eriska Domovina delovni Načrt za dekleta V TJTOVINI. — Sedemnajstletna uradnica ima v komunistični Titovini po osmih urah dela v pisarni še naslednji delovni program: Ob ponedeljkih imajo množi- zemljo in jih nažene v skupno čni sestanek. Ob torkih: celodnevna dežurna služba v uradu od 7—19 ure. Ob sreilali je politična šola za stare in mlade. Traja od 16— 21.30 ure. Ob četrtkih je študijski nek. Ob jpetkih je spet šola od 15— 21.30 ure. Edino ob sobotah je prosto, če ne pride vmes kaj izrednega, kar pa se precej redno dogaja. Razen tega morajo dekleta hoditi na udarniško delo ob nedeljah, in razen tega morajo še opraviti 100 “udarniških" nadur na leto v pisarni. Pa še ni zadosti! Ob počitnicah pošiljajo tudi dekleta v razne mladinske brigade in proslave ter tekmovanja. Vse to morajo storiti. Ce ne, jih obsodijo sabotiranja in sodelovanja z reakcijo. PREŠERNOV IN JENKOV GROB v Kranja ne bodo prekopali, kakor so prvotno nameravali storiti. Ostaja bosta še na- ts V MEDANI v Brdih je ; vi- življenje in k skupnemu koritu. V resnici izgleda vse drugače. Kjer se kmet more upirati prisilnim zadrugam, se jim upira do konca. Mnogokje seveda omaga in se mora prisiljeno udati in prepisati svojo zemljo na vsiljeno mu zadrugo, Kako se kmetje upirajo priča vrhniška okolica. Na tej ravnini leži precej vasi; tam niso kake raztresene kmetije. In vendar se v tej okolici režimu še ni posrečilo napraviti nobene obdelovalne zadruge. Vzrok so tudi nekdanji navdušeni partizani, ki so bili zmeraj za delitev vsega, kar pripada drugim, ki pa ne marajo sedaj deliti svoje zemlje z drugimi. Med take spada tudi velik priganjač partizanov in eden prvih organizatorjev Osvobodilne fronte v vrhniški okolici France Furlan z Verda. Že v predvojnem času je bil povsod velik zabavljač in je rad napadal vse, kar je bilo v katoliških organizacijah. Ko je -rišlo pa——................... šoki starosti 95 let , umrl. Josip Gradnik, oče pesnika dr. Alojzija Gradnika. Pokojnik je bil mož čistega iri kremenitega značaja in vseskozi narodnjak. V SKOPLJI’ so otvorili ma-cedonsko univerzo. Pri tej, priliki so napravili velike slovesnosti. Cela parada je bila zelo komunistična. VRHNIKA: — Kadar hočejo jugoslovanski komunisti potegnili ameriške poročevalce za nos v vprašanju kmečkih zadrug, jih napotijo v Vojvodino in tam k Črnogorcem, -ki so se polastili pod novim reži-SKE BRIGADE na vrhniško mom zemlje pregnanih Nemcev. Ti Črnogorci seveda hvalijo svojo zadrugo in njene uspehe. Ti morajo vse hvaliti, ker se boje, da jih sicer komunisti izpode spet v skalovje Čr- Gilč n ne n Žre« eJasnke) Danes oblačno in mrzlo, jutri jasno in mrzlerje. Toplomer okrog 60. IrlNdM Moder človek je rekel: Ako storiš komu kaj dobrega, ne računaj na to, da ti bo dotični kdaj za to hvaležen. • » * ,Ne samo, ds ti ne bo hvaležen, ampak celo sovražil te bo radi tega, ker bo Videl, da si ti v stanu mu pomagati, dočim si sam ne more. Nevoščljiv ti bo radi tvoje moči. * • Mi pravimo tistemu, ki je to ne gore, odkoder so prišli. Iz teh novih naselbin odnese tak osleparjeni ameriški žurnalist vtis, da so kmetje v Jugoslaviji naravnost navdušeni za to, da jim komunizem, pobere njih tudi je, pa žš malo časa. Sedaj, Ko bi bilo treba podariti Socialistični državi svoje posestvo; se' klije. Sedaj raje p re d at a vlja kapitalističnega kulaka, kakor pa da bi Šel v zadrugo. ' Kaša, lp jo je pihal od leta 1941, ga sedaj peče. Počasi, prav počasi prihaj tudi on k pravi pameti; Pri kojmmistih je: že, izgubil šarže. Odstavili so ga kot svojega;poslane*- ■ Morda;konča kot toliko drugih njegove pameti še v ječi. — Čuden je ta svet, da toliko ljudi verjame v resnico šele, kadar ga ta tepe. NAPAD PETE TANKOV- procesijo sv. Rešnjega Telesa še vedno globoko odmeva med ljudstvom po vsej širni okolici. Najprej komunistična oblast da dovoljenje za procesijo (v Jugoslaviji je radi nove svobode treba licenco za vse!), potem pa procesijo razbijajo na najbolj divjaški način. AH proti skupnemu stavkovnemu skladu Washington. — Predsednik A. F. of L. William Green je odgovoril predsedniku premogar-ske unije Lewisu, da smatra, da je skupni stavkovni sklad za vse organizirano delavstvo nepraktičen in se ne more zvesti, ker je sicer delavstvo deljeno po delavskih strokovnih zvezah. Lewis je predlagal naj bi se zbralo skupno po dva milijona in pol tedensko za podpiranje stavke. Praga, Češka. — Komunistična vlada je sedaj izdala nov zakon o socijaHzaciji. Po tem zakonu so podržavljena tudi manjša trgovska in hotelska podjetja. Srednji stanovi bodo po tem zakonu najbolj prizadeti. Izgubili bodo svoje delavnice in trgovine in postali proletarci, ki morajo delati kot nameščene! 'pogruntal: BravoI Kaj boš pil! socijaliairane trgovine in obrti, Zahvalna Akademija Novi slovenski naseljenci v Clevelandu in okolici prirede prihodnjo nedeljo (30. okt.) Akademijo v dvorani šole sv. Vida. S to prireditvijo se bivši begunci želijo zahvaliti svojim sponzorjem in drugim dobrotnikom za njhovo pomoč in naklonjenost. Nove naseljence opozar jpmo, da si oskrbe vstopnice za sebe, za svoje sponzorje in druge dobrotnike. Vstopnice so brezplačne. Dobrotniki, ki mor. da nimajo osebnega poznanstva s kakim novim naseljencem, naj si blagovolijo oskrbe’ti vstopnico pri Ligi ali pri takem svojem znancu, ki ima poznanstvo z novimi naseljenci. Bivši begunci dobe vstopnice pri g. Tonetu N. Oblaku (6612 St. Clair Ave.) V nedeljo dopoldne je skupna sv. maša ob 10 v cefkvl Sv. Vida. Pred in med mašo bo dana možnost za spoved tistim, ki pridejo iz okolice. Okoličani bodo lahko dobili ceneno okrepčilo opoldanskih urah v brezalkoholni gostilni “Oražem” v Narodnem domu na St. Clair Ave. v bližini cerkve sv. Vida. — Popoldanska akademija se prične točno ob 2:30. Vse udeležence prosimo, da pravočasno zasedejo dvorano. Med odmorom in po akademiji bo odprta bara s pijačo in mrzlimi jedili. Na sj du akademije » vaja, m i govor. Nova skupina Slovencev prihaja v Ameriko Liga Katoliških slovenskih Amerikancev obvešča, da je na a poti nova skupina Slovencev: V tej, skupini so naslednji: Franc Stopar, ki gre v Long Beach, Cal,, važne uvodnike ta teden ■Danes, jutri in v sredo bodo v našem listu posebno važni uvodniki, tikajoči'se volivnih vprašanj« Prečitaj-te jih in potem sodite po svoji vesti. Naid dolžnost je, da vam razložimo važne zadeve, o katerih boste odločevali pri volitvah. Vi pa volite kakor hočete. Vsak državljan je star nad 21 let, torej dovolj zrel, da zna presoditi kandidate »n pereča vprašanja. Torej berite, premislite in volile! -o—-t- teiki komunisti- zdaj pobirajo orožje pri prebivalstvu Ljudje morajo oddati vse, tudi lovsko orožje komunistom Praga. — Policija zdaj zbira orožje po privatnih hišah. Vsak mora oddati orožje, “komunist ali nekomunist in siefer od lovskih pušk do navadnih otroških pištol. Aretacije naroda so še vedno na dnevnem redu. V trgovinah, kjer so odpeljali v jb$o lastnika, Washington, — Ruska prodajna agencija v USA, ki se imenuje Amtorg in njeni uradniki so obtoženi, da se niso hoteli registrirati kot tujski agenti. Aretiranih je pet uradnikov: Zaharov, predsednik agencije, podpredsednika Bagrov in Rebov, blagajnik Ševčenko, tajnik Iščenko in pomožni blagajnik Oglolbin. FBI je že dolgo zasledovala te ljudi, ki so zbiraji gospodarske informacije v Ameriki in kljub vsem svarliohi niso hoteli spoštovati ameriških zako-nov. ; ;, Komunistični voditelji so oditi v zapor Dobili so po pet let,-eden pa 3 leta — Vložili ao pritožbo New York. — Enajst voditeljev ameriške komunistične stranke je bite obsojehih v petek. Deset med njimi jih je dobite poleg zapora tudi denatno globo po deset tisoč -dinarjev. Zaporne kazni so dobili: Robert Thompson, predsednik stranke v New Yorku tri leta, po pet let ječe imajo: Eugene Denis, generalni tajnik, John Williamson, delavski tajnik, Jacob Stachel, tajnik za vzgojo, Benjamin Davis, občinski odbornik v New Yorku, John Gates, urednik Daily Worker-ja, Henry Winston, organizacijski tajnik stranke, Gilbert Geen,predsednik stranke za Illionis, Gus Hall, predsednik stranke