•o-
le-
ja-
iv-
la-
it-
o
o)
ie-•ni io-teta-n o ki ;m je
50-
m.
or
st*
<r|
mi
[H
>
tol
ra-
no
clu
no
ro
la-
: V ra-
f
GOSPODARSTVO
T R G O \ I N A
F I N A N C A
leto xi št. 243
► I N D U S T R I J A PETEK, 11. JANUARJA 1957
O b R T ♦ KMET I J S T V O
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Naše gospodarstvo med letom 1956 io 1957
Ameriške petrolejske družbe so navile cene
Petrolejska stiska na Angleškem = Čez dober mesec delni promet skozi Suez
Po podatkih ameriškega ministrstva za notranje zadeve je pridobivanje surovega mineralnega olja (petroleja) danes v Ameriki dnevno 14-krat večje kakor pred letom. Da bi krili primanjkljaj, ki je v zunanjem svetu nastal zaradi zgub petroleja s Srednjega vzhoda, bi Američani morali izvažali dnevno 433.000 sodov (sod-barrel drži okoli 147 litrov), medtem ko je pred enim letom zadoščal izvoz 30.000 sodov na dan. Po ameriških izjavah se bo nadaljeval izvoz ameriškega petroleja v pomnoženih količinah tudi v drugem tromesečju leta 1957, in sicer povprečno po 242.000 sodov na dan. Ameriški notranji minister je tudi izjavil, da bi se proizvodnja ameriškega petroleja lahko povečala za okoli 2 milijona 100.000 sodov na dan, ako bi bilo to nujno potrebno. Težave nastajajo pri dobavi zaradi omejene ■ zmogljivosti ameriških-naftovodov in drugih prevoznih sredstev, tako da bi se dobave lahko povečale le za približno 1 milijon sj-dov, čeprav bi bila proizvodnja večja. V tednu do 28. decembra je proizvod-, nja petroleja v ZDA dosegla 7,39 milijona sodov na dan, kar predstavlja dnevno povečanje za 16.250 sodov v primeri s proizvodnje..v prejšnjem tednu.
VZNEMIRJENJE V LONDONU
..Nasproti tem optimističnim poročilom iz New Vorka stoje poročila o vzne ,-nurjenju v Londonu, ki nastaja zaradi naraščajočega pomanjkanja petroleja m petrolejsKih izdelkov. Predstavnim prevoznih družb, ki oskrbujejo avtomobilski promet po cestah, so se pri vladi pritožiti, da so bile dobave bencinu in nafte za avtomobilski prevoz po cestah skrčene mnogo bolj kakor za 25%, kakor je vlada uradno objavila. V nekaterih primerih dosežejo kar 60° o. Vlada vztraja pri svojem stališču in poziva prevozna podjetja, naj skrčijo cestni promet za 25%.
Dobave petroleja angleški industriji so bile skrčene za 10%. Toda minister za preskrbo z gorivom Aubrey Jones je opozoril industrijce na možnost, da bo vlada prisiljena še nadalje skrčiti dobave. V industrijskih krogih računajo z možnostjo, da se bo mineralno olje zaradi zvišanja cen ameriške družbe Humble Oil and Retining Company lahko tudi na Angleškem podražilo. Nihče ne prikriva, da je vlada v veliki zadregi zaradi petrolejske stiske. Na podlagi poročil o razpoložljivosti s petrolejem v Ameriki, računajo da bodo omejitve na Angleškem potrebne do jeseni. Zaradi odpora ameriških petrolejskih magnatov iz Texasa ne prihaja petrolej iz Amerike na Angleško v takšnih količinah, kakor so zagotavljali načrti ameriške vlade. Petrolejske družbe v Texasu so po poročilih, ki so prispela v London, sklenile, da ne bodo povečale proizvodnje iz petrolejskih vrelcev, v katerih delajo zdaj samo 16 dni na mesec, ako se evropski uvozniki ne obvežejo, da bodo kupovali dogovorjene količine najmanj 18 mesecev do 2 leti. To gledišče ameriških petrolejskih družb naj bi bilo glavni vzrok skrčenega dotoka petroleja iz Amerike; ne gre torej za tehnične ovire. Ameriške petrolejske družbe si prizadevajo, da bi zvišale ceno petroleja in tako izkoristile ugodno konjunkturo, ki je nastala zaradi zaprtja Sueškega prekopa.
