psasansi ^ imovini PosEmespja SfeuSika 5© ^ara '±$k feiefon Sl, 275 - Čak. račun št. 12853 O Cene mseratom po dosovoru. O Rokopis* se ne vračajo. - Reklama-macije Jnesaprtsi so poštnine proste. itawa 2 ' » Glasil® raarodsia d@m®^aci|@ m mii^Iborsto ©^lasS. izhaja mmi pwfm Uredništvo in ypravnišfv® „Narodnega listan je v Mariboru, Jurčičeva utica št. 4 ¥ Mariboru, ¥ 26* mala 1922. Naročnina: Mesečno D. 1-25, četrtletno Din 3.75, poiietno Din. 7'SO, celoletno Din. 15, Izven SHS 20 Din. Naročnina se pisčuje naprej. SLet® f4aša narodna (demokratska) stranka je kmečka stranka Pri volitvah v beograjsko narodno fekupčšino v jeseni 1. 1920 je dobila naša narodna demokratska stranka v celi državi nad 350 tisoč glasov. Takega števila .glasov ni dosegla nobena druga stranka v državi. Ogromna večina teh glasov je od kmetskih volil-cev. Smešno je torej, če naši politični nasprotniki imenujejo. našo stranko gosposko ali — kakor pravijo socialisti — fcuržujsko — kapitalistično stranko. Stranka,, ki je dobila stotisoče kmečkih glasov, se lahko s polno pravico imenuje prava kmečka stranka. Poglejmo si na kratko, kaj pravi program naše narodne demokratske stranke o kmetijski politiki. Demokratska stranka v polni meri n važu je dejstvo, da so kmetje pretežni del našega naroda in da je naša država kmečka država. Intetesi države, interesi naroda in demokracije zahtevajo, da to tudi ostane. Široke mase malih kmečkih posestnikov so edina ^sigurna in ^drava podlaga za resnično demokratsko državo. Zato hoče narodna demokratska stranka voditi v prvi vrsti politiko, ki je v skladu s kmečkimi interesi, hoče braniti živi jenske interese kmečkega ljudstva, hoče sodelovati na ustvarjenju in pačenja kmečkih organizacij in naprav (kmetijske zbornice, zadruge.itd.), na podlagi samouprave in zakonodaje. Zavarovanje kmetijskih pridelkov, zdravstveno naprave, organizacija kmetijskega kredita, tehnično in strokovno izšola-nje kmeta, povzdiga kmetijske produkcije — vse to so zahteve demokratskega programa. Izvedba agrarne reforme po načelu, da zemlja pripada poljedelcu, je bist- vena zahteva kmečkega programa naše narodne demokracije. \ Ali se stranka po programu ravnal Da! Nešteti njeni najboljši delavci u-s tvar ja j o i ndelajd v smislu programa v kmečkih zadrugah, v kmečkih stanovskih združitvah, strankini poslanci izdelujejo in predlagajo zakone glede izenačenja, glede pravične razdelitve davkov na vse sloje, izdelujejo zakone o uvedbi zavarovanja proti oškodovanju kmečkih pridelkov po ujmah itd. In'ravno trudu naše demokratske stranke se je zahvaliti, d,a je naseljenih na prejšnjih veleposestniških zemljiščih od prevrata sem nad 200.009 kmečkih rodbin, ki prej niso imele zemlje, danes pa jo vsled izvedbe a-grarne reforme, katero je najbolj pospeševala naša demokratska stranka, imajo. To pomeni (ako štejemo rodbine po 5 glav!) nad 1 milijon novih kmečkih eksistenc v naši' državi, Ivdo še bo trdil, da demokratska stranka ne skrbi za kmečko ljudstvo in' da ni kmečka stranka? Kdor misli le malo, tega trditi ne more. Povdarjamo pa odločno, da naša narodna demokratska stranka ni razredna kmečka stranka, ki bi imela za cilj nadvlado kmečkega stanu nad drugimi stanovi, kakor hočejo na pr. komunisti za delavstvo (diktatura proletarijata). Vse stanove smatra stranka za potrebne in za važne v našem narodnem telesu. Kmečki stan pa smatra stranka za srce naroda; iz tega srca polje kri in življenje v celo narodovo telo. Narodna demokratska stranka je resnična kmečka stranka, ■ • Maše siallice nasproti Meničem. fz govora nar. poslanca dr. V. Kukovca na shodu v Zg. Sv. Kungoti pri Mariboru. Ker sem svojemu narodu v jednaki meri odgovoren kot politik glede dejanja, kakor nehanja, mislim, da je pravi trenutek, ako govorim o nemštvu na področju mariborske oblasti. To vprašanje sta obravnavala pred kratkim dva merodajna slovenska lista in sicer mariborska „Straža11 in ljubljanski „Slov. Narod“. Oba sta imela svoj konečni cilj, ki ni pri obeh enak, 04 katerih pa jaz nobenega ne odobravam popolnoma. Zdrav razum naroda naj odločuje o tem, ali imata prav eden ali drugi in koliko morebiti nobeden izmed obeh. V naši državi se doslej vprašanje stališča Nemcev iz več stranij resno obravnava, kakor sem imel že priliko na to javno opozoriti.^V Vojvodini, kjer imamo ve- udeležbi dru gih prebivalcev samo v Mariboru na svojega nacijonalnega zastopnika. Če se k samostojnemu nastopu odločijo, je to njih pravica. Ali je to za njih najprak-tičnejše morajo oni sami presoditi. Pomenilo bi to štetje nemškomislečega bilo opaziti, da so nemško misleči prebivalci naših krajev zavzeli odporno stališče nasproti našemu življu. Podpirali so protidržavni komunistični živelj ali so se 1 pridružili razredni stranki socijalnih demokratov, da potptejo nekako negativne elemente. Njihova stvar je, ali tudi zdaj store isto. Tu jim prepuščamo tudi tokrat polno svobodo. Delavci nemškega jezika, ki so razredno orijentirani, bodo težko pri-devali danes potrebi, nastopati nacijo-nalno, „večji pomen, nego temu, da volijo po razrednih vidikih kot socijalni demokrati. Ker je Nemcev v mariborski oblasti, ki ima sedaj 14 političnih okrajev in še 2 posebni volilni enoti, Maribor in Celje, torej 16 volilnih enot, dobro računano komaj ena dvajsetinka po vseh volilnih imenikih raztresenih, je like nemške naselbine; jš'to vprašanje J3™0'.d!1 "aVi0”'"!1 s“?.l3hko najbolj pereče, za mariborsko oblast, racnnajo pr, slabi vol,Im „o-l.eb. h,„. žejo, da imajo pogum nositi odgovornost za javno življenje, v pokrajinskih skupščinah, more imeti to tudi svojo dobro stran in bodo Nemci imeli od tpga toliko koristi, kolikor se bode cenilo od slučaja do slučaja, da so delovali stvarno pri skupnem delu okraja ali pokrajine. Ce podpirajo pozitivni program ene ali druge politične stranke bodo gotovo mogli računati na upoštevanje zlasti gospodarskih vprašanj, ki so za meščanski živelj večjega pomena nego vse druge, 'Seveda se pa lahko odločijo nemški sodržavljani tudi, da ne nastopijo po- sebej kot stranka, ampak da volijo s kako stranko, ki hočo pozitivno delati. To bi bilo v pokrajinah po našem mnenju najpametneje. Nemci so pri nas živelj, ki ima največ pričakovati od gospodarskega napredka pokrajine. Če"bi pa Nemci skušali loviti v nemške stranke nezavedne Slovence, kakor je bilo v Avstriji, tedaj bi bi! boj neizogiben in oster. 