Razne stvari. Doinače. (Cesarjev god.) V ponedeljek ob 9. uri dopoldne so mil. knezoškol peli v stolni cerkvi slo- vesno sv. mašo s »Te Deum« ob mnogobrojni asistenci. Navzoči so bili vojaški dostojanstveniki, zastopniki raznih uradov in srednjih šol ter veliko število drugih vernikov, ki so prav goreče prosili, naj večni Rog našega presvetlega cesarja Franca .Tožefa I. še dolgo, dolgo let ohrani mili Avstriji v sedanjih žalostnih dneh! (Mašnikovo posvečenje.) Prihodnjo sobolo, ob V27. uri zjutraj bodo mil. knezpškof v svoji kapeli v mašnika posvetili č. g. dijakona Antona Kolariča, ker je dne 25. julija še bil premlad za posvečenje. G. novoraašnik bode potem prihodnjo nedeljo pel prvo sv. maSo v meniški cerkvi na Ptuju. (Telegram iz Kozjega.) C. g. dr. Iv. Lipold, župnik v Št. Petru pod Sv. gorami, je sinoči ob 8. uri umrl. Pogreb bode jutri ob 10. uri. (»Peronospora ali strupena rosa) ter način, kako se tej bolezni obraniti«. — Ti izvrstni članki, našim bralcem dobro znani, so izšli v posebni knjižici pod navedenim naslovom. Knjižica stane 10 kr., kdor jih več kupi, dobi primerno nagrado, ter se naroča pri g. pisatelju Anton Kosi-ju, učitelju v Središču. (Novo sejmišče v Mariboru.) V ponedeljek je prvič bil živinski sejem na novem sejmišču v Melinju blizu broda. Slovenskini časnikom so to seveda ni prej naznanilo; mestni očetje mariborski se brigajo skoro samo za nemštvo, čeprav bodo na tem sejmišču stojine po 10 ali 5 kr. plačevali tudi slovenski živinorejci. (Nopotr ebna jeza.) »Tagespošta«, celjska »Vabtarca^ in >Mariboržanka« popisujejo po svoje sodnijsko obravnavo v Celju dne 28. sept., ko sta g. H. Ferk in g. L. Brože bila od 8 slovenskih in 4 nemških porotnikov enoglasno oproščena. Iz vsake vrste teh poročil se vidi zelena nemčurska jeza. Da, ko bizagrizeni nemčurji bili takrat porotniki, bil bi »Slov. (Jospadar« obsojen, in naj bi bil tako nedolžen, kakor dete v zibelki. 8aj se poznamo! (G. dr. Janez Stepi sehnegg), ki je z velenjskim Priboschitzem dne 28. sept. pred porotniki v Celju veliko pravdo zgubil, s to razsodbo ni zadovoljen in se je pritožil na c. kr. najvišje sodiSče. Svobodno, bode potem večji račun, pa ne za »Slov. (iosp.«, ampak za g. Priboschitza in njegova tovariša! (Davica ali difteritis) precej močno razsaja v kamniški župniji blizu Maribora. Pobrala je že več otrok. Sicer pa se ta otrokom toli nevarna bolezen tudi zopet v Mariboru oglaša. (Volilcev za občinski zastop mariborski) je po najnovejšem štetju 1894, in sicer v prvera razredu 678, v drugera 300 in v tretjem 916. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je med temi volilci Slovencev. Precej iih že mora biti, ker mariborske Nemce vedno o občinskih volitvah prijema strah pred —• Slovenci. (Na mariborski vinorejski šoli) se bode dne 24. oktobra praznovala 251etnica njenega obstanka. Zal, da je v teh 25 letih ta šola slovenskim posestnikom kaj malo koristila, ker je nje glavni namen ponemčevanje naSih mladeničev. (Premo van je) in ogledovanje goveje živine se bo pričelo dne 11. okt. ob 9. uri na Ljubnem v gornji Savinjski dolini. Razpisanih^ je: za bikc 2 darili v znesku 130 kron; za krave 17 daril v znesku 810 kron; za teleta 110 kron ; okrajni odbor je daroval še posebej 200 kron. Skupne