in varstva okolja
5.	Obravnava osnutka sindikalne liste
Nosilci nalog:
1.	Sindikalne skupine, izvršni odbor osnovnih organizacij sindikata in svet sindikata
2.	Strokovne službe, TOZD, sindikalne skupine, izvršni odbor osnovnih organizacij isindikata, komisije in svet sindikata
3.	Strokovne službe, TOZD, sindikalne skupine, izvršni odbor osnovnih organizacij sindikata, komisije in svet konference
4.	Strokovne službe, TOZD, izvršni odbor osnovnih organizacij sindikata, komisija in svet
5.	Sindikalne skupine, izvršni odbor osnovnih organizacij sindikata, komisije, strokovne službe in svet konference
STALNE MESEČNE NALOGE SINDIKALNIH VODSTEV OOS, KOMISIJ IN SVETA KONFERENCE OOS SO:
1.	Obravnava mesečnih operativnih načrtov
2.	Ocene mesečnih poročil izvršitve mesečnih načrtov
3.	Ocena akcije dobrega gospodarjenja
4.	Vse tekoče naloge med letom
Vsa sindikalna vodstva so dolžna sproti ocenjevati vsa gospodarska gibanja v TOZD in delovnih organizacijah, družbeno aktualna dogajanja in odnose v delovnih sredinah.
Svet sindikata Železarne Store
Fluor ogr afiranj e
V mesecu marcu in aprilu bo občina Celje pristopila k redni akciji sistematskega in pravočasnega odkrivanja vseh znanih obolenj prsnega koša tako pljuč, srca, velikih žil. Najpomembnejše mesto pri, tem imata tuberkuloza in pljučni rak, ki se neozdravljena lahko zelo slabo končata. Ogroženo je zdravje posameznika pa tudi sredine kjer živi H dom, delovno mesto. Redna akcija fluorografije, že četrta v Sloveniji, se bo v občini Celje pričela 14. marca in bo trajala do 18. aprila t. 1.
Po občinskem odloku so vabljeni vsi občani in delavci v delovnih organizacijah v občini, starejši od 24 let. Sistematsko odkrivanje obolenj je učinkovito le, če se ponavlja vsaka 4 leta ter, da pridejo vsi vabljeni občani. Vabila bodo delavcem izročale ter jih razporejale nekatere delovne organizacije same, tako da bo čim manj trpel delovni proces. Nekateri, ki živite na območju občine Celje, boste morda prejeli dvojno vabilo — s področja krajevne skupnosti torej po bivališču in pri delovni organizaciji. Na fluorografiranje pridite v delovno organizacijo.
Ob sami akciji fluorografije bo potekala tudi akcija odkrivanja sladkorne bolezni in to za vse občane in delavce, rojene leta 1957 in prej. Vsi ti dobite stekleničke za urin (vodo) z vabilom vred domov. Navodilo, kako postopate je tudi na samem vabilu, zato prosimo, da ga pazljivo preberete. Vse ostale informacije bodo objavljene na Radiu Celje in v Novem tedniku.
Prosimo, da se ravnate po navodilih in pridete na fluorografiranje točno. Če slučajno vabila niste dobili, pridite vseeno. To pomeni, da se morda niste prijavili ali odjavili matični službi pri spremembi bivališča ali delovnega mesta.
Delo samoupravnih organov
DELAVSKI SVET ORGANIZACIJE SKUPNIH
SLUŽB
Naši sodelavci
OČE IN SIN - INOVATORJA
Franc Platovšek je star Štor-jan. Že pred vojno, leta devetintridesetega je postal član 'kolektiva takratnega podjetja, Rudnik in železarna Štore.
»Kot vajenec strugarske smeri sem z velikimi očmi požiral takratno tehniko strojnega parka v mehanični delavnici. Samo dva stroja sta bila samostojna, moderna. Vsi ostali so imeli centralni prenos, katere je gnal velik električni motor,«
Kot vajenec je Franc opravljal vrsto različnih del. Takrat je bilo treba znati marsikaj, tudi kovanje, skoblanje, rezkanje in ročno oblikovanje, ključavničarska dela.
V mehanični delavnici inovator-ske dejavnosti nismo poznali. Pač
so bili posamezni delavci tudi nagrajeni za določena dela. Vsekakor so se tudi takrat rojevale ideje, izboljšave in novotarije. Takim delavcem, uspešnim, samoiniciativnim, so mojstri povišali plačo.
Platovšek je dolga leta delal na stružnicah. Stroji mu veliko pomenijo, z njimi se je spoprijateljil. Je ambiciozen. Vendar ne za sebe — za stroje, za sodelavce, za nekaj narediti, nekaj izboljšati, poceniti ali pa poenostaviti.
Imam občutek, da se žene, da hoče nekaj doseči. Vrag si ga vedi, si mislim, kaj zopet tuhta ta hip.