'Pokazalo bi se tudi v tem slučaju, da mariborska pokrajina ni nemška'ali nemškutarska kakor povdarja „Straža", toda boj bi bil zgrešen. Namesto gospodarskih programov bi prišle narodnostne borbe. Dr. Korošec in avstrijski kanoni. Zadnji »Slov7. Gospodar« očita dr: Kukovcu in drugim pametnim poslancem, da so glasovali v Beogradu za vojaštvo in za kanone. Kdor' ljubi državo in kdor vidi, da še vedno prežijo krog nas Madžari, Bolgari, Arnavti in Lahi in čakajo na priliko, da bi nam iztrgali kak kos naše zemlje, ho le prav dal dr. Kukovcu in drugim, ki skrbijo za obrambo naše države. Klerikalni zaslepljenci pa bodo seveda še naprej slavili take junake, kakor je dr. Korošec, ki je v bivšem av-strnsikem državnem zboru in tudi v svojih časopisih vedno zagovarjal vb šoke izdatke za avstrijske kanone in’ manevre. Tudi takrat, ko se jo Avstrija spustila v vojno z Rusijo in Srbijo, je dr. Korošec na komando habsbur-govcev in avstrijskih baronov in grofov glasoval za ogromne svote za kanone. Prepričani smo, da bi storil isto dr. Korošec tudi danes, če bi se povrnila Cita, ki mn 7,0 k srcu prirasla, in bi se zopet, ustvarila habsburška država. Zakaj Koroščevo geslo je: vse za Avstrijo, nič za Jugoslavijo! v kjer so Nemci izvzemši apaško kotlino raztreseni kot posamniki med slovensko yečino, ne morejo veljati popolnoma ista načela glede tega, kar jim po naravi in p0 mednarodnih določbah in naših zakonih gre. Jaz bi pa taga vprašanja sploh ne mogel danes obravnavati kot fešeno, ampak kot vprašanje, katerega rešitev se šele pripravlja v najbližjem času in bode odvisna v veliki življa, kar pa ni praktična politika. Ce podprejo Nemci s svojimi glasovi kako stranko, ki nima pozitivnega programa, niti državnopolitičnega niti go- h imše stranice. Shod JBS pri Zgornji Kungoti. Navzlic temu, da se je shod zelo pozno razglasil in da je bilo mnogo naprednjakov zaradi istočasno se vršečega pogreba g. Ganzerja zadržanih, kljub vsej protiagitaciji klerikalcev. Id so ljudi naravnost odganjali od udeležbe, se je vendar toliko ljudi zbralo, da so bili gostilniški prostori premajhni iii se je moral vršiti shod pod milim nebom. Vodi ga je v vzornem redu g. ravnatelj Voglar. Nar. poslanec dr. Kukovec je v enournem govoru razjasnil ljudem politični položaj države v celoti ter jim obrazložil pomen oblasti,, ki dajejo narodu toliko samostojnosti,, kakor je še nikdar ni imel. V oblastne skupščine na j Voli razumne in delavne ljudi, ne pa kričačev in demagogov, ki pred volitvami vse mogoče obljubljajo, po volitvah pa 'se ogibljejo vsakega dela za ljudstvo. Vsak naprednjak naj stopi v vrsto aktivnih političnih delavcev za napredno stvar, naj ne cepi naprednih sil in naj ne stoji ob strani ter samo kritizira. Dr. Koderman opozarja na razlike med sedanjo in predvojno dobo. Takrat so odločevale samo kronane glave in visoki civilni in duhovni gospodje. Danes pa odločuje o svoji usodi narod sam. Te pravice pa nalagajo vsakemu •posamezniku tudi dolžnosti, ki zahtevajo sodelovanja na, političnem delu. Da se to uspešno vrši, se morajo vsi tisti, ki soglašajo v glavnih' točkah’ svetovnega naprednega nazirem j ainjki vidijo boljšo bodočnost v enotni državi, združiti proti nazadnjaštvu in pro- stranke. Govorila sta dr. Lipold in Kej* žar iz Maribora. Pohorski naprednjaki so z zanimanjem poslušali, poročila obeh govornikov in vzeli zlasti poročilo o ustanovitvi mariborske oblasti o' odobravanjem na znanje. Domače vesti. Zaradi obrekovanja obsojen župnik. Iz Konjic nam poročajo: Okrajno sodišče v Konjicah je obsodilo z razsodbo z dne 22. maja župnika Petra Pavliča pri Sv. Jerneju zaradi prestopka zoper varnost časti, storjenega s tem, faa je v nekem pismu, naslovljenem na „samostojnega agitatorja, neresnično dolžil nekdanjega narodnega poslanca in sedanjega poslanika dr. Bogumila Vošnjaka, da je v nekem govoru v ustavnem odboru „grdo, nesramno napadal katoliško cerkev, škofe in duhovščino," ter mu je naložilo kazen po 1200 klon, v slučaju neizterljivosti pa 6 dni zapora. Zasebno obtožbo je zastopal dr. Gvidon Sernec iz Celja, obtoženca in zagovornika dr. Ogrizka ni bilo k razpravi. Prijavljen je vsklic zasebnega obtožitelja zaradi prenizke kazni. — Čudne cerkvene razmere. Od^Sv. Duha na Ostrem vrhu nam pišejo: Velik del ozemlja mariborskega okr. glavarstva spada še pbd graško škofijo. Cela župnija Sv. Duh na O. V. je v graškem pašaliku. Naše oblasti bij se morale čimpreje pobrigati, da sfe to vprašanje hitro reši. Kako so te razmere kočljive kaže sledeči slučaj. Pred nekaj dnevi je v Gradišču umrla veleposestnica Gril. Pokopati so jo hoteli nnom sledili sirarn un izvajanem. Ob . __ Sprejemanje novhlcev v ffnančno meri od stališča teh naših sodržavljanov spodarskega, tedaj ne bode imela no- '“•>— ~r~~—* . •, — sprejemanje novincev v imaneno samih. Doslej je bilo temu vprašanju bena odločujoča stranka interesa ozirati 12- nri .^predsednik s pozivom na de- gontj.0j0_ Kor .bo obmejno službo, ki jo tem težje priti bhzu, ker še nismo ve- se na gospodarske ali druge potrebe io zaključil dobro uspeli shod. sodaj vrši granična tropa, zopet predeli, kteri Nemci se odločijo sprejeti nemškega življa. Vsak je svoje sreče Tudi pri Sv. Antonu na Pohorju, vzela finančna kontrola, se bo sprejelo naše državljanstvo in s tem tudi dotične kovač, pravi pregovor. Ce merijo svojo je bil v nedeljo 21. t. m. zelo lepo obi- v službo večje število pripravnikov fi- dolžnasii. Že. ori. zadnjih volitvah ie moč nacjjonalno v namerni, da poka-_skan shod naše narodne Ideraoteat§kg) naične kontrole. Prošnje is,vlagatijdo, 1.5. junija 1922. pri delegaciji ministra sojenim komnnistom in ostalim komu-'inanc v Ljubljani. Podrobnosti so ništom, ki so v preiskavi radi prestoip-razvidne iz razpisa, ki bo te dni objav- kov, ki so se izvršili pred. dnevom kra- Ijen v »Uradnem listu«. Ijevc poroke. Amnestije bo deležen tu- razcepljenju delovanja zlasti v stvareh, prepreči velika škoda, ki preti že leto? ki zadevajo skupnost interesov. in v bodočih letih našim sadežem iu Kakor v oblastnih tako v srezkih skup- našim pridelkom, ščinah moralo se bode poskrbeti za oži- —e— „Trije ledeni možje" spotnlndni strah di na smrt obsojeni atentator Stejić in votvorjenje obrtnih sosvetov, kot posve- Pozor, vinogradnik! mariborskega kmetijstva, so srečno minuli ne da bi njegov pomagač Csaki. Zemljoradniški tovalnih organov podrobnega