za Ohio, Carl Win-jj Težke gospodarske posledice stavke Washington. — Tajnik za trgovino Charles Sawyer je opozoril, da bi v slučaju, da bi se nadaljevala jeklarska stavkh še nadaljnih šest tednov, nad 5 milijonov delavcev bilo brez dela in da bi mnoge manjše tvrdke ostale brez dela in bi bankrotirale. Bito bi na tisoče gospodarskih polomov. Federalni posredovalni urad je sklical novo sejo zastopnikov industrije in delavske unije za dosego sporazuma. Daši izjava trgovskega tajnika nima uradnega značaja, je brez dvoma federalna vlada z objavo teh škodljivih posledic, ki jih je tajnik napovedal, hotela povečati smisel za veliko odgovornost, ki jo imajo zastopniki obeh strank z vsakim dnem podaljšanja stavke. ... o Francozi k nimajo Razne drobne novica iz Clevelanda in to okolico Voinovich izvoljen— Arhitekt George Voinovich, ki ima urad v Shet'and Bldg., je bil izvoljen za predsednika Ohijski zvdzi arhitektov. Mr. Voinovich je bil rojen v Clevelandu lin je dovršil študije v arhitekturi na Carnegie institutu v Pittsburghu. Od 1939 do 1941 je služil v mestni oačrtveni komisiji v Clevelandu. Srebrna poroka— Včeraj se je zbralo v Slovenskem domu na Holmes Ave. številno prijateljev in sorodnikov priljubljenega slovenskega para, Frank in Mary Žnidaršič ter jima priredili prijeten surprise .party ob priliki njune srebrne poroke. Mr. in Mrs. Frank Žnidaršič stanujeta na 724 E. 157. St. Frank vodi v družbi z Ant. Mutecam gostilno na Marqquette Rd. Frank je doma iz vasi Bločice, fara Grahovo, Mary roj. Tanko je >pa doma ite Ribnice. Poročena sta bila, 8. nov. 1924 pri sv. Vidu v Clevelandu. V zakonu so se jima rodili trije otroci, od katerih živita še Mary, ki je ushiž-bena v White Motor Co. in Donna Mae, ki pohaja v farno šolo Marije Vnebovzete. Frank je bil več let agilen predsednik Slovenskega doma na Holmes v prvi vrsti zato, da se odstrani še zadnje, ki so kaj lastovaii, da bodo tako komunisti pobrali vse. Večinoma vsi, ki so bjlj v tej čistki aretirani, šo bili odposlani v delavska taborišča, .največ v rudnike uranija na nemško: postopanjem Janez Vidmar z ženo Franči- pretvezo. ško ih hčerko, ki gredo v Cleveland, 0., ... Obsojeni so ' shieje. sprejeli 7® 118 mote sestaviti v,8de ** sodbo. Predlagali so naj se sqd-fistih razlogov kot njfegovi pred- lljfo™, «™ji . ......................... ni proces uššj^i, naj se izvršitev »tki, ker se namreč ne more spo-^odbe. odloži ali pa nuj se za-trazumeti s socijali; čne novo postopanje, ker s tem’W® “t* razumeti s socijalisti glede povi-» TOuj^nj* Ptoč-to kritja v novih tak- P _ ^ n.................... .niso mejo. Za te rudnike vlada ne Sodnik je vse predloge zavrnil, branili iz svobode. Zato sojih more dobiti dovolj delavcev, za-j:Hlvgene Denis je dal daljšo izja- odpeljali v zapbr. čestitamo k n j ki ter jima Frank ma kličemo: še na ihno-ga leta zd/avja in sreče Vabilo na sejo— \ K'ub Ljubljana vabi članstvo na sejo jutri večef ob 7:30 to jih šiloma vlači iz hiš in po-Yo, s katero je napadal, sodbo, j Sedaj g0 g«*, je trije člani v navadne prostore ha Reciter šilja v rudnike pod to ali ono' Sodnik je zavrnil tudi predlog, glavnega odbora komunistične A”“ j da bi se obsojenci med pritožbo stranke na svobodi. Policija obiskuje kavarne gostilne ter ustavlja ljudi na ce- ZIDANO HIŠO BODO PREREZALI NA DVOJE, Emerik širok, ki gre v Dalton, sth. Kdor se ne izkaže, da je Wis., nekje zaposlen, ga zapišejo in DA BO VSAK KONEC ZA ENO DRUŽINO Roza širok, ki gre v Dalton, pride na yrsto pri prihodnji čist Mrs. Percy Morgan ima v Prepeljali bodo polovico hiše Wis., |ki. Komunisti so namreč spre- Hunting Valley, blizu Clevelan- z 4 spalnicami in vsemi drugi- Alojzij Rus, ki gre v Cleveland, jeli postavo, po kateri lahko vr- da veliko hišo z 11 spalnimi so- Ohio, Stanslav Marin, Creek, O., Ferdinand Gospodariš, ki gre Cleveland, O, Mara Schiffrer, ki gre v Chicago, 111., Stanislav Zakrajšek z ženo Darinko, ki gresta v Wadsworth, Ohio, Štefan Hitlop, ki gre v Wv teroliet, Michigan, ' Bojan Maršič, ki gre v Cleveland, Ohio, Ivan Farkaš z ženo Elizabeto in hčerkama Marijo in Heleno, ki gredo v Kirkwood, Mo., Terezija Dokler, ki gre v New York, Marija Penič s sinovoma Rudolf in Rajko, k gredo v Forrest City, Penna. žejo v ječo vsakega, ki ne dela. v Rock Kaj je pa “delo” — določijo komunisti. Naš diplomat iznan iz ČehosMke Washngton. — češkoslovaška komunistična vlada je aretirala uslužbenca pri vojnem atašeju batei. Je vse prevelika zanjo, zato je sklenila, da jo bo dala prerezati na dvoje. En konec*bo še ostal na starem mestu, en ko. nec bodo pa prepeljali 2,Q00 čevljev daleč na zemljo njenega sina, kjer bo služila svojim namenom kot popolna hiša. mi sobami na 80 akrov kompleti, kjer bo še vedimo dovolj velika za prilično družino. Delo vodi airhitekt Little, ki pravi, da bo treba vsako hišo na prerezani strani lepo zapreti in nobeni se ne bo niti poznalo, da je fo Geneva, Ohio. 7 tednov star ho- Ave. Plačajmo asesment— Jutri bo 25. dan’ v mesecu, ko društveni tajniki in tajnice pobirajo asesment do članstva. Vsak društvenik naj pazi, da bo imel’ pri svojem društvu asesment plačan. Družina Ovnii— Ovničevi, ki jim je umrla ljubljena mama na poti v Ameriko, Grohnu v Nemčiji, so prišli in se naselili pri svojih sponzorjih in dobrotnikih Mr. in Mrs. Anthony Candella, Rt. 1, samo en del hiše. ^HHIRazne najnovejše svetovne vesti Issaac Patach-a. Oba sta obto-| LONDON, ANGLIJA. — Ameriški diplomatski zbor v Ev-žena, da sta vohunila v korist, ropi ima svoja posvetovanja v Londonu. Na dnevnem redu Bta USA. Naša ambasada je takoj demantirala vesti kot neutemeljene. Poročila povedo, da je češkoslovaška to storila iz maščevanja, ker je propadla v tekmi sedež v varnostnem svetu dve konferenci. Zborujejo na prvi konferenci USA ambasadorji in ministri za zapadno Evropo, na drugi pa naši diplomati v vzhodni Evropi. Predmet posvetovanj je v največji tajnosti. * « * PRAGA, ČEHOSLOVAŠKA. — Čehoslovaška komunistična vlada je izgnala 11 uslužbencev titovskega poslanstva v Pragi z Zveze Narodov. Pričakujejo, da utemeljitvijo, da je to plačilo za Titovo postopanje s češkim diplo- bo USA izgnala kakega češkoslo- Liga prosi naj se javijo tisti, vaskega diplomata, ki bi mogli sprejeti še kakega begunca ali begunsko družino pod streho. Vsa pojasnila, daje: Liga kat. slov. Amerikancev 10316 Barrett Ave., Cleveland 8, Ohio. Telefon 6887. Nova avstrijska vlada Dunaj, Avstrija. — Krščansko demokratska Stranka bo zopet prevzela vodstvo vlade v Av-atriji. Novi kancler bo predsednik stranke ing. Figi. Poizvedovalni kotKek Helena Galle, Klagenfurt, Ga-belsbergerstrasse 15 — I, Austria išče svojo sorodnico Tren-zi Pirnat hčerko Antona Pirnata, ki je umrl približno pred 28 leti. Svoj čas je služil pri mestni cestni železnici v Ljubljani. Kdor bi kaj vedel kje sedaj živi Trenzi Pirnat naj bo tako dober, da to sporoči Heleni Galle na gornji naslov. matskim osobjem v Belgradu. Vprizorila je ob enem proces radi vohunjenja v korist Združenih Držav. Izgleda, da komunistična češka vlada uporablja svoj poraz v Zvezi Narodov zato, da bi se znebila vseh neprijetnih ljudi na uradnih položajih. r • • WASHINGTON. — Federalna vlada je odredila, da se mora zmanjšati promet na vseh progah, kjer železniški stroji uporabljajo premog kot kurivo, za 25%, že nimajo žežlezniška podjetja več kot za 25 dni premoga na zalogi, , • • « WASHINGTON. — Pogajanja med premogarsko unijo in podjetniki so se prekinila. Ni videti nikake druge pomoči iz težke zagate, kot posredovanje federalne vlade. Tudi pogajanja v jeklarski stavki, ki jih je zahtevala federalna posredovalna komisija, niso rodila nikakega uspeha. mogočnim drugim ljubljenemu paru, Mary Znidaršič^udi mi ijiju sre vorojenček je srečno prestal vožnjo z. letalom in je sedaj v nežni skrbi Mrs. Candella. NOVI GROBOVI Jožef Thomas Danes zjutraj, v ponedeljek, bo pogreb Jožef-a Thomas. Pogrebne molitve bodo v cerkvi St. Maron’s na Carnegie Ave. in E. 14. St. Pokojni je bil rodom iz Aiteneet, Lebanon, poprej Sirija. Stanoval je na 6801 Edna Ave. Bil je 7 mesecev