Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz Štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača. izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 15Din, za pol leta 7-50 Din, za četrt leta 3-75 Din. Posamezna številka 40 p IZ. štev. GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV Gornja Radgona, dne ZV. marca 19ZZ. Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7. Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust. Posamezna številka 40 p 19. leta. Mrliči kot tožitelji. Komaj se je polegla krohotava pisava belgrajskega časopisja o „najmodernejšem“ načinu, po katerem so obesili t. j. izvršili z zakonom zavarovan umor nad političnim idealistom Alijo Alijagičem, že pišejo o komunističnih nevarnostih, o črnogorskih vstaših, bolgarskih komitaših, o Radičevem pokretu ter o sličnih fantazijah, ki cikajo na razvnetje novega vojnega razpoloženja. Niso se še posušile solze vdov in sirot, ni še dolgo poravnana strašna beda kot posledica vojnih upostošenj in niso še zaceljene občutne rane na našem narodnem telesu, že pišejo razni prenapeti hujskači v tonu, kakor da hočejo sistematično mobilizirati celo javno mnenje proti bratski Bolgariji in proti Albaniji, kjer imajo itak vsaki teden nove „vlado“. To hujskajoče pisanje je prozorno in človeku ni treba biti politik, da bere med vrstami, da hočejo nekateri zopet vojno, ki bi jim prinesla nekaj dobička. V Belemgradu vladajo zares kaj čudni nazori o naši novi državi in njenem ljudstvu. V času, ko je beda širokih ljudskih slojev na vrhuncu, v času, ko delavec in uradnik živita v pomanjkanju in revščini ko napr. v Dalmaciji ljudje od glada umirajo — pridejo dobrorejeni pustolovci na misel, ščuvati na vojno, potom katere bi se dokopali do raznih dobičkov, katerih so iz dolgoletne vojne vajeni. 'Vse one, ki so poklicali furijo 1 vojne nad bedno človeštvo obtožujejo miljoni mrličev, pohabljencev, vdov in sirot s strašno obtožnico. — Kaj nas briga, kaj delajo Albanci?! Pisec teh vrstic je poznavalec Albanije, pa vam lahko zatrdi, da v Albaniji ne bo nikdar miru, četudi poseže Jugoslavija ali katera še bolj mogočna država vmes. Kaj nam mar, kdo bo tam vladar, ali Karol Habsburg, ali Wied, ali Kemalpaša. Vsak narod si naj odloča sam svojo usodo. Kakor si bodo postlali, tako bodo ležali. Pri nas pa je dela dovolj, zato nas naj za sedaj prav nič ne briga, kaj delajo Albanci. Ščuvati na vojno pripravljenost pa ni samo hudobno, satanovo delo ampak zločin nad našo svobodo. Z Bulgarijo, našo bratsko zemljo pa treba voditi politiko sporazuma. Hujskati proti Bulgarom, ki so brez orožja in municije je zločinsko početje, vredno vse obsodbe. Če Macedonci niso zadovoljni, kdo se jim naj čudi? Ako se postopa z njimi, kakor s Slovenci, Hrvati in Dalma- -tinci, kaj čudo, da se branijo. Jasno je, da je pravica podlaga vsakemu vladanju in dokler se ta temeljni stavek ne bo upošteval, bodo zatirani in brezpravni, iskali pomoči in zaslombe v tujini in nobena vešala, nobeno še tako „moderno“ obešanje, noben Pribičevič in Pašić ne bode mogel zabraniti strankam in plemenom, da si pravico — poiščejo. Vojne ne bo, vojne ni treba in vojne ne maramo. Hujskači, ki čutijo pod seboj majajoča tla, naj gredo sami in opravijo z Albanci, Bulgari, Macedonci, Slovenci in Dalmatinci, ki jedva čakajo, da jim dado primeren odgovor. Dajte ljudstvu krogljic, a ne svinčenih, pa vam bo pokazalo, kako vas je obsodilo : vas, hujskače, zapeljivce in verižnike. Dajte nam krogljic, da z njimi podpišemo obtožnico in sodbo, katero so izrekli nad sami tisoči in tisoči mrličev, pohabljencev, sirot in vdov! Na dan z volitvami! lo? „jugoslovanske Matice" 9 Marii«. Na naši severni obmejni trdnjavi