NaJveCJl slovenski dnevnik
▼ Združenih državah.
Velja za vse leto.........$6.00
Za pol leta...............$3 00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
lisi siove^ib delavcev v Ameriki
The large*t Slovenian Daily in the United State«,
Issued every day except Sundays and legal Holidays. W 75,000 Readers.
TELEFON. 2876 CORTLANDT	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 75. — ŠTEV. 75.	x NEW YORK, FRIDAY, MARCH 31, 1922. — PETEK, 31. MARCA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
KONČNE PRIPRAVE ZA PREMOGARSKO STAVKO
KONENČI NAČETI ZA VELIKO STAVKO PREMOGARJEV SO BILI ZAVRŽENI NA OBEH STRANEH. _ STAVKO SE BO VODILO IZ POČETKA IZ NEW YORKA, KI JE GLAVNI STAN PREDSEDNIKA PREMOGARSKE UNIJE.
de-
Kom*eiu narrtf za veliko stav-'novih plačilnih kontraktih z k<» preuiofrarjpv, v kateri bilodajci?
,"!»."►.ooo unijskili premogarjev od-J Na kratko rečeno hočejo an-
lo/.ilo svoje orodje v petek ob pol.tracitni premogarji povišanje
]!<« i in ki l>o vodena iz mepta plač, doCiiu hočejo bitumiuozni
4\Vw Vorka tekom prvih par dmjpremogarji obdržiti sedanje pla-
.<-> za vršili uradniki United Mine če. Delodajalci v obeh poljih pa
'Workers of America ter premo-!hočejo skrčiti plače. Čeprav vklju-
garski delodajalcev.	Ičujeta obe strani številne druge
(Sotova vtvar je, da ne bo mo-jariiteve v svoje predloge, pred-
goče v teku tednov pri pogaja-, Javljajo vendar plače glavno
njih, ki se vrše v New Yorku'sporno vprašanje. Xj kratko so'
glede plačilne lestvice za antra-'zahteve premogarjev naslednje: j
eitr.e premogarje.	I Premogarji v bitumino.aiih po-|
John L. Lewis, predsednik pre- : — Odpravljen je različnih'
i »logarske unij«, bo v New Yor-|l'*a'* v	okraju ali med dve-
ku. ko se bo'stavka pričela, terj'na okrajema, tako. da bo po-
bo napravil mesto New York za sie<lica P°višanje plače za gotov«1
svoj glavni san tekom prrh (]„i<^'b<vce, dočim bi se nikomur ne
stavke, nakar namerava obiska- krčilo plače. Ustanovi jen je šest
1 i različna važna antraeitna in'u,'ne£a delavnika ter petdnevne-
bitnminozna polja.	Jpa delavnega tedna. Plača in pol
Pozivi na stavko so bili nabiti;^3 prekurno delo. Dvojna plača
v premogovnih poljih obeh vrst,'za <1Ho v nedoli° in praznikih.
— j«' objavil danes Filip Murray! TedensV> izplačevanje. Kontrakt
podpredsed. United Mine Work'|^lo<Ie	za dve lcti> da 31.
marca
Antracitni premogarji: Dvajset odstotkov povišanje plač za delavce, ki delajo na tone in povišanje za en dolar na dan za dninarje; odpravi jen je podkori-traktov potom individualnih dogovorov; ustanovljen je 4'checkoff" sistema; kolektiranja unijskili pristojbin od strani delodajalcev; enoličnost plač za iste ^rste dela; razširjenje osemurne-pa delavnika na tak način, da
••rs. < eprav so dali izraza za upanja da se bodo pogajanja za novo plačilno lestvico antraeitnih premogarjev obnovilo z večjo naglico niso hoteli danes niti premogarji. niti delodajalci napovedati vnaprej, če bo ta dogovor sklenjen s«* predno bo pričela dežela občutiti posledice stavke, to je pomanjkanje premoga.
— Naprosilo se nas je naj pod-prefho svoje zahteve za višje pla-
RUSKA JUSTICA V ROKAH KMETOV
Stradajoči ruski kmetje so suma-rično kaznovali tatu, ki je ukradel ziJoge pomožne administracije.
CARUSO V NASLEDNIK?
V neki brrokjynski pralnici dela Giuseppe Argertino. o katerem pravijo, da zna dve noti višje za peti kot pa pokojni Caruso. Slika nam ga kaže pojočega pri delu. Ko so ga vprašali, če bi šel k gledališču, je odvrnil, da za nobeno ceno ne.
NOVA NASILJA NA IRSKEM
MALKONTENTI V IRSKI REPU ELIKANSKI ARMADI SO ZAŽGALI NAPRAVE DUBLINSKE GA LISTA. BAJE RADI OBJAVLJEN J A NA KONVENCIJI. VES PAPIR JE UNIČEN. ZAGONETEN UMOR.
\
če in da storimo to. moramo ime-
"SIAMSKA DVOJČKA" ZRAKCPLOVNI POLET STA SKUPAJ UMRLAi PREKO ATLANTIKA
11
so izjavili delavski iz
-«b
o
•lani komiteja, obstoječega i-*11^
obsegal vsf1 delavce za prekurno kontrakt za dve leti, marca 1924.
KARLU SE JE OBRNILO BOLJŠE.
NA
London, Anglija. 30. marca. —
Zdravniki so že obupali nad njim.
poročilo j*, bilo poslano v sre-d » nb trHi popoldne trr pravi, tla je bolnik veliko boljši in da imajo zdravniki upanje, da bo okreval.
Iklezen, namreč pljučnica, je že tako napredovala, da «o se morali zdravniki poslu žiti kisika, katerega so mu vdihavali.
na
znanje.
osmih članov.
Mi smo pripravljeni čakati, dokler ne 1 odo premogarji v polnem predložili svoje stvari. Nato pridemo na vrsto mi. da pojasnimo svojo stvar. — so rekli delodajalci.
Po teh komentarjih so se zopet lotili razprave glede cele mase podatkov o življenskih stroških. povišanjih plače, nevarnostih industrije, mehanični produkciji in o težnill dobičkih, katere temelje zastopniki premogarjev devetnajst zahtev fllednjili. Med drugimi ust rajajo pri zahtevi za dva jut p o«>lotno povišanje plač kontraktnih delavcev, pri zahtevi plače $">.20 na dan za neiz-urjenc dnevne delavce ali dninarje, nadaljevanje "eheek-off" si-stema. potom katerega kolektira-jo delodajalci linijskih pristojbine članov ter enakomerne plačilne lestvice ea strojne delavce.
Na vse te zahteve so imeli do-s' da j delodajalci le en sam od-trovor: — Plače v antracitni industriji je treba /nižati.
Oelodajalei niso dosedaj še po- Pri kr. poStnem čekovnem ura-jasnili, kakien odstotek znižanja' du v Ljubljani smo izposlovali, da plač bodo jfahtevali.	| dobimo vbodeče za vsako naše na
—	Plače v drugih industrijah kazilo izplf^lno potrdilo s podpi ^o padle, — je rekel zastopnik
delodajalcev, ^Varriner. _ pri-
merno skrčenje plač mora biti nveljavljeo tudi v prcmogarskl industriji. Nižji življeuski stroški opravičujejo to. Nezmožnost javnosti, da kupuje premog za sedanje cene. zahteva, tla se ga prodaja cenejše.
—	Mi moramo skrčiti produkcijske stroške, povečati trg za premog, nuditi premogarjem bolj stalno delo za nižjo plačo ter s tem pomagati pri odpravi jen ju prevladujoče industrijalne depresijo.
Na to je odgovoril Filip Mur-lav. podpredsednik United Mine Workers, da je pripisovati stag-»•aeijo v premogarski industriji potratnim produkcijski metodam, prevelikim dobičkom, kršenjem postave o dobavi Ln povpraševanju pri kontroliranju trgov in e«»n. Rekel je nadalje, da so živ Ijenski stroški v premogarskih okrajih poskočili, dočim so ostale
' ,*ia j Zdravniki niso mogli izvršiti ope- Letalca sta odletela iz Lizbone tet racije in če bi jo mogli, bi je ne ( nameravata pristati v Pernambuco smeli, ker je prepovedal brat.
po delo in do 31.
30. marca.
-To-
v Južni Ameriki.
Lizbona, Špansko. :i(). marca.
Chicago, 11!
/efa in Koza Rlaxek, "Sianiskaj p^skns, da se poleti iz Lizbone v dvojčka". sta umrli danes zju- TVo-nambuco je bil vprizorjen, ko
ti a j v neki tukajšnji bolnici.
iSmrt Jožefe je nastopila prva in par sekund pozneje je sledila j smrt r.jene sestre. Zdravniki so! Prejšnji avstrijski cesar KarnT.jizjav"*'.! zgodaj ponoči, da bo v| ki je snirtnonevamo zbolel v pro-1 slučaju ene izmed sestra druga gnanstvu na Madejri, je soglasnoJhitro umrla za njo. kajti	* Brazilijo
7 najnovejšimi poročili, boljši.
sla odplula ob 7. zjutraj mornariška kapitana Saecadura in Cou-tinho. Upata priti preko Atlantika na razdaljo več kot 4000 milj v šestdesetih urah letalnega časa.
nameravata dospeti
:»beh, Frank Blažek. ni hotel da- s^asno z načrti dne 18. aprila, ti dovoljenja, tla bi f-e izvršilo i Prvič se bosta vstavila na TCa-operaeijo v nanienii. da se loči.narskih otokih. Od t am bosta pole-
telesa obeli.
Sestri st a 1»i i i v bohiici deset dni. Jožefa je imela rmenieo in [ ljučnico. Malo pred njeno smrtjo pa se je lotilo Koze imetje sapnika.
Vse je bilo pripravljeno za opc-
som naslovljenca " ali njegovega pooblaščenca.
Sporazumno i tem ne bomo za naprej več razpošiljali dosedaj običajnih obvestil z označbo 'Ine-va, ko je bil odposlan denar ii Ljubljane na zadnjo poŠto. Mesto teh obvestil bomo noslali za vsako denarno poSiliatr/, ki smo jo prejeli dne f>. decembra 1921 ali kasneje, izplačilno potrdilo ■ podpisom naslovljenca oziroma nje govega pooblaščenca.
Te vrste potrdila pa prehajajr večkrat le počasi z zadnjih poli nazaj v nrad čekovnega urada v Ljubljani, kjer se zbirajo ln ielf nato odpošljejo v Ameriko; radi tega ter dragih možnih zamud nam bo mogoče mposl^i potrdila šele v približno devetih tod nih od dneva, ko smo izdali pra jemno potrdilo oziroma kakorhi tro ista prejmemo. Denar pa bo neglede nato izplačan enako hitro in pod istimi pogoji Eot dr
tela na Kap Verde otočje in od tega otočja na Fernando Noran-ho. ki leži severovzhodno od Fer-iiainbucii.
Polet od ("ap Vcrdc otočja pa do Fernando je nevaren, kajt? edina varnostna odredba za avi-
raeijo in zdravniki so vprizorili, jntika so trf portugalske krIžar-slehrn. napor, da reš.jo življenje ke ob- 5rti lcta Jožefe, a vse upanje se je opu-	„	v
Milo krog polnoči, soglasno z AviJatlka l^sta se najbrze da-dr. Breakstone-om. pačelnikom j zvecer dospela na Kanarsko kirurgičnega oddelka v bolnici, j otočje.
— Skušal sem dobiti privolje-j	~ *-------
nje brata za operacijo, da se'
nsi življenje Koze, a oil ni hotel BELGIJSKI KRALJ SE JE PO-
dati tega dovoljenja. — je izja-i	ŠKODOVAL.
vil zdravnik.	" ; -	--
i
Dr. Breakstone je pojasnil, da London, Anglija. 30. marca. — bi bilo treba kaj delikatne ope-j p,t]gjjski kralj Albert, ki se mu-r«:eije. Pred smrtjo obeli pa je ai na obisku v Rimu. se je poŠfco-dal izraza nltienju. da je bila (i.ovaI na desni roki, k>i je padei fiziološka sorodnost obeh sestra v SVoji sobi Xako pravi list Trf.
tako zivljensko bistvena, da bi i,„„0 . . . nuna. v slučaju smrti ene umrla tudi >	_
šc predno bi
Sterlitamak, Sovjetska Rusija. •0. marca. — Potem ko je priznal na javnem zborovanju, da je vlomi! v knhinjo Ameriške pomožne - hninistracije. št. 1T.">. kier se je •irehranjalo .pt tu< set stradajočih f ok je bi! n ^Ui km^l, I^an^u? l>ajnasaroA% pretepen s gorjačami
lo <r.,rti
TatvitM Jo bila izvršena clnc 12. februarji! > vasi Abiakmanov v liakSirski iepubliki. Obravnava ln s'-sekneija y,a e .,e izvršila dne 14. februarja. Popolen. a enostaven rekord glede tatvine, zajetja te" i/.vršr-nia smrtne kazni je vsebovan t v ofie'jelncm protokolu, kojega prepis se nahaja v rokah komiteja Ameriške pomožne administrate j? ter v onih vlade.
Soglasno s tem protokolom so prišla prva ameriška živila za stradajoče otroke v vas v pričet-ku februarja in prehranjanje o-trok se je pričelo dne 10. febr. \ noči 12. februarja pa je nekdo vlomil v kuhinjo ter odnesel vsa. živila, z izjemo baksc kaka o ter 21 škatelj kondenziranega mleka. Zaloga ži"il naj bi zadostovala za naslednjih osem dni. dokler bi ne prišle nadaljne zaloge.
Tat je prišel v kuhinjo s tem. da jls razbil dve ključavnici ter tudi napravil luknjo v notranjem zidu kuhinje. napravljenem Iz ploha. Kakorhitro je bila tatvina rtzkrita, je bila cela vas takoj na nogah in vsi so pričeli iskati ukra dena živila in tatu. Bajnasarova so prijeli, ko so našli v njegovi koči neki železni drog, kojega navzočnosti ni mogel pojasniti.
Zaslišan, je prijeti mož priznal svojo tatvino. Rekel je. da je odnosi 1 zivi'a v neko drugo vas. Radi podlosti zločina in ker so bila s tem ogrožena življenja o-trok. je bil Bajnasarov obsojen na smrt. Smrtno obsodbo se je izvršilo na javnem trgu vasi na tak način, da so pretepali obsojenega z gorjačami toliko časa, dokler ni bil mrtev.