bolan. Doživel je starost 60 let. Za njim žalujejo žena Sarah 6 otrok, 3 vnuki in sestra. Pogreb oskrbuje GrdmoY pogrebni zavod, pokopan pa bo na ilisču 1 pokopali! Kalvarija. -0- BUENA VISTA, Pa. — Dne 7. oktobra je umrla Johanna Mihelčič, stara 63 let, rojena v vasi Mali otok pri Postojni,.v tej naselbini 42 let. Zapušča moža Franka, dva sinova, dve poročeni 'hčeri. *=*■ AMEjuBKA DOHOVUni, OCTOBER 24, 1938 m haboCmh/ Za Zed. država $8A0 na leto; za pol Ute 81.00; m Sotrt leta $3.00. Za Kanado ta sploh aa dežele izven Zed. držav $10.00 na Uto, Za pol late $8.00, za 8 meaec« OCTOBER m m m n m ni ar i 2345678 9 10 11 12 13 1415 16 17 18 19 20 21 22 %% 25 26 27* 29 9MA SUBSCRIPTION RATES United State* $8.60 par year; 86.00 for 6 months; $8DO for 6 months. Csasds and all other coon-tries outside United States $10 per year. $6 for 6 mouths, $8JO for 8 jnonthft. ^ w tm r«* Otti* M No. 208 Mon., Oct. 24, 1948 Dobro gospodarstvo imajo v Euclidu V sosednem Euclidu je za župana mož, ki je zgled dobrega gospodarstva, pravega, nesebičnega vodstva, kateremu je pri srcu blagor iti napredek mesta. Ta mož je Kenneth J. Sims, ki župani Euclidu že 12 let in ki bo 8. novembra iz voljen gotovo z največjo večino v 7. termin. Župan Sims je dal Euclidu to, kar je pričakovati od dobrega župana. Takrat, ko je bil Mr. Sims izvoljen prvič, je bilo mesto na robu propada, vladala je korupcija in zavoženo gospodarstvo je pustilo mestu dolg, kakršnega ni imelo nobeno drtir stavko ter o v Zed. d; med deltv m l adjov v* med ter s tem postavila v nevarnost skoro vso ekoao-državah. In ako ne bo priSlo kmalu do poravna- „_________ iv«i in industrijo, bo 1. deoambra brez dela v Ameriki 5,000,000 delavcev in te na uluz dveh oseb, samo dveft oseb. Mi ne kritiziramo ne te ne one strani, ampak prepuščamo prizadetim, da te poravnajo ter nitprsčijo nevarnost nove depresije. Kar bi mi radi pokazali je to, da ima pravo moč danes v Ameriki — organizirano delavstvo. Naj se te svoje moči zaveda in veseli, ampak naj jo uporabi pametno v korist sebi, pa tudi v korist vsej deželi. Pebivalstvo Zed. držav ne sestoji samo iz organiziranega delavstva v unijah, ampak iz raznih slojev, ki morajo tudi živeti, pa ki nimajo prilike biti organizirani v unijah. ............................................tu**«****« Je tako: kar imaš, j* tvoje, tukaj ni nobene OZNE, ki bi te zasledovala, pa tudi ljudje tukaj druf drugega n« ovajajo zaradi političnega prepričanja kakor se to, žal, dogaja vaak dan v »tari domovini* Pozdravljeni! Zapužar. hi. Vmea je hreščal radio in neT Juretu te obudijo stari spomini Joliet, 111. — Vračajoč se iz parka, mi veli Jure: “Pojdi z menoj, bova malo grla zmočili.” Šla sva na Hickory in tam v gostilni stisnila vsak par kozarcev pive. Sedela sva pri bari in med seboj kramljala. Za baro so bili še ihnogi drugi. Nekateri glasni, nekateri bolj ti- Žapadii bondi so znašali ogromno vsoto $1,500,000, kar je strahovita vsota, ako pomislimo da je štelo takrat mesto komaj 13,000 prebivalcev. Tako gospodarstvo je prevzel Mr. Sims pred 12, leti. In danes, ko šteje mesto skoro 40,000 prebivalcev, torej mnogo večja odgovornost za župana kot pred 12 leti, je vendar župan Sims s previdnim gospodarstvom zmanjšal dolg za skoro $2,000,000, v istem času pa zmanjšal davčno mero tako, da se Euclid ponaša z najmanjšo davčno mero Euclid se tudi porfaša z najboljšo postrežbo, ki jo da kakšno mesto svojemu meščanstvu. Smeti in odputki pobira mesto regularno, ceste so lepe in dobro tlakovane, ulična razsvetljava najbolj moderna v tem delu države. Ravno vsled dobrega mestnega gospodarstva, splošnih ugodnosti in pripravne lege, to so vzroki, da so privabili toliko novih industrij v Euclid. Nobeno mesto v tem ojtraju se ne more ponašati s tem. Euclid je tudi znan v okraju po tem, da ni tam nobenega raketirstva,”ni nobenih hazardnih igralnic, kjer hi obirali za težko prislužene denarje naivne žrtve. Sedanja administracija v Euclidu je vedno rada pomagala s posredovanjem, kadar je nastal kje nesporazum med delavstvom in vodstvi tovaren. V marsikaterem slučaju je Sims sam posredoval in preprečil stavko. Zares, treba je zmožnega in vestnega človeka, da stori delo, kakor ga je storil Sims v Euclidu. Prepričani smo, da bodo državljani v Euclidu ponovno izvolili Simsa za župana. Dobro vedo, kaj imajo v njem in takega hočejo še imeti v vodstvu mestne administracije. Euclid bo obdržal Simsa! Kovačič iz 23. varde Mestni odbornik, ki zastopa 23. vardo, je že dolgo let naš vrl Edward J. Kovačič. Vsak, ki ga že pozna, dobro ve, da je bil Eddie vedno mož na mestu, da je vedno skušal ustreči vsakemu, ako je le mogel, da je vedno gledal in se boril za boljšo 23. vardo. Mr. Kovačič zopet kandidira v mestno zbornico in kot nam zagotavljajo ljudje v 23. vardi, bo zopet izvoljen in sicer še z večjim številom glasov, kot še kdaj poprej. Prav je tako! S tem bodo državljani 23. varde pokazali, da znajo ceniti delo svojega neumornega zastopnika. S tem mu bodo pokazali, da se ni trudil zastonj, ampak da znajo volivci upoštevati njegovo delo za vardo. Edward J. Kovačič naj tudi prihodnji dve leti zastopa 23. vardo v mestni zbornici! ‘'Remember what you said ti ’* • me ••• 1 i' _ That you will always love only enega'ali drugega Be je omenil. Pač stara in prva ljubeaen, ki "pravijo, da se o-hladi, ne ur javi pa nikoli. Jesen j« nae objela. Grabimo listje po vrtovih in »tega požigamo, da na bo toliko za čistiti spomladi. Naši Vrtovi so bili letoe nam dobri. Leto ni bilo presuho, nato smo imeli vsi do. volj vrtne zelenjave. Posebno je obrodil tomatoes, solata in drugo. Gospodinje so napolni-ne svoje “kašče”’ za zimo vsem. Posebno leto je bilo v tej okolici letos za hruške in neka ■ tera jabolka. Kar šibilo se je, tako polno je bilo. V teh dolgih pustih večerih si preganjamo dolg čas s čita-njem' Ameriške Domovine. Iz Ohkage pa je nas založil John Jerič z zanimivimi Baragovimi knjigami. Potem imamo še vsak teden Amertkanskega Slovenca, ali Glasilo KSKJ. Dolg čas nam ni. Za preganjanje dolge-ga časa imamo pa še druge pri. pom očke,.ki jih imamo v spod-hjih št uk ih. Tako, da kadar Kdo ima zares moč v Ameriki Po deželi slišimo v delavskih slojih glas, da je Taft-Hartley delavska postava zasužnjila delavca, ki da mora biti pokoren kapitalistom. Delavski voditelji so zagrozili, da bodo delali na to, da porazijo pri prihodnjih volitvah vse tiste, ki so glasovali za tisto postavo. Ampak če pogledamo malo okrog sebe, bomo videli, da ima kapital toliko moči nad delavcem kot jo ima novorojeno dete nad svojo materjo. Moč v Ameriki ima danes samo organizirano delavstvo, to se pravi: delavski voditelji. Kar poglejmo stavke v dveh največjih in najvažnejših industrijah v Ameriki, v premogarski in jeklarski. John L. Lewis, vodja unije premogarjev in Philip Murray, vodja unije jeklarskih delavcev, sta tekla: stavka bo in stavka je. Jeklarne in lastniki premogovnikov so rekli: stavke ne bo in po- glejmo, kdo se je zmenil za njih besede. Lewis m Murray, gori Katki. Pevka na radio, dve preprosti osebi v Ameriki, sta poklicala svoje delavce Jure me je pogledal in iz obraza sem mu bral, da je hote! reči, to pa tudi meni malo velja. “Ta pa dobro poje,”, velku. “Se precej. Nam 'starim fantom pa spomine obuja” “Kaj si tudi ti kake obljube delal in dajal?” “Well, kdo jih pa ne?” me šegavo pogleda Jure. Nekaj časa molči in se je nemo gledal v ogledalu p reli o bare. Nato se pa obrne proti meni in začne: “Tone, ali veš, kje je Gornja Lokvica?” “Kpj bi ne vedel, kolikokrat sem bil tam. Tam je bil doma stari pokojni Nemanič, pokojni Stonič in še mnogi drugi. Lepa vas je Lokvka. Dosti junakov je dala in dobrih mož. “Pa tudi lepa in dobra dekleta j« imela Lokvica,” je pristavil Jure, in nadaljeval: “Tam som več let zahajal h lepi Katki, ki me je tako sladko pogledavala in se mi smejala, kakor angel. Kakor ta le danes na radio, tako je ona meni šepetala, ko sem odhajal pred 58 leti: “Jure ne pozabi me!” “To so pa lepi in sladki spomini,” pristavim. “Bogme so,” odvrne Jure. “In kaj je bilo s Katko? .Je tam