se je preteklo nedeljo vršilo zborovanje „Jugoslovanske Matice“. Nad 400 predstavnikov narodne ideje, se je zbralo na ta dan v Mariboru, kjer je plapolanje trobojnice v Narodnem domu oznanjevalo slovesen dan. Prvi delegati „Jugoslovanske Matice“ so prišli že v soboto popoldne z brzovlakom. Med njimi se je nahajal tudi predsednik centrale „Jugoslovanske Matice“ g. vseučiliški prof. Boža Markovič iz Beograda, predsednik podružnice iz Sarajeva g. Žakula, predsednik podružnice v Zagrebu g. dr. Živko Petričič, tajnik podružnice v Zagrebu g. dr. Adžija in predsednik podružnice v Osijeku g. Alinčič. S popoldanskim osebnim vlakom pa se je pripeljal odbor pokrajinskega zbora v Sloveniji, med njimi tudi predsednik g. dr. Ravnikar. Ker se vsled tako cepljenega dohoda ni mogel prirediti večji sprejem je bilo na kolodvoru pri vsakem dohodu vlaka več matičarjev z g. prof. Ribaričem na čelu, ki ki so sprejemali goste. Po prvi skupni seji - e je vršila v grajski kleti skupna večerja. Po večerji so se zbrali v Narodnem domu, kjer so domači matičarji iskreno pozdravili zunanje goste. V imenu mariborske podružnice je pozdravil goste njen predsednik prof. Ribarič, ki so se zahvalili delegati iz Beograda, Zagreba, Sarajeva itd. Gospa Družičeva je zapela gostom na čast več slovenskih pesmi. Pravo delo se je pričelo v nedeljo dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Z nedeljskim dopoldanskim vlakom so prišli v Maribor zadnji delegati, in tako je predsednik pokrajinske podružnice Ljubljane g. dr. Vladimir Ravnikar lahko otvoril pokrajinsko zborovanje oziroma II. redni pokrajinski zbor. Pozdravil je v svojem nagovoru najpreje delegate centrale v Beogradu in delegate pokrajinske organizacije gg. dr. Markoviča, dr. Petričiča, dr. Adžija, Ste-vana Žakula, Alinčiča, zastopnike armade, duhovništva, mariborskega podžupana Rogliča, zastopnike strank g. Kendo, (SKb), nadrevidenta Jarha (NSS), prof. Besednjak (SLS) in dr. Li-polda (JDS) ter se zahvalil mariborskim matičarjem za ljubezniv sprejem. Nadalje ie opozoril na veliko narodno obrambno važnost Maribora, ki v tem oziru gotovo ne zaostaja za Ljubljano. Za tem je podal v osnovnih potezah nalogo, ki jo more izvršiti „jugoslovanska Matica “ ter v splošnem orisal njeno delovanje v Sloveniji. Za g. dr. Ravnikarjem je pozdravil v imenu mesta Maribora mesto odsotnega župana podžupan S. Roglič došle Srbe in Hrvate. Predsednik centrale v Beogradu dr. Boža Markovič je v lepem govoru izjavil, da Slovencev ni treba učiti o nalogah „Jugoslovanske Matice“, ker so preje kot drugi zavedali njenih nalog in pomena. Za svoj govor v katerem je izrazil iskreno željo po edinstvu, je žel navdušeno odobravanje. Na naslov pokrajinskega odbora je prišlo od vseh krajev države mnogo pozdravnih pozdravov, izmed katerih je predsednik dr. Ravnikar prečital pozdrav iz Splita. Glavni tajnik g. Mahkota poda obsežno poročilo o delovanju „Jugoslovenske Matice“ v Sloveniji. Imamo 70 podružnic, nad '14.000 članov, 665 narodnih učiteljev, na 352 šolah poučuje v 2678 razredih 46.929 otrok. V Ljubljani se ustanvvi lastna prodajalna pisalnih potrebščin itd. Priporoča podrobno propagandno delo, med drugim tudi z vporabljenimi znamkami. Omenja propagandne turneje v vseh večjih mestih, tudi na Hrvatskem v Dalmaciji itd. Predsednik izrazi v imenu zbora iskreno zahvalo požrtvovalnemu delu g. tajnika. — Sledi poročila blagajnika g. vladnega svetnika dr. Vodopivca. Žbor izreče absolutorij blagajniku, oz. odboru. — Spremembo pravil: večja opredeljenost, razširjenje pokrajinske-odbora itd. izroči odbor centralnemu odboru v odobrenje. V odbor so bili izvoljeni: predsednik dr. Ravnikar, podpredsedniki: dr. Dinko Puc, dvor. svetnik