LETO (AÑO) XLVIII (42)
Štev. (No.) 29
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 7 de julio — 27. julija 1989
40 let Oznanila	V duhu združeni
Skoraj isti čas kot naš list Svobodna Slovenija je začel izhajati v Argentini tudi verski list Oznanilo. Msgr. Anton Orehar je vedel, da je za verslko povezavo slovenskih na. seljencev v Argentini neobhodno po-treben., kajti živeli smo raztreseno po visej deželi, posameznih prosvetnih domov še nismo imeli in tako je bila velika nevarnost, da izgubimo medsebojne stike tudi v verskem pogledu, kar lahko privede tudi v opustitev verskih obredov in življenja. Kakor je isto poslanstvo vršil v političnem in skupnem pogledu naš list, to 'že 40 let opravlja zvesto svojemu prvotnemu namenu Oznanilo.
Če se ne motim, je to eden najstarejših nepretrgoma izhajajočih slovenskih verskih listov na svetu. Gotovo ga v matični Sloveniji ni tako starega, morda kje v Severni A-meriki? V Ljubljani je izhajalo takoj po vojni tudi Oznanilo, a je bilo kmalu zatrto. — „Delavci ga niso hoteli tiskati“, je bilo rečeno.
Naše Oznanilo pa se širi med nami vsak teden, prinaša božjo besedo, cerkvena oznanila, verske notice, načelne članke pa tudi obvestila in oglase; tako da je vsem v zadovoljstvo in pouk. Poleg tega pa vrši še drugo važno poslanstvo: je praktično edina obširnejša vez med staro in novo emigracijo poleg revije Duhovnega življenja; kar je tudi narodnostno zaslužno dejanje. Pa tudi med nami smo lahko opazili, da
narodnostna zavednost in verska praksa hodita z roko v roko — čeprav to ni nujno in v matični Slo-vetniji «ploh ne drži.
Poleg čestitk prelatu dr. A. Starcu, ki že 30 let ureja ta list, pa se moramo še posebej zahvaliti vsem tistim, ki ga tako pridno raznašajo, da tako doseže več ljudi in prej, kakor pa po pošti, za katero vemo, da tu ni ravno hitra ne zanesljiva.
Vsi ti požrtvovalni dobrotniki, od najsta^ejših do najmlajših, ki sestavljajo tako efektivno raznašalsko mrežo — to delo vršijo zastonj, ker ga smatrajo kot svoj doprinos k širjenju božjega kraljestva.
A obenem so tudi tako velikodušni, da so sprejeli našo prošnjo, da obenem z Oznanilom raznašajo tudi naš tednik Svobodno Slovenijo, vsaj za tiste, ki ga dobivajo skupaj z Oznanilom po mreži. To je za nas izrednega pomena, saj poceni naročnino ter pospeši in zagotovi prejem. Saj gre preko njih vsaj dve tretjini izvodov k naročnikom v Argentini.
Tako je ta obletnica v čast naši dušnopastirski islužbi, neutrudnim raznašalcem, katerim gre vsa naša iskrena zahvala za njihovo pripravljenost, da nam pomagajo. Upajmo, da bo list še dolgo vršil svojo duhovno poslanstvo med nami.
Vsem naše čestitke, zahvala in klic: Na mnoga leta.
Tine Debeljak ml. urednik Svobodne Slovenije
aaaaaa ■■■■■■■■» HiiiiHiBiiiniN ■■■n ■■■(Bit au* acB a ■■■■■■■■■■■■■■■ iBiBitiB aas ta h k a a b a a o xa« n« ■ u b a b ■■■■■■n a ¡a ■■ a a>
Zahtevajo svobodne volitve
Spomladi leta 1990 se bodo v Sloveniji vršile prve svobodne volitve po zadnji svetovni vojni. Takšen vsaj naj bi bil zaključek političnih razgovorov med Zvezo komunistov ter skupin, ki so v opoziciji, čeprav manjka še dosti važnih podrobnosti, vodilni politiki novoustanovljenih strank ne dvomijo, da bodo uspeli s svojimi zahtevami.
Na bodočih volitvah hočejo sodelovati pristaši Kmečke stranke, demokrati, socialdemokrati, krščanski socialisti ter „zeleni“. Razmišljanja o spremembah v ustavi slovenske republike so namreč že tako napredovala, da bo kmalu dovoljeno delovanje tudi drugim strankam, ne samo komunistom.
Gunter Lehofer je konec junija napisal, da je z ustanovitvijo novih političnih gibanj „ljubljanska pomlad“ prešla v poletje. Potek političnih dogajanj v Sloveniji se mirno razvija kljub težavam, katerih ni mogoče podcenjevati.
Po pisanju omenjenega časnikarja obstajajo trenutno v Sloveniji tri zbornice. V prvi volijo delojemalci. Po mnenju Petra Bekeša, ki je tajnik komunističnega vodje Milana Kučana, bo ta zbornica kmalu zgubila na pomenu. Tretjo zbornico sestavljajo družbene organizacije, katerim naj bi bila pravtako odmerjena kratka prehodna doba. Pravi parlament pa naj bi postala’ druga zbornica, v kateri je imela dosedaj vsaka občina po enega zastopnika, ne glede na njeno velikost, oziroma število prebivalcev. Bekeš meni, da bi morale večje občine, kot na primer Ljubljana, imeti po več zastopnikov. Za Ivana Omana, ki vodi Kmečko stranko, je to osnovno vprašanje, ker bi kmetje radi predložili lastno listo s svojimi zastopniki.
Pri pripravljanju sprememb v u-stavi ima slovenska mladina velik del' zaslug. Njeno glasilo, „Mladina“, ¡slovi preko slovenskih meja kot najbolj kritični organ.
Zelo samozavestno nastopa zastopnik slovenskih socialdemokratov
France Tomšič, ki je prepričan v vo-livni uspeh opozicije. Kučan, Smole in Stanovnik še vedno upajo na zmago komunistične partije, čeprav nočejo podati prognoze v številkah. Spričo začetnih ustanovnih težav krščanskih socialistov upajo, da se jim bodo „zeleni“ v danem primeru pridružili. Vodja tega gibanja, profesor filozofije Leo Šešerko, ceni zmago komunistov z več kakor 50%, previdni Ivan Oman na 50—50%, le France Tomšič je trdno prepričan o zmagi opozicije. Taktični razgovori med raznimi skupinami se seveda že vršijo.
Po mnenju Lehoferja je dosedaj samo Kmečka stranka dokazala gotovo organizacijsko zrelost. Socialdemokrati štejejo okrog dva’ tisoč članov. Sedemdeset ustanovnih članov krščanske socialistične stranke se bori z nezaupanjem slovenskih katoličanov v politično udejstvovanje, predvsem pa imajo težave z neizkušenostjo na tem polju. Njihova zastopnika' Miklavčič ter Peterle se naslanjata na tradicijo slovenskih krščanskih socialistov pod vodstvom Edvarda Kocbeka, ki so -sprva sodelovali s komunisti v „Osvobodilni fronti“, po „dolomitski izjavi“ pa so se odpovedali delovanju po končani vojni v prid komunistični partiji. Sedaj se hočejo ponovno organizirati in nastopati samostojno.
Vse te stranke ali gibanja morajo dejansko pričeti uveljavljati se čisto na novo. Na žalost jim primanjkujejo agilni sodelavci, izkušnje in denar. Komunistična partija pa ima svoj aparat, kateremu se pridružuje tudi državni in ¡s tem seveda tudi vsa materialna pomoč.
Nadaljnji razvoj političnih in gospodarskih reform v Sloveniji je po mnenju omenjenega časnikarja pogoj* da Slovenija ostane v območju Jugoslavije — sicer lahko postane položaj kritičen.
Tudi Bekeš trdi, da bodo volitve v letu 1990 zelo važne in upa, da bo uspešni slovenski model koristen za vso Jugoslavijo.
Istočasno, ko je na ljubljanskih Žalah potekala žalna spominska proslava za pobite domobrance, so se jim v duhu pridružili tudi Slovenci drugod po svetu. Po poročilu Jožeta Melaherja v Ameriški domovini dne
14.	julija posnemamo, da so- istočasno, to je ob 11. zjutraj, bili izvedeni dve žalni komemoraciji v Clevelandu: v cerkvi isv. Vida in pa Marije vnebovzete.
Za to priliko so bile pripravljene posebne molitve „Za spravo in odpuščanje, za mir živim, za večni mir vsem mrtvim za blagor domovine“.
