Posamezna Številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. &BV. 75. V Utillui v petek, doe i aprila m Leto XLV1IL »SLOVENEC« velja И fum m TM Mral stari* ta t LfiMlui: «nbMiii)n| X" •• n l 19+- . .. i, »-Miol*»BoIt4fr- Ш Sobotna Udal«: шш fa ml« mo.....k m — ХУ- Tnsaratl: ..Boiiolpm astllvrtU (iJ м з1гока in 3 mm ylsoi« kil n|o pmlor) m Vrat . . . n« S 4 S« aradal razplail, poalaaa 1W.....po K 9'—. rrl veoj.m niročUu popast Ka|Baa)tl oglaa .9/8 m a & ta 1ака|а таак dan livsamti po-nadaljok In dan po praznlkn, »b J. ari i|Qlr»l. иг* drafailtvs i« v Kapilar)»ti allot »uv. 6дп. Rakaplsl м u тттЛаЦ; nafriaklrana plana м м •рга)«та|о. ОгИа. lalaL Mr. 50, цпп. itv. 221 Političen list za slovenski narod. Oprava j« v KoplUr|«vl ol.B. — Uačun pottaa hran. Ilnbljanske SI. 850 ia nara^alau In iL 340 га oglat« avatr. Ia ćeiia 24.797. oir. 24.511, boaa.-liaro. 7593 HHfl!soečani|l {prnlur. Od resnosti do smešnosti je samo en koraki Ta prislovica ne velja samo za tfle-dttkega igralca, ampak tudi za politika. Na to prislovico »e jc spomnil ves parlament, ko je dne 27. marca podal poslanec P«iič v imenu «Demokratske zajednice« najavečaniji protest proti odlaganju parlamentarnih tej čez velikonočne praznike. Protićeva vlada je v razmeroma kratkem času dovršila važne zakonske predloge, da )ib reši narodno predstavništvo. Na dnevnem redu je volilni zakon za dr-iavnozborakc volitve, zakon za davek na Točne dobičke, verzajska mir. pogodba, do-tekana je mirovna pogodba z Nemško Avstrijo itd. In vendar zbornica rriti enega teh zakonskih predlogov ni rešila; samo debata o vladni izjavi je trajala deset dni. Zakai? Ali zbornica lenari, noče delati? Nikakor nc! Demokratsko-socialistična mantžina obstruira parlament; poslužujoča *• «abega poslovnika zavira in ovira delo kt trati parlamentu čas z vsakdanjimi praznoti govori k zapisniku in poslovniku. V Sadnih strankah je to početje demokrat-•ko-sodaliatičr.e opozicije vzbudilo naj-beüe ogorčenje, ki mu je posl. Gostinčar (bi duška z medklicem: »izdajalci«. Vlada k> viadne skupine v zbornici hočejo čimprej izvesti volitve, dctnokratsko-sodaii-stttna opozicija z obstrukcijo to onemogočaj«. Opozicija se je začela dogovarjati z vlado, češ da hoče v odboru za volilni zala» sodelovati. Vlada pristane na to; opozicija dobi 6 mandatov, dr. Smodlakov klub 1 in vladne skupine 7. Ko so bili soglasno izvoljeni, niso ne deniokratje, ne socialist Korać niti dr. Čingrija iz dr. Smodlakove-fa kluba prihajali k sejam, tako da je bil tudi ta odbor nesklepčen. Parlament je bil sklepčen kljub vsej sofisteriji opozicije, da ni sklepčen, dokler tudi dr. Smodlakov klub na ljubo demokratom ni začel sabotirati parlamenta in tako samega sebe biti po zobeh. Z gnjevom v srcu so glodali na bo brezvestno igro z narodom in državo poslanci, ki se jim hoče resnega dela in ki also šli v Belgrad samo po dijete. Vsak Elovek, ki ima napol odprte oči, vidi, kakini bodočnosti gremo nasproti, samo parlamentarni obstrukcionisti so gluhi in slepi; pohlep po vladnem krmilu, za katero «o «« pokazali popolnoma nesposobni, jim je zmeial možgane. Njih edini cilj je strmoglaviti sedanjo vlado, čeravno so v parlamentu in izven parlamenta v manjšini, izven parlamenta celA v velikanski manjšini, kakor so pokazale že občinske volitve na Hrvatskem. Ko so se laži-demokratje in »social-patriotic« približno mesec dni brili norca s parlamentom in njegovim delom, Wo so prišle velikonočne