Edini izobraževalni človek jc sestavil poročilo, v katerem je opi sal celo zedevo in 20 nadaljnih kmetov je nato pritisnilo na dokument svoje prste v pričevanje. Dokument je bil nato poslan oblastim. ki so preskrbele Ameriški pomožni administraciji povcrj'en prepis in prevod.
Dublin, Irska, 30. marca. — Velik oddelek oborožnih mož je danes zgodaj zjutraj napadel o-sobje Usta Grecian's Journal, razbil stroje, razlil gazolin po tleh in stopnjicah ter zapalil poslopje.
Napadalčfcv je bilo nekako petdeset ter niso bili maskirani. Prerezali so telefonske žice, prisilili osobje z revolverji v rokab, da se je umaknilo v neko sobo, nakar so
Roek cesti, je morala biti posledica neke vrste eksekueije. Izvedelo se je, da pa jc odvedel oddelk mož, ki so izgubili delo in ki so čakal ina svojo podporo kot nezaposleni. Odvedli so ga na mesto, kjer so pozneje našli njegovo tvuplo.
Tekojn popoldneva so potisnili njegovo izkaznico, s katero je šel po podporo, skozi vrata njegovega
razbili stroje, polili po tleh gazo- stanovanja. Njegova žena je pobrala izkaznico ter se ravno vpraševala, kaj naj to pomeni, ko ji je prinesla policija vest o usodi, ki je zadela njenega moža.
lin ter zažgali poslopje.
Vsled požara je največ trpela zaloga tiskovnega papirja, katero je imel list.
Domneva se, da je bil napad posledica objavljenja nekega poročila v tem listu, ki se je tikale postop;-"taine konvencije de VaJereve str-nk»- v irski republi-kfj- ski armadi. Ta konvencija s« ic vršila, kakor znano, v nedelj'o.
Belfast, Irska, 30. marca. —-Smrt Samuela Mallena, kojega truplo so našli včeraj na "White
ANGLIJI SE POPIJE VEČ ŽGANJA 30T PREJE.
SESTRA DANSKEGA KRALJA SE BO MOŽILA
NOVI JAŠISTOVSKI IZGREDI V ITALIJI.
Kodanj, Dansko, 30. marca. — Pravijo, da se bo princezinja Tira, sestra kralja Kristjana, v kratkem poročila z nekim gard-nlm častnikom, ki pa ni plenieni-taš. Zaljubljena sta baje že vefi !ef, a kralj je dosedaj odločno zanikal svoje privoljenje z« poroko.
Poroka angleške princezinje Mary z navadnim človekom, pa Je povzročila izpremembo v stališču danskega kralja.
Princezinja je stara 42 let.
London, Anglija, 30. marca. — Zavživanje žganih pijač na. angleških otokih se je povečalo in zavživanje piva se je zmanjšalo, soglasno z ugotovilom, katero je podal v parlamentu finančni tajnik Sir Ilorne.
Kaneelar je rekel, da izpije s<*-daj vsak človek po sedem in por kvartov piva proti desetim in pol kvarta piva leta 1913 ter sk'oro tri kvarte žganih pijač proti enemu kvartu in pol v istem času.
W. Ashley, koalicijski uni.io-r/st, je vprašal kancelarja, če mu je znano, da ne vsebuje današnje angleško pivo nobenega alkohola.
— Jaz nisem tako familijaren s tem predmetom kot galantni član zbornice, — je odvrnil finančni minister, ki nosi naslov kancelarja blagajne.
PROFESOR
EINSTEIN RIZU.
V PA-
Pariz, Francija. 30. marca. — Dr. Albtrt Einstein, po mnenju številnih ljudi najbolj kunšten človek sedanjega časa, jo dospel včeraj v Pariz in sicer kot pravi-demokrat v drugem razredu. Velikega sprejema ni bil deležen, kajti na kolodvoru je bilo le par profesorjev, ki so čakali nanj.
On je takoj odšel v podzemsko železnico in izigniL
BOSTONSKA UNIJA ZAHTEVA JAVNA ZBOROVANJA.
Boston, Mass., 30. marca. — Publicitetni komitej bostonsko centralne delavske unije bo priporočil na sestanku te organizacije v nedeljo, naj bodo vsa zborovanja unije odprta za splošno občinstvo. Glasi se. da jc t.o del programa organiziranega dela, da so seznani ljudi z linijskimi principi j i in eilji.
Dosodaj so bile centralno nnije otvorjene le za delegate s centralno unijo spojenih drugih unij.
lini«
se „_,_,
ločili vez mesa in kosi. ki jej1111 Ie.n- Hl1'	štiri nadaljnih
spajala obe.	otroci, ki so še vsi živi in nor-
Čeprav sta imeli sestri ločena ma!ni- Tudi °r'e *ivi ter star dihalna in olvstna sistema, je re- l*1 1,1 osemdeset let. Mati je kel dr. Breakstone, sta imeli ven- u,nrla Pre*l	lctf>m.
dar le en par sekundarnih prebav-1 Tekom svojih potovanj po cenili organov.	lom *svetu sta si sestri pridobili Roia je bila enkrat poročena k'P° P^moženje. Umrli sta brel iter se je pisala Dvorak. Zapustila j °Poroke-
je sina. starega enajst let. ki 1>r- Otragovce. osebni zdravnik je normalen. Njen mož je bil ka-|sestra> Je prosil brata.. naj pia-pitau v nemški (t) armadi ter voli v operacijo, a vse zaman, padel leta 1017 v bitki. Poročila |-ato se je prosilo njih -odvetni-se je pred petnajstimi leti. Nje-jka, naj intervenira, a on ni bona sestra Jožefa ni bila nikdar j tel prevzeti odgovornost, poročena.	j Dve 11 P° Polnoči pa je re-
Sin Frane je bil pri postelji kel dr. Breakstone, da ni treba matere, ko je umirala, čeprav jejvo<i siliti v brata, bila preje manj kritično bolna — Brez koristi je, — je re-
in oglo ki je.
plače stalne.
Indianapolia, Ind., 30. marca.—j Kaj hočejo imeti premogarji vi Vtask Itkur Stat« Bawlr
kot pa njena sestra.
Se-stri sta bdi potomki normal-rii starišev v TVhoslovaški ter sta
kel. — Stanje obeh je sedaj isto, namreč stanje. ki napoveduje gotovo smrt. Operacija bi bila
bili rojeni pred dva in štirideseti- sedaj brez smisla.
Rim, Italija. 30. marca. — Iz raznih delov dežele poročajo o novih spopadih med fašisti in soci-jalisti Rlizu Car rare, jer je sve-tovnoznani kamenolom, je bil ustreljen znani anarhist Musset;, ko se je izprehajal s svojo ženo po cest L /kjer so paradirali fašisti.
V	Parmi jc bil ubit neki fašist tekom spodada med sindikalisti in fašisti.
V	Leghornu se je razpočila bomba, ki je ranila sedem oseb. Dvr ko nunista sta bila aretirana.
Pozor potniki!
Parnik "Argentina", ki je imel 29. aprile odpluti v Trst, jc preklican. 30. maja pa bo odplul v Trst parnik
4'President Wilson*'.
III. razred do Trsta $102.50; If. razred $160.00 in $5.00 vojnega davka.
Vra pojasnila daje tvrdka Frank Sakser Stat« Bank, 82 Cortlandt St., New York; V. 7.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
klin.
SznSojeJ« m aiifcfl acal. sarealjlT« la TfaraJ NkOeitiemM deities
Jugoslavija:
Razpošilja a» ndO poMe ta isplafaja "Kr. pHHal Miral "Mruikm banka" ▼ LJaMJaaL
300 kron .... $ 1.15	1,000 kron ..... $ 3.70
400 kron .... $ 1.55	5,000 kron----$18.00
500 kron ____ $ 1.90	10,000 kron .... $35.00
Glasom aaredbe Ministrstva sa poita in bmjir v Jugoslaviji sedaj nopfa Aaas nakazovali snesko potoas pošta edttnola v di-jih; ca rak« »tiri krene be SqMate m dinar;
MtaM torej neizprcaonJcM.
Italija ^a sasedeno ozemlje:
la IsplataJ« '
* 500 lir 1000 lir
50 lir 100 lir 300 lir
$27.50 $54.00
$ 3.10 $ 5.Y0 $16.50
Kemika Avstrija:
la bptoft* »Adrlattseh«
-- ' ..
Radi vellkansklk rnsllk v teCaJa bplntaJcnM sedaj r Avstriji nm, amerlkanske dolarja. Naša pristojbina za vsako posaawzm nakazila da fit— znaša M eemor; od	de $51.- p* lt~; ta m vetja na-
kazila po t centa od dolarja.
Pod Istimi pogoji Izstavljamo tudi dolar-Čeke In poiU—• ameriške dolarje t Jugoslavijo In v Italije.
TnM drvarja sedaj al stalna, menja ee referat uprtim
» kol aaas postani deoar Aseps v veke. 'Jadranske Banke" bi taranredao ngsfcs pogoje, kt ki oo «o aH oo bodo psoluiesaM Denar nam Je pe New leck mm
nujne lilltt STATB BA2TX, S3 Oortiandt Kew Točk
GLAS NARODA 31 MARCA 1922
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
Owned and Published by
fUovenic Publishing Company
Prihod prijateljev in sorodnikov v Združene države.
(A Corporation)
FRANK »A K SER, President
LOUIS BENEDIK, Treasurer
Piece of Business of the Corporation and Addresses of Above Officers: ■S C«rtland« Street, Borough of Manhattan, ^cw York City, N. Y.
'Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemil nedelj In praznikov.
Za celo leto velja list' za Ameriko Za New York za celo leto ........ »7.00
In Canado ........... ..... »6.00	za pol leta »3.50
Za pol leta ........................ 13.00	Za inozemstvo za celo leto ......v« »7.00
Za Četrt leta »r.*................ »1.50	za pol leta .......... »3.50
GLAS NARODA (Voter o<f tha People) Iseued Every Day Except Sundays and Holidays.
Subscription Yearly »6.0G
Advertisements on Agreement.
Doplat brez podpisa In osebnosti se ne priobCujejo. Denar naj se blagovoli po-
»liJati po Money Order. Pri srTemembl Jiraja naroCnlkov prosimo, ^ se nam tudi pr»J*nJo blv&llčfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika._
GLAS NARODA Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876
ZGODOVINSKI SPOMIN.
napetosti v oduošajili med zadnjo v<.jno se je za vršila zvezi z maroško zadevo ter zunanje zadeve, Del-
prisiljena, kot se je Nenirijc in pozdravili vklju-
Dobro znana primera Nemčijo in Francijo pred leta 1905. Pojavila se je v politiko francoskega ministra za casse-ja.
Njegova resiunacija je bila glasilo v onem času. na zahtevo so jo kot odličen triurni' nemške diplomacije, ki ji <cval tudi trotovo ponižanje za Francijo. •
V zadnjem času pa so bila objavljena pričevanja, ki kažejo, da se je nemška vlada prepričala o trdnosti tal. na katerih je stala, predrto si je drznila obvestiti francoskega ministrskega predsednika, da ne more voditi nadaljiiih podajanj z Delcasse-jeni.
Joseph (ialtier je izjavil, da jtj rekla princesinja Liuelow. žena takratnega nemškega kanrelarja: — Mi nismo zahtevali »lave M. Delcasse-ja Ponudili so nam
.jo-
Na temelju tega razkritja, je neki prejšni francoski poslanik. 31. Paleologue, ki je bil tesno zvezan z Delcasse-jem v zunanjem uradu leta 1 f>05, nadalje raz-predel tozadevno povest .
Dne 2(). aprila imenovanega leta je priredil nemški poslanik v Parizu banket na čast takratnemu francoskemu ministrskemu predsedniku, M. Rotivieru. Naslednjega dne je šla iz nemškega poslaništva v Berlin brzojavka. Francoska tajna služba je brzojavko pre stregla ter jo dešifrirala. Na koncu te brzojavke je nemški poslanik informiral svojega kaneelarja, da mu je francoski ministrski predsednik zagotovil, da si želi Fran-1 cija miru "za vsako ceno". A' brzojavki pa se je glasilo za tem: — Deset minut pred banketom sem spre-1
(Jugoslovanski oddelek L. L. I. :>. New York.) — V informacijo
onih tujerodeev, ki želijo, da njihovi sorodniki ali prijatelji pridejo v Združene države, je državni department izdal sledeča navodila;
Opor. h rja se na obstoječe predpise «rlede viz.ranja polnili listov onih inozemcev. ki želijo potovati iz inozemstva v Združene države. Da se izojrnejo predolgemu zavlačevanju, se treba natančno ravnati po sledečem postopanji: Mnogi inozeiuei. ki živijo soda.] v inozemstvu in ki bi radi prišli v Združene države, imajo tukaj prijatelje ali sorodnike, ki hrepenelo po njihovem prihodu. Ti prijatelji in sorodniki v Združenih državah naj pišejo dotičnim ino-zemeem o teh predpisih ter priporočajo, da naj oni stroj*o sledijo sledečim navodilom:
1. Naj si pribavijo potni list — passport — od inozemske vlade, pod katero spadajo.
L\ Naj osebno predložijo ta potni list ameriškemu konzularnemu uradniku, v delokrogu katerega sedaj živijo. V konzularnem
rost ali državljanstvo, zakaj želr priti v Združene države, dali je prosilee v stanu vzdrževati samp-un, sebe in da li so sorodniki in prijatelji v Združenih državah v stanu in voljni primerno skrbeti z:i njega ob njegovem prihodu.
Pristojbina za sestavo inozem-čeve izjave ali prošnje znaša en dolar in pristojbina za vizum znaša devet dolarjev. Te pristojbine mora plačati inozemee konzular-remu uradniku v inozemstvu.