Župnik sv. Vida, č. g. Jože Božnar, je v kratki pridigi nakazal namen in pomen te žalne komemoracije:
„Danes, ob tej uri, je na ljubljanskih Žalah, kar se neverjetno sliši, prva javna komemoracija v Sloveniji za vse po vojni vrnjene in pomorjene domobrance in za vse druge žrtve komunističnega terorja. Ob tej priliki ne bomo podrobno razmišljali, kar pisec v ljubljanski Družini imenuje: ‘Spomin na najbolj tragične dni v vsej naši zgodovini’, temveč kot ljudje in kristjani sklenili roke z onimi dobre volje na Žalah, z drugimi po Sloveniji in po svetu, ter se tako duhovno povezali z živimi in mrtvimi v molitvi k Bogu, za odpuščanje in spravo ter za mir med živimi in mrtvimi za blagor naše skupne domovine Slovenije.“
Fotografiji sta prispevala Vinko Levstik in Lojze Rezelj
ffBr«HMOMaaaiiBanBiiBaaH*BBB*JB*aaaaasaBfiaaaHBB<«Rfln*aaaa*ana«n8a«BaaMHaii«B»aH»3aa«BB»efi«GA «as	iiwaici
Bliža se dan
Znano je mnenje Z. Brzezinskega, J. Whiteheada in skupine diplomatov severnoameriškega zunanjega ministrstva, da vidijo cilj in uspeh severnoameriške politike v sporazumu s Sovjetsko zvezo in ne v njenem razbijanju. Vodi jih misel, da se bodo Sovjeti zaradi svojih notranjih političnih razmer in gospodarskih težav odrekli osvajanju Evrope in načrtom na Daljnem in Bližnjem vzhodu ter izpolnjevali dogovore, če bo Zahod nudil pomoč sovjetskim reformatorjem. Mnogi vidijo v tem podaljšanje komunističnega sistema, neredki menijo, da bo sporazum med ZDA in Sovjetsko zvezo sicer pomagal dvigniti v Sovjetiji in v satelitskih državah življenjske pogoje, s posojili in z zahodno tehniko pa pripomogel, da se bo- Moskva še bolj oboroževala.
Svetovni tisk polnijo poročila o postopnem razoroževanju zavezniških in sovjetskih sil. Danes je na obeh straneh železne zavese skoro sedem milijonov vojakov, oboroženih v modernih tankovskih in pešadij-skih divizijah.
Ni lahko odgovoriti na vprašanje, če se bo Gorbačov odpovedal sanjavim načrtom velike Rusije s številnimi republikami razničnih narodnosti. Zanj je danes in tudi v bodoče orvo načelo, ohraniti sovjetski socialistični sistem. Gorbačov je to odločno poudaril na slavju francoske revolucije v Parizu. Sovjetska mladina se sicer navdušuje za spremembe, sistem pa jo je zasužnjil z lahkomiselnostjo, da se še vedno izgublja v zaupanju do državnih kolektivnih ustanov in sistema, to je države. Saharov trdi, da je Sovjetska
Poleg zanimivega članka je časopis „Die Neue Vorarlberger Tageszeitung“ dne 26. junija priobčil tudi slike Tomšiča, Bekeša, Miklavčiča, Peterleta in Omana.
D-ova
zveza zadnja svetovna kolonialna država.
Kremeljski vodja rad ponavlja o-bljube in načrte o postopnem razoroževanju, letos npr. o umiku 500 tisoč vojakov, še raje o osvobo-ditvi komunističnega sistema k-ot čudežu t.
i.	socialistične demokracije z narodno skupščino (čez 2.000 poslancev).
Nemški tisk posveča Gorbačovu pomen mito-sa nove dobe. Ta je časnikarjem stvarno- odgovoril o združitvi Nemčij: „Kar je zgodovina odločila v drugi svtovni vojni, ne bo lahko rešiti.“ Prav tako je razumeti Gorbačovo c-p-ozorilo etničnim sovjetskim republikam, „da Moskva ne bo pristala na spremembe v dosedanjih meja z Zahodno Nemčijo,“ tako Honneckarju, „pa želi sodelovanje in zaupa nemškim politikom.“ (Svetovna socialistična zveza je na Švedskem znova izvolila za predsednika Brandta, zagovornika poglobljenega sodelovanja s Sovjetsko zvezo. — op. pisca)
Drugačno je mnenje vrhovnega poveljnika sovjetske vojske Valentina Vernikova: „Sovjetska zveza se ne bo upirala nemški združitvi, nemška bodočnost in dveh držav je zadeva nemškega naroda.“ General je izjavo' dal svetovni javndsti po londonski BBC.
Časi „njeta“, ki so se ga Stalina, Vinšisky, Molotov, Hruščov in Gro-miko posluževali desetletja, so zgo-dovina. Zgrešena politična preteklost se izgublja v novi politični taktiki, ta je danes politična stvarnost Vzhoda in Zahoda Te tipalke segajo tudi na področje Severa in Juga z značilnim razvojem v Srednji in Južni Ameriki. Severnoameriške družbe mrzlično nakupujejo akcije nemških podjetij, Sovjeti pa so v „Prav-di“ napovedali naložbe za moderno tehnologijo za 90 tisoč milijonov ru-blov. Zahodu in Sovjetski zvezi se obetajo velike kupčije.
LIPA SPRAVE
Majhna je lipica sprave; upajmo, da ge sčasoma raizraste v močno drevo, ki bo raztegnilo svoje veje preko, vse Slovenije ter preko ocea-na.
k n,« • n » a « d « a x o k * » o * r. * e * » cs « * *• * *-« t ti a« * s » a b « * * j» • a a i»m a*
Dragi oče
Recitacija hčerke mrtvemu očetu na proslavi na Žalah.
Danes ti prižigam svečo; plapola maji njen tepli plamen.
To je tista luč, katere svetli soj si videl ti, ko se je temna in strašna noč Kalvarije vaše zgrnila nad teboj.
Tišina se je naselila med vas in nas teh dolgih štiriinštirideset let.
Moral si ostati nem, ko se je Sirce tvoje vilo v obupnem hrepenenju, da smel vsaj pozdravit svojo bi družino.
Slišali smo tvojo tiho prošnjo v poljansko tja dolino, na brdo sončno,
kjer je trepetala zemlja po obronkih in veter pel je žalostinke v češnjah in jablanah in lipah, zasadila jih je tvoja roka.
Nad! vse si ljubil ta lepi košček zemljice slovenske, nikomur nisi hudega želel1, le delal si in molil.
Zaman ozirala se mama
je po poti pred hišo.
kdaj se boš prikazal v zelenju.
Vsa leta Je nosila črno ruto, bili simo majhni, pa smo vsi čutili, kako je po tvoji vrnitvi hrepenela. To hrepenenje se je izlilo v nas, in še danes ni zasuto; ls tiha vez med nami in teboj, ki raste le v tvojo smer, je kakor zaveza in obljuba. '
Ne moreš mimo nje, kakor da je ni.
Tudi mimo vas ne more svet, kakor da vas ni.
Vaša resničnost je preveč vpijoča, kakor mora..., ki skriva v gflbi nešteto izvirov.
Kaji si človek brez ljubezni, vsi vemo, kaj si trpeči človek, ki se tiho daruješ kakor čista studenčnica.
Rada bi stopila na goro in poprosila nebo za odpuščanje; rada bi slišala glas violine.
Ginjenost je premagala govornico, da ni mogla dokončati boleče pesmi. Nato so vsi zapeli Lipa zelenela je, K tebi želim, Gospod in Marija skoz življenje.
Gorbačov prekaša po svoji dialektični in politični funkciji in diplomatski 'sposobnosti Stalina, Hruščo-va, Molotova in Groznika. Ti so desetletja v ZN izrekali „njet“, sedaj so na vrsti ZDA, Velika Britanija in Francija.
Značilna je izjava ge. Thatcherje-
(Nad. na 2. str.)
BLIŽA SE BAN
ki
Tone Mizerit
IZ2HU0ÓA V ARGENTINI
(Nad s 1. str.)
ve na srečanju s'Kohlom, Mitteran-dom, Bushom in drugimi na zborovanju NATO, ko je predsednik ZDA izrekel svoje zadovoljstvo nad soglasnostjo bloka: „kot edinega zmagovalca.“ Thatcherjeva je pripomnila: „Med zmagovalci je Anglija, ki v diplomaciji in politiki proti Vzhodu ni nikoli popustila.“ (Ta soglasnost je tudi pripomogla, da je angleška predsednica pozitivno spremenila angleško stališče do organizacije Združenih evropskih držav. — op. pisca.)
Politologi ne pretiravajo, ko trdijo, da si Sovjetska zveza in Zahod želita različno Evropo. Že Reagan je vztrajal kot pogoj dobrih razmer s Sovjetsko zvezo, da ta izpolni sklepe helsinških dogovorov, stvarno razorožitev in umik sovjetskih vojska iz evropskih držav in prizna' vsem narodom svobodo. Koalicijske vlade na Poljskem, tisk napoveduje celo Walesov obisk v Moskvi (?) za sporazum za poljsko koalicijo, spremembe na Madžarskem in v Grčiji ter prizadevanje Avstrije, da se priključi v EG, so podžgale Gorbačova, da je po obisku v Franciji predlagal pred Svetom skupščine Združenh evropskih držav v Strassburgu zmanjšanje kratkih misilov v radiju 500 km na obeh straneh železne zavese. Predsednik Bush je zavrnil predlog Gorbačova o t. i. „skupni evropski hiši“, ki si jo moskovski vodja zamišlja „nedeljivo in združeno“ — kot Evropo od Atlantika do Urala — seveda le s trgovsko zamenjavo in zahodno pomočjo Sovjetski zvezi. ZDA bodo nedvomno vztrajale o umiku konvencionalnih sil za svoje meje. NATO in Varšavski pakt bosta nasprotujoči si sili vse dotlej, dokler Moskva ne bo izpolnila zahodne zahteve.