Regally, ga. Franja dr. Tavčarjeva; odborniki: Mahkota, dr. Vodopivec, dr. Fornazarič, Jernej Kopač, Fr. S. Finžgar, dr. Srebrnič, nadzornik J. Wester, dr. Lambert Ehrlih, Železnikar, Kravos, prof. Seidel, Masten, okr. glavar Podboj, notar Tavzes, profesor Kovačič, Mohorko, gdč. Poljančeva (Maribor), Šarona (Ptuj), Černej (Celje) in Hercele (Maribor). — Pri slučajnostih se je oglasilo več govornikov z raznimi poročili in predlogi. Ob 13. uri je predsednik dr. Ravnikar zaključil prekrasno uspelo zborovanje, katerega se je udeležilo čez 400 delegatov oz. članov. Slovanstvo po vojni. V reviji „Nové Čehy“ se peča dr. Jan Čer-veiika s situacijo Slovanov po vojni. Pred vojno so bile izmed 27 evropskih držav 4 slovanske (Rusija, Srbija, Črnagora in Bolgarija), 7 je bilo germanskih, 8 romanskih, ena s slovansko večino, vladali pa so v njej Germani (Avstrija), 3 germansko-romanske in 4 drugonarodne. V slovanskih državah je živelo 79-6% vseh evropskih Slovanov. 7-3% jih je živelo v germanskih, romanskih in drugonarodnih državah, 13*l°/o se jih je nahajalo v kompleksu avstrijske monarhije. V primeri s temi številkami so imeli Germani prednost, ker so, ne glede na izjemno pozicijo Nemcev v Rusiji, tvorili samo 1*8%, torej povsem nezoatno manjšino v tujih državah. Še ugodnejše je bilo razmerje za romanske narode. Samo dva večja evropska naroda : — Poljaki in Čehoslovaki — nista imela svoje lastne države. Jugosloveni so živeli razven v svojih lastnih državah v polnih dveh tretjinah pod Avstrijo. Svetovna vojna je prinesla zlasti glede slovanskega ozemlja korenite izpremembe v organizaciji Evrope. Nastala je velika zedinjena Jugoslavija in kot dve novi slovanski državi Poljska in Češkoslovaška. Nasprotno pa so Bolgari in Rusi utrpeli izgubo svojega ozemlja. Glavna izguba Germanov obstoji v tem, da se je Avstrija omejila na nemške planinske dežele. Nemčija je izgubila komaj desetino svojega prebivalstva. Slovanske države imajo sedaj 20 milijonov prebivalcev več nego pred vojno in površina njihovega ozemlja se je razširila za 223.000 km2 Germani so doživeli izgube. Romani pa so narasli. V slovanskih državah prebiva sedaj okoli 95% vseh Slovanov, za 23 milijonov več kakor pred vojno. Ostalih 5 milijonov pa se nahaja v zelo kritični situaciji. Več nego polovico pred vojno pod tujim gospodstvom živečih Slovanov je do danes še ne osvobojenih. Germani imajo v svojih državah 86% svojih pripadnikov. V slovanskih državah živi 4 krat toliko Germanov kakor Slovanov v germanskih. Znatno je naraslo število Slovanov v romanskih državah (Italija in Romunija). Slovani so torej pridobili po številu, ali njihove na vojno vezane nade se niso izpolnile, ker je izgube na ruskem in bolgarskem ozemlju, kakor tudi celo vrsto neješenih mejnih vprašanj smatrati za neuspeli. Čehoslovaki se nahajajo po 92% v svoji narodni državi. Poljaki po 87%. Jugosloveni po 93%, Bolgari po 75%, Rusi po 92%. Vendi (105.000) so ostali v zvezi Nemčije. Za posledico svetovne vojne se smatra 'naraščanje slovanskega separatizma (Ukrajinci, Hrvatje, Slovaki.) Člankar prihaja na temelju svoje statistične preiskave do zaključka, da je bodočnost Slovanov doslej in sicer v glavnem radi položaja Rusije še povsem nejasna. Obmejni Slovenci ! Žrtvujte ob priliki društvenih prireditev kako svotico za Obmejni tiskovni sklad! Tedenske novice Največji ugled in največje spoštovanje uživa v ministrskem svetu brez dvoma zastopnik samostojnih slovenskih kmetov g. Pucelj. V njegovem glasilu „Kmet. Listu“ beremo, da je postavil v proračun za naše današnje razmere naravnost malenkostno svoto 100 tisoč kron (za nakup semena ali nekaj podobnega). Ministrski svet mu je to zahtevo črtal. S tem mu je