gosp. de- okraja! Vinogradniki mariborskega okra-nam bili škodovali. Bilo je sicer hladno klub je še poslal spomenico, v kateri la zadrug in društev pri oblastvih, zlasti ja se še enkrat opozarjajo na ustanovni deževno, često tudi naravnost mrzlo, a predlaga, naj se oproste tudi vsi radi za gojitev šolstva, za pobijanje neiegi- občni zbor na novo ustanovljenega okraj-poznega mraza, ki nam je že večkrat tajne žganjekuhe in gojitve tobaka ti mn e konkurence in za brambo proti nega vinarskega društva, ki se vrši v pobral vse ovočje in posmodil trto, letos obsojeni prehivadci. Amnestija bo naj- davščini in tudi proti krivicam v naših nedeljo dne 28. maja ob 10. j,- — socialnih zadevah. uri prepoldne v Gambrinovi hvala Bogu ni bik). V mariborski oko- l3rž objavljena iia dan kraljeve poro-lici so imela nektera županstva priprav- ko. ijeno strelivo, da bi ob preteči nevarnosti mraza v zgodnjih urah (ob 2. uri) brže nameščeno v stari gimnaziji, pozvala prebivalstvo, naj gre kurit, da In ko bo delo strokovne reorganizacije dvorani v Mariboru. Samo člani Upravno sodišče v Celju bo naj- dovršeno, pridejo še-le obrtna društva društva, ki se morejo izkazati s toza- do svojega velikega in plemenitega na- devnim potrdilom, imajo aktivno in pa-mena. Vse to, kar se ne more združiti $ivno volilno pravico pri volitvah izvr- . _ Položnice , r __________ ____ obvaruje rastlinstvo z meglo dima pred smo priložili današnji številki ter pr0- v interesih posameznih strok, vse to se Sevalnega odbora, ki se bo volil ime- takoj nakažejo naročnino. J. Zadravec: sii mari- pozebo. „Trije ledeni možje“ so srečno simo'vse, ki hočejo list prejemati, da mora spojiti med celokupnim obrtništvom novanega dne. Zaradi tega se vabijo vsi v skupnosti duha, v složnem stremljenju vinogradniki, da se občnega zbora pol-po razširjanju in vzdrževanju obrtno- noštevilno udeleže, kjer bo tudi onim, šolskih, strokovno-socialnih in gospodar- ki še niso člani društva, dana možnost skih naprav ter v gojitvi medsebojnega pristopiti društvu še pred občnim zbo-družabnega življenja. Društvom pa bodi rom (med 9. in 10. uro). Obenem so zvezda voditeljica „zveza", katero so naši naprošeni tudi vsi gg. člani pripravljal-vrli voditelji pred kratkim ustanovili s nega odbora in vsi zaupniki, ki so na- ........ r.„r____r_ ogromni sedežem v Celju, v mestu, iz katerega birali člane, da se zbora sigurno udeleže Blagoslovljena nam večini srednjemu stanu in bodisi vsled žl^ od nekdaj naše obrtniško življenje ter seboj prinesejo svoje nabiralne bloke. konkurence kapitalistične industrije, bodi- vežejo najlepše reminiscence. če jim pa to ni mogoče, so naprošeni, si iz prirojenega uboštva ne zmorejo Vprašanje glede skupne koristi trgov- da dopošljejo sezname pristopivših članov dosti več, kot rabijo za svoj vsakdanji stva in obrtništva, v kolikor jih pred- po pošti najkasneje do 27. t. m. „pri-Ijani je dala po okrajnih glavarstvih po- živež. Poleg ljudske šole se je le redko- stavljajo naše trgovske in obrtne zbor- minuli, nevarnosti večjega mraza menda ni Več, četudi še vsa skrb ni pri kraju, Cvetje in njegova oploditev se razvija ^ obrtništvo moči. Mraz je za letos pregnan. Ako ne bode kake druge večje zime, bodemo z ovočjem preobloženi. Tudi trta se veselo popravlja domovina! Pokončavanie rujavega hrošča Jn učiteljstvo. Pokrajinska uprava v Ljub- Iborska ©Mast Naši obrtniki pripadajo po vremenemu odboru Glavne Zveze Jugo- zvati vsa županstva, naj zatirajo z vsemi kteremu nudila priložnost, da absolvira niče z ozirom na mariborsko oblast, pa slovanskih Vinogradnikov v Mariboru." sredstvi rujavega hrošča. Poziv pokra- kako meščansko, strokovno ali vsaj obrt- zaenkrat prepuščam razsodnosti naših Mariborski vinogradniki, ki žele pristopiti jinske uprave se obrača tudi na učitelj- no-nadaljevalno šolo ter da si pridobi k širjih trgovskih in obrtnih krogov, no- društvu pred 28. t. m., lahko vplačajo stvo, ki naj otroke v tem smislu po- samostojnemu poklicu neobhodno po- čem pa pri tej priliki zamolčati dejstva, članarino v pisarni Vinarskega nadzoF- uči ter jih izpodbudi na zatiranje tega trebno znanje. da je delegacija slov. trgovstva in obrt- ništva, Maistrova ul. 3, I. nadstr. ^spobčega škodljivca. Ni dvoma, da bode jn |jag za^0 je nage obrtništvo z nič ništva povodom lansko letne spopolnitve naše vrlo učiteljstvo rado sodelovalo za manjšim veseljem kot drugi stanovi po- ljubljanske zbornice ob prvi seji izjavila, občno narodovo gospodarsko korist. zdravilo ustanovitev mariborske oblasti, da smatra prejkošlej ustanovitev samo- . ^ Čebelarji! V nedeljo dne 28. maja ki obeta po ustavi, da bode skrbela za stojne zbornice v Mariboru kot nujno ^ ^ Tržne cene Na produktni borzi v Novem Sadu 1922 priredi potovalni učitelj za čebe- povzdigo obrtno-gospodarskih interesov potrebo. ^ larstvo gospod Jurančič enodnevni ter za pospeševanje občne obrtne na- Predaleč M vodilo, da opišem, koliko čebelarski tečaj v Jarenini. Dnevni red: obrazbe. velikih m važnih nalog caka obrtništvo Dopoldan od 8. do 12. ure predavanje In občinstvo računa sremska pšenica po 380 din. (1520 K); baški ječmen ponujan po 300 din. (1200 K); baški odnosno sremski oves tem rieistvnm mariborske oblasti povodom uresničenja ključen po 282.50 din. (im U); koru icm uGjsLvum, ndtra* k; za ab Novi Sad zaključena no 2a0 d m v zgornji šoli. Popoldan: od 2. ure zavedajoč se, da tvori v našem narodno- samouprave. Odveč bi bilo jazmotnvati naprej praktično pri vzornem čebelnjaku gospodarskem življenju važen faktor, ki ua^ ^ade, potom katerih iskreno zeh-gospoda Valentina Toplaka. Čebelarji iz ima neizpodbitno pravico do svojemu m0 ulagoPit našemu stanu, bližnje okolice, udeležite se tečaja pol- številu in pomenu primernega zastopstva »Narodni list", kateremu ob rojstvu x...........pridejo dalje v oblastnih in srezkih skupščinah naše polagam pričujoče skromne črtice, naj bodoče samouprave. bo tudi naš resen in stalen sobojevnik Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 350 do . . Narodno občinstvo na Slov. Štajerskem, in zaščitnik obrtniških teženj. In v tem 400 K; 7 do 9 tednov stari (100 do 700 K: gostilni pojggj! gibanje beležimo od leta 1908, znamenju kučem: je še v prav nezadostnem delu organi- Pozdravljena, mariborska oblast! noštevilno! Čebelarji, ki in hočejo obed, naj naznanijo po dopisnici to tajništvu čebelarske podružnice v Jarenini, da se obed v pravočasno naroči. — V hotelu okraden. V noči na 19. zirno. t. m. sta Istrijanea Miha Stokovie iz Buš in Ivan Količ iz Selnice ob Dravi; ab Novi Sa4 zaključena po 250 din. (1000 K); moka št.O ponujana po 532.50 din. (2130 K) Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjaki sejem dne 19. 