Obstoječi predpisi določajo, da noben inozemee ne sme stopiti na ameriška tla. ako njegov potni 1!m" ne nosi vizuma kakega ameriškega konzularnega uradnika v inozemstvu. Ta vizum naj se dobi od konzula, ki je najbližji kraju, kjer inozemee stanuje. —-
Ameriški konzuli v vseli državah imajo natančna navodila, ko-mu naj dajo vizum in komu naj ga odrečejo. Prošnje za vizum v nekaterih posebno izdanih slučajih morajo biti predložene državnemu d epa rt m en tu v odločitev, ali te prošnje morajo biti predložene preko ameriškega konzula.
Peter Zgaga
—	Ali mi lahko posod'š pet dolarjev? — j-j vprašal prijatelj prijatelja.
—	Žal mi je. .lih nimam pri
sebi.
—	Ka pa doma
--O. hvala — doma je vse
zdravo.
• *
*
V Philadelphiji se vrse porotne obravnave. Ker nima sodišče drugega dela. zaslišujejo butlegarje. salonerje in druge kršilce osemnajstega amendment«*!. Zadnjih so se umaknili poVotniki k posve-tovanju. Seboj jim je dal sodnik kvart žganja, katerega so našli pri obtožencu. ter jih naprosil, naj pronajdejo na podlagi tega dokaza, če je možak kriv ali ne.
Dvanajst mož. dvanajst porotnikov je odšlo v posvetov al n le o. Po preteku petih minut se je vrnil predsednik porote rekoč:
—	Gospod, sodnik, na podlagi enega kvarta nismo mogli ničesar dognati. Dajte nam eno galono.
ifagnalmtcMBka
Ustanovljena 1. 1838
iKatnl. HJrttturta
InkoruoriraM L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
uradu naj vložijo prošnjo za vi- T' komur> ^ozemec vložil pro
zum. ki naj jim dovoli potovan.fe v Združene države. S seboj naj prinesejo tri male fotografije in predložijo naj pisma ali zaprisežene izjave svojih prijateljev ali sorodnikov, živečih v Združenih
sojo za vizum. Državni department ne more ničesar ukrenit! v takih slučajih, dokler ne dobi u-darnega sporočila od svojih uradnikov v inozemstvu.
Važno je zapomniti -".i sledeče:
državah. V teh izjavah naj bo na- s™"odniki ali prijatelji v Zdrnže-\ f d en o državljanstvo dotičnega ^»"zavah naj se nikakor ne soiodnika ali prijatelja v Zdru-	v teh stvareh na državnf
ženih državah, koliko časa je že department, marveč morajo Ino-T.astanjen v Združenih drž.jivah.	sam« naravnost vložiti prn-
v kakem sorodstvu ali razmerju	na ameriške konzularne ri-
je on do prosilca, prosih'eva sta- radnikc v inozemstvu.
Iz Slovenije.
il Amerikanski Slovenec" piše : Tukaj se je razglasilo, da je bivši nemški kajzer TVilfcolm umrl. Danes pa je dospelo uradno poročilo iz Nizozemske, da bivši kajzer še -živi.
Le j* ga. ket\ea. le j!
• • *
"Nekoč je bila zbrana družba, v kateri je imel neki bankir poglavitno besedo.	»
Razpravljalo se je o valutah in devizah ter drugih pojmih, ki jih \sibuje bankirski leksikon.
o. O.
Glavni
Predsednik: BUDOLF PERDAN, 93b E. 185tH St., CUrelaad, Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10« Pear! At«., Lands, Tajnik: JOSEPH PISHI/EJt, Kij, Mine. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely, Minn.
Blagajnik neizylararili smrtnia: JUH N ilUVEKN,	N. 2nd A
W. Dnlnth, Mina.
Vrhovni idmralk!
Dr. JOS. V. GBAHEK, 843 E. Ohio titreet, N. 8., Plttalmrgli, Pa.
Nidwid edfcwi
MOHOR MLADIČ, 2C0P So. Lavr.dale An , Chicago, HL FRANK 8KRABEO, 4822 Washington Street, Denvar, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elf, Minn.
GREGOR J. l'o KEN TA, 2912 Iieacou Ave., Seattle, Wash. FRANK ZORICH, €217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Zdrnievaini odbor:
VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, HL PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STESLB, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Cokx ANTON CELARG 706 Market Street, Waukegan, I1L
: r ~- Jednotlno uradno glUBllo: "Glaa Naroda". r r~; ~
Yse stvari tikajoče se uradnih radev kakor tudi denarne poSllja-tvo naj fic poSlljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSllja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatollSka JeOuota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor Seli postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljlfaega društva J. S., K. i Za ustanovitev novih društev •e pa obndte na gL tajnika. Novo društvo se lahko v stanovi s 8 člani ali članicamL
Iz Jugoslavije.
Preveč veronala zavžila. i Policijski komisar j.> objavil pro-Stotanija Mauriii. uradnica. >Ta- šnjo v čas.opi»ih - pripombo. da liujoea v DaJmatinovi ul. v Ljub-policija storilca. ako vin«- ukra-ijaui. je že dalje časa tožila, da d en i predmet, ne bo preganjala, ne more spati. Ko je 2-5. febr. /Ju-'
t raj gospodinja zapazila, da .Mau- Za predsednika gostilničarske za-
i i nov a >e ni vstala, je šla pogle-j	druge v Celiu
v'.at v njeno sobo. Našla jo jc v trdem spanju, na tleh pa polno praznih zavitkov veronala. ki ga je ^laurinova zavžila. Gospodinja je takoj poklicala zdravnika, ki je "»drodil, da so Maurinovo prepeljali takoj v bolnišnico.
V kotu je .sedel časnikar in P°-[lanskega šal. Ko se je že vsega naveličal, je j poročalo.
Ponesrečena interpelacija. hteva < i»ro-.'-cnjt Lansko leto je pobegnil i/. bf<>- lle na živIjeiLskt grajskega zaporu .Mladen Marin- novn» uv«Hlbo st
kov it', edt-ii glavnih obtožencev '-Ivagmjt* it-r r ran.li vido vel a i vsk a a.tentata (na ^alug hm Aleksiindra 1. Meseea novembra leta se je pa naenkrat da .je grška' policija v
>d državne cari-potreUščinc, po-"> -.ihIišč za pobijanje r l-'Iivizici j«> velikih in drnirfh živil.
Shod v Brežicah proti draginji.
je bil izvoljen na občnem zboru hotelir D raso Bernardi. Do sedaj je načeloval zadrugi gostilničar in mesar I\e"beuscheg.
Vrtnarsko društvo v Mariboru.
Mariborski \Ttnarji ustanove v zašeito vrtnarskih inferesov in nakupovanja prvovrstnih semen dmg-ih potrebščin i/, prvega ira lastno društvo.
Na javnem zborovanju v Breži- te„ ."jol obisk neke osebe, ki jc zaupnica M. Rouvierja illicah dne 22. febr. zbraaii državni ia nic informirala, da ld ]H*cdscduik ministrskega nameščenci in vpokojenei so spre-j
sveta rad«»volje privolil v padec M Delcasse-ja.	^'^sno	o resolucijo^ Vrtnarski in sadjarski tečaj
priredi kmetijska šola na (innu kmetijske mladeniče, ki se hočejo
To bil zadostil llliul jaj za Berlin.	Vsled _ vedno naraščajoče dragi-!
. .	^	.	. nje. ki neizogibno vede naš stan1
\ teku par dm .p* prn-elo nemško poslaništvo pri- v	smo ln.isL!jeni v posied-j
tiskati na vlado, naj odstrani Delcasse-ja. Malo po- nji uri pred popolno katastrofo) znejc pa sta dva cm i sa rja kaiudarja Buelowa ]>oslala mi- dvigniti svoj glas ter op( moriti vse nistrskem ]jredsedniku Rouvienu naslednje obvestilo:	činitelje. da neanudoma!
— Xemska vlada se zaveda, da se pogaja M. Dcl-
' -tore vse. da rešijo uslužbence in ,	, , , , , . ,	i i J njih družine pred poginom. Za-
easse za zvezo z angleško vlado. Ce bi bila ta zveza skle-hu.vamo: h Takojšnje nakazilo^ njena, bi Xcm«^ija takoj napadla Francijo. Posledica te-Ue vzakonjenih draginjskih do- s
klad brez ozira na izvedbo reduk-
ga je bila neizogibna. Dne <>. junija je Delcasse zapustil svoj urad kot zunanji minister.
Ta dogodek je vrč kot primera načinov, katerih se poslužuj
praktično izvežbati v napravi vine gradov, sadovnjakov, trt nic in drevesnic, v cepljenju, obrezovanju in negovanju trt in drevja, v gnojenju in obdelovanju vinogradov in sadovnjakov itd. Vežbanje se vrši pfnl strok oblini vodstvom. Tečaj s«* prične 1. aprila in konča •il. oktobra. I čenei v starosti naj-
.eije tzniy.an.ja) uslužbencev, ki se, .	, , ,
i ..... i • i • • ^ ,, t iman.i	l.> Jet dobivajo na	zavodu
z uveljavljen jem te naredbe itak ,	, ,
i	o rr i ■ • i --i • popolnoma prosto oskrbo	in me-
. .. _ doseže. 1. Takojšnje izplaeilo en- -	. T, , . .
le tajna diplomacija. Pomaga nam razumeti ve-jhr«hiih nabavnih prispevkov zai^10	^ K 1,a-rad<' ^'0,"hw, aL dno naraščajoC-o aroganco nemške vlade v svojem po-{državne uslužbence in ^-pokojen-|s
stopa a ju s Francijo ter slabo pogodeno nemško zaupanje, da se bo Francija rajše vdala v vsakn stvar kot pa prijela za mer ter se borila.
Bil j<* brez dvoma ta navidezno sijajni uspeli nemške diplomacije leta 190>. kateremu je sledila leta 19<)9 slična diplomatir-na zmaga v zvezi z aneksijo Bosne in Hereegovine od strani Avstrije, ki je povedla nemško vlado in njeno diplomacijo do viška nesramnosti in ignorance, katero j<» pokazala avgusta meseca leta "IJH4, ko je izročila svoje povsem nemogoče zahteve M. Viviani-ju.
Ta diplomatični nemški pisker pa je hodil preveč pogosto k vodnjaku ter se vsled tega tudi konečno razbil.
razviti se ne sprejemajo.
ce. •">. Iver z ustanovitvijo vseh teii I zahtevkov ne ho odstranjena ne-; znosna beda. zato zahtevamo, da vlada s svojo avtoriteto draginjo ^ tem. da omeji izvoz živ Ijeiiskih |w>tretbščin. possebno ]>a slrrajno brezobzirnost jo kaznuje]^ vy r»ne.izkoriščevalce našega sta-
ki samovoljno navijajo cenej , V	uu'stn J> umi"
Zahtevamo. d;) izjemna	Tursie.
| 'a za prevažanje blaga za nabav-' V H<>^»v!jah pri j ne zadruge zopet uvede.
mi. 4.
- - {S3
prepreči
Smrtna kosa.
V	Ljubljani je umrl v starosti let Anton Demšar.
V	Dohu je umrla gospa Marija Zamik.
A' Sodražiei je umrl posestnik Frane Pire
g< »s p a
opis
T idi v trgovini se dobro V'odvi-U". Fred Zaje< . 1622 Blue Island ve., ji- «»tvoril nanovo saloou. Pri iii-cv jij»*m ^e <lobi o«l vode do najbolj-■^e^a v—e kdor kar želi. Za dober
Chicago, 111.
DHavskih razmer ne bom opisoval, ker so daleč pod ničlo, opisati hočem Je napredek .Slow v tem ogronuiem mestu.
Vstajiovili smo samostojno dru-j prigrizek ali celo kosilo in večerjo šrvo ter mu dali ime 4 Za rja[preskrbi naš rojak Geo. Volčaai-Staro je nekako 4 rnese ter ima pek, 1*04 South Kacine Ave. Mo do sedaj približno 250 članov iiijd-o-no urejen restavrant je bil članic. L/ep napredek! Druat	vorjen zadnjo soboto zvečer, 2o.
plača 4&00 bolniške podpore in za marca.
Kakor se sliši, bomo dobili tudi
vsakim umrlim eitmom ali članico koliko članov in članic, toliko dolarjev.
Pokojni Martin Konda je bil prvi, katerega nam je vzela k nit a lini vsem čitatel jeni G. N. »mirt iz naše sredine.	^	_	Ivaročnik.
slovenskega urarja v našo naselbino in še več drugih obrtnikov. Vesele velikonočne praznike že-
Poljanah je u-nn*l Frane Primožič v visoki starosti i»8 let. Bil je najstarejši človek v rrdi poljanski dolini.
V Delnieah nad Ljubljano je u-mrl posestnik Valentin Weber.
Novi g-erenti.
7.a gerenta okrajnega zastopa j"*" llrežicah je imenovan Fr. K ene i ml., posestnik v Globokem, za do-|sedanjega namestnika pa dosedanji irerent Frane I.ipej. veletržee | v Brežicah
1 Občinski* odbvor v Kandi-šah je jrazpušČcn. Za občinskega gerenta \ie imenovan Frane Bc^gataj. posestnik v "Kandršah za njegovega vrane. Obvarovati si hočejo s tem namestnika pa Janez s'tfmljan. listo malo divjačine, kar je je >oirjo^c^tnik ostri zimi preostalo.	j
j Ljubljanski pekovski pomočnilci Čudna prošnja stolne cerkve. jso nameravali zastavkati. toda Mariborska stolna župnija jejstavka se je preprečila. Podajanja potom policijskega ravnateljstva j med njimi in pekovskimi mojstri naprosila tatu. ki je te dni ukra- so se za obe stranki po v oljno za_
ključila. Pomočniki so dobili 20
S steklenico po glavi.
Frane Majhen, kovač na glavnem kolwdvom v Ljubljani, se je' proti dxmui vsta\il v Ijužarjevi| »ost ilni v Sneberjih. kjer si* j*» ne-j ki oče prepiral s svojim sinom Majhen se j»- poJtegnil za oeeta.! kar je sina tako ujezilo, da je, zgrabil sifonsko steklenico in ra-J nil ž njo poaretlovalca po glavi. 1
Najemniki lovišč v ljubljanski okolici
bodo pokončavali v svojih lovih
r»a
Kandršah.
del iz cerkve monštraneo. naj jo na kakršen kol islbodi način vrne. ker nima zanj nobene vrednosti.
odstotkov poviška plače, zajtrk in kilogram kruha dnevno.
