i tloventid dnevnik^^H r Združenih državah Velja za vse leto - • • $6 00 Za pol leta.....$3.00 $7.00 $7.00 s po< Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki. the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1S79. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 30. — ŠTEV. 30. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 5, 1226. — PETEK, 5. FEBRUA3UA 1926. VOLUME XXXIV. _ LETNIK XXXIV. G0VERNER PINCH0T SKUŠA DOSEČI NOVO URAVNAVO PREISKOVANJE ALASKE. Governer Pennsylvanije skuša uveljaviti novo u-ravnavo antracitne stavke. — Lastniki listov v antracitnem premogovnem ozemlju bodo sklicali konferenco. — Lewisu zadostuje besedni boj. PHILADELPHIA, Pa., 4. februarja. — Mesto cla bi Lewis skušal prisiliti lastnike rovov k popustljivosti s tem, da pokliče vzdrževalno moštvo iz rovov, je podal le izjavo glede prekinjenja konference. V tej svoji izjavi trdi, da ni mpgel po-gajalni komitej delodajalcev ničesar vprizoriti, ker Samuel Warriner popolnoma obvladuje položaj. V izjavi dostavlja, da je Warriner na konferenci, ki se je vršila preteklega julija v Atlantic City, izsilil dogovor, soglasno s katerim ne bodo sklenili pogodbe z unijo, doki er ne bodo dobili kon-trakta, "ki bo dobičkano-sen tudi za najslabše u-pravljani premogovnik v antracitnem okraju". Major Inglis je odvrnil v formalni izjavi, da delodajalci podpirajo svoj poga-jalni komitej. Iz Harrisburga, Pa., se po ropa, da je predloga Pin-chota odgodena, ker ni bilo mogoče doseči nobenega uspeha. Governer se bo danes zvečer sestal v Philadelphiji z John Lewi-som, predsednikom United Mine Workers. Ne ve se, če namerava predložiti nov načrt za uravnavo antracitne stavke. Zadnji njegov načrt so sprejeli Prem. voditelj Lewis. . -i • zastopniki premogarjev, a ga odločno zavrnili zastopniki delodajalcev. SCRANTON, Pa., 4. februarja. — Soglasno z neko govorico, ki je krožila tukaj, ki pa ni bila potrjena, hočejo vprizoriti delodajalci med stavku-jočimi premogarji splošno glasovanje, da ugoto- ' noca*gco a uNWPwy.o Ameriška mornarica po poslala spomladi v Ala.sko ek^pedieijo, ki bo tri leta preiskovala tamoSnje nepoznane kraje. Ekapedicijo bo vodil poročnik B. H. WvatJt (levi na sliki :. Pole«? njega je mehanik ii. E. Bursresten. «• ••»■- Bivša tovariša v - \ boju za prostost. Morilec Ross je prisegel, da je pomagal Klvana pri napadu na banko in pri umoru. — Sedaj obtoženi je vozil Rcssa in ostale na razdaljo sedmih milj od mesta u-mora. Veliki snežni vihar v New Yorku. Snežni vihar je povzročil dosti nesreč. — Dva plava z osmimi mežmi na krovu, sta se potopila. — Deset tisoč ljudi zaposlenih pri odvaža-nju snega. Snežni vihar, k ise je pričel v srctclo popoldne., je -.opral preko ce-le sworn e in eeaitralno-atlanti-škc obali. od soverno'iztoeiio Geor-•gije pa do Maine. Snežne za mot o jo spremljal mr- Mlada deklica Dva mlada moža. ki bi morala um t i v električnem stolu, sta zrla včeraj popoldne drupr na tiru-P'Sa v sod ji L dvorani v Mineoli. Ambrose Koss. ki je dobil že trr-krat odgodcM) je smrtne kazni, je pokazal 7. svojo roko na Stanleys Klvano. Klvana, ki je že tretjič pred sodiščem radi soudležbe pri nmoni ErneNta Whitma.na, tokom bančnega ropa v Bellmore, L. T., je prebledel. ! Mož proti možu je stal v dra- iZCinila 'l>oj.u za življenje. Če bo J 5 * j porota vrjela Rossu, bo slednji I najrbž ušel smrti v električnem Policija domneva, da je -"»tolii Če pa bo smatrala to priče-hčerka Henrv Klauber- vanje ^ fabr'kacij°- namen _ J« oslepariti pravico, se Klvana ja enostavno zbezala z;Tlajbrže ne bo veg vniil v smrtno dema in da ni s tem hišo. Shojen nikak zločin. Tekom dveh nr je Ross, kate-__ ; i"e?a označuje ves zločinski svet Policija na Slant m Island .1 jc|'scdaj' kot priznal včeraj še nadalje iskala sedem-i T? dek'ž p:'1 tcr tem James Cunniffa, T>n najst1<*no Jennie Mont-omcrv, ki °}Kl'olzil Klvano je izginila v ponedeljek iz slano. vo ZUan kot "Chink" Kie-. , - - .... 1 kart. lskujfjo proccdu*. nahajajo«* se za {'porabili .so tudi policijski-j hišo. na sodnika, poroto in za-n,.J govornika povsem hladnokrvno. IK3IIWOM « UHCK.9CD. N to let. j ]a svoj l,prr lz domače hiše. ker po- umakni I« nazaj. _ Premogarji in trgovci v AVyo-fgrešao iz njene sobe več njenih1 —Klvano. —je rekel Ross,— ve, če podpirajo stališča unijskih voditeljev proti ming dolini V Pearnsvivaniji <0 st*joblek in toaJetnih predmetov. Mo-|> najel njegov delodajalec. John razsodišču. Ob vorašaniu so se namrrr r^^K^la lv nežnem metežu napotili k ro- goče je tudi. je rekel kapitan,vda j Matter, gostilničar v l>)a ^licago in New Torkom. premogarjev bodo vprizorili v par dneh izdaiate- !Z^'ua +™nzno včeraj. Enega premo gar ja liibie.jo za zadevo, ki briga le ! > rešil neki x>oixvedovalni otlde-Kvezuo vlado, ne pa posameznih lek. t do onega rat. kapitan , frukajšn j am mestom znaša 1264 Kermit Roosevelt, v spremstvi dr. milj. "Wilkin <0na na šee ne priobčnje^i. Denar naj se Macoroii poAiijsti po Monej Order. Pri spremembi kraj« naročni-ktr, prosimo, ds s« nam tudi prejftnje bivališče nameni, da hitreje najdemo naslovnika. "0LA8 K A B O D A", 82 Cortlandt Street Nenr York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. _ 'DOBROTNIK ČLOVEŠTVA" ba na lok. Tla IkhIo izboma namazana. da podplati ne bodo preveč trpeli. Za telesno podporo sv ni treba nikomur bati — \xe*ihče ne bo biti žejen nt" lačen. Da vam bo krajši čas. bo "Slovan" rad ev olje zaipel par mičnih narodnih pevmi. Pa ne samo p?