počitnice, nastopi v njihovem imenu posl. Pečič z »najsvečani-jim protestom zoper odlaganje parlamentarnih sej« čez velikonočne praznike. Kakšen učinek jc napravila v zbornici ta izjava, ni težko uganiti; V prvem hipu bučen smeh, potem pa opravičeno ogorčenje. Čudovito mirno in nepristransko je na Peč^čevo izjavo odgovoril v imenu vlade minister notranjih zadev Marka T r i f -kovič, ki je izvajal sledeče: Narodna skupščina je za velikonočne praznike vsakokrat prekinila z delom. Zdaj prihajajo katoliški in pravoslavni prazniki in po dosedanji praksi se prekine parlamentarno delo in se bo nastavilo po praznikih 19. aprila.G. Pečič, ki vlaga protest radi prekinjenega delovanja, je dokazal, da se njegova skupina nc udeležuje parlamentarnega delovanja. Ko je bila parlamentarna zajcdnica v opoziciji, jc zahtevala, da vlada dela s parlamentom. Zahtevala je, da volivni zakon reši narodno predstavništvo, da se v najkrajšem ćasu na podlagi tega zakona na edino pravilen način izvrše volitve in da se iz sedanjega začasnega parlamentarnega stanja preide v redno državno življenje. Mi smo se pro-tivili oktroiranju volilnega zakona, ker bi se tako iz enega začasnega stanja prešlo v drugo, ki bi bilo mnogo težje in neznos-nejše od sedanjega. Zahtevali smo, da se državni dohodki nc smejo trošiti brez parlamentarnega nadzorstva in da se državna posojila ne smejo najemati brez parlamentarnega odo-brenja. Nismo odnehali od zahteve, da se narodno predstavništvo obvesti o zunanjem položaju, ker more nova vlada le tedaj uspešno voditi zunanjo politiko, ako ima popoino oporo parlamenta. To smo mi zahtevali, ko smo bili v opoziciji. Ko smo bili mi v opoziciji, ne samo da nismo onemogočili vladi delovanja, ampak smo se dela udeleževali in z blizu 40 glasovi — to poudarjam — pomagali stvoriti kvo-rum. Ako pri poznejših glasovanjih in kljub našemu sodelovanju ni bilo kvoru-ma, ni naša krivda, marveč vladnih pristašev, ki v znatnem številu niso prisostvovali sejam. (Glasovi: Trgovali so.) Ko je bil nato parlament odgoden, smo s pismeno obrazloženo izjavo zahtevali od vladnega predsednika in od predsednika narodnega predstavništva, da parlament nadaljuje svoje delovanje. Tako smo se mi držali v opoziciji. Ko smo prišli na vlado, je bil naš prvi posel, da skličemo parlament. Parlamentu smo takoj predložili izgotovljen, cel volilni zakon, a ne samo polovice, kakor se je prej zgodilo. Parlamentu smo takoj pred- LISTEK. Jezersko. Piše Dr. Rudolf pl. Andreika. (Nadaljevanje.)* Blagodejen je bil vpliv bratov Cehov sa Jezerskem v nacijonalnem in gospodarskem oziru. To se sedaj posebno pozna. ko jih vsled vojnih in prevratnih razmer že več let ni bilo. Največjo zaslugo za ojačenjc narodne misli na Jezerskem ima češka podružnicaa slov. plan. društva, ki je po vzornem načrtu probudila najprvo med domačim prebivalstvom smisel za veliki pomen turistike v gospodarskem oziru in ki si je vzlic nasprotovanju tedanjih vsegamogočnih mogotcev v Celovcu s tihim in vztrajnim delom osvojila ves krog planinskih vršacev in njih pod-lolnikov, ki obkrožajo jezersko kotlino. Zaznamovala je vsa pota, dobila stik s savinjsko in kamniško podružnico slov. plan. društva, zvezala Jezersko na eni strani z ostalo Koroško preko Jezerskega in Bele, ■ Štajersko preko Pavličevega seidla s Solčavo in preko Savinjskega sedla z Logarsko dolino. Višek in trajni spominek svoje delavnosti pa si je postavila s tem, d« j« zgradila na