PRIMC flKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 167 (8569) TRST, četrtek, 19. julija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. S 190 GLASOVI (KP, PSI, PSDI, PRI IN SVP) PROTI 120 Senat je izglasoval zaupnico vladi Danes začetek razprave v zbornici Odgovor predsednika Rumorja senatorjem - Nobene obveze do slovenske narodnostne skupnosti razen splošnih garancij v okviru obstoječih zakonov - Dvoumne izjave o mejah ob poudarjeni politiki prijateljskih odnosov z Jugoslavijo RIM, 18. — Senat je izglasoval zaupnico novi levosredinski vladi. Prisotnih je bilo 310 senatorjev, za vlado je glasovalo 190, proti pa 120 članov senata. Poleg KD, PSI, PSDI in PRI je za zaupnico glasoval tudi SVP (južnotirolska ljudska stranka), proti pa vse ostale stranke. Razprava o zaupnici se bo jutri zjutraj preselila v poslansko zbornico. Na današnjem sestanku načel- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiu Ne gre samo za bedenje! Predsednik nove levosredinske vlade demokristjanski prvak Mariam Rumor nas je v dveh dneh že drugič razočaral v naših pričakovanjih. Ko nas v svojem programskem govoru v senatu sploh ni omenil, kot da ne bi obstajali, kaj šele da bi glede naših vprašanj sprejel kakršno koli obvezo, smo dopuščali možnost, da bo v povzetku senatne razprave o vladnem programu na nek način vsaj omenil oziroma nakazal v kakršni koli obliki pripravljenost nove vlade za reševanje odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Na to vprašanje ga je s kritično pripombo opozoril tudi vodja komunistične senatne skupine Pema, toda očitno je, da je Rumor opozorilo ipreslišah oziroma da se mu je izognil s skrajno splošno izjavo, ki slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini nikakor ne more zadovoljiti. V odgovoru južnotirolske mu senatorju Zanonu je predsednik Rumor, kot lahko povzemamo iz agencijskega poročila, dejal dobesedno naslednje: ((Zagotavljam vam, da bo vlada bedela nad operativno dejavnostjo posameznih u-prav z namenom, da bi spodbujala in jamčila — v skladu s političnimi smernicami in v splošnem interesu — demokratični razvoj odnosov med državo in jezikovnimi manjšinami. Vse državne in krajevne oblasti morajo namreč sodelovati pri rasti demokratične države v spoštovanju državne ustave». To in nič več. Če si hočemo z vso dobro voljo in optimizmom razlagati, da se te njegove besede nanašajo tudi na našo narodnostno skupnost, ostaja še vedno za nas povsem negativno in zato nesprejemljivo dejstvo, da se zagotovljeno cvladno bedenje nad operativno dejavnostjo posameznih uprav» nanaša na obstoječo zakonodajo oziroma na obstoječe zakonske norme, ki pa so, kar se upoštevanja, priznavanja in zlasti izvajanja naših narodnostnih pravic, povsem neustrezne in prav gotovo take. da nikakor ne spodbujajo «demokratičnega razvoja odnosov med državo in jezikovnimi manjšivami.D To velja tako za krajevne kot predvsem za držav-Ue oblasti. Zato si je spričo dosedanjega Pristopanja k reševanju naših o-snovnih narodnostnih vprašanj težko predstavljati, kako naj te oblasti — kar se nas tiče — sodelujejo pri rasti demokratične države v spoštovanju državne usta-ve, ko pa prav ta ustava ostaja brez izrecnih zakonskih določb za ”as zgolj lepa stvar na papirju. , Od nove levosredinske vlade, ki le v mnogih vprašanjih nadaljnjega in bolj demokratičnega družbe-nega razvoja v državi začrtala v svojem programu nekaj obetajočih obvez in smernic, smo pričakovali, da bo v svojem programu sprejela tudi stvarne obveze *a izpolnitev vseh ustavnih obveznosti do naše narodnostne skup-vosti. Doživeli pa smo, da so nje-t}e obveze — kot izhaja iz Rumor-leyih besed — celo manjše od ti-stih, ki jih je sprejel pred tremi leti takratni ministrski predsed-Colombo in za njim ob svo-tem nastopu potrdil Andreotti. Zato ostaja slej ko prej in po Včerajšnji Rumorjevi izjavi v povzetku senatne razprave še toli-bolj v veljavi in aktualna zahteva celotne slovenske narodnost-he skupnosti po globalni zakonski zaščiti, ki naj ji zagotovi enako favnanje, kot ga je tudi Rumor v svoji programski izjavi vnovič potrdil za južnotirolske Nemce. toda' ki se predstavlja kot anti-tzza desnosredinske vlade ne le v izvajanju učinkovitih gospodarskih in socialnih ukrepov za več-j? demokratizacijo odnosov v ita-”Wnsfcj družbi, temveč tudi kot Močnejši garant ustavnih zakoni-•osti in demokratičnih institucij he bo mogla in ne bo smela mimo c- za našo skupnost življenjsko vazne zahteve. nikov parlamentarnih skupin so se domenili o načinu poteka razprave, ki se bo zaključila v petek zjutraj. Popoldne bo na vrsti Rumorjev odgovor, zvečer pa bodo poslanci glasovali. Po zaključku razprave, v katero so danes zjutraj posegli še senatorji Premoli (PLI), Garavelli (PSDI). Tedeschi (MSI), Colajan-ni (KPI) in Belotti (KD), je na popoldanski seji v palači Madama predsednik vlade Rumor odgovoril na posamezne posege, potrdil svojo programsko izjavo in poglobil nekatere točke. Rumor je dejal, da vladni program ni ambiciozen, če gledamo na količino obvez, postaja pa prav gotovo ambiciozen, če gledamo na voljo nove vlade in na njeno politično in gospodarsko usmeritev. Obveza, ki jo je vlada nakazala, gre preko sil vlade, v smislu da obvezuje v dolgoročni viziji politične in družbene sile, skupine in posameznike. Rumor je ponovil, katere so vladne obveze', to so protikonjunktur-na obveza, reformatorska obveza, obveza za republiško zakonitost in za zaščito političnih in kulturnih vrednosti antifašistične ustave, obveza za mir v okviru konstantnih izbir italijanske zunanje politike. Rumor je ponovno utemeljil razloge, zaradi katerih je prišlo do obnovitve levega centra. Dejal je, da je nemogoče ustvariti splošne pogoje za razvoj procesa obnovitve v demokratičnem smislu brez srečanja in organske podpore demokratičnih in ljudskih sil, ki bi razpolagale s čim širšo bazo v parlamentu in v državi. Potem ko je ponovil teze, ki jih je izrekel v programski izjavi, o odnosih med večino in opozicijo, se je Rumor lotil vprašanja nasilja ter .odgovoril misovskim senatorjem, ki so v svojih posegih govorili o »diskriminaciji* proti skrajni desnici. V sistemu parlamentarne demokracije — je dejal Rumor — ni mesta za diskriminacijo, pač pa je pravica in dolžnost vlade, da ob spoštovanju ustave določa svojo politično usmeritev s točnimi in utemeljenimi političnimi izbirami. Kot že v programski izjavi, se je tudi v današnjem odgovoru Rumor ustavil največ časa ob gospodarskih vprašanjih. V odgovor na poseg južnotirol-skega senatorja Zanona je Rumor zagotovil, da bo vlada izvajala postavke »paketa* ter izvedla tudi druge ukrepe, ki jih je parlament odobril v korist prebivalstva Gornjega Poadižja. Glede nekaterih konkretnih dejstev in pomanjkljivosti, o katerih je Zanon govoril v svojem posegu, pa je Rumor zagotovil, da bo vlada «nadzorovala operativno dejavnost posameznih u-prav, da bi vzpodbujala in jamčila — v skladu s političnimi direktivami in v splošnem interesu — demokratični razvoj odnosa med drža- vo in jezikovnimi manjšinami. Vse nacionalne in krajevne oblasti morajo namreč — je še dejal predsednik vlade — prispevati k rasti demokratične države ob spoštovanju ustave*. Predsednik vlade je tudi utemeljil sklep levosredinske večine, da predlaga ustavno spremembo, po kateri naj bi bilo ustavno sodišče pristojno za ugotovitev, ali ima neka stranka ali organizacija značaj bivše fašistične stranke in jo je treba zaradi tega po določilih ustave razpustiti. Rumor je dejal, da je večina upoštevala dvojno zahtevo: zagotoviti, da bi na tako delikatnem področju pripisali kompetenco organu, ki bi bil po svoji sestavi in po svojem značaju najbolj sposoben za tovrstno oceno, ter jamčiti zainteresiranim političnim skupinam najširšo možnost o-brambe. Ugotavljanje fašističnega značaja nekega političnega gibanja ni samo juridična, pač pa tudi zgodovinsko - politična ocena, prav zaradi tega pa je ustavno sodišče bolj poklicano, da o tem odloča, kot pa navadna sodna oblast. Na koncu svojega govora je Rumor še odgovoril misovskemu senatorju Nencioniju, ki je v svojem včerajšnjem posegu govoril o domnevnih italijanskih odpovedih glede nekaterih še odprtih vprašanj z Jugoslavijo. «Rad bi opozoril — je dejal Rumor — da se italijanska vlada, ko potrjuje svojo voljo, da še naprej razvija obstoječe prijateljske odnose s sosednjo republiko, v bistvu drži ugotovitve, da je bilo in da je še vedno znatno izboljšanje v odnosih med obema državama direktna posledica obveze po spoštovanju obstoječih paktov med obema državama, vštevši londonski memorandum iz leta 1954 ter njegove juridične posledice.* Rumor je dodal, da so trditve o spremembi te linije popolnoma neosnovane ter nasprotujejo z realnostjo vladne akcije. RAZGOVOR S TRŽAŠKIM ŽUPANOM 0 NAČRTU HITRIH CESTNIH ZVEZ Spaccini: Od moderne cestne povezave odvisen bodoči gospodarski razvoj Trsta Najprej bo zgrajena povezava po Krasu do Femetičev in od Padrič do VII. pomola - Možnosti temeljitih popravkov trase preko Sv. Jakoba - Omiliti je treba negativne posledice za celotno mestno tkivo ■ Gradnja barkovljanske vpadnice odložena • Odstraniti je treba tudi preštevilna in nepotrebna vozlišča na Krasu Razprava o nažrtih o hitrih častnih povezavah postaja vedno bolj živahna, kar je razumljivo, saj gre za eno izmed osnovnih vprašanj tržaškega gospodarskega in socialnega razvoja. Pred dnevi smo objavili stališče KPI, ki ga je za naše čitatelje obrazložil znani univerzitetni prof. Roberto Costa. Včeraj pa smo prosili za razgovor tržaškega župana inž. Marcella Spaccinija, ki je nedvomno «prvi protagonist*, ki je kot priznan strokovnjak in kot odgovoren za politično življenje v našem mestu sodeloval pri omenjenih načrtih. Tržaški župan je našel — kljub temu, da je izredno zaposlen — dovolj časa, da je obrazložil tako osnovne smernice načrta, kot tudi nekatere zanimive podrobnosti, za osnovo pa mu je v razgovoru služilo pismo, ki ga je poslal predsedniku konzulte pri Sv. Jakobu in katerega je večkrat citiral. V pr.: Vse prebivalstvo naše pokrajine izredno zanima načrt o hitrih cestnih povezavah. Kakšen je pomen tega načrta za tržaško gospodarstvo in za splošen razvoj Trsta? Odg.: Izvedba hitrih cestnih zvez pomeni pravi kvalitetni skok perspektiv. Zgrajena je hitra cestna povezava z Benetkami in Vidmom in s tem povezava s celotnim italijanskim avtocestnim omrežjem, pričenja se graditi avtocesta proti Avstriji in z njo tudi proti Nemčiji, del ceste Maribor — Ljubljana in Ljubljana — Razdrto je zgrajen in del je v gradnji, nujno pa bo treba to cesto povezati s Fernetiči. O-čiten je torej dalekosežni pomen povezave vseh teh prometnih tokov z osnovnimi centri tržaškega gospodarstva in med njimi predvsem s pristaniščem. Samo učinkovito in moderno cestno omrežje lahko zagotovi tržaškemu pristanišču njegovo vlogo, ga lahko ponovno dvigne in ustvari tiste pogoje za razvoj Trsta, ki si jih vsi želimo. V kolikor ne bomo pravočasno ustvarili teh povezav, bomo tržaško gospodarstvo obsodili na zadušitev in se bomo za vedno odpovedali vlogi, ki Trstu pripada. V tem širšem okviru je prav tako fllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII NA SKUPNI SEJI VSEH ZBOROV SLOVENSKE SKUPŠČINE Kraigher obrazložil poslancem bistvo in pomen nove ustave Posebna določila ščitijo narodnostne interese manjšin LJUBLJANA, 18. - Danes je bila v Ljubljani skupna seja vseh zborov slovenske skupščine. Na dnevnem redu je bila razprava o osnutku nove ustave Socialistične republike Slovenije. Bistvo in pomen nove ustave je poslancem obširno obrazložil v uvodnem govoru predsednik skupščine Sergej Kraigher, ki' je bil tudi predsednik komisije za pripravo osnutka nove ustave. «Priča smo, je dejal Sergej Kraigher, široki in razgibani družbeni in politični dejavnosti v vsej Jugoslaviji na enotnih idejnih, političnih in ustavno pravnih osnovah. Iz nje raste nov enoten ustavnopravni sistem družbeno ekonomskih in političnih odnosov, ki že sam po sebi pomeni nadaljnje utrjevanje in poglabljanje enotnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije na temeljih samoupravnega socializma in neposredne socialistične demokracije. To je odgovor vsem tistim silam doma in zlasti v inozemstvu, ki v ustavnih spremembah pri nas vidijo samo decentralizacijo, v njej pa slabitev Jugoslavije*. Kraigher je ob tem poudaril, da se kaže sistem samoupravne socialistične demokracije vse bolj privlačen in pomemben mednarodni dejavnik spričo nemoči buržoaznega parlamentarizma, da bi obvladal vse večjo moč določenih središč politične, finančne in vojaške moči, s katero se krepijo in uveljavljajo V ZNAMENJU OSTRIH PROTIPORTUGALSKIH DEMONSTRACIJ Premier Caetano zaključil obisk v Veliki Britaniji LONDON, 18. — Popoldne je bila v Londonu naj večja in najostrejša demonstracija ob obisku portugalskega ministrskega predsednika Marcella Caetana. Udeležilo se je je na tisoče demonstrantov, ki so se zbrali pred poslopjem «British Museum*, kamor je Caetano prišel, da bi si ogledal razstavo, ki so jo priredili ob 600-letnici podpisa portugalsko - britanskega sporazuma o zavezništvu. V muzeju je med drugim ohranjen tudi izvirni rokopis sporazuma iz leta 1373. Demonstranti, ki jih je policija le s težavo zadrževala, so ga dočakali s kričanjem protiportugal-skih gesel. Najbolj pogosti so bili vzkliki »morilec*, « mesar*, «fašist». Nekaj sekund pred njegovim prihodom so vrgli v vežo muzeja sol-zilno bombo. Demonstracije so bile tudi ko je Caetano prišel na zunanje ministrstvo, kjer se je sestal z Douglasom Homeom. Caetano je stopil v poslopje skozi stranska vrata, kot že prejšnji ponedeljek. Portugalski ministrski predsednik se je sestal tudi z britanskim mi- nistrom za odnose z EGS Johnom Daviesom. Z današnjimi pogovori se je Caetanov obisk ob proslavah 600-letnice zavezništva njegove države z Veliko Britanijo zaključil. Sovpadal je z viškom polemike o portugalski kolonialni politiki, ki jo je sprožil londonski časopis »Times*, ki je obtožil portugalske čete v Mozambiku, da so poklale 400 civilistov v vasi Wiriyamu. V prejšnjih dneh so prispele v Evropo vesti o drugih portugalskih pokolih v Mozambiku in v Angoli, ki so še bolj razkačile britansko ljudstvo. Javnost je zahtevala, naj vlada prekliče Caetanov obisk. Ob zaključku pogovorov med portugalskimi in britanskimi predstavniki niso objavili nobenega sklepnega sporočila. Temu sicer ne pripisujejo nobenega posebnega pomena. Glasnik zunanjega ministrstva je v kratki izjavi dejal, da sta Douglas Home in Caetano proučila portugalsko politiko v Mozambiku, ni pa hotel reči, kdo od obeh je sprožil vprašanje. Dodal je le, da je Caetano vztrajal na pozicijah svoje vlade, kar pomeni, da je odločno zanikal sleherno obtožbo. koristi monopolov, Po drugi strani pa je očitna nemoč administrativ--nega socializma, da bi spodbudil in sprostil ustvarjalne pobude delovnega človeka in široko posredovanje izkušenj in dosežkov razvoja in raziskovalnega dela med narodi in državami. Zato moramo računati s tem, je dejal Kraighe, da bo naš razvoj vedno izpostavljen pritiskom tistih sil v razvitem svetu, ki jim sistem družbenega samoupravljanja ni povšeči. Po besedah Kraigherja vsebuje o-snutek nove ustave določbe, ki izvirajo iz suverenosti republik kot držav in samoupravnih skupnosti. Zvezna ustava je zato povzetek ustavnih zakonov vseh republik in avtonomnih pokrajin. Tako so dani pogoji, da se na samoupravni osnovi vsklajujejo interesi narodov in narodnosti, republik in avtonomnih pokrajin. Hkrati pa nova ustava izpričuje razredni značaj politične oblasti, ki je osnova sistema samoupravljanja. Kraigher je nri tem omenil tudi nov položaj, Ki ga ustava jamči madžarski in italijanski narodnostni skupnosti v okviru republike Slovenije. Po ustavi se pravice obeh narodnosti in njunih pripadnikov u-lesničujejo v samoupravnih odnosih občin, kjer pripadniki manjšine žive kot neslavni del prebivalstva. Republika pa s posebnimi določili, ki jih predvideva ustava, ščiti posebne narodnostne interese teh manjšin. Nova ustava tudi daje manjšinam pravico, da se organizirajo kot narodnostne samoupravne skupnosti. Hkrati predvideva ustava ustanovitev posebne skupščinske komisije za vprašanje narodnosti. Vsa ta določila so obsežena v tistem delu nove ustave, ki govori o sveboščinah, pravicah in dolžnostih človeka in občana. V republiški ustavi dobivajo človeške pravice novo kvaliteto in zato pomeni ustava v tem pogledu velik korak naprej, saj se v skladu s samoupravnim širjenjem gmotnih in drugih družbenih pogojev te pravice širijo in dalje razvijajo. Sergej Kraigher je poleg tega poudaril, da določila ustave o temeljih družbeno političnega sistema omogočajo, da se uveljavi delavec na podlagi samoupravljanja s svojimi odločitvami prvič v zgodovini delavskega razreda v celotnem procesu družbene reprodukcije in na vseh področjih družbenega življenja od njegove delovne skupnosti prek občine do republike in zvez. Osnutek nove ustave bo prihodnje mesece predmet javnih razprav, v katerih bodo vsi občani lahko dali svoja mnenja in pripombe na njeno vsebino. Javna razprava bo trajala do 15. oktobra. DRAGO KOŠMRU Avstrijski minister za trgovino na obisku v SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Na vabilo člana zveznega izvršnega sveta Borisa Žnu- derla je prispel danes v Beograd avstrijski minister za trgovino dr. Jo-sef Staribacher s soprogo. Med dvodnevnim bivanjem v Beogradu se bo dr. Staribacher na čelu avstrijske gospodarske delegacije z ustrezno jugoslovansko delegacijo razgovarjal o dvostranskih in večstranskih gospodarskih odnosih in o vprašanjih v zvezi s podpisom jugoslovansko - avstrijskega sporazuma o turizmu. B. B. Danes srečanje med sindikati in finančnimi ministri nove vlade RIM, 18. — Gospodarska «trojka», ki jo sestavljajo minister za proračun Giolitti, za finance Colombo in za zaklad La Malfa, se bo jutri popoldne sestala na ministrstvu za proračun s predstavniki sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL. To bo prvi u-radni stik med sindikati in novo levosredinsko vlado v pričakovanju prvega srečanja z