-"Slovan" ima tudi iloook3ymi. Začetek točno ob osmih zvečer. Postrežba 'bo izvrs* na in 1)0 vsega na raizpolago. Xa fancnnpši pro pram bo pozneje ob Poročevalec. javljen Kot takega bi radi predstavili svojim čitaieijcni go-jf>oda \Vil-l ama B. Warda. ki na je že itak d ob m /nau ]>o Iztočnem delu dežele. Dflavi i poznajo tega plemenitega delodajaik-a neunijskih lju ili, tega *ptOdvajale* učemcf v v ma-«ah ter plaeeva ca bornih moal. O p.t m' hovemo kljub temu pe«"-ati 10 oporo družabnega reda. storimo to b rauilega. ker -%e je i-:i\n< kar zop*»t prikazala v >ijajni luči člov<-tkoljubnost Warda. Ward je dal namreč pred par dnevi objaviti, da bo (lel dobičkov Ward Food I*roduets l ne. novega podjetja, katero namerava ustanoviti, posvečen dobrodelnim svrham. In sicer svrhain, ki naj bi koriside le dela\eeiu te wlikaii>ke korjxiraeije, kajti ouoke teh delavcev naj bi vzgojili v zdravi okolici, jih izobrazili na najboljši način ter jih opremili za boj /a obstanek. To je gotovo lep namen. Pri tem hočemo za trenutek opustiti Ugovor, da bi sta*'is i ii rajše vzeli v s\x>jo kiotno režijo vzgojo svojih otrok, če bi jim Wardova korporacija plačevala človeka vredne in primerne mezde. 1\« r Ward dobro ve, da ljudi najlažje pre-moto b tem, da igra vlogo prijaznega pomočn ka revnih in zatiranih, sc je poslu žil te uloge. da doseže ^vo j naunen. Vplivati hoče na javilo mnenje ravno sedaj, ko »e \ senatu razpravlja glede krušnega trusts. Znano je, da ima Ward /a -i-boj len oni »-na In o karijero. Še jn*ed Štirimi Jest i n. brl nič drugko korpdracijo, za katero se mu je dalo z neznane strani na ra*zpol»go izdaten kapital. Kmalu na to je odkupil šc nadalj-1LO vejo AVando\e družine ter ustanovil Continental Baking Corpo-lation. katero je spojil iut to s s\ojiimi projšnjimi podjetji v (ieneral Bailing Corporation. Kapital tega vtlikan^kepa podjetja .--e je dol<>-eilo aia tLsoc milijonov dolarjev. Svoj trust- je dal inko:-porirati t M&rylandu, ki ima na ^pekubmte najbolj -ugodne k^itporsieijske postave. Da krona svoje dosedanje tlelo, namerava u-tamovrti dva ti-sovmilijimsko ]X>djetjo, Ward Food Prodate t-, Corp »ration, ki ne 'bo nič drugega kot spojitev vseh večjih tvornic za izdolovanje krnim in kriLsniih kerporacij v Združenih državah. Za enkrat ni še mogoče natančno reči. kaj se ho zgodilo i/, tega Rna stvar pa jc gotova: ti tisoči milijonov no bodo predstavljali resnične Vi'edncsti. ten.več tudi precejšnje dele "vode". Prodnkte to korporacije se bo tudi rak'» velikih i-tro-.kov. zvezanih > t.'.ko upra vo, povsem dražje prodajalo kot pa bi bilo troba na temelju resničnih .stroškov. Z drugimi besedami rečeno, bo moralo vse prebivalstvo dežele plačevati tribut špekulantom in mariipulanToin Wardo vega "doforodelnega za\x>da". Zvezni senat so je pečal v ponedeljek z najnovejšimi načrt: "Wards. Gospoda Kuig in Norris \ta precej dobro prijela Warda ter krm&Utiraia povsem pravihio. da se šdižaino v Združenih državah farni "carizma v industriji". Ta dva senatorja sla ugotovila nekaj, kar ne prwlstavlya osamljene prikb/jii v tej dereij. temveč '..ar je <^>axiti kr»t razvojni pro cm v vm-Ji kapitaij-*i«-nih «l»*/'-!ah. kajti Ta "eariatn" ne pom^nja drugega kot txio fazo velekapitalističnefra razvoja. Ka*- s^ sp**^ujejo. Re^ jc. da ne odobravala niti King, niti Norri> le tedenee. Prav tako res je. Ia ne bra veta {»odpiranja teh tnonopolist.ičnih ten-done od Mira.ii najbogatejVga moža v administraciji Coolidga. N'jih la»lna krivtb« je. če zagovarjala nekaj, česar resnična narava jim je tu tuja. l e ne razumeta, da »i"ra v ča-sih kanemtriranja kapitala v mkab maloštevilnih, majih mož. rokodelec ali mali tvorni-čar LzgLiUi tet umakn iti veteindirstrijaleu. če ne vidita vnaprej po* -ka razvoja ter le lajata v luno. potem ni to krivda Warda Mcllona in jih lovaraiev. temveč- njih lastna. D Brooklyn, K. Y. Prw&pust 6e bliža svojemu koncu. Lie še par dni imamo časa za rame zafcs-re. vesel ire in mačka-rade. Da se ta stara navada ne ofpiwti, je členilo pe\*sko dm-fitrvo 4'Slovan" prirediti na pust-no soboto (13. februarja) veliko mafikarado v prowtorih Kočevske-Doma, 657 Pairwiew Ave., med Linden Street in Gates Ave., h%m Fare* Av*. pwrtaje. MatSknrada ae xa^ne točno db 8. Sclo Moste pri Ljubljani. Gospod urednik : Obljubrl sem vam jvo^la^i neka 'jubljanskih novic, a lier greir radi visokega .^nega le malokatP -ikrart v Ljubtjano. se znajdem v >m oziril nekako v porodnih bo Irč nah. vendar sem se pa v-een<-'.c toliko po "iblansko" naučil, dr včem me-to labko "lobka". l>ne 18. dee«'mbra p. 1. sem pri - • ,t vova l sla vno.-it n e ni n »k oneert u Union dvorani. Izvajala >e je Ljubljani prvič grandijotma ^-irn »lija "Vihar'', delo Čeha Vi oz-lava Xovaika. Izvajali n jr ►'isti opere, mo:/ki n mešani zbor i a.'belie Afati<*e in i>opolni orke ster Narodneg-a gledališča. Prorz vajanje te jako težke -k!aolj na službo naveza ni kot v nekdanjih avstrijskih ča-ih. Na sv. Štefana dan sva jo i>o egnilod-•orš«»k. Domžale so res lepa vas. srn-•ekel. a Riodel ine je takoj zavrli!: "Trg. prosimSeveda sem •• radi vvoje nevednosti takoj o n-ostil. Riedel an i je tudi povedal, da • šla domžal-ka godba, on je na-•ireč kape.'.nik. v Reograd, da bi /rala na dvom. a ko je prišla tja. — ni bilo -kralja doana. Odpeljali smo se potem v Goi- ije Jarše k mami newyorskih >i:nalov. Videli smo tudi očeta :iova'ielli-ja. kateri je vkljub vi '»ki ce Brat France Pimata mi je poka al dva lepa v ranča in krasno o-"»rem o. Poka za- mi je v l»l°vu tudi neko tolsto žival s preklanim: oarklj in «qrrčastim rilcem, katora ie samo v pečenem stanju dobra. Od Pimatovih sino orlpeljal' v Želodnik k prijatelju Lotersktr Bili .smo jako dobro sprejeti in ->o(roŠ4"eni ter se mnogo pomenil? ■> New Vorku in tamošnjih roja-'cih. Prijatelj Lnteršek =ie namerava v kratkem preseliti zopet k vam. kar «e mi v očigled temu. da 'ma prekrasno kmotijo in razgled na prelepe kamniške planine in ia diha č.i^to gorenj^i zrak. — ja ko čudno zdi. nam je le pre- hitro preminul, — ločil smo se na "Stari Po«t.i" ter si obljubili, da *e v kratkem zo^>et «midemo. Omeniti moram še. da sem bil »ri tej priliki tudi pri mamici go ^podične Frances Pavlic, ter ji izročil poadrave njene skrbne hčer ke in tudi Se nekaj koristnega zraven. Božični večer «em bil pri pol-nočnici v cerkvi Petra. Prostorna eerkev je t>ila nallačeno polna, bilo je tudi ■mnOgo takih, i-, ponkoneni, bo pelskjrbela lina god- ki sa nosili "njega" že v želod- cih. Priklatiil ubrani in zenačeni. Pri ja^ini ' Ratluj človek moj" bi mogoče moj prijateflj Ivan ugovarjal, da ni-o basi prvih osem taktov dosti izravito prednašali. SLI v t> >-t rov večer tseni preživel v obmejni trdnjavi Mariboru. Do desetih zvečer •sem bil v (Joetzovi dvorani. Imeli so svoj "peklenski večer" mariborski " fajerberkar-jiJ. Ta prireditev jc bila izredno dobro obiskana in spretno aranžirana. Oči-nstvo je bilo otem je >e! nomški zbor. Zdelo se mi je. Ia se je "da- llerrenvoiik " Nem-•i i spametoval :n ju- čel uvaževa-1 .da mora prilagoditi novim ••azmeram. Od Coetza. šli -mo k '*Črnemn orlui". Ob polnoči nam je bil ser-.