»Imam nekaj predlogov, nekaj idej. Nekatere take imam v glavi zapisane in jih sproti dopolnju-
jem ali popravljam. Pa tudi doma na papirju so osnutki. S sinom sva marsikaj premišljevala, debatirala. Sedaj se je osamosvojil, pogrešam ga.«
Da, s sinom se .resnično razumeta. To smo videli, ko smo člani društva obiskali zvezno inovacijsko razstavo na Reki. »Stari« in »ta mladi« Platovšek sta hodila skupaj po razstavišču, gledala, ocenjevala prikazane primerke inovacijske dejavnosti, pozabila na svet okrog, in razvila živahen, strokovni razgovor..
- Pred desetimi leti je Platovšek skonstruiral napravo za struženje konusov. Naprava je uspešna, za njo je dobil prvo nagrado. Ima vrsto izboljšav. Nekoč smo jih smatrali kot službeno dolžnost. Leti 1975 in 1976 sta bili leti inovacij. Prav v teh dveh letih, ki sta bili vzpodbudni v inventivnem področju, sta tudi v naši delovni organizaciji prinesli krepke, spremembe. Miselnost delavcev, zagnanost nekaj narediti, kot prayijo »pogruntati«, - je rodilo sadove;' Thdi'V mehanični, tudi' pri Platovšku.
»Pride kakšno zamotano delo, takrat več ljudi lažje rešuje probleme. Rodijo se ideje. Inovacijo je treba podpirati, širiti, delati je treba skupinsko, izkušnje izmenjavati. Ko gledam naše mlade strugarje pri vsakdanjem delu, Saj niti ne more misliti na kakšno izboljšavo. Oblikuje na stroju oblikovanec, skrbi za pravilno in varno delo, za stroj. Tak delavec poprej, pri sosedu opazi monžost kakšne inovacije, kot pri - sebi!«
»Naše delo v mehanični delavnici je tako široko, pestro, da se ideja sicer hitro porodi, vendar pa je potreben čas, da se uresniči. Sprememba na nekem stroju je sicer na pogled preprosta, enostavna, lahko pa prinese velike izboljšave in finančne prihranke. Sem mnenja, da so naši delavci polni idej, potrebujejo pa strokovno pomoč, nekoga, ki bi jih vzpodbujal, vodil in svetoval do uresničitve dokončnega cilja, kajti večji del! pa so inovacije' le vezane na materialne stroške, ki pa se,' kot sem že omenil, lahko kaj hitro povrnejo! in bogato obrestujejo.«
Franc Platovšek je na zvezni razstavi RAST YU 76 na I Reki dobil za uspešno inovacijo, za napravo za notranje ozobljanje •vencev na univerzalnem rezkal-nem stroju, srebrno plaketo. Red-
ten. Skoraj vsak stavek je premišljen, njegove ocene po inovacijska dejavnosti so stroge, kritične.
»Neznanje je največji sovražnik. Problemi inovacij, izboljšav, se dajo reševati s tehničnim znanjem. Prav je, da je inovacijska dejavnost množična, kajti tako bomo še bolj pokazali našo u-stvarjalnost, sposobnost.«
Naš prvi sogovornik Franc Platovšek ima sina Boža, ki mu je v marsičem podoben. Res, da ima mladi Platovšek bujno brado in nekaj daljše lase, je pa očetu v miselnosti, v inventivnosti zelo podoben. Kot sem že opisal, sta me prijetno presenetila z živahno in kritično obravnavo na re-ški razstavi. 'Pa tudi v pogovoru z očetom in sedaj s sinom, se ujemata. Marsikaj sta skupaj razmišljala in tudi razvozljala.
Božo koraka v 23. leto. Je izučen strugar, bil je zaposlen kot strugar in brusilec v mehanski obdelavi, sedaj pa v tovarni traktorjev. In, da ne pozabim, Božo je že tudi poročen, z ženo pestujeta malega sinčka.
»Tu, na novem delovnem mestu; v orodjarni v tovarni traktorjev delam na stružnici. Se pa delo od prejšnjega precej razlikuje. Je pestro, univerzalno. Znati je treba marsikaj, biti moraš iznajdljiv, samoiniciativen.«
Božo je mel pred leti prvo tehnično izboljšavo in sicer številčnico skale na- suportu stružnice. Izboljšava je rodila sadove, delo se lahko hitreje in točneje opravlja. Vsekakor je tudi prva pavšalna nagrada vzpodbudno vplivala na nadaljnje miselno delo. 'Druga inovacija brušenja konic za velike stružnice. Vendar ta ni bila izdelana. Računsko so prišli do velikih stroškov.
»Ta inovacija mi da še misliti. Sem mnenja, da se da realizirati z mnogo manjšimi stroški, kot so bili prvotno prikazani. Trdim, da bi izboljšava dobro služila svojemu hafnerin.«'
Tretja inovacijska prijava pa je kontrola konusov na valjih.
Mladi Platovšek je tako, kot vidimo, poln idej. Upa, da bo še kaj pogruntal, izboljšal. Sedaj mu sicer čas bolj na kratko hodi, ker obiskuje večerno delovodsko šolo.
Na. reški razstavi, ki si jo je temeljito ogledal, je našel marsikaj zanimivega.