ministrskim predsednikom Rumorjem, ki bo takoj potem, ko bo vlada prejela zaupnico parlamenta. Kot je znano, je sam Rumor predlagal srečanje sindikalistov s finančnimi ministri v odgovoru na pismo, ki ga je poslala vladi sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL. Predsednik komisije, k! je izdelala osnutek za novo ustavo SR Slovenije, Sergej Kraigher je poslancem obrazložil včeraj na skupni seji vseh zborov slovenske skupščine bistvo in pomen nove ustave. Omenil je tudi, da vsebuje osnutek posebna določila, ki ščitijo narodnostne pravice manjšin. Portugalski ministrski predsednik Caetano je zaključil svoj ponesrečeni obisk v Veliki Britaniji, kjer je bil na proslavah 600-letnice britansko - portugalskega sporazuma o zavezništvu. Tudi včeraj so bile v Londonu hude demonstracije proti portugalski kolonialni politiki. Senat je s 190 glasovi proti 120 izglasoval zaupnico novi levosredinski vladi. V svojem odgovoru senatorjem, ki so v preteklih dneh posegli v razpravo, je ministrski predsednik Rumor omenil tudi vprašanje narodnostnih manjšin. Izrecno je omenil le južnotirolske Nemce, katerim je zagotovil dosledno izvajanje »paketa*, sicer pa je zelo generično govoril o »demokratičnem razvoju odnosov med državo in jezikovnimi manjšinami*. Rumor je v odgovoru nekemu misovskemu senatorju omenil tudi odnose z Jugoslavijo ter z nekoliko dvoumno formulacijo demantiral trditve o nekaterih italijanskih »odpovedih* glede «še odprtih vprašanj* s sosednjo republiko. Razprava o zaupnici se bo v poslanski zbornici začela danes zjutraj, zaključila pa se bo jutri zvečer. Na ministrstvu za proračun pa bo danes sestanek med predstavniki CGIL, CISL in UIL ter finančnimi ministri Giolittijem, La Malfo in Colombom. bistven nov avtoport pri Fernetičih, je treba porabiti čim prej, da ne Iri C n ■Jo cfrarli no 7omlii’Wih * ivtfnhii/t ltroHnncH ki se že gradi na zemljiščih, ki so v repentabrski občini, glede zemljišč v tržaški občini pa jih vsebuje obravnavani načrt hitrih cestnih povezav, tako da gre za enoten načrt hitrih cestnih zvez in avtoporta. Konzorcij za avtoport čaka na dokončno odobritev variante, da bo lahko razpisal natečaj za dodelitev del, ki so za sedaj omejena samo na repentabrsko občino. Iz teh okvirnih in nepopolnih u-gotovitev izhajajo razlogi, zaradi katerih se je občinska uprava obvezala, da bo rešila celotno vprašanje in da je odločena, da bo odstranila vse razloge za zavlačevanje in, da se odobri predloženi načrt, ki je nujna osnova, da se preide na dokončno načrtovanje celotnega sistema. Vpr.: Kako je s sredstvi in predvsem, kako je z vrstnim redom predvidenih del, saj ni mogoče vsega napraviti naenkrat in bo nujna postopnost? Odg.: Največja težava je seveda sredstvi. Celotna gradnja je zelo obsežna: 60 km avtocest in od tega 25,4 km cestnih odsekov, ki povezujejo mesto, ki bodo zgrajeni v mestu. Proračuni, ki so bili izdelani 1969. leta predvidevajo 70 milijard lir, sedaj bo treba seveda mnogo več denarja. Ni si mogoče niti zamisliti, da bi izvršili tako obsežne gradnje v krat kem času in da bi takoj dobili na razpolago vsa potrebna sredstva in je bilo seveda nujno izdelati tudi prednostni načrt. Brez obotavljanj smo se odločili, da je treba najprej povezati pomol št. VH s hitrimi italijanskimi in mednarodnimi cestnimi zvezami in z novim avtoportom pri Fernetičih. Pomol št. VII še ne deluje s polno paro, na razpolago je samo del prostora in pomol dokončujejo, toda že v prvih mesecih letošnjega leta so izkrcali in vkrcali preko 10.000 kontejnerjev, do konca leta pa jih bodo predvidoma 25.000. Poleg tega bodo v kratkem dokončali cestno zvezo med pomolom in križiščem. ki bo služilo za hitro cestno zvezo, za kar je dala na razpolago sredstva dežela. Če si izposodimo ustrezni izraz iz vojaškega slovarja, potem moramo ugotoviti, da gre za strategijo velikih cestnih zvez in da je pri njej na prvem mestu nujna povezava pomola št. VH ki pomeni za Trst nekaj povsem novega. Pomol št. VII s svojimi 220.000 kvadratnimi metri, z globino 16 metrov, tako da lahko pristajajo velike ladje, predstavlja za Trst osnovno orožje v naporih za krepitev pristaniške dejavnosti in za splošni napredek. Občina je zaradi tega zaprosila sklad za Trst, da finansira južni krak povezave od Padrič do pomola št. VII in odsek z industrijskim pristaniščem do vozlišča Lakotišče, za kar je fond nakazal 22,7 milijarde lir, ki se bodo izkoriščale nekaj let. Prav tako v okviru te prednostne lestvice je občina zahtevala od države da finansira gradnjo odseka avtoceste št. 202 od Sesljana do padriškega vozlišča in do mejnega prehoda Fernetiči. Javno se je v tej zvezi obvezal minister za javna dela Gullotti, ko je bil pred kratkim v Trstu in zagotovil finansiranje v višini 15 milijard lir. Skupne je torej na razpolago 37,7 milijarde lir. Ta sredstva je treba porabiti in upoštevati, da jih izgubijo vrednosti. Vpr.: Znano je, da je bila vložena 101 pritožba in pripomba k že 1969. leta izdelanemu okvirnemu načrtu hitrih cestnih zvez. Kakšno je stališče občinske uprave glede teh pripomb? čujejo se tudi kritike, da je že vse odločeno, da ne bo mogoče ničesar spreminjati in da so rajonske konzulte postavljene pred izvršeno dejstvo. Kaj pravite na vse to? Odg.: Iz vsega že povedanega jasno izhajajo nekatera osnovna načela, ki so tudi osnova za sklep« občinske uprave: 1. Odločilen je pomen za napredek tržaškega gospodarstva, ki ga ima povezava med pomolom št. VH ter avtocestnim sistemom ter z avtoportom Fernetiči, kar vse pa je pogojeno z odobritvijo variante regulacijskega načrta. 2. Nujno je treba preiti k izvrševanju, saj drugače grozi, da predvidena in zagotovljena sredstva ne bodo več zadostovala. 3. Treba je čim prej razpolagati z urbanističnim instrumentom in torej z varianto, ki jo je že odobril občinski svet, da se lahko pride k izdelavi izvršilnega načrta. Dokler y,.v. CARTOGRAMMA N° 8 študija o zmogljivosti tržaškega cestnega omrežja. Zahodua smer (velika puščica z označenimi številkami): 1969. leta zmogljivost 4.880 avtomobilov na uro, potrebe 4.065; 1988. leta, po dograditvi novega sistema hitrih cestnih povezav, predvidene potrebe 6.760, zmogljivost pa 11.550. Severna smer: 1969. leta 5.125 potrebe, 4.085 zmogljivost, 1988. leta 8.325 potrebe in 10.155 zmogljivost. Vzhodna in južna smer: 1969. leta 4-130 potrebe, 2770 zmogljivost; 1988. leta 5.915 potrebe In 9.200 zmogljivost DOM A NO A E OFFEHTA Dl TIAFFICO FE« M XXX M« Dl PUNTA FE« LE DIRETTRICI FONDAMENTALI NEL 1961 E 196« tl. T. • DOMANDA Dl TRAPfKO O.T. •OFFIRTA .Dl TRAFFICO ppsij _ I *"'«"• Župan Marcello Spaccini odgovar.a tega ni, občina ne more naročiti načrtov, ker bi kontrolni urad kot nezakonitega zavrnil kakršen koli takšen sklep. 4. Pravilno je treba oceniti pomen načrta o možnosL gradnje. Tehnične značilnosti načrta o možnosti gradnje namreč znatno spreminjajo prvoten okvirni osnutek, dopuščajo spreminjanje trase in to teko na horizontalni kot na vertikalni ravni, pri tem se lahko upoštevajo pripomoe in priporočila naročnika, ki je v tem primeru občinska uprave. To pomeni, da se lahko tudi bistveno spremeni osnovni načrt, da se lahko za sto metrov preloži trasa. To je še zlasti važno pri južni povezavi, ki gre skozi naseljeno področje Sv. Jakoba, Pon-čane, Magdalene itd. Tehnične značilnost načrta to dopuščajo, ker predvidevajo traso po bivši železniški progi, kjer je vzpon nekoliko nižji, kot je predviden po načrtu in kar pomeni, da se lahko ovinki in trasa speljejo svobodneje. To pa seveda tudi pomeni, da ostane nespremenjena osnovna smer trase in da se zavrača varianto povezave preko industrijskega pristanišča Vpr.: Prebivalci prizadetih o- krajev in to zlasti v Barkovljah, pri Sv. Jakobu in na Krasu so zaskrbljeni. Kakšen je »socialni izdatek*, breme za neposredno prizadete? Kakšno je stališče odbora v tej zvezi? Prav gotovo so Vam tudi znani spreminjevalni predlogi, ki jih je izdelal inž. Costa. Kaj menite v zvezi z njimi? Odg.: Občinski odbor ne more narediti drugega, kot da zavrne vložene popravke in da upošteva tehtne tehnične in upravne razloge. Po drugi strani pa se odbor prav dobro zaveda tudi resnih problemov, težav in nevšečnosti, ki jih bo nova avtocestna povezava povzročila številnim prebivalcem. Dobro vemo, da gre na primer za bližino otroške bolnišnice Burlo Garofolo, da bo treba porušiti nekaj hiš, da je treba obraniti urbanistično podobo, zaščititi pokrajino in okolje in to še zlasti v Barkovljah in na Krasu. Glede vseh teh potreb namerava sprejeti odbor obveze, da se omilijo ali odstranijo negativne posledice, da se zmanjšajo na najmanjšo mero, kot je to primer bolnišnice Burlo Garofolo. Razgovor zapisal Bogo Samsa (Nadaljevanje na 2. strani) Razgovor z županom inž. Spaccinijem (Nadaljevanje e 1. strani) Seveda pa se moramo zavedati, da hi mogoče zgraditi novih prometnih žil, da ni mogoče povezati mestno središče, kot je Trst s svojo zapleteno geografsko pobodo, brez žrtev, pa tudi resnih žrtev, ki pa so potrebne, saj gre za interes celotne skupnosti. Ob vpoštevanju vseh stvarnih okoliščin bomo izdelali točne zahteve, ki jih bomo izročili projektantom dokončnega načrta in pri tem bo treba predvsem upoštevati naslednje: 1. Treba bo najti najustreznejšo traso v bližini bolnišnice Burlo Ga-rofolo, da se bolnišnica ohrani in da se v največji meri odstranijo nevšečnosti in še zlasti, da se prepreči onesnaženje zraka, omejijo ro-poti in tresljaje. 2. Treba je porušiti čim manj ob stoječih stavb. 3. Omiliti je treba negativne posledice za celotno mestno tkivo. Občina se je že obvezala, da se bo pred izdelavo dokončnega načrta posvetovala s prizadeto rajonsko konzul to in da bo upoštevala stvar? ne spreminjevalne predloge. Glede področja Katinare pa občinska uprava potrjuje obvezo, ki jo je Že sprejela s prebivalci, da bodo pri izdelavi izvršilnega načrta vozlišča upoštevali potrebe kraja, da se o-mejijo negativne posledice. Na kraškem področju bodo potrebni posebni ukrepi in bo treba eliminirati vse one povezave in vozlišča, ki niso nujno potrebna. Na V3ak način pa je treba ohraniti notranjo povezavo med raznimi področji pokrajine. Glede povezave Starega pristanišča s severnim delom mesta (bar-kovljanska vpadnica op. ur.) pa bomo realizacijo odložili za nedoločen čas. Občinska uprava se tudi obvezuje. da bo glede barkovljanske vpadnice ujostevala zahteve po ohranitvi okolja, naravnih lepot, obstoječih naselij in da bo v skladu s tehničnimi potrebami vsak primer podrobno preučila. V primeru potrebe bo razpisala vsedržavni ali mednarodni natečaj, na katerem naj se tudi iz geološkega vidika najde najbolj u-strezna rešitev. Seveda pa je treba zgraditi celoten sistem in se ni mogoče omeiiti na polovične rešitve, sai je treba upoštevati stvarne zmogljivosti obstoječega cestnega omrežja in perspektive turističnega, krajevnega, o-sebnega In še zlasti težkega tovornega prometa. Zaradi tega so nestvarni predlogi o preprosti povezavi obeh pristanišč in nestvaren je predlog o zapleteni, zelo dolgi in zelo dragi povezavi preko industrijskega pristanišča, Lakotišča. tovarne Grandi Motori do vozlišča pri Mariji Magdaleni Snodnji. Cesta se na tak način občutno podaljša in bi predstavljala nujno ozko grlo, ne bi rešila problemov mesta. Najboljša ilustracija za vse te ugotovitve je nač študija o zmogljivostih, o potrebah prometa v prihodnosti in o predvidevanjih bodočih zmogljivosti novega hitrega cestnega o-mrežja, ki so jo izdelali isti strokovnjaki. kot so izdelali okvirni načrt. O vsem tem od kritikov nisem slišal ničesar. SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA DANES ZAKLJUČNO GLASOVANJE 0 PRORAČUNU OBČINE IN ACEGAT Obrazložili bodo tudi načrt bitrih cestnih zvez, o katerem bo občinski svet razpravlja! in sklepal jutri Jutri zvečer seja žičniškega obč. sveta Jutri ob 20. uri se bo v občinski dvorani v Zgoniku sestal občinski svet, ki bo razpravljal o vprašanju uprave gorske skupnosti. Na dnevnem redu je še vrsta drugih vprašanj, o katerih se bo moral občinski svet izreči. Med drugim bodo razpravljali o šoli s celodnevnim poukom za prihodnje šolsko leto, o vprašanju pokopališča v Zgoniku ter o vrsti sklepov občinskega odbora. Tržaški občinski svet bo danes dokončno odobril občinski proračun in proračun ACEGAT. Na seji bodo najprej govorili načelniki vseh skupin, ki bodo podali kratke glasovalne izjave, nato pa bodo odgovorili odbornika za proračun in za ACEGAT ter župan. Sledilo bo glasovanje, katerega rezultat je že vnaprej znan, saj ima levosredinska uprava v tržaški občini trdno zagotovljeno večino. Še na isti seji pa se bo pričela tudi razprava o načrtu velikih cestnih zvez, ki je v zadnjih dneh vzbudil toliko polemik. Na današnji seji bosta odgovorni odbornik in župan o-brazložila načrt, razprava pa se bo nadaljevala v petek, ko bo trajala neprekinjeno do poznih nočnih ur. Kot smo že poročali, nameravajo priti na razpravo v sprevodu prebivalci Sv. Jakoba, Kolonkovca in Barko-velj, saj so najbolj prizadeti s predvidenimi povezavami. Tudi zaradi tega bo petkova seja občinskega sveta prav gotovo zelo živahna. Nova delavska zbornica — CGIL je v zvezi z vprašanji hitrih cestnih zvez in z razpravo v občinskem svetu sprejela stališče, da je treba cestne zveze okrepiti in ustvariti hitro povezavo z industrijskim in trgovskim pristaniščem. Ta vprašanja spadajo v okvir načrtov o okrepitvi pristanišča, ki morajo po mnenju sindikalne organizacije imeti prednost. Glede predloga občinskega odbora pa CGIL izraža mnenje, da bi bito treba predvsem povezati staro in novo pristanišče, drugače speljati povezavo od Katinare do pomola št. 7 in na Krasu speljati traso ob sedanji cesti št. 202. Delavska zbornica CGIL obžaluje, da so prepozno vprašali za mnenje rajonske konzulte in da se sploh niso predhodno posvetovali s sindikalnimi organizacijami, saj gre za zelo važno vprašanje tržaškega gospodarskega razvoja, v katerem je pristanišče e-den izmed temeljnih členov. javilo združenje ANP1, ko so ostale številne škvadristične akcije po vsej deželi nekaznovane, kljub nevarnosti, ki jo predstavljajo za demokratično ureditev naše države. Ogorčenje naprednih sil nad sodnim preganjanjem zaradi pomoči Vietnamu Na pobudo videmskega pokrajinskega partizanskega združenja ANPI so se prejšnji petek sestali na sedežu združenja predstavniki vseh političnih strank ustavnega toka, sindikalnih organizacij, Zveze-’za- krajevne avtonomije. organizacija ACLI ter predstavniki odporniških združenj ANPI, ANED, APO in ANPPIA, da bi' proučili stanje, v zvezi z obtožbami poneverbe javnega denarja, ki so jih izrekle sodne oblasti na račun občinskih uprav v Vidmu in Ogleju ter krajevnih uprav iz Vidma. Udeleženci sestanka so soglasno izrazili solidarnost z obtoženimi upravami. Obenem pa ogorčenje, da je prišlo do takšnega obsodbe vrednega postopka samo v naši deželi, medtem ko so številne občinske uprave po vsej Italiji odobrile prispevek v znak solidarnosti s prebivalstvom Vietnama. Pri tem so ugotavljali, da se ni nihče spotaknil ob solidarnostne podporne akcije, ko se je šlo za zbiranje prispevkov za poplavljence ali za lačne v Indiji in v Biafri, medtem ko se je nasprotno takoj sprožil sodni postopek, ko je solidarnostna akcija zadevala ljudstvo Vietnama, ki se je z nečloveškimi mukami borilo proti imperialističnim osvajalcem. Vse to se dogaja v trenutku, je se rečeno v sporočilu, ki ga je ob- •MiinitiiiiuniaiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MED ŠTIRIMI STRANKAMI LEVE SREDINE Nadaljujejo se pogajanja o sestavi deželnega odbora Včeraj so razpravljali o gospodarskih, socialnih in upravnih vprašanjih Včeraj so se nadaljevala pogajanja med strankami leve sredine KD. PSI, PSDI in PRI o obnovitvi deželnega odbora. Obravnavali so razna vprašanja, ki se nanašajo na gospodarski razvoj, na socialne potrebe in na upravne zahteve. Štiri delegacije so tako govorile o pristaniški in o medna-rodni trgovinski vlogi dežele Furlanije - Julijske krajine tudi v luči povezave tržaškega pristanišča s tržiškim in načrtom o Evroportu. Obravnavali so posege dežele na področju turizma, obrtništva in zdravstva. Obsežneje so govorili o demokratični udeležbi pri delu dežele in v tej zvezi o avtonomiji krajevnih ustanov, o pooblastilih krajevnim ustanovam, o gorskih skupnostih in zdravstvenih konzorcijih. Delegacijo KD je vodil deželni tajnik Tonutti, prisoten je bil tudi kandidat za predsednika odbora odv. Comelli, v delegaciji pa so bili: načelnik skupine Del Gobbo, Belci, Bressani, da Chiavola, La-rice, Rossi, Stopper in Tripani. Delegacijo PSI je vodil deželni tajnik Tringale, v njej so bili: Angeli, Bertone, De Carli, Chersi, Gioffrč, Pittoni, Tosolini, Vazzo-ler in Zanfagnini. Delegacijo PSDI je vodil deželni tajnik Lonza, sestavljali pa so jo: Bianchi, Can-dusai, Cesare, Dal Mas, Ferraresi in Sette. Delegacijo PRI je vodil deželni tajnik Di Re, sestavljali pa so jo: Foi, Rinaldo Fragiacotno, Mauro in PascuttL Pogajanja med štirimi strankami se bodo nadaljevala v petek, ko bodo razpravljali o še nerešenih vprašanjih. Spremembe na avtobusni progi štev. 8 Uprava občinskega prevoznega podjetja Acegat je sklenila, da bo od danes v Rojanu zadnja postaja avtobusov proge štev. 8 v Ul. Villan de Bachino, kjer je tudi zadnje postajališče avtobusov proge štev. 5. Zato bodo avtobusi vozili od križišča z Miramarskim drevoredom po naslednji progi: Ul. S. Teresa, Ul. S točk, Rojanska u-lica, Trg tra i Rivi, Ul. Mor eri, Ul. Villan de Bachino (postajali šče), Ul. Montorsino, Trg Petazzi, Ul. Stock, Ul. S. Teresa itd. Na vsej omenjeni progi so postaje prav tam, kjer so bile do sedaj postaje proge štev. 5. Uprava podjetja Acegat je tudi sporočila, da se bodo kopalci, ki hodijo na kopanje v kopališča ob Trajanovem nabrežju, lahko poslu-žili avtobusa proge štev. 8, da pridejo od postaje pred zelenjadnim trgom do Čampa Marzia, kjer so postajališča prog štev. 8, 9 in 15. Prevoz bo brezplačen, treba pa bo pokazati listek, s katerim so se kopalci privozili do Trajanovega nabrežja. Razstave odbora proti avtocesti Enotni odbor