severni strani Grintavca * Glej »Slovenec« z dne 21. februarja ■ IW štev. 42. I slavnoznano Češko Chato, ki je postala mahoma središče turislovskega življenja na Jezerskem. Do te koče vodite dve poti, kj se cepita pol ure nad Makekovem domom. Prva. spočetka položnejša. krene proti pastirskim kočam, a se vzdiguje pozneje tembolj strmo proti koči. Druga vodi enakomerno navzgor mimo strmih prepadov in nudi turistom najlepše užitke. To pot je zgradila podružnica na novo. Žali-bog, da jo ni mogla med vojno popravljati in da je vsled tega tako razrušena, da se sedaj le najdrznejši turisti in še ti z življenjsko nevarnostjo upajo po tej poti naprej. Treba bo mnogo dela, da se ta pot spravi v prejšnje vzorno stanje. Upamo, da se naši bratje Čehi. na čelu jim profesor Chodounaky, dr. Franta, dr. Prah en-sky in znani ljubitelj naših Alp dr. Dvor-sky, vzlic temu, da iih sedaj osvaja novo pridobljeni planinrki svet. visoke Tatrc, vendarle že letos spomnijo nekdaj tako omiljenega Jezerskega in nas Slovence razveselijo s svoüm posetom in vzornim delom. Češka Chata je posebnost naših planin. V ntej je združen slog slovenskih nlaninskih koč na najsrečnejši način s češko domačo umetnostjo, Vra notranja oprema; omare, mize. stoli, peč, omarice, vrčj itd so v čcško-slovnškem slogu, koča sama pa v slovenskem. Žolibog je bila koča med vojno, kakor skoro vse slovenske koče, oropana, vendar so se vsled pazljivosti gorskega vodrika in zaupnika češke podružnice gospoda Krča na Jezerskem ložili dvanajsline, da jih odobri, one, ki jih mislimo mi porabiti, in one, ki jih jc porabila prejšnja vlada. Takoj smo predložili prve linančne ukrepe, ki so neobhodno fiotrcbni, da sc kolikortoliko začne ozdrav-jati stanje financ. In kakor sami znate, smo sklicali skupščinsko konferenco, na kateri je bilo pojasnjeno stanje našega narodnega vprašanja. Kako se je ves ta čas držala gospoda z druge strani? Nočem o tem govorili, ker je znana stvar; la sc osvetljuje najbolje v objavljenih dopisih med parlamentarno zajcdnico in predsednikom narodnega predstavništva ter predsednikom bivše vlade; osvetljuje sc z ostavko g. Ljube Davidovića, jasno se vidi in osvetljuje iz zborničnih zapisnikov kakor iz nedefova-nja finančga odbora in odbora za volivni zakon, G. Pečič je v svoji izjavi naglasi!, da oni nočejo prihajati v parlament, dokler je na upravi zemlje vlada g. Stojana Pro-tiča. G. Pečič mi bo dovolil po vsem tem, da se vlade ne premagajo z izjavami, ampak se borijo z glasovanjem v parlamentu. To ne nasprotuje onemu meslu v vladni izjavi, ki pravi, da sedanja vlada želi koncentracije. Nc samo da želi, ampak sedanja vlada hoče vse storiti, kar zavisi od nje, da se sestavi koncentracijska vlada, razume se, ako bodo tudi z druge strani šli dovolj naproti, da se taka vlada more sestaviti v interesu narodnega vprašanja in državnih interesov sploh. To izredno lojalno izjavo vlado po vsem tem, kar je opozicija počenjala v zbornici, je zbornica odobravala. Iz te izjave se vidi, koliko samozata-jevanja je treba sedanji vladi in vladnim strankam samo iz ozira na državo; stranke, ki so se same proglasile za sol Jugoslavije in steber države, pa državo vodijo v propast, bi te obzirnosti pač ne zaslužile. Resni ljudje gredo tudi preko takih komedijantskih izjav, kakor je bil >»naj-svečaniji prolest«, kajpak samo — do volitev! Pri volitvah se bo ta obzirnost nehala in s političnega površja morajo izginiti tisti, ki nočejo