*irau "free lunch", obstoječ i-z * vin j>'k e gl a v e s k Ulim h r e n om. krofov in -potice. Zraventega tudi toč punč. Pj-ikaizal se je tudi mlad limmkar ter delil iz svoje dinm; car-ke mrtLjiee vejice. Češ. tla te prinese srečo. Ker nni je zatn Vi-ak nekaj v roke stisnil, je na navil pri celi stvari dober "lmsi less", .Moja soproga in jaz sva tudi vzela 0110 vejico, — jmslodi-•a je bila. da sva bila midva ir .'si. kateri >o vejtee vzeli. jvr» rokah in obi*atzn črni. No pavaibilo tovarnarja Airscha smo se podali v -njegovo vilo vf oko med vingra li. — bilo na-; ji-estna.j .t — nu d nj mi dva pti !\0vnika — kjer >>ni:» zabavali lo |>ol še-te ure zjutraj. Ne vy.no mirjajte se in ne tikajtva .p "ubrala" z ženko na (iorenjsko n sicer v Kranj. Priš« -lši iz kolo-Ivora na sredo iiMvsta. sem tam zagledal, ker je bil sejm-ki dan več takih stvari. od katerih se govori, da so jih jnora n ■ia odhod. NOVICE IZ SLOVENIJE Smrtna kosa. V Mariboru. je auinia Pavla Hoegemvart. poslovodkinja >z Prama. V planini zmrznil. Kakor javljajo iz Solčave. y zmrznil v planini. tako-zvani Gniaj, «edemnao>tletni Rudolf Poličnik, ko je šj;l nastavljat kn- Drugo soboto, dne 18. februarja, Im> zopet velika reč v Brook-1 ynu. Pevsko društvo "Slovan" prinredi maškarado v Kočevskem Domu na Fairview Ave. (Natančen naslov je v dopisu). Peljite se ilc Forest Ave. postaje, potem pa numda^na desno. Za nazajgrede je nazadnje vseeno, če zavijete na nam pasti. Padel je po neki lede-1 desno ali na levo. Naravnat jih ni drča ter se precej poškodovat h,0 sto le malo. ker je vinska knn-Vsled izpmbe kr\-i in oslabelosti ni p,.-, Hočevarjih strahovito «lo- mo»odal na m- bra in ker naši ljudje iiunajo na-\ade zgodaj zjutraj na pi ustno ne varno mesto brez derez, zaupajoč. deljo aiaravnoat hoditi. Na progrr-svoji spretnosti v hoji {>o gorah.Jmu bo tudi ''pomarančni ples". Nesreča je tamkajšnje prebival- Kaj je to. ne vem. Ja,z ga ne bom Ktvo močno pretresla. pln-al. ker sem v teh ozirih bolj limona-tc sorte. Kot obetajo, bo Opekel se je. ! zabava izvrstna in se na da jo ve.- Te dni se je zglasil v gostilni i like udeležbe. To se za pustno so-" Primostičku" v Rožni dolni zna-:bolo -podobi, ni razgrajač Ivan Peternel ter na-i ^ ročil zase in za svojega druga, kij je bil z njim v družbi, pol litra j Cikaški " Proletaree" se jako vina. Videč, da gos^tiiničarka ni j zanima zji Slovensko Zavetišče, zaklenila j>redala. v katerem je j To je ume vaio. Ce je kdo potr^-imela spravljen denar, je šinila j bon Zavt rišča. ga je ' Prolelare«* * Petemelu takoj v glavo dobra mi-! Hudo je. če postane li>t z dvajse-scl. da se denarja na kak način! tirni leti star. nezmožen in hete-|K)laf5ti. Naročil je zatorej krčma- žen. Po dvajsetih letih ima krog riei sifon, po katerega je morala - -bo nekaj nad sedemsto ]»rista-ta v klet. Njeno odsotno-1 je po- 5cv. Zlodja. saj jih je felo Trost tem izrabil in pobral denar iz; nekaj več imel v ti«t:h čas'h. ko predala, ki svoji vmitvi v predal. Vsa prestrašena je pokli- Spomladi >e bo vršil vsoslovcn eala svoja sinova, ki sta Peterne. !;i prijela, a ko ravno je tajil kriv- ici shod v Ameriki. V ta namen b do jiovabili .škofa z -.t are »a kra-• Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1926 ima sledečo vsebino: Pesem Koledarski del. Poglavje o praznikih, letnih časi Jl in mrkih. Premogovna industrija v Ameriki. Detektivska zgodba. Svetovna mesta. Divji konji v Monfani. Inženirska čuda pretellosti. G um i j — novo zlato Avetovne flnanre. Strašna bolezen — rak. Doživi ja ji Yorku. lačnega v Xrw to. K sreči pa je eden sinov lc.mn- ja. Ljubljanski škof je siar in -ln-111 opjvz.il pred1 hišo na snesrti šeibcien možak ter je že marsikaj v«>že yti-e roke, prekopal sneor in ; hudega izkusil. Zakaj bi mu gri opisi miv h točk. Najlojwa ma^ika dobi cekin $5.00. Ka4era bo tako srečna. da bo dobila to svetinjo, ne bo nikdar pocafcita. kdaj je bila najlopsa. Nekaj novega je Uuži pomarančen ples. To bo nekaj posebnega •za one, ki še radi sladkajo. Ti-■4a, ld bo najbolj hitra, jih bo največ imela. A to ae nd -vce. Poleg pomaranč došbd ie posebno "nagrado". Da boste lažji v nogah in bolj lenar našel. Peternelu poslej ni •^Miacralo seveda nobene tajenje. • er je izpovedal resnico tudi nje-'Ov toariš. V ir- stilno je ]>rišel main nato se pokli<*ani stražnik, 'ojrar s»- je Peternel tako ustra-"il. da je konočno i sam prizna1 dejanje. Nevarni irzniovič jc bil -eveda takoj aretiran in spravljen v zapor. t»rcsl?va A. Danilove 50-letnice gledališkega delovanja. Sred i februarja t. 1. slavi Anfor-'ei-ar Danilo 50-letnieo. odkar leluje kot igralec pri slovenskem *rl"dalUču v Ljubljani. Prireditev proslave je prevtzelo Dramatično društvo, pokroviteljstvo pa Fi*a->ja dr. Tavčarjeva na čelu narodnega ženstva. Kcliko se izpije v Ptuju na lete vina in piva? Prijazno mesteee Ptuj v zelenem Pod ra v ju ni zadnje med onimi, lcjer so »zpije na loto največ vina in p'va. V letu 1024 se je namreč iztočilo in poiužilo 3096 hektolitrov vina in .Izpilo G131 buteljk leta lf)i>r, pa 2203 hI in samo 3110 »utoljk. Opaziti je v preteklem htai znatno nayad'ovanje v množinah kon^fum i ranega vina. Vzrok temu razveseljivemu pojavu je želim, kakor i-kati preo- Sklenem in vam tudi vsem prijateljem, r-eravno jem pomanjkanju denarja iako p<»znf>. -ročno n v.....lo X.ivn _"h !