S.roga obsodba navijalca cen.
la .je grška 'policija v PrtMl okrajnim sodiščem v Zatekel govorniku:	(Solunu aretirala nekega Srba. ki	je vršila obravnava proti
—	Samo ena pot je. samo en na-j*je bil brez vsak i U dokumentov, a l»i"«-»kurLstu tamkajšnji •in je. potom katerega lahko* člo-j je bil po osebnem popisu podoben beehniizer. >.ek po št en bn potom obogati. i pobeglemu atentatorju. V Solun -i'' l»i'iKla!
—	Kateri je pa ta način ? — ga i ie odpotovalo nato nekaj uradni- k«<nia( 'e vinašal bankir.	: kov in agentov beograjske polici- kup;l
_ In vi trga ne veste, gospod, j''- ki s,> ilhn' ugotovili, da sc je
grška policija, pač v preveliki vnemi zaradi razpisanih nagrad.
začudil časnikar. * *
tvrdke
Adolfu Fiihrmannu. neki stranki slanikc po 25 kron. -dočim jih je mi komad po 17 kron, ter s tem pi—koračil po zakonu dopusten dobiček. Fiihnmiim je bil c-1-ua 2 meseea zapora iti d<--
4e
je reki loči
Xeki newvorski sodnik kel : Govor je edina stvar, ljudi od živali.
iMožak je že trideset let v slu7- i,,,, bi. je policijski sodnik in vsled- j,,,., tega ve, kaj govori.	-.i*
pre varila in aretirala nekega k le- narno globo IP.000 dinarjev, a za parskega pimiovnika liožidara slučaj neizterljiV(»sti globe na ny-Veljkoviča. ki je brez dokumeii- U«l.fu.if mesece, zaj^na. Zaloga tov prispel iz južne Srbije v So- -la.nkkov tvrdke je zaplenila in kjer ga je prijela policija. Na ^kupieek izroei redovanje jugo>lov. konzulata živeža za siromašne sloje. VeljkoviT-a izpustili iz je-e.1
:il fondu za n;vl>av
Skupaj zraščeni dvojčki Roza in Jožefa sta umrli.
T''\ ne. da bi se Ma jic (Vgare zmotil, ko jin*, bo pisal posmrtn*-co. ter blekniT:
Roza je bila stara dvainštiride-sct. Jožefa pa triinštirideset let.
Bivši avstrijski cesar Karol je ■evarno zbolel. Možak živi v pro-gnanstvu na otoku Madejri. not ran j Zdravniki pravijo, da mu tamos- jvata nji zrak ne prija.
Kratek čas nato >,o objavili razni listi strašne vesti, da je ubogi Veljkovič tretji dan. ko so ga izpustili iz ječe. umrl. ko so ga hoteli baje beograjski policijski organi z mukami prisiliti k priznanju. da je on res atentator Mariu-
kovič. — To strašno zgodijo sta noma /gorela. Pri aašenju j sedaj porabila socialno-demokrat- ranjenih ve' pristan. de!ave< \. ^ka poslanca Etbin Kristan in \c-'
deljko D i vac. da s-a vložila inter1	Umrl je v Zagrebu
pelaeijo na ministra za zunanje in za jetiko Milan <!alovi<-, znan i/ zadeve, v kateri zalite- za šaflajevega veleizjdajniškega
Izjasnila. — Toda slučaj j- pn.....sa in zaradi vohunstva na
hotel, da se je ravno te dni. ko sta korbt Mailžarske. vsled česat
Ladja v pristanišču zgorela.
V splitskem pristanišču je iz-hnihnil požar na parniku Vidov-dan. las1! Ante Franiča iz Kaštela. Požar je nastal vsh*<l neprevidno sji mornarja, ki je manipuliral z bencinom. Ladja je skoraj pojvl-
nlo
To rad verjamem. Sani pri sebr ]>oslanea vlož gotovo misli, da bi bilo dunajsko .i". i>ojavil v ali budimpeštansko ozračje najboljše zanj.
Y prejšnih časih ^o s(* vršili ob vsaki najmanjši priliki najrazno-\ rstnejši čudeži.
Sedaj pa. ko papeža izvolijo, niti luna ne mrkne.
Samo laški kanoni pokajo.
Neki rojak mi piše: — Zgaga, tvoja kolona je polna samo ženske obleke. Kaj res ne znaš dru-
a svojo mterpelftei-icogratlu njun živ iu zdrav BožuUir Veljkovič. ki ne ve .ničesar o kakih mukah in zatrjuje. da ni umrl, ampak da j" delal 'v Solunu, a sedaj >e inn je .-tožilo po Beogradu, pa je prišel domov. Odgovor na 1o interpelacijo je bil torej ministroma za notranje in zunanje zadeve prav lahek.
Protestni shodi proti draginji.
ženska društva wo
.1«'
bil obsojen na U mesecev ieče. po prestani kazni se je Oalovič oženil :m ga je kmalu sušiea priklenila 'na posteljo, kateri je podlegel.
Srednje šole zaprte.
Kakor javljajo i/. Osjeka. v> te dni zaprli tamkaj v-e srednje Šole zaradi pomanjkanja kuriva, kate-i_ra ni mogftče takoj nabaviti.
ADVERTISEMENTS.
Sarajevska dala skupno iniciativo za v« skupščino proti draginji. Skupsei-
DELAVCI SE IMEJO!
liko	t.ihko rahiiuo <les«»t <U> petil«-set
i_	«l«'l»rili • 1 »-Iiive«-v v tovarni za «»i«*ko
' - -jo febr in i" tela	'u Grešnik v uiulem ines-tu na <le-
,. . ., . ., .. , _ , , ,	/''li Miy.ii ToleUo. o. Vei- let stalnem«
-fga pisati kot o samih kikljalt.-vredno d^bro obiskana. ^	k| stnl#iJo v k(,uil,ariij„
nogavicah. srajcah itd. Proč s! V Splitu s.- je vršil 1!>. febr. ve-	illiaf,. ;»ii vet-, lahko vstopite,
tem! [lik protestni -hod proti draginji,	i :;ite na: .Mr. W. William. Box
Podpiram, dragi' rojak. " i Sprejeta je bila resolucija, ki za-	riitshnr-tt. Pa.
5
c"vsak dan proč vrženih ali drugače zapravljenih, je uničenih v enem lelu $18.25, ali v petih letih $91.25 -
zakar bi med tem dobili v samih obrestih $10.95.
$5. naloženih pred 1: aprilom na naš "Special Interest Account" tekom enega leta po 4%, bo prineslo $—.20.
$ 50. naloženih pred	1.	aprilom bo prineslo $ 2.	na leto.
$ 100. naloženih pred	1.	aprilom bo prineslo $ 4.	na leto.
$ 500. naložerih pred	1.	aprilom bo prineslo $ 20.	na leto.
$1000. naloženih pred	1.	aprilom bo prineslo $ 40.	na leto.
$5000. naloženih pred	1.	aprilom bo prineslo $200.	na leto.
Delati, Paziti in Varčevati — to pospešuje vašo neodvisnosti! Pričnite z vašimi vlogami TAKOJ DANES—$5—in poslgte jih po pošti.
Frank Sakser State Bank
83 eortlartl Street,	Ne« Yort, N. Y.
Glavno zastopstvo; JADRANSKE BANKE
• GLAS NAKOPA 31 MARCA 1922 II i m II ■	—i i 11 ■ i
Vladimir Levstik:
GADJE GNEZDO.
Povest iz dni trpljenja in nad-
(Nadaljevanje.)
VI.
Kouiaj dnevi *<» miniti, todi^ že-r/rn prst jčrtal na severu lil ugu, tiu vzhodu in zahodu: rde-a meja loči dvoje cvetov.
griču za his«; sive oči ji merijo ab/.orje, misel ves daljni svet. — Solze j«' zdavnaj obrisala, moči ♦>/.i la v trden snop; čelo ji si-
P
P
rok
f* se gibljejo široko, *li obrvi: vdova eu-sovraznik i in si ne vrat. Četrt stolatja
ret a. jnlll
Komaj skrije zmagoslaven smehljaj; gruda jc mogočna ljuba. in kdor jo enkrat objame, ga več ne izpusti.
— Posli! — ga stavi opoldne pred družino. — Dokler se Joža lic vrne, je on zraven mene vaš gospodar. Kar zapove, je moja Kastelka stoji z Janezom na [volja, kar obljubi, moj dolg; njegova beseda je moja.
Srečno gleda Janez in rdi kakor mladi kralj, ki prvikrat čuti krono na čelu.
Mati sliši topove na meji, le \olka ne, ki tuli blizu.
Ne vojna, poslednji dan je tu; ves svet zdaj skb'plje račune. Ni je ljubezni, ki bi ne. upala, ni ga sovraštva, ki nr> bi dvigalo noža ta čas. Kdo je suženj, n:i ne čaka svol>ode? Kateri trinog ne kuje n«'e sveta, in mati veruje 'novih sj>on ? Sleherni pohlep U-. j ni le njena volja: to je [teza roko,- euj in straži, zemlja /••ml je, katero j<* «»na vzdra- dedov, strni se tesno, poldrugi naš
milijon! Prihajač in Judež hočeta dopolniti deset.stoletno delo, pe-<*at je urezan tvojemu poginu. Zdaj govori sila. in tvoja, je majhna ; v uho sodnika siče laž —-kar močni rad verjame, j«» resnica !
Jud-premogar se brati z jaro sodrgo; trški pijači, štacnuarji ln pitani oštirji s tirolskimi klobuki stikajo glave in šusljajo. po-giedo zamaknjene v s^ko te lej>e zi'ml.re; HaW* drže bele ceste, ob
It n
urrna guba t! ti nevidnega da skočiti n ni »h
stoji
že v«', da je Bog in zlodej ne zmo-ne. nikoli! Volja sega nn k
:a življenje in smrt; zda.) rugače n«-go takrat. Ona
—	Takšci. pokoj naokoli, — govori .Janez kakor iz sanj. — Čudna je misel, da streljajo tam s kationi.
—	Dobro se čuje. — pravi Kastelka- — »na ne laže!
vam.
Streljanje, mati? Zdi * K« niaj vročino slišim peti.
— Sam Bog ne pomni takega : na gosto, kakor pesek r. voza. Ti ndalir, ne »lišiš. ali mali čuje, in z< mlja.
Zemlja ' —< »ad s»* odmakne. J e«'sth s«« ziblje drevje^ i»a drevju da bi ii bolje videl v obraz.	mrtvaško sadje — najboljši rodu
Zemlja. — ponavlja vdova ki se ni dal ubiti. . . Osirotela čre-kot bi knjigo brala. —- Po I>»a moli ganizov šop: než) a deea prihaja. Misli si. da te /bo- j*;ka v tuji šoli. po je jx> taktu leh-v peto: mari ne čutiš po- [ rerjeve palice pesem zmage nad ■flavi in v srcu? In to j»-|s etinjo s-vojih mater.
11 ti«
de ti
trn.
mislis. n.ie n«*
Koga ?
Zemlje. . . Sinof-i mi j,- bilo. r hi govorila pod menoj in
Tako se menijo, ko teep zanje l.a.ša dobra kri. Maščevanje piše erna pisma: ne pomniš nič sovraž
te skromni, mladi mož! Vklenite ga, in pri najmanjšem poizkusu. . .
Dve mrzli železni sponi mu stisneta zapestja; drugi orbžnik pomenljivo nagnp puško z ostrim bajonetom.
Kaste!Ivi sloni na mizi, oprta na stisnjene pesti. Začenja se Kal-varija, na vsakogar pada veliki kliž; da je ne sliši zemlja vpiti v tej minuti! Ali veriga zarožlja med sinovimi rokami; glas se za-čuje kakor vihra v hojah; vdovi-ne oči so strašne, zalivajo se s kr-vjo, in m i zna plošča poka med njenimi prsti.
—	Mati. — krikne Janez bled. — ne delajte mu veselja, kdor je kriv! Naj ne vidijo solze v vaših očeh. naj ife slišijo vašega joka; s častjo in slovo se vrnem. mati. ..
—	Hm, — gode stražmešter, — to ni gotovo!
Janez ga pogleda. Toda Kast elka se je vzravnala:
—	Dveh je zadnja beseda, pravic« in Kastelcev! — oznanja kakor s prižnice.
Skoro bi bila vesela gada. Kakor bor stoji, pogled mn plapola, verigo nosi kakor žezlo, obraz mu s* .ie od ponosa. To ni obraz človeka. zemlja je. ki odseva zarjo mutenikov! Ali vdova gleda v duhu jeep in vešala ter moli Ka-i«:r pri sebi:
—	se to pot pomagaj, ti tam. k? mi stojiš ob strani; Bosr ali satan
Štrajk - ki bi ga bilo lahko preprečiti.
Skozi več zadnjih mesecev so bili listi polni praznih čenčarij, glede visokih cen premoga, stroškov dela, likvidacije dela v rovih, padajočih iivljenskih stroškov ter slabe proporcije med sedanjo višino plač premogarjev ter cene vseh drugih stvari. Seveda, pričevanja glede vseli teh stvari si np.-piotujejo. Stvar je vedno taka. Predsednik Lewis United Mine Workers pravi, da predstavljajo stroški ncinatno majhen faktor pri cenah premoga. Premogarski delodajalet pa dajejo stroškom dela odlično in \ažno mesto. Javnost je izprva prtsenečena in začudena. V dnu srca pa je pripravljena soglašati z delodajalci, l er je prepričana, da cene padajo, da delo likvidira in da se mora Tudi \ premogarskih rovih zgoditi to. kar se tako splošno dogaja.