ostala?” “Tam, tam, je ostala. Nekaj časa sva si pisala, potmi se je ustavilo. Starši so jo omožili na neki grunt. Jaz pa sen: se zagledal v drugo Katko. Ampak ona Katka je bila lepa in dobra dekle. Kako je znala lepo peti. Pa prijslzna je bila. Ko sem tako le ob večerih na tiho prispel pod okence sva sladko kramljala in delala načrte. Pa ne misli, da je bilo kaj nepravilnega. Katka je bila poštena. Ostala mi je v opominu.” “Well, lepi spomini so kakor baham, ali ne? — velim. "Da, da,” odvrne Jure. laprasuila sva kupice in odšla ven. Jure je krenil proti wojsettu domu, jaz pa proti mojemu. Mod potjo sem premišljeval o Juretu in tisti nje- jo je 'pritosta lokranjca, kako je? Dobim ve sel odgovor: “Živi se!” *■.. Tone s hriba. -------o----— Beseda od nekod Odnošaji med Jugoslavijo in USA se izboljšujejo. Ako ni vse to kak komunistični trik, moram to z veseljem pozdraviti. Opozoriti pa bi bilo treba našega generalnega poštnega mojstra v Washingtonu, da naj poštnino za naše pakete v Jugoslavijo zniža. Zakaj je poštnina zh pakete v Jugoslavijo tako visoka in zakaj poštnina za pakete v bivše sovražne dežele napol nižja, V svojem manifestu poroča neki Louis Adamič, pri krstu —saj je bil krščen, je dobil i-me Alojzij — o žalostnem-položaju v Jugoslaviji in obeta posvetiti svoje moči napredku — domovine. Bravo, Lojzek! Stori svoje in glej, da se ne bo v nesrečni deželi tako neusmiljeno in bedasto gospodarilo in mnogobrojnim komisijam tako visokih dijet plačevalo, kakor sedaj, če pa prideš domov, boš vseeno v lej« vili nad Tržičem spal, ki je bila nekemu tovarnarju odvzeta. Iz Ljubljane se izganja stare, po 30 let tam stanujoče uradnike iz stanovanj na deželo, da bodo imeli, najbrže — več “fri-šnega lufta.” Lojzek, spametuj se, saj je tudi Etbin postal bolj miren in premišljuje sedaj o lepih top-ničarskih konjičkih in svetli c. in kr. sabljici. Pa saj tudi plača pod kraljevo vlado ni bila slaba. Se je že živelo. . . Eno višjih ničel imate pa neki v Clevelandu. Saj je ne poznam, le škoda, da je neke vrste glavni bizon, za katerim letajo razna potrebna budala. Gospodje, nočem reči, da ni treba piti, ampak svetujem: »treznite se! (Kdor noče biti gospod, naj bo pa tovariš). — Slava delu, slava pa tudi našim sotrpinom delavcem, ki si z žuljavimi rokami služijo svoj kruh. Vendar jim pa nihče s slo ne jemlje njihovega premoženja, ako ga kaj imajo, nihče jih ne sili na suženjsko pa jo ■ udarniško delo. V tej deželi Razno iz Loraina Lorain, O.—Pri družini Mr. in Mn. Michael Rutar ml. 1*764 B. 84 St., so ae oglasile rojenice ter jim pustile za spomin krepkega sinka, prvorojenca. Vse je zdravo in veselo. Mr. in Mrs. Michael Rutar sta tem postala stari ata in stara mama. Materino dekliško ime je bilo Alice Debevec iz 1733 B. 32. St. hči splošno znanih in spoštovanih Mr. in Mrs. Fr. Debevec, doma iz Begunj pri Cerknici, to se pravi: iz slavne Menišije. Tako sta tudi ona dva postala granpa in granny. France mi je že pred enim mesecem daroval na ta račun dve cigari, to se pravi, na čast prvega sinkota svoje hčerke. Uganka mi je, kako je France pogruntal, tla bo sin. Seveda, saj je bil od mladega silno brihtne glavice, kakor ga mi je zatožil urednik Jack. Naše iskrene čestitke in dobro srečo na vse strani! Miss Anna Polutnik iz Lo-. raina, ki se je ponesrečila na zgoreli ladji Noronic 17. septembra v Torontu, je zdaj u-radno proglašena za pogrešano. Tudi Lorainčan Joe Thomas je štet med pogrešanimi. Glasom Rdečega križa so sedaj uradno proglasili za pogrešane 14 oseb. Dva druga iz Loraina, ki sta se tudi ponesrečila na tisti ladji, Miss Ann Dur java in John Nowacki, sta bila pa spoznana in njiju trupli prepeljani v Lorain za pokop. Lorainčan Bob Adamson, ki se je takrat močno opekel po životu, se še vedno nahaja v bolnišnici v Torontu. Pozdrav vsem naročnikom tega Ihta, Louis Balant. NASA MICKA IMA TUD BESEDO Joh, joh, ali veste, deklici, da naš rona! če vam pa rečem, da rona! Ampak ne smete misliti, da rona, kžkor pravimo, če se napije mošta ali jabolčnika. Ne, tisto ne, čeprav je i-mel oni dan, hude popadke, ko mu je dal Krkotov Tone sladkega mošta. Kadar pa naš kaj takega zaleze, ne pozna nobene mere. Je bolj sladke sort-', ta naš gospodar. Tisto, kar imam v mislih zastran ronanja je pa to, da je naš zašvejdral naravnost v politiko. Potem pa že veste, kako je pri hiši kadar je gospodar enkrat do ušes v politiki. Ob vse bomo, vam rečem, saj politika je samo za bogate, da se bige-eajo ž njo za kratek čas in nič ne delajo. Odkar je naš v politiki ga skoro ni za prenašat. Same velike stvari mu rojijo po glavi. Na prste računa, kaj vse bo napravil, če bo izvoljen. In ker ga nihče drugi noče poslušati ga moram jaz. V sink gledam in čepinje pomivam, oni pa pri mizi sedi in grozno študirano govori, kaj bodo vse napravili, kadar bodo izvoljeni. Zares, kot pravi politikarji. Samo če bi vtaknil še cigaro v usta in jo pol žvečil, pol pa kadil, pa bi bil kot so vsi taki. Poslušala sem ga in iz njego- Sestanek Slovencev v Angliji Med važne dogodke življenja Slovencev - emigrantov v Veliki Britaniji, moramo zabeleži- « klanjamo- Vodi ms neugas- ti sestanek Slovencev iz vseh delov otoka, pri katerem sestanku je bilo ustanovljeno Slovensko društvo po zgledu ostalih Slovencev, ki jih je usoda življenja in božja Previdnost razkropila po vsej zemeljski obli. že v soboto 30. julija so začeli v jutranjih urah prihajati v poljski klub na 77 Lancaster Gate v Londonu, kjer se je sestanek vršil, prvi udeleženci ter prihajali cel dan, tako da proti večeru nas je bilo že okrog 100. To je bi;lo venelo snidenje, prav prisrčno domače razpoloženje, ko so se mnogi znanci in znanke po odhodu iz raznih taborišč civilnih in vojaških, po 2 letih zopet sestali skupaj, kot ena velika slovenska družina. Okrog 8 zvečer je v dvorani poljskega kluba č g. Kunstelj, kateri ima največ zaslug pri u-stanovitvi društva, v prav lepem govoru pozdravil vse navzoče ter dal besedo najstarejšemu emigrantu Slovencu v Angliji, č. g. dr. Kuhar Alojziju, ki je nekako sledeče povedal: Verjemite mi, da lansko leto, ko sem prišel skupaj s prvimi Slovenci, slišal po dolgih Istih spet domačo pesem pri sv. maši, zunaj na prostem, sem se razjokal. Prav isto se mi je dogodilo v mojem srcu tudi danes, ko vidim pred seboj to živo zdravo slovensko mladino in odrasle starejše, ki so kljub viharju v domovini in v valovih tujine zunaj domovine ostali zvesti Bogu in domovini Danes moramo počastiti našo skupnost, ko ste se v tako lepem številu zbrali z vseh strani. Taka jeklena povezanost in medsebojno zaupanj« naj nas navdaja tudi potem, ko se vrnemo domov. Pred 20 Jeti sem si želel v tujini srečati Slovenca, kogarkoli že, vseeno h kateri stranki pripada. In našel sera ga in bila sva prijatelja, čeprav sva ugotovila? da nisva sedela na istih stolih. Po telefonskem imeniku sva nato našla še tretjega Slovenca. Mi bomo s tako skupnostjo počastili vse one žrtve, ki so bile dane in katerim ijivo upanje, da se borno vrnili v domovino. — Prav je, da vsak s svojo glavo misli, toda v e-nem pravcu smo vsi enotni: pravcu Križa, v katerem se je razvijal slovenski narod. Po poti Križa bomo Skupno korakali z teto mislijo v srcu, za našo domovino, da ne bomo po vrnitvi prinesli s seboj razprtije, ampak skupnost. Z viharnim ploskanjem in o-dolbgavanjem je bil ta govor sprejet. Po končanem govoru je bil prost razgovor in kar povsod predstavlja Slovenca, to je naša pesem. 