Predsednik ZDA Bush je 9. julija obiskal Poljsko in dal poljskemu narodu nov navdih: „Poljska si piše danes lastno zgodovino. Svobodni svet upira svoje poglede vanjo... Zgodovina se je tolikokrat zarotila z napačno geografijo in zanikala poljskemu narodu svobodo, sedaj ji ■ponuja svetlo bodočnost. Poljska doživlja velike dni.“
(Bush je nadaljeval: „Evropa sanja o svobodi, štiri desetletja njene de. litve so mimo, ZDA vidijo drugi o-braz Srednje Evrope.“
Skromno severnoameriško posojilo — 115 milijonov dolarjev — ni zadovoljilo upanja poljske vlade niti Walense, vodje poljske opozicije. Bush ga je potolažil z obljubo privatnih naložb z željo,, da Poljska iz-poln obveznosti dolga, ki presega
39.000	milijonov dolarjev in vztraja v boju še za večje politične svoboščine. Množice so navdušeno po-
zdravljale Busha, Walensa pa je po objemu s predsednikom ZDA vzkliknil: „Naj Bog blagoslavlja ZDA in našo domovino.“ Bush je zaključil: „Stalinistični sistem se je zrušil. Bliža se dan, bo bo Evropa na-šib sinov združena in svobodna.“
Predsednik ZDA je obiskal tudi Madžarsko. V izjavah je poudarjal „razširjenje vala demokracije od Pekinga do Budimpešte z novimi temelji varnosti in .sodelovanja kontinentov z željo, da Madžarska izpopolni prostor v novi Evropi“ in dopusti politični pluralizem in privatno podjetnost.
Bushove pobude in želje so svojstveno odjeknile v Moskvi. General
K.	Mihajlov je po agenciji AP predlagal, da se ZDA in Sovjetija odločita čimprej za nadzorstvo oboroževanje in s tem omogočita nujno gospodarsko sodelovanje v korist vseh narodov.
Evropski narodi se zavedajo resnosti časa, ko se svet in Evropa približujeta novemu tisočletju, svobodi in miru. Ali bo slovenski narod tudi deležen te sreče?
Slovenščina
Zadnje čase precej hodimo peš. Z nevbljo smo se odločili za to novost.
S časom pa človek najde tudi sončno plat pešačenja. To je lepa priložnost, da je človek sam. Ko mu pa postane že monotono, odkrije, da ne hodi sam. Z nami gre Bog in vedno je pripravljen za pogovor. Tako ni nobena pot več predolga.
Medtem, ko se takole pogovarjamo — ali molimo, ¡saj to je molitev — poskusimo rabiti lepe besede, jih lepo vezati v misli, obračati in ponavljati, piliti in gladiti. Pustimo odvisne besede, za tujezveneče iščimo domače, zamotane zamenjajmo z navadnimi, otroško preprostimi. V molitev pač nihče ne vpleta znanstvenih izrazov, kemičnih formul ali številk. •—• Ko zavijemo okrog ogla, se nam morda nit misli pretrga. Začnimo znova! Drugič bo teklo bolj gladko, dobili bomo občutek, da smo bolj prepričljivi s prošnjami in da bo naša zahvala z nasmehom sprejeta.
Prav takšna je lahko naša priprava na pisanje pisma. Navadno se človek tetko odloči za pisanje, ker ne ve kako začeti. Potem že steče. Zato je prav, da se v trenutkih prisiljenega brezdelja — daljša hoja ali nadležno čakanje — pripravimo in izoblikujemo prvo misel, ki bi z njo pozdravili znanca, ko bo odprl naše pismo: Tilka, kako te pogrešamo!
Čas izredno hitro teče, kar prehitro za peronistično vlado, ki je skoraj prisiljena, da v čim krajši dobi reši fim več problemov. A stvar ni lahka in nenehno se novi kamni spotike pojavljajo na začrtani poti in dokazujejo, da izvajanje oblasti niso mačje sc(l.ze, da eno- so želje in načrti, drugo pa vsakodnevna gradnja. Teža vladanja pada na Mene-ma in njegovo ekipo, ko so komaj utihnili glasovi slavnosti ob nastopu.
LAČNE NASIČEVATT,
ŽEJNE NAPAJATI
Gospodarski in socialni problem predstavlja c-srčje celotne možnosti uspeha ali poraza. Tega se vlada zaveda. Zato je predsednik zavrgel večino peronističnih ideoloških postavk in izbral politiko praktičnih u-krepov. Koliko časa ima za to? Kaj malo. Večkrat smo že zapisali, da bi nov val socialnih izbruhov težko ranil celoten vladni načrt. A tudi če do teh izbruhov (Bog daj) ne pride,
-moj jezik
Darko, v teh dneh sem ti hvaležen za lanski nasvet. Marko, rad bi te povabil... Brez praznih fraz, ki so obrabljene do smešnusti. Nihče jih več ne bere. Lahko se zgodi, da jih dragi prejemnik celo enostavno preskoči, celo- do podpisa. Pripravimo lepo misel, jo oblikujemo, da bo pritegnila in prijetno presenetila. Tudi če ni nobene imenitne novice, poskusimo n osi ati nekaj lepih,. prisrčnih besed, urejenih v pametno izraženo misel. Jasno in vedro, preprosto- in po naše.
Marsikdo se sam sebi smili, ker nima nikogar s komer bi govoril slovenski. Mislim, da si dela krivico, kdor samemu sebi ne privošči lepe domače besede. Kdor ne moli v materinem jeziku,' ne odpre srca svojemu Stvarniku, ampak le melje besede, drdra nekje po površini, v prazno.
¡Napišimo pismo prijatelju, stari teti, nekdanjemu sosedu — nekomu, ki ga bo pismo osrečilo. Obenem bo obogatilo naše slovensko izražanje.
Kdor pa ne mara svojih zapiskov zaupati nikomur, bo čez meseca’ ali leta z zadovoljstvom bral svoj dnevnik, opazoval svoje prave ali napačne odločitve, vesele ali trpke trenutke, opazovanja in premišljevanja. V svojem domačem, materinem jeziku.
M. A.
je nujno, da tisto rahlo upanje, ki se je porodilo ob nastopu nove vlade, ne usahne. Vsaj do konca leta se morajo že poznati prvi sadovi nove gospodarske politike.
Ko govorimo o sadovih, imamo na prvem mestu v mislih inflacijo. Iz kar razumljivih razlogov se je narod inflacije do take mere naveličal, da bi vsak nov porast cen, potem ko se bodo te stabilizirale, kaj negativno vplival, če bo šlo vse po sreči, bp avgulst še nestalen mesec. Sam novi minister Rapanelli računa na 30% inflacijo. Septembra pa bi se moralo vse že ustaliti. Tedaj naj bi inflacija bila. blizu „ničle“. Ustalile naj bi se tudi plače. Na kakšnem nivoju? Ni važno. Zaenkrat si ljudje bolj žele stabilizacije kot povišic plač, za katere nikoli ne vedo, do katerega dne v mesecu jim bodo zalegle.
Tako lahko pridemo do decembra. In potem? Vlada bo imela še dolgi dve leti do novih poslanskih (in guvernerskih) volitev. Torej, medtem ko pritiskamo zavoro na vozu inflacije, je treba bliskovito zarezati v raka državnih stroškov. Preureditev države pa se ne more izpeljati v e-nem trenutku. Zlasti ne, kadar je toliko nasprotovanja, kot se že kaže, da ga je v Argentini. Dvoje bistvenih zakonov, ki jih je pokojni minister Roig upal imeti v rokah komaj deset dni po nastopu vlade, se še su-četa v vrtincu interesov in pogajanj. Preveč je dvomov, preveč nasprotovanja. In skoraj bi mo-gli reči, da je položaj predsednika težji v lastnem taboru kot pa med radikali.
TEŽAVE PRIVATIZACIJE
Kadar imamo v mislih sindikate, si jih predstavljamo- kot organizacije, ki se bore za blagor in pravice delavstva To je seveda idealno vzeto. V Argentini (in seveda v drugih državah po svetu), pa lahko vidimo, da je včasih sindikat in sindikalni vodja v interesu samega sebe. Le tako si je mogoče razložiti strogo opozicijo, ki jo sindikati državnih uslužbencev že kot tradicija vodijo proti vsakemu poizkulsu privatizacije katerekoli državne ustanove ali državnega podjetja.