(Konec na 15. strani)
Dipl. inž. Boris Nečemar upokojen
Meseca' decembra 1976 je bil invalidsko upokojen tov. Boris Nečemar, dipl. inž., tehnični svetovalec skupnih služb. Menimo, da je prav, da se našega tov. Borisa spomnimo kot zglednega vodilnega delavca nase delovne skupnosti.
O
Tovariš!,Boris Nečemar je bil prvi diplomirani inženir povojne generacije, ki se je zaposlil v Štorah in sicer meseca septembra 1951. Lahko torej ugotavljamo preko 26 let plodnega delovanja za napredek naše delovne organizacije.:
Najprej ga najdemo v Jetih 1951—1953 kot asistenta v liva r-ni sive litine. Tako je pričel svoje delo v naši sredini in kmalu se je pričel uveljavljati kot prizadeven in uspešen metalurški strokovnjak. Zelo "hitro, že spomladi leta' 1953 je napredoval in postal obratovodja sive livarne in jo uspešno vodil polnih 8 let. Leta 1961 je postal tehnični direktor in to dolžnost opravljal zelo uspešno polnih 9 let, ko se je moral umakniti zaradi bolezni, kot posledice fašističnih zaporov v Italiji in nato aktivnega sodelovanja v partizanih.
Po letu 1970 pa vse do upóko-jitve je bil zaposlen kot tehnični svetovalec v skupnih službah in
delal na posebnih nalogah, zlasti na področju proizvodnje valjev, proizvodnje nodulame litine in v zadnjem času na izgradnji nove tovarne traktorjev.
Vseskozi je sodeloval pri strokovnem tisku, kjer je objavil več člankov in razprav, zlasti s področja livarstva. Ti članki, ki so bili predvsem plod lastnega raziskovalnega dela, so v strokovnih krogih doma in na tujem vzbujali zanimanje!
Izkušnje, ki jih je pridobil doma, kakor tudi v inozemstvu ob priliki raznih seminarjev in delovnih praks, je koristil z vso vnemo pri vsakdanjem delu in jih obenem prenašal na svoje sodelavce, zlasti na mlajše kole-ge.
Razen v svoji stroki pa se je tov. inž. Nečemar udejstvoval tudi v- družbenopolitičnem življenju v Štorah in v okviru občine Cel je.. Tako ga poznamo kot dolgoletnega predsednika upravnega odbora izobraževalnega centra v Štorah, sodelavca v gospodarskih forumih V občini in tako dalje!' Skratka, tov. Nečemar je vsestransko razgledan in delaven!'borec za pravice delovnega človeka že od mladih nog; saj je bil februarja leta 1942 prijet na poti v partizane in pred italijanskim vojaškim sodiščem obsojen na štiri leta Zapora. Bil' je po raznih zaporih v Italiji do februarja 1944, ko so ga po kapitulaciji Italije odpustili domov. Ko si je zdravstveno nekoliko opomogel, je avgusta 1944 stopil v NOV in sicer v IX. korpus, kjer je ostal do demobilizacije avgusta 1945. leta.
Za svoje'požrtvovalno delo med vojno in po vojni 'je bil odlikovan z medaljo za hrabrost, z medaljo zaslug za narod in z redom zaslug za narod.
Ob njegovem odhodu iz vrst naše delovne organizacij e mu želimo vsi skupaj, čeprav malo pozno, še mnogo osebnega zadovoljstva, in veliko .Zdravja.
S.	M.
»VRNILI DENAR«
POJASNILO K ČLANKU »VRNI-LI DENAR«, OBJAVLJENEM NA
5.	STRANI V DNEVNIKU DELO DNE 20. 12. 1976
Pod tem naslovom je Delo objavilo izvleček odločbe Sodišča združenega dela Celje S 107/76 z dne 27. 10. 1976, s katero je sodišče ugodilo zahtevku predlagatelja Borisa MAROLTA za vračilo ziieska, ki ga je vplačal kot finančno soudeležbo ob dodelitvi stanovanja, kot je to določal Pravilnik o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev v delovni organizaciji Železarni Štore.