seveda izrazil svoje „posebno zaupanje“! Gospod Pucelj gospodom tam doli ni pokazal fig ali pa znanega „kvedra“, ampak lepo mirno ministruje dalje in čaka bržkone na novo partijo volov, ki bodo prišli zopet iz Nemčije. Ubogi slovenski kmet, kdaj boš spregledal? (Po „Avtonomistu“.) Koliko se da zaslužiti v državni službi. V „Radikalu“ čitamo, koliko je prejemal in še prejema mesečno iz državne blagajne g. Andrija Radovič, večni zastopnik naše države v različnih komisijah in na raznih konferencah. On prejema: kot državni svetnik plače 680 dinarjev, kot minister na razpoloženju 660 Din., draginjske doklade 2250 Din., rodbinske doklade 600 Din., kot poslanec 3600 Din., cigaret v vrednosti 1400 Din., kot član monopolne uprave 1200 Din. Skupaj: mesečno 10.390 Din. ali na leto 124.680 Din., t. j. skoro pol milijona kron. Poleg tega je prejemal kot delegat naše vlade na mirovni konferenci po 300 franc, frankov dnevno, kar znaša po današnjem kurzu mesečno 63.000 Din. Vsega skupaj je torej dobival ta gospod nekaj časa po 73.390 dinarjev ali 293.560 kron. — Se izplača! K zatvoritvi bolnišnic v Sloveniji. Ljubljansko „Jutro“ pripisuje poslancu dr. Kukovcu zaslugo, da se ne zapro bolnišnice v Sloveniji. Zasluga dr. Kukovca tiči morebiti v tem, ker ga že dolgo niti v Belgradu ni. Neoporečno je, da je prvi ustno protestiral proti zatvoritvi bolnišnic posl. dr. Hohnjec, ki je tudi osebno s posl. Brandtnerjem v tej zadevi posredoval pri finančnem ministru. Kako demokrati lažejo, dokazuje tudi dejstvo, da se je minister dr. Ku-mandi početkorna odločno branil dovoliti potrebne kredite, k čemur so ga morali naravnost prisiliti. Šele potem je prišel s tozadevnim predlogom pred ministrski svet. General Zečevič pred sodišče! jugoslovanski klub je poslal vsem opozicijonalnim skupinam spomenico, v kateri predlaga skupen nastop celokupne opozicije zoper bivšega vojnega ministra generala Zečeviča, ki naj se postavi pred sodišče ker je vpoklical meseca novembra vojaške novince, radi česar je vsled nezadostne oskrbe obolelo 6000 in umrlo nad 300 fantov. Gmotne razmere katoliške duhovščine. Poslanca Škulj in dr. Dubilič sta v finančnem pododboru dokazovala krivičnost proračuna nasproti katoliški duhovščini. Skupno število katoliških škofov v Jugoslaviji je znatno manjše nego pravoslavnih; v Dalmaciji imajo škofje tako neznatne dohodke, da ne zadostujejo niti za najskromnejše življenje. Tako dobiva škof na Hvaru samo 350 dinarjev mesečno brez vsakih drugih dohodkov, a vsak pravoslavni slušatelj bogoslovja dobiva mesečno po 600 dinarjev ustanove. Pododbor je sklenil, da se mora proračun za katoliško veroizpoved vrniti ministrstvu za finance, da ga izpopolni. Utrinki. (Iz zbirke R. B. : Pohojena greda.) I. Domovini. (Tercine). „O domovina, ti si kakor vlačuga: kdor te ljubi, ti ga zasmehuješ.“ (Ivan Cankar: „Pohujšanje v dolini šentflorjanski.“) O domovina, moja domovinal Veš kaj o tebi videc je dejal? (Li čuješ mati kruto sodbo sina?) Ljubezen tvoja ljubav je vlačuge------ in več ljubezni ti tvoj sin je dal, več dala ti si za plačilo — tuge . . . O, bogme mati, sin tvoj ni lagài . . . Li veš, kakó je sodil Nazarenec, ko Jude laž in zlobo je spoznal? — Mu domovina spletla s trnja venec: „Nikdo ni v domovini bil prorók_____“ (Kaj ustiš se, nepismeni — Slovenec?!) Kaj čudne tvoje je ljubezni vzrok, povéj nam mila naša domovinal Saj ljubimo te čistih src in rok. Statistika pa taka ! Po najnovejših poročilih so v naši državi sledeča društva: 306 sokolskih, 192 nogometnih, 8 veslalnih in plavalnih, 14 kolesarskih, 56 lovskih, 16 atletskih, 18 strelskih, 20 drsalnih in 4 turistična. Skupaj 634 društev. — K lej Statistiki bi skromno pripomnili, da je