V preteklih par ietih je bila zgodovina premogarske industrije vse preje kot brez dogodkov. Problemi te industrije so obrnili nase pozornost tako izvedencev kot Jajikov, n,e raditega, ker je to uzor irdustrijalne organizacije, temveč laditega, ker se je očividno izjalovila v namenih in ciljih, radi katerih se domneva, da se organizira ndustrije. Na sestanku American Economic Association v decembru leta 1920 so n* rodni ekonomi, mžinirji, geologi, delavski voditelji in trgovci izpolnili dve seji s svojimi ustmenimi in pisanimi izjavami glede bolezni v premogarski industriji. Nikdar ni bilo opaziti dosti soglasja glede tega tako zapletenega predmeta. Ta ali oni ie imel lahko še toliko predsodkov proti birokraciji, strokovnem'' unijonizmu ali visokim plača r. a vse to se je izgubilo v ustrajnem pričevanju dejstev, da so zla industrije organična in trajna in da obstaja ozdravljenje v drastični kontroli in reorganizaciji. Sedanji voditelji industrije so se izkazali nesposobnim. Naslednji korak nc.ra biti likvidacija, ne ona strokovnih ali delavskih unij, marveč likvidacija bankrotne :n preživelo se industrijalne uprave. •
Ta obsodba premogarske industrije pa ni bila niti nova, niti nepričakovana. Tekom vojne sta se dve veliki temeljni industriji dežele, kopanje premega in transport arija skupno polomili. Jasno je bilo, da. je trebi železnicam centralizirane uprave, a še bolj jasno je bilo to z ozirom na premogovnike dežele. Vsled tega se je ustvarilo 'akozvano Kurilno administracijo (Fuel Administration), določilo c«ne, izpremenilo upravo, uravnalo delavske ednošaje in posledica tega je bila, da se je zmešnjave glede premoga reduciralo ter uve-'javilo vsaj nekoliko redno kontrole.
Znano je, da poznavanje ali vedno ne določa v vsakem slučaju politiko. V premogarski industriji se kaj takega ni zgodilo. Dejanski je vsakdo pričakoval, da se bo zgodilo nekaj novega. Nikdo ni l.il razočaran. Rekonstrukcijs!';; pelnika vlade je zadela na. zahtevo delodajalcev, naj odpravi kontrolo. Pretile so stavke in dejan -
titi stavka, se prevedlo vprašanja, zvezana z njo, v izraza? delavskih stroškov ter vlade unije. Naša sredstva javne informacijo obenem s predstavi tel j i administracije so se skrbno izogibala osvetliliti spor z onimi dobro znanimi dejstvi glede premogarske iiidustrjie, kajti ta dejstva bi obrnila javno mnenje od razprave« glede takih začasnih in splošno mčevih' odredb kot je kompromisna uravnava plač ter spravila to javno mnenje na pota konstruktivnih misli glede premogarskegai problema. V kolikor -so hdli prizadet' voditelji ameriške javne politike so bila taka. dejjstva kot velikansko bogastvo /premogov« ih virov v ^Združenih državah. Zloraba teli virov od strani privatnih interesov, pogosto in javno omalovaževanje javnih interesov od strani premogarskjh baronov
toliko jim je dobro znano in vsled tega so tudi sprejeli izziv delodajalcev. Če bi zmagali v boju, bf morali še vedno rešiti svoje bistvene probleme. Mogoče se bodo naučili ob tej priliki, da je njih rešitev v industriji iskati v tem da predstavljajo del ustaljenega in enotnega delavskega gibanja, lvojega cilj vsprieo okoliščin mora 'oiti tako političen kot ekonomski.
Tretji največji diamant na svetu.
Indijski prinei nameravajo po poročilih angleških listov podarit i angleški dinastiji slavni •'jubilej-ui diamant", tretji največji na svetu Cen; m* na 100,000 funt o v
(okoli $2.000.000).
ter beda premogarjev v West Vir- Katoliški duhovnik umoril svoje-gini.ii držav ne tajnosti, o ksitecdi	gj^ polbrata
se je le zaupno šepetalo preko j konferenčne mize.
Rev. Aldard Delorme, katoliški duhovnik, je bil pred tedni aretl-Naj je bil motiv ali poman'jka- ran v Montrealu. ker je ustrelil i ,|e motiva za tako politiko, tak svojega polbrata Rasula Delorma ali tak. učinek je bil vidno brez | dijaka na vseučilišču v Ottavl. —. dvoma ta, da se jei gralo direkt- i Truplo nesrečneža so našli 6. fe-jio v roke premogarskih operator- hruarja v montrealskem predme-lev, to je baronov. Izprva so oči- ^J11 s šestimi kroglami v glavi, vidno skušali izsiliti poraz pre- Policiia je namreč pri preiskan
Policija
mogarjev. Nezaposlenost v rovih j "^^ila. da je Delorme pregovo-j, bila splošna in huda. Malen- i V^*™?**.	^JL^
kostni osebni prihranki in viri
iskavo; ves dom pretikajo od vrha do tal. vse kašče. shrambe In ]iodstre.šja. V fantovski sobi je p!en bogat.
— Zastava ? Za puntarje. že veno. Z risanico je hodil Joža na
tožil:
1.11
jo: \ MI oh uder
me ; vse r.di me
Kastelka. privi, sam «* <lal: premisli, kaj de-kožo mi slečejo, ve«
n: kov. Kastelka? Komu si tresla j srnjaka ? Mhm. to se razume; pet-p«-st ? Koga vzame satan prvega ? j najst nabojev — tetete. činidalje Petindvajset let je zdaj temu
ljtn
beb
i m
alf
Petschnig ni pozabil, llerr Pet-schnig udari gada. ko t—bi nič ne ln mrliče spuščajo j more; on kaznuje otroke in otrok mrtvih je v meni. i ''troke. kakor Gospod, bog voj-pravi. kadar spite ( skinih trum. C'ez štirinajst dni bo I sam verjel; pogladi si trebuh ln odleglo, k"o ste se ( se napihne, zaslugo razmazano po vs^m oblieju.
Od poldne do poldne je bil Janez gospodar; k obedu prirožljata dva žandarja s komisarjem. Vdovi pade žliza iz rok. gad jih gleda, eudo. kako mimo: — Koga iščete ?
—	To zbudili!
fZakaj.' Saj jili slišim. j«>djie-vi, ponori. . . . Toda vse krogle le-t • mim« Jože in Toneta. Ne upa-si; ne smejo.
—	Kdo jim ne da Zemlja; ona ju varuje.
Široko strmi Janez matmri v obraz; ali se ji meša ?
Janeza Kastelca. — ropore
i strazmester
mu štrle brki
^	danes
Vdova gleda bistreje ko kdajf. i naiavno^t pod oči.
Knkrat fee mi je v sanjah — Mene hočejo._se Benjamin
vrag prikazal. Pomni, mi prnvT. J obrne k stari. — NV strašite se, za dobro zapomni. Kastelka: Bog | Boy a. ne govorite; molčite, mati, se ne bo ravsal zate z menoj! Po-j mislite na grunt na vse. . . Vi ve-zahila si ga. zapisala si ^išo zem- -te. da nimam skrivnega na vesti, lji. da ti služi; paradiž si prodala j Ali je zmoti, afi obrekovanje.
Kastelka. drži se. dovolj, da ene-
prsti za svoje bogastvo in svoje o J roke. Na zadnjo uro s<* vidiva, stara! In mmi se j r zdelo, da odgovarjam; Pridi, zlodej. kar pri-««.i! Samo da ohranim gade in uumt. drugo mi je deveta briga: kar držim, ne izpustim, če me tudi vzameš p> smrti.
- Nu. mati. braniti swrje. ni gnli. za si ui: a jc! — meni Janez, ali svr-ta groza tnu I i je v kosti,
— Braniti svoje m ?reh, toda greh jp misliti na več. Zemlja je pokazala, da me hoče imeti riis.m — kadar sem se obrnila k drugemu. ie bilo zlo
ge zadene!
Težka roka mu pade — V imenu zakona!
na ramo
vzemi mojo dušo v odkupi	J , .	, . ,,
Gospodje opravljajo hišno pre-1'1" SC Jlh uvei,aYl'° v nekater.i^ poljm. \Hada je -posegla vmes m
obe premoirarski komisiji, za mehk: ;n trdi premog sta objavili svoje sklepe S silo in ustrahovanjem je bil za trenutek zopet uveljav-iicn mir. Nikd,- pa r.« ni motu. Bilo je jasno, da bo nekaj frikeije "znova zanetilo poži-r. Kongres /e posvetil premogu svojo pozornost. Senator Frelinghuvsen je nanovo iznašel to. kar je bilo že neštetokrat preje sp'/rivljeno na dan, i: j m reč kronično slabo zaposlen je. velikanske iv/i rve nexaposljenega ('tla ter presen ti j i vo pomanjka-zanesljivih ;nfor.amcij gleut sodstva in izvrševanja industrije. Vsled tega je pričel sestavljat predlogo, ki ni določala nič manj kot ; stvar jen je v»vne agenture, ki naj bi spravljala na dan dejstva. Celo to jKi je i>»lo jirenaglo. Pi einoga-raki baroni so bili preveč mo-jročni. Preillogi se je vsled tiega dovolilo, da spi spanje pravičnega. Tarod pa je zopet pričel čnkati. da se bo nekaj pripetilo.
Med tem časom pa je prišla in-'	■
uustrijalna depresija ter vedno 1 kot načelnik senatnega preisko-l olj naraščala K njih normalni valnega komiteja, je obiskal se-
udalje
lepše! Pa zemljevid slovenske zemlje, ki bi jo radi odcepili!
To so reči. ki jih plačujejo s ko-nopeeni; ali Janez ne trene z nP-eii. šmeSlja se: Ie kdo je iztuhtal a se tako neumno? Šp "usta ni da bi odprl, sodniki se bodo zvijali od smeha!
Par knjig zatlačita žandarja v svoji torbi; r-zri se. Benjamin, po. siednjikrat! Jo slišiš, zemljo, kaj ti poje v sojnčrtem blesku ? Orehe, kaj šume. zeleno trato, kaj pripoveduje?
Kremen, ostani trd!
—	Bog z vami. mati; vrnem se — vesel odhajam!
—	Vidini, gad: kor^.jžo! Zdrži m. dočakam te . . . Voz prežeti.
—	Voz — zame? Izprezi. Lipe, konja v hlev! Vsi naj me vidijo; Kastplei ne povešamo oči!
(T>«b'» TkTnbodniiA \
Izvoz Jugoslavije v Združene države
—	('emu? — pobara Janez z leta PJ21. je znašal vrednost samo rezkim glasom.	'$123,000. Skoro ves izvoz je ob-
—	Prehitro zveste. — se so- j stojal k* iz cvetja 4'p5TethrtrmJr \ ražno zmrdne komisar. — Bodi- za prašek proti mrčesu.
Anekdota o požeruhih,
Dandanes* jc pri neznosni dra-inji sicer že skoro popoinoma iz-jginila brl>irčnoat v jedeh, zato j>a
ve med tem, ko so se v kuhinji pripravljala nova jedila. Nato jc nadaljeval svoj obed in pojedel še
, ,	* S,i vas -;i(1,u' S<>TW I je še v«*dno dovolj vzgledov ne- > paštet. 36 komadov rasaiega pe-
hala dot ekniti. pra ^ do zadnje-1 ------
me je bilo strah.
navadno blagoslovljenega teka
_ ,.	V Berlinu je stavil pred krat-
Tudi tako ste bili dobri za ki nas; kar smo, stp vi dali! — Zdaj pravim; motiš sp.
za
to ne more biti kazni. Tudi ona
ima rada žito, ki raste iž nje in
vendar ji soinee ne neha sijatl.
- Ne. mati. za to je ni kazni • K
. ... „ _ ».o r so
zemlja hočp. da bodi srečno, kar diha na nji.
—	Košček zasluge prinese vsak na oni svet. — ugibljp vdova. —-V a moje gr»>he ste vi lahko boljši ljud ;e; in Bog mi všteje. da bf bili drugače cigani. Malokdo si zasluži nebesa brez kruh h in strehe : naša se je majala Ičomaj pra let. pa moram zato preklinjati do groba. Tn zdaj povej. Benjamin, l am hočeš jeseni?
—	Nikamor, mati. dokler se no zvedri. V burji je dobro spdpti na svoj pni.
—	Doma ostaneš?
—	Pri vas. — Toplo ji .ie pogledal v lie<\ Tehtal se bom. delal pazil v svet in poslušal zemljo, kaj pripoveduje.
—	Posluša i; ali potem ii gospo-dadi. da jo boš prav razumel.
m neki branjevec, da l>o pojedel /a kosilo šest pečenk, 12 jajc, raco. gos, 6 funtov krompirja in 22 funtov sena. Vse bi bilo hc verjetno — a 22 funtov sena? Toda branjevec je bil pametnejši, ka-mu prisojali po njegovem
eiva i n .J torte.
Tudi pri mnogih slavnih ljudeh sc ne more govoriti toliko o izbi rčnosti. kolikor o "'sijajnem teku"'. Voltaire priznava sam, da je mogel naenkrat pogoltniti 12 du-
• atov ostrig, ki mu jih je poprej pripravil na krožnik -njegov sinja. Se večji junak je bil neki pri
usodi nezadostnega zaposlenja so dež zadnjih neredov, uvedel pre-dodali premogarji še blagre neza- j iskavo glede njih vzrokov, prlso-jK'slenosti, ki je znana v profesi-tdil odgovornost ter predložil, kot. joralnih krogih kot ciklična, to je njegov tovariš pred več meseci, vračajoča sc v določenih presled- svojim sodržavnikom program ak-kib. Položaj jc postal tako resen,' cije. Program se je tikal industrija je bil deležen polne pozornosti jalnih odnosa jev. Glavna vsebina pesebnega komiteja predsedniko- programa sta bila preiskava in pu-\ e konference glede nezaposleno- bliciteta. to je objavi jen je dej-sti. Preštudiralo se je dejstva kot stev. — vsezdraviLno sredstvo pro-oiistajajo. Priznalo se je. da so.li vsem našim industrijalnim razmere slabe. Predsednik Lewis zlom. Senator Kcuyon se je od o-L'nited ^line Workers .^e nastopil r-ega časa naprej umaknil v pra-pred komitejem ter v dobrem; vosodno panogo vlade. Dežela sto-ugotovilu zahteval, naj se ugodi ji zoj>ct pred stavko v premogar-prošnji pivinogarjev. ko so zahte- ski industriji, a kongres ni storil vali odpomoe proti uničljivfm I ničesar za preiskavo, niti za ob-učinkom nezapK»slenosti. Dovolilo . javi jen je dejstev. <c mu je zaslišanje. Delodajalci ; Ta kratki pregled glavnih' do-r.a konferenci so nastop Ji za ll- godkov v industriji v manj kot k vidaeijo plač. a delavski zastop-[štirih zadnjih let ne more puščati nil i proti taki likvidaciji. Nekaj nobenega dvoma glede sedeža ko-časa nato so bile sejie konference nečne odgovornosti za nemire v juekiujene. Priporočila Lewisa so premogarski industriji, ki bodo postala stvar zgodovinskega re- I brez dvoma morili Ameriko še te-korda. Uprava|premogarske indu-1 kom številnih naslednjih let. Če sirije pa je vršila svoj posel na-j hi hotela javnost s avojimi zastop-pcej kot preje.	j niki vred dejstva, jih je imela že
Naslednja preiskava glede pre- j dolgo časa pred seboj v več kot ntoga je prišla z druge strani in zadostni množini, da prične s ht-Iz povsem drugega razlosra. Prav tro in uspešno akcijo. Kljub sko-kot da se hoče dati novega zlv- ro piiesenetljivim zevom v infor-ljenja teku dogodkov v industri-
'eku. Potem, ko je zavžil raeo, je jatelj znaaiega izbirčneža, ki je za-zahteval cigareto in položil pripravljeno seno, ki bi je imel pojest i, v ogenj. Ko je seno zgorelo, .ie pomešal pepel med seat funtov krompirja in pogoltnil, ne da bi
-e kaj paril, vso mešanico med ploskanjem vseli prijateljev.