Pisec članka iz obrazložitve odločbe povzema: da je sodišče v dokaznem postopku na podlagi ustave SRS, ki določa, da le delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in dolžnosti materialni in družbeni položaj človeka, enakost občanov, pred zakonom in zajamčenost pridobitve stanovanjske pravice v družbeni lastnini, ugotovilo, da se določba pravilnika o finančni udeležbi ne more uporabiti. Finančna udeležba še lahko uredi le v obliki spodbujanja k udeležbi in varčevanju za družbena stanovanja. V skladu s pozitivno zakonodajo se morajo tudi stanovanjska razmerja urejati š samoupravnim sporazumom in ne s pravilnikom. Kot je ugotovilo sodišče združenega dela v končni odločbi, te pomanjkljivosti narekujejo, da bi sodišče začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenega akta.«
Pisec članka zaključuje »sodišče je razsodilo v prid Borisa MAROLTA, ker skupne službe
Železarne Štore ne morejo pod nobenim pogojem utemeljeno zahtevati od bodočih dobitnikov stanovanjskih pravic, da prispevajo svoja finančna sredstva za stanovanje.«
Dolžni smo javnosti pojasniti, da smo se v Železarni Štore zavestno odločili, da pri reševanju perečega stanovanjskega vprašanja pripomorejo tudi pričakoval-ci stanovanj s svojimi sredstvi v obliki posojila. Pri višini take finančne udeležbe je upoštevati Socialni moment glede na višino osebnih dohodkov na družinskega člana in vrsto stanovanja. Tako odločitev so sprejeli delavci na svojih zborih prek samoupravne delovne skupine, v TOZD in organizaciji skupnih služb delovne organizacije. Predlog in odločitev je slonela na resoluciji 10. kongresa ZKJ o razvoju družbe-no-ekonomskih odnosov na stanovanjskem področju in v stanovanjski politiki, ki v drugem stavku 8. točke pravi »Osebna sredstva delovnih ljudi je mogoče angažirati tudi s pridobitvijo stanovanjske pravice do stanovanja v družbeni lasti. Ta sredstva naj bi vračali delovnim ljudem tako, da bi le-ti plačevali nižjo stanarino.« Načelo finančne udeležbe je bilo izraženo tudi v resoluciji skupščine SR Slovenije iz 1972. leta o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva, izpeljano pa je tudi v družbenem dogovoru iz 1974. leta o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj. Še bi lahko naštevali stališča, ki govorijo v prid uvedbi finančne udeležbe delavcev pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Menimo, da bi bilo v kon-
BESEDA MLADIH
©
DELOVANJE IN ORGANIZIRANJE ZSMS DO ŽELEZARNE ŠTORE V
V Zvezi socialistične mladine v delovni organizaciji Železarne Štore se mladi borimo za vključevanje in reševanje temeljnih vprašanj razvoja samoupravnega socializma, v skladu s ciljem, začrtanim v programu ZKJ ter ustavah SFRJ in SRS. Enakopravno sodelujemo ¡z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami organizacije združenega déla in se neposredno zavzemamo za uveljavitev programa ZK, sindikata, na podlagi poslovnika delujemo v organizaciji Železarne Štore in tud inavzven. Osnovne organizacije Zveze socialistične mladine in TOZD delujejo v tesni povezavi s sindikalno organizacijo in organizacijo ZK. Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine delovne organizacije Železarne Štore se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat mesečno. Po, navadi se sestaja enkrat tedensko in sprejema, na enotni osnovi stališč sklepe, ¡ki so skupnega pomena za mladino delovne organizacije Železarne Štore. '
Na 3. redni seji, ki je bila 31. januarja 1977, je bil analiziran gospodarski plan. Zapisnik s te seje je bil poslan predsednikom
osnovnih organizacij. Predsedniki so bili zadolženi, da o tem razpravljajo na svojih predsedstvih ter o tem obvestijo vse mladince osnovnih organizacij. Pripombe na letni plan pa naj bi upoštevali v akcijskih programih.
Tudi na področju rekreacije želimo biti čimbolj aktivni. Po svojem predsedniku v odboru za rekreacijo bi se povezovali ter sodelovali in imeli iste cilje. Dogovorjeno je, da mora imeti mladina vpliv na program rekreacije. i
Vsak član naše organizacije je dobil v mesecu januarju člansko izkaznico. S tem Smo formalno potrdili članstvo v ZSMS.
Nekakšna povezava med mladimi pa naj bi bil Informator mladih. To je tipično občasno glasilo, katerega bistvena lastnost je informiranje o tekočih dogodkih na kratek in enostaven način Do sedaj je Informator izhajal v različnih časovnih obdobjih, po novem pa bov izhajal enkrat tedensko.
Nadalje bomo skušali usmeriti aktivnost naših članov v prostem času v gledališke predstave, športne prireditve, izlete, krepili in nadaljevali pa bomo sodelovanje z mladimi iz drugih slovenskih železarn.
Ljubica Strašek
kretni zadevi sporno le vprašanje naziva samoupravnega akta glede na to, da je pravilnik in ne samoupravni sporazum, čeprav je bil postopek sprejema pravilnika tak, kot smo običajno sprejemali samoupravne sporazume.
Ustavno sodišče SR Slovenije je ugotovilo (glej Poročevalec za delegacije in delegate št. 20 od 12. . VIII. 1976, stran 32, točka 6), da ni v neskladju z ustavo in zakonom določba samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki določa, da se; sta-
novanja, s katerimi razpolaga organizacija združenega dela dodeljujejo praviloma na podlagi natečaja in š pogojem predplačila (posojila) za pridobitev stanovanja. Štejemo za pravilno, da je delovna organizacija skušala reševati stanovanjska vprašanja v okviru lastnih možnosti in v skladu z vsemi družbenimi normami. Zato se nam .zdi sklep sodišča nerazumljiv. Delovna organizacija je sprožila postopek za oceno u-stavnosti in zakonitosti spornega akta. £
ARHIV UREJEN
Po koncu vojne, tj. od leta 1943 pa vse do leta 1963, malo pred adaptacijo starega upravnega poslopja, je ležal arhiv železarne na podstrešju takratnega upravnega poslopja v dokaj zapuščenem in neurejenem stanju.