V tem pa zabeležimo očividno in vsakdanje protislovje. Isti sindikalisti, ki nenehno zahtevajo, naj se delavske ali uslužbenske plače na državnem področju izenačijo z onimi, ki jih plačajo privatna podjetja, zaženejo vik in krik, komaj kdo le o-meni privatizacije. Zaključek: hočejo delati v državnih podjetjih a z privatnimi plačami. Zato je razumljivo, da je te dni državni petrolej-
ski sindikat povzročil prvi alarm v vladnih vrstah, ko je javno nasprotoval načrtom, ki jih namerava izvesti v državni petrolejski družbi. in-terventor desarrollist Octavio Frige-rio. V afero so morale poseči najvišje glave peronizma in vlade, da se je problem vsaj trenutno rešil. Sam Menem mora uveljavljati svoj prestiž vsakič, ko se rodijo slični problemi. In taki problemi so se šele začeli pojavljati. Vprašanje je, kako so prepričali telefonski sindikat, da je vsaj navidez voljan sodelovati pri načrtih liberalne interventorke Marije Julije Alsogaray. Omenimo še, da navidezno sodeluje vodstvo sindikata, veliki sektorji delavstva pa kaj križem gledajo.
To je eden izmed problemov. Drug pa je nasprotovanje velikih korpo-racij, katerih veledobiček je prodajati dravi. Kdaj bi bilo zanimivo u-staviti se ob števikah, koliko ta podjetja računajo državi več, kot pa je vredno to, kar ji prodajajo, številke gredo v desetine tisočev milijonov dolarjev. Lahko si mislimo, da ti krogi niso pripravljeni, da jim zakoljejo kokoš zlatih jajac. Pritisk je silen, saj je skozi desetletja civilnih in vojaških vlad uspel zavreti prepotrebno spremembo države.
OBLJUBA DELA DOLG
Obljuba predsednika Alfonsina in radikalne vlade, ko so tako nenadoma zapustili krmilo države, je bila, da bodo radikalni pcislanci v kongresu glasovali ali pa vsaj s prisot-nostj ali odsotnostjo dopustili, da Menem dobi vse zakone, ki jih potrebuje za normalno vladanje. Že se slišijo v radikalnih vrstah protestni glasovi, češ to je preveč. Zlasti ko se govori o tem, da bodo odpustili večino višjih državnih funkcionarjev, ki so jih radikali imenovali v zadnnjem letu.
Zadeva je kočljiva. Vzgojni minister je na primer objavil, da so med
28.	in 30. decembrom lanskega' leta v njegovem ministrstvu imenovali kar tri tisoč višjih funkcionarjev, ki skupaj mesečno predstavljajo izdatek v višini skoraj milijona dolarjev. Na drugih področjih je moralo biti kaj podobnega. Obenem se objavljajo tožbe o poneverbah (na primer zunanji minister Dante Ca. puto), in pa statistike o grozotnem gospodarskem polomu, ki so ga krivi radikali. Bodo izpolnili torej obljubo v kongresu ?
Enaka, če ne večja težava pa se poraja v peronističnih vrstah. Menem je segel po tako širokem sodelovanju izven stranke, da se peronisti, zlasti iz vrst renovacije, čutijo popolnoma zapostavljene. Vendar, vsaj zaenkrat, izgleda da je pohod vlade močan in ga bo težko ustaviti. Bog jim daj pamet in zlasti dober namen. Argentina obojega krvavo potrebuje.
Prista vski
a uvaasisaacsa« a a»a*n*B *■*■«** ati s» e	eam p mksssi




«■■■■■■■■M«»
ANDREJ ROT
d)
Vrata se odpirajo!?
PREDAVANJE NA KULTURNEM VEČERU SKA O OBISKU V SLOVENIJI
Pred skoraj petimi leti sem prvič javno nastopil med slovensko publiko v Argentini v zvezi s potovanjem, ki mi ga je preko ZiS omogočila Slomškova ustanova z Dunaja. Takrat mi je vodstvo pri SKA dalo nalogo, da podam nekaj vtisov o Sloveniji in o Slovencih po svetu, kolikor sem jih pač srečal. Danes pa sam čutim potrebo, da sporočim, zaupam, kar sem sam doživel ob povabilu slovenskega Pen kluba na 22. Mednarodnem srečanju na Bledu. Željo, da bi tudi drugim posredoval izkušnje pa ne opiram na nikakršne osebne interese, ampak na dejstvo, da sem del te slovenske skupnosti in da sem v vodstvu njene osrednje kulturne ustanove. Kjerkoli sem namreč nastopal na slovenski zemlji, nisem bil samo Slovenec, ampak predvsem argentinski Slovenec z vsemi tozadevnimi značilnostmi.
Vprašanje stikov s Slovenijo ni novo. V principu sploh to ni vprašanje, ker je naravna vez s sorodniki in prijatelji nevprašljiva; problematično pa je bilo in je še danes vtse, kar je v neposredni zvezi z režimom in njegovim načinom vladanja.
Vprašanja, ki nastajajo v zvezi s
stiki z matično domovino, navadno rešimo ali osebno, glede ali neglede na to, kar sodi skupnost; ali pa po sklepu skupščine, sklepov organizacijskih odborov ipd.
Pri SKA smo vezi s kulturnimi u-stanovami v Sloveniji reševali načelno na odborovih sejah, in tako recimo sklenili pred kakimi 6 leti, da posameznik naše skupnosti skrbi za nabavo knjižničnega gradiva NUK; pred kakimi štirimi leti pa je odbor sklenil, da ustanova SKA drži zvezo in izmenjavo s SAZU.
To le kot ilustracija za letošnji slučaj, ko sem na seji SKA predložil' vabilo, ki sem ga bil deležen od slovenskega Pen kluba in DSP. Na razpravi je bilo sklenjeno, da kot posameznik naj delam to, kar po vesti čutim, hkrati pa priporočilo odbora, da se tega srečanja udeležim. In še več ■— da iz obiska ne bi bilo mogo'-če izločiti dejstva, da hkrati predstavljam SKA in sploh slovensko politično emigracijo v Argentini.
V tej vednosti sem sprejel povabilo in se udeležil srečanja pisateljev na Bledu in dosledno branil in propagiral stališča, ki jih spoznavam kot svoje in kot reprezentativna za našo skupnost. In sicer: resničnost
dogodkov, ki so vzrok naši skupnosti, zmotno zgodovino uradne SRS, nujnost demokracije, pluralizma in samostojnosti Slovenije.
PEN KLUB
O sodelovanju na' mednarodnem pisateljskem srečanju, ki ga organizira slovenski Pen klub na Bledu, sem dobil vabilo že za lansko srečanje in tudi to pot.
Sami lahko ugibate, zakaj tako povabilo meni in ne drugim. Zase vem, da sem kot pisatelj šele začetnik, da bi mnogi drugi morali biti pred menoj; organizatorji pa so poznali mene in ne druge; in še dejstvo, da jim je bilo verjetno bolj sprejemljivo povabiti nekoga, ki se je že rodil zunaj Slovenije.
Že takoj, ko sem prišel v Ljubljano' na DSP in se srečal z organizatorji, sem spoznal, da jim ni toliko šlo za osebo, ampak za korak naprej pri njihovem delovanju. S povabilom so namreč lahko začeli oz. nadaljevali detabuizacijo SPE (Slovenske politične emigracije) in predvsem reševali svoje lastne probleme. To zadnje težko dokažem, a zdi se mi precej verjetno in popolnoma u-pravičeno, da so z uvedbo emigrantske problematike v slovensko javnost posegli javno v stvarnost, ki je bila nekako pozabljena in problematična, ter z njo preizkušali, pisatelji namreč, lastno moč; to je kon-
sens, ki ga lahko dobijo v javnosti, njihovo izbiranje tematike in še celo, koliko daleč lahko segajo s svojo dejavnostjo, ne da bi jih oblast ovirala.
Na tem 22. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu nas je bilo okrog 90 povabljenih. Pri referatih nas je bilo v Hotelu Park ob Bledu nekaj čez sto udeležencev.
Takoj ob začetku sem bil obveščen, da' .so srečanje finančno podprli IMP, Inženiring in občina Radovljica. Organizacija je bila izvrstna: simultano prevajanje referatov in debat, v tri uradne jezike: angleščino, francoščino in slovenščino. Vsi povabljeni so bili opremljeni z lično delovno mapo s tremi referati v treh jezikih, značko PEN in seveda s slušno napravo za poslušanje prevedenih prispevkov.
Formalno se je srečanje začelo 16. maja z odhodom udeležencev na blejski otok, kjer je zanje slovenski center PEN pripravil cocktail: medico, obaro z ajdovimi žganci in seveda ostalo cocktailsko postrežbo.
To je bil uradni informalni pozdrav Pen kluba in DSP, da se udeleženci seznanimo med seboj, zlasti pa da slovenski pisatelji kot gostitelji skrbijo za tujce. Tako sem se tudi jaz sprva držal bolj Slovencev: Branka Hofmana, Borisa Pahorja, a se počasi tudi sprijaznil z nalogo, da je to bilo mednarodno srečanje pisateljev. Tako sem se v prihodnjih
dneh bolj srečaval ¡s Kubanko Exilio Molino, z Baskom Pablom Sastre, Katalonko Pilar Raholo, s Francozom Charlesom Malamoudom, s Čehom I-vanom Klimo, z Latvijko Velto Sni-kere, z Albancem Ibrahimom Rugo-vo.