Zgodovina pa pripoveduje o še večjih požeruhih. V Pdmsylvaniji je živel neki Sam Miller, ki je ponovno dokazal svoje pože ruške sposobnosti. Njegovo največje junaštvo 7>a je vsekakor bilo. da je »ekoč J\a zajtrk pojedei 144 jaje, ue da bi bilo po4ieje trtsl>a pokJi-eati zdravnika na pomoč. Ob neki drugi priliki je'MiHer pojedei 48 paštet na mah. Pri neki stavi je zavžil p<vt kokoši. -">0 srednje velikih tort in spil 4 in pol kvante ka
ji, je izbruhnila v "West Virginijf
n:acijah glede vprašanj velike važnosti, je bilo dosti znanega
osebni
premogarjev so bili kmalu izčrpani. Unija je bila razdvojena od iKrtranjik sporov. Pomoč krajev-n■ h in zveznih oblasti je pome-iijr.la poraz za unijo v West Vir-giniji in Al aba m i. V vsakem slučaju se je lahko zsneslo na sodišča. da nudijo vso pomo<\ katere so bila sposobna v namenu, da o-proste deloda jaK*e "bvpmena"* rheek-off sistema kot so ga imenovali. Ali b; si mogli predstavljati boljši čas. da se spravi na dan ter širi vprašanja, tri so stranske važnost L da se stavi zahteve, katerih bi že po njih naravi n^ moglo sprejeti organizirano delo In da se nato provocim bitko v namenu. da se iztrebi unijo in orgn-rizaeijo? Izgledi zn zmago so sijajni. zakaj bi se torej ne poslu-žili prilike? Vsled tega tudi niso hoteli stopiti premogarski baroni v pogajanja z unijo, — kako zelo bi bila javno sposobnost ogorčena. 5e bi se unija ne hotela posveto-1 vati z delodajalci! — in javnost se ozira na vse to z ravnodušjem! Pozabljene so obtožbe, dvignjene proti upravam premogarskih družb, pozabljena pričevanja Izvedencev in izkušenj. Javnost se čuti povsem mirno. Zaloge pi%mo-ga so velike. Če ne bo trajala stavka več kot tri mesece, ne bo imela publika nikakih sitnosti od tega. Njeni interesi so zavarovani. Vsled tega naj se boj^ le prične. —
Take so v sedanjem času razmere v premogarski industriji. Ni lepa slika, to je res. a gotovo primerna in pravična. Vse. kar morejo zahtevati prijatelji premogarjev za slednje, je to. da naj bo boj pravičen. Vladna intervencija. če nam je dovoljeno soditi po preteklosti, ne bo napravila ni" drugega kot iz slabe situacije Še dosti slabšo, C'e smemo soditi po preteklosti, r.e more šeststo tisoč mož, zaposljenih v premogarski industriji, poveriti ali zaupati svojih usod dobrohotnosti občinstva ali premogarskih baronov. Za pre-mogarje bi pomenjalo uničenje njih "unije veliko nesrečo. Vsaj
ž vi jen je zavaroval za 20.000 dolarjev in da je dijak izročil zavarovalniški certifikat Delormu. ro-lieija je našla v duhovnikovem av tomobilu revolver, ki sp opolnoma ujema s kroglami v dijak o vi gTa-* i Delorme .ie bil aretovan. nakar je priznal, da je med vo/njo r. a v. tomobilom, ustrelil svojega tiol-brata.
IZ RUSIJE.
Lakote še ne bo konec.
Svetovna liga za. rešitev gladu-jočih v Kusiji poroča, da bo po novi žetvi v onih področjih, kjer sedaj vlada silni glad, izpostavljenih c^e vedno devet miljmiov ljudi smrti od gladu.
Zaplemba cerkvenih dragocenosti.
Iz Moskve se poroča: Komisija za boj proti gladu je sklenila 'zapleniti cerkvene -dragocenosti ter vse zlato in >rebnn> cerkveno o-rodje. Iz izkupička se bodo kupila živila. Popis teh stvari se vrši po komisijah, v katerih so zastopani tudi verniki.
PREDAVANJE BO
v nedeljo 2. aprila ob pol 8. uri zvečer v cerkveni dvorani slovenske cerkve na 62 St. Mark's Place
v New Yorku. Prodava! bo rojak William J. Keniek o- predmetu: KAJ J K KUr/rri£A .' Ro jaki, udeležite >e, ker predavanj'' bo zelo zanimivo. Vstop je -prost vsakemu iu vsakdo bo dobrodošel.
POZOR. MISS KATI JEZERNIK!
Prosim, naznanite mi svoj točen naslov. Na vsako pismo sem odgovoril, a vselej ni i je bilo pismo vrnjeno. — F. Suihrada Box TJ. Davišboro. Ga.
Kdo ve kaj d moji teti JOŽEFI ali ANI PinC'.' Sedaj je orno-žena nekje v Združenih drža-vali. Videl sem jo samo enkrat, ko sem bil star šele 5 let. Zdaj bi ji rad poročal o smrti mojih sta rise v. Hvaležen l>o^ji vsakemu. ki mi kaj poroča ali pošlje njen naslov. — Anton Kozine. Se vi je št. 24, pošta 'Selce nad Škoijo Loko. Slovenia, Jugoslavia.	~ (Jl-J—1-4)
državljanska vojna. Dejstva gle-1 glede premogarske industrije ter de te episode so še vedno v sve- sprejetega kot zdravo, da bi se
vžil v eni uri 32 ducatov ostrig in se vsedel nata šele z najboljšim tekom k rednemu obedu.
Cesar Karol V. j/g pričel dan s tem, da je zavžil celo kokoš. pre-l°bram^o P™ti slednjim in vojnim
žem spominu vsakega. Kot ponavadi se je pričela stvar z napori, da se unijonizira neorganizirane olčra je in kot po navadi se je končala z izgoni, privatno policijo in rovskimi stražniki. oboroženo
pojeno z mlekom in potreseno s sladkorjem in raznimi začimbami. Opoldne je bil zopet strašno lačen. Obed je obstojal namreč vedno najmanj iz 20 jedil. Predno se je zmračilo, je še dvakrat potolažil želodec, in sicer zvečer in v drugič okoli polnoči. Po 40 letih svojega življenja še vedno ni i&snibil svojega teka. pač pa okus. Imel je še vedno veseije je^ti, ni pa bil več spoeoben. da Hi razločeval posamezna jedila, kar tudi ni bilo nič čudnega.
pravom. Neposredni učinek vi actus intervencije je bil. da se je napravilo konec pohoda premogarjev. Trajni učinek pa je bilo ove-kovečenje starih in dust r i jalnih razmer. Tudi v tem slučaju, kot poprej, je pokazal kongres znamenja življenja. Zopet je hotel imeti nekaj luči glede premogarske-ga vprašanja, da bi mogel boljše voditi bodoči tek javne politike. Senator Kenyon je sledil senatorju Frelinghuysenu kot. proučeva-
kibko sprejelo in uveljavilo uspešno poli+i^p industrijalne kontrole. Da pa se ni sprejelo nikake take politike ali eelo razmišljalo o njej, ni posledica nevednosti, temveč brezbrižnosti in mogoče tudi strahu. Administraciji je dobro znano, da niso plače, checkoff sistem ali ustrahovanje neunij-skih premogarjev ono. kar je napačnega v premogarski industriji. Administracija ve, fda je trošenje ne-koordinirane ali ikeuspo-reeiene uprave onor kar je napačnega na premogarski industriji. Nima pa niti poguma, niti nagne-nja, da* bi storila kaj glede tega.
Iz tega ozadja so se razvile sr-le, vodeoe k stavki, ki je napovedana za dan prvega aprila. Od
lec premogarskega problema. On, trenutka naprej, ko je pričela pre-
Električni lonci za lim
Električni lonec za lim, ne segreje li-preveč, ampak ga obdrži pri tem-I^raturi 140-150 stopinj Fahrenheita. Ta toplota zadaja liniu "lepilno moč". J^e more se strditi ali sežgati. pae je pa v pravilnem stanju za dobro delo.
I>a se prepričajte o uspešnosti električnega lonca za Hm v svoji tovarni, dovolite, da vam mi napravimo poskus. Telefonirajte ali oglasite se v naši Healing pisarni.
The New York Edison Company
^At Your Service General Offices: Irving Place and 15th Street
rodružnice, kjer se razkazuje in razstavlja elektrlCh« priprav« udobnost občinstva.
20 Norfolk St jo Irving Place
114 West St 151 East 86th St
1; Ea.->t 125th St
362 East 149th St 555 Tremonr Ave
GLAS NARODA 31 MABCAJ922
francoski .detektivski komah.
. V 8»k&J .Vrnil« Oaboriti,
* r	__,
tš "OLm Nuvdi" ynril O, P.
,ie odšel lakaj iz sobe jrliisoru. kot da bi želi
f
75	• (Nadaljevanje.)
Skušal jiii je potisnili na si ran. n vračale >;o se, močnejše in ne-odoljive. k«»t morski val.
Na ta način je sedel nekega jii tra v svojem kabinetu. Bilo je š«' zgo<l»*j. a ot; trpel bolj kot keiLaj preje vsled nemira, kajti trobilu! Koljrat i:.ii je pi-iil : — Jutri bo vsa negotovost pri kraju. Jutri l>o obiskat Žak i jros^jod Magloar, i-dvctnik, katerega si jo izbral. Pi-s-ili vam bomo takoj.
Na tozadevne novice j«- čakal stila j stari marki. Dvakrat je že P'»zv««nil t»-r »praita*, <-e ni prišla šr.a. ko se je naenkrat prikazal njegov lakaj ter reki 1 s prestrašeiil:m izrazom.
(bispa markiza. Ravnokar je prišla z Antonom, služabnikom gospoda Zaka.
Komaj je r«-kel to. ko je vsiopl.v markiza sama. bolj prepadena kot je bila v jetniSriei. tekom i ogovora z Žakom. Premagal jo je •lauiree nni»or noči, prečute na vlaku.
Mxrki j;* naenkrat zjraiii!. K u korh itro ter zaprl vrati- za s<4»oj. j«* r^ki-l s tresočim s« o lgovora ter se oh«wm boji cut j:
—	Ali se je zgodilo kaj iz van rednega?
—	Da.	f
—	Dobre?? ali slabega?
—	Slabega.	"	f
—	Moj l*o g! Ž?' k vendar i.'< priznal?
—	Kako bi uiotrcl vendar : liznati, če je nedolžen?
—	P' tem je pojasnil*
—	V kolik«r Kino j>rizad«'ti mi. ki <su poxnajnio lil ljubimo, da. Xe pa za javnost, sovražnike in jKotavo. Pojasnil je vse, a nima nobenega dokaza.
Žalostne ol'razne |M»t»'/.c markija so jxistal" še bolj žalostne.
- Z drugimi besedami, njemu je treba vrjeti 11a njegovo lastno LesedoT — je vprašal.
—	Ali me ne vrjameš."
-— .laz ni><*m s-xl;<ik tega. ]>ae pa ]>orota. Dobro, za poroto bo ivim'1 dokaze. i>ospoil Folgat, ki je j rišel z istim vlakom kot jaz in katerejra boš videl danes, upa najti dokaze.
—	Dokaze za kaj!	1 *
Mogoče in bila markiza povsem nepripravljena na tak sprejem.
Pi nakovala trt ie, a bila vendar strašno vznemirjena.
—	Žak. — je prii-ela. je bil 1 jubimee grofice Klodijez.
—	Alia, — se je oglasil marki.
In s p'ivdarkoi*i žaleče irt ilije je dostavil:
Hree dvoma nadaljna povest o prešeštvovanju, kaj ne?
Markiza n; ničesar odgovorila. Mirno je nadaljevala:
Ko je '"ula L'lofiea, da s»> bc Žak poročil in da jo bo zapustil je i/jfuhilu vso kontrolo nad seboj ter sklenila.osvetiti se.
In v namenu, da s»* osveti. je skušala umoriti svojega moža.
kai ne?
.— Hotela je biti prosta.
Murki de Boask.iran j»* prekinil svojo ženo s strašno kletvico. Nato pa je vzkliknil:
—	In to j" vse, kar m j.- mogel Žak izmisliti! Da pride do take ?'ib>"tne povili. — ali je bil te vzrok njegovega trdovratnega »unikat
Ti 111«' 11» p« st.vš skoie'ati Najin sin je žrtev brezprimernili slučajev.
Seveda bre/.primernih /apletljajev. To je. kar pravi vsak iz-n.t'd tiNor ali dva tisoC lopovov, katere obsodijo vsako leto. Ali mi-s'n du pri sna jo? Nikakor ne. Vprašaj jih in dokazali ti bodo, da so /rtve usode, kake črne zarot« in konečno zmote \\sodbl. Prav kot da bi -o inogh: pravici, motiti v teh naših dneh po vseh uvodnih za-sbšanjih, dolgih preiskavah ir; skrbnih poizvedovanjih.