5. 1922 se je pri-ernalo 202 prašiča. Cene so bile sledeče: Priznati sicer moram, da se je po za- .Kus in i-Van jvoiie iz oemice 00 -Jravi, , • „i;,].- „,.P7P nhrtnih mdrno- in !tl »ta kupovala v S1_™M ici neko posestvo, prenočevala sunoho v " - . do. lič pa samo malo vinjen. Zjutraj je Jecim potrebam Gospodarstvo. Uničujte hrošče? 3 do 4 mesece 1360 do 1400 K; 4 do 6 mesecev 1500 do 1600 K; 8 do 10 mesecev 2000 do 3500 K; polpitane svinje Kg žive teže 60 do 62 K; 1 leto plemenske komad "2600 do 3000 K. Cene lesu. Hrastova debla (plohi) prvovrstno blago 750 do 1050, drugovrstno 400 do 600 Din. kub. meter. Hra- Stokovič opazil, da mu manjka :a ole listnici z vsebino 96.000 K. Vprašal je svojega tovariša, če je mogoče on izvršeno delo ne ustreza obsio- Pokrajinska uprava za Slovenijo, od- stovi plohi za furnir 1000 do 1300 Din. deiek za kmetijstvo v Ljubljani nam najfinejši 2000 do 3500 Din., hrastove Ovire so v tem pogledu po svojem pošilja: bistvu različne: okornost obstoječega Kef nam delajo hrošči neizmerno fine deske do 5 Cm debele 1250 do 2000 Din., francoske doge 12.000 do 15.000 po- obrtnega reda in „višje" razlaganje ište- v,UU za 1000 komadov, hrastovi štafli 1500 motoma vtaknil listnici k sebi, Kar je pra jz stališča liublianskih interesov ne- - 0 Pose,..no. Pozn-Je.> .z'v j0 Kot do 2000, bukov les 500 do 900, javorjevi motoma vtaknil listnici k sem, kar je ga ;z stališča ljubljanskih interesov, ne- v UTj,- ;nFn„mJ /-nndiedaio mr do 2U,JU’ b , ouu ao JUP, javorjevi pa ta zanikal ter na to izginil iz hote- zadostna gmotna in perzonalna sredstva , , 1 • a* • uničuieio^ na fa mNn ^'hi 600 do 650, les za kurivo 1400 d? la. Prazni listnici sta se našli potem za organizatoričnd delo narodnostni in - korenine m uničujejo na ta način 1650, oglje 6500 do mOO Dm. pod nočno omarico. Jatvine denarja strankmski momenti in konecno dostikrat ”ag dSost1" daaJih1S?vSCmf rnočm TrŽne Cene V Marib< indplenca (malomarnost) obrtništva sa- preganjamo in zatiramo. Ta boj se mora "’tS?’. .. . .. v, . . . , izvesti no vseh naših občinah, no celi m oo*— svp?i iezik 00—14 vamri 5*— deželi. Danes je splošna pokončanje 5._Jed^U V Sinih Za7dnSpnC!rU,)n0 S te?a tem nujneje, ker nam naši „^4™* vime g--, Tržne cene v Mariboru. dne 15. maja 1922. 1. Meso: Govedina I 14—17, II 00—Ov, pljuča možgani 12-5G loj 8—10. — Teletine 114—15. II0--, jetra 12—14. pljnča 12—14 ledvice 0'--—- Svinjetina 20—22, salo 24'50, črevna mast ‘^»•aoda^ iSsld kLenski1 zakon predvTdc- go strokovne, po večjih krajih v sorodno Vsa županstva so poklicana, da zbero prekajena 26—, papricirana 25--, mast 24-25, va za razžal jenie veličanstva najmi- strokovne, po deželi pa v kolektivne za- ^še sile za pokončavanje tega škodljivca, prekajeno mero 20 -27, prekajene noge 9' , • ... Vsak posamežmk je^dolžan, da pomaga prekajen jezik 2o—, prekajena glava 12—, — se je takoj osumilo Kolica. Orožmštvo v Selnici ob Dravi ga je 20. maja aretirala in oddala, okrožni sodniji. Aretirani pa taji tatvino in pravi, da je pri njemu najden denar, 18.000 K nje- — Dr. Novačan obtožen razgaljenja društev, veličanstva. Znani »slovenski Radič«. eno zakonito v formi prostovoljnih združenj, to je prYdelki že samo na sVbi pešajo vsled . . v razmer, ki so nastale po vojni, tako da Obrtno zadružništvo slom na se ve- ne smemo na noben nFačin trpetij da bi — direktni1 železniški vozni listki tim nalogam, svojim ciljem. Isto velja — navodilih učiteljstva preganjajo tega naj- 19—, brunšviške 15-19, pariške 19—, posebna za Avstrijo. Med avstrijskimi in jugo- dasiravno ne v toliki meri — za sorodne bolj požrešnega škodljivca, da se na ta 19—. safalade 19—, hrenovke 22—, kranjske-slovenskimi železniškimi zastopniki se strokovne organizacije. —- V absolutno način zatre tudi njegova mnogoštevilna sveže 0—,-prekajene 00-30, meseni sir 19—, je sklenil sporazum o uvedbi direktnih nezadostni meri pa nam ustrezajo naše • zalega. podeželske kolektivne zadruge in ena S tem delom je začeti takoj in ga je prvih nalog obrtništva v oblastni skup- vzdržno nadaljevati notri do konca m Otroška bolnica v Mariboru. gčini bode, da preko vseh ovir doseže letenja. Hrošči naj se otresajo z drevja O0-10- telečje CO—15, svinjske 40,—4-0 usnje, -Straž,a« je v svoji poslednji številki gospodarskim in geografičnim ozirom vsak dan ob zgodnjih jutranjih urah, f?ornie 90—, podplati 70 —. priobčila »novico«, da je mariborsko odgovarjajočo reorganizacijo imenovanih dokler je hladno. Šolski otroci naj otre- železniških voznih listov za promet med Avstrijo in Jugoslavijo. poljske salame —*—, pretisnjene klobase — 3. Konjsko meso: I 7—8, II 6'50. 4. Kože: konjske, komad 88—10D, gove'e 5. Perutnina: Piščanec majhen 15 — žensko društvo sklenilo podariti mesto za!jrug. otroške bolnice naši kraljici kot poročni dar sliko mesta Maribora. Na to zadevne informacje smo ta vest popolnoma, izmišljena. Ustanovitev »Otroške bolnice kraljice Marije« je že potom deželne vlade prljav- sajo drevesa v legah, ki so najbolj izpo- veiii 18'—’ kokos 37—00. raca 25—30, gos 25 V dosego enotnega in koristonosnega stavljene za hroščevo pašo in najbolj «olob 5'~> iaiec doinafi maJken 800» rihora in a to- deiovanja je nujno treba spojiti vse za- napadene. Pod drevje naj se razgrnejo zaiec d°ma6 večji 17—. t™« TuJk-rm6 druTe v obstoječo „zvezo", od katere po možnosti rjuhe in plahte,1 da se 6. Divjačina: Zajec, domač00—00, divji pričakujemo, da se v najkrajšem času hrošči lažje spravljajo v pripravljene C0-00, srna 00.-. ‘ " ...... ~ . . 