graditi, marveč samo podirajo! Stagodlil is Danski. V najmanjši treh skandinavskih držav je prišlo med vlado in kraljem do resnega spora, ki utegne prevreči kraljev prestol. Dolgoletni želji danskega naroda, da se šlezvig-holštajnska pokrajina, ki jo je odtrgala 1864 Pruska od Danske, zopet priključi Danski, je mir. konferenca ugodila. Vršilo naj bi se glasovanje v dveh pasovih, ki bi odločilo, ali naj ostane dežela še Nemčiji ali ne. V severnem pasu je bilo glasovanje že pred tedni dovršeno in se je pretežna večina prebivalstva (črez 70%) izrekla za Dansko. V južnem pasu pa je nemška večina; glasovanje še ni končano, po doscdnnjih rezultatih pa je soditi, da bo ta del Šlezviga ohranila Nemčija. To vzbuja med danskimi nacionalističnimi krogi hudo kri in kralj je to izrabil in pozval vlado na odgovor. Ker se z vlado v njenem zunanjepolitičnem postopanju ne strinja, ji je dal nalog, da demisijonira. Državni minister Zahle in ž njim cela vlada noče odstophi, ker smatra, da je kralj » to zahtevo prekršil ustavo. Socialna demokracija je mobilizirala delavske množice v Kodanju, jih postavila na ulice in grozi, da bo kralj odstavljen in da sc proglasi republika. Kodanj jc postal vojaško taborišče. Kralj Kristijan X. je storil ta korak v času, ko je bil parlament na počitnicah in to ga še bolj obtožuje v očeh javnosti in d.-: je radikalnim strankam astro orožje v roke. Pri nas si preradi predstavljamo pod Dansko bujno zelenico, po kateri se pasejo krave najboljše pasme in cveto ljudske visoke šole za poljedelce. Položai bo bolje umeven, če se spomnimo, da ie 2б% Dancev zaposlenih v industriji in da jc trgovina z inozemstvom zelo razvita. Te plasti ljudstva so vedno pripravljene, iti v boj za ljudske pravice. Sicer so na ustavni nazori prodrli že globoko v visokoizobraie-no kmelako liudslvo, saj ima Danska demokratično ustavo že čez 70 let. Zato ni verjetno, da bi mogel kralj s svojimi zahtevami prodreti. Moral se bo umakniti in mogoče je, da bo parlament govoril hese-do, ki bt kralja utegnila veljati prestol. Tätetapstoa Ir ^fe^o&e Dne 18, marca t. 1. ie bila na Jelovcl tolpa tihotapcev, oborožena z nabitimi Manliherjcvimi puškami, od orožniške patrulje ustavljena, ki je enega izmed njih aretirala, drugi pa so ušli. Tihotapci so bili sami domači fantje. V noči od 24. na 25. marca t. 1. ob 2. uri zjutraj je zalotila orožniška patrulja večjo tihotapsko tolpo v hiši blizu Blega-ša, ko jc hotela prepeljati enega konja čez demarkacijsko črto. Na povelje stoj« je skočil tihotapec, ki jc držal konia, proti orožniku in ga dcjansjKasi-no« in pa v prostranem Makekovem do. mu. približno 20 minul nad Jezerskem, kjer je vladal vzorni slovenski gospodar Jurij Šenk, po domače tudi »Makek«. V romantični kotlini, kj vodi turista naravnost pod nebotično vznožje mogočne Koč-nc, stoji na levem bregu obširen Makckov dom. Enonadstropna slavba z majhnim zvonikom, krita po koroškem slogu z deščicami, vsenaokrog obdana od gospodarskih poslopij, napravlja utis kake grajšči-ne. Ta utis se poglobi, ako izveš, da je skoraj ves svet, ki sega od doline navzgor proti Kočni last slovenskega gospodarja. Mogočni, samostojni, od nobenega odvisni. so pač morali biti v prednjih časih naši ljudje, ako so hoteli uspešno kljubovati pangermanskim valovom, ki so vedno drz-neje pljunkali ob njhiovc trdne domove. Kdor je, kaor jaz osebno poznal vrlega in kreincnitega Jurija S c n k a , ta prototip vernega, poSlencga