V	tem duhu pobratovanja so zlasti tri ženske izvrševale važno nalogo. Alenka Puhar, Anja Uršič in Elza Jereb so skrbele za organizacijo, se posvečale gostom, da niso kje same-vali, in jih medseboj seznanjale.
V	sredo ob 9 je Drago Jančar, predsednik Pen kluba, odprl 22. mednarodno srečanje pisateljev. Udeležence sta pozdravila tudi predsednik radovljiške občinske skupščine Marko Bezjak in generalni direktor IMP, ki je glavni pokrovitelj pisateljskega srečanja. Nato je Jančar nakazal tematiko: Kako preseči deficite preteklosti med Vzhodom in Zahodom. „Morda v vsej svoji zgodovini človeštvo ne pozna tolikšnega števila ljudi, ki so bežali ali še bežijo pred svojimi srečno in manihejsko urejajočimi se domovinami, kot ga je doživelo in ga' doživlja v 20. stoletju. Pojav ni nov... Toda v današnjem svetu, kj je eksplicite razdeljen na Vzhod in Zahod, so diaspore in izgnanstva postala planetaren pojav. Fenomen, ki je spremenil civilizacijsko in kulturno podobo sveta.“
Nato sem prebral svoje predavanje.
('Se nadaljuje).





NOVICE IZ SLOVENIJE
SLOVENCI V ARGENTINI
ŠEMPETER PRI NOVI GORICI — Lasten robot so razvili v tovarni I-skra Avterobotika. Krstili bo ga za AV-R1 in ga bodo do konca leta vključili v proizvodnjo linijo rotorjev alternatorjev. Rojevali so ga skoraj tri leta in pol in vanj vgradili tretjino uvoženih sestavnih delov. Robot ima pet prostosti gibanja in ga upajo uporabiti na več takih mestih, ki so Škodljiva zdravju ali pa zahtevajo natančnejše delo; vse to pa seveda le, če bo njegovo delo e-konomsko upravičeno.
MARIBOR — Mariborska univerza
si je zadala načrt, da razvije svojo višjo pravno šolo v vilsoko pravno šolo. Tb pa ni našlo pozitivnega odmeva v ljubljanskih krogih, ki pravijo, da Slovenija ne potrebuje še več diplomiranih pravnikov. Vendar bodo Mariborčani vztrajali in še naprej razvijali svoj program, v katerem bi jim mogli priskočiti na pomoč tudi iz Zagreba. — Sporočeno je bilo tudi, da bo v mariborsko Univerzo vključena tudi teološka fakulteta.
PORTOROŽ — Nov katamaran,
kupljen v Avstraliji, bo obogatil Kompasovo floto. Z njim se bo lahlko peljalo 300 potnikov in tona prtljage; vodilo bo ladjo pet članov, potnike pa bo spremljalo sedem vodičev. Dolga je 40 metrov, široka 15,6 metrov in doseže hitrost 30 vozlov (približno 55 ikm na uro). Kompas jo je namenil prevozu med istrskimi turističnimi kraji in Benetkami. Krstili ga bodo za Prince of Venice.
METLIKA — Sto dvajset let slo. venskega gasilstva so praznovali v začetku julija v Metliki s kulturnimi prireditvami in parado.
LJUBLJANA — Spomladanska setev je bila letos normalna. Posejana je bila sladkorna pesa na 5.500 ha, krompir na 27.000 ra in koruza na
80.000	ha. S koruzo so bili še najbolj kasni.
BEGUNJE — Dvosedežno jadralno letalo DG 500 so začeli izdelovati pri Elanu. Dosedaj iso izdelali že 600 enosednih letal in jih skoraj vse prodali na Zahod. Na sejmu Male aviaeije v Friedrichishafnu v ZRN je bilo letalo deležno velikega zanimanja.
PREVALJE — Umetne zobe bodo
izdelovali v novi tovarni Ivolek. Naložba je v rokah družbe Lek in liechtensteinskega podjetja Ivoclar Viva-dent, ki je zagotovil opremo v vred-
▼
Se o Primorcih
Kot direktor slovenske radijske oddaje v Argentini vam pišem v svojem in v imenu svojih sodelavcev in poslušalcev. Zelo nas je prizadelo pismo Armanda Blažine, objavljeno v Delu, 13 maja, v katerem je docela neupravičeno napadel Marka Jen-šterla in ga obtožuje za besede, ki jih je v resnici izrekla predsednica Majda Sosič. Želimo poudariti, da tukaj še nikoli nismo imeli dopisnika, »ki bi tako dobro in objektivno poročal o dogajanjih v Argentini kot Marko Jenštehle. Za nas pa je njegovo delo še posebej pomembno, saj veliko piše tudi o slovenski naselbini, in sicer tako o predvojni kot o povojni, čeprav mu Blažina podtika, da se posveča le povojni emigraciji.
Žalostni smo zaradi dejstva, da so osebe, kot sc. Blažina, Sosičeva in še nekateri drugi, za katere dobro vemo, kakšno vlogo igrajo, spet enkrat poskušali umazati poštene ljudi, ki se trudijo za združitev vseh slovenskih izseljencev.
Vljudno vas prosim, da storite vse, kar je v vaši moči, da trud teh ljudi ne bi bil zaman.
A želimo še naprej veliko uspeha. Ne dvomimo, da se boste zavzeli za to, da Marko Jenšterle ostane med nami, saj ga zaradi njegovega’ velikega prispevka za slovensko emigracijo v Argentini zelo spoštujemo.
Albert Čuk, Buenos Aires DELO, 28. 6. 1989
nosti poldrugega milijona švicarskih frankov. Proizvajali bodo najsodobnejši produkt, trislojni poliakrilni zob; kake tri milijone jih upajo narediti, tretjino teh pa izvoziti na konvertibilni trg.
LITIJA — 4. stopnjo po Mercallie-
jevi lestvici je dosegel potres, ki je stresel zemljo na območju Litije in Kresnice. Povzročil je le logičen preplah.
LJUBLJANA — Za ogled Plečnikovih del v Ljubljani so v Milanu izdali vodič v italijanskem jeziku, v katerem so predstavljeni podatki o 30 Plečnikovih arhitekturnih rešitev. Avtor Sergio Polana ima že več takih vodičev po raznih evropskih mestih in je dostojno pripravil ogled Plečnikove Ljubljane ter jo dopolnil z risbami, načrti in kratko bibliografijo.
ČRNOMELJ — Raziskave o cerkvici sv. Nikolaja na Stražnem vrhu in njenem okolju se je lotil Phil Mason. Doma v Windsorju v Angliji, doštudiral v Cambridgeu in doktoriral v Oxfordu kot arheolog, je ¡strokovnjak za halštatsko kulturo. Zaenkrat je dognano, da je cerkvica obstajala leta 1526, ko je zapisana na spisku za protiturški davek.
KOPER — Na divjih odlagališčih
v koprski občini so namerili približno 5.000 Ikub. metrov smeti in odpadkov, ki onesnažijo deset tisoč kv. m. Vse mogoče je najti na 233. odlagališčih: gradbeni material, stare avtomobilske karoserije, odpadke jedi, pa tudi olja, kemikalije in strupe. Kadar organizirajo akcijo za čistočo, nekaj od teh odlagališč odpravijo ali zasujejo, pa se kmalu spet pojavijo na istem ali bližnjem kraju. Manjka jim pač dober odvoz smeti iz raznih krajev, kamor mestni smetarji ne sežejo.
LJUBLJANA — 50.000 novih knjig,
časopisov in revij pride letno pride v Narodno in univerzitetno knjižnico. Dosedanja stavka NUK že nima več prostora, zato iščejo že precej časa novih, čeprav začasnih prostorov. Zdaj so našli poslopje Karto-nažne tovarne iz Ljubljane, ki se je izselila in bi jim zelo prav prišlo. Generalni direktor tovarne je obljubil pomoč, račune je pa prekrižala ljubljanska občina, ki zahteva takojšnjo porušitev. Na tem mestu morajo postaviti novo telovadnico, za katero pa ni — denarja. In če bodo dosegli, porušenje, bodo Ljubljančani ostali brez telovadnice in brez knjižnice. In tako sklepajo, da bodo knjige lahko našle pokoj tam,
Osebne novice
Rojstvi: V Bariločah se je rodila Nadja Magister, hčerka Milana in njegove žene Aniee Arnšek. čestitamo!
V	družini Marka Škulja in Marte roj. Jenk se je 16. julija rodil sinček, čestitamo !
Krsti: Dne 9. julija je bila krščena v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Mikaela Ailin Breque, hčerka Karla Danijela in Bernarde roj. Gerkman. Botrovala sta Jorge Eduardo Breque in Marjetka Gerkman. Krstil je g. Bokalič Jože OM.