7, Ribe: Karpi 00—00, belice 00*—, Ščuk« 00—00, žabe (komad) 00-—, raki (komad) 0—0 8. Mlečni izdelki: mleko (liter) 3—0, Surovo maslo (kg) 40'—, čajno maslo 46-—, maslo premesti na sedež nase oblasti, da se vreče. Doma naj se stresajo v pripravne nadalje obstoječim razmeram primerno posode in poparijo, ba jih bo konec. ■»«*»•* » mo nndaliui-’ odnosno izpopolni. klajo kuram in presitem, kar je pri — Obšima amneeitHn ob nrilik? Vra. Splošna zveza obrtnih zadrug za ma- današnjem pomanjkanju krmil posebno o—, sir ementalski 120—, poiementaiski 60-—, Ijeve poroke Ministrstvo pravde pri- nborsko oblast v Mariboru naj postane vpoštevati. Nazadnje jih pa s pridom trapistni 00-^35 groytrski 30-00 tilsitski 40-00, pravi j’a ob priliki kraljeve poroke ge- piedstaviteljica vseh potreb našega obrt- porabimo tudi za gnoj in kompost, če parmezan 135-sirček (komad) 4-5, jajc? neralno amnestiio političnih in drugih ništva, naša zastopnica v gospodarskih, ni drugače. kaznjencev, obsojencev in v preiskavi kulturnih in legislativnih vprašanjih pred Županstva imajo naročilo, da vse se nahajajočih oseb. Individualno po- mariborsko oblastjo. Strokovne zveze naj potrebno ukrenejo za pokončevanje 10—14, piro 4-75. miloščenie je namenjeno predvsem ob- se tej priklopijo in skuša nai se .uoiaiiti letošnjih hroščev, da se na ta način 22-2* (komad) 1—1-25. 9. Pijača: Vino staro 10—12, vino novt> 1 Steki, piva 2-50, žganj? 10. Kruh: Bel (kg) 6*—, črn 5*—, ržen ®0'—, žemlja (0 dkg) komad 0'50—0-B5, mlečni kruh 00’—♦ 11. Sadje: Jabolka I 9'00, II00'—, hruške I 00'—, II 00-—, kostanj 00-—, limone (komad) 0*75—1, oranže 1—2‘50. rožiči (kg) S’—, fige 15, dateljni 30—00, mandeljni 30—50 orehi 10— orehi luščeni 50'—, slive posušene 10.—. 1?. Špecerijsko blago: Kava I TjO'—, A 40'—, kava pražena I 55’—, II 45'—, riž 5—11*00, sol 4‘00, poper cel 30'—, poper mlet 32*50. paprika 40'00, testenine 10'—, sladkor v kristalu 15'50, sladkor v kockah 17'50, kvas 17*50, škrob pšeničen 10*—, rižev 25—, koruzen kis (liter) navadni 1*20, vinski 2*—. olje namizno 25*—, bučno 00—29, špirit denat. 14'—, milo 14-15. 13. Žito* Pšenica 4*2o, rž 3 50, ječmen # 50, oves 4*—, koruza 4*—. proso 4*—, ajda 4'—, fižol navadni 4'—, fižol rajčni 4*5Q, grah 09-—, leča 14*—. 14. Hlevski izdelki; Pšenična moka 0 6'50, 1 6-25, 2 0 00 . 5*00*—, kaša 6.—, ješprenj 6*—, otrobi 2'50, koruzna moka 4 00, koruzni zdrob 5*—, pšenični zdrob 7*—. ječmenova moka 00*—, ajdova moka 1 7 50 2 00*—, ajdova kaša (liter) 6*—, ržena kava 7*50—11*50, cikorija 15—. 15. Krma: Seno sladko 1S7—200, seno, kislo 0’-, otava 200—000, detelja 0*-, ovsena slama 112—125, pšenična slama 00*—, ržena slama 00*— tza 100 kg). ' t6. Kurivo: Drva trda 90—100, mehka 75*— (za m3), premog, trboveliski 30 00 ve-len-ski 17*— oglje 1'25, koks 1'50 fza 100 kg), petrolej 6*—, bencin 20*—, karbid 3 90 sveče 15*—. 17. Zelenjava in podzemljice: Endivija 'komad) 0—0, motovilec 'kupček) O'OO, zelje zgodnje (glava) 0 00—0, pozno 0 —. karfi-jola (komad) 00 - 00. špinača (kupček) 0*50, buče jedilne (leg) 0'—, fižol OO*— kifeljčar 00*—, —,peteršil šopek 0*25, zelena šopek 0*25 čebul 7—8, česen 00—9. pora (komad) 0'2o. korenje rrtno 0*25 navadno 0'25, zelenjava za kuho (šopek) 0*25 pesa rudeča fkomad) 0*—, repa zgodnja 0-0, pozna 0 — koleraba podzemljica D—0*—, krompir, zgodnji 1*50 pozni 1'50, hren 3*50, zelje kislo 0—4, repa kisla 0'—, Volitv© ¥ prioofefflnsko komisijo za p tisi skl politični ©kraj. Zastopniki obrtnih zadrug in obrtnih društev političnega okraja ptniškega so na sestanku dne 19. t. m. soglasno postavili za volitev v pfidobninsko komisijo III. odnosno IV. razreda sledeče kandidate: A. za tretjo skupino: kot Člane: g. Maks Robič, trgovec v Središču, g. Alojz Zorčič, mlinar na Bregu pri Ptuju: kot namestnike: g. Ivan BeraniČ, trgovec v Rogaški Slatini in g. Em. Vricl, žagar v Kozmincih: B. za četrto skupino: kot Člane^g, Jožef Veselko, kov. mojster v Središču, g. Franc Podgoršek, mizar na Bregu pri Ptuju in g. Janko Narat, trgovec pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini: kot namestnike g. Ivan Rakuša, dimnikar v Ormožu, g. Anton Korenjak, trgovec pri Sv. Barbar v Halozah, g. Ivan Ogrizek, gostilničar v Ratenji vasi. Volilci dobe glasovnice pri pristojnih nnčelel-nikih, obrtnih zadrug. Vdeležite se volitev polnoštevilno! Ftniske mmide. Vsem raarosni&om iz Ptefa m ©ispala javljamo, da bo dosedanja uprava „Ptujskega lista" v dosedanjem lokalu sprejemala naročnino in inserate tudi za „Narodni list". ^se8ss fiiar©€fsii«®ra „Ptujskega Pista4* javljamo, da se je „Ptujski list“ združil z novim „Narodnim listom", ki ga bodo odslej prejemali vsi naročniki „Ptujskega lista". j >=> . ^ahvala. Gospod grof Herberstein, je daroval z.a mestne ubožce 6000 K, za kar se mu mestni magistrat najtoolej-se zahvaljuje in g0ip da bi še našlo še dovolj tako Plemenitih posnernalcev. Strnišee pr} Ptuju, Dne 21. 5. ob o. uri zjutraj se jP vnp] prepir med ruk. poljskim čuvajem in n0ko gospo Kaluža, kateri je slednjo po drugem udarcu tako nesrečno udaril po glavi, da je obležala v nezavesti in morala iskati zdravniško pomoč. Proti čuvaju (ki je menda avstrijski državljan) se bo sodnij,sko postopalo. Med begun.r** vlada ogorčenje nad tako surovim postopanjem čuvajev. Prekmurske novice. Gospodarskih šol se boje! Kloklovc »Novine« prinašajo sledeči dopis iz Rakičan: »Našo arendaško (v najem vzeto — Op. nr.) zemljo, s štere mi siromaki živemc, nam ščejo vkraj vzeti, ka bi prej šolo gospodarsko povabi (zidali) v našem gradi. Ve znamo što so zato šolo. Radi bi si Seli v lepo imanje tujinci — liberalci, nas domače pa niti za beroše (grajščinske hlapce) nej vzeli. Poznamo dobro njihove Tiražno žepe. Nesramnost brez mere jo to. V to formo nam nej trbe (ni treba) šole, da bi se tujinec razkoračao na našem si-romaštvi, mi pa od glada vmirali.« Ni treba lepšega dokumenta o poneumne-vanju ljudstva s strani vladeželjnih klerikalcev. Gospodarske šole ne marajo, češ, da se bodo v nji v gnezdili tujci liberalci! Gospodarska šola jim je nevarna, ker bi jih vzgajala za napredne, razumne in dobre gospodarje! Povsod drugod so narodni voditelji pozdravljali šole, ki naj bi gospodarsko povzdignile ljudstvo (tako. na Nemškem, Češkem, Danskem itd.) le prekmurski klerikalci demagoške goje bojazen pred gospodarskimi šolami, ker so ljubosumni na gospodarsko in kulturno zaostalo ljudstvo in mu ne privoščijo novih Šol. Kar se pa tiče siromaštva in bede. vprašamo: Kdo je osvobodil zemljo in jo dal v arene!o 1 Ali »bogoljubni« madžarski grof? Grofje so imeli največ dobre zemlje in ubogi domačin se je čutil počaščenega, če je prišel na graVčino za »beroša«. Jugoslavija to krivico odpravila,_ ^a ljudstvo mora po Kleklovi želii tudi še dalje preklinjati »tiijince — liberalce«. — Vlom! v Prekmurju. V noči od 8. na 9, maja so neznani storilci vlomili pri posestniku Petru Duhu v NedeHci. okraj Lendava; v hišo