Pončane, Sv. Jakoba, Rovt, Magdalene, Katinare, Lo-njerja in Kolonkovca proti gradnji hitre cestne povezave s VIL pomolom novega pristanišča bo priredil danes od 18. ure do 20.30 razstave fotografij o škodi, ki bi jo povzročila gradnja avtoceste skozi gosto naseljene četrti, v naslednjih točkah mesta: na Goldonijevem trgu, na Borznem trgu, na Stari mitnici pred veleblagovnico Upim, v Ul. Costalunga pred gostilno cFioricoltore* in v Lo-njerju. Pobuda spada v okvir manifestacij proti gradnji avtoceste in za preučitev variant k občinskemu načrtu, ki bi manj škodovale mestnemu tkivu. Zaključna manifestacija bo v petek zvečer, ko bodo meščani krenili v sprevodu v občinsko sejno dvorano, ko bo občinski svet razpravljal in glasoval o načrtu. Shod je napovedan ob 19. uri pred gostilno «Vittoria» v Ul. Campanelle na vogalu z Ul. Patrizio, od koder se bo sprevod razvil po Ul. Patrizio, Ul. Costalunga, Ul. D’Alessio, Istrski ulici, Ul. Gavardo, Šentjakobskem trgu, Goldonijevem trgu vse do občinske palače na Trgu Unita. Načrt za sodelovanje med občino in otroško bolnišnico Pri tržaškemu županu so se v teh dneh sestali občinski odbornik za proračun Del Tutto, občinski zdravnik dr. Fabiani, prof. Nordio za bolnišnico Burlo Garofolo ter svetovalec Združenih bolnišnic Bo-niciolli. Razpravljali so o načrtu za sodelovanje med občino in bolnišnico Burlo Garofolo na področju zdravstvene oskrbe otrok in mater. Ta pobuda, ki bi se morala v preizkusni fazi uresničiti že v začetku letošnje jeseni, naj bi obsegala zdravstvene posege tudi v zdravniških izpostavah v Rojanu in na Opčinah. V tem okviru bo posebna usposobljena skupina zdravnikov skrbela za popolno zdravniško nego nosečnic in otrok. V OKVIRU POLETNIH PRIREDITEV NA ODPRTEM Drevi na Gradu sv. Justa baletna skupina iz Zagreba Skupina se bo predstavila z baletom Prokofjeva «Romeo in Julijah Z današnjim dnem se začenja ciklus kulturno - umetniških in glasbeno - zabavnih prireditev na Gradu Sv. Justa, ki jih vsako poletje prireja na odprtem tržaška avtonomna letoviščarska ustanova. Že sam začetek letošnjega «Poletja 73» vzbuja med tržaškim občinstvom izredno zanimanje. Za prvo predstavo je letoviščarska ustanova namreč izbrala nadvse kakovostno baletno skupino Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba, ki je požela vrsto laskavih priznanj občinstva in kritike po vsej Evropi. Drevi bo ta skupina, ki šteje nad sto članov, nastopila na odprtem odru tržaškega gradu. Baletno skupino spremlja na vseh njenih nastopih filharmonični orkester Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba. Izredno zanimanje vzbuja tudi baletno delo samo, s katerim se bo skupina predstavila. Gre za Sha-kespearjevo delo »Romeo in Julija», ki ga je uglasbil Sergej Prokofjev. Koreografijo za današnji nastop si je omislil Ivica Sertič, ki zna odlično povezovati posamezne prizore od dvoboja med družinama Capuletov in Montecchijev, praznovanja v palači Capuletov, sugestivnega srečanja med Borneom in Julijo do pretresljivih prizorov ob družinski grobnici, kjer si zaljubljenca vzameta življenje. V glavnih vlogah bosta nastopila znamenita plesalka Vesna Butorac in Štefan Furijan, v ostalih vlogah pa bodo nastopili Joahim Pure (Mer-cuzio), Renata Popek (dojilja), Ju- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiimiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiimuiimiitininiiniiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiHiiiiu NA POBUDO 0DB0RNIŠTVA ZA DECENTRALIZACIJO 0 načrtu za preureditev prevozov naj se izrečejo rajonske konzulte Načrt za novo omrežje javnih prevozov je zastopnikom konzult obrazložil odbornik za javne storitve Ahate • Preureditev povezana z vprašanjem prometa V okviru občasnih stikov med občinsko upravo in zastopniki rajonskih konzult je bil v teh dneh v občinski palači sestanek, na katerem so razpravljali o novem načrtu za javne prevoze. Sestanek je odprl odbornik za decentralizacijo Lonzar, ki je predvsem podčrtal pomen takšnih srečanj ki dokazujejo politično voljo občinskih upravnih organov pri reševanju nekaterih vprašanj skupno z rajonskimi konzultami. Načrt* za nov« omrežje javnih prevozov je nato orisal odbornik za javne storitve Abate. Ta načrt, je dejal Abate, je osnovan na izsledkih raziskave, ki jo je izvedla občinska uprava in ki so pokazali, kako se premika tržaško prebivalstvo v raznih urah dneva. Obenem je ta načrt upošteval tudi razne spremembe v u-ravnavanju prometa v mestnem središču. Ob tem je odbornik poudaril, da obstaja med vprašanjem prometa in vprašanjem javnih prevozov tesna zveza. Restrukturacijo javnih prevozov je treba zato uokviriti v načrt za preureditev prometa, kajti uvedba krožnega prometa v mestnem središču bo morala upoštevati tudi razne spremembe v posameznih prevoznih progah. Ob upoštevanju vsega tega so začrtali prevozniško omrežje, ki bo o-mogočilo potnikom, da se bodo mogli peljati iz enega konca mesta na drugi z enim samim avtobusom. Načrt upošteva tudi namestitev postajališč tako, da ne bodo ta ovirala prometa. Sicer pa se izboljšava javnih prevozov kaže tudi v tem. da bodo uvedli vrsto prometnih ukrepov, kot na primer namestitev prog samo za avtobuse, namestitev novih sema-forov, ki bodo s posebnimi signalnimi napravami urejevali prehode avtobusov. Posebne semafore bodo namestili tudi na križiščih med Ul. Mazzini ter ulicama Filzi in Roma. kjer bodo svetlobna znamenja sinhronizirana na čas za prehode avtobusov. Prevozniško omrežje bo obsegalo 27 avtobusnih prog, ki bodo nadomestile sedanjih 38 javnih in zasebnih prog. Srednja poprečna dolžina posameznih prog, ki je doslej znašala pet kilometrov, se bo povečala na osem km. Tudi frekvence posameznih voženj se bodo izboljšale in bodo znašale od 4 do 5 minut na mestnih progah do 30 minut za okoliške proge. Za uresničitev celotnega načrta bi bito potrebnih po računih načrtovalcev 241 vozil, medtem ko jih trenutno vozi 184. Če pri tem upoštevamo, da mora prevozna služba razpolagati tudi z rezervnimi vozili, naraste število vseh vozil na 280. Trenutno razpolaga podjetje ACEGAT z 204 vozili, do konca leta pa bo razpolagala že z 32 novimi vozili. Po orisu načrta, ki bi se moral uresničiti v teku treh let, se je razvila živahna razprava, nakar je odbornik pozval vse rajonske konzulte naj predloženi načrt podrobno proučijo. Deželni prispevek zadrugam prodajalcev Te dni je deželna uprava začela izvajati zakon štev. 40 iz prejšnjega leta v korist trgovinskih podjetij in v prvi vrsti zadrug. Deželni odbor je namreč odobril prispevke, ki jih predvideva drugi člen omenjenega zakona: dodelitev prispevka do 20 odstotkov stroškov za ureditev skladišč zadrug malih trgovcev. »Prostovoljne skupine maloprodajalcev za nakupovanja* torej lahko dobijo od deželne uprave dober del vsote, ki jo rabijo za ureditev skupnih prostorov, uradov, skladišč in za nakup potrebnih naprav, strojev ter celo prevoznih sredstev. Namen deželnega zakona je zelo jasen: skupno nakupovanje pomeni nabavljanje večjih količin blaga, kot si jih lahko nabavi en sam prodajalec. Večji količini pa sledi nižja cena. Nižja cena, ki utegne koristiti tako trgovcu, kt lahko prodaja več blaga, kot nakupovalcu in potrošniku, ki ima pri tem precejšnji popust. Zlasti v tem obdobju, ko se cene vseh vrst blaga in zlasti jestvin stalno višajo, je pomen deželnega zakona zelo velik, saj se usklaja v splošni boj proti življenjski draginji. Na žalost pa je dežela sprejela samo štiri prošnje za podporo in sicer s strani zadrug iz Vidma, Gorice, Pordenona in S. Vita ob Tilmenti. Seveda so vsem oodelili podporo za skupni znesek nad 5 milijonov lir, upajo pa, da bo v prihodnje več zadrug vložilo prošnje. 9 mesecev podpore odpuščenim delavcem Na podlagi odloka, ki spreminja zakon iz novembra 1968, bodo dodelili brezposelnim delavcem tekstilne stroke posebni prispevek še tri mesece potem ko bo zapadel rok 6 mesecev, ki ga je predvideval dosedanji zakon. Tako bodo vsaj delno kriti za 9 mesecev vsi tisti delavci, ki so jih odpustile tekstilne tovarne zaradi dokončne zapore ali pa zaradi zmanjšanja osebja. Odlok v bistvu zadeva pri nas samo nekdanje delavce tovarne «S. Giusto», ki so še brez službe. Sindikalne organizacije pa zahtevajo, naj deželni urad za delo, ki ima sedež v Trstu poskrbi, da bodo imeli enake pravice tudi delavci in delavke, ki so jih odpustili iz tovarn Lucky Shoe in Ve-trobel. Prispevke bodo izplačali v prvih dveh tednih prihodnjega meseca. Za vse informacije so seveda na razpolago sindikalne organizacije. V Trstu sedež zveze ADRITELF V Piši so pred dnevi ustanovili ADRITELF (Associazione docenti, ri-cercaton di tecnica e legislazione far-maceutica), v katero so se včlanili znanstveniki vseh italijanskih univerzitetnih središč. Na ustanovnem zboru so tudi izvolili vodilni svet, kateremu predseduje direktor Zavoda farmacevtske tehnike tržaške univerze prof. Terzo Sciortino, zaradi česar bo sedež nove ustanove v našem mestu. Tudi v nadzornem odboru je Tržačan in sicer prof. Adalberto E. Fu-maneri. Ustanova bo pospešila znanstveno raziskovalno delo na področju farmacevtske tehnike in proučevanje ustrezne zakonodaje, dalje sodelovanje med docenti in raziskovalci ter sodelovanje z univerzitetnimi, državnimi in deželnimi ustanovami. Natečaj za film «Miljski pust» Miljska občinska uprava je sporočila, da bo zapadel rok za izro- čitev kratkometražndh filmov o miljskem pustu ob 14. uri 25. julija lestos. Natečaj so razpisali že februarja ob 20. obletnici prvega večjega praznovanja miljskega pusta, ki je že postal tradicija v naši pokrajini. Nagrade amaterjem, ki bodo pripravili najboljši film, bo dodelila žirija, ki jo bodo sestavljali občinski odbornik za turizem Donadel, izvedenci Mainar-di, Quattrocchi in Gandinl ter zastopnik skupin, ki so priredile vozove. ' • ....*r • ■ Prva nagrada znaša 30 tisoč lir, druga 20 tisoč lir, tretja 15 tisoč lir, četrta 10 tisoč lir, peta pa 5 tisoč lir. Nagrajene amaterske kratkometražne filme bodo predvajali v okviru manifestacij »miljskega avgusta* na Marconijevem trgu v torek, 7. avgusta ob 21. uri. Za vse informacije je na razpolago občinski tiskovni urad (tel. 2T71365). • V popoldanskih urah se je včeraj ranila 58-letna uradnica Serafi-na Tinelli por. Indrigo iz Ul. del Mestri 10. Vozila se je v svojem fiatu 500 po Ul. Palestrina ko je prispela do križišča z Ul. S. Fran-cesco. Po tej ulici pa se je privozil 58-letni Pavle Dimitrovski iz Novega Sada, ki si je skušal izsiliti prednosti, tako da sta vozili trčili. raj Mofcan (Tibaldo), Astrid Turina (gospa Capuleti) ter vrsta drugih plesalcev v vlogah dvorjank in dvorjanov, plemičev in vojakov. Orkester bo vodil Miro Belama-rič. Prvi violini sta Maja Despalj in Bogomir Gorše. Jutri ob isti uri (21.15) bo skupina nastopila z delom Jeana Daubervala *La fille mal gardee», ki ga je uglasbil Joseph Ferdinand Herold. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (tel. 36372). V NEDELJO, 22. t.m. Ex tempore v Sesijanu Gostinci ter ljudje, ki imajo s turizmom opravka, se čedalje bolj zavedajo, da morje, sonce in zrak še ne zadoščajo za nadaljnje uspehe v »beli industriji*. Od tod vedno nove in nove pobude, med katerimi je na primer tudi «ex tempore Sesljanski zaliv*, ki ga pri rejajo v nedeljo, 22. t.m. na področju mednarodnega kampinga »La Caravella* v Sesijanu. Kakor razbiramo iz pravilnika, je pokroviteljstvo prevzela Avtonomna ustanova za turizem in gostinstvo na obalnem področju devinsko - nabrežinske občine, tema tekmovanja pa naj bi bil značilen motiv Sesljanskega zaliva. Iz pravilnika nadalje zvemo, da bo to «ex tempore* slikarsko tekmovanje enkrat na leto, iz česar izhaja, da se bo torej vrstilo leto za letom. Mimogrede so nam tudi zaupali, da se bodo nagrade, ki so že letos obilne, še povečale in da bi to tekmovanje slikarjev moglo postati tudi vsedržavnega značaja. Na vsak način organizatorji upajo, da bo že letos sesljanski «ex tempore* že mednarodnega značaja, kajti pravilnik pravi, da se tekmovanja lahko udeležijo vsi slikarji ne glede na svoj stil ali tehniko, oziroma na način izražanja, vrhu tega so celo dobrodošli tudi slikarji z onstran meje. Pravilnik nadalje določa dimenzijo platen, najmanj 40 X 50, največ 100 X 120 cm, žigosanje platen, ki bo v notranjem dvorišču gostišča »La Caravella* v nedeljo, 22. t.m. od 8. do 14. ure, izročanje platen pa do 19.30 nakar se bo sestala žirija, ki bo izbrala najboljša dela in dosodila do 21.30 nagrade. Žirija, ki jo sestavljajo Marcello Mascherini, Maria Grazia Bonzano, Edoardo Devetta, Garibaldo Ma-russi, Pietro Parentin in Elio Vi-sentin, ima na razpolago veliko denarnih nagrad, in sicer eno nagrado v znesku 250.000 lir, dve drugi nagradi po 150.000 lir, dve tretji nagradi po 100.000 lir, eno četrto nagrado po 70.000 lir, dve peti nagradi po 50.000 lir, torej skupno okoli milijon lir, čemur je treba dodati še veliko pokalov, kolajn in drugih priznanj. F. Udovič Shod ladijskih pleskarjev CGIL Danes popoldne bo v sindikalnem sedežu CGIL v Ul. Pondares shod ladijskih pleskarjev. Shod, se bo začel ob 15. uri in na njem bodo razpravljali o zatevah za prihodnjo delovno pogodbo. SKGZ in SPZ obveščata, da bodo uradi za stranke odprti od 23. julija do vključno 25. avgusta od 9. do 13. ure. iiiuimiiiiiiiiiimiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii HUDA PROMETNA NESREČA ZARADI VELIKE HITROSTI Na Katinari umrl motorist ki je trčil v tovornjak Nesreča se je pripetila popoldne na cesti med šolo in cerkvijo Na Katinari se je včeraj dopoldne pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je umrl še mlad motorist, ki je s svojim motorjem trčil v tovornjak, ki je privozil z nasprotne smeri. Nesreča se je zgodila na Reški cesti ob 8. uri, pred vhodom v slovensko nižjo srednjo šolo. 35-letni avtoličar Bruno Castella-ni iz Ul. Molino a Vento 109 se je privozil na Katinaro, namenjen v mesto. Peljal se je z velikim in hitrim motorjem »laverda 750» in kaže, da je vozil še precej hitro. Ravno to mu je bilo usodno: cesta med šolo in cerkvijo nekoliko obme na desno in tako je Castel-lani samo v zadnjem trenutku zagledal tovornjak, ki mu je privozil nasproti. Tovornjak z goriško evidenčno tablico je šofiral 39-letni Emilio Rigotti iz Fare, Ul. Zuppini 22, Tudi on je opazil motorno kolo v zadnjem trenutku. Castellani je zavozil vse preveč na sredo ceste, trčil s prenjim kolesom ob prednji del tovornjaka, ter zletel na trdi asfalt. Ko so prihiteli reševalci Rdečega križa in so ga naložili na rešilni voz, je bil nesrečni Castellani še pri življenju, čeprav v nezavesti. Toda že med prevozom v glavno bolnišnico je izdihnil, tako da je službujoči zdravnik lahko samo še ugotovil vzroke smrti. Castellani je sicer imel na glavi varnostno čelado, kljub temu pa je utrpel hude lobanjske in možganske poškodbe, močan udarec v trebuh pa mu je poškodoval črevesje. Deželni prispevek miljski občini Na zadnjem zasedanju deželnega odbora, ki ga je vodil v svojstvu začasnega predsednika odbornik Stopper, so odobrili porazdelitev 50 milijonov lir med občinami dežele, ki so si pripravile urbanistične načrte. Prispevki, ki jih daje na razpolago zakon štev. 60 iz 22. decembra 1971, ne smejo presegati 60 odstotkov vsote, ki so jih potrosile občine, za podrobne načrte pa prispevek lahko doseže 75 odstotkov. V naši pokrajini je prišla v poštev samo miljska občina, kateri so dodelili poldrugi milijon lir za podrobni urbanistični načrt o preureditvi mestnega zgodovinskega središča. Novi predsednik ustanove za ribištvo Uradni list dežele Furlanije - Julijske krajine je objavil dekret predsednika deželnega odbora, ki je imenoval predsednika nove deželne ustanove za ribištvo. Novi predsednik, ki bo začasno opravljal tudi funkcije upravnega sveta ustanove, je Videmčan Carlo Bertoli, ki se že 20 let bavi s športnim ribo lovom. LETOVIŠČARSKA IN TURISTIČNA USTANOVA - TRST GRAD SV. JUSTA BALETNA SKUPINA IN ORKESTER HRVAŠKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ ZAGREBA Danes ob 21.15: «R0ME0 IN JULIJA» S. Prokofjeva Jutri ob 21.15: «LA FILLE MAL GARDEE» J. F. Herolda Predprodaja vstopnic pri UTAT — Galerija Protti Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 -1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. (UL Frausin 12, H. nadstropje). Ravnateljstvo Državne srednje šole »Ivan Cankar* sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. »Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zoiz* v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 25. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.* Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik* na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo srednje šole »Fran Erjavec* sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis v šolsko leto 1973 -1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole «Slmon Gregorčič* v Dolini sporoča, da 24. julija zapade rok za vpis v šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo šole od 9. do 12. ure. Razstave V Kraški galeriji v Repnu razstava, Avrelija Lukežiča. V galeriji »Tergeste* razstavlja po- reški kipar Emil Benčič. Njegova dela bodo občinstvu na ogled do 28. ■ t. m. V Mestni galeriji Piran razstavlja znani slovenski slikar Ivan Seljak — čopič. Razstava bo odprta do 29. t.m. Letošnjim abiturientom znanstvenega in klasičnega liceja *France Prešeren» v Trstu čestita k opravljeni maturi in jim želi uspešno pot v življenje v trdnem prepričanju, da bodo kot doslej vedno na mestu in v ponos slovenski šoli in naši skupnosti Združenje staršev DZL »F. Prešeren» KASTA čestita novim absolventom slovenske trgovske akademije za uspešno opravljeno maturo in jim želi obilo sreče in uspeha v življenju in v poklicu. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 19. julija VINCENC Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.48 — Dolžina dneva 15.14 — Luna vzide ob 22.21 in zatone ob 9.39 Jutri, PETEK, 20. julija MARJETA Vreme včeraj: najvišja temperatura 28,8, najnižja 24,3, ob 19. uri 28 stopinj, zračni tlak 1010 stanoviten, veter jugozahodnik 14 km na uro, vlaga 50 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 25,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 18. julija 1973 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 5 oseb. UMRLI SO: 67-letni Giordano Roc-co, 78-letna Maria Rovis vd. Verani, 78-letna Vittoria Emili, 87-letni Priamo Viani, 78-letni Pietro Gerometa. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alta Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Erta S. Annr 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Blasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Ca-vana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (.Rojan). Gledališča FESTIVAL OPERETE V POLITEAMA ROSSETTI V soboto in nedeljo (ob 18. in 21. uri) ponovitev Kalmanove operete »Čardaška kneginja*. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 (tel. 36-372). GRAD SV. JUSTA Simfonični orkester in balet Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba: danes ob 21.15 Sergej Prokofjev »Romeo in Julija* v treh dejanjih; jutri ob 21.15 Joseph Ferdinand Herald «La fille mal gardee* v treh dejanjih. Prodaja vstopnic pri UTAT, Pasaža Protti 2 (tel. 36-372). Kino MIRAMARSKI PARK »Luči in zvoki* ob 21.30 «Maximilian of Mexico an eperor’s tragedy» v angleščini; ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Nazionale 16.00 »Sette cadaveri per Scottland Yard». Barvna detektivka. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «Una donna in attesa di divorzio*. Barvni film. Trish Van Devere, Janet Leigh, Melvin Douglas. Grattacielo 16.30—22.20 «L’isola delte Salamandre*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 »La battaglia dei giganti*. Barvni film. Igrata Henry Fonda in Robert Ryan. Eden Zaprto zaradi počitnic. Ritz 16.30 »Tentation*. Barvni film. Mark Damon, Stefania Careddu, Ni-coletta Machiavelli. Mladini pod 18. letom prepovedano. Aurora 16.30 «Sbatti il mostro in pri-ma pagina*. Barvni film. Igra Gian Maria Volontč. Capital 16.30 «Mare blu, morte bian-ca». Barvni dokumentarec o morskih psih. Cristallo 16.30 «AH’onorevole piaccio-no le donne*. Barvni film. Igra Lando Buzzanca. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 »Le notti boccac-cesche di un libertino e di una canijj^a prostituta*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 »Sfida senza paura*. Barvni film. Igra Paul Nevvman in Lee Remick. Vittoria Veneta 17.00 Serija grozljivk: »Vampire story». Barvni film. Režija: Robert Quarry. Abbazia 16.30 «11 figlio di Kociss*. Barvni film. Igrata Rock Hudson in B. Rusk. Astra 16.30 «La preda e 1’avvoltoio*. Barvni film. Igra Peter Lee Law-rence. Ideale 16.00 «11 terrore dei mantelli rossi*. Barvni film. Igrata Ton/ Russel in Sciila Gabel. Izleti SPDT organizira 5. avgusta 1973 izlet z avtobusom na Mangart. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 pri Norči Za-vadial do 1. avgusta. SPDT priredi od 4. do 14. avgusta skupinski večdnevni izlet v Dolomite — skupina Brenta. Prijave in informacije pri Norči, Ul. Geppa 9. Zveza partizanov z Opčin organizira z udeležbo članov okoliških vasi tradicionalni izlet v Trnovski gozd. Izlet je razdeljen na dva dela: od 22. do 28. julija bo taborjenje z lastno kuhinjo, 29. julija pa bo odhod z avtobusi in skupno kosilo na odprtem. Vsakdo naj prinese s seboj »porcijo*. Vpisovanje pri »Pohištvu Re-nar», Proseška ulica št. 3, Opčine. PD Ivan Grbec iz Skednja priredi 15. avgusta izlet v Brezje in na Jezersko. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak dan od 18. do 20. ure. Razna obvestila Tržaški partizanski pevski zbor. Jutri, 20. t. m. ob 21. uri redna pevska vaja v Bazovskem domu. Po vaji ogled vzorca nove obleke za zbor. Pevci, pridite vsil Odbor. Prispevki V počastitev spomina drage Mari Flego daruje Mira Fonda 2000 lir i spomenik padlim v NOB iz Skedn. s Kolonkovca in od Sv. Ane. Namesto cvetja na grob Marije P čar darujeta Milka in Anita 2000 1 za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Zdravi Verše darujeta Štefanija in Silvi; 5000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Mari Flego daruje družina Bone 5.000 1 za spomenik padlim v NOB iz ške nja, s Kolonkovca in od Sv. Ane Sporočamo žalostno vest, da je za vedno zaprla oči MARIJA MUŽINA vd. SACCHI Pogreb drage pokojnice bo danes ob 15. uri iz glavne bolnišnice v bazovsko cerkev in nato na pokopališče. Žalujoči hčeri Pierina in Emi ter drugi sorodniki Sv. Ivan, Gropada, Bazovica, 19. julija 1973 GORIŠKI DNEVNIK Razpi> natečaja za podpore otrokom invalidov Tržaško združenje invalidov na delu obvešča vse svoje člane, da je razpisalo natečaj za dodelitev podpor nekaterim invalidom na delu za kritje šolskih stroškov nji hovih otrok. Združenje je razpisalo 17 podpor v znesku 20.000 lir vsaka za otroke, ki obiskujejo nižje srednje šole, osem podpor v znesku 35.000 lir vsaka za študente višjih srednjih šol ter dve pod pori v znesku 65.000 lir vsaka za univerzitetne študente. Vsi zainteresirani se lahko zgla sijo na sedežu Združenja v Ul. Cri spi 23-1, kjer je objavljen razpis natečaja. Rok vlaganja prošenj zapade 20. oktobra. V NEDELJO, 22. JULIJA V ZAKRIŽU NAD CERKNIM PROSLAVA 30. OBLETNICE IZIDA PRVE ŠTEVILKE PARTIZANSKEGA DNEVNIKA Letos poteka 30 let odkar je v Zakrižu nad Cerknim izšla prva številka PARTIZANSKEGA DNEVNIKA, edinega tiskanega partizanskega dnevnika v zasužnjeni Evropi. Izhajal je z redkimi presledki zaradi ofenziv in premikov do zmage nad fašizmom in nacizmom v maju 1945 in po zaslugi kurirjev In raznašalcev prihajal mimo vseh ovir in okupetorskih zased redno med ljudi po vsej Primorski in Gorenjski do Trsta in Gorice. S slovensko tiskano besedo je bil glasnik in spodbujevalec v boju proti okupatorjem za svobodo slovenskega primorskega ljudstva. Primorski dnevnik kot njegov naslednik, ki je zašel izhajati v Trstu takoj po osvoboditvi, ter Društvo novinarjev Slovenije bosta ta edinstveni jubilej počastila v nedeljo, 22. julija t.l. z odkritjem spominske plošče na hiši v Zakrižu nad Cerknim, kjer je izšla prva ciklostilirana številka. Slovesnost bo združena s počastitvijo 30-letnice prve uspešne partizanske akcije domačih borcev V isti vasi. Pri slovesnosti, ki se bo začela ob 12. uri po našem času (11. po lokalnem), bodo sodelovali tudi Tržaški partizanski pevski zbor, člani bivše igralske skupine IX. korpusa in rudarska godba na pihala Iz Idrije. Prireditelji vabijo k udeležbi vse, ki so v času narodnoosvobodilnega boja pomagali ustvarjati in širiti Partizanski dnevnik, vse bivše borce in aktiviste, vse, ki jim je Partizanski dnevnik bil glasnik lepše prihodnosti, in zlasti mladino. Prevoz z lastnimi sredstvi. Osebnih vabil ne bol Seje rajonskih konzuit Drevi se bodo sestale tri rajonske konzulte. V anagrafski palači, drugo nadstropje, soba št. 217, se bo ob 20.30 sestala rajonska konzults za novo mesto, ki bo razpravljala o delu komisije za zdravstvo in socialno skrbstvo. Ob 20. uri se bo na sedežu v Ul. Colautti 6 sestala ra ionska konzulta za staro mesto — Sv. Vid. Razpravljali bodo o stanju v tem rajonu. Ob 20.30 bo na sedežu v Ul. Mauroner 2 seja rajonske konzulte za Kjadin in Roeol. Na dnevnem redu je vprašanje ustanovitve komisij. DCLOVANJl SVITOIVANSKI RAJONSKI KONZUITt VPRAŠANJE AVTOBUSNIH POVEZAV EDEN GLAVNIH PROBLEMOV PREDELA Komisija konzulte je izdelala vrsto predlogov za reorganizacijo avtobusnih prog na tem področju - Skupno s tem bo treba reševati vprašanje cest Medtem ko se nekatere rajonske kozulte v teh dneh vneto ukvarjajo z načrtom za hitre cestne povezave, o katerem bo jutri razpravljal občinski svet, se je rajonska konzulta za Sv. Ivan, Lonjer, Podlo-njer in Katinaro na svoji zadnji seji ukvarjala z vprašanjem manjših cest in prometnih povezav na področju, ki je v območju te konzulte. Prebivalci tega predela v zadnjem času veliko razpravljajo o avtobusnih povezavah z ostalimi predeli mesta in z ostalimi predmestji. S tem problemom pa je tesno povezano vprašanje ureditve cest. Zaradi vsega tega se je sve-toivanska konzulta v svoji novi mandatni dobi najprej lotila tega vprašanja ter imenovala komisijo, ki je izdelala podroben program ter ga po odobritvi sveta konzulte predložila občinski upravi. V prvi vrsti gre za nekatere stvarne predloge za reorganizacijo avtobusnih povezav na tem področju. Skrajno pomanjkljiv je s tem v sveži načrt ACEGAT. ki bi ga morali uresničiti v teku treh let. Na tem področju je namreč najbolj občuteno pomanjkanje avtobusne povezave z glavno železniško postajo. Morebitne povezave ne predvideva niti omenjeni načrt, zato je rajonska konzulta predložila občinski uoravi varianto, po kateri naj bi avtobusi št. 9 bistveno SDremenili svojo progo ter vozili od Sv. Ivana do Trga Čampo Mar-zio mimo postaje ter se nato vračali po središču mesta. Drugi predlog zadeva avtobusno progo št. 29, ki vozi od Sv. Ivana skozi industrijsko področje do tovarne GMT i pri Boljuncu. Ker je v tej tovarni ter nekaterih drugih tovarnah industrijskega področja zaposlenih precej delavcev iz Lonjerja in Po-dlonjerja, je rajonska konzulta predlagala, da bi progo podaljšali vsaj do Podlonierja. Precej ogorčenja je predvsem MLADINA IN PD »SLAVEC« RICMANJE - LOG priredita 22. in 23 t.m. Š AGRO S KULTURNIM SPOREDOM Zvečer ples z ansamblom THE L O R D S Delovali bodo dobro založeni kioski Vljudno vabljeni! med prebivalstvom višjih svetoivan-skih predelov vzbudila vest, da namerava občinsko podjetje ACEGAT ukiniti progo št. 12, ki pelje od svetoivanske cerkve po Ul. delle Docce. Konzulta je glede tega mnenja. da bi morali avtobusno progo, čeprav na v dez nepomembno ne samo obdržati, temveč celo podaljšati do Rotonde pod Bošketom, kjer bi imeli prebivalci višjih predelov predmestja možnost avtobusnih povezav s progama št. 6 in 21. Prebivalstvo Sv. Ivana ter Lonjerja in Podlonjerja je tudi mnenja, da bi morala občinska uprava pri izdelavi svojih načrtov upoštevati avtobusno povezavo med tem predelom in Katinaro, kjer gradijo bolnišnico, in kjer bo postalo z njeno dograditvijo to vprašanje zelo občutno. Pri izdelavi vseh teh variant pa svetovalci konzulte niso mogli mimo ugotovitve, da je za uresničitev teh predlogov nujno potrebna preureditev cest, predvsem v Lonjerju in Pod-lonjerju, kjer bi jih bilo treba razširiti. Sedanje stanje cest na tem področju namreč ne ustreza novim potrebam teh vasi. Obenem bi morala občinska uprava poskrbeti za postavitev avtobusnih postajališč v vseh teh krajih. vhodnimi vrati in komaj nekaj časa pozneje je nesrečo opazil sin, ki biva v istem stanovanju. Zdravnik Rdečega križa dr. Lops, ki je prihitel na kraj, mu ni mogel več nuditi nobene pomoči. Dijak podrl žensko: obadva ranjena Kmalu po poldnevu je 14-letni Fabio Dick iz Ul. Strabone 10 podrl v Ul. Romagna 53-letno Er-mellino Zanardi vd. Prottos. Mladi dijak se jr peljal z lambreto po Ul. Romagna navzdol in ni utegnil zavreti vozila, ko mu je ženska prečkala pot, ker je cesta prestrma. Podrl jo je in tudi sam padel na tla. Oba sta se zatekla v bolnišnico, kjer so žensko sprejeli na zdravljenje z desetdnevno prognozo zaradi udarca po glavi; mlademu dijaku pa so samo obvezali odrgnine. ČEZ TEDEN DNI ZAPADE ROK ZA VPIS V vse slovenske srednje šole v Gorici se vpisuje v teh dneh veliko dijakov Diploma slovenske srednje šole je danes pogoj za dobro službo Pričakujejo, da bo v vseh šolah letos več dijakov kot lani V PRIREDBI SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V teh dneh poteka vpisovanje v slovenske srednje šole na Goriškem. Zaključilo se bo v torek, 24. julija, in kot po navadi bodo imeli v tajništvih šol naval v zadnjih dneh. Veliko ljudi pa so imeli že v torek in včeraj, znak da se ljudje zavedajo, da se naglo bliža zadnji dan vpisa. Na enotni srednji šoli v Ulici Randaccio bodo imeli tudi letos štiri paralelke prvega razreda. Morda bo letos kak dijak manj kot lani v prvem razredu, ker je letos pete razrede osnovnih šol dokončalo manj učencev kot lani. Vsekakor pa bodo imeli na tej srednji šoli letos sikupno več dijakov kot lani. Na tej šoli obstoji vprašanje prostorov. V dveh stavbah so učilnice nižje srednje šole, osnovne šole in vrtca prepolne. Govori se, da bo občinska uprava poskrbela drugje šolskemu slugi osnovne šole stanovanje, tako bi lahko v stavbi pridobili dve učilnici. Ena bi služila četrtemu razredu osnovne šole, drugo pa naj bi dali na razpolago enotni srednji šoli, ki sedaj nima niti risalnice. FTav tako bi biio prav, da bi občina daia v poletnih mesecih nalog pleskarjem, naj pobelijo notranjost učilnic, saj tega niso že dolgo let napravili. Tudi v višjih srednjih šolah pričakujejo, da se bo precej dijakov vpisalo v prve razrede, saj je tretjo gimnazijo letos končalo 75 dijakov. Vsi ne bodo šli v višje šole, verjetno pa se bo za nadaljnji študij odločilo precej fantov in deklet. Možnost študiranja imajo naši dijaki na klasičnem liceju in na učiteljišču, ki sta nastanjena v U-hci Croce. Tu bodo letos imeli nove ravnatelje, ki so zmagali pred časom natečaj za ti dve mesti. Prav tako imajo nadaljnjo možnost študiranja dijaki na trgovski šoli, kjer bodo letos imeli prvič peti razred. To pomeni, da se bodo lahko absolventi te šole kmalu zaposlili, ali pa nadaljevali študij na univerzi. Naše dijake in starše pozivamo, da se čimveč dijakov vpiše v slovenske višje in nižje srednje šole. V naših šolah se bodo dijaki naučili dva jezika, zakadi tega bodo imeli po opravljenem študiju velike možnosti zaposlitve budi pri nas doma. občini 34 milijonov lir, ki ji služijo za plačevanje vode, ki jo Gorica dobiva iz vodovoda na Mrzle-ku v Jugoslaviji. Vodo dobavljajo Jugoslovani že vsa povojna leta, 18. julija 1957 je bil med Italijo in Jugoslavijo podpisan tozadevni sporazum. Poslanec Marocco, ki je zakonski osnutek predlagal, meni da bi morali dajati ta prispevek Gorici dokler bo ta sporazum v veljavi. V komisiji za proračun je zakonski osnutek uspel, sedaj bodo razpravljali o njem v komisiji za finance. Poletni urnik pisarn v Ul. Malta 2 Toča uničila večino pridelkov v Beneški Sloveniji Včeraj nekaj pred polnočjo je toča uničila večino pridelkov na raznih krajih Beneške Slovenije. Posebno hudo prizadela Rezijsko dolino, kjer je bilo v dveh golih minutah uničeno vse: koruza, krompir, sadje in drugo. Toča je bila debela kot jajce, tako da bodo trte in sadno drevje prizadeti tudi v prihodnjih letih. V Gorenjem Trblju in na Krasu pri Dreki je toča razbila šipe na oknih domačij. Prizadeti kmetje so obupani. Pozivamo deželne o-blasti in kmetijske strokovnjake, naj pridejo, da ocenijo škodo in napravijo vse potrebno, da bodo prizadeti kmetje dobili potrebno pomoč. I, PREDAN V ŽELEZNIKE BO V NEDELJO ŠLO PRECEJ LJUDI Z GORIŠKEGA Na kulturni prireditvi bodo nastopili člani društev iz Sovodenj in Standreža Pisarne Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze in Kmečke zveze v Ul. Malta 2, bodo od ponedeljka 23. julija do 25. avgusta t.l. poslovale za stranke samo ob delavnikih od 9. do 13. ure. ......................umu.......................i..minil...mn....................................................iimmini Trije avtobusi bodo v nedeljo odpeljali z Goriškega v Ženeznike, kjer bo popoldne kulturno srečanje med domačini in zamejci. Iz Štan-dreža bo odpotoval en avtobus, v katerem bodo člani pevskega zbora in recitatorji, ki bodo nastopili v Železnikih z recitalom o Krasu. Zbor »Oton Župančič* pa bo tudi letos nastopil v tem lepem gorenjskem kraju. Drugi avtobus bo odpotoval iz Sovodenj. Na nastop so se pripravili člani folklorne skupine, morda bodo nastopili tudi recitatorji. Tretji avtobus pa bo odpotoval iz Podgore. V njem bodo domačini, člani združenja ANPI, ki bodo v predpoldanskih urah sodelovali na partizanski proslavi v Zakrižu pri Cerknem. Avtobusa iz Sovodenj in iz Standreža pa bosta šla predpoldne v Dražgoše, kjer bo proslava dneva borca. Za srečanje v Železnikih je poskrbela Slovenska prosvetna zveza. Na kulturno - zabavnem popoldnevu v Železnikih bodo poleg zamejskih skupin nastopili še folklorna skupina iz Preddvora (ta bo kasneje, 4. avgusta nastopila v V OKVIRU IZMENJAV MED GORICO IN VEN LOM V Tomšičevi hiši pri Sovodnjah je te dni v gosteh mlada holandska študentka Winny V Gorici je še več holandskih dijakov nai tanjenih pri raznih družinah Andreina Tomšič bo šla v nedeljo na letovanje v mesto Venlo Štandrežu. na prazniku športnega društva Juventina), igral bo zabavni ansambel bratov Arnold s pevko Marko Stare in pevcem Jankom Ropretom, za veselje in smeh bo skrbel humorist Ivan An-drej-Vač. Napovedoval pa bo znani spiker ljubljanske radiotelevizije Borut Mencinger. SlovensKa prosvetna zveza vabi druge ljudi, ki bi se hoteli udeležiti tega srečanja, da pridejo v Železnike z osebnimi avtomobili. Začasno bodo zaprli za promet Tržaško ulico Zaradi polaganja železobetonskih stebrov za novo cestišče v Tržaški ulici ob železniškem prehodu bodo za nekaj dni zaprli Tržaško ulico za vsak promet. Kdor je namenjen iz Gorice v Trst, bo moral torej zaviti po Ul. Trivigiano in Ul. Ta-bai, ali pa jo mahniti kar skozi Štandrež. Mestni redarji bodo na obeh straneh zaprte ceste skrbeli za to, da se bo avtomobilski promet nemoteno odvijal. Šolske vesti Nesreča na delu v novem pristanišču Med delom v novem pristanišču se je včeraj popoldne ranil 19-letni težak Marino Moratto iz Ul. Cereria 6. Nakladal je razno bla- go na voziček ob hangarjih še-Problemov je torej veliko in kon-1 stega pomola, ko se je voziček zulta je za njihovo ugodnejše reševanje sprejela sklep, da imenuje tri komisije, od katerih bi se morala ena ukvarjati izključno s problemi, ki smo jih že našteli, druga bi morala pripraviti petletni načrt za ta rajon, tretja pa bi se morala spoprijeti z vprašanji šolstva. Te komisije bodo odprtega značaja, kar pomeni, da se bo njihovih sej lahko udeležil kdorkoli. S tem bodo predlogi rajonske konzulte res stvaren odraz mnenja in zahtev širšega kroga prebivalstva na tem področju. Smrtne posledice srčne kapi Prejšnjo noč sta v podobnih okoliščinah umrla zaradi srčne kapi dva moška. 