Dne 22. julija je bila krščena v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Marija Lučka Vilfan, hčerka Vinka in Teresite Beatriz roj. Echagüe. Botrovala sta Miha Vilfan in Irena Celeda-nia Alearan de Echagüe. Krstil je g. Jože Bokalič GM.
Dne 22. julja je bila krščena v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Marija Kristina Mehle, hčerka Stanka in Vere roj. Adamič. Botrovala sta Marjan Mehle ih Marija Patricija Mugerli. Krstil je g. Jakob Barle GM.
V	soboto, 22. julija, je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Nadja Marjana Zupan, hčerka lic. Hermana in lic. Mari roj. Čater. Za botra sta bila Marcel Bezlaj in prof. Saša Zupan Omahnova. Krstil je Jože Škerbec.
Istega dne je bila krščena v isti cerkvi Marija Julija Kastelic, hči inž. Antona in prof. Marije Lucije Marinček. Botra sta bila Helena Marinček in Aleksandra Kastelic. Krstil je dr. Jure Rode.
Staršem čestitamo!
Nova diplomantka: Na ekonomski fakulteti buenosaireške univerze sta končala študije in dobila naslov „javnega računovodje“ dva slovenska rojaka: Marta Koželnik in Marko Gabrijel Zupanc. Olbema želimo veliko uspeha!
Poroka: 15. julija sta se poročila v Neuquenu Metka Tušek in Carlos Hernández.
Čestitamo!
Smrti: V Ramos Mejiji je umrla Roza Snoj roj. Planinc (81), v Buenos Airesu Drago Kobi (69), v Monte Grande Karel Fric (81), v Moronu 25. t. m. Ljudmila Kostelec, v Slovenski vasi pa 18. t. m. Franc Bezovnik (74).
'Naj počivajo v miru!
Šahovski turnir
Ta naj večji skupni šahovski turnir med Slovenci v Argentini se je končal 5. julija. Skoraj dva meseca so se v Slomškovem domu zbirali šahisti vsako soboto, da odigrajo turnir po švicarskem sistemu. Potekal je brez najmanjšega problema; in tako so vsi — boljši in slabši — prišli na svoj račun.
Končna razporeditev je naslednja:
1. Lojze črnak	SV	6
2. Franci Sušnik	SV	5^
3. Andrej Vidmar	Brz.	5
4. Jože Marolt	SJ	4%
5. Stane Škerlj	RM	ff
6. Vinko Klemenčič	SM	4
7. Ivan Mehle	SJ	ff
8. Janko Žakelj	RM	ff
9. Gregor Verbič	SM	ff
10. Aleksander Močilnikar	Crp.	ff
11. Albin Magister	Mo	31/2
12. Franci Tomazin	RM	ff
13. (Matija Debevec	Mo	ff
14. Anton Pavlič	SM	3
15. Franc Vester	RM	ff
16. Vojko Rehberger	RD	ff
17. Jože Šeme	RM	ff
18. Franc Resnik st.	Crp.	ff
19. Viktor Grčar	RD	2%
20. Aleš Avguštin	RM	ff
21. Milan Keržič	SM	2
22. Tone Skubic	RM	ff
23. France Resnik ml.	Crp.	ff
24. Andrej Slabe	Gr p.	1
kjer so ga našli razni literati: v Cu-krarni...
LJUBLJANA — Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala nekaj knjig z likovnega in glasbenega področja. Dva nova zvezka Gallusovih motetov je pripravil Edo Škulj; Ana Lavrič pa je pripravila monografijo o Vlogi ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni u-metnosti. V njej rehabilitira Hrena kot mecena, ki je s podporo in zapisovanjem imen umetnikov pripomogel najprej njih obstoj, potem pa njih spomin. Dragotin Cvetko je pripravil Fragment glasbene moderne — iz pisem Slavku Ostercu in pa Zbornik z 21. referati z lanskega mednarodnega simpozija Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem.
SAN JUSTO
Zaključek počitniških dni z razstavo ročnih del je bil tudi letos v Našem domu. Zaradi izredno lepe razstave, ki je bila združena z velikimi žrtvami se nam zdi primerno, da damo javno priznanje vsem tistim, ki so se žrtvovali in vcepljali našim mladim smisel za ročna dela predvsem za slovensko ornamentaci-jo, medtem ko smo mnogi drugi preživljali svoje počitniške dni v go-rah ali na morju. Počitniški dnevi naše mladine od četrtega do sedemnajstega leta starosti so bili skozi vso počitniško dobo ob sredah v Našem domu, ob ponedeljkih pa so hodili na Našo domačijo v kopalni bazen, ki jih je spremljala Jelka Indihar.
Izdelavo zavijačk je imela v o-sknbi Anica Zakrajšek, šivanje in krojenje narodnih noš Rozka Liko-zar, vezanje prtov, slik in šivanje igrač Marija Selan, Ivanka Puhek in Marija Petelin. Ročna predvsem lesna dela so bila v veščih rokah Vinka Samsa, ki mu je pomagal Janez Albreht. Najmlajše pa so zabavale Magda Zupanc, Tatjana Modic in Marija Štrubelj. V veliko pomoč sta bila tudi Franci Grilj in Marjan Indihar. Skoraj redno se je udeleževal dni dr. Starc. Ni treba posebej poudarjati, kako važno delo so opravljali vsi imenovani iz vzgojnega in narodnega stališča in kako veliko uslugo so napravili staršem z delno zaposlitvijo njihovih o-trofc v počitnicah. Vsa ta dela so billa ob zaključku in pred začetkom šolskega leta razstavljena v mali dvorani Našega doma. Res velika škoda, da ta razstava ni bila tudi pripravljena za še širšo publiko kajti izdellki so bili res odlič-
no izdelani, mnogoštevilni in mnogovrstni. če bi bili produkti te razstave v prodaji, bi gotovo vsi „pošli“. Za tehnični del razstave je po. skrbelo podjetje Standmetal, potrebni les je dalo podjetje Oblak za iz-rezljavo lasa pa je poskrbel g. Marjan Grilj st. Res predolgo bi bilo, če bi naštevali vse različne produkte.
Voditeljica vsega tega tako važnega dela je bila mlada požrtvovalna in vztrajna učiteljica Danica Malovrh.
Ji-e
smensKi nom
SAN MARTIN
Kakor nam je g. Levstik iz Gorice sporočil, je Jože Jurak župnik in sourednik goriškega „Katoliškega glasa" nepričakovano umrl za srčno kapjo.
Sanmartinčani pa se ga najbolj Spominjamo kot svojega dušnega pastirja in kateheta naših otrok. Dušni pastir v San Martinu je postal leta 1960 in na tem mestu je ostal do konca leta 1962, kmalu nato pa je odpotoval na Goriško.
G.	Juralk je prišel v San Martin v času, ko je bila kupljena hiša, ki se je izpremenila v Slovenski dom, kamor je rad zahajal vse do odhoda v Gorico. V tem domu si je pridobil vrsto prijateljev, s katerimi je tudi rad zapel in se pošalil. Bil je zelo družaben. Rad je obiskoval znance. Dajal je ljudem poguma in jim vlival optimizem glede prihodnosti naše domovine, kar se je pozneje odražalo tudi v njegovih člankih v Katoliškem glasu.
Sanmartinčani se mu zahvaljujemo za vse dobro, ki ga je nam storil in prosimo Vsemogočnega, da mu za njegovo delo nakloni pravično plačilo.
SmR
POMEMBEN VEČER V MENDOZI
Predvsem je treba omeniti, da je bil zmagovalec turnirja Lojze Črnak ostal nepremagan, in da se je dobro uvrstil mladi Andrej Vidmar iz Berazateguija. Pohvaliti moramo tudi šahiste iz Carapachava, ki so prišli v precejšnjem številu.
Turnir je organiziral Mirko Vasle, vodil pa Tine Debeljak ml.
Naslednjo soboto zvečer je bila v Slomškovem domu seja Šahovske zveze, razdelitev pokalov in pogovor o bodočem delu. Predsednik zveze je ostal Mirko Vasle, tajnik pa je Lojze Črnak. Tudi je bilo sklenjeno, da se po možnosti odigra letos septembra še en tak odprt turnir v Slovenski vasi, na katerega so že sedaj vabljeni vsi slovenski šahisti.
Pokale prvim na lestvici v tem turnirju sta izročila ¡predsednik Slomškovega doma Marijan Loboda in predsednik SLOGE, ki je turnir podprla, Božidar Fink, vsi udeleženci pa so dobili spominske medalje. Po kratki napitnici so šahisti seveda spet sedli za deske k prijateljskim igram.
Po nekajletni suši vse kaže, da se je spet pričelo bolj intenzivno igranje tako med posamezniki kot na večjih turnirjih. To ta kraljevska i-gra tudi zasluži.
Naše Društvo je v soboto, 8. julija pripravilo v Domu posebno zanimiv družabni večer. Prireditelji so mu dali ime „Večer snidenja in prijateljstva, na katerem bomo obudili lepe spomine“.