Zadrega angleške vlade je toliko večja, ker bo prisiljena potrošiti še več dolarjev za doSavo petroleja, kakor je prvotno računata. Nadaljnje krčenje do bav bi lahko povzročilo ogromno škodo angleški industriji.
-Pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) v Parizu je bil ustanovljen poseben pododbor za dodeljevanje petroleja državam članicam. Vloga tega pododbora je omejena, v kolikor bodo pri delitvi odločale
pogodbe, zaključene z ameriškimi petro l-ejskimi družbami.
PODRAŽITEV PETROLEJA V ZDA
Največja petrolejska čistilnica v ZDA Humble Oil and Refining Company, ki ima v svojih rokah 87% delnic družbe Standard Oil Company of Nevv Jersey, je napovedala povišanje cene surovega mineralnega olja za L480 lir pri toni. To je prvo povišanje cene surovega mineralnega olja po juniju 1953 v ZDA.. Tudi Continental Oil Company je na povedala zvišanje cen petroleju iz Te xasa in Nove Mehike za približno isto višino. Tudi druge ameriške družbo proučujejo vprašanje povišanja cene mi neralnega olja.
PROIZVODNJA PETROLEJA V SAUDSKI ARABIJI PADLA. Iz Ad-3-na poročajo, da je kot neposredna po-. sl; dica sueške krize padla proizvodnja pttroleja v Saudski Arabiji v mesecu novembru na 719.000 sodov proti 1.041.000 v istem mesecu leta 1955.
PROMET SKOZI SUEZ CEZ MESEC DNI
Predsednik egiptovske vlade Naser je izjavil, da bo čiščenje Sueškega prekopa tako napredovalo, da bo čez mesec dni že možen prehod ladjam do 10.000 ton.
Prehod je zaprt na petdesetih mestih, od tega v samem Fort Saidu na 22 mestih, na osmih mestih v Fort Suezu in na 19 v samem prekopu. Angleži in Francozi čistijo prekop samo ob Fort Saidu. Naj večja ovira je bila že odstranjena s tem, da so nemške pomožne ladje dvignile vzhodni del porušenega mostu pri El Perdanu.
JUGOSLOVANSKO PETROLEJSKO LADJEVJE
Po decentralizacija jugoslovanskega ladjevja je bila ustanovljena »Jugo-s-lovenska tankerska ploviidba« v Zadru. Družba je nabavila v Italiji 1150-tonsko petrolejsko ladjo, ki jo zdaj obnavljajo v trog-irski ladjedelnici; v ladjedelnici »Treči maj« na Reki bo v kratkem dograjena manjša petrolejska ladja s 550 ton nosilnosti. Pri Narodni banki je družba najela kredit za izgraditev tankerja z nosilnostjo 19.750 ton. Ladjo bodo zgradili v Splitu. Doslej je družba imela dve petrolejski ladji, in sicer »Lendavo« (12.260 ton) in »Jajce« (9.458 t). Družba preučuje možnost naročila še dveh novih tankerjev z nosilnostjo 10.000 do 12.000 ton. Konjunktura za nakup manjših petrolejskih ladij je ugodna, ker gradijo zdaj petrolejske družbe velike tankerje, ki so v zadnjem času presegli že 100.000 ton.