71-letnega upokojenca Angela Ferlugo je zadela kap v kuhinji stanovanja, v Ul. Idu-stria 24, kjer j*e bival z ženo. Padel je na tla in se močno udaril po glavi, kar mu je povzročilo lobanjske poškodbe. Kljub hitremu posegu Rdečega križa je priletni upokojenec izdihnil še preden so ga prepeljali v bolnišnico. Kmalu po polnoči pa je umrl na pragu svojega doma v Ul. Gat-' teri 36 mizar Giuseppe La Terra, star 58-let. Mrtev je obležal pred prevrnil in mu padel na levo nogo. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilcem Rdečega križa, ki so ga poklicali na kraj delovni tovariši. Službujoči zdravnik mu je ugotovil posledice hudega udarca in verjeten zlom kosti, zaradi česar se bo moral zdraviti vsaj 20 dni v ortopedskem oddelku. (iiiiiiiMiinimmimiiHiniiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii Aretiran tretji vlomilec v železne blagajne V Tržiču, ko se je sprehajal po mestnih ulicah, so karabinjerji aretirali 24-letnega Livija Pahorja iz Gori- Ul. Largo Culiat 8. Pahor je bil namreč že več časa zasledovan, ker je bil osumljen raznih vlomov in kra je železnih blagajn. Prejšnji teden so že aretirali dva Pahorjeva »sodelavca*. Giovannija Paolettija in Giuseppa Visintina, ki zdaj sedita za rešetkami. Pahor bo moral pred sodnikom od govarjati tudi zaradi nedovoljene posesti orožja. Karabinjerji so namreč v njegovem avtomobilu našli samokres in nekaj nabojev. a PRIMORSKA RAZSTAVLJA ZABAVNI PROGRAM DANES (19. 7. 1973) — Pevec zabavne glasbe IVICA ŠERFEZI s svojim ansamblom JUTRI (20. 7. 1973) — Zvone Bukovec z ansamblom «NOVI» — MODNA REVIJA »NANOS. Postojna — Italijanska show grupa: Com-splesso attrazione CASTELLINA PASI BRUNO BARESI, MARIEL-LA — konferansje LUCIANO MINGHETTI (program snema RTV Koper) A ■ STRANSKE POSLEDICE «VIETNAMSKE AVANTURE* Vsi bivši vojni ujetniki so več ali manj prizadeti Pred nedavnim je nekoč navdušen povratnik napravil samomor »Vietnamska avantura* bi bila za ZDA malone zaključena, če bi ameriška vojska ne bila še vedno zapletena v razmere v Indokini, kjer se še vedno tepejo v Kam; bodži, kjer v Laosu prav tako ni miru in kjer niti v Južnem Vietnamu še niso razmer uredili tako kot so se bili domenili. »Vietnamska avantura* pa je zapustila hude posledice tudi na tistih, ki so se Vietnama osebno že rešili, ker so jih kot ameriške vojake vrnili v domovino ali kof vietnamske ujetnike rešili iz ujetništva v Severnem Vietnamu. Kakor beležijo v nekaterih ameriških listih, je med bivšimi ameriškimi vojaki v Vietnamu razmeroma veliko uživalcev mamil, ki se s to razvado otepajo tudi doma, v ZDA, kjer ni tako lahko priti do mamila kot je bilo v Vietnamu. V marsikateri ameriški bolmš-niči se ubadajo z bivšimi vojaki, ki jih skušajo rešiti te razvade. Druga težava, ki jo je prinesla »vietnamska avantura*, so bivši ameriški .jetniki, ki so jih ref1'1 iz Severnega Vietnama. O teh je vredno povedati kaj več. Na srečo je bilo teh razmeroma malo, vsega skupaj 566 Toda skoraj ga ni med bivšimi ujetniki, ki bi bil popolnoma zdrav, pa čeprav ne nosi nobene brazgotine, ki bi spommjala na rano, na kroffto. Eden teh je napravil pred redzvnim samomor. Bil je to letalski kanetan E. B., ki je prišel po sedmih letih jetništva letos fe-l:rus-ja domov. Sedem let je pre-ž:- el po severnov;etnamskih taboriščih in razumljivo je, da je bil navdušen, ko je ponovno stopil na ameriška tla in je lahko spet objel svojo ženo. Tedaj je časnikarjem z navdušenjem govoril, da »se je ponovno rodil*. Toda nje govo veselje je b'!o bolj kratkotrajno, kajti kmalu je njegovo ■ navdušenje splahnelo in zaradi vedno pogostejših napadov, se je obrnil na psihiatra. Dan pred svojim 33. rojstnim dnem pa je napravil samomor. Našli so ga mrtvega v postelji na domu ženinih staršev. Bil Je to prvi samomor med stotinami ameriških povratnikov iz vietnamskega ujetništva. Po besedah nekega ameriškega psihiatra, vsi bivši jetniki trpijo zaradi tako imenovane »stress - reakcije*. Ti napadi so najrazličnejši in gredo od navadne pobitosti do shizofrenije. Mnogi so izgubili spomin, sposobnost koncentracije, marsikateri mlad vojak ali častnik je postal povsem impotenten, drugi ne prenašajo ropota, itd. itd. Rekli smo, da ga skoraj ni bivšega ujetnika, ki bi bil povsem normalen. Tudi tisti, ki se smatrajo za »neprizadete* se prebujajo sredi noči in vreščijo iz strahu, drugi pa ne prenesejo zaprtih vrat. Sicer so povsem normalni, le da sredi noči vstanejo stopijo do vrat, da bi se prepričali, da vrata spalnice niso zaklenjena. Marsikateri med njimi pa nosi vse drugačne posledice jetništva. To je tudi razumljivo, saj med bivšimi ujetniki ni malo tistih, ki so jih prevažali po taboriščih pet, šest, sedem tudi osem let. Osem let so bili za ključem in zato ključ sovražijo. Nek-' znan častnik sleherno noč večkrat vstane >n preveri, če so vrata odklenjena. Pri mnogih bivših ujetnikih so posledice življenja v taboriščih hujše kot posledice prave vojne. Da so mnogi bivši ujtriki duševno »uničeni*, se vidi tudi iz tega, da je ameriško obrambno ministr stvo ponudilo sleherni družini biv- ših ujetnikov pomoč psihiatra in to ne le za bivšega jetnika, pač pa za vso družino, ki z njim ži-vi. In to za dobo petih let. Neki funkcionar Pentagona je v zvezi s tem rekel naslednje: »Ti ljudje so v ujetništvu veliko razmišljali in fantazirali- Zamišljali so si, kako bodo jedli velike zrezke, kako bodo uživali gore sladoleda, kako bodo postali astronavti, kako bodo ponovno sedli v kabino lovskega letala, seveda brž ko bodo svobodni. Mnogi med njimi so komaj čakali, da se vrnejo k svojim ženam in marsikdo se je dobesedno izrazil da »mesec dni ne bo zlezel iz postelje*. ... »Ko pa so se ti ljudje vrnili domov, marsikoga ni čakalo nič drugega kot vel:k zrezek in sladoled. Bilo je več primerov, ko so bivši ujetniki pokazali visoko stopnjo emocionalne trdnosti. E-den izmed ujetnikov na ormer je našel ženo z otrokom drugega moškega in ni ji le oprostil, pač pa je tudi otroka, ki ga je imela z nekom drugim, posvojil. Toda petdeset bivš:h ujetnikov je kmalu po vrnitvi iz ujetništva predložilo zahtevo po razporoki, kajti njihove žene jih niso čakale*. Očitni je, da so nekatere fizične okvare tesno povezane tudi s psihološkimi posled:cami. In to pri haja čedalje bolj do izraza. Do pred nedavnim so mnogi bivši u-ietniki živeli živlienie priv:le rekel nek1’ predrt-en;V »meriš kega obrambnega ministra, sti. Položaj na raznih bojiščih se je začel nagibati zaveznikom v prid. Mrzlično smo pričakovali dan za dnem ono usodno, radostno novico, ki bi nam naznanila, da je vojne konec in da nas vse čaka svoboda. Bilo je zvečer osmega septembra. Ob oknu, ki je mejilo na stanovanja paznikov in drugih uslužbencev jetnišnice, se je dalo ujeti nekaj tega, kar je oddajal rad'o! Nismo sicer razumeli vseh posameznih besed, a ena in ta je bila za nas neizmerno najbolj važna, nam ni ušla; glasila se je: «arnaistizio». Obšlo nas je nepopisno navdušenje in razburjenje obenem. Začeli smo ugibati, kako je prišlo do tega in kakšne posledice bo imel ta velikanski dogodek. Dolgo v noč smo razpravljali o tem, zlasti mi iz naše slovenske srenje: Zjutraj je bila ta zgddo-vinska novica že last vseh zapornikov in seveda tudi vseh jetniških paznikov in upravljavcev. Med običajnim jutranjim sprehodom smo si radostno podajali roke, ter živahno razpravljali o tem za nas tako važnem dogodku. Naslednje jutro, desetega septembra, so pazniki že odprli vrata vseh celic našega trakta in tako tudi vrata na stopnišča, da bi nas peljali na zrak, ko je prišel ukaz, da ta dan moramo ostati v celicah. Toda bilo je prepozno. Nekateri bolj raz-borti zaporniki so stopili v ospredje ter pozvali vse, naj se ne pokorimo več ukazom, naj se ne vrnimo v celice ter naj vsi skupaj zahtevamo, da nas izpustijo takoj iz zapora, ker sedaj ni več Italije kot države, itd. Na kraj tega našega upora je prišel sam ravnatelj jetn'šnice ter nas skoro prosil, da naj se umirimo, da naj ubogamo, ter se spet vrnemo v celice, češ da on ne more ničesar sam ukreniti brez u-kaza iz prefekture in da pričakuje ugodno dovoljenje vsak trenutek. Ker pa ni s svojimi obljubami ničesar dosegel je nekaj zagrozil, ter odšel. Mi smo še naprej zborovali in razpravljali, kaj nam je ukreniti. Bili smo vsi res zelo razburjeni in razgreti ter polni uporniškega duha. Pripravljeni smo bili, upreti se vsakemu ukazu in vsaki sili, ki bi nas hotela spet pognati v celice. Toda kmalu se je izkazalo, da naš uporn'ški duh ni bil kos puškam in drugemu orožju. Iz spodnjega nadstropja je namreč prihrumela po stopnicah kot razbesnela drhal, skupina kakih desetih ali dvajsetih oboroženih orožnikov, vojakov in paznikov s puškami in brzostrelkami v rokah, grozno rjoveč, da če se takoj ne poberemo v celice, bodo začeli streljati. Ob tej veliki nevarnosti nam ni preostalo drugega, kot da se vrnemo v celice Pazniki so brž pozaprli in za klenili vrata. Žalost in zaskrb ljenost sta nam legli v dušo. Ča- kali smo nestrpno, kako in kaj se bodo dogodki razvili, čez nekaj časa se je zaslišalo z dvorišča nekaj strelov, kar pa se je potem izkazalo za neresnično. Ravnatelj je nato poklical k sebi naše zastopnike ter jim zagotovil svoje zavzemanje za izpustitev, Ure so minevale druga za drugo, mi pa smo poparjeni čakali, kako se bodo dogodki razvijali. Opoldne nam niso dali kosila, kar nas je še bolj vznemirilo, tudi v veži pred celicami, kjer se je vedno sprehajal stražnik našega trakta, je bilo vse tiho. Iz bližnje Ulice Coroneo je začelo prihajati neko čudno šumenje, za katerega smo ugotovili, da je vrvež množice. Gotovo, smo si rekli, je ljudstvo, ki je prišlo zahtevat od oblasti, da naj spustijo na svobodo jetnike, prederi se jih polastijo Nemci. (Pozneje smo zvedeli, da so to množično demonstracijo organizirali pripadniki naše organizacije). Še nekaj časa je minilo v tem napetem pričakovanju. In nenadoma se zasliši škripanje ključa, ki je odpiral železna vrata, ki so ločila stopnišče od našega trakta. Ključ je zaškripal tudi v naših vratih, ter v vratih vseh ostalih celic. Na vrafh se je pojavil stražnik Križman, doma nekje iz Istre. Obstal je za trenutek med vrati ter slovesno in skoro ukazovalno zavnil: «Ale fora, tuti foral* Ker smo vsi obstali nekoliko presenečeni in neodločni, je spet zarohnel: «Se no vole venir fora, sero de-novo la porta po gavarel* Ob tej prijetni in vabljivi grožnji nismo nič več premišljali; pobrali smo svoje cule ter jo ubrali iz celice proti stopnišču. Tudi iz drugih traktov in celic je vrelo na dan, kot iz panjev. Po stopnicah, ki so vodile proti izhodu, se je gnetlo na stotine jetnikov. Vsi in vse je sililo proti glavnemu izhodu a tu je nastalo prerivanje, ker so mnogi zaporniki zahtevali, da jim naj u-prava vrne dokumente, kar jim je bilo odvzeto ob aretaciji v ječo. To pa je bilo v tistem trenutku seveda nemogoče, ker bi to delo zahtevalo dolgo časa, ki pa ga takrat ni bilo več na razpolago, kajti Nemci so se naglo bližali mestu, In zasedli so tudi korone j ske zapore. Kdor ni utegnil pravočasno zapustiti tega neprijetnega kraja, so ga Nemci ustavili ter ga spet pahnili v celico. K sreč' " je bilo neprevidnih nesrečnikov bolj malo, kajti skoro vsi smo udrli kot hudournik Preden sem zavil v Ulico Ris-mondo, sem se še enkrat ozrl na mrko stavbo, v kateri sem preživel skoro tri mesece trpke; ga življenja. Ozrl sem se tudi predvsem na valujočo se množico «naših* ljudi ter se ji v d"bu zahvalil, ker je s svojo odločno prisotnostjo pripomogla, da so se n »m vrata zloglasnega Ko-roneja odprla. LADO PREMRU (Konec) ..........mi....................um............mm LETOŠNJE TEKMOVANJE V AREZZU BO XXI. h Jugoslavije pride zadrski Petar Zoranič Naš« deželo bo zastopal Coro Polifonico iz Rude AREZZO. 18. — Mednarodna polijonska prireditev v Arezzu je našim bralcem znana, ker smo temu mednarodnemu tekmovanju pevskih zborov stalno sledili, ko so na njem sodelovali naši, slovenski zbori ali tudi številni jugoslovanski pevski zbori. Tudi tokrat bo navzoča v Arezzu Jugoslavija. vendar le z enim samim zborom. Letošnji mednarodni polifonski festival tGuido d'Arezzo* je že 21. zaporedni festival. Tokrat bo v dneh od 23. do 26. avgusta, torej čez obilen mesec dni. Kakor je znano, smejo na tej prireditvi sodelovali izključno diletantski pevski zbori. Letos bodo nastopili naslednji zbori; Polifonski zbor iz kraja Darjo Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zaupajte sodelavcem ki bodo delo boi je izpeljali kot vi. Sicer pa bo šlo vse kar dobro. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dobro opravljeno delo vas bi znalo potegniti iz težav. Drugič bodite bolj previdni. Ljubosumni boste. DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Niste preveč gotovi v svojo sposobnost. čustvenim odnosom, ki niso preveč trdni, dajte konkretnejšo obliko. RAK (od 22.6. do 22.7.) Z odličnim uspehom pri delu si boste zagotovili spoštovanje sodelavcev. Odpotovali boste. LEV (od 23.7. do 22.8.) Predol go zavlačujete z nekim delom, ki ne bo privedlo daleč. Pre pirček v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Po-nutnlo se vam bo več priložnosti, toda ni gotovo, če boste pravilno izbrali. Oddiha ste potrebni. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dobra intuicija, ki bo pritegnila pozornost tudi predstojnikov. Ne sodite nikogar preden ga ne spoznate. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne razmetavajte denarja, pač pa pazite na vsak vinar. Verjetno boste morali na pot. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Popolnoma zaupajte sodelavcem. Preveč ste impulzivni, kar škoduje vam in okolju. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če hočete, da se bo vaše stanje izboljšalo, morate slediti svojim pogledom pa tudi nasvetom. Zvečer bodite doma. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaše organizacijske sposobnosti so dobre, toda v tem še ni vse. Zato se boste morali potruditi. mm Boario Terme v pokrajini Brescia, Schola Cantorum Giacomo Puccini iz Genzana, rimska pokrajina, mladinska zbora »Voci bianche della citta di Parma* ter uVoci bianche del coro sociale di Pressano* v pokrajini Taranto. Iz Regio Calabrie pride v Arezzo Coro San Paolo, našo deželo bo zastopal Coro Polifonico iz Rude, nadalje pride v Arezzo tudi zbor tl minipolifonici» iz Trenta. Ko smo tako našteli številne italijanske pevske zbore, ki se bodo prišli kosat v Arezzo, oglejmo si tudi bogato tujo udeležbo. Iz Argentine bosta navzoča dva zbora, iz mesta Itazaingo bo nastopil zbor Lorenzo Perosi, iz La Plate pa zbor višje glasbene šole na univerzi. Nadalje bo navzoč pevski zbor iz Millstatta na Koroškem in mladinski zbor iz St. Floriana. Nadalje bo nastopil v Arezzu pevski zbor, ki poje sicer v hannovrski katedrali. Iz Brazilije pride v Arezzo zbor tArs Nova Corale» z univerze z Minas Geraisu, češkoslovaška pošlje v Arezzo bratislavski komorni zbor, ki se je v Arezzu že preizkušal. Iz Zahodne Nemčije pride kSln-ski zbor tKoelner Kurrende*, Veliko Britanijo bo zastopal ženski pevski zbor iz Manchestra, Norveško zbor tGrei Vocalis» z univerze v Oslu, Portugalsko bo zastopal univerzitetni pevski zbor iz Coimbre, iz Romunije bo prišel pevski zbor tPaul Costantinescu» iz Ploestija, Španijo bodo zastopali pevci iz Barcelone, Turčijo mladinski pevski zbor iz Ankare, Madžarsko pa zbor tFerenk Liszt» iz Veszprema. Jugoslavijo, ki je bila dolgo let zelo močno zastopana bo v Arezzu tokrat predstavim) delav-ski portki zbor iPelar Zoranič* iz Zadra. 18.15 19.00 19.15 19.45 20.30 21.00 22.00 23.00 21.00 21.15 21.35 22.50 19.05 19.20 19.55 20.45 21.00 21.25 21.40 22.45 23.55 21.00 21.15 21.30 23.00 ČETRTEK, 19. JULIJA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Program za mladino GLEDALIŠKI KLUB: BALET Tretje nadaljevanje »OBILEN OBED» — madžarski film Igrajo Gabor Egyazi, Zsuzsa Gyurkovits, Erzi Orsolva, Zsimond Fulop. Režija Mihaly Szemas VARNO MORJE Tretje nadaljevanje programa, ki ga je pripravil Andrea Pittirutti Na Švedskem skušajo že otroke privaditi na morje, začenši tudi z veslanjem in jadranjem. To začno v bazenih, kjer poganjajo jadrnice z umetnim vetrom, ki ga povzročajo močni ventilatorji. Pri nas, na našem Jugu, nam ni treba ustvarjati takšnih umetnih okolij, da bi se mogli posvečati jadranju. Pri nas je bolj problem, kako zvabiti otroka, da bi se jadranja lotil. ŠPORTNI DNEVNIK KRONIKE DNEVNIK Manzoniijevi «ZAROčENCI» Sedmo nadaljevanje SVEČAN VEČER V METROPOLITANU v čast Rudolfa Binga Drugi večer Sodelujejo: Sopranistka Roberta Peters in baritonist Sherill Milnes, ki izvajata odlomek iz Rossinijevega «Seviljskega brivca». Sopranistka Leontine Priče bo pela odlomek iz Mozartove iFigarove svatbe». Tenorist Richard Tucker in baritonist Robert Merrill izvajata odlomek iz Verdijeve opere «Moč usode». Sopranistka Pilar Lorongar bo pela odlomek iz Komgoldove opere Mrtvo mesto*. Sopranistka Teresa Zylis - Gara in tenorist Franco Corelli bosta izvajala odlomek iz Verdijevega «Otella». Sopranistka Birgit Nilsson bo pela odlomek iz Straussove opere «Salome». DNEVNIK NAPOVED VREMENA IN ŠPORT DRUGI KANAL DNEVNIK »Jaz in . . .» LA PIRA IN »OZNANJENJE* BLAŽENEGA ANGELIKA EVROVIZIJA IGRE BREZ MEJA 1973 Prenos iz Arnhema na Holandskem Televizijsko tekmovanje med Belgijo, Francijo, Zvezno rep. Nemčijo, Veliko Britanijo, Holandsko, Švico in Italijo. (Četrto srečanje) Italijo zastopa skupina iz mesteca San Vito al Tagliamento Avtoportret Velike Britanije 50 LET DOKUMENTARNEGA FILMA Program, ki ga je pripravil Ghigo De Chiara s sodelovanjem Anne Cristine Giustiniani ter Johna Francisa Laneja, bo skušal v sedmih nadaljevanjih prikazati občinstvu, kako so se Angleži sami videli preko britanske dokumentaristike, ki jo je začel John Grierson leta 1929 in dalje vse do najnovejših britanskih televizijskih ali filmskih snemalcev, ki predstavljajo prav gotovo vzor svojega dela. Prvo nadaljevanje se začne z »operacijo*, ki je bila prav gotovo političnega značaja, ki p»a se ni odrekla določenim kinematografskim izkušnjam sovjetske šole. Gre za dobo slovitega Eisensteina, po katerem so povzeli način in tehniko Grierson, Flaherty in Wright, ki so na nek način »opisali britanski svet v začetku tridesetih let*. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OBZORNIK Barvni film «MONTE ROSA* NEZNANI LETEČI PREDMETI - serijski film (Lj.) RISANKE (Lj.) DNEVNIK KAM IN KAKO NA ODDIH ČETRTKOVI RAZGLEDI PRIGODE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA Barvna nadaljevanka — prvo nadaljevanje Menda ga ni človeka, ki bi vsaj ne slišal za dobrega vojaka Švejka, če že ni bral popularnega dela znanega češicega literata Jaroslava Hiška. Prav gotovo bodo epizode TV igre, ki sta jo po znani literarni predlogi pripravili avstrijska in nemška TV, dobrodošla osvežitev za poletne večere pred TV zaslonom. Zgodbe o Dobrem vojaku Švejku bodo šest četrtkov zvečer zapored. Epizode so posnete v brrvah in vsaka bo dolga približno eno uro. V nocojšnji prvi epizodi se bomo s Svejkom srečali v Pragi, v ozračju napetosti pred izbruhom vojne. Ta napetost pride še posebno do izraza v gostilni »Pri kelihu*, kjer se niti Švejk ne more izogniti posledicam nepremišljeno izgovorjenih besed. S Švejkom pa roma v zapor tudi gostilničar. Toda na policiji brž ugotove. da bi bilo Švejka treba poslati k psihiatru in ne v zapor. Toda tudi v umobolnici se ga naglo odkrižajo, tako da se inevarni* Švejk znova loti svojega ho bija, da krade in prodaja pse. Posreči se mu, da proda štiri pse tudi vohljaču Bretschneiderju. POROČILA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA RISANKE POROČILA IGRA BREZ MEJA MADŽARSKI KONJ Dokumentarni film TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 V ljudskem tonu; 19.10 Govorimo o ekologiji; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 G. Mosca; «Upor*; 21.05 Harmonija zvokov; 21.40 Stare skladbe; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Kulturni program; 16.05 F. Mancini; «H bic-chiere della Mariutta*; 16.20 Koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Orkester «La vera Ro-magna*; 11.20 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Za tiste, ki gredo na počitnice; 14.15 Plošče; 14.40 Mini juke box; 15.00 Operne arije; 15.45 Plošče; 16.00 Popevke; 16.15 Današnji pevci; 17.45 Polke in valčki; 18.00 Mladinski klub; 18.45 Pihala; 19.00 Ob juke boxu; 20.00 Male skladbe velikih mojstrov; 20.30 Prenos RL; 21.20 Glasbeni spored; 21.40 Orkestri; 22.00 Ritmi in popevke; 22.30 Strani iz albuma; 23.00 V domači diskoteki; 23.35 Pianistka Dubravka Tomšič. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jazz; 11.30 Četrti program; 13.20 Nenadoma-letos poleti; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 Sončnica; 18.55 Orkester; 20.20 Tovarna zvokov in glasov: 21.30 Flavtist Severi-no Gazzelloni; 22.20 «Andata e "i torno*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Pojeta Delia in Nino Manfredi; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.50 Nadaljevanka «Madamin»; 10.35 Posebni program s C. Caselli; 12.40 Alto gra-dimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Nadaljevanka 15.45 Glasbeno-govorni spored 17.35 Poseben spored; 20.10 «An-data e ritorno*; 20.50 Plošče; 22.45 Francoske popevke. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Klavirske sonate; 12.15 Glasba skozi čas; 14.30 Simf. koncert; 16.30 Klavirske skladbe; 17.20 Strani iz al burna; 17.35 Jazz; 18.00 Soprani stka T. Stich in pianist G. Fa varetto; 18.45 Kulturni pregled 19.15 Koncert; 20.00 C. Brero «La madrina*; F. Testi; «L’al-bergo dei poveri*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Mladinski zbori; 10.40 Iz partitur operetnih mojstrov; 11.20 Urednikov dnevnik 12.20 Z nami; 13.10 Melodije; 13.20 Kmetijski nasveti; 13.40 Skladbe R. Schumanna, H. Wolfa in J. Brahmsa; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Za mladi svet; 15.40 Med šolo, družino in delom; 16.40 J. Ipavec-K. Cipci: «Možiček»; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 W. Kozvvinkel; Nevaden obed; 18.10 Koncert; 19.00 Aktualnosti: 19.35 Iz kasetne produkcije; 19.50 Mejniki v zgodovini; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 R. Pregare: Spone; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 šulek; Simfonija št. 5; 00.30 Za ljubitelje jazza. ŠPORT ŠPORT ŠPORT POSLEDNJI DAN SREČANJA MED ITALIJO IN ZDA Zmaga Američana VVohlhuterja v teku na 800 m Zadovoljivi rezultati tudi v drugem dnevu Tesen poraz Fiaseonara - Odličen čas mlade Nappijeve v teku na 200 metrov in zmaga Thompsonove - Višini prvi v hoji na 10.000 metrov TURIN, 18. — V Turinu se je danes nadaljeval mednarodni atletski miting med Italijo in ZDA. Potem ko se je prvi dan srečanj zaključil z gladkim vodstvom gostov, so se boji nadaljevali tudi danes, ko je bil v ospredju tek na 800 metrov. Nastopala sta Marcello Fiasconaro, svetovni prvak v tej disciplini in Američan Wohlhuter, svetovni rekorder v teku na 880 jardov. Srečanje je bilo zelo zanimivo, saj sta oba atleta dala vse iz sebe, da bi dokazala, da ne spadata zaman v vrh svetovne e-lite. Tek na 800 metrov se je pričel zelo hitro in prvo polovico proge so pretekli vsi štirje atleti skupaj. V zadnjih dvesto metrih je prešel v vodstvo Fiasconaro, Wohl-huter je nekoliko zaostal, toda na ciljni ravnini je svojo zamudo nadoknadil prehitel italijanskega tekača in zmagal s par metri prednosti. Doseženi čas je nižji od svetovnega rekorda, omeniti pa je treba, da je ameriški atlet nastopil po dolgem potovanju in še precej utrujen. Pri ženskah je mlada italijanska predstavnica Nappijeva dosegla v teku na 200 metrov drugi najboljši italijanski čas. Zmagala je Thompsonova, ki je dosegla tudi svoj osebni rekord. V hitri hoji na deset tisoč metrov so Američani popolnoma odpovedali, saj sta se na prvi dve mesti uvrstila italijanska predstavnika Višini in Zambaldo. V skoku v višino je Simeonijeva dosegla odličen rezultat, ki je presegel Dričakovanje. V teku na 200 metrov ni uspelo Mennei ponoviti včerajšnjega uspeha z na polovico krajše proge. Proti Američanu Williamsu ni mogel napraviti nič, sai je črnooolti atlet silovito startal in ni bil nikdar ogrožen. V teku na tri tisoč metrov z zaprekami je Fava dosegel nov italijanski rekord s časom 8’32”2. Prejšnji rekord je bil 8’33”4. 10.000 m — moški 1. Buerkle (ZDA) 13’44' 2 2. Geis (ZDA) 13'44'2 3. Tommasini (It-) 14’02 4. Zarcone (It.) 14’20’ 4 Hitra hoja 10.000 m — moški 1. Višini (It.) 2. Zambaldo (It.) 3. Brown (ZDA) 4. Ranney (ZDA) 100 m — ženske 1. Johnson (ZDA) 13”2 2. Lanskv (ZDA) 13’'7 3. Ongaro (It.) 13”8 4. Battaglia (It.) 14 8 Met kladiva — moški 1. De Autremont (ZDA) 66,14 m 2. Simeon (It.) 61,98 m 3. Wilkins (ZDA) 60,90 m 4. De Vincentiis (It.) 60,84 m 3000 zapreke — moški 1. Brown B. (ZDA) 8’31’ 7 2. Fava (It.) 8'32"2 (ital. rekord) 800 m — ženske 1. Decker (ZDA) 2’03"9 2. Koening (ZDA) 2’04’'6 3. Pigni (It.) 2’04'7 4. Dorino (It.) 2’05"9 2. De Boni (It.) 3. Barbolin' (It.) 4. Bregar (ZDA) 800 m — moški 1. Wohlhuter (ZDA) 2. Fiasconaro (It.) 3. Hilton (ZDA) 4. Dal Corso (It.) 200 m — ženske 1. Thomson (ZDA) 2. Nappi (It ) 3. Carli (It.) 4. Fitzgerald (ZDA) 110 m ovire — moški 1. Foster AZDA) 2. White (ZDA) 3. Buttari (It.) 4. Liani (It.) Skok v višino — ženske 1. Simeoni (It.) 2. Moller (ZDA) 3. Wilson (ZDA) 4. Casadei (It.) 200 m — moški 1. Williams (ZDA) 2. Mennea (It.) 3. Lutz (ZDA) 4. Benedetti (It.) Met diska — ženske 1. Scaglia (It.) 2. Fancello (It.) 3. Driscoll (ZDA) 4. Turner (ZDA) 4x400 m ženske 1. ZDA 2. Italija met diska — moški 1. PoweU (ZDA) 64,82 m 64,26 m 61,52 m 1’45”3 1’45”8 1'48”7 1'50”2 23”3 23”8 24”2 24”3 13”5 13”5 13”8 14”4 1,80 m 1,73 m 1,65 m 1,60 m 20”4 20’'5 20”7 20.”8 50 m 48,56 m 46,78 m 43 m 3'37"8 64,30 m KOŠARKA RIM, 18. — Italijanska košarkarska državna reprezentanca bo imela skupne treninge od 16. do 28. avgusta v Cortini d’Ampezzo in od 1. do 6. septembra v Vidmu. Takoj nato pa se bo udeležila mednarodnega košarkarskega turnirja, ki bo od 7. do 9. septembra v tem furlanskem mestu. Za skupne treninge in za nastop na turnirju so bili izbrani Bariviera, Brumatti, Cerioni, Iellini, Bertolotti, Ferraci-ni, Serafini, Bisson, Meneghin, Za-natta, Della Fiori, Marzorati, Ven-demini in Malagoli. Priprave italijanskih odbojkarjev za nastop na vseučiliških igrah Kljub pasji vročini, ki vlada v teh dneh, odbojkarji ne mirujejo. Odbojkarice Italije, ki se intenzivno pripravljajo za bližnjo uni-verziado v Moskvi so se že drugič pomerile z vrstnicami iz Bolgarije. Tudi v Alessandrii niso imele močnejše Bolgarke prezahtevnega dela z domačinkami. Tudi ta tekma se je končala kot prejšnja s čistim izidom 3:0. Varovanke trenerja Bellagambija so občasno prikazovale dobro in tudi zanesljivo odbojko, tem dobrim trenutkom pa so, žal sledile prave «pavze», tako da jim ni uspelo v nobenem setu zbrati več kot deset točk. V italijanski reprezentanci je bila v tem srečanju najboljša tolkačica Julli članica Finija iz Modene. V Mondellu se je pričel petindvajseti mednarodni turnir za odbojkarje. Letošnja zasedba je res odlična. Poleg italijanske mladinske reprezentance igrajo še letošnji prvaki Francije iz Montpelliera, prvak Bolgarije, Slavija iz Sofije io presenetljivo dobri odbojkarji VZKG iz Ostrave. V prvem dnevu turnirja so Slo- vaki presenetljivo premagali mlade odbojkarje Italije, kar res ne potrebujejo nobenega komentarja. Opravičilo za ta neuspeh pa lahko iščemo v tem, da ja trener Air derlini precej eksperimentiral in iskal najboljšo postavo za prihodnje evropsko prvenstvo, ki bo septembra na Nizozemskem. Poleg tega ni šesterka ta čas najbolje u-igrana in stari lisjaki iz Ostrave so znali skrbno izkoristiti vsako njeno, tudi najmanjšo, napako. Vsekakor lahko v prihodnjih nastopih pričakujemo nekoliko boljšo odbojko od mladih Italijanov. Prvaki Francije bodo morda nekoliko slabši nasprotniki od Bolgarov. Medsebojno srečanje se je končalo z izidom 3:1 v korist Sla-vije. Tekma je bila izredno zanimiva iz tehničnega kot tudi ago-nističnega vidika. V obeh šester-kah igra nekaj državnih reprezentantov. G. F. OBVESTILA ZSŠDI obvešča udeležence L izmene odbojkarskega tečaja v Rovinju, naj se zberejo v nedeljo, 22. t. m., ob 7. uri na Pomorski postaji, kjer se bodo vkrcali na ladjo «Edra», ki jih bo popeljala do Rovinja. « « « ZSŠDI obvešča, da bo od 23. julija do 25. avgusta urad v Ul. Geppa 9/1 odprt samo v jutranjih urah od 9. do 13. ure. * # # ZSŠDI obvešča, da se košarkarski tečaj v Seči zaključi jutri, 20. t.m. Tečajniki bodo odpotovali iz Seče z avtobusom ob 20. uri (po legalnem času). Prihod na državno mejo pri škofijah je predviden med 20.30 in 21. uro. Nato bo avtobus peljal košarkarje do Trga Oberdan, Opčin in Proseka, kamor bi moral prispeti okrog 21.30. KOLESARSTVO DIRKA PO FRANCU! The venet spodrinil Fuenteja z drugega mesta na lestvici Codefroot zmagovalec v jutranji poletapi • A gostinko najhitrejši na kronometer BORDEAUX, 18. — Današnja šestnajsta etapa kolesarske dirke .profesionalcev po Franciji je bila razdeljena na dva dela. Zjutraj je bila na sporedu 210 km dolga e-tapa iz Fleurancea do Bordeuxa, popoldne pa je bilo treba voziti na kronometer okrog jezera v Bor-deauxu (12,400 km). Medtem ko se je jutranja etapa zaključila z zmago Goderfroota, ki je v končnem sprintu premagal Esclassana in Ducreuxa ter vso glavnino, je popoldne s sekundo prednosti zmagal portugalski kolesar Agostinho pred francoskim prvakom Thevenetom. V popoldanski kratki etapi je tudi prišlo do edine spremembe na skupni lestvici, ko je Thevenet prhitel Španca Fuenteja ter mu tako odvzel drugo mesto za leaderjem Ocano. Kot je znano, ni Fuente prevelik specialist v vožnji proti času in tako ne sme njegovo nazadovanje niti preveč presenetiti. O-cana pa je zaključil kratko vožnjo v borbi proti uri med prvo deseterico, kar mu je zadostovalo, da je ohranil nespremenjeno svojo visoko prednost. Na «Touru» se sedaj ne govori več o poteku poslednjih etap, pač pa se že delajo načrti za prihodnje leto, ko bi morala stati na francoskih tleh nasproti cvelikana* današnjega kolesarstva Eddy Merckx in Luis Ocana, v neke vrste dvoboju do -»poslednje kaplje krvi*, ki naj bi dokončno odločil, kdo je močnejši. Vsekakor je bil belgijski kolesar doslej uspešnejši, saj ima za seboj celo vrsto pomembnih zmag. Po drugi strani pa se drži simpatičnega španskega kolesarja velika smola, ki mu jo je večkrat zagodla v odločilnih trenutkih, ko je bil prav pod vrhom zmagoslavja. Prvi večji spopad med obema tekmecema bo prav gotovo svetovno cestno kolesarsko prvenstvo, ki bo prihodnji mesec v Španiji. Vrstni red na cilju poletape na kronometer (12,400 km): 1. Joaauin Agostinho (Port.) 16'23”8 2. Thevenet (Fr.) 16'24”53 5. Gonzales Linares (Šp.) 16’38”47 4. Ocana (Šp.) 16,35,,?? 5. Gonzales Livares (Šp.) 16’38 47 ATLETIKA V SOBOTO IN NEDELJO V ZAGREBU Jugoslovansko prvenstvo odskočna deska za nastop v polfinalu EP Povratek S usnja v središču zanimanja - Slovenski atleti imajo velike možnosti za nastop v reprezentanci Druga večja predstava jugoslovanske atletike bo v soboto in nedeljo v Zagrebu. Gre za državno prvenstvo posameznikov in posameznic, ki ima letos še posebno važnost, ker mora zvezni( trener pripraviti reprezentanco za polfinalni del evropskega pokala, ki bo čez dva tedna v Celju. Važnost prvenstva, kot priprava za celjsko tekmovanje velja predvsem za moško konkurenco, kjer je še nekaj takih mest, za katera je izbira kandidata negotova. Med dekleti je stanje jasnejše, čeprav niso presenečenja povsem izključena. Večja zanimivost državnega prvenstva je pdnoven start Sušnja v teku na 400 metrov. Sušanj je bil dalj časa poškodovan, zgleda, da je postal nekak jugoslovanski Fiasco- Pd j V j* g 3S3—j štirinajstletna ameriška tekačica Mary Decker je v teku na 800 metrov s časom 2’03”9 dokazala, da je velik talent, saj je gladko zmagala z odličnim taktičnim tekom naro. Iz čistega 400-metraša se je spremenil v tekača, ki rad starta tudi na dvojni razdalji. Že lani je uspešno poskusil tek na 800 metrov, letos pa je nastopil tudi na mednarodnem mitingu v Pragi in v sicer taktičnem teku prehitel celo Plachyja, ki še vedno spada med najboljše tekače v Evropi in tudi na svetu. Sicer je moral Sušanj utrpeti poraz na krajši razdalji proti Splitčanu Alebiču. Izbira je tako precej težka. Na 800 metrov teče še vedno najbolje izkušeni Medji-murec. Na 1500 metrov pa se ne more enakovredno boriti z nasprotniki. Na 400 metrov bo moral tako selektoui Rafti žrtvovati Alebiča ali Sušnja. O tem bo odločalo prav državno prvenstvo. Lani so na državnem prvenstvu 'osvojili naslove prvakdv naslednji atleti: 100 m Pisič 10’'8 200 m Kocuvan 20”8 400 m Alebič 46”8 800 m Medjimurec 1’48”6 1500 m Djordjevič 3'48"2 5000 m Korica 13’55”6 10.000 m Korica 29’53”2 110 m ovire Pisič 14”9 400 m ovire Stefanovič 52"9 300 m zapreke 8'40”2 višina Vivod 203 cm daljina Stekič 7,52 cm troskok Spasojevič 16,27 m palica Lešek 4,31 m krogla Ivančič 18,90 m disk Gredelj 52,28 m kladivo Stiglič 69,30 m kopje Bezjak 74,70 m Tekmovalci iz Slovenije so skoraj povsod v dobrem položaju za nastop v reprezentanci. Mariborčan Kotnik ima že tako letos najboljši čas na 3000 metrov, v metu kopja pa utegne ponovno priti do izraza Bezjak. Skakalec v višino Vivod pa je nekoliko v težavah, ker ga prav lahko premaga mladinec Temin iz Mostarja. Med dekleti pa so lanske prvakinje; 100 m Lazarevič 12”3 200 m Pavličič 24”6 400 m Bašič 55”2 800 m Nikolič 2’7”2 1500 m Rajher 4’26”0 100 m ovire Fočič 14”2 daljina Fočič 6,22 m višina Hrepevnik 178 cm krogla Mrinjek 13,30 m disk Stojkovič 45,80 m kopje Urbančič 52,40 m Jelica Pavličič lahko upa tudi na 3 naslove, za reprezentanco pa mora priti v poštev še Bašičeva v teku na 400 metrov, še en spodrsljaj Vere Nikolič na 800 metrov je kaj malo verjeten, zanimiv pa bo v teku na 1500 metrov boj med veteranko Rajherjevo in mlado Suš-njarjevo. Kombinacija 100 m ovire — daljina predstavlja spet rebus. Emina Pilav iz Sarajeva je dobra le v tem teku, isto pa velja tudi za Radojko Franzottijevo v skoku v daljino. Izpasti bi tako morala Fo-čičeva, ki pa ju .lahko nadomesti v obeh disoiplinah. Žrtev bo verjetno Sarajevčanka Pilav. k. b. 1 AV' gl L GB Baronchelli, ki se je danes ponesrečil na »TflMT MLADINSKE BALKANSKE IGRE 6. Manzaneque (Šp.) 7. Grosskost (Fr.) 8. P. Torres (Šp.) 9. Van Impe (Bel.) 10. Van Springel (Bel.) Skupna lestvica po etapah: 1. Ocana Luis (Šp.) 2. Thevenet (Fr.) 3. Fuente (Šp.) 4. Zoetemelk (Niz.) 5. Perin (Fr.) 6. Van Springel (Bel.) 7. Van Impe (Bel.) 8. Lopez Carril (Šp.) 9. Agostinho (Port.) 10. Ovion (Fr.) ATLETIKA 16’40”97 16’43”48 16'48”52 16'48"55 16’49”64 današnjih 99.27'59” 15’21" 15’22” 24’48” 27’50” 29’07” 29’27” 3253” 34’06” 34’22” V NEDELJO V SIENI Evropska elita na «Mitingu prijateljstva» SIENA, 18. — Svetovni prvak v skoku v višino Stones bo nastopil v nedeljo v Sieni na mednarodnem rtletskem mitingu prijateljstva. Odsoten pa bo svetovni prvak v metu krogle Feuerbach, gi bo zaposlen z ameriško državno reprezentanco. Medtem pa se je seznam nastopajočih še povečal z vpisom bolgarskih atletov, ki jih bo vodila tretjeuvrščena v Munchnu Vergo-va. Potrjen je tudi nastop sprin-terja Cravvforda, ki ni bil letos še premagan. Ta bo prispel v Sieno z Edom Robertsom ter Jamajčanom Dycejem, ki bo tekel na 1500 metrov. Angleška federacija ni še poslala svojega vpisa, medtem pa bi moral vseeno nastopati Bedford, ki je pred dnevi izboljšal Virenov svetovni rekord. Med italijanskimi atleti pa so svoj nastop že potrdili Arese, Del Buono, Benedetti, Liani in Govo-nijeva, medtem ko ni še gotovo, če bo nastopil Mennea. Prireditelji pa upajo, da se bo vabilu odzval tudi Fiasconaro. Celotno tekmovanje bo tudi letos neposredno prenašala italijanska televizija. CIUDAD MEXICO, 18. - Svetovni prvak petelinje boksarske kategorije Rafael Herrera se bo 29. septembra spoprijel s tajskim izzivalcem 1 Včriitejem " Borkorsorjem. Za srečanje bo prejel približno 54 milijonpv lir. ODBOJKA JUGOSLOVANI ŽELIJO KAJ VEČ KOT LE BRON Obe reprezentanci sta se dobro pripravili • Optimistično razpoložena trenerja V Atenah se je pričelo včeraj ma tekmecema Romunijo in Bol- balkansko prvenstvo v odbojki za mladinke in mladince. Jugoslovanski igralci so se v prvem dnevu pomerili z domačini. Poleg Jugoslavije in Grčije sodelujejo še odbojkarji Turčije, Romunije in Bolgarije. Kot običajno manjkajo le zastopniki Albanije. V obeh konkurencah računa vodstvo jugoslovanskih reprezentanc več kot na bronasto kolajno. To pa pomeni, da je treba premagati Bolgarijo ali pa Romunijo. Prav ta dva nasprotnika sta doslej krojila vrstni red na balkanskem prvenstvu. V drugem dnevu bosta obe jugoslovanski šesterki počivali. Spoprijeli pa se bosta Grčija in Bolgarija ter Romunija in Turčija. Zmagovalca sta že vnaprej znana. Danes pa bo slej ko prej izredno zanimiv spopad med veliki- garijo, in to pri fantih ter pri dekletih. Jugoslovani bodo imeli v tem zavrtljaju za nasprotnike Turke, ki jim bodo služili za dober trening pri naskoku na višji položaj od tretjega mesta. Od jutri naprej se bo šlo zares. Najprej so na vrsti severni sosedi Romuni, zadnji dan turnirja pa vzhodni sosedi Bolgari. Vse tekme se igrajo v večernih urah s pričetkom ob 20. uri. G. F. TENIS PRAGA, 18. — Zmagovalec wim-bledonskega turnirja Jan Kodeš bo igral za Češkoslovaško v polfinalu Davisovega pokala proti zahodni Nemčiji. V dvojicah bo s Kodešem nastopal še Jan Kukal. BUKAREŠTA, 18. — Ilie Nastase bo vodil romunsko teniško reprezentanco v polfinalu evropske cone Davisovega pokala. V A skupini bo Romunija igrala proti Novi Ze landiji. MOTOCIKLIZEM Agostini na lovu za točkami ANDERSTORP, 18. - V soboto in nedeljo bo v Anderstorpu na Švedskem deseta motociklistična dirka za svetovno hitrostno prvenstvo. Nastopal bo tudi večkratni svetovni prvak Giacomo Agostini, ki se vneto bori za točke, da bi v letošnji hudi konkurenci osvo jil vsaj en naslov svetovnega prvaka. ?jhi Paola Pignijeva je v teku na 150« m dosegla najboljši letošnji čas •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiumimiiiiiin KOLESARSTVO «TOUR BODOČNOSTI* Huda poškodba «rumene majice» BORDEAUX, 18. — Luksemburški kolesar Ernie Kirchen je zmagal v današnji osmi etapi mednarodne amaterske kolesarske dirke po Franciji «Tour bodočnosti*. Italijanski kolesar Giambattista Ba-ronchelli pa je ohranil rumeno majico najboljšega kljub nevarnemu padcu, v katerega je bil zapleten 24 kilometrov pred ciljem skupno z bratom Gaetanom in klubskim tovarišem Palo. Ob prihodu na cilj je mladega kolesarja pregledal u-radni zdravnik «Toura», ki je ponesrečencu svetoval, naj se zateče na radiološki pregled v bolnišnico. Zaenkrat niso prireditelji povedali, če bo lahko Baronchelli nadaljeval z dirko, ali pa bo moral predčasno odnehati. Vrstni red na cilju 8. etape Me-zin — Bordeaux (164 km): 1. Ernie Kirchen (Luks.) 3.57 04” 2. Schmid (Švi.) 3.57'09” 3. Karner (Av.) 4. I e Waal (Niz.) 3.5719” 5. Var Helvoirt (N>7.) 