•:! >o najbolj podvrženi pijan- let^>! •'-♦•vanju, nadalje v tenkih ž^'- Zdravo! Vklanjam -e! Tako Ijenskih prilikah v obče in ne ma-'•ravjjo tukaj . lo tudi v naraščajoči varčnosti Vaš Joža. našega ljudstva. Ako pošiljate denar v domovino, bodisi v Dinarjih, Lirah ali Dolarjih; i — želite dobiti denar iz starega kraja; — hočete naložiti svoje prihranke varno po 4% obresti; — imate rešiti kako zadevo tu ali v domovini; — nameravate spomladi ali kasneje v domovino ; — rabite sploh kako pojasnilo v bančnih zadevah, se lahko obrnete s polnim zaupanjem na priznano domačo Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New Y6rk, N. Y. nili stara leta? Pri tej priliki bo najbrž izvwlel. kakršnega vrana' počenjajo ti-ti. ki so najbolj m-' dolžni v n ieqrovih očeh. -i r- I * V tej čuo-štenih in gorkih pod nos. Toda preds«*dnik naj se lepo potolaži.' Za bo»ro*vkrunca ga Smatrata eili-•iole G edina in Koverta. Mnenja teh dveh gospodov pa slovenska ameriška javnosl čisto nič ne vpo-steva. * Neki protestantski duhovnik', odločno pobija izjave in-kega znanstvenilca\ kateri zatrjuje, da je cenkev povzročila marsika+e: (t vojno in da je. posebno prejšnjo "jise za>e.>al;i dobiti prepirov in so-' vraštvn. Glede tejra. vprašanja naj pri-' le jo na čisto cerkveni in posvetni zgodovinarji. Kljub tenm je pa stališče doiič-Mega duhovnika čudno in za.go-'letno. Ali ni kot ort i ra 1. To je domoro-lno in domoljub-»o. Amerika Amer.kancem. Ani'*--ikancem nima nihče dnvgi pravi-prodajati žiranj** kot -tonro-•ontni ameriški butle!»ar. Prerokovanja za leto 192fi so irlasp jako »ugodno. V tem le*u ne bo noben petek padel na trinajsti dan v nieseon. Larwko ieto jih je padlo trojo. Tam za brezami. Šil> irske siikr. Abdel Krim. Dogodek na ladji. Angleški državnik Lord Cur-zon. Po deželi kroži ponarejen de-, nar in krojijo tudi vladni plakati. mi katerih je z debelimi črkami natisnjeno: Pa*zite na ^to-do-larske bankovce! Meni. hvala Bogu, ni to potreba. In tudi tebi najbrž ne. dragi prijatelj . . . Pred par dnevi je bil sveti Blaž. priprosnjik za jrrlo. Če bo ameriška prohibicija še nekaj časa trajala, bo moral ta svetnik rateširiti svoj delokrog ter najeti še par pomasaeev. Pleme in pol na Xorfolk otoku. Strup v kriminalist tki. Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih globovinah. Prodiranje t' polarno ozemlje. Amudsen o svojem polarnem poletu. Tljahndr B,anting. Kitajska. Sunjatsen. Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj. Načrt novega koledarja. Pavel Ilindenburg. Smrt Roberta La Folletta. Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina. Židovska univerza . Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin. Vplio podnebja na duševne bolezni. Raznoterosti. Smernice. KOLEDAR KRASI OBILO RAZXIH SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število. 'GLAS NARODA' 82 CORTLANDT STREET new York enr OLA* X A RODA. 5. FEB. 1926. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (C«rtt|« Lanjinn Information Itrvle«. — Juitdi* Buruu.) AMŽfel&KA ZGODOVINA V FEBRUARJU. Til k km 11. februarja, 1874. — Thomas tetam in njegovo zanemarjanje Alva Edison, slavni ktnajditelj in ju rebnih pravnih koraikor pri na-H^ktrieni »'amvmk. je bil rojen kupu zemljišč ga je vec kot eii- dn«* 11. februarja 1S47 v Mibrm kr.it -pravilo na nič. Ko je iz<*u-v dr/avi Ohio. Kot deček je bil bi! vse v Keiifueki-ju. s»* je pre-•u/na^iltN* časopisov, kasneje je N-«lil dalje proti zapadu v i>okra-jx>st;»1 t*d''»ri-afUt. Zanima! •»»» je jino. k/je bila teilaj španska lasT. /a ta «n<»j novi jxuklii*. da j;- -spanei xi> «ra imenovali za jiovelj-n postal /nan km najhitroj- nika O.sajre okraja in mu podarili .ši t.- ?rrat:i-.t Western Iiuon drii-' približno s.">0 akrov izborae zem Leta 1š*»9 j,, dobil mesto -n- lje '>4> severnem delu Mississippi p'nt»r«M^ientapri (»old and Stoelc reke. Ali izgubil je tudi to zem-Trtlegraph Co. Tu je na]*ra\i! raz- Ijišče. ker nc mu enostavno ni ne i/ mu-, ki jih je drn/.ha kuj>ila hotelo rti v \Tew Orleans, da bi od njeira z.i sj^lO.OOO. s to glavni-' uredil o v*e.ni sv«-tu rav- Ko je zapustil Kentucky, je osta-kot njen bis*tnik. !o ninojro njegovih dolgov nepo- isn< i.n '. ko slavna \ t»-j riclavniei j<» izvedel Edison veemo -iv« jih nk-»perinientov. — Njej; ve ./najdbo so prevee številne. da bi jih tu vse našteli. Za«ro-tovil vj j,. Vee ti-r»č patentov tukaj in v inozemstvu ; njegovim iznajdbam ima zahvaliti čez milijon L i 1 š v ^družen i h državah za svoj xttsktizfdc. N'nj Jili tu navedemo 1«-malo izmed* njih: izumil je mrm«» oqrtaf, izlioljial pisalni s-tro.j. iz-ti:i>! Tono4. podmorski torpedo itd Morda največja izmed njegovih iznajdb ;>a je eloktrien-i žarnica, nadalje njegov kineto-skop. itr katerega se je razvil mn-dorni kinematograf, ki ima za I>odlago Edison o ve patente. Xi ga imena r/aned »no:|ernih iz7iajdit«*-ljev. ki bi bilo bolj proslavljeno f»o v oij drznear« in simpiitičnega človoka tietm Daniel Boone. raz-v-.k t <*da n j i meji civilizacije, si al no i / postavljen i indijaMvim napa- ms. i me! je maVi izobrazbe, ali kiii' 11 i je primanjkovalo na knjižni n.'-.-no-t i. j«- na dom est o val z do-vrx. n i m znanjem lovstva, ki mu j<' '» l -t rast no udan, V starosti IS let -.C j*> ppcVIil s -vojim očetom v \oith Carol inn; na<*e!il jo na farmi in oženil. Ali življenje ei-v '.trije ni ugajalo velikem« loven iti «<11 prvi pri Tki je misel. L. 1701 se je pr družil ^kmiini razi*-kovalec\ in lovcev in prodrl z nj in do zapadnih p«krajrn. Od t<*d.i • je bilo vse njegovo življenje Wn bili on in njegov tovariši ujeti od Indijancev, ali rešil je »tvojo reto s tem, da s«* ji» začel navidezno podajat i z Indijanci. Povest o njegovem poh««gu s»* ve je po- je }>otrdil kongres njegovo btstninsko praA'ico do S5() a krov zemlje ob reki Mis-~f uri. Dokler je Bootu» živel. je bil velik love«« pred Iiognm in streljal je, d Jkfcer j«' niogid nosit i pn-k«>. I m rt je. obdan od sinov in njiho-v h naslednikov celo do pete j?e-neraeije. v 88 letu starosti. Vzlie svojim neštečtini Imrbam / Indijanci je bil lioone bistveno miroljuben človek, skromen, pošteji in zmeren. 