in odločnega Slovenca, temu se nc bode zdelo čudno, da so se naši bratje Čehi v njegovem domu počutili posebno domače. Ves Makckov dom diha nebeški mir, nikjer na Jezerskem se nc vidi Kočna tako mogočna in krasna kakor od tu. če gledaš iz okni» Makekovcga Doma proti niej, opaziš sredi skale «liven slap, ki se, prišcdši v ravnico, izgubi med prodom. Ta mogočni prod, v strugi hudo- urnika. širok kakih 100 m ti pa kaže. kako divja je lahko razkačena sila gorskih elementov. Viharji so tu včasih strašni. Plazovi, viharji, nepoznana in nepreračun-Ijiva moč vode ti klonejo, če se zbudi njih speča sila. srce in dušo v ponižnem priznanju človeške šibkosti napram demonskim silam prirodc. In vendar se smehlja, obdan od teh sil ta planinski svet, ob svitu gorkega poletnega solnca. prežet od cvetočih grmov belih planinskih anemon in temnomodrega encijana. rudečega sie-ča, nižje doli pa valovi rženo klasje, šumi ob hladnem gorskem vetru meccsnov in ielov gozd in inbori majhen potoček, izvirajoč tik nad Makckoviin mlinom. Ves čar te prirodc so občutili naši bratje Čehi, ko so z neutrudljivim zanimanjem pisali v svojih listih leto za letom o prelepem Jezerskem. Na Makekovem domu se s hvaležno skrbnostjo hranijo ti spisi. Ves Makckov dom je v niih popisan; kako vabi opo'dne in na večer zvon v majhnem stol-prčku k obedu in k večerji, kako verno in ubrano moli družina, kako prepevajo pastirji na planinah, da še celo zvesti varuh hiše, beli psiček Volčič ni pozabljen. V posebni spominski knjigi, ki so jo podarili Čehi Makckovcnui domu, pa ie s posebno ljubeznijo narisana domača kašča do zadnje rezbarije na moslovžu in v podstrešju. Ta spominska knjiga ic tako zanimiva, da jo vsakemu priporočani, kdor se oglasi na gostcd'u'oncm Makekovem domu. Izmed čeških ti os tov. ki so radi zahajali tu- ka se je končala s porazom tihotapcev, ki to zbežali in pustili mrtvega Jurija Tav-čer-ja, sina posestnika iz Žetin, na licu mesta. Vsi taki žalostni dogodljaji, posebno ta tragedija, ki se odigravajo ob meji, so poslcdice pohlepnosti zapeljive valute. Zadnji čas je, da se temu zlu napravi konec, pa makar z najskrajnejšimi sredstvi. Po vseh teh pojavih se bližamo času. ko bode samo denar in surova sila igrala glavno vlogo, medtem ko bo morala, pa-trijotizem in nacionalizem stopil čisto v ozadje. Vprašajmo se pa sedai kaj bo takrat, ko radi pomanjkanja blaga nc bo mogoče ničesar več kupiti, torej tudi z nobenim blagom ne bo mogoče tihotapiti, medtem ko tihotapstvo progresivno narašča Potem bo prišel čas, ko ne roHivjanc in delamržne tolpe več razločevala. lri > moje in kaj je tvoje, ter kradle ir. z uk-a-denim blagom tihotapile, do rbriSejo Ис dove tatvin in ropov. Tihotapci bodo postali tatinske in roparske tolpe, ki nas bodo privedle v čas roparskih vitezov in pomorskih roparjev prednjega veka. Če pomislimo, da se ukvarjajo « dobičkonosnim tihotapstvom skoraj јл! '';!; no prebivalci obmejnih krajev, Ui todo todi svojo mlajšo generacijo moralično popolnoma pokvarili in jo odvrnili od dela, si maramo staviti vpraanjc, kdo naj bo okraden in oropan? V prvi vrsti le prebivalci obmejnih krajev in posebno kmet sam. Še je čas, da vse pristojne oblasti ko-oeČno privedejo prebivalce obmejnih krajev do pameti, če ne, bo kesanje prepozno. Koncčao naj se še pripomni, da se že mladina in otroci ukvarjajo s tihotapstvom, katerim je že s tem podana prva lekcija v vzgoji za tatvine in vagabund-stvo, za poznejše