samo „klerikalnih“ društev v Sloveniji precej čez 634. kje so pa še druga! Morda so pa ostala društva „protidržavna“ in •ne spadajo v našo državo------------. Za zmanjšanje armad. Na zadnjem zborovanju zveze narodov je predložil lord Esher razorožitveni komisiji načrt, po katerem bi imele evropske države sledeče mirovno število vojakov: Belgija 60.000, Češkoslovaška-90.000, Danska 60.000, Francija 180.000, Anglija 90.000, Grška 90.000. Italija 120.000, Holandska 90.000, Norveška 60.000,-Romunija 90.000, Švedska 60.000, Jugoslavija 90.000, Nemčija po določilih ver-sajlske mirovne pogodbe. Slovenski voiilcf, zapomnite sl! V parlamentu je izjavil vodja slovenskih demokratov (liberalcev) „kako so v Sloveniji ljudje zadovoljni s sedanjim režimom (načinom vladanja), kako so z veseljem sprejeli razdelitev Slovenije na dve oblasti in kako z radostjo pričakujejo ureditev centralističnega upravnega sistema v Sloveniji“. — Škoda da ni še pristavil, „kako z veseljem plačujemo vedno večje davke, kako radostno jemo vsak dan dražji kruh, kako z veseljem plačujemo za vsako obleko od meseca po tisoč kron več in kako težko čakamo, da bodo naši žepi popolnoma prazni“. „Avton.“ Posojilo Amerike Avstriji. Ameriški senat je sprejel resolucijo, na podlagi katere se dovoljuje Avstriji posojilo v znesku 50 miljonov dolarjev za dobo 25 let. — Kaj jez izplačili 20 odstotnih bonov ? Ta zadeva vpliva zelo kvarno na ugled države. Že celo leto obetajo iz Beograda izplačilo . odtegljajev, a stvar se nikamor ne premakne. Ako bi se bilo jasno povedalo, da si država odtegljaje pridrži, bi bili upniki že morda pozabili in izgubo morda preboleli. Obljuba pa dela dolg, posebno ako daje obljubo državna uprava, ki mora biti vsikdar — mož beseda. To vprašanje smo osvežili zato, ker pride skoro tisti famozni 1. aprii 1921, za katerega nam je g. finančni minister „obljubil“ izplačilo 20% bonov. Morda nam za letošnji 1. april tudi obljubi? Počakajmo ! Državna himna ? Kakor znano, so se kat. škofje izrekli proti temu, da bi se kot državna himna peia „Lepa naša domovina“, še posebno pa „Naprej zastave Slave“ v kateri se celo poziva, naj govori puška vsled česar se ta himna ne more smatrati kot molitev. Po mnenju slovenskih kakor tudi hrvaških škofov bi še najbolj odgovarjala po besedilu in melodiji srbska „Bože pravde“, po možnosti z nekoliko iz-premenjenim besedilom. Za žensko volivmo pravico. Na seji zakonodajnega odbora je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba posl. dr. Hohnjec o volivnem zakonu za oblasti in sreze. Poudaril je, da stoji ljudska stranka na stališču čistega proporca brez klavzule o dvojnem količniku. Vlada pa hoče proporc, izkriviti. Govornik je dalje nagiašal, da se je ljudska stranka že v nar. predstavništvu in pozneje v ustavotvorni skupščini neprestano borila za žensko volivno pravico. Njen las pa je zadel na gluha ušesa vladne koalicije, o pojmovanju sedanje vlade naj bodo ženske izključene od javnih poslov, čeprav so prve in najboljše vzgojiteljice dece, in naroda. To poni- Resnična sodba božjega je Sina.. . Naš narod, tlačen, reven in ubog pelina vajen je, o domovinal —------ Že vem: Pozabili smo čistih rok, da smernice, napredka so korita in mošnja je denarja novi bog in geslo zmagoslavno: — mastna mita... # ******** II. Balada o treh bratih. Trije bratje v čolnu so sedéli; sredi čolna mater so imeli Huda vihra v morje je zdivjala, čolnič po valovih je metäla.... Vsak na svojo stran obrača vesla...