in odnesli nekaj masti. — V isti noči so vdrli tatovi v klet Štefana Golta, kjer se jim je oo-srečjlo odnesti 15 kg masti. Pobrali so tudi različno obleko. — Nekaj dni po, prej je tatinska Bruhal obiskala posestnika Andreja Dominkuš tei* mu odnesla različno perilo, obleko, srebrno uro z verižico in neka j gotovina. — Skupna škoda znaša okoli-17.000 K. . — Beltinci. Gospod Ljudevit Pinte rič, trgovec iu hišni posestnik v Beltincih je prodal hišo s trgovino vred prej podružnica gornjeradgonske G. zadruge, zasluženemu Slovencu Pavlu Klepač in sinu iz Beltince, G. Pinterič si je pridržal novo zgrajeni paromlin. Domača obrt 'v Beltincih napreduje. »Sokol« v Prekmurju. Dokaz, da se v Prekmurju razvija in utrjuje sokolska misel, nam nnde v vsaki številki Klekove »Novine«. Kakor razdražena osa se zaletavajo v »Sokola« in skušajo prepričati stariše, da ga ni večjega strupa za mladino kakor je »Sokol«. Mladina mora biti pri »Orlu« in delati štafažo pri raznih cerkverfih slavnostih tako kakor nekoč stari »veteran-ci« — ne sme pa se izobraževati in si uri telesa in duha brez plebanoše-vega vodstva. Kurate-la, vsepovsod Ku-raitela, in vendar se svita./vendar so v strahu pred bodočnostjo. Mi nismo! — Kar je zdravega, to obvelja. Dopisi. Veličane. Tukajšnji župan Jurij Tomažič je svoje mesto odložil in je bil na njegovo mesto dne 21. t. m. izvoljen z večino glasov Matija Zadravec. Sy. Benedikt v SL gor. Namen posvečuje sredstvo, si je najbrže mislila neka Z. K. iz Ločkega vrta ter ukradla •svoji sosedi nekaj piščancev in je pro-' dala trgovki P. pri Benediktu. •Slučaj je hotel, da je zagledala prihodnje jgtro okradenka svoje piščance pri tej trgovki in izvedela za ime tatice. Krajne je izjavila, da to ni nič hudega, ker si je hotela kupiti za izkupiček orlovski kroj. Gosp. župnik je res lahko ponosen na svojo orlovsko vzgojevanje. Iz Polenšaka. Prijetno nas je iznenadila prva številka v Mariboru izhajajočega „Narodnegd lista." Vendar smo dobili tudi mi štajerski Slovenci svoj napredni tednik, ki bo, kakor nam kaže že prva številka, zastopal predvsefh napredno slovenještajdrsko prebivalstvo v eolitičnem in gospodarskem oziru. Go- tovo se ne motimo, če smo prepričani, da bo „Narodni list" posta! vodilno glasilo podeželskega kmetskega prebivalstva v novoustanovljeni mariborski oblasti. Zatoraj naj ne bo med namj somišljenika, ki bi si ne naročil tako! „Narodnega lista," ki nam bo poroča tudi vedno naše domače novice. Somišljeniki, nabirajte med prijatelji in znanci naročnike! V prijateljski družbi bo marsikateri daroval malenkostno četrtletno naročnino 15*— kron. — Z razširjanjemi naših naprednih časopisov bomo najhitreje odpravili farovško vlado na deželi. Savinjska dofna. Tukajšnji klerikalci pripravljajo v agitacijo po prižnicah za 11. junija t. 1. velik pretesni shod „krščanskih staršev," ki se bo vršil v Nazarjih. Proti čemu pa hočejo protestirati? Poslušajte: proti nameri prosvetnega ministerstva, da se vrže verouk iz šol. Vprašamo vas, imate li še kaj čuta za poštenost in resnico ? Ali vas ni sram, da oznanjate raz prižnice, da se bo pobiralo po cerkvah darove,* da bo na protestnem shodu igralo kar več godb? Morda hočete postaviti zelo plesni oder, da bo ta laži-protestni shod boij učinkoval? Nismo še slišali o oro-testnem shodu z godbo! Ali vam ni žal kmetskega, pošteno prisluženega denarja, ki ga razmetujete za protestne veselice? Spomnite se rajše gladujoče dece v Rusiji! *— Seveda hujskati morate proti državi, proti vladi, proti vsemu obstojočemu, samo da begate in izkoriščate naše predobro ljudstvo. Povemo vam pa, da je naše savinjsko ljudstvo po večini že toliko pametno, da ne bo nasedalo takemu brezvestnemu hinavstvu. ^ Savinjčan. Jeruzalem pri Ljutomeru. Vinska trta j’e prav dobro prezimila z prav malimi izjemami. Letošnje izvanredno neugodno spomladansko vreme je zelo zadrževalo pri delu, kakor tudi pri vegetaciji. Sedaj jo pa pomladno vinogradniško delo opravljeno, in zadnji lepi dnevi so tudi povzročili, da trs krasno poganja. Kolikor se že da dognati, je nastavek dovolj obilen. Trta je danes nasproti normalnemn letu 10—14 dni vzadaj, kar se pa seveda pri lepem vremenu prav lahko popravi, Vina je še dovolj v zalogah, vendar so cene pri dobrih kvalitetnih vinih stalne. — Prevalje. (Vlom.) V Naverskem vrhu je bilo dne 11, t. m. vlomljeno v hišo Antonije Božnik. Tat je pobral 13 m domačega platna, žensko obleko in različno perilo v vrednosti 5200 K. — Vloma se sumi nekega Blaža Santnerja iz Bober, okraj Velikovec, ki jc 5, aprila pobegnil iz zaporov okrajnega sodišča v Velikovcu, kjer je bil zaprt radi suma umora in tatvine. ~ Ribnica na Pohorju. Kamnoseška tvrdka inž. M. Lenarčič je pričela odpošiljati obmejni komisiji granitne mejnike za razmejite^ med Jugoslavijo in Avstrijo na Koroškem. (XVI. sekc.) Mejniki so treh vrst: veliki, srednji in mali. — Srednji in mali nosijo napis SHS — Oe in zaporedno številko, veliki pa razven tega še: St. Germa,in 10. sept. 1919, — Mejniki so jako lepo izdelani in bodo tudi mnogo trpežnejši, kot oni na ostali meji, ki so iz betona. Polenšak pri Ptuju. Naš župnik podira komisijonelno postavljene mejnike. Na veliki četrlek je komisija pod predsedstvom g. okrajnega glavarja iz Ptuja zamejičila novo od okrajnega zastopa zgrajeno cesto na Polenšaku. Dasiravno je bil pri vkopavanju mčjnikov navzoč tudi naš župnik kot jnejač, si je nekaj dni pozneje premislil ter pometal mejnike na cesto. Ker je to skrajno predrzno in kažnjivo dejanje, upamo, da se bodo vendar enkrat zganile naše oblasti, da bo dobil ta samosilnež zasluženo plačilo. Polenšak pri Ptuju. Sokolska misel pri nas prav dobro napreduje. Saj pa je položil temeljni kamen sokolskemu skladu naš dični župnik, ki je za svoje obrekovanje plačal sicer ne prostovoljno kar 1000 K za „Sokolski sklad v Polenšaku". G. nadučitelj Tone Fink je nabral v veseli družbi 540 kron in vrli naš somišljenik Brenholz 40 K. Vsem darovalcem, predvsem seveda g. župniku in nabiralcem srčne hvala. Zdravo! Rečica v Savinjski dolini. Pa smo menda le izpregledali v nedeljo še „nevedni", ki so imeli doslej še zavezane eči, kak kampelc je naš častiti g. žuo- nik! Saj se je predstavil zadosti jasno pri igri dekliške zveze, tako dobre in poštene, da takoj isti dan sijajno ovrže njegovo trditev, da „prihajajo iz te poštene družbe še za dne domov neoma-deževane, nerazkuštrane