8 pesmijo: “Hej Slovenci,” “En starček je živel,” KolTcor kapljic tol’ko let,” ‘1A1’ me boš kaj rad« imela” in mnogo drugih ljubkih narodnih ipesmi je odmevalo po dvorani ter (bilo jasna priča, da srno Slovenci še živ, zdrav in vesel nairod. Med pesmijo je vedno tudi kakšna šaljiva padla vmes, seveda so si tudi pripovedovali znanci drug drugemu razna doživetja pri delu. Kmetski delavci so hvalili in grajali delo na poljih, tovarniški zopet, kako je v tovarni, rudarji koliko premoga ali kamna ven skoplješ, koliko zaslužiš, koliko te Anglež okrog prinese pri plači itd. Dekleta so tarnala o slabih plačah v tovarni, ki so za’ ženske res zelo nizke itd. Pa tudi o morebitnih ženiti)ah ni manjkalo pogovora. Okrog 11 zvečer smo se podali k počitku po raznih sobah IMS m 8 urad.) vib besckl posnsla, kako strašno fletao nam bo, kadar bc izvoljen. Sprva sem »e namdrai-la tisti njegovi politiki, ampak ko je pa le govoril in govoril, me je pa ž* pretental. Saj govoriti pa zna, da se reče. Nu, sai če ne bi znal, pa bi me ne bil premotil, da sem ga vzela, saj veste. Naj reče on kar če. Torej če bo vse tako lepo, kakor on pravi da bo, je začelo tudi v moji drobni glavici šjpegati sonce in sam si rekla: Micka, kaj se ve, morda pa samo še tega manjka, da boi gospa. Jej, jej, vidiš, pa se ti bo le izpolnilo, kar M si tako strašno ždela, da bi bila gospa na vse strani, -kakor takrat, ko sl bila v Kanadi na obisku. Bogati borno in gospa bom in naš mi bo gotovo kupil kak luštkan' avtomobilček. Saj žlajfati me je že naučil, drugo pa menda kar samo pride. Nisem se mogla premagati, da sem se vsa sladka, kot kakšna mlada mucka, obrnila do njega in ga vprašala: “Kaj ne, dosti ti bo neslo zdaj, ko si v politiki? Koliko ti bodo pa dali, če boš izvoljen? Saj vem, celo našega guvemreja Franceta boš posekaj *a w*kaj tisočakov. Veš, nič ne bom godrnjala, če boš moral vsak večer letati po mitingah. Seveda, taki možje morajo,'ki skrbijo za narod. Veliko boš moral žrtvovati za druge, pa saj ne boš zastonj. Koliko, praviš, da ti bo neslo na leto keša?” Naš me pa debelo gleda, nekajkrat prev debelo požre in potem razodene: “Saj nisem rekel, da mi bo kaj neslo. Nič mi ne bo neslo, še stroške bom imel zraven, pa delo in skrbi, pa vse zastonj. Ampak pomisli, Micka, čast, čast! Saj ti bodo ženske |z dna srca nevoš-ljive, ki boš žena moža, ki je bil izvoljen v okrajno komisijo. Bojim se, da se boš prevzela, ki nisi vajena takih visokih časti. Le vesela bodi, da sem te pobral, «U boš zdaj tako spoštovana in čaščena na vse strani!” Tako'mi je govoril. Odpirala sem usta, ki imam res tako prijazna in vedno na streh, takrat pa niso bile, in sem skušala, da bi mu segla v besedo. Pa mi ni dal, da je končal. Potem je nehal in -menda pričakoval, da mu bom padla okrog vratu, ga kušnila na oba kraja ter ga grlila in sladkal«. Pa ga nisem, vam rečem, dekliči. Ob sink sem uprla obe roki ter mu povedala, niaj si -tisto čast zatakne za klobuk, ali kamor hoče, čast in tisto komisijo, v katero rona. Amlpak to naj si zapomni, sem zrasla in povzdignila glas, če bomo zaradi te politike, ki mu ne bo nič prinesla, ob bajto, naj se kar pripravi. Uh! On pa nazaj, da me ženske ne zastophno nič in da je neumen, če mi je kaj povedal, ki se toliko razumem na politiko, kot naše zlate ribice, ki jih imamo na kurji ajmoht. Potom sem pa jaz, ki sem krotka in vedno prva odneham, odvežala predpasnik, ki si ga privežem pri pomivanju, ga zvila ter treščila vanj in stekla v svoje pribažaliče v spalnico. Tam sem ma!o pobr-cala, malo pojokcala in — tako dalje. Potem lili je pa on . pnčasi razložil, da ne bo tako hudo, da >, so ga res deli na glasovnico za čarter okrajne komisije in mi je’obljubil, ako bom zanj agitirala, on Židan facanetelček, kakršne prodaja ta tam čez cesto Maršičeva Micka in Rusova Francka. Ej, saj sem vedela, da me bo pretental in da bo po njegovem. Kakor vselej. Zastran ljubega miru sem mu obljubila, da bom glasovala zanj in še drugim rekla, da naj, da bo ys«j enkrat gmah. Bi rada videla, kaj bo, če bo v tisti komisiji. Da se mu 1« če, kaj s*,dekliči 1 Da bi mu le n« akodvalo, ki se tako ženei r "" xnsRiSm dojtovots. OCTOBER 84, 1949 ZBEGANO GNEZDO POVEST CVETA STOJANOVA S poljubom bi, Takrat je bila Mina pri temu izpila z obraza muko, ki ga bi na počitnicah- Ko ae je vr-je pačila. Pomislila je na nje-1 nila, mi je pripovedovala o te-gove krute roke, ki so bile edi- bi, o teti Mari in o vajinem do- no, česar na Mateju ni ljubila. Prijemale in stiskale so jo kakor klešče. Iz teli misli' jo je zbudil Matejev glas, ki jo je poklical: “Agata, Agata! Ti mene nimaš rada. Molči! To vem, kakor vem, da me nihče nima rad in da me nikoli nihče ni rad imel. Kot majhen deček sem že čutil, da seen v; napotje iw odveč, šibak m zapostavljen, čeprav sem bil najstarejši. Ker me je to bolelo, sem se skušal kazati močnega. To se je končalo ali z mojo nerodnostjo ali s tihim posmehom drugih. Hotel sem biti v svoji moškosti in moči prvi, dosegel sem vedno zadnje mesto, To se mi je zajedli) v dušo. Ko sem nekoč hotel braniti Mino, ki so jo napadli otroci, ko sva šla iz šole, sem zavihtel torbo, da bi udaril fanta, ki je suval Mino. Udaril sem pa z vso silo po glavi Mino, ki sam jo tako neizmerno ljubil. Vem, to me spremlja še danes. Kasneje v gimnaziji, ko so me občudovali zaradi mojega znanja kakor čudo, sem se zaljubil. V prav tisto dekle se je zaljulbil moj sošolec, .povprečen fant. Ni bil lepši od mene, ni bil sposobnejši, ni bil iz družine, ki' bi bila našo prekašala. Dekle je mene odbilo in ljubilo njega. Takrat sem začel opuščati šolo in se klatiti po predmestnih krčmah. Gimnazijo sem končal kljub temu popivanju s samimi odličnimi. Šel sem na visoko šolo na Dunaj . Tam sem popival in delal za druge, ki so iz mojega della črpali izpite, jaz pa denar za pijačo. Hotel sem ...... mu. Zasanjal sem o tem domu in sanjal o obeh, da bi vaju videl in spoznal. V mislih sem živel pri vama tako, da sva se z Mino venomer pogovarjala le o vaju. Ko sem vaju nenadoma zagledal v kavami, sem ves iz sebe zaklical: ‘Agata, ti boš moja žena!’ Tisto noč nisem spal, drugi dan sem vstal zares močan in prerojen. Tretji dan sem se odjpeljal in začel delati izpite. Šlo je kakor naročeno. Na Dunaju nisem vzdržal, moral sem te videti. Tedaj si mf (povedala, da si že oddana. A tedaj sem bil od misli nate močan. Tudi če bi mi bila rekla, da si mrtva, ne le oddana, bi te bil oživil, zato sem ti dejal: Moja boš.” Takrat je potikalo na vrata. Nežka je klicala k zajtrku. Matej se je olzirl po sobi, kakor da je na drugem svetu; njegove roke so popustile. Matej je počasi .vstal in odstrl zavese, da je v sobo stopil dan, in počasi Otroka sta 1*49 MOV. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV ( mali ta večer. Naš dušni pa-1 kaj močno obdai/čenb. Ženske ■tir č. g. Nace je praznoval ta'so tu bolj slabo plačane, največ dan »voj god. Dekle v narodni ] dva do triJp^Ps hrano vred lody Pilots orkester. DECEMBER 26.—Društvo Modern Crusaders št. 46 SDZ priredi božični ples v SDD na Waterloo Rd.— igra Vadnal orkester. I960 JANUARY 29.—Društvo Modern Crjjsa- NOVEMBER 5, —Kegljaška skupina društva Kras št. 8 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Avc. Igra So-kach-Habat orkester. 11.—Modem Crusaders Bowl, ers ples v SDD na Waterloo Rd.; igra Pinoff orkester. ' 12. — Federacija Slovenske ders št. 466- S© plesna veselica moške zveze priredi plssno ve- v SDD na Waterloo Rd.—igra noši je izročila gospodu lep šopek nageljnov in roženkrav-ta v znak hvaležnosti za njego-nadčloveško požrtvovalno delo, ki ga opravlja v dušno korist Slovencev. Izrekla mu je v prav lepih besedah čestitko, kateri so se pridružili še drugi. Bodi na tern mestu g. Ignaciju izrečena prisrčna zahvala. Bog nam ga ohrani še dolgo let med nami, tudi pozneje v domovini 8elico v Slovenskem domu ns Holmes Ave. 12. — Društvo Kraljica Mir« št. 24 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem do- Vadnal orkester. FEBRUAR 4.