Za razumevanje sporeda moramo omeniti našim bravcem neke okoliščine. Po zasebnem statističnem pregledu številčnega gibanja naše skupnosti v Mendozi so med drugimi postavkami tudi sledeče: vseh slovenskih oseb, vštevši otroke mešanih zakonov je 560; slovenskih zakonskih parov je 59; zakonskih ¡parov z e-nim tukajšnjim zakoncem je 84.
Omenjeni večer je imel dva namena. Prvi je bil, da se čim intimnejše povežejo v naši skupnosti tudi vsi mešani zakoni, da v družabnosti povežemo z nami tudi tujerodne zakonce, ki so bili na večer posebej povabljen».
Zato je tudi društveni predsednik inž. Jožko Šmon imel svoj pozdravni nagovor najprej v španščini:
„Ta prireditev se je porodila iz čuta neke potrebe, da povabimo vse, ki so v tej ali oni obliki povezani s Slovenci v Mendozi. Vendar namen tega srečanja ne velja samo za danes, se pravi, noče biti eno samo, o-samljenc srečanje, marveč je naša želja, da nekako pričnemo skupno ustvarjati neko možno povezanost argentinske in slovenske kulture. Zdi se mi, da je to možno in potrebno za oblikovanje osebnosti v razumskem in duhovnem smislu. In prepričan sem, da je to možno, ker obe kulturi temeljita na dveh splošnih vrednotah, Id sta narodnost in krščanska vera. Razlike med nami so v naših šegah in navadah, v značaju, v jeziku. Vendar to nikakor ne ovira naše medsebojne pevezave, ampak so to vprav sredstva za zrelo medsebojno bogatenje.“
Sledil je pozdrav v našem jeziku našim rojakom:
„Mislim, da nocoj nisem grešil, če sem začel nocojšnjo prireditev v španskem jeziku. Kakor veste, je namenjeno prav posebno našim bratom in sestram, ki so stali do danes nekoliko oddaljeni od
našega Doma. Hočemo jim ¡povedati, da jih radi vidimo v naši sredi, da smo res od srca veseli, ko so prišli pod našo streho.
Eno misel bi še rad povedal. Slovenci, ki živimo v Argentini, posebno tisti, ki smo rojeni na tej zemlji» lahko ročemo, da nas je Bog obdaril s številnimi darovi. Dva zelo važna sta — ‘dve narodnosti’, iz katerih se moremo napajati za naše vsakdanje oblikovanje.
Ne smemo pa pozabiti, da moramo to, kar smo prejeli, vrniti pomnoženo naši mali slovenski skupnosti in posredovati veliki argentinski družbi, v kateri živimo. Vsakdo, kakor pač more po svoji pameti!“
Govornikova izvajanja so navzoči prekinjalli s ¡ponovnim ploskanjem. Sledil je zabavni del sporeda. Naši izbrani rojaki so pripravili nekaj šaljivih prizorov. Nastopili so tudi trije tukajšnji domačini s folklornim petjem ob dveh kitarah. Višek pa je navdušenje doseglo, ko je arh. Castro, soprog naše rojakinje arh. C. Ocvirk, na oder zbral naše male in so pod njegovim vodstvom zapeli našo „Moj očka imajo konj’ča dva“.
Ob tej priložnosti so navzoči tudi pozdravili našo Bernardko Juhant, ki je praznovala svojih 15 let in je njena mamica vse navzoče s pomočjo naših deklet počastila z okusno torto.
Zadonela je tudi poskočna glasba in pritegnila navzoče k plesu.
Na obujanje lepih spominov, ki je bilo drugi namen tega večera, pa so bile po vseh stenah dvorane razvrščene v velikih skupinah izredno številne fotografije, ki so kazale prizore iz prvih časov našega življenja v Mendozi. Kajti bližamo se 40 letnici našega Društva. Povsem razumljivo je, da je bila razstava tako obilnih posnetkov posebno vabilo in obujanje spominov rojakom, ki so se ves večer vrstili ob razstavljenem gradivu. Vsi starejši so obujali spomine na prva težka, pa tudi lepa leta naše skupnosti v Mendozi. Razstavljene slike so bile še v nedeljo na vpogled in so se ob njih ponovno mudili številni rojaki.
Bb.
lipam v Gospoda,
moja duša upa v njegovo besedo;
moja duša pričakuje Gospoda.
Ps. 129
Prijateljem In znancem sporočamo? «la je dne 24. julija zjutraj po dolgem trpljenju v Gospodu zaspal
dr. Drago Kobi
Žalujoči:
žena KATJA
brat MAKI© z družino
svakinji MAKIJA KUS
OLGA WEWUANB z družinama
in ostali sorodniki v Sloveniji, Švici, Italiji in Avstriji
Vsem znancem in prijaejem sporočam, da je po daljši bolezni v 81. letu starosti odšel po večno pllačilo moj dobri mož, gospod
Karel Fric
Pokopali smo ga na pokopališču v Monte Grande. Zahvaljujem se dr. A. Starcu za prinašanje sv. zakramentov, za sv. mašo in vodstvo pogreba.
Iskrena hvala vsem, ki ¡so ga v bolezni obiskovali in mi ¡bili v pomoč, zlasti zadnje dneve, ga kropili in spremljali na zadnji poti!
Žalujoča žena Nežka v imenu vseh sorodnikov.
Luis Guillon, Argentina; Maribor, Slovenija
30. JULIJA
XXXVII. OBLETNICA DRUŠTVA SLOVENSKA VAS
9.00 Sveta maša
12.00	Kosilo
16.00 Kulturni program — Odrska predstava: „Obujanje1 spominov“ — petje in folklora. Slavnostni govornik: g. Božoi Fink
18.00	Prosta zabava
Vas pričakujemo!
Ob tej priliki slavnostno kosilo odpade.
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
Director: Valentín B. Debeljak REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9-9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ral.
Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
CBCBSMBBBSEBBBBBBBBBBBBfiBBBBBBBBEBBBBBBBBBBBBflBBBlIBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBEBBBBBBBBBBIf BUieBBBBBBBBBBBBflSBBBnBBSI
2®, MLAMMSKI GLASBENI VEČEK b® 19. avgusta ©b 29.39
Corrao Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión NO 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad 1 Intelectual No. 85.462	
OBVCSTILfl
PETEK, 28. julija:
Seja medorgsnizacijskega sveta Ob 20 v prostorih Slovenskega doma v Ca-rapachayu.
6.	kulturni večer SKA ob 20 v Slovenski hiši: dr. France Rode: Somrak ideologij in vloga Cerkve.
SOBOTA, 29. julija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ®b 15. NEDELJA, 30. julija:
Obletnica Društva Slovenska vas s celodnevno prireditvijo.
SREDA, 2. avgusta:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Predava ga. Betka Vitrih: Narodni plesi, šege in običaji ob praznikih.
NEDELJA, 6. avgusta:
Mladinska sv. maša in zvezni sestanek SDO-SFZ ob 9.30 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 12. avgusta:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
Visokošolski tečaj v Slovenski hiši ob 15.30. Predavanje: „Krščanski socializem“ — F. Pernišek.
SOBOTA, 19. avgusta:
XX. Mladinski glasbeni večer ob
20.30	v Slovenski hiši.
NEDELJA, 20. avgusta:
Romanje v Lourdes.
SOBOTA, 26. avg -sta:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
IMIHHIIIf»BIIBIMHIIBNIBBHB«HIBHI9l«Eanaif»
:	:
| LETALSKE KARTE etc.
!	i
NAJNIŽJE TARIFE! OMENITE TA OGLAS!
Včasih J© dobro, sla se spomnimo
Naj omenimo, kaj je povedal 6. junija 1956 Slovencem, zbranim v bue-nosaireški stolnici, škof Ernesto Se-gura, ko je dejal: „Ohranite svojo vero! Gojite in ohranite svoj jezik, svojo lepo pesem, svoje šege in navade! Tako boste ostali zvesti svojemu narodu, obenem pa boste bogatili svojo domovino z vrednotami, ki ustvarjajo veličino Argentine, ki
Naročnina Svobodne Slovenije za 1989:
Za Argentino A 3.500; pri pošiljanju po pošti A 4.000; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZIDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2;
v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
TALLERES GEAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA DOS UNIDOS 425, 11D1 - BUENOS AIRES T. E. 383-7215
je postala tudi že prava domovina vaših otrok. Za ta doprinos vam bo Argentina hvaležna.“ (Svob. Slov. 10. 6. 1965, str. 2)
TRAVEL AGENCY „RIENTE"
Sr. SALVADOR
A. P, Leg. 6632 Disp. D.G.S.T. 1555 j
■
B
Esmeralda 973 / I “B”	- Capital [
Tel. 313-9143 (9.30'—12.30, 14—18.30)
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da se je v torek, 18. julija, malo pred osmo uro zjutraj ustavilo srce ljubljene' mame, tašče in stare mame
Roze Snoj roj. Planinc
Naslednjega dne smo jo položili k zadnjemu počitku na pokopališče Villegas v San Justo.
Zahvaljujemo se vsem, ki so naši mami v dolgi bolezni izkazovali neštete pozornosti in ji ob smrti pripravili toplo slovo.