Strokovnjaki Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) v Parizu so po tromesečnem proučevanju izrekli dokončno ugodno mnenje o možnosti vpeljave takoimenovane evropske svobodne trgovine. Že obstoječa evropska Premogovna in jeklarska skupnost, h kateri je pristopilo 6 zahodnoevropskih držav (Francija, Italija, Zah. Nemčija, Belgija, Holandska in Luksemburg), naj bi bila praktična osnova načrta za bodočo evropsko svobodno trgovino, ki naj bi zajel tudi Vel. Britanijo ;ta je bila doslej najmanj dostopna za podobne kombinacije, ker predstavlja imperij zase, ki je poleg tega gospodarsko povezan s prednostnimi carinami na podlagi znanega predvojnega dogovora v Ottavvi. Meseca februarja naj bi že bila v Parizu pod predsedstvom angleškega ministra Mac Milana konferenca predstavnikov prizadetih držav, ki naj bi končno izrekla svoje mnenje o tern načrtu.
Angleži so imeli največje pomisleke proti temu načrtu prav zaradi carinskega dogovora z dommioni pod okriljem Britanske državne skupnosti in kez neradi podredijo svoje sklepe na gospodarskem področju volji kakršne koli skupnosti izven angleškega imperija. Ta pomislek angleških državnikov in gospodarstvenikov se bo po mnenju strokovnjakov OEEC dal premagati tako, da ostane carinski dogovor med članicami Britanske skupnosti še nadalje v veljavi.
Gospodarska združitev navedenih zahodnoevropskih držav bi se izvršila tako, da bi te postopno zniževale svoje carine, in sicer približno za 10% vsako leto, dokler ne bi carine med njimi popolnoma izginile. Načrt dopušča, da posamezne države iz potrebe, da bi zaščitile svoja domače gospodarstvo kakor industrijo in kmetijstvo, odložijo omenjeno znižanje carin za določen čas, toda vedno s pristankom ostalih članic. Da bi sc čimbolj izognili morebitnim krizam, ki bi prizadele proizvodnjo v posameznih državah, priporoča načrt, naj se gospodarsko združevanje izvrši v času splošnega gospodarskega napred ka. Le tako bi se lahko izognili velikim socialnim in gospodarskim oviram, ki se bodo pojavljale v gospodar-
sko šibkejših državah. V primeru množične nezaposlenosti se takšen načrt sploh ne da izvesti, ker bi se sioer posamezne države vrnile k najhujšemu avtarkizmu, s katerim bi hoteli zaščititi svojo domačo industrijo.
Izvedenci OEEC so mnenja, da se da uvesti med omenjenimi državami prosta trgovina in hkrati prepustiti posameznim članicam nove gospodarske skupnosti pravico, da z državami izven okvira te skupnosti sklepajo trgovinske dogovore. Da bi se lahko izvedla ta drzna preobrazba zunanje trgovine, bo treba po zamisli strokovnjakov OEEC ustanoviti poseben sklad pod imenom »Evropski sklad za investicije in kompenzacije«, ki bi ga upravljala nova mednarodna oblast. Gospodarski izvedenci so mnenja, da se ni treba plašiti negativnih rezultatov, ki jih je imel načrt za prosto trgovino med skandinavskimi državami; po njihovem mnenju so se pokazale te negativne posledice zaradi pretirane previdnosti, s katero izvajajo skandinavski načrt, ki je bi! sklenjen pred sedmimi leti.
(Ni dvoma, da ima načrt za vpeljavo proste trgovine med zahodnimi evropskimi državami poleg svojih pred nosti tudi temne strani. Ena izmed teh je nevamost poglobitve razdorov med novo skupnostjo, ki naj bi se ustvarila in državami, ki ne bi pristopile k njej. Zahodne države govorijo v imenu Evrope, čeprav predstavljajo samo del Ev rope. Politično kakor gospodarsko zdru zevanje bi se moralo vršiti vsekakor na širši osnovi. Zahodna Evropa kakor tudi OEEC predstavljata vsekakor preozko osnovo. Prip. ur.).