premije znašajo torej 1250 kron. (Redka prikazen.) Prijalelj od gornje Savinje nam poroča: flvetoči jablani sta te dni vldeti pri hiši .Teraj-Špendetovi na Spodnji Rečiei. (Židje imajo povsodi prednost). Na prošnjo »feldpridigarja« dr. Kischa v Pragi je letos dovolilo vojno ministerstvo, da sinejo židovski novinci pri osmem koru, namesto 6. oktobra, ko obhajajo židje svoj veliki praznik, dohajati jeden dan pozneje, t. j. 7. oktobra. Krščfinski vojaki pa, to vemo iz gotovega vira, so imeli svoje vaje že ob največih praznikih, celo na Veliko noč. Kje je odločnost katoliških krogov? (Iz Savinjske doline) se nam poroča v 19. stolelju: V slovenski trg Braslovče je deželni šolski svet poslal pomožno učiteljico, katera nima nobene -skušnje in niti ne zna slovenski. Ali so morebiti naše šole preskrbovališča zagrizenih nemških »frajlic« in ne učilišča mladine? Državni poslanci, kje sle? (Cena hmelju.) Na Štajarskera se je dozdaj hinelj prodajal po 65 do 85 kr. kllogram; v Hartbergu pa so ga prodajali po 1 11. do 1 11. 30 kr. (Letina v Savinjski dolini) je še precej dobra; posebno lep je po nekaterih krajih krompir, na grozdju je pa zadnji dež precej škode napravil. (Na smrt obsojen.) V soboto je bil v Gelju pred porotnim sodiščem na smrt na vislicah obsojen 211etni kočarski sin Jožef Dolinšek iz Placerja v okraju ptujskem, ker je letos spomladi svojega brata Franca v Pukšičevem gozdu zavratno s »krampom« ubil. (Tatvina.) Greif iz Strasgonjc v ptujskem okraju je pongerškemu .ložefu Napastu dne 29. sept. prodal tri vole za 275 fl. Napast mu je izplačal 205 fl., nato sta pa pila običajni »likof«. V mraku prideta skupaj v Pongerce k Napastovim. Ker je bilo Greifu hudo, vleže se v škedenj in zaspi. Med lem pa mu nekdo ukrade teh 205 fl. in še zraven 245 fl., torej skupaj 450 fl. (Pri žaganju ponesrečil.) Dne 30. sept. je pri Antonu Kocmutu v Trebetincah v Slov. gbr. pomagal deske žagati tudi Jožef Štebih iz Gagone. Pri vzdigavanju hojke pa se Šlebih spodrsne, da pade, hojka pa mu pade na glavo in ga ubije. (Zzvonika padel.) Dne 1. oktobra je 191etni kleparski pomočnik Friderik Pišek, doma iz Rač, padel raz streho cerkvenega zvonika na Teharjih in se pri priči ubil. (Smrt na železniškiprogi.) Dne 2. oktobra o polnoči je šel neki Žagar, zidar pri Scagnettiju, po železniški progi Trbovlje - Hrastnik, kar ga vlak dohiti in ubije. (Duhovniška sprememba.) Preč. školijstvo je poslalo č. g. Jožefa Hohnjec-a, kaplana v Podsredi, na Dunaj v Avguštinej, da se ondi izuči za doktorja bogoslovja. Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali : Slavna posojilnica v Slov. Bistrici 20 gld., č. g. .lakob Kavčič, gimnazijski profesor v Mariboru, in č. g. Jakob Tajek, c. in kr. vojni kaplan, 5 gld., č. g. Jernej Frangež, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici, in vlč. g. Anton Belšak, župnik pri Sv. Petru pri Radgoni, po 2 gld. in č. g. Val. Mikuš, župnik v Št. Juriju ob juž. žel., 2 gld. 5 kr. (Podružnica sv. Girila in Metoda za Slovenji Gradec in okolieo) priredi v nedeljo, dne 10. oktobra ob 3. uri popoldne za letos občni zbor v Podgorju v prostorih g. Ivana Rogina. Ker zaradi bolezni in smrti dosedanjega prvomestnika ta podružnica dalje časa ni zborovala, zato je želja odborova, da se prijatelji naše prepotrebnfe družbe udeleže zborovanja v prav obilnem številu. (Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuju) naznanja, da se vrši glavni zbor v nedeljo, dne 17. oktobra ob pol 4. uri popoldne v prostorih »Narodnega doma« v Ptuju s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in računskih preglednikov. 