Posebna zahvala prelatu dr. Alojziju Starcu za molitve ob krsti, za pogrebno sv. mašo z nagovorom, zlasti pa za vsa sv. obhajila, ki jih je mami nosil nedeljo za nedeljo in vsak prvi petek skozi leta njene onemoglosti.
Hvaležni smo darovalcem vencev in cvetja, številnim kropilcem in vsem, ki ¡so molili ob krsti, se udeležili pogrebne sv. maše ali jo spremili na' pokopališče. Naj Bog vsem bogato poplača!
Priporočamo jo v molitev.
Žalujoči:
Sin Stane z ženo Marij© Božnar vnuki: Marijca, Jože, Terezka in Rozi
Ramos Mejia
■BBBBBBBMBBBBSUrBBBBMBBBBMSMMBWMMBBBBMWMMWBBBBBBBMBBtUlWBMHÍlBBBWUtBBVaBBBBEBBBESBBlMBBBBWtt-BBMMBB
iBBiB aj.ia.Tsm sm «oa o n ihcm »«isaBn b bab« mb a B BautBcaiuBNamaM
TINE VELIKONJA (Mladima št. 24)	(2)
Novi pričevalci vstajajo
&	Za tem ¡ste krenili proti Tehar-jam, naselju v bližini Celja.
Sprevod je bij zelo varovan. Na vsake tri metre je stal partizan z brzostrelko ali pa puško. Bil sem presunjen... Pot od Celja in Teharij, ki je dolga 4 km, smo prehodili šele v štirih urah, to pa zato, ker so v taborišče spuščali skupine po 100 ljudi. Kolona je bila nepretrgana. Vso pot smo morali vzklikati: „Mi smo izdajalci slovenskega naroda!“ Vmes so padali udarci. •
• Ste sploh vedeli, kam vas ženejo?
Ne. Ko smo v daljavi slišali streljanje, so bili nekateri med nami prepričani, da so že začeli ubijati. Okrog dveh popoldne ¡smo se znašli na teharskem platoju, kjer so nas postrojili. Prišli so partizani, iskali znance in jih pretepali. Oficirje so takoj izolirali. Odgnali so jih v poseben bunker in jih mučili. Po treh dneh so jih peljali na mesto, kjer so bile sanitarije. Nekateri med njimi sploh niso mogli hoditi, tako da sta jih vlekla po dva. Glava nekega domobranskega desetarja, ki sem ga poznal, je bila ena sama oteklina, 'tako da so ga’ morali voditi. Oficirjev potem nismo nikoli več videli, ker so jih že naslednje dni začeli ¡streljati. Sicer pa so bile ključne stvari v taborišču videti dokaj ne-
dolžno. Ob prihodu v taborišče smo stali v vrstah. V bližini komande barake so bila okenca, podobna tistim na železniških postajah. Za oken cem, kamor sem prišel jaz, je bilo mlado dekle. Hotela je vedeti ime in priimek, rojstvo, izobrazbo in kdaj Sem vstopil v domobransko vojsko. Povedal sem ji, da 5. maja 1945. Zelo se je začudila in vprašala, kako: da tako pozno. Odgovoril sem, da sem s to enoto pač bežal. Rekla je samo: „Pojdite v A“ in pokazala z roko proti skupini, ki je stala tam. To ,,sojenje“ je bilo, skratka, zelo prozaično. Nekaterim je rekla „A“, drugim „B“, tretjim „C“. V skupini C jih je bilo seveda največ. To so bili vsi tisti, ki so bili ¡stari nad 18 let in tisti, ki so bili pri domobrancih pred januarjem 1945. Njih so na sredini taborišča tudi najbolj za-stražili.
O Ste se m.ed ¡seboj lahko sporazumevali?
Med barakami je bila mreža iz žice, tako da1 smo se lahko samo klicali. Sprehajati se ni bilo mogoče. Nekje med 5. in 6. junijem pa se je začelo... Iz taborišča ¡so začeli voziti skupino C. Navidez je bilo vse videti nedolžno. Pripeljala se je skupina partizanov z džipom. Neizbrisno mi je ostal v spominu major v lepem sivem plašču, ki je te ak-
cije vodil. Imeli so spisek in po njem so jih klican. Vsak poklicani je vstal in počasi stopal med ležečimi na sredi taborišča proti mizi. Zani-mimivo je, da major nanje sploh ni gledal sovražno.
Njihovo identiteto je preverjal in jih opazoval z neko posebno radovednostjo. Naredil je kljukico in vsakemu so z roko pokazali v smeri glavne poti, kjer so bile klopi. Tam so jih že čakali in z žico zavezovali z rokami na hrbtu, potem pa še posebej po dva in dva skupaj. S klopi so stopali na čakajoče tovornjake. Ni bilo prerivanja, pretepanja, vse je bilo videti grozno nedolžno. Sploh nismo imeli vtisa, da jih peljejo na morišča.
• Kakšen režim je veljal po barakah?
Teharje je bilo uničevalno taborišče, zato je od daleč dajalo zelo pomirljiv videz. Kot da bi šlo za delavsko naselje med počitkom ob koncu tedna. Po prvih dneh divjanj, skoraj ni bilo več javnih nasilnih dejan;, nobenih apelov ob nenavadnih urah, suženjskega dela in ščuvanja' ujetnikov enega na drugega. Edini dim se je kadil' iz kuhinje. Ujetniki skupine A in B so imeli streho, skupina C pa je je bila pod milim nebom v dežju ali soncu. Ležali smo na pogradih na golih deskah in se pokrivali s suknjičem, pod glavo pa smo si podlagali robec ali kapo. Spali srni lahko po mili volji. Okrog 8. ure sno šli na zajtrk, kjer smo dobili črno tekočino, ki so ji rekli ka-
va, ker je malo grenila. Pili smo jo hlastno, saj smo si potešili žejo. Vrnili smo se v barako, posedali po pogradih, si trebili uši in pobijali stenice. Uši so bile šala, ¡strahota pa stenice. Te so se tako zaredile, da jih je bilo v špranjah vse črno. če si potegnil po njih z žlico, je pritekla kri. Ponoči so na lepem padale s stropa na obraz in ostale odkrite dele. Povsod, kjer so pile kri, nas je naslednje jutro peklo in srbelo.
® Domačini fo okolice Teharij se spominjajo, da soi slišali strele, ki sa prihajali ¡iz samega taborišča1. Ali so partizani ubijali tudi tam?
To je bil prve dni, ko so streljali civiliste in častnike. Bila je dovoljena „privatna vojna“. Zvečer so iskali tiste, ki so jih poznali in jih streljali v jarku v bližini taborišča proti celjski strani. Iz družine Kulovec so ustrelili mater in dve hčeri, stari o-krog 20 let.
® Do kdaj so odvažali tistih 3000 ljudi iz skupine; C?
Zmanjkalo jih je tam okrog 25. julija. Civiliste, ki so še ostali, so izpustili 8. julija. Potem je zavladalo mrtvilo in grozna lakota. Z bratom sva zbolela za tifusom. Nekaj sob naše barake je služilo kot ambulanta. Tam sva brez privilegijev ležala in kuhala vročino 40 stopinj. V tistem času ¡so na podlagi podatkov od doma naredili revizijo, zbrali 100 do 200 ljudi iz skupin A. in B in jih odpeljali. Rekli so jim, da' gredo domov oziroma na delo, v resnici so ustrelili tudi te. Med njimi je bil
moj sošolec Lojze Lesar, star 15 let. O njegovi usodi so odločali terenski aktivisti iz Ribnice. V dopisu s smrtno obsodbo so ga obtožili, da je bil domobranski kurir. V resnici pa je bil do zadnjega dne z menoj v šoli. in kopal grabne okrog Ljubljane. Sploh pa je znano, da so terenci vedeli, da se 8. julija vračajo iz taborišča civilisti in po 8. avgustu domobranci. Marsikoga so pričakali na poti in pobili, čeprav je bil amne-stiran.
® Koliko časa ste ¡ustali v tabo. rišču?
Dober teden pred odhodom so nas fotografirali in vzeli prstne odtise. Z bratom so naju vsa vročična pripeljali iz ambulante. Bila sva kot bledi senci... Toliko sem le slišal, da je glavni spraševal, ko je slišal najin priimek, če sva „od tistega“. Mislil je mojega očeta, za katerega so nama tovariši govorili, da je bil obsojen na dosmrtno ječo. Eden od sobnih starešin je prikimal. Mislil je, da’ to pomeni za naju konec... Nato so nas prve izpustili 8. avgusta brez kakršnihkoli ¡potrdil ali dokumentov. Na koncu z močmi smo šli do tovornega vlaka, ki je stal na odprti progi med Teharjami in Celjem. Naslednji dan se je ob štirih zjutraj pojavil na1 ljubljanski postaji. Splazili smo ¡se z vagonov in šli vsak svojo pot.
Ob petih zjutraj sva pozvonila. K vratom je prišla mama in vzkliknila: „Moj Bog, odkod pa vidva! Fa-pana so ustrelili..."
Konec