--- Kam vas, bratje, ladja bo zanesla?! Huda vihra v morje je zdivjala-- čolnič po valovih je metala .... Rešite vsaj mater svojo, bratje rodni, — smrti in pogina svatje! žuje ženski spol, ker je volivna pravica po demokratičnih načelih pravica človeka kot takega. Radikalci, demokratje, samostojni in mo-slemi pa smatrajo ženske manj vrednim bitjem. V luči teh smeri in laži-načel, bo postala Jugoslavija oaza reakcije, ki ji na svetu ne bo para. Enakopravnost v številkah. Poštna ravnateljstva iz prečanskih krajev izkazujejo 55 milijonov prebitka, poštne uprave iz Srbije in Črne gore pa niso izkazale niti polovico proračunjenih dohodkov. „Ta enakopravnost“ pove dovolj, kaj je centralizem. Davek na inserate in reklamne objave. Na več vprašanj odgovarjamo, da smo doslej plačevali ta davek iz tekočih sredstev, ki so pa zelo pičla. Vsak, kdor količkaj živi sčasom, mora razumeti, da draginja vedno narašča. Upoštevajte naše težko stališče in priložite vsakemu .dopisu, ki je reklamnega značaja znesek od 3—5 dinarjev, kakoršna je pač velikost. Gotovo noče nobeden naših prijateljev, da bi list trpel škodo ; kajti z borno naročnino je izhajanje nemogoče. Zbirajte ob vseh prilikah za obmejni tiskovni sklad. Plemeniti vzgled dosedanjih dobrotnikov in darovalcev, katerih imena smo sproti objavili bodi vsem v posnemanje in vspodbudo ! Vzorna žena ali vzroki za ločitev zakona. Po poročilu nekega angleškega lista je nedavno vložil neki Mr. Henry J. Knorr v Chicago proti svoji ženi tožbo za ločitev zakona, v kateri naslanja svojo zahtevo na sledeče vzroke: V prošlem letu je izostala žena 65 noči izven hiše neznanokje, 29 krat je prišla med 1. in 2. uro popolnoči domov, 13 krat pa proti prvim jutranjim uram; trezna ni nikdar prišla domov in je polegtega 137 celih dni v ietu pustila moža samega doma, ne da bi on vedel, kje se nahaja. V 149 jutrih ni dobil zajutreka, 84 krat ni imel večerje in 25 krat mu je pretila s samokresom. Ubogemu zakonskemu možu menda ne bo‘ nikdo zameril, če se je končno vendarle odločil za ločitev od tako „vzorne“ gospe soproge! Seveda, takšne ženske so zopet — v Ameriki. VVranglovi vojaki — graničarji se glasom uradnega poročila iz Beograda v najkrajšem času izmenjajo s finančnimi stražniki. Ta sklep je storil finančni odbor centralne vlade z ozirom na mnoge dokazano utemeljene pritožbe. Upaii je, da bodo finančni stražniki, ki so tudi pref zelo vestno vršili svojo službo tudi sedaj vedeli varovati ugled domovine in naroda. Kraljeva civilna lista. Ministrski predsednik je predložil oarodni skupščini predlog o zvišanju civilne liste na letnih 18 milijonov dinarjev. Imamo, pa lahko damo ... (Kako silijo kralja z miljoni !) Atentat na japonsko cesarsko palačo. Listi poročajo iz Washingtona: V petek dne 17. marca popoldne se je priplazil v Tokiu k glavnem vhodu cesarske palače neznanec in je hotel vreči bombo, ki jo je imel skrito pod plaščem. Pri tem pa je bomba predčasno eksplodirala in je neznanca samega usmrtila. Policija je uvedla preiskavo, ki je dognala, da je mož hotel v resnici vreči bombo v plačo. Pri mrtvecu so našli pismo, ki vsebuje hude napade na japonsko vlado. V zadnjem času so nekateri politiki dobili pretiina pisma. Samski davek na Poljskem. V Varšavi so na seji proračunskega odseka odobrili zakonski načrt, po katerem se uvede poseben dodatek k davčnemu zakonu za samske moške in ženske osebe. O ubogi samci! Čolnič prazen po valovih plove in pod njim mogočno morje rjove.... * * * III. Kmetu. O brat moj! Ti iz plodrle zemlje trudni brat! Pozdravljen tisočkrat, stoletij ti trpin, pozdravljen brat moj, bedne majke bedni sin! O vstani, da domovju dvigneva zaklad ! Poznam po močnih tvojih te rokàh, moj brat — in pógled ostri tvoj mi je spomin z davnin — in prsi tvoje kakor skala so s planin, v njih spi svobode idealne večni gladi Ko družno, brat moj z volom v solncu se potiš, obliva mrko čelo tvojih trudov znoj, takrat