in se ne vlačijc po gostilnah" i Da so počastili razen treh četrtin prignanih Nažarčanov, ki so po igri po trgu klicali na auf, tudi maš! „zlobneži" in „nevedneži" (župnikove besede), se ne čudimo toliko kot pa našemu g. nadučitelju in še enemu učitelju. Kaj res nimate nič možatosti ? Ali pa spadata morda tudi vidva med nevedne? Zdravo! Na svidenje! Sv. Jurij p. Regašovci. Tu se je ustanovilo društvo „Piparski klub", ki si je nadelo prelepo nalogo, da spravi na noge komaj ustanovljeno šolsko knjižnico v Sv. Jurju in podpira Jug. Matico ter širi narodno delo ob meji Burgenlanda, kjer je bilo isto stoletja mrtvo. Društvo ima v programu tudi, da začne z igrami, katere so velikega narodnega pomena, posebno ob naši najsevernejši meji. Zanimanje za društvo je zelo veliko in 'upati je na dobre uspehe, posebno, ker je to društvo prvo te vrste v Prekmurju. Ker društvo ve, cla znate v ostali Sloveniji ceniti pomen narodnega dela in šolskih knjižnic ob meji, posebno v Prekmurju, se obrača do javnosti, posebno do knjigarn raznih društev itd., da priskoči društvu na pomoč s kako knjigo, ali pa z denarnimi prispevki. To so le male žrtve, posebno še, če pomislimo, koliko mrtvih knjig je, ki ležijo zakopane v prahu po zalogah in omarah brez haska, med tem ko bi tu jako dobro došle in bi se obrestovale stotero. Treba je le malo dobra volje in več zanimanja za naše Prekmurje, pa gre in nobena žrtev ne bo pretežka. Misliti moramo vedno na mladino, ki je naš up! Torej na delo! Darovi naj se blagovolijo poslati na „Piparski klub" v Sv. Jurju, p. Rogašovci, »Prekmurje. „Piparski klub". Z. L. Mozirski. Ob 40 letnici Mozirskega Sokola! (Iz kronike Savinskega Sokola.) Đne 28. majnika 1922 praznuje savinski, odnosno mozirski „Sokol" svojo 40-letnico. Prebil je dobo ene generacije in zanimivo je prelistati zgodovino njegovega obstoja in razvoja. Dr. J. Fon, primarij v Zagrebu, rodom Braslovčan, je videl vstajati zagrebškega „Sokola", Aekoslav Legat pa ljubljanskega. Prihajala sta na počitnice v Mozirje in navdušila tukajšne narodnjake za idejo vstanovitve „Savinskega Sokola". Naši takratni prvoboritelji: Jože Lipold, Anton Goričar, Jože Pirš, Ivan Vrankovič, Anton Škoflek, Ivan Klemenak v Mozirju, Ivan Gaberšek, okrajni tajnik in Franc Šentak na Vranskem* Paver, Prislan, Puncer v Braslovčah in mnogo drugih se je strnilo v osnovalni odbor leta 1881 in že 20. marca 1882 so predložili na-mestniji v Gradcu pravila novega društva ki bi naj obsegalo ves savinski okraj z vštetim nemčurskim Celjem in Šoštanjem. Dne 14. iffaja 1882 so bila pravila potrjena m od občnega zbora 29. maja istega leta sprejeta. Koliko je bilo zanimanje za Sokola v vseh posvetnih in duhovnih krogih, sledi iz števila prvih članov leta 1882. V okraju 202, samo v Mozirju 25. Med temi najodličnejše osebe in duhovniki. Neki še živeči odlični duhovnik je celo maševal ob asistenci dveh „Sokolov" z „rdečo" srajco pod „koretljem". Leto 1884 je leto blagoslovljenja društvene zastave. Ta je bila izdelana ■v Pragi. Krona slična „srbski", ki jo sedaj diči, se je morala vsled ukaza namestnije odstraniti. Bila je pa dobro skranjena in prvič ob poletu „Sokola" v naš Čakovec zopet pripeta. Blagoslovljenje zastave po braslovaš-kem dekanu Bohincu je bilo pred kapelo sredi trga. Slavnostni govor je ime! starosta Joža Lipold. Navzočega ljudstva je bilo gotovo nad 2000 in nebroj društev in^deputacij z zastavami iz vseh krajev. Špecijelno naj omenimo zagrebške, goriške, tržaške, ljubljanske in praške Sokole. Slovensko pevsko društvo „Ptuj", „Slavec" iz Ljubljane, „Lira" iz Kamnika itd. Sokolov v kroiu ie bile okrog 400. Pravcat orjak iz Luč je' bil vemu krstu. Iskreno poživljamo vas, prvi zastavonoša, kumica pa gospa da se na dan našega — vašega slavja Vasničeva iz Celja. Danes diči staro pridete zopet pomladit pod okrilje spoštljivo zastavo sedem trakov, masivni Sokola. . . i čuvart Trakovi ^ 1c srebni sokol pa je nje nosijo sledeče napise: 40 letnica nam bodi povod,, da se snidemo zopet vsi pod isto lipo. Podajmo 1 2. 3. 4, 5) 6. 7. Hrab. Sokolu — Savinske Slovenke", si bratske roke in s ponosom boste uži- " vali sad vašega dela, častili iste sestre in brate, ki so položili temeljni kamen Sokolstvu v Savinski dolini. Presrčno pozdravljeni 1 Zdravo! Politični pregled. „Narodna Čitalnica v Ptuju" „Slovensko pevsko društvo v Ptuju". „Ptujske Slovenke". „Slovensko planinsko drugtvo". „V spomin zleta v Žalec, 3/6,1886“. „Ruše, 15/7.1906". Na občnem zboru leta 1882 sta bila inči ULM.UCU1 j—- ™ “— Za kraljevo poroko se vršijo v Beo- izvoljena častnim članom dr. Josip Fon gj^j-u obširne priprave. Vse dela, da in biskup Strosmayer, leta 1906 pa tudi napravi iz Beograda mesto, ki bo na-ekscelenca Franjo Siiftap bivši univer- pravilo na goste najlepši. ntis. Skoro zitetni profesor v Kalugi na Ruskem, vse države sveta pošljejo k poroki svo-rodom Savinčan iž Solčave. Istega leta je zastopnike; tudi skoro vse evropske pa je bil častnim starosto izvoljen -vladarske biše. Zadnji čas je vprašanje. brat Marko Lipold. dneva poroke postalo dvomljivo. Vr- Pogoste odborove seje so se v/šile v šiti bi se imela že prve dni junija. Ker Krajih^ kjer so bili odborniki zastopani, pa je sestra neveste našega kralja, ru-Razni' izleti v bližje in daljnejše kraje marnska pirincasinja Elizabeta, ^ sedaj so mnogo storili za probudo naroda, žena grškega prestolonaslednika, te' Omenimo naj tudi drugi zlet v Velenje, dni nevarno zbolela in se boje za nje-V Šoštanju je bil „Sokol" okamenan, a no zdravje, bo poroka najbrže za kak priboril si je kot trofejo policijsko sabljo teden dni odložena, za slučaj njene rn kapo Sokol" je prisostoval tudi smrti pa seveda še za delj časa. Udelež-vstanovitvi mnogobrojnih navodnih bo pri svečanostih povodom kraljeve iruštev ' poroke v Beogradu je prijavilo doslej W Sokol je priredil častno vrsto raznih. na^10?;00f] a.z cel0 drzavm _ veselic in zabav, predstav in iger, po- Madžar, ne dajo miru. V bWi va- Porod0 1888, kozi 10 let zdraženo PrUlo do_|W*a med tukajšnje gasilno društvo. Lončno celo do streljanja s strojnica- Do sedaj je bilo 12 staiost, ki so s, ^ pa so gQ prj nas ljudje, kj pravijo, odlično načelovali društvu in ga vkljub niam n- jrcbt PriŽa‘ .. naše države sigurna, se bode dvignila Brzojav razkrinkal zločinca. — Zločin našim in madžarskim vojaštvom in gotovo do one višine, o kateri sta san jela pred 60 leti prva Sokola — Fiigner in Tyrš. Sestre in bratje! Štirideset let! Lepa spominska doba v življenju po- odkrit čez pol leta. Decembra 1. 