12. februarja 1809. — Rojstni bin Abrahama Lineolna. (Njegov r •. ~ilii dan je postavni praznik in priobčimo ob tej priliki poseben čbmek). 14. februarja. — Valentin's Day. dan. ob katerem moški pošiljajo svojim ženskim prijateljem pozdravne dopi/■nice. takozvane " valent jiu»s". '|*;i ;i.iii«'rišk;i naAti'-• l.i. ki izvira, i/. Angleškega. *«cga nazaj v pradavne čaise. Ljudje so z« lavna j verjeli, da s«' tejra dm-, ob s v. Valentiniu. ptice začnejo pariti. Na predvečer sv. Valentina so zbirali mladi ljudje obeh s|x>Iov. napisali imena fantov m deklic na listike. ki so jih postavili ^ posodo, posebej za v-ak spol. in vsak je moral seči v jwisodo. da izvleče ime nasprotnega <»pola. Tako j<> \-sak mlcidenič dobil kako deklico za svojo ' Valentino\ in umral ji je '' skLŽiiiZii dobo e-nega leta. Neka -lična navada je obslojala tudi med starimi Rim-Ijaui. Današnje "valentine" so dopisnice, ki izražajo občudovanje ali ljubezen in dostikrat tudi nor-'•evanje. Pošiljajo se. dostikrat tuli brez podpisa, o-ebam drugega s{>oln. 14. februarja. — Pr\i telefon je bil patentiran dne 14. februarja 1876. Tega dne je Aleksander Graham Bell vložil prošnjo za patentiranje telefona. Istega dne je Elisha Ore tudi vložil prošnjo za patentiranje ulične iznajdbr. I Je! lova prošnja je bila vložena nekoliko ur poprej in patent je »il njemu izdan. 15. februarja 1898. — Tega dne je bila potopljena ameriška vojna ladja Maine, kateri dogodek je bil nopOKredtti v^rok za špansko-ameriško vojno. Izvirni vzrok pn je bila borba prebivalstva Kube za svobodo m neodvisnost, l^eta 189o je izbruhnila na Kubi vstaja proti španski nadvladi: v Združenih državah je ta borba Kubancev vabudHa veliko simpatijo. — I>ne l.">. februarja 1898 se je vojna ladja Maine, ki se je nahajala v Iflavanski luki, vsi rid ofes-ploizije podmorske mine -tekom petnajstih minut potopila; izmed častnikov in m«tiva jih je ob tej priliki 2^0 utonilo. Ta nezgoda je zelo razvnela ogorčenost Amerikaaieev pro-ti Španski. Dne 10. aprila tza lc4a. je korer«s .sprejel skupno resolucijo, v kt*eri je izjavil, da je narod na Kubi v ob od en in ne-od visen ter je pozval Špansko, naj se odstrani s Kube. Predsednik MeKinlev je poslal prepis resolucije ameriškemu poslaniku na Španskem, nakar je španska vlada napovedala Ameriki vojno. Po raznih spopadih je l>ila dne 10 decembra -sklenjena mirovna pogodba, na podlagi katere se je Španska odpovedala vsaki nadvladi nad Kubo in odstopila otok l'oru> Kieo Združenim državam, feaikor t tuli FiHpinske otoke, do-čim so Združene orgf War-hrngtona. (WaSli-injrtoiiov rojstni daai je narodni praznik in priobčimo ob tej priliki |»oseben članek). 22 februarja. — Tega dne je prišla vsa Florida |Kvtom nakupa v last Združenih držav. (X! svojega odkritja ieia 151;? je bila Florida zaporedno pod Spaiwko in Wliko liritani.jo. Leta lvSIO je bila za padiia Florida ant^ktirana k Zrlrliž«»nini diržavam. češ. napovedal Mehiki vojno. Po dveh odločilnih zmagah nad Mehikanci so Amc-rt kane i pod generalom Tavlor-jem porazili 20.000 ^lebikam-ev pri Rttena Vista. Ta zmaga je dejan-ko zaključila Vojno v >ever-nem Texas*! in omogočila anieri-šk»- zmage na jugn. iNIir je bi-! sklenjen v februarju leta 1848. 27. februarja 1807. — Rojstni dan ]>esnika Ilenrv Wa*K\voi-tb Longfcllo\v-a. Njega smatrajo za najodličnejsega in najpopulanicj-"ega ameriškega pesnika. Rodil se j«* v Porllandu. Maine. Po št indija h v Houdoin folh^ge -o mu |K>-nudili pivo stotico modernih jezikov na vseučilišču. Da se pripra vi za ta svoj poklic, je odšel leta 182fi v Evropo in je tu posvetil Tri 1 eta učenju evropskih jeaikov. Obiskal je Francijo. Italijo. Španijo in Nemčijo. Ob svojem po-vratku je izdal "Hyperion", po-etičen roman, ki odseva vpliv nemških romantiko v. Leta 1836 mu je bila ponudena stolica liti ratnre na Harvard irniverzi. Ob-skal je drugič Evroj>o "rn se po-mudil nekoliko mesecev na Nem škem in v skandinavskih dežela* Ob svojem tretjem obisku v Nem '"ijo je sklenil t<»sno prijateljstvo z nemškim pesnikom Freiligrath-om: iz te .zveze je vzklilomnogo Longfcllovih inspiracij. Leta 1853 je ost a vi l profesnro radi slabega zdravja, in leto kasneje je iztlal indijanski epos ' HiawathaL. 1861 je začel prevajati Danteja. Končal je to delo v petih zvezkih in njegov prevod se smatra za najboljšega v angleščini. Umrl je v marcu leta 1882. Najbolj znane njegove pewmi so "Psalm of Life*' (Psalm življenja). 4'The Skeleton in Armor" — (Okostje v oklepu). "The Wreck of the Hesperus'*. (Propast ladje Hesperus) in "The Village Blacksmith" f Vaški kovač). — Dasi je I.ron-gfellou* pri ameriškem narodu najbolj proslavljen kot pesnik, je njegova največja važnost za razvoj ameriškega slovstva kot pre-vajatelja in prenašalca srtarmkraj--ke kulture in romantike. Vzlic dejstvu, da ga pesniki kot Poe. Emerson in HaAvthome 'nadkrilju-jejo glede originalnocsti in umetniške finese. je bil njegov vpliv za razvoj ameriške literature večji kot ikoga drngoga. SK3I SO NOSKI KITE —i - -- Dokler bili Srbi pod turškim jarmom, je >ika.kala srbska decn do desetega. leta v sami srajci. — i»i4>;ka pa še dalje. Kajti Turk: so pobirali oii. kt» }<■ začel nositi lvlače. Na srlavi n > nosili Si-!»i rdečo kapo ali IV--. Okoli fesa v,, o vili pihano rut/). Srajca j * bi'a lane-na in je segal do kolen. Prepa-*a-li ao jo z volnenim rdečim pa^om. Tudi Hpoduje hlače bile lane-ne in niso bile tako šitsfke kakor prlevke in hrvaške "bi*egu»e**. — Niže oj kolen so nosili ilokolem-ee. srajco so oblekli telovnik iz i)elega volnenega ->ukna. ki je. i-niel poillogo iz kožnhivine. pavko njega pa »uknjo iz črnega ali rjavega sukna. ki je ^-gala do kolen. Za pas so vtaknili nož. pištolo iir rog /.a smodnik. Orižje je Srbu zelo drugo. Ko je j>o zmagi radikalne stranke po volitvah 1. 