moj brat se mi kot kerub silni zdiš, ki kliče brate vse v svobode sveti boj.... Jaz čakam, da na vshodu znàmenje vzžari — in pojdem s tabo in darujem svojo kri ..... * * * * Nenavadna sreča. Ko je v Wehrdenu na Nižje Avstrijskem neki kmet zaklal svinjo, je našel v njenem želodcu denarnico, v kateri je bilo 10.000 nemških mark. Četvorčki. V Petzniku pri Potsdamu v Nemčiji so doživeli izreden dogodek. Žena tamkajšnjega posestnika Holzhiiterja je povila če-tvorčke, dva fantiča in dva dekliča. Mati in otroci so zdravi. Vsak dan 1 miljardo novih kronskih bankovcev natisnejo v Avstriji. Od novembra 1. 1. so se zvišaie uradniške plače za približno 300 odstotkov. Državni nameščenci, vpokojenci in nameščenci juž. železnice, za katere država prispeva približno 98 odstotkov, so prejeli meseca februarja od države 25 milijard kron; kljub tej ogromni vsoti pa se noben uslužbenec ne more vsak dan niti pošteno do sita najesti. Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji znaša po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 8. marca 4.695,925.710 Din. več kakor po prejšnjem izkazu. Od gladu umirajo. V Rusiji traja lakota neprestano. Oslabelosti cepajo ljudje po cestah. Statistično je ugotovljeno, da je od 1. decembra 1921 do 15. febr. 1922 pomrlo 5 milijonov ljudi. — V nedeljo se je vršil v Ljubljani sestanek vseh slovenskih organizacij (izvzemši JDS) za odpomoč gladujočim v Rusiji. Poletnega časa ne bo. V ministrstvu za socialno poiitko so bile konference glede uvedbe poletnega časa. Zadnja konferenca je bila v nedeljo dne 19. t. m., na kateri se je sklenilo, da se letos poletni čas v naši državi ne uvede. Nemška odškodnina Jugoslaviji. Nemčija nam mora tekom marca dobaviti na račun vojne odškodnine 850 vagonov. Prvi de! te po-šiljatve je že prispel, na potu je drugi del okrog 250 vagonov. Sedmič poročena. Ta podjetna gospa se imenuje Sarah Coliett iz Kingstona na Temzi. Stara je sedaj 85 let ter se je nedavno sedmič poročila. Srečni ženin je neki 65 let stari človek po imenu Robert Goodwin, ki je stanoval pri gospej tri leta. Ona ima 16 otrok. Najstarejša „hčerka“ šteje danes 65 let. 9 @ a i š Gornja Radgona. (Orlovska Akademija.) Na Marijin praznik dne 25. marca se priredi v Gornji Radgoni Orlovska akademija ljutomerskega okrožja Orlov. Sodeluje domači odsek, pevski in tamburaški zbor. Na bogitem vpo-redu so posamezne telovadne točke za moško in žensko članstvo, kakor za naraščaj. Nadalje igra — enodejanka „Kjer ljubezen, tam Bog“. (Leo Tolstoi- —: Fr. Milčinski), govor, deklamacija, skupine ter alegorija. Domači pevski zbor, ki nam je od zadnjega dobrouspelega koncerta še vsem v prijetnem spominu, bo med posameznimi točkami prednašal izbrane pesmi. Ravnotako domači tamburaški zbor, ki je že večkrat pokazal svojo spretnost. Vstopnina je za I. vrsto 5 din., II. vrsto 4 din. in III. vrsto 3 din. Stojišča po 1 din. Vstopnice se dobe v predprodaji v papirni trgovini Panonija. Ako bo zanimanje primerno, se Akademija v nedeljo, 26. t. m. ob istem času ponovi proti znižani vstopnini! Pridite vsi! Odbor. Narodna Obrana v Gornji Radgoni. Na občnem zboru 5./1II. je bil izvoljen sledeči Odbor za 1. 