sleparije in roparske omore. Jugoslovanska matica. Pripravljalni odbor Matice je razposlal po celi Sloveniji že več sto nabiralnih pol, tako posameznikom, ki so se prostovoljno priglasili, kakor tudi drugim osebam. Večje število teh pol je razposlal tudi okrajnim organizacijam Narodnega sveta za neosvobojeno domovino. Da bo delo čim uspešnejše, poživljamo vse one, kate rim so se pole vposlalc. da stopijo v stik z obstoječimi organizacijami, z občinskimi zastopi, z učiteljstvom, uradi itd., ter da na primeren način obveste občinstvo, kdo člane vpisuje in kje sc je priglasiti. Vsa društva, izobraževalna, telovadna in druga naprošamo, da nemudoma prevzamejo nalogo nabiranja članov ter sporoče, koliko nabiralnih pol žele, in ime na oseb, katerim je to polo razposlati Agitacija za Matico naj sc vrši ob vsaki priliki, pri društvenih prireditvah, pri sestankih in zborovanjih, kakor tudi od hiše do hiše, od osebe do osebe. Ker jc Jugoslovanska Matica strogo nestrankarska in vsenarodna, naj organizacijo in zastopniki vseh raznih struj v narodu v plemenili tekmi dokažejo, da ne izbriše niti najhujši domači spor v srcih smisel za skupno ideale in da jc vsem enako na srcu usoda bratov v tujini. VLjubljani nabiranje članov zelo napreduje; da se še bolj pospeši, poživljamo vse osebe in društva, katera žele sodelovati pri nabiranju članov, da se zglase v uradu pripravljalnega odbora, kjer se jim izroče nabiralne pole ali pa da javijo pismeno svoje naslove. Podružnice Jugoslovanske Matice so se ustanovile doslej v Kočevju, Mariboru, Ptuju, Velikovcu, Murski Soboti, Dol. Lendavi, Gornji Radgoni. Pripravlja se ustanovitev tudi v celi vrsti krajev, kakor v Novem mestu, Kamniku, Kraüju, Borovnici, Železni kapli, Pliberku. Šoštanju, Celju, Metliki. Krškem, Vrhniki, Rib-niči, Radovljici itd. Povsod sc priglaša narod trumoma organizaciji ter prispeva z veliko požrtvovalnostjo. V Ljubljani s« ustanovi glavna podružnica Matlcc za Slovenijo takoj po Veliki noči. Član Jugoslovanske Matice postane vsak Jugoslovan. Nabirajte povsod člane za Matico, naj nc bo sestanka, ne prireditve, naj ne bo javnega lokala, naj ne bo društva, kjer se ne nabirajo člani, kjer se ne agitira za Matico, kjer sc ne zbirajo darovi za naše brate v tujini Vso pošto je naslavljati na naslov: Pripravljalni odbor Jugoslovanske Matice, Pražakova ulioa št. 3/1. Pripravljalni odbor Jugoslovanska Matice Ljubljana. Rušila. LDU. Moskva, 1. aprila. (DKU Brezžično.) Po poročilih s kavkaške fronte raz. orožujejo na gruzinski meji Denjiki- nove armade, ki prestopajo na gruzineko ozemlje. Poljska, LDU Lyon, 1. aprila. (Brezžično.) -r-Predsednik poljske republike Pilsudski je sprejel v avdijcnci novega francoskega poslanika Panafina, ki mu je izročil svoje porverilnice. Pri tej priliki sta izmenjala prisrčne nagcvorc. LDU. Dunaj, 1. aprila. (ČTU) №•- mirovnih podajanjih Poliske in Rueijc bodo zastopali Rusijo Čičerin, Radck, dr. Mar-chalewski in Trockii. Francija. LDU Madrid, 1. aprila. (Brezžično) Listi pišejo o novem francoskem veleposlaniku v Madridu, de St. Aulairetu. da ima novi zastopnik Francije nalogo, s špansko vlado pojasniti vsa vprašanja, ki se tičejo Maroka. Anglija. LDU London, 1 .aprila. Pun. KU — BrcrHčno) Odbor za proučavanje zahtev pristaniških delavcev je pod predsedstvom lorda Shawsa privolil nastopno: Najmanjša dnevna mezda 16 šilingov, 44 delovuih ur na teden. Dovolijo se 4 nadure v tednu, ki se morajo