Ker terminsko zapadli arhiv v teh letih niso redno izločevali, je zavzel precej zajeten obseg.
Leta 1962, nekaj mesecev pred začetkom adaptacije upravnega poslopja pa je uprava podjetja odločila, da se v železarni uredi Centralni arhiv. Ureditev se je. začela izvajati takoj, prekinila pa jo je že zgoraj omenjena adaptacija upravnega poslopja, ki je trajala skoraj leto dni. Za ta čas je bil ves arhiv preseljen začasno v poslopje ¡stare »Ingradove« menze ob cesti Štore- Celje.
Ker je bilo predvideno, da še arhiv uredi v podstrešnih prostorih novo urejenega upravnega poslopja, se je prvotno načrtovala zidava treh paralelnih hodnikov, kjer bi na policah namestili arhiv. Ko so pa pozneje gradbeniki podvomili, da bi stavba/ prenesla tako težko obremenitev, je bil pozidan samo en hodnik, v katerem pa je bilo prostora le za arhiv gospodarsko-računskega sektorja .in še to brez obračunske službe.
V naslednjih letih ni bilo na razpolago primernih prostorov za ureditev preostalega arhiva, zato jč- le-ta ležal v stari 'menzi. Leta 1972 so bili ti prostori dodeljeni komercialnemu sektorju za potrebe propagandnega oddelka. Iz tega razloga je bil Celoten arhiv pregledan, terminsko zapadli del izločen in uničen, preostali del pa, ki je spadal še pod rok ču-
vanja, je bil preseljen v barako stare komerciale.
Šele po ustavitvi obratovanja obrata šaniotame, ,so se tu pokazale realne možnosti za nadaljnjo ureditev arhiva. Prostori isO' bili urejeni v bivši obliko-valniči Šamotarne in pripravljeni za sprejem arhiva marca 1976. leta. V arhivu se nahaja 54 železnih regalov, za katere je stojala ¡izdelala domača mehanična delavnica, lesene police pa tesarska delavnica. Lokacija prostorov za arhiv in dohod sam sicer nista najprimernejša, ureditev kot takšna pa je zelo prikladna in funkcionalna. Kot bo tudi o-stala okolica urejena po novem zazidalnem načrtu, bo tudi ta del stavbe lokacijsko; pridobil.
Od marca pa vse do decembra 1976. tela je nato trajala ureditev celokupnega arhiva po sektorjih in oddelkih (komerciala z nabavo, prodajo, uvozom-izvo-zom, analizo trga in transportom; nato še obračunska islužba, kadrovski sektor in oddelek ISD). Arhiv je urejen po letnicah in vrsti dokumentacije ter pregledna razmeščen po policah, opremljen z ustreznimi napisi. Ves arhiv se nahaja v cenenih lepen-kastih futeralih tako, da je možno že uporabljene in dobro ohranjene registratorje ponovno uporabiti v pisarnah. Ves arhiv je tudi kartotečno evidentiran v dveh izvodih, katerih en izvod se nahaja na upravi podjetja.
Ureditev arhiva je bila za železarno potrebna in tudi. nujna, ker tako zahteva zvezni zakon o arhiviranju poslovne dokumentacije.
L. F.
Naš arhiv v novih, prostorih
MNOŽIČNO NA POHORJU
šest: žensk in dvaindevetdeset moških — članov našega kolektiva je tekmovalo v veleslalomu- v nedeljo, dne 13. II. 1977 na smučarskem terenu na Arehu na Pohorju. Tekmovali so na dveh progah, in sicer na progi A, ki je bila nekoliko težja in daljša ter na progi B. Tekmovalci so bili razdeljeni v kategorije po starosti. Časi najboljših dveh tekmovalcev s proge A ter čas najboljšega tekmovalca s proge B se seštejejo ter predstavljajo podlago za ekipno razvrstitev.
Vrstni red ekip na osnovi navedenega: vrednotenja je bil naslednji: 1. uslužbenci, 2. elektroenergetski, 3. tovarna traktorjev,
4.	mehanična, 5. mehanska obdelava, 6. valjarna II, 7. livarni, 8. OTK, 9. valjarna I in 10. jeklarna (ni imela tekmovalca na progi B).
Proga A: V starostni skupini do 25 let je zmagal Selič Leopold iz valjarne II s časom 43,4 sek.; 2. Kolšek Rado, uslužbenci 43,9 sek.;
3.	Bukovšek Branko livarna 47,2 sek.; 4. Herman Milan, tovarna traktorjev; 5. Ojsteršek Janez, mehanična; 6. Perc Marjan, valj. I; 7. Sivka Slavko MO.