AMERIŠKI BOŽIČNI DAR. V ameri ški državi Texas lahko postaneš milijarder, če slučajno na tvoji zemlji odkrijejo petrolejski vrelec. Za takšne bogataše pripravi podjetje Neiman-Mar-cus v Duliesu vsako leto posebna božična in novoletna darila. Posebna a-trakcija za petrolejske magnate je bila letos v tej trgovini igračka, ki je predstavljala tigra, okrašenega z diamanti in rubini. Tigrček je stal en milijon dolarjev (625 milijonov lir).
iUtomatizaci ja-prohletstvo ali blagoslov?
Kaj obeta leto 1957 Tržačanom in njihovemu gospodarstvu pod italijansko upravo, smo skušali vsaj v glavnih ''brisih napovedati na podlagi starih izkušenj v novoletnem uvodniku. Kaj si lahko obetajo tržaški Slovenci posebej — nas sprašujete danes. Kako se raz-v>ja njihovo gospodarstvo? Kakšen u-speh utegne letos imeti njihovo prizadevanje na gospodarskem področju, da bi si zagotovili goli obstanek in kaj Prihranili zase in za svoje otroke? V kakšnih okoliščinah se. razvija gospodarsko življenje tržaških Slovencev, ko vedrijo na Tržaškem italijanski politiki in gospodarstveniki?
Meniti smo, da bo na ta vprašanja najlaže in z večjo kompetenco odgovoril predsednik osrednje slovenske gospodarske ustanove dr. Angel Kukanja, ki predseduje Slovenski gospodarsko-kulturni zvezi v Trstu.
Našli smo ga zakopanega, prav res nakopanega med gomilami debelih komentarjev italijanske zakonodaje. Dr. Kukanja je sicer odvetnik, vendar so R knjige tudi za potrpežljivega odvetnika predebele. Pisal je prošnjo. Pač stara usoda nas tržaških Slovencev: d.i Pišemo prošnje in rekurze že nad 100 let... le s kratkim oddihom po drugi svetovni vojni.
Pisal je vlogo zaradi formalnih ovir na ustanovitev gospodarske ustanove, ki ie bila odobrena že ob podpisu londonskega sporazuma (5. oktobra 1954), a jo prcnatančna »burocrazia italica« (oznae ba videmskega lista »Messaggero Venelo«) rešuje že nad dve leti. Zaradi tega odlašanja trpi gospodarstvo tržaških Slovencev veliko škodo; tej je treba še dodati ogromno gospodarsko zgubo na radi nasilne likvidacije slovenskih de namih zavodov za časa fašizma, ki še do danes ni bila poravnana.
Kljub temu ne kaže, da bi bil dr. Kukanja pesimist. Trdno sedi na svojem mestu, oprt na svoje življenjske skušnje, na tvorne sile našega življa in očitno tudi na debele knjige razlagalcev italijanske ustave, ki mora veljati tudi za nas. Odgovarja spontano, brez Pridržka, čeprav je v uvodu pikro prt-Pomnil, da sicer rad sedi v družbi s časnikarji pri črni kavi, nerad pa jim daje izjave.
, 1. Kaj bi po vašem mnenju lahko rekli glede razvoja gospodarstva Sloven cev na Tržaškem v preteklem letu? \ kakšnih razmerah se je to razvijalo?
— Slovenci smo sestaven del tržaškega mesta z vsemi vprašanji njegovega splošnega življenja. Naše gospoda -stvo ni torej nič posebnega, temveč j; sestaven del tržaškega gospodarstva. Res pa je, da ima naše gospodarstvo čeprav je sestavni dei gospodarstva Tržaškega ozem ja, svoje izrazito obelež je, ker se Slovenci udejstvujemo na po sebnih področjih, kakor predvsem v kmetijstvu, na žalost vedno matij v ribištvu, precej živo pa v določenih vrstah obrti in v trgovini. —
2.	Ali naletijo Slovenci pri svojem go spodarskem udejstvovanju na kateri; posebne ovire, ki niso splošne konjunk-turne narave?