plačati s f50% mezde. Pristaniški delavci se morajo združiti v strokovno organizacijo. Samouprava Irske. LDU London, L aprila. (Dun. KU —■ Brezžično.) Poslanska zbornica je včeraj pri druR^m branju sprejela zakon o samoupravi Irske s 348 glasovi proti 94 glasovom. sem, naj imenujem samo pisateljico Marijo Gebauerovo, ki je postala prijateljica celi rodbini ter ji ostala tudi v najhujših vojn ill časih. Bivanje v tem domu in na Jezerskem io je navdušilo, da ie napisala leta 1918 v češkem jeziku roman »Rod Jurija Klemenčiča«, do sedaj edini slovenski roman, ki se bavi z opisom pokrajinskih krasot in ljudstva na Koroškem.* V Juriju Klemenčiču spoznaš vsaj v nekaterih potezah pokojnega go-epodaria Makekovega doma, druge osebe je težje spoznati, ker jih je pisateljica, po-sduživši se pesniSke fantazije, precej po evoje premenila. V Piji Mariji Sajevičevi pa bode poznavalec kraja nedvomno spoznal nedavno umrlo gospodarico Ankove-ga doma. Roman ve izšel deloma v slovenskem prevodu v predlanskem Ljubljanskem Zvonu. Iz njega spozna bralec mnogo vrlin pisatelilce: nežne* in čustveno popisovanje gorske narave in pa objektivno in trezno slikanje liudskih navad, običajev in ljudskega življenja. Ta roman Slovenci vsi premalo poznamo. želel bi. da se nahaja v knjižnici vsakega slovenskega inteligenta. Amerika. LDU. Dunaj. 1. aprila. (ČTU) Kakor poroča -Neue Freie Presse«, dementirajo iz New Ycrka, da hoče Wilson tretjič kandidirati za predsednika. je bilo mogoče, toda tet svoje moči da ni mogla, ker če se hoče odpraviti brezposelnost, je treba začeti z javnimi deli, aar pa ni mogoče, ker ni ne eirovin, ne železa, ne lesa, ne premoga; vse to je treba uvažati iz inozemstva, kjer pa je italijanska lira slabo plačilno sredstvo, dejstvo, ki se nc more izboljšati, ker v tem slučaju bi bilo treba izvažati, a država nc proizvaja dovolj niti za svoje potrebe. Zato bo vedno in vedno ponavljal: »Več proizvajati, manj troiitil«, ker zastonj je vse: gre za obstoj Italije; treba je takoj poskrbeti za volno, za bombaževino, za premog, železo, kruh; treba je omejiti vse stroške, čc se noče, da pride že v par mesecih polom. Treba bo, žal, zvišati cene in znižati odmerke kruha danes, da se zagotovi kruh za jutri. Govornik je izpregovoril nato nekoliko genliivth besed na realov socialistov, roteč jih, naj pomagajo tudi oni v teh težkih razmerah. ker na dan, ko bo ljudstvo zahtevalo kruh, jim ga tudi oni nc bodo mogli odreči; čc pa se nc omeji poraba, ne morejo zajamčiti narodu življenja. Zaključil je svoj govor, povdarjajoč, da ne govori kot zastopnik vlade, ker mu je vse eno, ali glasujejo za ali proti; roti samo sovražnike in prijatelje, naj pomagajo v teh hudih časih. — Socialist Malatesta je nato predložil resolucijo, s katero zahteva, naj sc cenzura popolnoma odpravi. Socialist protestira proti zvfšanju cene kruhu, ki naj ga plačajo v vojni obogateli in kapitalisti. LDU London, 1. aprila. (Dun. KU —. Brezžično) Iz Rima poročajo, da je v okolici Turfoa izprlih nad 10.000 kovinskih dclavcev. Avstrijska republika. LDU Dunaj, 31. marca. Vlada avstrijske republike je razpisala štiriprocentno, davka prosto posojilo na srečke. Po pogojih za nakup teh srečk se vplača polovica kupnine z zakladnimi listinami 4, do 8. nekdanjega avstrijskega vojnega posojila ali pa z listinami prvega In drugega vojnega posojila samega. Kupci, ki nimajo listin vojnega posojila, si lahko nakupijo posojilo po dnevnem