__ Govoril boš z gospodom Folgatom 111 on ti bo povedal, kak-*n<v upanje obstaja.
—	I11 'e se vsa upanja izialove?
Markira je povesila svojo glavo.
—	Kaj potem? — je rstrnjal marki.
—	Ne bi!o bi še vse izgubljeno. Prenesti ph. bi morali muko. da r:i-topi najin sin pred ]Xiroto.
Visoka ]»vstava stare«;a gospoda se je zopet vzravnala do svoje t »Ine višine. Nj«*gavo lice se je pordečilo in iz njegovih oči je švi-•r."1 najbolj strašen srd.
—	Žak pred sodiščem. — > vzkliknil s strašnim glasom. — In ti priden ter mi |>ovev to hladno, kot da bi bila to priprosta in po-- ^»111 naravna stvar. In kaj -m- bo zjrodilo, če bo prišel pred sodišč^? <»bsojen bo. B<*asor:.n bo št-l na *ralere. Ne. kaj takega ne more biti. Ne pravim, da bi ne niojrel kak Boaskoran izvršiti zločina, kajti strast nas včasih dovede do tecra da počenjamo čudne stvari. Ko pa prid«» zopet k pameti, vc Boaskoran. kaj more storiti. Kri opere vse nadeže. Žak p;: čaka rajše na krvnika. On je prebriscan in če bo rešil svojo gla»o. bo zadovoljen. Mislim, da bo par let trdega dela Te malo pomenjalo za::j. In tak strahopetec naj bi bil Boaskoran? 1 loja kri naj bi tekla v njegovih žilah? Pojdite, pojdite, medama. Za k ni moj sin
Zdrobljera kot je izgledala markiza do tedaj, se je vendar dvignila vspričo te strašne žaljivke.
—	Gospod. — ic zakrikirla.
Markij pa -ii bi! v takem stanju, da bi jo poslušal.
—	Jaz vem .kaj pravim. — je nadaljeval. — Spominjam se vsake stvari, četudi *i ti mogoče pozabila na vs«5. Vrniva se nazaj v Dfetckll»£t. Spomni se >asa. ko j? bil iojen Žak in povej mi. katerega Ma je b;lo. ko se gospod de Maržcril ni hotel sestati z menoj.
Oirorčnje j« vrnilo markizi njene moč. Vzkliknila je:
—	In vi prdiajstc ter mi poveste to danes, po tridesetih letih in Jlog ve vspričo kakšniti okoliščin!
—	Da. po tridesetih letih Večnost bi lahko prešla preko teh spominov ter bi jih ne izbrisala. Kar se tiče teh okoliščin, katere omenjate. bi rad; ni jih nikdar n*» leliel nobene besedice. Ob času. kate-r"ga imam v mislih..s.*ai imel na izb*ro eno izmed dveh zlov: ali biti s*nešen ali pa sovražen. Sklenil sem molčati in ne predaleč poizve-»'ovati. Moja sreča izginila, a In tel sem si ohraniti svoj mir. Ži->ala sva skupaj po\sem mirno Vedro pa je obstajal med nama ta visoki zid. ta sumnja. Dekler sem dvomil, sem molčal. Sedaj pa. ko
—	Kakšno ponižanje! To. kar pravite, je preveč strašno. Ni vredno vas, da dodajate to strašno trpljenje k mučeništvu, katero 2e trpim.	. ^
Markij s€ je prisiljeno nasmehnil.
—	Ali sem jaz dovedel dc te l atastrofe ?
—	Dobro tedaj. da. Nekega dne sem bila neprevidna in indi-skretna. Bila sem miaJa ter nisem poznala življenja. Svet me je oboleval in ti, moj mož, moj vodnik, si se udajaUsvoji ambiciji ter pu-ščau mene samo. J ur. nisem mogla- videti vnaprej posledic zelo nedolžnega čina koketstva.
—	Ti vidiš sedaj le posledice. Po tridesetih letih se odpovedujem otroku, k. nosi moje ime. t'e je nedolžen, pa pravim, da trpi za •jrehe svoje matere Usoda je hotela, da si je tvoj sin poželel žene svojega soseda in ko jo je vzel. ,ie le pravično, da umre smrt pre-reštnika.
—	Ti veš zelo dobro, da nisem nikdar pozabila svoje dolžnosti.
—Jaz ne vem ničesar.
—	Ti si priznal to, ker niso Lote! poslušati pojasnila, ki bi nic epralo in očistilo.
—	Res, jr.z nisem hotel poslušati pojasnila, ki bi vspričo tvoje-fra neznosnega ponosa dovedlo do razdora in s tem do strašnega Škandala.
(Dalje prihodnjič.)
Petek — slab začetek.
Petek se smatra splošno kot nesrečen dan. posebno za praznover-{
lahko tudi srečen dan. /Tako je bil Shakespeare rojen .na petek,
KRETANJE PARNIKOV
/Kedaj približno odpluje jo is New York*.
May flower' novembru 1.
'. ki je prepeljala v 1620 anjrleške n
Iztreznimo se!
Kolumb je odkril Ameriko istt»-
eije za posebno srečo. Tudi Napo-j 1 eon je bil rojen na petek. Bitka ,»ri Belle Alliance v Belgiji 1. 181-"> >e je vršila na p oteklin je zapečatila gospodstvo Napoleona v Evropi. ki se je za ve<lno otldahnila.
ADVXRTI8EMEHTS.
O POTOVANJU.
Pred kak*.-ni štirimi leti sm«	pod okrutnim bičem tujega
gospodarja, ki nas je teptane, zaničevane, jronil v smrt in ječe. — Strašni so bil: tisti časi. a vendar je spomin nanje lep. T* gorja in bede, iz krvi bojnih poljan je vstajal neupogiijen in v zasmeh kruti sili človeški d-ib in držal vedno višje prapor svobode človečanstva. Ol)orož'jne armade so iiadale v prali pred elementarno silo klfea — "svobodo narodom!*' —In srečal si takrat na vsak korak ljudi, trpinčene in preganjano, ki jim je ogenj vere in neomajnega upanja sijal iz oči. ki so izj-duli vse. in vendar ponosno dvigali glavo, v s ves ti si svoje Irončne zmage. In zmaga je prišla. Padle so okove, su-
je ]xiljub!.ial tla osvobojene domovine. "Svoboda, svoboda!'" je jrrmelo takrat od vseh strnni .Jugoslavije, zmagoslavja in veselja l.ii hotelo b"ti konec Mlada krasna Jugoslavija je takrat čakala na sv rje junake, da ji zgradijo dom — lep in veličasten, ki bi imel prostora in blagostanji dovolj za vse sinove. In prišli so od vseh strani, a jrlej. le malo jih je liilo med njimi takih, ki so spoznali, da se za-č^-ija sedaj še težja naloga, zahtevajoča še več samozat-ajevanja in nesebičnosti, naloga, zeraditi nanovo izčrpano in pomandrano do-tnr vino in ji s sistematičnim delom pr'pomoči do veljave in sreče. — Večina njih jc prišla po svoje plačilo: hvaležna domovina naj hi jim za nrestano gorje poplačala s polnimi lonci in še polr^jšimi kozarci. I11 prišli so tudi taki. ki prej domovine niso poznali, ki so bili pokorni hlapci tlačitelja. Klic "svoboda" iim je donel po ušesih, toda ker te a svobodo niso borili, niso zanjo trpeli, je tudi niso razumeli. — Zahtevali so vse svobodo zase. a da ta l oboda zahteva omejitev o-sebnih koristi v interesu eelrte. tega niso razumeli.
In tako je prišlo razočaranje. Vzplamtela je zavist in zloba med tcl'meci. eni so podirali, kar sc drugi gradili in dolžili drug drugega storjenih grehov. Pozabili so na vsem skupno domovino in se borili za osebne in strankarske koristi brez ozira.na celoto. Ni torej čuda. da stavba mlade države ni napredovala povoljno, da se je rodilo nezadovoljstvo ir: nezaupanje med narodom. In prišli so iz zatišja na • lan novi ljudje, ki so grmeli proti korupciji in reakciji in sumničili nezmožnosti in požrešaosti vse. ki so bili takrat slučajno na krmilu.
Masa je drvela za njimi, verjela demagogičnim frtozam in ni po znalk. da so l.ridje. ki so nastopali kot Mesija, puhoglavi slabiči, ne sposobni za pozitivno delo ali nevarni koristolovci.
Po štirih kratkih letih stoiimo torej sredi gospodarske in poli t i" ne krize. Narod ra/ccpljen na ntbroj strank in strančic. nezauj>-1 jiv in dezorijentiran, voditelji zagrizeni slepo v strankarsko borbo, v kateri so izgubili smisel za skupno delo in čut dolžnosti napram celoti. Gnani o t osebne ambicije in užaljenega samoljubja so izkopali stare plemenske in verske predsodke in se zakopali-za okopi svo-jih s fanatično konsekvenco do skrajnosti politiranih državnih, jirjivnili. verskih in socialnih gesel in programov. Ttako ti sedijo v ovojih kulali. motrijo z nezaupniin. sovražnim pogledom nasprotnika in stremijo edinole za tem. da se prikupijo svojim volilcem s tem da jih plačajo z raznimi uslugami, slepo napadajo vse. kar izvira od, nasprotnika in na ta način večajo nezadovoljstvo med narodom.
Ce eitaš v listih'hrvatskega bloka ponosne tirade o starodavn-slavi Hrvatske, ki ni nikdar nikomur robovala, nisi malo začuden, /•c prideš v ponosno *rdnjavo hrvatske misli — Zagreb. Čutiš se tujca med nemškimi in madžarskimi Židi. ki se vedejo, kakor bi bili oni tam gospodarji. Najbrž to tudi so! Lepi Zagreb sc ti zdi kot visoko košato drevo, čegar korenine in deblo pa je gosto posejano s tujim paraziti! To pa gospodov politikov vrh drevesa ne moti. Šopirijo se kot pavi in zabavljajo na brate "Balkanee". Od juga pa jim doni v odgovor ista melodija in zadnji čas že odkrite grožnje z amputa-01 jo!
Med tem pa propada naša \aluta, pada naš ugled zunaj, raste draginja do neznosnosti in v istem tempu greben našim zunanjim 111 notranjim sovražnikom. Med narodom pa se širi malkontentstvo in se množi število kratkovidnežev in malodušncžev, ki pričenjajo dvomiti nad solidnostjo temelja in nad bodočnostjo države same. Najugodnejša posledica pa je, da se poglablja resignaeij^ in apatija narodne inteliger.ee do javnega življenja in brezbrižna pasivnost v ma-terializmu toneče^mase. In baš v tej apatiji tiči glavni vzrok nezdravih razmer in tu je izhodišče za ozdravljenje. Zadnji čas je. da se zdramimo! Bolezen je ozdravljiva, v tem smo lahko optimisti. Jedro naroda je zdravo in prepričani moramo biti. da prevladuje ipak v vseh strankah število onih. ki ljubijo to državo in ki jih razdvaja le razlika*v nazorih o potih 111 metodah, kako doseči skupen cilj — veličino in srečo t^jedinjene domovine! Vsem, ki jim je ta cilj svet. '*elja klic: Na plan! Ne stojte ob slrani! Strnite se v vrste in delajte povsod in posebno v lastnih stiankali na to. da se dosedanje metode političnega boja temeljito ir.prtmene. Zahtevajte od svojih zastopnikov račun o njih delu r.c. obči blagor, sodite jih po dokazih njih patriotizma in jih prisilite, dr, podredije svoje težnjs interesu skupne nam hiše. Proč z itriganti in fanatiki, ki jim je slepa str|st /Zastrla pogled do skupnih ciljev, ki niso več zmožni vpoštevati in spoštovati mnenja in oseb političnih nasprotnikov in rušio in kritizirajo vsevprek, kar ne izvira od njih samih. Isto velja o našem tisku. Bojkotirajte in zatirajte liste, ki špekulirajo na instinkte mas in strankarsko strast, k" nam zastrupljajo javno mnenje in onemogočajo. da postane naš tisk to. kar je drugod — glasnik in informator poštene javnosti in steber javne morale. Če zmaga vsaj v večjih strankah treznost in patriotizem, potem je demagogom in koristo-lo>eem ura odbila in našli se bomo tam, kjer se v interesu nas vseh maramo nf jti, pri delu z arešitev £ivljenskili vprašanj skupne nam države. Ne prikrivajmo si dejstva, da je v danili razmerah mogoč izhod iz večnih kriz le s treznim sodelovanjem iskrenih jugoslovan-sk»h mož in žena vseh strank. Da je- kooperacija med strankami v tem smislu mogoča, nam kaže pogled v inozemstvo in nas uči velikodušen nastop vseh naših strank ob priliki zunanjih nesreč v polpreteklem času. Dobro >namenje so tudi svarilni glasovi idealnih narodnih mož, ki se oglašajo v zadnjem čat-u iz nasprotnih si taborov. Sledimo jim jn dokažiino. da smo vredni svobode. Misel na usodo neod-
Za potovanje spomladi,. poleti n začetkom jeseni je drugi raz--ed na prekoceanskiti parrikili že .•ee mesecev naprej razprodan. Že .edaj je ?e£ko dobiti prostore drugega razreda za jonij in druge mesece. l e malo prostorov je še 1a razpolago. Kdor bi tedaj hotel jotovati prihodnje mesece v dru-;em razredu, naj nam takoj na-'nani, da mu preskrbimo prostor.
Frank Sakser State Bank
POTOVANJE IZ EVBOPE.
Ako imate sorodnika v Avstriji ili Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga 'amorete sedaj dobiti sem. N*-lalje zamorejo sedaj ameriški dr-•avljani dobiti žene in otroke iz-ood 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo pla-•ati vizej pii ameri^keti' konzulu : amerikanskim denarjem in rav-10 tako morajo na ftllis Islandu «voto $25.00 pokazati v ameriških tolarjih.