3. Volitev predsednika, odbora in računskih preglednikov. 4. Nasveti. Morebitni predlogi glede kraja prihodnje velike pevske slavnosti naj se blagovt>lijo naznaniti do 14. oktobra. — Gospode po- verjenike in dolične gospode, kojim smo poslali nabiralne pole, prosimo, da nam iste z nabranimi doneski dopošljejo v svrho računskega sklepa za leto 1897. do 15. oktobra. Odbor. (Katoliško delavsko društvo) v Mariboru priredi prihodnjo nedeljo zvečer zabavo z dvema burkama, petjem in eitranjem; žal, da so vso točke nemške. Slovenski udje tega društva! Ali se Vi nikoli ne bostc vzdramili? Saj se v tem drušlvu tako lepo izraža jezikovna jednakopravnost! (N e m š k i š u I v e r e i n,) to zloglasno društvo, k i le preži na slovansko deco ter jo ponemčuje, vedno bolj in bolj hira. Na občnem zboru dne 3. oktobra je b!agajnik izjavil, da je 25.000 gld. manj dohodkov, ko prejšnje leto. Le tako krepko navzdol! lz drugih krajev. (Umrl) je v Miirzzuschlagu g. Eduvard Kastelic, poprej davkar v Marijinem Colju, v 61. letu svoje dobe. Bil je zvest naročnik »Slov. Gospodarja«. Sveti mu večna luč! (Lahi po Koroškem in Ceškem.) Lah lu in Lah tam! Na Geškem jih je jelo zebsti in na Koroškem jih je preveč, zalo so odlazili proti domu. Preko Beljaka si jih je te dni peljalo kakih 6000. (V e 1 i k a g 1 a v a.) S tem ne mislimo glave kakega učenjaka, kakega umetnika ali poliličnega velikana, tudi ne glave kakega mrjasca, bika, slona ali medveda, marveč: mislimo — zeljnato glavo, ki tehta 6 7° kilogr. in ki je zrastla na zelniku g. Wilfana na Posavju pri Ljubljani. (Milijoni, kjer bi jih treba ne bilo.) Avstrijska vojna vlada je izdala za Kreto nič manje nego 3 milijone. ln zakaj? Zato ker se evropske vlasti nikakor ne morejo zjediniti, da bi pognale v Azijo bolno Turčijo. Ako pa desetletja dolgo prosijo Slovenci v Trstu slovenske šole, tedaj so ti milijoni zapečateni s sedmerimi pečati ! (Velika češka slavnost na Dunaju) bode dne 17. okt. Dobodhi slavnosti, pri kateri bodo sodelovala vsa dunajska češka društva, so določeni za zgrajenje eeškega »Narodnega Doma« na Dunaju. Izbruhi nemških listov o tej priliki kažejo, da se Ncmci že boje za »nemški« značaj Dunaja. (Slareevičev dora v Zagrebu) pride na boben. Darov za ta dom se je nabralo 54.000 gld., slal je pa 113.000 gld. Nesloga je to zakrivila. (O otvorjenju hrvaške gimnazije v Zadru) so demonstrovali Italijani na vse pretege. Tako rekoč pod bajoneti se je moralo vršiti vpisovanje. (Sibirska vojska.) Te dni je unovačila Rusija v Sibiriji prvikrat 100.000 vojakov. Ta vojna moč v Sibiriji bode rastla od leta do leta. Nov strah za zapadni svet! (Na ladiji »Iki«,) ki se je potopila pri Reki, je utonilo 23 oseb, večinoma Hrvatje. Našlo se je 11 trupel, ined njimi ono dr. J. Kopalika, bogoslovskega profesotja na dunajskem vseučilišču. Rešilo se je 25 oseb. Potopljeno ladijo so vzdignili, privlekli na suho in našli v njej še vso pošto. ,