1922: Predsednik Karol Mavrič. Podpredsednik: Janez Lančić. Tajnik: Filip Jurkovič. Njegov namestn.: Anton Kovačec. Blagajnik: Jožef Rančigaj. Njegov namestn.: Ivan Borovič. Odbornik: Roman Bendé, Franc Korošec st., Janko Čirič. Namestniki: Hinko Požun, Maks Ašič, Janko Cizej. Pregledovalci računov: Dr. Lenart Boezio, Ivan Sušeč. Sv. Jurij ob Ščavnici. K umoru Fr. Ko-šarja iz Slaptinec smo prejeli še sledeči dopis: Dne 10. t. m. se je vršila v Mariboru porotna razprava proti morilcem 70 letnega Franca Ko-šarja, ki je živel kot prevžitkar na posestvu Marije Perša v Slaptincih. Da bi se rešila prev-žitka, ki ga.je morala dajati Kosarju, je Perša skupno s svojim hlapcem — priležnikom nagovarjala mlatca Antona Hojnika iz Botkovc, naj umori Kosarja, za kar sta mu obljubila dati 9 meceljev žita. Hojnik se je za^ to ceno končno dal pregovoriti in je nekega večera, Košarja, ki se je vračal od dela domov, napadel in ga zadavil. — Dočim je Hojnik v glavnem svoje dejanje priznal, sta Perša in hlapec vse tajila, a se jima je njuna sokrivda jasno dokazala, zlasti Hranilnica in deluje ker sta še opetovano sama v svoji laži ujela. Porotniki so vprašanje na umor glede vseh treh obtožencev soglasno potrdili, nakar so bili vsi trije obsojeni v smrt na vislicah. Sv. Jurij ob Ščavnici. Umrla je tukaj blaga mati g. dr. Karola Grossmann in tukajšnje učiteljice ž. r. del gdč. Franje Grossmann. Pri tej priliki je daroval g. dr. Grossmann za revne jurjevske učence 400 K učiteljstvo jurjevške’ šole pa mesto venca pokojni v isti namen200 K. Darovalcem se v imenu učencev zahvaljuje šol. vodstvo. Cankova. Tvrdka Martinušič in drug odpre s 1. aprilom t. 1. podružnico svoje tovarne za usnje. Ker je tvrdka znana kot ena najmodernejših, je pričakovati, da bode nova podružnica vedno oskrbljena z veliko izbiro raznega usnja in v čevljarsko stroko spadajočih potrebščin, Opozarjamo na tozadevni oglas v inse-ratnem delu lista. Ženitbene kavcije bivših a. o. oficirjev. Vojaška intendanca za Slovenijo v likvidaciji v Ljubljani, St. Peterska vojašnica, razglaša. v smislu dopisa našega poslaništva na Dunaju št. 750/H. od 22./2/22 da naj čimpreje vpošljejo intendanci vsi bivši a. o. oficirji, oziroma njih pravni dediči, ki bivajo sedaj v Sloveniji in ki so položili svoječasno ženitbeno kavcijo pri bivšem a. o. vojnem ministrstvu odnosno pri domobranskem ministrstvu na Dunaju in je še .niso dobili vrnjena, sledeče podatke: Ime in priimek polagatelja kavcije. Sedanji natančni naslov. Dokazilo našegn državljanstva. Kedaj je bila položena kavcija, v katerem iznosu in v katerih vrednostnih papirjih. »»fategli® Strale** tirerai pravice ljudstva, prinaša interesantne novice in, članke & p>©8iti§gi in narodnem gcisp®-— Danes sem o d» požial naročnino za lansko in gessini© letos T&adž sosed g?s@ra Smeti „Mursko itraio“ v hiši 8 Maribor. „Drava“-. Dne 15./3. je prevzelo narodno železničarsko glasbeno društvo „Drava“ v Mariboru ves godbeni inventar bivše delav-niške godbe (Südbahn-Werkstättenkapelle) z katerim dnevem je prenehalo delovanje tega društva. Podpisano društvo je ustanovilo istočasno lastno godbo na pihala in lok, katera je cenjenemu občinstvu na razpolago. Reflektanti na godbo naj pošlejo tozadevno pošnje na sledeči naslov: Predsedništvo „Drava“ A. Lukačič koroški kolodvor Maribor. Za odbor A. Lukačič predsednik. J. Vokač tajnik. Obrtna razstava v Celju 12.—22. avgusta 1922. Pripravljalna dela za letošnjo obrtno razstavo v Celju lepo napredujejo. Pred vsem vsem je zasiguranega okrog 1000 kvadratnih metrov razstavnega prostora in to v 24 sobah mestne osnovne šole v Celju, v telovadnici „Sokola“ in na dvorišču. Poslopje je, kakor znano, kar najmodernejše urejeno, prostori visoki in svetli, kakor nalašč za razstavne namene. Odbor je nadalje razpisal natečaj za razstavni plakat, katerega so se udeležili razni celjski risarji. Tri najbolja dela, ki so dobila nagrado, se te dni razstavijo pri Goričar-Lesko-šeku v Celju. Sestavljen je tudi že razstavni red, in se v prihodnjih dneh s prijavnicami vred -razpošlje. Udeležbo na razstavi je prijaviti do 1. maja 1922. Razstave se lahko udeležijo obrtniki, industrijalci, .in trgovci v prvi vrsti iz Slovenije, pa tudi iz cele naše države. gs