kurzu. LDU. Dunaj, 1, aprila. (ČTU) Ker ie državni kancelar Renner odbil prošnjo tirolskega deželnega zastopstva, da bi se Tirolska pridružila Nemčiji, je zastopstvo Solnograške opustilo korake v isti stvari. Mažarska. LDU. Budimpešta, 31. marca. (ČTU) Državni upravnik hoče razpustiti narodno skupščino in razpisati nove volitve na podlagi bolj konservativnega volilnega reda. * Izšel leta 1918 v Pragi. Nakladatelj Jan Laichter, (Dal t«4 Italija. LDU. Trst, 31. marca. V seji italijanske zbornice od 28. t. mcs. jc ministrski predsednik Nitti podal tudi izjave o notranjih razmerah. Glasom poročil v listih je med drugim izvajal, da vlada ni nasprotna delavstvu, toda red mora vzdrževati na vsak način. Kar se tiče velcposcsti, jc izjavil, da jc tudi on za malo posest, toda v Italiji ni to povsod mogoče radi nezdravih razmer. Na očitke, da ni vlada storila ničesar za obnovitev opustošenih krajev, ra odpravo brezposelnosti, z.a zboljšanje valute. je izjavil, da je vlada naredila, kar Ц Nemčija. LDU Berlin, 1. aprila. (Dun. KU.) ^Vorwärts« poroča Iz Duisburgs: Rdeče čete, ki stoje pri Duisburgu, gubijo počasi veselje do fronte, ker ne morejo dobiti obljubljene mezde. Vračajo se trumoma. LDU Berlin, 3L marca. (Dun. KU.) »Vorwärts« poroča iz Kodanja: Splošna stavka je danes stopila v veljavo. Sedaj se vrše pogajanja med delavstvom in kraljem. Mirna rešitev konflikta ni izključena. LDU Berlin, 31. marca. (Dun. KU — Wolff.) Položaj v ogroženem rer&ko-west-salskem industrijskem ozemlju je eimdaljc slabši. Levo radikalni elementi pridobivajo vpliv v izvršilnih odborih. LDU Berlin, 31. marca. (Dun. KU) »Berliner Tageblatt* poroča iz Muastra: Položaj v ruhrskem ozemlju se je ie bolj poslabšal, četudi samo začasno. Kot odgovor na ultimatum, ki je včeraj potekel, je izvršilni svet proklamiral splošno stavko. Razna poročila. Vrnitev vojnih ujetnikov iz Sibirije. LDU Bern, 31. marca. (Dun. KU) Konferenca poslanikov je sklenila, da je vračanje vojnih ujetnikov iz Sibirije izrecno dovoljeno brez razlike narodnosti. Armenija. LDU London, 1. aprila. (Dun. KU) Reuterjev urad poroča: Vrhovni evet je ponudil zvezi narodov mandat v Armeniji-Mandat obsega armensko državo, kakršna jc sedaj z republiko Erivan in sosednjimi turškimi pokrajinami in z dohodom na Či no morje. Cilicija ostane pod francoskim varstvom. Svet zveze narodov bo stvar proučeval na seji po Veliki noči. Mine čas, se vrne razum. Reški narodni odbor iavlja po Ric-cardu Z a n e 11 i obupen manilest, iz ko-jega povzemamo nekaj značilnih stavkov. Po ugodnih razlogih, v katerih se ugotavlja 'dejstvo, da jc prekoračilo D' Annun-zijevo lansko podjetje kmalu svoi namen in občutno oškodovalo skupnonarodne interese nadaljuje manifest doslovno: »Naj napravi, kdor je k temu poklican, kritično In v narodnem interesu račun in klavno bilanco D" Annunrijskc politike v Reki. Vse mesto ječi pod jarmom absurdnega in smešnega srednjeveškega tlačanstva. Meščani niso več sigurni niti v lastnih svojih bivališčih, v predmestju morajo čuvati kmetje živali v spalnicah. V poslednjih dneh smo dospeli celo do moritev na povelje oblasti. V splošnem vlada neskončna mizerija. ki tlači in ponižuje široke plasti reškega prebivalstva, strtega in obubožanega v štirih vojnih letih in v dveh letih brezposelnosti in denarne devalvacije, medtem ko se vplivni možje pod zaščito oblaiti udinjajo kprupciii v škodo javnega imetka, ponarejajoč denar v velikem obsegu in pečaj