1921 je razburila angleško javnost vest o zagonetnem umoru 30-letne gosposke kuharice Irene Wilkins. Umor je bil izvršen s tako »*J'-**J r VV JLlivJiLlBS. U JJJ.4JI J« IJi-l ±Uj\±ocjjl o sameznika, kateremu že zarja večerna zvitostjo, da niso mogli izslediti zločin-opleta srečno dobo mladinsko. Raz- ca_ Redairstvu je manjkala vsaka sled, kropljeni so že veterani izza dobe vsta- da odkrije skrivnost. Samo se je vede-novitve našega „Sokola", ki so kot ip, da je umorjena Irena MTlkins v ne-mladeniči — možje prisostvovali njego- kem londonskem listu potom oglasa iskala službo. Tri dni kasneje, 22. dec., pa so jo našli mrtvo koncem nekega polja v Ilford Bomemouthu. Redarstvo pa je z vso silo nadaljevalo preiskavo. Časopisi so prenehali pisati in nihče se ni več brigal za umor — po želji redarstva, ki je hotelo v miru premotriti ljudi. Končno je po daljšem času redarstvo izvedelo, da je Wilkin-sovo takrat čakal na kolodvoru avto. Čegav je bil in kdo je šofiral — ni nihče vedel. Jasno je bilo, da je bila ,Wilkinsova poklicana iz Londona v službo na podlagi časopisnega oglasa. Zločinec jo je tako dobil v svoje roke. Toda prodno je šla iz Londona, je morala vendar biti na kak način obveščena. Redarstvo je preiskalo brzojavne urade. V enem izmed brzojavnihura-dov v Bomemouthu je našlo rokopis brzojavke, ki je AVilkinsovo pozivala, naj takoj pride, podpisan pa je bil enostavno »sluga«. V, brzojavki je bilo nekoliko pogreškov. Iste pogreške pa so našli v neki brzojavki, ki je bila poslana, dan kasneje iz nekega dragega brzojavnega urada. Obe ti brzojavki ste bili poslani takoj v London, da jih pregledajo strokovnjaki; vsi so soglasno izjavili, da jilf je pisala ista roka. Sedaj ječkončno uspelo redarstvu, da aretira šoferja Thomas Henry Al-laway-a, ki je pravkar obtožen radi tatvine čeka pri svojem gospodarju Arturju Waravioku. Ko je šofer moral napisati svoje ime in besedo Bome-mouth, se je njegov rokopis popolnoma strinjal z rokopisom brzojavk, celo z istimi pogrešfcaani. Šofer seveda taji, a vendar ga bo državni pravdnik obtožil umora. To bo ena najzanimivejših pravd v angleški kriminalistiki. __________________ Velika avtomobiska nesreča pri Pesnici. Pesnica, 24. maja. (Izv.) — Včeraj zvečer krog 7. ure je peljal tovarni avtomobil zdravilišča Slatina Kadenci v smeri iz Radgone proti Mariboru. Avtomobil je bil naložen z zaboji s slatinsko vodo. Razen,tega je bilo na avtomobilu še 10 oseb. Iz sedaj še nepojasnjenega vzroka je zavozil šofer v bližini železniškega vijadnkta pri Pesniškem dvora v cestni jarek, vsled česar, se je avtomobil zvrnil. Dva moža sta prišla pod avtomobil, ki jima je zdrobil noge, ostali potniki pa so bili od zabojev več ali mpnj težko ranjeni. Oba težko ranjena so prepeljali z vozom rešilnega oddelka v mariborsko bolnico, ostalim pa je rešilni oddelek na licu mosta prožil prvo pomoč, na kar so se podali v domačo oskrbo. Avtomobil, ki je precej poškodovan, so danes skušali dvigniti iz jarka, kar se pa doslej še ni posre- čilo, ker ni na licu mesta za to potreb* nih priprav. Nepoštena služkinja. V začetku leta 1921. je bila Slletna v Polhovgradee pri Ljubljani pr isto j' na Frančiška Hribernik, ki je še trikrat radi tatvine predkaznovana, pri davčnem uradniku Leopoldu Halerju • kot pcstrežhica zaposlena. Dne 26. febr. 1921. zvečer je bil njen službedajaleo odsoten od doma. Zaprosil jo je zato, da ostane pri majbnem otroku. To priliko pa je Hribemikova porabila in dogovorno s svojim znancem, nekim Deuomanom, ukradla svojemu gospodaru gotovino 4000 K, dva zlata, dva Srebrnjaka po 5 K, nekaj srebrnih K, celo moško obleko, pozlačeno zapestnico, zlati prstan, ženske obleke in blago ter izginila iz Maribra neznano kam. Se le 1. maja se je posrečilo jo aretirati in izročiti sodišču, medtem ko je izsleditev njenega tatinskega tovariša ostala dosedaj brezuspešna. Pred kazenskim senatom je bila Hribemikova obsojena na eno leto teške ječe. Drobiž. — Admiral grof Monfecuccoli, ustanovitelj modeme bivše avstr, mor narice, je 17. t. m. umrl v Badonu pri Dunaju v 79. letu starosti. — Potovanje okrog sveta na konju. Angleški listi poročajo, da je te dni odšel iz Bombaja nek indijski čudak na pot okrog sveta in sicer potuje na čisto originalen način — na konju. — Draginjske posebnosti. V Avstriji se pripravlja novo povišanje krušnih oen. Kolač kruha bo stal 810 K. — Od 10. maja stane posamezna številka pe-trograjskih listov v podrobni razprodaji 100.000 rabljev. — Kri za prijatelja. Dobri prijatelji so danes redka prikazen, naj redkejša. pa_taki, ki bi dali za prijatelja kri. O teb’ nam priča sledeča, vest iz Budimpešte: V sanatoriju »Janos« je bila na režiserju Paforiju izvršena zanimiva operacija. Dva bolnikova prijatelja sta dala vsak po pol litra srnje krvi» da bi rešila Patoriju življenje. Operacija je uspela/ Pastori je bil rešen 'in tudi oba prijatelja sta popolnoma! zdrava. — En milijon rabljev vstopnine. Seveda v boljševiški Rusiji. Dočim na! enem koncu Rusije umirajo milijoni ljudi gladu, so se v Moskvi vršile pod zaščito »ljudskih komisarjev« velike konjske tekme. Vzlic visoki vstopnini, ki je bila določena na 1 milijon rubljev, je bil obisk naravnost ogromen. Tekem se je udeležila boljševiška »buržoazija«, ki po svoji potratnosti prekaša aristokracijo carskih časov. Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju »PETO VIA« i Izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo! s Cene nizke, postrežba točna* Arini m MaribOFf Aleksandrova cesta 57, telefon 88 Trgovina s senom, slamo, krompirjem, fižolom, drvami, žitom in drugimi deželnimi pridelki, 3 Brzojavni naslov: Andrej Oset, Maribor Najfmeiii sn@d za sezijsko prodajo kupi V. Bizjak Sfffi đB”Ug* Išogaška-SSatina. n prevzema v to stroko spadajoča dela, pride v hišo; dopisnica zadostuje. i'Sfilfl S¥©t$0€ill» v Varalsllsiia, Bakars©va asSica itew 8«, 15 ICupim malta®: 16 hišo s gostiln® ali vzamem v najem gostilno v ptujskem, ormoškem! ah čakovskcmokr^^Jp^aVlndiš^Hu^jama^ Laškp j ^ Dobro Mota gostilna se išče v najem ali račun. 1000 K :-: tistemu, kateri gostilno oskrbi. Naslov pove uprava lista. 9 .Lasi Narodnega konzorcija y Mariboru. — Tisk Mariborske tiskarna. — Odgovorni urednik Vekoslav Špindler.