Glede denarnih pošiljatev \ (J. S. dolarjih, za vsa pojasnila ?lede potovanja, potrebnih listin
affidavito-vl in voznih listkot <e obračajte na najstarejšo slo-/ensko tvrdko:
Frank Sakser State Bank, <2 Cortlandt St., New York, N. 7
LA LORRAINE	1	aprila	— H a vrt	ST. PAUL	7	Junija	— Hamburg
MAURETANIA	4	aprila	— Cherbourg	LA SAVOIE	10	jun.	— Havre
CAPON IA	A. aprila		— Cherbourg	G. WASH'GTON	10	jun. -	— Cherbourg
PARIS	a	apnia	— Havr«	HOMERIC	10	jun. -	— Cherbourg
LAPLAND	8	aprila	— Cherbourg	KROONLAND	10	jun. -	— Cherbourg
CHICAGO	6	aprila	— Havre	noordam	10	Jun.	— Boulogne
HUTTERDAM	8	aprila	— Boulogne	AQUITANIA	13	Jun. -	— Cherbourg
AQUITANIA	11	aprila	— Cherbourg	PARIS	14	junija	— Havre
6EYOLITZ	12	aprila	— Bremen	CHICAGO	15	jun.	— Havre
FRANCE	12	aprila	— Havre	ROTTERDAM	17	Junija	— Boulogne
OROUNA	15	aprila	— Hamburg	MAJESTIC	17	Junija	— Cherbourg
RYNDAM	15	aprila	— Boulogne	LAPLAND	17	Jun. -	— Cherbourg
AMERICA	15	aprila	— Cheroourg	HUDSON	17	Jun,	— Bremen
FINLAND	ts	aprila	— Cherbourt	CARONIA	17	Jun. -	— Cherbourg
HOMERIC	15	aprila	— Cherbourg	VANDYCK	17	junija	— Hamburg
SAXONIA	18	aprila	— Hamburg	CARONIA	17	jun.	— Hamburg
PENNISULA	20	aprila	— Cherbourg	BERENGARIA	20 junija		— Cherbourg
OLYMPIC	22	aprila	— Cherbourg	MONGOLIA	21	jun.	— Hamburg
POTOMAC	E2 aprila		— Cherbourg	OLYMPIC	24	jun. -	— Cherbourg
LA TOURAINE	22	aprila	— Havre	LAFAYETTE	24	jun.	— Havre
i MAURETANIA	25	aprila	— Cherbourg	ORBITA	24	Jun. -	— Cherbourg
1 ARABIC	25	api.la — Genoa		AMERICA	24	jun.	— Bremen
i ARABIC	25	aprila	— Genoa	RYNDAM	24	Jun.	— Roulogne
1 MANCHURIA	26	aprila	—- Hamburg	FRANCE	23	jun.	— HaJre
MANOVtR	26	aprila	— Breme«	MAURETANIA	27	jun.	— Cherbourg
PARIS	26	aprila	— Havre	MINNEKAHDA	28	jun.	— Hamburg
ROCHAMBEAU	27	aprila	— Have	LA TOURAINE	29	Jun.	— Havre
OROPE8A	29	aprila	— Hamburg	HOMERIC	1	julija	— Cherbourg
ZE ELAN D	29	aprila	— Cherbourg	SAXONIA	1	julija	-— Hamburg
N. AMSTERDAM	29	aprila	— Boulogne	PR. MATOIKA	1	julija	:— Bremen
-ONE STAR ST.	29	aprila	— Cherbourg	ANTONIA	1	julija	— Bremen
AUUITANIA	2	maja	— CnerDourfc	AQUITANIA	4	julija	— Cherbourg
ST. PAUL	3	maja	— Hamburg	PARIS	5	Julija	— Havre
«-A SAVOIE	a	Ttaja	— Havr«	ROCHAM BEAU	6	julija	— Havre
G. WASH'GTON	e	maja	— Cherbourg	FINLAND	1	julija	— Cherbourg
HOMERIC	6	maja	—- Cherbourg	MANCHURIA	5	Julija	— Hamburg
kroonland	6	maja	— Cherbourg	ARABIC	8	Julija	— Genoa
NOOROAM	6	maja	— Boulogne	MAJ ESTIC	a	Julija	— Cherbourg
YORK	10	maja	— Bremer	ORDUNA	a	julija	— Cherbourg
PRANCE	10	maja	— Havr«	LONE STAR ST.	a	julija	— Cherbourg
chicago	11	maja	— Havre	N. AMSTERDAM	8	julija	— Boulogne
(.APLANO	13	maja	— Cherbourg	PRES. WILSON	8	Julija	— Trst
ORBITA	13	maja	— Cherbourg	OROPESA	10	jun.	— Hamburg
OLYMPIC	13	maja	— Cherbourg	ST. PAUL	12	julija	— Hamburg
HUDSON	13	maja	— cherbourg	BERENGARIA	11	julija	— Cherbourg
ROTTERDAM	13"	maja	— Boulogne	✓ AU BAN	12	julija	— Hamburg
CARONIA	13	maja	— Cherbourg	ZEELANO	12	Julija	— Cherbourg
ANDANIA	13	maja	— Cherbourg	OLYMPIC	15	Julija	— Cherbourg
MAURETANIA	1«	maja	— Cherbourg	NOOROAM	15	Julija	— Boulogne
mongolia	17	maja	— Hamburg	LA SAVOIE	15	julija	— Havre
vlAJESTIC	ca	maja	— Cherbourg	G. WASH'GTON	15	Julija	— Cherbourg
ryndam	20	maja	— Boulogne	MAURETANIA	18	Julija	— Cherbourg
AMERICA	20	r.iaja	— Cherbourg	ARGENTINA	15	julija	— Trst
prcs. wilson	20	maja	— Tr.l	! ANDANIA	22	julija	— Cherbourg
VESTRIS	20	maja	— Hamburg	ROTTERDAM	22	julija	— Boulogne
auuitania	<3	mrja	— Cherbourg	HOMERIC	22	jul i ia	— Cherbourg
°A r l S	24	maja	— Havre	LAFAYETTE	22	julija	— Havre
SAXONIA	2S	maja	— Hamburg	OROPESA	22	julija	— Hamburg
LAFAYETTE	20	maja	— Havre	HUDSON	22	julija	— Bremen
MANCHURIA	24	maja	- Hamburg	MONGOLIA	?6	Jutija	— Hamburg
la touraine	25	maja	— Havre	FRANCE	26	Julija	— Havre
IRDUNA	27	maja	— Cherbourg	CARONIA	29	Juilja	— Cherbourg
antonia	27	maja	— Cherbourg	MAJESTIC	29	julija	— Cherbourg
FINLAND	27	maja	— Cherbourg	PYNDAM	29	Julija	— Boulogne
PR. MATOIKA	27	maja	— Cherbourg	VANDYCK	29	Juilja	— Hamburg
■VRENGARIA	30	mala	— Cl-eruourg	AMERICA	29	julija	— Cherbourg
MINNEKAH DA	31	maja	— Hamburg	AQUITANIA	1	avg.	— Cherbourg
FRANCE	31	maja	— Havre	PARIS	2	avg.	— Havre
POTOMAC	31	maja	— Bremen	CRETIC	8	avg.	— Genoa
ROCHAMBEAU	1	jun.	— Havre	BELVEDERE	10	avg.	— Trst
OLYMPIC	3	junija	— T^oulognt	LA SAVOIE	12	avi.	— Havre
N. amsterdam	3	jun.	— Cherbourg	LAFAYETTE	19	avg.	— Havre
OROPESA	»	junlia	— hamburg	PARIS	2\	a vq.	— Havre
LONE STAR ST.	3	maja	— Hamburg	PRES. WILSON	26	avq.	— Trst
ZEELAND	6	junija	— Cherbourg	ARABIC	29	avg.	— Genoa
MAURETANIA	6	jun.	— Cherbourg				
ADVERTISEMENTS.
•LCVCNSKA BANKA
Zakrajšek & Cešarek
70 — ttfc AV#7.t NEW YORK, N.Y (med 16. In 1«. CMto)
poillja denar v Jugoslavijo, Italijo M; — prodaja vozne listke za vm vainej&e črte: — Isvriuje notarska posle, k I so v zvezi e rterlm krajem. — Cene vedno med najnižjimi, — Telefoa W&tklns 7619 »
: Dospelo je novo V. suho grozdje.
* >
Muškate! zelo sladke debele ja- -* gode, boksa JO funtov .. $6.50 ' Čira*" grozdje najvei-je in naj- '1 11 sladkejše jagode, boksa 50 fun- * tov ...................... $7>o0 '1
Malo črno grško groždje, aelo < > sladko, boksa 50 funtov .. $6.50 ^ | Cesplje funt (»o 10 centov. Za <1 večja naročila pose'JDe cene. | PoiUlte ti. ea rafiun vsaka bokae «-ki naročita In DoelaH bomo takoj. " BALKAN IMPORTING CO, ' i 51-53 Cherry Street New York, N. Y,	-
p«»lrjujejo deistva moje dvome, prav-m zopet : Žak ni moj sin.
Premagana od žalosti. s*amu 'n Ogorčenja je markiza «lc P»oa- rešenih bi-atov in spomin na nnšo lastno lLsodo pred štirimi leti naj )ki. a uaU» vzkliknila:	. - *	- naia*bo^ glasen'opomin! ' 'CDr.' T*evT.^-^ločl'Narodu*.)
Skoran vila svoji roki
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDkAVNlK
638 Pen Ave. Pittsbsrffa, Pa.
Dr. Ulit ts aaj-
CRENCH UN|
■ Cckpagmie Generale Transatlantiq jc
Ev?re»» Pralil Service
Direktna slniba ▼
Jugoslavijo
preko Havre
v velikimi pamlki mltnS vijake
LA LORKAINK
PARIS ........
CHICAGO .....
FRANCE ......
Izhorue u<li)bnosti
....... 1. aprila
....... 5. aprila
...... 6. aprila
...... 12. aprila
t rt* t jopa razreda.
Kabine z umivalnico in tokrw'-o vo-ilo, za 2. 4 in 6 oseb. Posebna je-dilntea. soba Zit kajenje, bara :n brivnica na razpolago potnikom tretjega, razreda. Vino in pivo brezplačno. Za nadaljne podrobnosti vprašajte pri lokalnih zastopnikih ! P'rench I.ine.
Najhitrejši »»lodernl parnlkl na svetu. Izborna postrežba potnikom.
V	va:«m mestu ali bililrl Je lokal.
nI agent,
V	Jugoslavijo, Bolgar*ko, Rumunsko in Madžarsko,
Preko Cherbourgii:
Aquitania
11, aprila - 2. maja
Mauretania
25. aprila - 16. maja
Parobrodnl listki $100. Dayek $5. Železnica do LJubljane $1&<
Znižanje cene za 40°jo.
—Najnovejša 14K. čisto zlata— ZAPESTNA URA
za žene In dekleta, na 15 rub** fino kolesje, do-
bite danes «a $29.50 prl IVAN PAJK,
MAIN STREET
CONEMAUGH, PA.
Nered. Nečista
Želodčni Nervoznost.
Kri i» Slaba Cirkulacija
•,o devet desetin naših bolezni, trpljenja in mizerije. Večina .»h bolezni se lahko hitro ublaž:, če se rabi čudodelno zdra ■ ,ilo Nuga=Tone, ki povzroča bogato, rdečo kri, močne in itanovitne živce, čvrste može in žene.
Slabi živci
pomenijo slab, izdelan in obnemogel sistem. \ saK organ in delovanje telesa je odvisen za svoje življenje in delovanje od živcih cil. živčne sile so glavni vir, iz katerega izhaja kontrola nagega zdravja in naScga delovanja. našega veselja in našega uspeha. Možje in žene z onemoglimi in rcsoglasujočimi živci »e bolehni, vznemirljivi, (irorekujoči. nesrečni in prenašati odgovornosti, ki
■tiso vstanju iim ga nalaga življenje. Nuza-Tone je najbolje zdravilo na svetu /a slab in obnemogel živčni sistem. Boy or ic na fosforju, ki ustvarja močne, stanovitne živce, dobro zdravje, rdeča lica in razveseljivo razpoloženje.
Želodčni nered.
Neprcbava, dis-pepsia, zaprtje, plini v želodcu in črevah. vzdihovanje, kisel želo-dcc, slab izdih, jezik pokrit z belino, trebuhobol, rigan je.žgoča senzacija. želodčna bol. krči v želodcu «•■ pouuoni neredi so ponavadi hitro ozdravljeni, če se >porabi dobro zdravilo Nuga-Tone. Povzroča dober tek, poveča težo, dobro spanje in sc počutite kot novorojena oseba.
Tenka, vodena kri slaba cirkulacija.
Nuga-Tone vsebuje »cliko množino železa, ki je eno največjih zdravil in poznano za ustvarjanje bogate, rdeče krvi. Nobena reč nI bolja ra blede, slabotne, slabokrvne ljudi, ki imajo tenko-vodeno kri. Poživlja tudi delovanje rrca.
ki popravi cirkulacijo
in pošilja toke gorke in hranljive krvi v vsak organ tn telesno žilo. Nuga-Tonc deluje tudi na jetra in črev^ ter povzroča, da so čreva odprta In taki preprečuje zaprtje.
Naša absolutna garancija.
Cena Nuga-Tonc le $1.00 steklenica (n ZADOSTL JE ZA EN MESEC ZDRAVLJENJA. ali šest steklente za SJ.M. Jemljite Nuja- Tone 20 dni, tn če ne boste g rezultatom zadovoljni, vrnite ostalo kjer ttc g* kupili in dobite denar takoj nazaj. Zgubiti ne morete niti centa- Mi prevzamemo ves rizik. Pošljite nam naročilo Še danes in si pridobite nazaj svoje zdravje, moč in življenske site. Nuga-Tonc je na prodaj po vseh dobrih lekarnah po enakih cenah in garancijah.

POŠLJITE TA KUPON SE DANES
National Laboratory, s. 7*3, 101S s«. Wab.sk Ave.. Chicago. 111.
Gospodje:—Priloženo dobite S________z« kar mi pošljite -
Nuga-Tonc, poštnine pfosto.
Naslov__________________________________
R. F. D..........................................-................Mest©.._---------------
Oriava_.
-Steklenic