1888 kralj Milan izdai ukaz. ila ljudstvo odda orožje, je zavrelo j>o vsej Srbiji in v vzliodni Srbiji se je ljudstvo celo uprlo, nahnjska-no po Paiieu. Kadilec vtakne za pas pipo s t-obaikom. Včasih ji piščalka dela druščino. N:LŠa e\-ropska obleka v Srbiji sploh ni bila. poznana. Za prve vlade kneza Miloša (1815—1830) še v večini srbskih mest ni bilo krojača, ki bi znal šivati evropsko obleko. Razen duhovnikov in menihov mofilki niso nosili brade. Samo v ,W'i in oh smrti njijožjih sorodnikov pustijo Srbi še dandanes 40 dni rasti brado. Šele od druge vlade kneza MUiajla ! lsfiO— ziičela sHi.janvka mlaslitia štu-dirati na nemških vseučiliščih in ■io »prinesli od tam brade. Prej pa so smatrali brado za nekaj nepristojnega. Knez Miloš je hotel spoditi iz narodne skniipščinc M laden a ^lilovanoviča. ker j<* ]>riše! neobrit. Za najle|>šo krasoto moške glave -n smatrali v Snbiji bujne d fige Spletali so jiit v kite ti-r jili prepleli z rdečimi Trakovi. Mi^š-čani so jih navadno uialo pristrig-li in nosili riizfdetene hrbtu kakor sedaj stari srbski duhovniki. Z»* za ča-sa prvega ustanka — (1S04 d.r 1813 je uvidel Kara Jžorže. da ovirajo kite Srba pri bojevanju. V ročnem metežu so namreč laiiko Turki zagrabili Srba za kite. ki so mu visele po hrbtu in tako se ui mogel niti več ganiti. St bi pa ni-io imeli Turke za kaj prijet.;, ker so imeli obrito glavo. Lz tega raizloga je kuez Kara-Ižoi-že prepovedal moškim nositi dolge lase. Sele brezobzirni knez Miloš je mogel izvršiti ukaz. On pozove kmete na dogovor, pošlje tja kapetajia birici in li s z velikimi škarjami porezali kmetom kite. Mirni »bretauj.ski kmetje so se nekoč, pobunili. ker -%o zapazili na svojem domačem cerkvenem stolpu stensko uro z niha lom ter -o mislili, da so rza vedno prenehali stari dobri časi. Revolueijo-nami srl)S-ki kmetje pa so pordeli od .sramu, ko ».o nosili v rokah domov vsak svojo kito. debelo skoraj 'kakr konjski rep. Ko so njihove žene videle, kaj se je zgodilo, s-e je zadišalo po vaseh jokanje m vriščanje, kakor bi knga zahtevala v vsalki hiši vsaj eno človeško žrtev. RO.l AJKT, NAROČAJTE SB NA 4OLAf NARODA* NA.TVECTI err.nvrw^KT »mt; wnr r y.DRTT^nsnTT PISAVAH. Gledališki kralj. Slavni rež:šer in ravmitelj Max Re inehaa-dt votli se4.taj več gledališč — pred^em v Berlinu in na Dunaju. Avstrijsko naučnn ministrstvo mu je ponudilo deset sob v bivšem ee-arskeni dvoru, če bi =c nameraval stalno naseliti na Dunaju. Toda njegove obveznoott v Nemčiji mu ne dopušča.fo. da bf se stakio i>os^-etil srojemu dunajskemu gledališču. Če ste se naveličali navadnih NA vrvico nanizani biseri popolnoma nalikujejo "bisernici" ko pride oboje iz zJatarske trgovine. Toda s časom sc ponaredba obrabi, dočim dobi pristno blago s časom še večji sijaj. Lstotako jc s cigaretami. Navadna Seznanite se s cigareta bo najprej ugajala vašemu okusu, trajno bo pa ugajala vašemu okusu redka kakovost. Ko se vprvič dotakne re z ustnicami Helmar, se boste Helmurs takoj o-prijeli, in nadaljna družabnost bo zavedno zapečatila vaše prijateljstvo Kraljico izrednih cigaret NOVA GODBA. The New York Band Instrument Company. Hi East 14. Sr.. ima naprodaj te mesečne rekorde v vašem jeziku. Med njimi jili je nekaj narodnih melodij, ki so izborile v glasbenem in instrumentalnem otziru. Krasne pesmi v vašem jeziku, bodo vzbudile v va«? spomine na •staro domovino, V današnji številki lista je danes seznani slovenetskih rekordov, ki so naprodaj pri New York Band Instrument Company. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". PRVO SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO s parni kom "PARIS" 10. aprila 1926. DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom " PAR IS 22. maja 1926. Potnike !•<> spremljal naš uradnik prav do Ljubljane. Pazil bo ua prtljage in sbnlal posebna na to. da bodo vsi potniki udobno in brezskrbno potovali. Na razpolago imamo posebni oddelek za naše potnike, najbolj j* kabine v sredini pnrnika z 4. in 6. posteljami. Vozni list stane do Ljubljane $110.77 z vojnim davkom in železnico vred. za tja in nazaj pa samo $:M*j.OO in ?3.00 vojni ilavek. Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom. so bili zadovoljni 7. vožnjo, kabinami, bratu«, postrežbo, sploh z vsem tako. da so ta p«r-nik tudi drugim priponnaU. "kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. PRISTNI BOLGARSKI ZELIŠČNI CAJ Vzemite ga vrelega za odpravo prehladov in zaščito proti influenci, gripi in pljučnici. H. H. VON SCHLICK moi x Bolgarskim Čajem. Zapomnjte st. da Izdeljujom Tlotsrarskl Ž<-llš«"nl <"'aj za nad 25 let ter pa 0»»«» milijoni iiixrtihlj-ijo *a «vlimm-j4 v slučaju revm-itiima, zaprtja ter želodčnih, jetrnih in IHii'nib neredov. VpraAajte svojega, lekarnarja za. moj pristni Bolganilci <"*aj z mojim imenom na rde-"-I In rmeni Ska.Uji. T'ri|>oro6aJo jra. zdravniki in ku prodajajo lekarnarji vsepovsod ' 75o In $1.25. Opombi: Vciikte družine naj bi imele mojo veliko škatljo za 5 mesecev. Pufcljile mi SI 25 ln jaz jo vam bom takoj poslal. Xantovlte name: H. H. von Sclillck, Incident. 824 Locust St., Pittsburgh. r*a. Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! GLAS NARODA, 5. FEB. 1920. BELE ROZE ROMAN V DVEH DELIH. Za "Glas Naroda" priredil O. P. 16 (Nadaljevanja.) —r >tovedaf stric. — je mrmral Boris, ki je bilo slabe volje. — Trgovce s .starinami mi je prisegal pri vseh svetnikih, da je pahljača jATisUna in da mi to lahko dokaže na temelju pLsem madame Pompa-tlour in Loochcurja. Ta pUma mi je tudi pokazal. Izgledala so ko-lonalno starini«. -- In s čem utemeljujete svojo trditev, da je to ponaredba, knez? — je vprašal Spini. — Ali mogoče mislite kopija? Potem bi bila vsaka kopija ]>onaredba originala. — Pahljača ni nikaika kopija. — je odvrnil vprašani zelo določno. — Kot kopija bi marala biti predvsem Mkoro prav tako sta Ja kot original. Ta pahljača pa je kljub .svoji starinski zunanjosti komaj več stara kot eno leto. Splošen "ah" ^presenečenja se je izvil iz ust vseh. -- ln s čem utrnil jujete to svojo sodbo? — jc vprašal Spini nezaupljivo. Predwm s svilo. — sc jc glasil zelo mirni odgovor. — V IS. •;<»lei. n. iz katerega bi morala izvirati paliljača, če bi bila original .