V starostni skupini od 25 do 35 let je bil najboljši Srebotnjak Dušan iz komerciale s časom 40,6 sek.; 2. Renčelj Miran elektro-
energ. 41,0; 3. Čater Stane, tovarna traktorjev 42,0; 4. Holcinger Karl MO, 5. Marolt Boris (za tovarno traktorjev; 9. Horvat Ivan, MO; 10. Drobne Albin, livarna itd. (Skupno je v tej skupini nastopilo 25 tekmovalcev).
V	starostni skupini od 35 do 45 let je, kot že tolikokrat, zmagal Tine Veber s časom 41,8 sek.; 2. Mastnak Maks iz mehanične 43,4;
3.	Rozman Franc iz mehanične 43,6; 4. inž. Senčic Srečko, jeklarna; 5. inž. Ivanšek Stane, elek-troobrat; 6. inž. Povalej Leopold, MO.
Proga B: V starostni skupini do 25 let so kar na prvih štirih mestih sami tekmovalci iz elektroenergetskega, in sicer: 1. Amon Emil 30,8 sek.; 2. Bobnič Drago 31,2 sek.; 3. Zupanc 31,3 sek.; 4. Gajšek Cveto, 5. Sivka Janko iz mehanične, 6. Jazbinšek Milan, mehanična, 7. Sikole Konrad, mehanična, 8. Božiček Bojan elektroenergetski; 9. Romih iz MO, 10. Tanšek Drago iz mehanične itd. Skupno je nastopilo 20 tekmovalcev.
V	starostni skupini 25 do 35 let je zmagal Dečman Milan iz valjarne II s časom 29,6 sek.; 2. Pi-pinič Jože, uslužbenci s časom 30,6 sek.; 3. Čanžek Vlado, mehanična 31,0 sek.; 4. Fendre Branko elektroenergetski, 5. Ilrašovec
Ing. Burnik čestita zmagovalcu Dušanu Srebotnjaku za 1. mesto na progi A v kategoriji do 35 let
Prva med ženskami Minea Sivka
Drugo mesto pri starejših na progi B Srečko Krajnc
V skupini, v kateri je zmagal Tine Veber, je bil Franček Rozman
tretji
Rudi, elektroenergetski; 6. Sivka DragoL tovarna traktorjev,>7. Koreni Rado, tovarna traktorjev, 8. Štante Rudi, elektroenergetski, 9. Kaluža Lado, uslužbenci; 10. Stojan Ivan, livarna II itd. Skupno je nastopilo 13 tekmovalcev).
V	starostni skupini 35 do 45 let je zmagal Gračner Ivan iz livarne s časom 32,8 sek.; 2. Šoštarič Srečko iz elektroenergetskega 33,1 sek.; 3. Kavka Marjan, uslužbenci 33,5 sek.; 4. Kumperger Ivan, MO; 5. Vodeb Jože, livarna; 6. Malgaj Albin, OTK; 7. dr. Šturbej Alojz, OTK; 8. Horvatič Zvone, uslužbenci; 9. Tanšek Jaka, TT; 10. Škoberne Franc, livarna.
V	starostni- skupini nad 45 let pa je zmagal Kavka Frane, uslužbenci s časom 33,0 sek.; 2. Krajnc Srečko,' elektroenergetski : 36,9 sek.; 3. Gornik Franev livamaJ37,4 sek.; 4. Arzenšek Štefan, uslužbenci 44,2 sek.
Pri ženskah pa je zmagala na progi B Sivka Minca s časom 40,0 sek.; 2. Urbajs Fanika 43,7; 3. Sikole Jožica 44,2; 4. Poštrak Anica 45,5; 5. Kavka Lidija 46,0; Najboljši čas pri ženskah, vendar brez uvrstitve — zapeljala je mimo cilja -- pa je imela Čanžek Marjan, ki je tudi siver veljala za favorita.
Organizatorji rekreacije so prisotnost tolikšnega števila smučarjev na snegu izkoristili ter v popoldanskem času organizirali
TRIM smučarski pohod, ki se ga je udeležilo 77 članov našega kolektiva.
HH
Naši sodelavci
(Nadaljevanje s 13. strani) 1 , »Vsekakor me je zanimalo, kaj delajo mladi inovatorji. Nekatere osnovne šole so skupinsko razstavljale. Vidi še, da imajo dobre mentorje, ki jih uvajajo že v mladih, rosnih letih k miselnosti in spoznavanju skrivnosti tehnike.«
Božo se, kot sem že omenil, strokovno izpopolnjuje. Prav ima. Današnji razvoj nam jasno prikazuje mogočen tehnični napredek, ki je vsekakor edem glavnih ciljev povečati rast produktivnosti dela. In prav pri inovacijah imamo nešteto skritih rezerv, tu moramo sodelovati množično, v čim širšem krogu neposrednih proizvajalcev.