—Društvo France Prešeren St. 17 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. mu na 80. cesti. Igrali bo Me- Pete Sraick orkester. Takrat sem spoznal sošolko seserte Mine, tudi njo sem ljubil. Tudi ona me je ljubila. Komaj sem Občutil srečo, je padla v roke mojemu bratu Francetu in jo je onečastil. Takrat sem obupal nad žensko, Fran-eeta pa občudoval, namesto da bi ga bil zaničeval. Spoznal sem, da me življenje prehiteva. Nato sem šel k vojakom. Služba v podmornicah je iz mene ustvarila brffilbiržnega samotarja. Vznemirjale me niso ne granate ne šrapneli ne-bombe. Ko se je končala vojska, smo se našli vsi zdravi doma. Imeli Pa so pred menoj skrivnost, ki se mi je sama polagoma odkrila. Dva najmlajša brata, Ton-četa in Franceta, je vojska moralno popolnoma ubila. Franceta še najbolj. Čeprav je Tonče profesor kakor jaz, je njegovo življenje ubit lonec. Zapustil sem domače in šel na Dunaj, da končam. Študiral sem—izpitov nisem delal, 'moje življenje se mi je zdelo odiveč. Leta so tekla, imeli so me za zgubljenega študenta-__________ i' WlTAMINtf ■MMmš ImI gsm ti«* V BLAG SPOMIN ENO IN TRIDESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA John Modic U je v Boga uspel veino spanje Sne 26. oktobra 1918. Eno in trideset let je Se minulo odkar zapustil si naš dom, ko od nas Te je ločila na božji klic nemila smrt. Dragi soprog in ljubljeni oče, na Tvoj grob danes spomini hite, večni Bog Ti deli plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: i KAROLINA MODIC, soproga; > HČERE in SINOVI. Cleveland, O., 24. okt. 1949. SESTANEK SLOVENCEV V ANGLIJI (Nadaljevanje s 2. strani) kluba, velika večina v sosednjem poljskem kubu, oddaljenem 10 minut od kluba, v katerem se je vršilo zborovanje. Drugi dan, v nedeljo 31. julija, je bila v Tyburn Convent (9 Hyde Park Place, London, W. 2), ob 11. uri sv. maša, katero je opravil g. župnik Kunstelj. Prav veselo so odmevale slovenske pesmi v tem svetem kraju, kjer je nad 10 mučencev Angležev v letih 1525-1558 dalj svoje življenje za svoje katoliško prepričanje ter izkazalo zvestobo Kristusu, ne kralju. Med njimi so bili tu umorjeni znani cerkveni učeni jaki sv. Tomaž Moore, škof sv. Janez Fisher, pa .tuidi ogromno število preprostega ljudstva je date tu svoje življenje radi zvestobe Kristusu in paipežu. Še danes se vidijo mučilni stebri in vislice, kjer so ti junaki umirali,., , kih svetih krajev je bilo pri has rojenih od leta 1941 in dejanja mučeništva se dogajajo še danes doma. Prav ganljiv na te dogodke je bil govor g. župnika, ki nas je vzpodbujal k -zvestobi Kristusovim praivi krščanski lju- Kdor zagovarja komunistična načela in kdor nasprotuje Kristusovim in demokratskim načelom, tak seveda ne more biti član društva. Komunizem ne pozna nikjer demokracije, zato ni mesta zanj pri nas Slovencih ! Pravilnik je bil soglasno sprejet, nakar se je prešlo na tajno glasovanje z listki. Postavljene so bile tri kandidatne liste, katerih izvoljen odbor je dobil 46 glasov. Volilp je 93 članov. Neveljavnih je bilo 7 glasov. Volitve sta nadzorovala dva za to izvoljena člana. Po izvolitvi 'dm^bvenega odbora in po njegovem konstituiranju .je bila predložena lista19 članov sveta, ki je bila soglasno sprejeta. Predsednik sveta je naj starejši emigrant Slovenec v Angliji, ki je bij soglasno in z velikim odobravanjem izlvoljen. Mož se je sicer zelo na teden. Ameriško Domovino zelo radi čttajo naši ljudje. Koliko naročnikov bi bilo, ako ne bi bila “strica” Sam in George tako ljubosumna Vsak na svojo valuto, to je na dolarje in funte. Vedno se prepirata, toda kadar gre obema za “dober kšeft,’’ sta fanta oba največ ja prijatelja. Vsaj tak vtis imamo na splošno vsi. Upamo, da se bo turn naj Vsemogočni blagoslovijdi način plačevanja z inozem- njegovo deloin stotero poplača'stvom uredil in bo Ameriška njegov trud'. Zopet se je oglasila pesem, malo smo se zavrteli prav po Domovina imela več naročnikov tu. Še marsikaj bi napisal o raz- domače, šamalo pokramljali'in nih veselih in žalostnih dogod- bezni. Zvečer ob sedmih sobi- do »voje nal<«e v polni meri V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN LJUBLJENEGA OČETA John Zuiich ki je preminul dne 24, oktobra 1945. V Tvoj blag spomin vrstice naslednje posvečamo Ti: Hladna Te zemlja štiri leta že krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš. Sonce jesensko ns grob tl zdaj sije, v dahu pa vedno med nami živiš. Žalujoči ostali: PRANCES ZULICH, soproga; PRANCES, JOSEPHINE poročena • GRDINA, GENEVIEVE poročena BOHINC, hčere. Cleveland, O., 24, oktobra 1949. kakor blisk je prišla 11 ura in morali smo se podati k počitku. Naslednji dan smo se začeli razhajati vsak na avojo stran. Prisrčno so s» stiskale roke, želeč drug drugemu obilo sreče pri delu ih prisrčen “Z Bogom!” Božiču nasvidenje in vlak nais je odpeljal na vse strani Anglije. To naj bi bli kratek-pregled in poročilo o tem lepem sestanku in romanju. Društvu, ki se je ustanovilo, daj Bog in Marija Pomagkjj, kraljica Slovencev pri delu stoteren uspeh in blagoslov. Saj delo zlasti v bodočnosti, ko se zopet zbirajo na obzorju sveta novi temni oblaki, ne bo lahko. Eno močno zavest imamo. Bog je z nami in z Njegovo pomočjo bomo prebrodili viharje bodočnosti. Drugače, hvala Bogu, je ifar dobro tu. Z žalostjo moram, zapisati, da sta'bila vrnjena nazaj v Nemčijo v IRO bolnico dva umobolna Slovenca in to Rejc Andrej iz Idrijske okolice in Šinkovec Ivan iz Dobrega polja na Dolenjskem. Oba sta prišla zdrava sem. Doživetja v času revolucije v domovini, kih iz življenja Slovencev tu v Angliji. Bo pa zopet kaj drugič novega. Kako bo v bodoče, ne ve nihče. Le eno vemo, ako bomo še nadalje ostali zvesti Bogu - in Mariji ter vsa dela in »krti Bogu Izročali, ohranili tisto živo vero naših staršev, ohranili tisto staro pošteno slovensko dušo, ne bomo osramočeni ne pred Bogom, pred svetom in tudi v domovini ne, ko zasije svobodno sonce. S svojim dobrim in PTidhim delom, lepim poštenim življenjem in dobrim zgledom si kujemo sebi in domovini — srečno bodočnost. — Bog živi! mIlioglasi Soba s kuhinjo Vnajem se odda opremljena sdba s.kuhinjo, pripravna za zaposlen zakonski par ali 2 dekleti. Vprašajte na. 15443 Calcutta Ave. zgorej v Collin-woodu. —(308) Zelo poceni $9,500 Naprodaj je hiša na 1418-20 E. 61. St., 2 hiši na 1 lotu, vsaka za 2 družini; ena ima 5 sob v prvem, 4 v drugem nadstropju; ena ima 4 sobe na prvem, 4 v drugem nadstropju, Dohodki |111 na mesec. Vabljeni ste, da si ogledate to posestvo, je res dober kup za srečnega kupca. Taylor Realty Co. 17572 Lake Shore Blvd. KE 5006 GL 2286 (210) Hiša naprodaj Blizu Hayden Ave. 6 sob, plinska gorkota, nanovo barvana in dekonirana. Prodaja jo lastnik. Pokličite MU 1318. (208) Soba se o^da Opremljena soba se odda poštenemu moškemu. Vprašajte na 6604 Schaefer Ave. Telefon EN 7654. —(210) POZOR! PEČI za gretje vaših sob ,Lahko kupite v ST. CLAIR HARDWARE po zelo zmernih cenah. Prijazna postrežba. Se priporočata Laddie in Joe ST. CLAIR HARDWARE 7014 St. Clair Ave. UT 1-0926 otepal te funkcije, pa navae- nato razne negotovosti in poniža dn j e. se je>mic8&l vdati volji zevanja od, strani' zaveznikov STREHE ... STENE ŽLEBOVE! Mi vam prihranimo dobiček posredovalca ... Mi izvršujemo vsa dela sami ter imamo 25 let skušnje v tem poslu . . . Lahka odpla- la KOVICH & SON Ali ste prehlajeni? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko Čutite prehted. Mandel Drag 15702 WATERLOO RD. PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins Supplies krat ne bomo objavljali; je pač radi njihovih domačih v domovini boljše, ako se njih i-man ne objavlja javno. Smo pa trdno Ipretpričami, da so v odboru res vsi taki, katerim je res mar dobrobit Slovencev tu v e-migraciji in v domovini ter bo- le v istem kraju pete litanije M. B., verjetno prve Slovenke v tem velemestu. Drugi dan ob 8. zjutraj je bila itstotako sv. maša za Slovence in so se, hvala Bogiu, res polnoštevilno udeležili. Convent je bil med vojno zelo razdejan od nemških bomb. Sedaj zbirajo denarne prispevke za obnovo istega. Po končani «v. maši smo se in nesebično izvrševali. Članarina društva znaša 1 šiling mesečno. Za prvo pomoč društvu je bilo v teku 10 minut nabranih 10 funtov. S tem je bil ustanovni občni to je pripomoglo, da so . Sčasoma odpovedali živci in | um. Ni to prvi slučaj repatri-f iranja od tu v neznan kraj. Jel] tudi drugih narodnosti bilo že f vrnjenih. Za demokratski svet je vse to velika sramota, oziroma za njih vlade, ki jo včasih i kar po “demokratsko” furajo. 