>li ko svilo drugače rkaJi kot pa dan«->>. To je mogoče na-1«|nčno ugotovrti le s priiuerjanjran kosa francoske s\"ile iz asem-jiaj svilo, — kaj je potem vaše mnenje? — je rekel Spini, ki je zmajeval z glavo. ln nato slikarija sama. Poznam sliko Loueheurja, ki je slu-: i a v tem slučaju kot predloga, — a to le mimogrede rečeno. Risba, barve ki tehnika. — vse to je na tej pahljači mojstrsko. BarVe same ~vo tako diskretne, da vzbujajo utls sto let stare slikarije. Barva kol taka pa je proveža za sto iu petdeset let. Prozorna akvarel-barva bi v tem slučaju boljše služila ter bi zmotila celo izveden-cm. — seveda brez ozira na svilo. — ikubrr starinoslovec ste. knez. — je odvrnil Spini, ki je zo-[•• t pričel ogledovati paliljačo. — Ne pomaga drugega kot udati se, eepra-v z lahnim dvomom . . . — Te imate lahko. Cavalierc. Jaz^sem !e dal izraza svojemu nuienjn. Tukaj s.' izplača natančnejša preiskan. — je rekel grof. — Zapustil je fcobo ter sc ktmalu vrnil s povečaluim steklom ter kosom -vile. To jc del i>oročne obhto, — je rekel knez Višjegrad ski, s pogledom na IrLs, koje oči so zablestele od veselja. — Mogoče Sigrid sc ni smejala. Za treuut»*k jc zasledovala s temnim obrazom ter čudnim, skoro sovražnim pogledom,-svojo sestro, nakar se je obrnila ter odšla v spodaj ležeče prostore ]>alače, ker je kuharica pripravljala pranzo. Ko je bila pahljača spravljena, je pohitela Iris v sabo svojega očeta. — No. kaj je, dete T — je vprašal prijazno. — Papa, lc pomisli, za tepo slikjo tvoje — tvoje uboge sestre se nahaja še druga, slika gospoda. — je zašepetala stri mastno ter potožila svojo roko ra ramo očeta. — Kako si iznašla to? — je vprašal grof Yrbski in Iris mu je sporočila, kako je prišlo Tedaj pa je povesil grof svojo glavo globoko na prsi (Dalje prihodnjič.) 0 dolžnosti starišev. Otrok je radoveden. Otrok jc vefdoželjcn. njej^ov razum se razvija, zato **tavi celo verigo vprašanj na očeta in mater. Ko vsrka pridobljeno znanje vase, premišljuje, a vedoželj-uost še ni potolaŽ4'iia. Taki razgovori so otroku potrebni, toda cesto so združena vprašanja s preveliko i-ado vednostjo. Ni prav, da <-0 otroci preradovodni, zhisti ako segajo vprašanja preko mere njihove razsodnosti. Ni ]>a tudi prav. tjla v takem slučaju otroka osorno zavrnemo. Odgovori naj slonijo vedno na resničnosti, da se otrok ne navaja k laži. Ko mu ne smemo iu ne moremo dati odgovora, za- da bo "tepen aH ozmerjan. Otrok vidi jasno in sodi logično v marsičem, ko se stariš-i tega lihi ne zavedajo. Iskreno zauj>anje do starišev prepreči to vrsto laži. za-hrbtnosti in nedovoljenih dejanj, a predvsem morajo stai-išd sami sebe nadzirati in uvaževati pregovor: — Govori in delaj, kakor mi sil«. — l>ruga vrsta laži sloni na pix>bujni fantaziji otrokovi. — Pravljice in pri]X>vedke so vedno izvor fantazije in crtrofc. ki živi v kraljestvu pravljic — saj nuu j'h mati pripoveduje ali bere — kaj rad opisuje reči in dogodke, ka ko sc razvijajo v njegovi domišljiji in ne kakor jili jc opazoval vprašanje pozneje enkrat razložimo. vrnimo ga s pripombo, da mu v realnosti. Te Laži so nedolžn« Otroka uavajamo k resnieoljub- nos-ti, ako ga opozorimo, mi j opi suje dogodke, kakor jih je v res Otrok je gizdav in domišljav, j niči opazoval. l)a pride mali v o , . , , : kom fantastični laži, naj se sama Kdo vtisne otroku tak pec-at?j .. .. ... . „ . 1 prepriča o resničnosti dogodka. — Mati, ki že dveletnega otroka ob- L», . , ~ , , - . . . Ce?to laze otrok iz egoizma. Boj lači v svilo, , r 1 da se mu izpolni zelja, se zateče k snega kaže občinstvu, da ga ob- ^ _ Hert)i-ne so red cuci-uje. V svoji naravi je otrok ka ,prikAzeii. ot,^k laže. da dini bi lahko prevzel častno mesto «s*trica. - 1-avrstno, stric! — je A"zkliknil Boris. — To mu je nudilo iz-vau e pribko, da dvori Sigrid na use protege. Knez st; je smehljal, ker je popolnoma dobro razumel navdušenj« svojega nečaka. Kljab umu pa je dvomil, če se ne Ivo Spini, ki je mrko zrl. slučajno sestal z majhno družbo ter sr ji pridružil. Grofu je bilo pomuleno spremstvo l;nc7.a oči vidno zelo ljubo in rad jc dal dovo-1 jen je za Mprehod v Giardhvo. kamor je hotel poemeje mogoče slediti. Tudi on ui pozval Spinija. naj se pridruži in je bil vsled tega r.n p-. <-cn» •• n. ko je oborila to Sigrid. Učinek tega je bil popolno ma nepričakovan, kajti njegovo temno, a veaidar bletlo lice se je ) ( i itc' no in iz njegovih ondno-svctlih oči je bušknil plamen tri-umfa. Prijel je Sigrid za roko ter jo poljubil nemo, a ni pri tem za-'/ii. -Jfčeti in razočaran obraz. Hit ro so dogovorili »rlede ure, odlmda "ter se nato poslovili. Ko zapustili gospodje salon, se jc hotel grof podati v svojo sol K), a pr i vratih *«e je še enkrat obrnil. — Sigrid, — je rekel resno. — neprijetno me je dimilo, da si pozvala linija k ecnga snubca v primerni razdalji? Sigrid j« molčala za treurutek. — Da. zelo neprevidna sem bila. — je odvrnila minno, a bolj razi.orjeno nadaljevala r — Misel, da bi moi*ala napraviti ta izpre-hod z Borisom, mi je bila neznoMia. — Kako x gospodom Krištoforovičem ? — je vprašal grof. — bo polep in tudi knez Višjegradski. — O. knez Višjegradski me sploh ne Meje, — je vzkliknila Si-' prec« j ostro ter vrgla pri tem (značilen pogled na sestro. _ To jc bil obupen korak. papa, katerega sem takoj obžalovala. Cavaliere bi bil prijetna družba, kajti duhovit je, poučen in xkrivmaste«. — če bi ne norel tako strašno za menoj, — je dostavila z vzdihom. Celo to p« lažje prenesem kot pa dvorjenje tega neznosnega Borisa, ki traja sedaj štiri m dvajset ur in je posledica dejstva, cla ga je Irk zavrnila. v Grof