»Inovacijska dejavnost v naši železarni je zaorala svojo plodovito pot. Dve inovacijski leti sta nam marsikaj prinesli. Inventivno misliti je dana možnost vsakemu delavcu. Dobro pa bi bilo,

Dopisujte
v
ŽE LE ZAR

da bi naš, mlade; še bolj vzpodbujali, vodili in svetovali, predlagali določene probleme tako, da bi imeli tudi konkretne naloge, ki bi jih reševali posamezno ali skupinsko.«
»Če hočemo I doseči uspeh, je potrebno znanje. Teorija in praksa si morata podati roko. Takšno združeno znanje rodi uspeh, daje podlago za inovacije.«
§ Za mladega Platovška ni nobena stvar pretežka. Vse tako razumno dojema,-premisli. Mislim, da bo še dober inovator, ker se trudi: pri-svojem delu in, ker pri delu razmišlja, kako bi ga hitre je, boljše in ceneje opravil.
Če bodo inovatorji še naprej tako aktivni, bomo tudi mi lažje zadihali
							
k a;		D	R o v s:	K j	e v;	E S 1	r i
DELOVNO DOLŽNOST SO PREKRŠILI
V mesecu januarju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
J11 NASE ORGANIZACIJE f ZDRUŽENEGA DELA '§
Naglic Franc, KV avtomehanik, Rebernik Ivan, NK delavec, Cam-loh Anton, SS strojni tehnik, Pi-šek Andrej, KV prodajalec, Do-brotihšek Drago, KV avtoklepar, Kiker Rajko, KV avtomehanik, Pristovnik Rudolf, KV avtomehanik, Kovačič Stanislav, NK delavec, Barič Josip, KV avtomehanik, Arzenšek Franc, KV vozni ličar, Strniša Stanislav, KV steklopihalee, Žavski Marjana, SS uipravno-administrativni tehnik, vsi iz tovarne traktorjev; Drame Ivan, NK delavec, Jakovljevič Milan, NK delavec, oba iz valjarne I; Požir Josip, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice; Klavžar Lidija, KV natakarica iz finačnega sektorja, Rečnik Jožef, NK delavec, Jakupi Vehbi, NK delavec, Ljubej Anton, NK delavec in Žveglar Jože, NK delavec, vsi iz livarne II; Čebular Karl, VK strojni delovodja iz jeklarne II.
JZ JLA gO SE VRNILI
Šket Franc, KV strojni kalupar iz livarne I; Zdolžek Roman, KV taiilec iz livarne II; Arzenšek Rado, NK delavec iz valjarne I; Romih Drago, SS strojni tehnik iz sektorja za novogradnje ||1 pripravnik; Gajšek Franc, SS strojni tehnik iz sektorja za novogradnje; Jovič Mile, SS maturant gimnazije iz livarne TI.
> SAMOVOLJNO
zapustili delovno j : ; organizicijo Stei
Paratušič Huso, z elektroplav-ža, Zdolšek Roman, iz livarne II, Mikez Željko iz obdelovalnice litine, Lugonja Gojko iz vzdrževanja transportnih sredstev, Kitak Anton iz sektorja ' za novogradnje, Volovšek Marija iz TOZD DPG, Plevnik Dragomir iz livarne II, Gromilovič Biserka iz komunale, Kaurin Josip iz livarne
I,	Salobir Željko iz sektorja za novogradnje, Mastnak Vinko iz OTK, Mujakovič Bego iz livarne
II,	Omerovič Huso iz valjarne I.
Po lastni želji sta odšla iz naše organizacije združenega dela: Tacer Stanislav iz orodjarne in Verdnik Marjan iz livarne II.
ODŠLI V JLA
Holoinger Branko iz mehanične' delavnice.
p NA NOVO 4^0 1VLJENJSKO PÓT
Bafulin Radovan iz elektro-obrata, Konda Zdravko iz • vodstva TOZD 114. panoge, Gračner Bdi iz valjarne I, Zorko ' Rafko iz službe varstva pri delu, Jakovljevič Mujo iz livarne I in Mulej Franc iz tovarne traktorjev v izgradnji.
Vsem želimo obilo družinske sreče!
Bole Marko iz komunale, Senica Frido .iz livarne II, Gračner Viktor iz valjarne II, Murič Ahmed iz jeklarne II, Kostanjšek Stanko iz valjarne 1, Mužerlin Franc iz jeklarne I, Ramšak Jože iz mehanične delavnice in Pugar Nikola iz tovarne traktorjev v izgradnji.
Vsem iskreno čestitamo!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata
ANTONA IVANUŠA
se iskreno zahvaljujem vodstvu in pripravi dela 114. panoge za izraze sožalja, darovani venec in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Brat Marjan in vsi ostali.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili na njegovi zadnji poti našega
CIRILA SLUGO
darovali vence in cvetje, tolažili in pomagali v najtežjih trenutkih, se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala naj velja sindikalni organizaciji in pihalnemu orkestru Železarne Štore, govorniku ZPB za koroško mejo za poslovilne besede, ter vsem, ki ste ga poznali in z nami sočustvovali.