6. Valloriamateu (§o.) 7. Bourreau (Fr.) 8. Labocha (Pol.) 9. Gi?,ve*-‘s„(Niz.) 10 Voegeh (švi.) Skupna lestvica po današnji e-tapi: 1. Baronchelli Giam. (It.) 28.U’50” " " 28!6’48” 28.17'36” 28.1848” 28.20*24’*' 28.23'20” 28.26’06” 28.26’07” 28.26'08” 2. Steinmeyer (Av.) 3. Bourreau (Fr.) 4. Schmid (Švi.) 5. Bodier (Fr.) 6. Kraft (Nem.) 7. Rios (Kol.) 8. Martinez (Šp.) 9. Ruch (Nem.) NOGOMET Sestavljen koledar za italijanski pokal RIM, 18. — Italijanska nogometna zveza je objavila razpored izločilnih tekem za italijanski pokal za leto 1973-1974. Nastopa 35 ekip, ki so razporejene v sedem skupin. Tekme bodo odigrali 29. avgusta, 2., 9., 16. in 23. septembra. Milan zmagovalec letošnjega po kala, je že uradno uvrščen v finalni del turnirja, kjer bo igrale tistih sedem ekip, ki bodo zmagale v posameznih skupinah. Edini derbi v izločlnih tekmah bo Roma - Lazio, ki ga bodo odigrali 9. sptembra. LEEDS, 18. — Od 8. do 11. avgusta bo v Leedsu v Veliki Britaniji evropsko mladinsko prvenstvo v plavanju. Dr. Aleksander Gala - Peter Partizanski zdravnik 116 Spomini »bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika Brž smo se vsd do zob oborožrili. Od navdušenja smo pri-čell preizkušati bombe in streljati iz avtomatov. Ne samo tu, Vse okoli nas je pokalo kot še nikoli. Ljudje so sd dajali du-ška s streljanjem in vriskanjem, da je bilo kot na fronti. Med navdušeno pokanje naših ljudi so se mešale eksplozije in rafali vojakov, ki so se trumoma valili prek čmovrških vid proti Vipavi in naprej proti Furlaniji. Naveličani vojne so na poti odmetavali bombe, svoje orožje, čelade in drugo. Ogledal sem si vojni plen, kakih 15 sanitetnih zabojev, ki so predstavljali različne komplete, ki jih je uporabljala ita-Hjanska vojska. Do takrat nisem še videl sanitetnih kompletov, zato sem si jih pazljivo ogledal. Bili so polni najrazličnejših zdravil, kirurškega orodja in ob vezi ;neg a materiala. Prav začudil sem se, ko sem opazil, da so nekatere steklenice prazne. Vse steklenice in celo nekateri Predmeti so imeli napis, da je uporabnik vedel, kaj je notri. Na praznih steklenicah je pisalo «konjak». Takoj mi je bilo Jasno, zakaj smeh in zardela lica onih, ki so pripeljali kompote. Nisem jim zameril. Ni pa mi bilo jasno, kako so med tolikimi steklenicami tako hitro našli to, kar so želeli, še sam ^ se jim pridružil, toda bilo je prepozno, niti kapljice pijače Pl bilo več mogoče izstismiti. Medtem ko sen; ogledoval vsebino kompletov, se Je za hišo na travniku pojavi uniformirani Italijan s kovčkom v roki. S strahom v očeh je gledal proti mm in jo jadrno kuril naprej proti Mal gori, očividno z namenom, da čimprej odnese pete iz krajev, kjer ni imel več kaj iskati. Ljudje so ga poznal. Nekdo je rekel, da je bil črnovrški gozdar in spusti za jim dolg rafal, seveda le v zrak, da bi mu pomagal hitreje od tod. Ni še bila noč, ko smo se odpravil na Čmi vrh. Želel sem videti, kako bežijo naši sovražniki proti Vipavi in naprej proti domu. Morda bo tudi tam še kaj za nas, sem si mislil. Tako sva bila z žagarjem že kasno popoldne na Črnem vrhu. Po cesti so se še vedno valile trume vojakov. Zaviti v oblake prahu so hiteli čez Cmi vrh proti Colu in naprej proti domu. Nič se niso ustavljal, mudilo se jim je. Stal sem sredi vasi ob cesti in jih gledal z neprikritim zadovoljstvom. Tedaj stopi nekdo iz kolone, nek oficir, pa me začudeno vpraša, če nisem morda duhovnik. Oči je imel uprte v mojo levo stran prsi. Čeprav sem že razumel nekaj italijansko, si takrat nisem mogel predstavljati, zakaj me ima za duhovnika. Kako je le prišel na to idejo? Brž sem izvedel, zakaj je tako mislil. Na prsih sem namreč imel rdeč križ na belem platnu, ki so mi ga prišli prejšnji dan. Nisem vedel, da nosijo podoben znak vojni kurati italijanske vojske. «Ne, partizanski zdravnik sem,» sem pojasnil. Z glasnim začudenjem se je vrnil v kolono in nadaljeval pot. Ljudje so povedali, da se že ves dan pomika skoraj strnjena kolona vojakov čez Cmi vrh proti Colu. NI se pretrgala še kasno v noč. Sanitetnega materiala niso imeli s seboj, verjetno so ga že prej kje pustili. S seboj so imeli le, kar so lahko nosili. Tudi vozil ni bilo nobenih. Utrujen od vtisov in nemirnega veselja nad prizori, ki sem jih doživel ta teden, sem se končno spomnil, da bo treba kaj jesti in v miru razmisliti, kaj mi je pravzaprav storiti. Z žagarjem, ki mi je vedno stal ob strani, sva odšla v gostilno k Pagonu, da bi prenočila. Tam se je veselje nadaljevalo še dolgo v noč. Prvič po skoraj dveh letih sem spet legel v posteljo. Bilo mi je nenavadno. Nikakor nisem mogel zaspati. Zaspal sem šele, ko sem se vlegel na odejo na tleh. Zgodaj zjutraj sva bila z žagarjem že na cesti, ki pelje proti Colu. Hodila sva po cesti, kjer so se včeraj valile množice vojakov. Nekje blizu Cola se je pojavil za nama kamion, poln partizanov. Hiteli so v Vipavsko dolino. Vzeli so naju s seboj in še tisti dan smo prispeli na Vogrsko, kjer je bil takrat pokrajinski komite. Na Vogrskem je bilo kot v čebelnjaku. Nagnetlo se je ljudi iz vseh krajev. Med slovensko govorico si čul italijansko. Ljudje so hodili sem in tja opremljeni vsak po svojem okusu. Večinoma so bili oboroženi do zob. Na širokem prostoru pred cerkvijo so se zbirali v vrste moški in ženske s čeladami na glavi, oprtani z nahrbtniki z raznovrstno opremo ta seveda oboroženi s puškami, ročnimi bombami in drugim orožjem. Hodil sem med to pisano množico ta nisem vedel, kaj naj pravzaprav počnem. Srečaval sem redke znance iz obeh bataljonov bivšega Južno-primorskega odreda. Vsi so čez noč prevzemali nove dolžnosti. Mislim, da nihče ni bil manj kot namestnik komandanta ali komisarja bataljona. Naše enote so čez noč tako narasle, da so se izkušeni borci, ki so dotlej sestavljali Južno-primorskd odred na mah spremenili v komandno osebje vojske, ki je zrasla iz mož in žena, od katerih je bilo mnogo prepričanih, da bo vojne kmalu konec. Nihče ni hotel zaostajati za drugim. Vsak je želel vsaj nekaj doprinesti k naši zmagi. Zvečer sva se z žagarjem nomešala med ljudi, ki so jih bile vse hiše polne. Ob leščerbi smo se gnetli okoli mize v kuhinji. Domači so nosili vino in postavili kruha na mizo. Nihče ni zahteval nobenega plačila. Pijte ta jejte, so nam ponujali! Fašizem lahko samo enkrat propade! Veselili smo se, peli in se pogovarjali vsevprek. Nikoli se nismo vide med seboj, pa smo se vsi tikali in obnašali, kot da smo ž od nekdaj stari prijatelji. Med nami je sedel tudi neki It£ lijan. Bil je glasnejši od drugih. Sedel sem poleg njega i kmalu Izvedel, da je «komunist» in umetnik po poklicu. Glasn je govoril ta gestdkuliral, zraven pa dosti pil. Bilo je veseli da bolj ni moglo biti. Naenkrat je umetnik vstal in kot bi ga strela udarila, s je vrgel po tleh ves tresoč se s peno na ustih. Oči je im< široko razprte. Telo se mu je vse bolj napenjalo in upogibal v hrbtu, škrtal je z zobmi ta pena na ustih je postajal vedno bolj gosta. Gledal sem ga, ko se je zvijal po tleh vedno bolj upognjenim hrbtom. Le še z zatiljem in nogan se je dotikal tal. Pravi most je napravil, pri tem pa spušči nekakšne glasove, podobne krčevitim vzdihom in stokanju. O« prisotnih so se upirale zdaj vanj zdaj vame. Vedeli so, d sem zdravnik. «Epilepsija», sem rekel. «No, no, histeria«, pocedil skoza stisnjene zobe oni, čigar telo je bilo napeto loku. Stopil sem k njemu ta ga skušal dvigniti Stresel je glavo ta se brž vrnil v normalni položaj, kot da ni bilo ni Se naprej smo peli ta govorili vsi prek kot prej. Nekateri i čudne reakcije «umetnika« niti opazili niso. Ze proti jutru se je življenje v vasi nekoliko umiril Z žagarjem sva legla v bližnji sadovnjak kar pod drevo. Bil je septembra ta dnevi so bili še lepi ta zelo topli. Tudi no niso bile prehladne. Bilo je prijetno na svežem zraku, pc drevesom, posebno ker je hil v hiši slab zrak zaradi zauždi pijače. Naslednji dan so se ljudje zbirali pred cerkvijo ta skupinah korakali proti Gorici na položaje. Vrvež je bil vs povsod, kamor sd se obrnil. Srečal sem Dušana (Slavko Furlan). Se od prej sva ; poznala. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo, uprava, oglaanl oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 7946 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tol. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnapre|: polletna 7.500 Mr, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije ln podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 19. julija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubliana. Gradišče 10/U nad telefon 22 207 Orflasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200. finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sotalia 200 lir .Mal' oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem odoelku ali upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SP.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst PO DOMNEVI JEDRSKIH IZVEDENCEV TEHNIČNE NEVŠEČNOSTI VZROK FRANCOSKEGA OBOTAVLJANJA Francoski minolovec je včeraj prisilil jadrnico «Fri», daje zapustila ogroženo področje PARIZ, 18. — Velika negotovost vlada v teli dneh v Parizu. Nepreverljive vesti o datumu prve letošnje francoske jedrske eksplozije se kar prepletajo in so večkrat tudi protislovne. Minil je tudi današnji dan, ko so vsi pričakovali, da se bo nad atolom Mururoa dvignila smrtonosna atomska goba, z oporišča še ni dvignil rumeni balon, ki nosi vodikovo bombo. Strokovnjaki domnevajo, da Francozi ne zavlačujejo več poskusov zaradi neugodnih vremenskih razmer, pač pa zaradi tehničnih nevšečnosti. Vest, da bo bomba eksplodirala v kratkem, je prišla včeraj z glavnega mesta otoka Tahiti Papeeteja in je temeljila na dveh indicijah: 1. kazalo je, da se pripravlja za vzlet francosko metereološko letalo, ki ima nalogo, da sledi atomskemu oblaku (v resnici letalo ni vzletelo); 2. francoski minolovec «La Dankerquoise» je prisilil jadrnico «Fri», da je zapustila ogroženo področje. Na krovu jadrnice je bilo 15 pacifistov, med katerimi je tudi general v pokoju Jacques Pariš Bollardiere. Ta je zapustil vojsko pred leti iz protesta proti francoski napadalni politiki v Alžiriji. Po poročanju dopisnika novozelandske časnikarske zveze Davida Bar-berja je ukaz izročil poveljniku jahte mornar, ki se je približal z gumijastim čolnom. Ker je poveljnik jahte poudaril, da ima pravico pluti v mednarodnih vodah in pribil, da se prostovoljno ne bo umaknil, sta se ladjici približala dva rešilna čolna s 30 vojaki na krovu. Zadnje radijsko poročilo pacifistov novozelandski fregati «Otago» se je glasilo: »Francozi bodo namestili svoj radijski oddajnik in bodo zaplenili našega. Verjetno ne bomo mogli več vzpostaviti zveze z vami. Zavrnili smo ukaz francoskega poveljnika in pribili, da ne bomo sodelovali z njim*. Kmalu nato je francoski minolovec odvlekel jadrnico izven ogroženega področja. Vsak poskus novozelandskega radijskega operaterja, da bi vzpostavil radijsko zvezo z jahto je bil zaman. Tudi lani so francoske vojne ladje napadle jahto novozelandskih pacifistov »Greenpeace*. Morali pa so jo vleči do Papeeteja, ker so jo pri napadu poškodovali. Tokrat so odvlekli pacifiste le izven »prepovedane cone*, niso jim pa pregledali osebnih dokumentov in tovora. Na vprašanja časnikarjev, kako je ravnala fregata »Otago* ob napadu na jadrnico pacifistov, je novozelandski ministrski predsednik Kirk izjavil, da vojna ladja ni in ne bo posegla, ker to ni njena naloga. «Naša vlada — je poudaril Kirk — je že večkrat pozvala pacifiste naj se umaknejo, ker sodimo, da je prisotnost naše enote dovolj učinkovit protest.* »Kljub temu stališču — je do- dal Kirk — obsojamo poseg francoske vojne mornarice, ker gre za grobo kršitev mednarodnega pravilnika o plovbi v mednarodnih vodah. Če bi bilo življenje pacifistov v nevarnosti, bi »Otago* posegla brez oHevanja, a na srečo niso Francozi storili posadki jadrnice «Fri» nič žalega*. Obrambni minister Arthur Faulkner je še dodal, da je jahta vpisana v ameriški pomorski register. Poudaril je, da bo zato Wel-lington poslal Washingtonu izčrpno poročilo o incidentu. Danes je tudi čilska vlada izročila protestno noto francoskemu veleposlaniku v Santiagu zaradi francoskih jedrskih poskusov na atolu Mururoa. čilski zunanji minister je v tej zvezi podčrtal, da predstavljajo jedrske eksplozije v atmosferi resno nevarnost za vse področje južnega Pacifika, kljub varnostnim ukrepom, ki jih je odredila francoska vlada. In še zadnja vest iz mehiške prestolnice, ki zveni dokaj ironično spričo francoske odločitve, da za vsako ceno izvede svoj načrt jedrskih poskusov. Francoski veleposlanik v Mehiki Jean Beliar, je podpisal sporazum, ki prepoveduje uporabo jedrskega orožja v Latinski Ameriki. Edini državi, ki še nista podpisali listine, sta Kitajska in Sovjetska zveza, ki pa sta sporočili, da bosta to storili v kratkem. Protestna nota SFRJ švicarski vladi BEOGRAD, 18. — V zvezi s poročili v švicarskem tisku, da se baje nekateri jugoslovanski državljani v Švici ukvarjajo z vohunstvom, je pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Ilija Topa-loski poklical danes v zvezno tajništvo švicarskega veleposlanika Hansa Kellerja. Izročil mu je protestno noto in zahteval uradno pojasnilo o tem ravnanju pristojnih švicarskih organov. POJASNILO FINANČNEGA MINISTRSTVA V ZVEZI Z DAVČNO REFORMO Upokojenci bodo plačevali nižji davek kot doslej To velja delno za upokojence INPS, ki so sedaj oproščeni davka na dohodek • Neobdavčljiva osnova se bo zvišala na 840.000 lir oziroma 1.200.000 lir za tiste, ki morajo skrbeti za ženo RIM, 18. — Finančno ministrstvo je objavilo pojasnila v zvezi z obdavčitvijo upokojencev po novi davčni reformi. Poročilo pravi, da so pokojnine podvržene istemu sistemu obdavčevanja kot dohodki od odvisnega dela. Na pokojnine je treba torej plačati davek na dohodke (ricchezza mobi-le), dopolnilni davek (imp. com-plementare) in občinski davek (imp. comunale). Po uvedbi davčne reforme bo treba plačati le davek na dohodke fizičnih oseb. Za upokojence se bo neobdavčljivi dohodek zvišal na 840.000 lir letno. Ta osnova pa se bo še zvišala (na 1.200.000 lir) za tiste upokojence, ki morajo skrbeti za ženo. Mesečno je torej neobdavčljiva pokojnina 65.000 lir (če seveda upoštevamo tudi 13. mesečne pokojnino), za upokojence, ki morajo skrbeti za ženo, pa se ta osnova zviša, na 92.000 lir. Po uvedbi davčne reforme se torej ne bo zvišal davek za upo- V NOČI OD TORKA NA SREDO Neurje z zračnim vrtincem je hudo prizadelo Furlanijo Vihar je terjal tudi tri človeška življenja - V bližini Turina je neurje povzročilo za milijardo lir škode VIDEM, 18. — Hudo neurje je danes ponoči prizadelo videmsko pokrajino. Zračni vrtinec je razdejal širok pas Furlanije in povzročil veliko škode. Najbolj sta prizadeti vasi Passons in Bressa, kjer je neurje poškodovalo strehe hiš in odkrilo zvonika. Škodo so ocenili na več milijonov lir. Vrtinec je podrl tudi nekaj stebrov električne napeljave in tehniki družbe ENEL so bili vso noč na delu: večji predel Vidma je bil namreč v temi, kar je še povečalo preplah med prebivalstvom. Gasilci in orožniki so bili vso noč na delu: odstranjevali so podrta drevesa in polomljene veje, ki so predstavljala nevarnost za mimoidoče. Gasilci pa so tudi preprečili hud požar, ki bi lahko nastal v tovarni «Honda» v drevoredu Tricesimo. Žica visoke napetosti je namreč padla na kovinsko streho tovarne in povzročila