List 51
Gospodarske stvari.
Gnoj za sadno drevje.
Znano je, da po obilni sadni letini rualokedaj sledi zopet bogata sadonosna letina. Saj tudi drugače ne more biti, ker zemlja ne more vedno bogate hrane dajati drevesu, katero se v bogati letini tako rekoč unese in nima ob enem potrebne moči, da bi nastavilo tudi dovolj cvetnih popkov za prihodnje leto, in če bi jih tudi nastavilo, ne more jih izrejati, ker pomankuje mu potrebne hrane
„Z.mlja peša, drevje n© rodeva več tako obilno" — pravijo naši ljudje. Res je. Vedno le jemati ji, a nikdar ji povrniti, to jo mora oslabiti. Res je, da drevo, na priliko hruševo, dela silno globoke korenine, ki dospejo do onih zemeljskih plasti, do katerih ne more nobena druga rastlina pririti. Pa v 50 letih tudi pobere drevo mnogo redilnih tvarin iz zemlje ter slednjič mora pešati prav zarad pomankanja živeža, katerega ne dobiva več v tej medli zemlji. Drevo hira in peša, dokler ne usahne popolnoma. A do tega, da bi sadnemu drevju" pripomogli s primernim gnojem, nismo še prišli, ker še vedno smatramo drevo za rastlino, ki naj se sama preživlja.
Ako hočemo, da bodo naša sadna drevesa redneje in obilneje rodila, posnemati moramo poljedelce, ki pusti zemlji pomagajo z gnojem. Tudi sadjar mora iskati si pomoči v gnoji, brez katerega bo le redkokedaj imel bogate letine. Sadnemu drevju moramo z gnojenjem vsaj en del onih tvarin, katera je nam dalo po sadji, povrniti. Zagotovljen pa sme sadjerejec biti, da bo imel največi dobiček on sam, ker sadno drevje mu bo jako hvaležno in bogato povračalo, kar je od njega prejelo v dar.
Kako pa treba gnojiti sadnemu drevju?
Gnoji se lahko s hlevskim gnojem, ki sa pred zimo krog drevesa potrosi, da ga zimska vlaga spira v tis. Vsakakor pa treba zemljo krog debla za 1 meter na široko prekopati. Na to prekopano zemljo se nasuje gnoj ter se ž njo tudi nekoliko pokrije. Premlad in pre-slamnat ne sme biti hlevski gnoj, v slamnat gnoj se kaj rade miši priklatijo.
Prav posebno potrebno pa je, da se gnoji, na priliko s kompostom, pred zimo ali po zimi, da pride po snegu in dežji redilna gnojnina do spodnjih plasti, po katerih se navadno razprostirajo najboljše korenine. Koder imajo obilo hlevskega gnoja, lahko tako postrežejo sadnemu drevju.
Gnojnica pa je izvrstno gnojilo za sadno drevje, ker pride prav naglo do najtanjših korenin, ki pa se navadno nahajajo le po najgloboisejših plasteh.
Z debelim, na konci zaostrenim kolom ali tudi s krampom se okrog debla pa nekolilo od njega, napravijo luknje po '/2 metra globoke, in vanje se vliva gnojnica, katerj treba, ako je močna, navadno z */3 vode stanjšati. Dobro pa je, da je gnojnica vže nekoliko stara, to je, da je vže povrela.
Prav primeren gnoj za sadno drevje si napravimo, če nabiramo v neprodirno jamo ali kad navadne hlevske gnojnice in vanjo nametavamo smeti, pepela, pepelike, saj, ter pustimo, da vse to dobro povre. Po potrebi pri-lijemo vode, da ni premočna ta tekočina, posebno če jo rabimo v suhem ali celo vročem vremenu. V izkopane luknje se vliva taka gnojilna voda, in potem čez nekoliko časa se luknje zaspo z zemljo ali pa le z ruševjem pokrijejo. Nikdar pa ne smemo rabiti take premočne pa premlade gnojnice, ker bi lahiL0 mladim ko-renikam škodovala po svoji razjedljivosti, vsled katere koreninice lahko usahnejo.                                                 
Z gnojnico se gnoji sadnemu drevju ali zgodaj spomladi, ali pa koncem julija in začetkom avgusta, — v poslednji dobi pa mora biti dokaj stanjšana, in najboljše je, da se gnoji ob močnem deževji. Če se je tak tekoč gnoj vže razkrojil in povrel, silno hitro se spozna njegova korist, v malo tednih skoro opešana drevesa poženo iz nova krepke mladike, če je še tako drobno sadje, v treh tednih neverjetno odebeli. Tak tekoč gnoj pomaga posebno meseca avgusta, da debelji sadje, katero tudi ne odpada, ker drevo pridobi večo moč. Prav posebno pa koristi s tem, da drevo oživljeno po takem gnoji izdelava močne cvetne popke, kar se v tej dobi vrši. Onim sadjerejcem, ki imajo stare onemogle sadne vrte, kakeršni se nahajajo le prepogostoma, prav toplo svetujemo, naj pred zimo okopljejo drevje, namreč pre-kopljejo vso trato, ali vsaj krog vsakega debla zemljo za 1 meter na široko. Pogostoma je prav to, ker je trata sadnemu vrtu stara, vsa posuta in trda, vzrok, da peša drevje, in ni je boljše pomoči v takem slučaji, nego da se taka stara trata prekoplje pred zimo in po-gnoji. Tako prekopavanje zemlje pospešuje, da prihaja v zemljo zrak s svojim kislecem> prepotrebnim za raz-krojevanje še nerazkrojenih rudninskih tvarin. Paziti pa je treba pri prekopavanji, da se korenine drevju ne ranijo.
Da okopana   drevesa  bogato   rode,   izpričuje nam izkušnja, da po zeleujadnih vrtih,   pa   katerih so sadna drevesa zasajena   in   ki se  zaradi  vrtnih rastlin obilno gnoje in prekopavajo, rode sadna drevesa navadno obilno in redno leto za letom.
Umni sadjerejci poskušali so tuli razne rudninske gnojilne tvarine, na pr. pepel, zmlete kosti, žvepleno-kisli kalij itd. Poskusne so dokazale, da gnoj, ki je sestavljen iz pepela in zmletih kosti, jako pospešuje cvetje. S tako mešanico pognojeno majhno, komaj 3 V« metra visoko drevo je imelo nad 1800 cvetnih popkov. Prav obilen sad imelo je drevje, kateremu se je pognojilo z mešanico zmletih (razkrojenih) kosti in žveplenokislega kalija, vsakega po 2 %. (Zmes 2 % zmletih kosti in 2 % žveplenokislega kalija zadostuje za 12 dreves.)
Gnojnica in pepel, in sicer na 10 kilo gnojnice 1 kilo bukovega pepela, naj bode toraj jako toplo priporočena gnojilna tvarina za sadno drevje.
Dandanes mora poljedelec uprav v umni goojitvi iskati si pripomoči, da ž njo prisili pešajočo zemljo do le sploh mogoče velike rodovitnosti. Prav tako naj tudi sadjerejci izkušajo iz sadnih vrtov dobivati naj obilnejših dohodkov, kar bodo gotovo dosegli, če si bodo pomagali z umnim gnojenjem sadnih vrtov in dreves.
------    402    -----