Žalujoča žena in sorodstvo
1.	CAHUN IVAN, nadzorna služba, povzročanje nereda dne 16. 9. 1976 — javni opomin.
2.	KOŠAK Milan, livarna I, dne
15.	11. 1976 povzročil materialno škodo iz hepazlfivostiEB javni opomin.
3.	DROBNE Albin, livarna II, dne 4. 11. 1976 povzročanje nere-da — javni opomin.
4.	KOVAČ Miran, Livarna II, dne 4. 11, 1976 povzročanje nereda — javni opomin.
5.	NURA Rahman, livarna II, dne 1. 10. 1976 opravljal nedovoljeno delo • med delovnim časom S javni opomin.
6.	ČATER Marjan, livarna I, dne 15. 11. 1976 neopravičeno izostal z dela— javni opomin.
7.	PUNGARTNIK Kristijan, livarna I, dne 15., 21. in 22. 10. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
8.	KLEČ Karel, livarna II, dne
19.	10. 1976 prišel vinjen na delo — javni opomin.
9.	RAMŠAK Ivan, valjarna I, dne 29. in 30. 10. 1976 neopravičeno izostal z dela javni opomin.
10.	BOBNIČ Jože, valjarna I, dne 19. H. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
11.	RABUZA Ivan, livarna I, dne 7- 10. 1976 neopravičeno izostal ž dela — javni opomin.
12.	TRUPEJ Mirko, livarna II, dne 13. 10. 1976 prišel vinjen na delo — javni opomin.
15. PLAVČAK Franc, livarna IL dne 13. 10. 1976 spal med delovnim' časom — javni opomin.
14.	STIPLOVŠEK Branko, livarna II, dne 27. 9. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
15.	GRADIŠNIK Marjan, livarna II, dne 27. 9. 1976 neopravičeno izostal z delaljp javni opomin.
16.	JUG Janez, mehanična delavnica, dne 28. 8. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
NOVE KNJIGE V STK
Rejec E.: Terotehnologija, Izd. Informator, Zagreb, 1973, S-2860.
Politika likvidnosti poduzeča. »Informator« Zgb. 1973, S-2859.
Najman V.: Društvena samo-zaštita. »Sl. L. SFRJ«, Bgd. 1976, S-2858.
Korozija i zaštita vodovodnih i drugih distribucionih sistema, Beograd, 1975, S-0491.
Alič V.: Rule za hladen je vode, Bgd. 1975, S-0489.
Stamenkovič D.: Katodna zaštita, Bgd. 1975, S-0490.
DIN Taschenbuch 40, Werk-zeugnormen 1975, S-1975-40.
Navodila o vsebini investicijske in tehnične dokumentacije, Biro gradbeništva, Ljubljana, 1976, S-5682/a, b, c, č.
Uvodenje korištenja elektronske mikrosonde u crnoj metalurgiji, Zenica, 1976, S-5683.
Zakonik o kazenskem postopku s komentarjem in sodno prakso,
II.	knj.j Lj. 1976, I. knj., S-0492/I,
Razvoj računskog modela za vodenje postupka izrade Čelika u razi. agregatima, Zenica, 1976. S-5686.
Pelhan C. S. Šolar: Primerjalna študija litin, izdelanih iz domačih in tujih grodljev, Metal, inštitut, S-5684—3685.
Handbook of comparative world steel standards. The International Technical Inform. 1976, S-3687.
Ziesling K.: Druckluftnetz, Krauskopf Verlag, 1973, S-0495.
Priručnik za članove organa upravljanja za 1977 g., S-2861.
Pocket Guide, TTL Halbleiter-Speicher, 1976, S-0494.
Zakon o združenem delu, S-0495.
Transistor Datenbuch 1975 mit Transistordaten aus aller Welt, Verlag Feltron, 1975, S-0496.
Saopštenja IAMA 1976, hr. 22, S-2862.
Sedamdeset godina proizvodnog mašinstva u Beogradu, 1976, S-2863.
Das TTL Kochbuch, Deutschsprachige TTL Applikationen, 1975, S-2864.
Das OPTO-Kochbuch, Theorie und Praxis der Optoelektronik, Freising 1975, S-2865.
INVENTIVNA DEJAVNOST v združenem delu, DE 1976, S-0487.
Računari i decimalna univerzalna klasifikacija, Bgd, S-2856.
Kinetika poteka metalurških reakcij pri vpihovanju prašnatih žlindrotvornih komponent, 1976, Poročilo MIŠ, Lj. S-3678.
Analiza rada, VJŽ, 1975, S-3679.
S	knjigo STAHL EISEN LISTE 1975 smo dobili pregled vseh jekel in jeklenih zlitin, katere - so proizvajali v ZRN v 1. 1975.
—	oznako kvalitete - kemično analizo
—	mehanske lastnosti posameznih kvalitet.
Knjiga ima 202 standardizirane in 161 nestandardiziranih kvalitet. Je sodobno in sistematično delo. Rabi se pri izdelavi ponudb naših jekel za izvoz in izdelavi nadomestnih delov naše strojne opreme nemškega izvora.
|	Dopisujte in oblikujte	I
$	z nami	|
j	naše glasilo	j