j« smehljaje zmajal z grlavo. ~ Otroka, kpo sorto snubačev imata, — je rekel ter za$mstil Sledil mu je veseli smeh grofice IrLs, ki se je ipodala v svojo io -o pole^ salona, da položi pailjaco v določeni predat priprost, a sta riši ga tirajo od te priprostodi do domišljavosti. — Pravi čut do lepega otopi že v o-troku. a zato išče nadomestila v ponarejeni lepota. Gizulavosfc v katerLskbodi^ obliki je so\~ražniea vzgoje. — Ako so otroci ponosni na naslove, na stan, na bogastvo starišev, na obleko, na odlikovanje v šoli ali na telesno spretnost itd. pokažejo le. da je "njih inteligenca zastrupljena iu nesprejemljiva za (lobro in plemenito. Predstavimo si deklico, ki si domišljuje. da je lepa. da je njena obleka elegantna. tako se ob takih mislih ud uši vsa njena duševnost k o i e-genj iz mokrega d račja, mesto da bi bil plamen njene duševnosti raven, krepak in čist. Gizdavast in domišljavost je najčešče posledica slabe vzgoje, zato ne hvali otroka zbog njegovih spretnosti. Če otrok lepo rise ali lepo poje. ga stariši hvalijo, etlo otrokovo gizdavost, prebrisanost. pri dečikih telesno moč. pri deklicah lepoto oči in las občudujejo nespametni stariši. Vsled take vzgoje postanejo otroci domišljavi in nizkotno misleči. Tudi obdarovanja pri raznih prilikah, zlasti pri telovadnih tekmah, ni tiuievrtno, ker se ud uši pravi smoter telesne telovadbe v stremljenju za prvenstvo. — Omeniti mo- ge reši kazni, da prijatelju poma ga iz zadrege. Otroške laži niso torej nevarne, a vnndar jih mora rao zatreti v kali. da ne pridejo otroku v navado. Odkriti značaji se ne zatekajo k laži. Foerster prav i: — Kdo r iz gov ar ja besede, ki ne dgovarjajo njegovemu znanju in ki n'so krite po dobri vesti, ta cepi svojo osebnost — zalo sc instvnikt po ohranitvi značaja brani izgovarjati neresnico. — Na-vajajmo otroka k prostodušnosti. Kdor mlkrito prizaiava svoje mišljenje. ne da bi se oziral na posledice — seveda, ne da bi hotel namenoma koga žaliti z resnico — pridobi na ugledu. Otroka, ki j prizna prostodušno slabo dejan-je. ne kaznuj nikdar tako strogo kot otroka, ki skuša zagovarjati svoje napake in se tako izogniti kaani. Otrok je krut. Neprijetne skrbi in težke misli vstajajo materi, ko vidi, kako trpinči njen sinček metuljčka, . ki ga je ujel, kako zaveže ptička za nožico. in se veseli ob pogledu na ubogo živalico. Krut je tak otrok, trdosrčen in se veseli celo takrat, ko žali mater ali prijatelja. Ta '.as*no.vt je pri w je na in dolžnost starišev je, tla jo iztrebijo že v PRISTNE VICTROLE p o $2 na roko na teden Ta zgornji zaduji modi l pristna Victrola itc. SO $55 REDNA CENA $110. PRIDITE ZGODAJ To lx> vaša zadnja prilika, da dobite pristik; Victrolo ]>o tej ceni. Vsak stroj jc garantiran. X>opolnoma nov ter vam bo dostavljen v originalnem zaboju. SEZNAM NOVIH VICTOR SLOVENSKIH REKORDOV Velikost 10 infiev, 75 centov. TS40»i i Vojaški nabor. Polka. Harmonika solo. Ivan 1'otoka1-. K'~>rnnrt »Poročnik valček. H.umor.i-ka solo. — Ivan 1'otokar. 7S40S t Morje Adrtjansko. i Anton Hajdrih.) T.imburicn rrkf*--t«-r s moškim kviirtetom TamburaAki zbor • JorK^van' Koi'Ill au vCuj Mrica. ourg: Veendain, Rott»?rdam; Berlin, Bremen 22. marca: De Gras.«e, Havre. 24. marca: Martha Washington, Trst. 24. marca: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 25. marca: Columbus, Bremen; Westphalia, Hamburg. 27. marca: Olympic, Cherbourg; Ohio, Cherbourg 31. marca: Berengarin, Cherbourg; Suffren, Havre; Arabic. Hamburg; llepubllc, Bremen. 10. aprila: Paris, I!at re. SKCPXI IZLET. 22. maja: I'arSs, Havre. SKUPNI IZLET. 22. junija I're>i. Wilson. T: st. SKUPNI IZLET. Pred nionakovskhii sodiščem sc r je pričel potres proti ALI VESTE — je pričel proces proti dvema bi v- i ,ia namerava obiskati ijubijan.k: km-žlma častnikoma, ki sta obložena J ^^ dr A,lton Bonaventura to epom . i tu,l ameri'.k<- Slovence? Ali veste, da m da sta maja, leta 1919 dala UStre- velike povodnji napravile tekom meseca januarja v, liko Skrilo v S^loveniji? Ali veste, da vs.'-bujejo J!ei-nar turfike «i-gart^ f-jsU lurSk; tobuk.? Xa\tidne ci-gareie vs. bujejo cenen mešan * tobak. Vsled tega se Holmars razlikuj.-ji» deduje in vzgoja jo Lahko podpira ali pobija. Ta trditev odgovarja resnici, a stariši ne pomislijo, da kaznujejo svojo lastno lažnjivost, ko otroka zasačijo na laži in se zfcog tega jezijo nad otrokom. Toda ni vedno ta vzrok, da je otrok lažnjiv. Stan-le Hal L razločuje več laži z ozirom na njih izvor. Pravi, da otrok laže i* strahu pred -kaznijo-. Boji (Konec prihodnjič.) ROJAKI, NAROČAJTE SE V A "GLAS NARODA", NAJVEČJI 8LOVEH8XI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. x , J PO SEDMIH LETIH PRED SODIŠČEM 110 -stanovanjsko .uporabo. Poklical je stavbenike v svrho priprave tozadevnih načrtov. Ko so pa otVprli vrata starodavnega gradu, v katerem že stoletja ni nihče prebival. jih je iznenadila velikanska množina ostudnih podgan iu miši. k .so .se zaredile tt'kom časa iii* k: so uničile vso notranjo premo pn->b-pja. >Sti-oški za popravljanje bi zniišali cclo premoženje, in zato je sklenil lastnik, da prepusti grad svoji usodi. .S tem 1k> grad popolnoma uničen j>o škodljiv; zalegi omenjenih živali. Ponesrečil se je in p«>kobah umrl v Audun Le Tiche na Francoskem, rudar •Josip Florjančič iz Graliovega oh Bači. illadega primorskega fanta sn pokopali ob številni udeležbi. iti dvanajst delavcev. Proces vzbuja v Monakovem velikansko zanimanje, zlasti, ker sta prišla o-oba morilca šele po sedmih letih v roke pravice. V revolucij škili dneh maja meseca 1919, jc en del et, katerim je poveljeval major von Luetzov, v neki vasi aretiral 15 delavcev, od katerih, je bilo 12 na avtomobilih prepeljanih v Monako vo, kjer so bili v kleti tamo-je pivovarne ustreljeni brez vsakega povoda na povelje poročnika Poelzinga in stražmojstra Prue-ferta. Poelzing pri zaslišanju odlično zanika vsako krivdo in jo skuša zxaJiti na Pruefeita. Ta je bil že večkrat predikfLznovan ra