1 Rajnka Dolfe in Benito Sta u- j darjala odkrito in sta odkrito]] priznavala, toda demokratski |i svet udarja z nožem za hrbtom. Po sodbi neukih glav to ni de-1 mokracija več, oz. krščanska |! zbor zaključen. Soglasno je ljubezen, katero sedanje po-| bil sprejet predlog, da se za ganske vlade tako kričeče ozna-1 Božič zopet zberemo v še večjem številu k slovenski polnoč- nici. Kazalci ure so že kazali na 2 njajo, na drugi strani so pal zlasti proti katoliški Cerkvi in j vodijo proti njej strupen za-1 hiibten boj. Bodi Bogu vse to zbrali ponovno v dvorani. Skli- to želodci so nas že priganjali k mizam, kjer so nas poljski kuharji postregli z izbornim kosilom, pripravljenem po našem srednjeevropskem načinu. Po končanem kosilu so se nekateri že začeli podajati na svo- kazen. . Sicer ,pa prebivalstvo ; has tu v splošnem razume in nam skuša vsepovsod1 iti na pomoč. Tako udobno kot so žive. H tujci v bivši Jugoslaviji ne bo nikjer. Visi ruski emigranti, ki | catelj društva je poročal o pripravah za ustanovitev društva, to je od 15. feb. pa do danes. 15. februarja je bila objavljena anketa društva ter se je prijavilo od tistega časa 131 članov. Sporočil je pozdrave tudi stunkf niso mogli ’ udeležiti. - skuipen, zlet po Londonu, saj j e «> mnogi Slovenci morala v W)i-Tudi č. mati prednica Tyburn bilo še dva dn.i ker v času pr- lojnjm Conventa je poslala svoje po- vega pondeljka m torka v av-zdrave ter želi vsem Slovencem gustu praznujejo Britanci ta-v Britaniji srečo in božji bla- ko divani “bank holiday” in ves goslov. Po izvolitvi zapisnikarja se je prešlo na dnevni red. Osnu- ro povečini vsi šli hladih žejna tek pravilnika je bil od člena grla s pivom in drugimi takimi gostoljubnost, do člena pregledan ter so bili dobrotami, Vsi “kranjski Ja- Umrli so v teku 18 mesecev, vneseni malenkostni popravki. ] nezi” ali “štajerski pjebi” ali kar smo tu, že 4 Slovenci, 2 na-Padji so predlogi, naj bi se to “primorske grče” smo pogreša- ravne smrti, 2 Vsled nesreč pri društvo imenovalo "Jugoslo- li cvička, ljutcmerčam.a, vipav- delu.. Naj v miru pčivajo. vansko društvo Slovenija.’’ Ta’ca itd. Naj bo pa odpoved Bo-] Kako drugače živimo in raz-prtdlog je bil soglasno odbit. Igu' darovana za srečno rešitev mere tu ste nedavno priobčili v Društvo je socialno, nepolitično trpeče domovine. Po večerji smo se zopet zbrali v dvorani k prosti zabavi. Pesnik iz lepe slovenske Prlekije, ČETRTE OBLETNICE PRERANE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA HMIK MOtlLMKAR ki nat je za vedno zapustil dne 21. oktobra 1945 .***■ Globoko pod zemljo tam v ozki hladni hiši štiri leta truplo že leži, rešen si prav vseh skrbi. Kako je dom tam Tvoj miran, tam vtihne vseh viharjev jeza, krivice roka tja ne seže \ \ tam res ni več težav ne ran. A duh visoko vrh zvezda \ z duhovi rajskimi Ti biva, > jf v objemu večnega Boga zdaj blaženstvo brezmejno vživa. . ja 'bivališča in v službe. V ve- 80 tu, večkrat to poudarjajo, liki večini pa so se podali na d>a tudi v času revolucije, ko| sod bratsko sprejeti ih pozneje, j ko so morali sosednji bratje u ! svojih domov, so bili v tako- , obrat počiva te dni. Seveda je mali “ljubljanski pokra-bila tudi huda žeja in so se sko- )™i” Prav gostoljubno sprejeti. Pač stara priznana slovan- Žalujoči ostali; OTROCI, VNUKI in PRAVNUKI Cleveland, Ohio, 24. oktobra 1949. i' - in samo za Slovence namenjeno. Uradni naslov društva je: ‘Slovensko društvo v Vel. Bri- taniji.” Je nepolitično, prosto.]ki je zaposlen tu v Angliji, je voljno združenje Slovencev na j recitiral par svojih pesmih, v teritoriju Velike Britanije in]katerih izraža ljubezen do rod-njegov namen je nuditi pomoč ne zeml je, proseč Boga, naj ČP članom v materialnem, social jva dragi dom in rod, Vašem lisltu. Radi zaslužka, do 15 funtov na teden malokdo] zasluži v rudniku. Njrmalno se giblje od 4 do 7 funtov tedensko, tako 'da ako odbijete proč za hrano, ostane za dva para čevljev na teden. Najcenejši je tu živež in čevlji. Ljubitelji kapljice in tobaka so pa nem in prosvetnem oziru. — Se eno lepo slovesnost smo i- močno prizadeta, ker je vse do- OBLAK MOVER ' Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano to točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK ^ 114« B. «1. St HE 278« " Sose- In alpet so se vračala usodna ga k znoči u drevesa in se izgu očitanja izdajstva: Ducrot in bila. Videli so ju šele zvečer. Wimpffen hočeta prislužiti tiste tri Bismarvkove -milijone, kakor jih je prislužil Mac-Ma-hon. General Douay je bil ostal, na čelu svojega generalnega ravno štaba, sam in upiraje poglede v daljavo na pruske baterije, zamaknjen v sanjarijo, polno neskončne žalosti. Dolgo ča-sa je motril Hattoyski grič, čigar granate so mu padale k nogam. Nato, ko se je obrnil proti Illy-ski planoti, je poklical častnika, da sporoči tisti brigadi 5. armadnega zbora, ki jo je bil včeraj zahteval od generala Wimpffena in ki ga je vezala z levim krilom generala Ducrota, neko povelje. Še so ga razločno slišali reči: “Ako bi se Prusi ipolastili Kalvarije, ne moremo ostati tukaj niti uro; vrgli bi nas nazaj v Sedan.’ ’ Odhajal je ter izginil s svojim sipremstvom na ovinku de-bri, in ogenj se je podvojil. Oči-vidno so ga bili opazili. Granate, ki so prihajale doslej le od spredaj, so pričele deževati tudi počez, od leve strani. To so bile frenoišlke baterije in baterije in baterija, postavljena na Igeškem polotoku, ki je križala svoj ogenj s streli Hattoyskega griča. Obstreljevale so vso Al-gerijs-ko planoto. Postojanka komipanije je postala strašna. Ljudje, ki so imeli dovolj opravka z opazovanjem tega, kar se je godilo ipred njimi, so " se žavsdgltzrfgj-Bete'druge ne- Ogehj se je podvojil, dnja baterija se je bila Okrepila z dvema topoma, in Ob tem naraščajočem trušču se je polastil Maurica strah, blazen stralh. Od kraja ni čutil tega mrzlega znoja, te boleče slabosti v trebuhu in te neodoljive \ Naročile si $ BARAGOVE KNJIGE za leto 1950 .potrebe, da vstane in zdivja tu leč na varen kraj. Očividno je bilo to zgolj učinek refleksije; kakršen se dogaja preveč finim in nervoznim naturam. Toda Jean, ki ga je stražil, ga je zagrabil s svojo krepko roko in ga osorno primoral ostati poleg njega, ker je čital ta napad strahopetnosti v kalnem trepetanju njegovih oči. Zmerjal ga je čisto tiho in očetovsko ter se trudil zbuditi v njem čuv-stvo sramu, ker je vedel, da se možu le i brcami vrača pogum. Tudi drugi so drgetali; Pache je imel oči polne solz in je tarnal z rahlim, nehotenim jokom, .podobnim joku majhnih otrok, ki ga je mogel premagati. . (Dalje prihodnjič). nadzornice: Frances Novak, Mary Bku ly in Dorothy stcrnlša. Reditelji« In zastavonoltaja Frances Kasunlč, namestnica Julia Slogar, zastopnici za skupna društva (are sv. Vida: Johana KraU In Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council: Marjanca Kuhar In Mary Milavec. Zdravniki: M F. Oman, Angeline DeJak-O’Donnell, J.F. Seliškar. A. J. Perko, A. Skup L. J. Perme ln C. G. Opaskar. Zastopnici za mladinske In ženske aktivnosti Marie Gornik In Anna Slapnik. Seje se vršijo vsak prvi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida »oba št. 2 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek ln vsakega 25. v mesecu v ravno Istem prostoru. I 1 \rwWWMWWWWWWWWJTWWMMWJr* varnosti za svojim hrbtom, ne da bi vedeli, katere izmed obeh se jim je varovati. Po vrsti je bilo ubitih troje mož; dva ranjenca sta tulila. In tako se je zgodilo, da je dobil seržant Sapin smrtno rano .katere je pričakoval. Okre-nil se je bil, videl je prihajati -granato,. pa se ji ni -mogel več umakniti. “Ah, na!” je dejal samo. Njegov droben obra-zdk, z ve-kimi le-pimi očmi, je bil samo globoko žalosten-, brez groze. Razparalo mu je trebuh; zatarnal je: “O, ne puščajte me tu, nesite me k a-mbulanci, rotim vas . . Nesite me.” Rochas ga je hote] pripraviti do molčanja, že mu je misli osorno reči, da s takšno rano ne gre brezmiselno motiti dveh tovarišev, -nato pa se je omečil in dejal: “Ubogi fant, počakajte, da pri-dejo nosilci po -vas. Toda nesrečnež ni [prestal tarnati; zdaj je jokal, brezumen od zasanjane sreče, ki'mi je uhajala Iz- vročo krvjo. “Nesite me, nesite me! Stotnik Beaudouin, čigar razburjeni živci so se nedvomno krčili ob tej tožbi, je pozval dva vojaka, da iz lastne volje porie-sdta seržanta v bližnji gozdiček, kjer se je utegnila nahajati le-teča ambulanca. Z enim skokom sta Chouteau in Loubet prehitela ostale, vstala im prijela seržanta, -prvi za rame, drugi za noge. In v naglem teku sta ga odnesla. Ali na poti sta začutila, da mu udje dre-vene; strepetal je še enkrait, nato je umrl. Slovenska ženska zveza Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota Knjige so sledeče: 1. “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1950, in 2. “AMERIŠKE SLOVENSKE VEČERNICE” ali druga knjiga Baragove knjižice. Obe knjigi sta zelo zanimivi in staneta spožlnino vred$|.50 Vsaka posamezna pa 80c Naročnino je poslati v poštnem Money Ordru, ali pa v bančnem čeku na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1857 WEST 21.t PLACE CHICAGO 8, ILL. ! DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 189 KSKJ Predsednik Frank Žnidar; podpred-sednlk John Pezdlrtz; (ln. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St, tel. KE 7131; bolniška tajnica Frances Leskovec, 18518 Shawnee Ave, tel. IV 6429; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Mary Panchur; nadzorniki: August P. Svetek, Mildred Nainiger ln Mary Koketec. Vratar Frank Šuštaršič. Zdravniki:: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stas-ny. Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar; duhovni vodja Rev. Celesnki. Sele se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. In 25..V mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema dt-r"6ke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60 leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 ln do $2.00 bolniške podpore na dan. Nadzomioe: Veronica Stolica. Mary Škufca In Mary Paulin. Društveni zdravniki sd: Dr. Perko, Dr. Skur ln Dr. J. Folln. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem narodnem domu na ‘E 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT 37 SDZ Predsednica Frances Ponikvar, podpredsednica Helena Mally, tajnica Louise Piks. 1176 E 71 St.f tel. EN 2628; blagajničarka Mary Stampfel, 21341 Miller Ave., Euclid, O, zapisnikarica Otoničar, Dorothy Strniša In Theresa Smoltz. Rediteljlca Julia Bohar. Zastopnice za skupna društva sv. Vida: Mary Hrastar in Julia Bokar. Seje se vrše vseko drugo sredo v mesecu v SND 30ba št. 4 na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO MODERN CRUSADERS ŠT. 45 SDZ Predsednik William Yanchar, podpredsednik Louis Smerdel, tajnlca-bla-gajnlčarka Frances Zultch, 18115 Neff Rd„ tel. IV 4221; zapisnikarica Jennie Nettle Zamick. Nadzorni odbor: Mary Jarm. Društveni zdravniki dr. Skur, dr. Opaskar in dr. Perme. Seje se vršijo vsako tretjo sredo ob 8:00 zvečer v SDD na Waterloo Rd. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Frank Brennan predsednik Paul Yanchar; podpreds. Joseph Tichar, tajnica Ma‘ilda Ropret 19601 Klldeer Ave. tel. KE 2863, blagajnik Alfonse Sajovic, zapisnikarica Mary Meršnlk. Nadzorniki: Frances Globokar, Ann Mestek In Mary Strukel. Zdravniki: Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. Oarl Rotter. Društvene seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 8 url zvečer. Imenik raznih društev DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik John Bradacn iz Miller Ave., podpredsednik George Mateje, tajnica Jennie Gustinčič. 18800 Abby Ave., tel. KE 8325; blagajnik Matt Te-kavec, zapisnikar Anton Tekavec, nadzorniki; Frank Smaltz, Frank Drobnič in Josephine Jev ec. Zdravniki dr. Skur, dr. L. Perme in dr. Oman. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v dvorani sv, Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, predsednik Ulrich Lube, podpredsednica Josephine Trunk, tajnica Mary Zupanič. 6124 Glass Ave.. No. 2, tel. EX 4767; blagajničarka Josephine Kromar, 1126 E. 68 St.; zapisnikar in poročevalec za Glasilo Anton Klančar -------1 crih«*. Išnnlr Rihian. WU- ivapei ui uuocy»» Louis Pauiek, Frank Grmovšek, zdravnik Dr. Carl O. Opaskr. 8eje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani. C. K. of Ohio DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN 8KEGA. ŠT. 138. C. K, ef OHIO predsednik Joseph Megllch, podpredsednik John Hrovat st. finančni ln bolniški tajnik John Hrovat ml.. 21601 Ivan Ave.; blagajnik ln zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Koetanjšek, Joeapta Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 svečer v sobi It. 2 nove šole sv. Vida. Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Anton Mausar; tajnik Frank Perko, 1082 E. 174 St., tel. IV 5658; blagajnik Martin Valetlč; zapisnikar Joseph Hoche-var. Nadzorniki James Kastelic, Joseph Perušek in Martin KomocUar. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2 url popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever. 1101 E. 74 St • podpredsednik Joe Ponikvar; tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. EN 5408; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Andy Champa ln Louis Erste. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zveer v SND soba št. 4 Staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu. Za federacijo SMZ: Frank Česnik, Tony Krampel, Louis Erste In Matt Zaman PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik Damian Tomažin, pod predsednik Frank Lavrich, tajptk Frank Mačerol, 1172 Norwood Rd., blagajnik John Gorišek, zapisnikar Jože Grdina, nadzorniki Primož Kogoj, John Kodrič ln John Taufer; zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina. Sele so vsako četrto nedeljo popoldne ob eni v novi šoli sv. Vida. Ameriška bratska zveza SD na Holmes AV». Frank Žnidaršič In George Marolt, m konferenco SND John Žnidarič. Sej se vrtijo mko 3. sredo v mesecu v SND soba št. 4 ataro poslopje. Društvo sprejema nov« člane od 16. do 46. leta s prosto pristopnino ln zdravniško preiskavo. Društvo pla-tuje |200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so val slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na dru-Stvene zastopnike. The Maccabee« CARNIOLA HIVE NO. 4M T. M. Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan. Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Mary Tekauclc, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zig-man. Picket Mary Vesel. Financial Secretary Pauline Debevec, 1287 E 169 St., tel. IV 2048; Sick Benefit Secretary Julia Brezovar. 1173 E 6° St., tel EN 4758. Auditors: Jean E. Pike, Ursula Unetlc, Sylvia Praust. Meeting every first Wednesday every month at SNH Room 1 at 7:3» pm. General collection Is held on meeting night at 7 P M and the 26th of every month in the lower hall of the SNH at 5 P. M. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E 63 St., EN 4758 when be-coming ill. __________ SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE tatanl Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecillia Stebec.Prvatajnl-ca Mary Otoničar, 1110 K. 86th St-Tel HEnderaon 6933: druga talnta« •Anna Žnidaršič, blagajničarka Loutoa Piki; odbornica: Mary Skul; nadzorni odbor: Mary Pristov, Mary Stanonik, France« Baraga; rediteljlca France, KasunIc; zastopnici za skupna društva far« sv. Vida? Mary Tekavec to Mary Pristov; za klub društev SND to konferenco SND( Mary Stanonik. Za preiskavo novih panic—vsi slovenski zdravniki. Društvi zborule vsako drugo nedeljo v mesecu ob I uri popoldne v šoli sv. vida. članice se sprejema od .16. do «0. let«. Lovska društva EUCLID RIFLE A HUNTING CLUB predsednik Louis Fodpadec, pod« predsednik Anton Baraga, tajnik ln blagajnik John Bvatz, 19302 Chickasaw Ave., tri. IV 2060. Nadzorniki: John Dolenc John Rožanc in Anthony Petkovšek' Seje so: pozimi vsak prvi torek v mesecu ob 8 zvečer v Sloven-skem domu na Holmes Ave., poleti pa vsako prvo sredo v mesecu ob 3 popoldne na strelišču. MočUnlkarJeva farma. ST. CLAIR RIFLE A HUNTING CLUB Predsednik John Urankar, podpredsednik A. Novak, 19601 Mohawk Ave.; tajnlk-blagajnik Andrew Bozlch; zapisnikar Leo Luk*. 18971 Monterey Ave. Seje se vrte vsako prvo sredo v mesecu ob 8 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave, KLUB “LJUBLJANA” EUCLID. OHIO . Predsednik Frank Padboršeto P: WHISKERS