požar. Hiter poseg gasilcev pa je preprečil hujšo škodo, ki bi sicer gotovo nastala. Zračni vrtinec je prizadel tudi področje okoli Palmanove, kjer je izrul stoletno drevo z dvema me- ..................mn.................umi..... IZREDEN USPEH SOVJETSKEGA FIZIKA Plazma nekaj ur v ravnovesju Znanstvena aparatura, ki jo je uporabil, je lahko zametek bodočega termonuklearnega reaktorja MOSKVA, 18. - Pjotr Kapitsa, eden najstarejših sovjetskih fizikov in predsednik zavoda za fiziko pri sovjetski znanstveni akademiji, je dosegel izreden rezultat na področju atomske fizike. Znanstvenik je v svojem laboratoriju obdržal za nekaj ur v stabilnem stanju vodikovo plazmo (plazma je popolnoma joniziran plin, v katerem je isto število pozitivnih in negativnih jonov). Stabilnost plazme je pogoj, da človek lahko zgradi termonuklear-ne reaktorje, ki proizvedejo ogromno energije z izkoriščanjem procesa spajanja atomskih jeder. S tem procesom proizvajajo tople zvezde svojo energijo, človeku pa se je doslej posrečilo vzpostaviti v laboratoriju le buren proces, ki privede do eksplozije (vodikova bomba). Po poročanju sovjetske tiskovne agencije TASS je naprava, ki jo je uporabil znanstvenik za svoj poskus, zametek termonuklearnega reaktorja. Kako se je Kapitsi posrečilo, da je ohranil plazmo nekaj ur v stabilnem stanju? Njegova ideja je bila kot vsa genialna odkritja dokaj preprosta. Rezo-nančni strukturi, v kateri je bil joniziran plin pod visokim priti skom in z visoko temperaturo (nad milijon stopinj C) je priklopil visokofrekvenčni energetski generator. Ker je joniziran plin dober pre-vodnik, je med elektrodama nastala velika iskra, podobna sferični streli. Z razliko od naravnih strel, ki se izčrpajo v stotinki sekunde, je Kapitsi uspelo ohraniti več ur umetno proizvedeno strelo v notranjosti rezonančne strukture. Skoai kremenasto steklo — po- roča tehniški urednik sovjetske tiskovne agencije — si opazil od 15 do 20 cm visok blesteč stolpič: to ,e plazma, če bi ga pridobili v napravi z večjo potenco — teoretično tako napravo lahko zgradimo — bi stabilna plazma postala lahko osnova za termanuklearne reaktorje. Odkritje je pomembno v kolikor nam proces spajanja jeder daje na razpolago veliko več energije kot obratni proces razkrajanja jeder, na katerem temeljijo atomski reaktorji. Zakaj še nismo za čeli izkoriščati tega energetskega vira? Znanstveniki morajo še re šiti dva osnovna problema: proces potrebuje izredno visoko aktivacij-sko energijo (uničujočo eksplozijo v vodikovi bombi sproži prelimi nama eksplozija atomske bombe); še nerešeno vprašanje je, kako nadzorovati proces, da se iz postopnega ne spremeni v burnega in ne povzroči ogromne eksplozije. Kapitsovo odkritje je prvi in izredno pomemben korak na poti izkoriščanja ukročene termonuklear-ne energije. Odkritje nj le izreden znanstveni dosežek, pač pa bo imel verjetno v kratkem tudi pomembne praktične aplikacije. Tradicionalni energetski viri, kot so nafta in premog pohajajo. Zemeljska skorja nam hrani kvečjemu rezerve še za 50 let, če ne bo povpraševanje preveč naraslo. In potem? Jasno je, da bo moral človek seči po drugih virih energije in s tega idilika je termonukleama energija izrednega pomena, ker je praktič no neusahljiva. Pomembna pa je tudi z ekološkega vidika, ker ntm daje »čisto* energijo, ki ne onesnažuje okolja v veliki meri. troma premera. Drevo je treščilo na streho neke kmečke hiše in jo hudo poškodovalo. Popolnoma je u-ničen letošnji pridelek pšenice: škodo na poljih so ocenili na 10 milijonov lir. Nevihta je razsajala tudi v Beneški Sloveniji; v Čedadu je veter izrul pet dreves in podrl mnogo napisnih tabel. V Nadiških dolinah pa je toča hudo prizadela ves, (letošnji, -.pridelek. Nevihta je terjala tudi eno človeško žrtev. Gre za 49-letnega motociklista Luigija Gubianija iz Kr-mina, ki ga je na pontabeljski cesti močan sunek vetra podrl, pri udarcu z glavo ob tla pa mu je počila lobanja. Tudi v pordenonski pokrajini je razsajalo hudo neurje. Na podrčju severno od Pordenona, ob desnem bregu Tilmenta, se je sinoči nekaj po 23. uri usula močna toča. Polja in vinogradi so bili hudo poškodovani. Vihar je podrl nekaj dreves prav v središču Pordenona in gasilci so se morali truditi več ur, da je promet redno stekel. Na pordenonskem je neurje terjalo človeški življenji. Žrtvi sta 50-letna Teresa de Zorzi in 25-letni Mario Fantinel, ki sta se zatekla pod neki mostiček. Ker pa sta stala na prepihu, je strela udarila vanju in bila sta pri priči mrtva. Strela je ranila še svaka de Zor-zijeve, Fantinelova zaročenka, ki je bila pod istim mostom, pa je odnesla zdravo kožo. Neurje pa ni divjalo le v Furlaniji, ampak je hudo prizadelo tudi Piemont. Dva zračna vrtinca sta opustošila nekatera področja turin-ske pokrajine. Gre predvsem za občino Sciolze, kjer je vihar porušil štiri hiše in jih poškodoval 150. Gasilci so bili ves dan na delu, da so izpraznili ceste, na katere se je med nevihto usul pesek in preko katerih so ležala izruvana drevesa. Kakih deset oseb je bilo ranjenih, hudo ranjen pa je le neki 94-letni moški. Hudo so poškodovana tudi polja in ves pridelek je uničen. Škode še niso ocenili, vendar sodijo, da je je nad milijardo lir. To je jasno tudi iz dejstva, da je ostalo približno 100 ljudi brez strehe in bo treba njihove hiše porušiti do temeljev, ker jih ni mogoče popraviti. PETROPOLIS (Brazilija), 18. Šest brazilskih otrok, starih od 6 mesecev do 6 let, se je zadušilo, ker se je prevrnil plinski gorilnik. Mati jih je zaklenila v kuhinjo, da ji ne bi ušli na ulico. SALISBURY, 18. — Rodezijske oblasti so sporočile, da je policija rešila 10 od 18 oseb, ki so jih prejšnji teden ugrabili pripadniki neke gverilske organizacije. • * • COPENHAGEN, 18. - 67-letno pevko in igralko Josephine Baker so danes sprejeli v cop-enhagensko bolnišnico. Kaže, da njeno stanje ni zaskrbljujoče. • • * NAIROBI, 18. — Danes se je v kenijski prestolnici Nairobiju pričelo svetovno srečanje skavtov • • • PORTOGRUARO, 18. — Predstav niki desetih občin vzhodne Benečije so dali negativno mnenje za zgrad-njo petrolejske čistilnice ANIC v Portogruaru. kojence ampak se bo v večini primerov znižal. Odpravili pa bodo olajšavo za zavarovance INPS, ki so sedaj oproščeni davka na dohodke. Na spodnji razpredelnici, ki jo je objavilo finančno ministrstvo, je jasno razvidna razlika med sedanjim in bodočim davkom. Po reformi bodo torej upokojenci plačali manj, vendar pa je treba paziti na dejstvo, da bodo podvrženi obdavčenja vsi, medtem ko sedaj upokojenci INPS ne plačujejo davka na dohodek (richezza mobile). Sedanji davek je ministrstvo sestavilo na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, možno pa Je, da so realne številke nekoliko drugačne, saj je občinski davek odvisen od posamezne občinske uprave. UPOKOJENCI, KI NISO DOLŽNI SKRBETI ZA ŽENO PRED REFORMO letna pokojnina davek 840.000 — 1.500.000 90.136 2.156.000 156.730 3.000.000 356.030 PO REFORMI do 840.000 — 1.500.000 66.000 2.156.000 116.000 3.000.000 246.000 UPOKOJENCI, KI MORAJO SKRBETI ZA ŽENO PRED REFORMO 1.200.000 34.145 1.500.000 84.202 2.000.000 158.504 3.000.000 344.152 PO REFORMI do 1.200.000 — 1.500.000 30.000 2.000.000 80.000 3.000.000 210.000 Tatvina v veliki beograjski draguljarni BEOGRAD, 18. — Danes ponoči so tatovi vdrli v prodajalno »Fontana* v središču mesta v Ulici kneza Mihajla ter pokradli zapestne ure in zlat nakit v vrednosti okrog 300.000 dinarjev. Tatovi so prispeli pred prodajalno z avtomobilom BMW svetle barve. S sekiro, ki so jo potem pustili v prodajalni, so razbili vhodna vrata in pobrali iz izložbe več ur znanih tujih znamk in zlat nakit. Prodajalna »Fontana*, ki je popolnoma v razsvetljeni ulici, je bila že več krat okradena. IRA v ofenzivi IRA začela novo ofenzivo proti britanskim vojakom, v trenutku ko je začel zasedati novoizvoljeni deželni parlament. Dve bombni eksploziji sta včeraj terjali tri smrtne žrtve in nekaj desetin ranjenih. Popoldne je eksplodirala mina v belfaški katoliki četrti Lover Falls in je ubila dva vojaka, zvečer pa je počil peklenski stroj v nekem javnem lokalu mesteca Crumlin in ubil gostilničarja. Danes so gverilci pripravili vojakom podobni zasedi kot včeraj, na srečo pa nista bombni eksploziji terjali smrtnih žrtev. ZADNJA VEST WASHINGTON, 18. Nixonova izjava, da ne bo izročil preiskovalni komisiji ameriškega senata magnetofonskih posnetkov svojih pogovorov v Beli hiši je izvala vrsto ostrih reakcij. Senatorji, ki vodijo preiskavo so poslali predsedniku pismo. v katerem uradno zahtevajo dostop k tajnim arhivom Bele hiše. Kako kočljiv je predsednikov položaj dokazuje tudi dejstvo, da skuša podpredsednik Agnew (na sliki) ločiti svoje odgovornosti od Nixonovih. VIZILLE, 18. — Belgijski avtobus z 49 potniki je strmoglavil v reko Ro-manche blizu Grenobla. Po prvih poročilih kaže, da so vsi potniki izgubili življenje. mi......................................................... DA BI DOSEGLI TAKOJŠNJO ZDRUŽITEV OBEH DRŽA V Tisoči Libijcev na pohodu v egiptovsko prestolnico V Kairu so ostro reagirali na ta Cedafijev korak - Zgodovinsko, gospodarsko in politično ozadje združitve Libije in Egipta ne mere ali dobre metode v tej | ima Gedafi s petrolejem veliko KAIRO, 18. — Tisoči libijskih državljanov se pomikajo proti E-giptu. Tako vsaj trdi radio Tripolis, ki je obširno poročal o zadnjem Gedafijevem koraku. Libijski predsednik je namreč mobiliziral skoraj vsa javna prevozna sredstva in veliko število zasebnih vozil, s katerimi bodo prepeljali v Kairo ogromno število Libijcev, ki bodo tam zahtevali popolno združitev obeh držav. V Kairo bodo prispeli prav na dan, ko poteka 2. obletnica revolucije, ki je strmoglavila Farukovo monarhijo, to je v ponedeljek, 23. julija. Radio Tripolis poroča, da nameravajo prirediti udeleženci pohoda manifestacijo sredi Kaira in da ne bodo zapustili Egipta vse dokler ne bo podpisana pogodba o popolni združitvi. Eg;ptovska tiskovna agencija M EN je danes objavila besedilo nujne brzojavke, ki jo je predsednik Sadat poslal Gedafiju. Sadat pravi, da ne dvomi o spontanosti pohoda, da pa bo slednji lahko ško-BELFAST, 18. — Vse kaže, da doval skupni arabski državi. Mne-je radikalna struja »Provisiorial* nja je, da ni mogoče sprejeti ta-katoliške polvojaške organizacije ke manifestacije kot revolucionar- • . ... ...j Paul Getty »junlor* je še vedno v rokah ugrabiteljev. V torek zvečer sta namreč 24-letni Paulovi prijateljici Marie in Martine Zacher (na sliki) prejeli pismo, v katerem Paul piše, ga bodo ugrabitelji ubili, če mati ne plača odkupnine SPLAV PREPLUL POL POTI Pet moških in šest žensk v boju z Atlantikom Namen odprave: preučiti, kako nekajmesetno življenje v tesnem prostoru in v osamljenosti vpliva na človeka BRIDGETOWN, 18. - Operaterju radijske postaje otokov Barbados se je posrečilo vzpostaviti radijsko zvezo s posadko splava »Acali*. Pet moških in šest žensk, ki so se odločili prepluti ocean s splavom, je sporočilo, da se počutijo dobro, čeprav ne morejo točno določiti svoje lege, ker se jim je pokvaril kompas, v zagati pa so tudi, ker se jim je pokvarilo krmilo. Splav, ki tehta 56 ton, je odplul 12. maja s Kanarskih otokov namenjen v Yucatan. Posadko sestavlja pet moških in šest žensk, na- men potovanja pa je oceniti kako vpliva večmesečno življenje v tesnem prostoru in v osamljenosti na človeška bitja. Včeraj radijskim operaterjem ni uspelo navezati stikov s splavom, zaskrbljenost za njegovo usodo pa je dosegla višek, ko ga letala niso našla 200 milj severno od otokov Barbados, kamor je bil namenjen. Odpravo vodi 46 letni mehiški antropolog Santiago Genoves, ki je že preplui Atlantik na papirosovi ladji »RA* Norvežana Thbra Hajrar- dala. Vse kaže, da je splav zaradi okvare na krmilu zaplul izven začrtane smeri. Možno je zato, da bo moral poseči vlačilec, ki bo spet zvlekel »Acalija* v «morsko reko*, ki ga bo potisnila do Yucatana. Posadka svojevrstnega plovila (marsikdo jo je krstil za «ladjico pohotnosti*, bolj strupeni komentatorji pa za »ladjico pozabe* zaradi raznolikosti v spolu, narodnosti in socialnem izvoru članov posadke) se je morala spoprijeti s prvimi nevšečnosti že štiri dni po od hlill • Kanarskih otokov. Kot.gora visoki valovi so premetavali splav in razbili jekleno krmilo. Kljub viharju pa je posadka popravila o-kvaro. Medtem je podivjano morje dobesedno zalučalo orehovo lupino proti neki veliki brazilski tovorni ladji. Kako se ji je izognila si posadka še sedaj ne zna dobro pojasniti. Trdo življenje in neprestan bo., s podivjanim Atlantikom je izmuči posadko. A protagonisti tega svojskega poskusa se ne mislijo vdati in so trdno sklenili, ds bodo prepluli oc«Mh fazi revolucije. Sadat je omenil tu- dobička, di «tveganje in nevarnost*, ki jima gredo naproti udeleženci pohoda in poudaril, da ta akcija moti «mirna pogajanja, ki bodo privedla k združitvi obeh držav. V poznih večernih urah je radio Kairo objavil osnutek sporazuma med Sadatom in Gedafijem, po katerem naj bi izvedli združitev Libij in Egipta v dveh fazah. Letos naj bi izvolili skupno vlado, skupščino, stranko in sodno oblast, dokončno pa naj bi se državi združili leta 1974. O obeh odločitvah naj bi izvedli referendum. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Že dalj časa je jasno, da se je pri združitvenem procesu nekaj za-takn lo. Ne smemo pozabiti, da je bil pred kakim letom dni prav Sadat tisti, ki je predlagal Gedafiju združitev obeh držav. S tem naj bi Arabci dokazali, da so lahko neodvisni od vsakogar in da lahko složno vodijo svojo državo. Kot se je v prvem trenutku zdelo vse zelo enostavno, so kaj kmalu nastale prve težave. Razl ke so že v zunanji politiki kjer se Sadat bori za ugodno rešitev bližnjevzhodne krize; Gedafi je precej drugačen, saj je pravi verski fanatik. Svet loči v dva dela: vernike in nevernike. Proti nevernikom se je treba boriti. Ta militaristična politka pa Egiptu ni všeč in mu tudi ne prija. Poleg tega ima Libija redne diplomatske stike z ZDA in Formozo, medtem ka je Egipt, navezan na komunistično Kitajsko. Sadat ima v žepu tudi 15-letni prijateljski sporazum SZ, česar pa Gedafi, skrajen protisovjet, ne trpi. Prav zaradi tega je moskovska vlada nenaklonjena združitvi in Sadat se tega prav dobro zaveda. To pa so šele prva nasprotja-Pri vojski je mnogo hujše, ker bi bil Gedafi rad poveljn:k nove vojske, s čimer pa se egiptovski generali ne strinjajo. Tudi na monetarnem področju so težave, saj je libijski funt ena najmočnejš'h valut na svetu, egiptovski funt pa ena najšibkejših. Največje razlike pa so na gospodarskem področju, v Egiptu je poprečni dohodek na prebivalca 180 dolarjev, v Libiji pa 2.000 dolarjev (petrolej!). Libija ima 2,4 milijarde dolarjev letnega dobička od nafte, Egipt je 3,5 milijarde dolarjev državnega dolga, najnižja plača v Egiptu je 9 dolarjev, v Libiji pa 40 dolarjev: Pri vseh teh' razlikah, zaradi katerih so v Egiptu že oklevali in sklenili, da bodo združitev vsaj zavlekli če že ne odgodili, je napravil Gedafi nepričakovan korak. V Libiji je namreč proglasil »kulturno revolucijo, ki je naprednejša od Kitajske*. S tem je hotel po eni strani odriniti libijsko inteligenco, ki je nasprotovala združitvi, po drugi pa približati libijske državljane egiptovskim kulturnim tradicijam in po združitvi povleči za seboj tudi Egipčane. To pa je bilo Sadatu dovolj. Na nedavnem sestanku, ko se je Gedafi nenadoma pojavil v Kairu, mu je namreč po vsej verjetnosti povedal, da z združitvijo ne bo nič. Gedafi je bil seveda razjarjen in je na tiskovni konferenci najprej oblatil Sadata in se pomiril šele, ko se je zavedal, da mu tako obnašanje ne koristi. Zdaj je začel z drugačnim izsiljevanjem in komentatorjem ni jasno, ali je res tako naiven, da si dela utvare, da bo na tak način dosegel združitev o-beh držav, ali pa so za vso za devo drugačni nameni in morda tudi kaka druga država, od katere Zaradi neredov, ki so povzročili smrt agenta Marina Misovska poslanca Servello in Pefronio na zatožni klopi Dr. Viola zahteval od poslanske zbornice pooblastilo za sodni postopek proti parlamentarcema MILAN, 18. — Namestnik milanskega državnega pravdnika dr. Giudo Viola, ki vodi preiskavo o umoru policijskega agenta Antonia Marina, je danes sporočil časnikarjem, da je zahteval od parlamenta dovoljenje za sodno preiskavo proti misovskima poslan-cama Francu Servellu in Fran-cescu Petroniu. Oba sta osumljena prisotnosti na nedovoljeni manifestaciji in u-pora agentom javne varnosti. Kot obremenilno okoliščino je sodnik navedel dejstvo, da sta bila poslanca med prireditelji manifestacije ZGOLJ POSKUS Grška pisateljica Tatjana Gritsi - Millez, ki stalno živi v Parku, je včeraj vstopila v neko veleblagovnico v središču Genove, izmaknila dve tubi zobne paste, ju skrila v torbico in se napotila proti vratom. Neka prodajalka je to opazila in obvestila čuvaja, ki je ustavil pisateljico in jo spremil v pisarno. Med zasliševanjem pa je Millexova dejala sledeče: «Zanimam se za civilizacijo potrošnje, za to, kar čuti človek, ko vstopi v veloblagovnico, tudi za duševno razpoloženje, ki ga prisili h kraji. Hotela sem se vživeti v življenje tatu, da bi o tem lahko pisala.» Sedaj bo imela pisateljica še eno možnost.1 «VŽiveti« se bo namreč morala v življenje človeka na zatožni klopi. To pa ne bo zgolj poskus, ampak bo šlo zares. IZNAJDLJIVOST Ljubitelji zemljepisa bodo odslej zaman iskali Edwardovo in Albertovo jezero na meji med afriškima državama Zatre in Ugando. Predsednika obeh držav, Mobutu in Amin sta se namreč sporazumela, da bosta preimenovala obe jezeri. Imeni pa sta pogruntala tako, da jima nihče ne more očitati, da nista iznajdljiva. Na zemljevidu bomo odslej namreč brali «jezero predsednika Idija Amina* in «jezero predsednika Mobutuja Seseja Sekoja». KAZEN Neki hamburški list je na prvi strani objavil članek z naslovom: «Tistega, ki vrže atomsko bombo, čaka zapor.* Italijanski kazenski zakonik predpisuje obvezen zaporni nalog za prestopek upora organom javne varnosti. BRUSELJ. 18. — Zaključil se je drugi del pogajanj med predstavniki EGS in Indije o trgovskem sodelovanju.