— Takšni primeri izrazite diskrimina clje v lanskem letu mi do danes nisc znani, želel bi vroče, da bi podobni?i primerov ne bilo niti v bodočnosti. Ket je bilo slovensko prebivalstvo v pretek lesti pod fašistično vladavino sistematično zapostavljeno, je prav za takšno ravnanje obias.ev izredno občutljivo. Res je, da je zlasti razlastitev zemlje našega kmeta, predvsem na žaveljskem področju že zaradi izredno nizke cen. naletelo na hud odpor v prejšnjih le Uh. V kolikor oblasti niso že upošteva le upravičenih pritožb naših kmetov v lem pogledu, bi bilo v korist gospodar stva in mirnega sožitja vseh prebivalcev tega ozemlja, da bi ugod.la upra vičenim zahtevam razlaščencev v po gledu cene, upoštevajoč ne samo dejansko trgov.nsko vrednost zemljišča, tem več tudi okolnost, da po razlastitvi premnogi kmetje ostanejo brez zemlje in brez dela. Poleg tega naš človek ni pre Pričan, da so razlastitve utemeljene z gospodarskega vidika, marveč da se ho če z njimi izpremeniti etnični značaj na šega ozemlja. Zato bi bilo potrebno, da se takšne razlastitve omejijo na res go spodarsko nujne in utemeljene prime re. Moram še dodati, da niso tržaški Slovenci še do danes uspeli, da bi pri šli do svojega denarnega zavoda, ki b! konec koncev predstavljal le delno povrnitev tistih, ki nam jih je pretekli re žim ukinil v našo veliko gospodarsko škodo. V dolgem povojnem razvoju nam je bila zaradi sistematičnega zavrača »ja naših prošenj povzročena ogromna dodatna finančna in gospodarska škoda, vendar se nadejamo, da smo g’.e de rešitve takšnih prošenj na dobri poti. —
3.	Ali je londonski sporazum dopri nesel k ustvaritvi jasnejšega pravnega okvira, v katerem se Slovenci na Tr žaškem lahko udejstvujejo kot enako pravni državljani?
— Besedilo sporazuma, zlasti posebnega statuta je sicer posebej preciziralo za Slovence to, kar izvira še iz splošnih določb italijanske ustave glede e nakopravnosti državljanov ne glede na njihov jezik, spol, vero in politično prepričanje, vendar ti dogovori niso še bi H formalno uzakonjeni. To daje razlog da se v tem pogledu skoraj nič ne izvajajo. Zato je absolutno potrebno, da pride do uzakonitve določb londonskega sporazuma. —
4.	Kakšen jc odnos Slovenske gospo-darsko-kulturne zveze nasproti uradnim gospodarskim organizacijam, kakov )e n. pr. Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo? Ali je možno sodelovanje med zvezo in podobnimi organizacijami?
— Odgovor na to vprašanje bo laže razumljiv, če povem, da so članice na
še zveze neodvisne gospodarske ali prosvetne organizacije, društva ali ustanove, kakor n. pr. Slovensko gospodarsko združenje ali Kmečka zveza. Ti dve čla niči sta v stikih z gospodarskimi ustanovami mesta Trsta, kakor je Zborni ca za trgovino, industrijo in kmetijstvo. Tl stiki pa doslej niso zavzeli takš nega obsega, kakor bi bilo možno ir, zaželeno v interesu vseh. Vendar je v tem pogledu danes boljše, kakor je bilo v nedavni preteklosti. Vsekakor so se članice uveljavile s trdim in pozitivnim delom ter koristnimi pobudami, kakor n. pr. pri Tržaško-jugoslovanski zbornici za pospeševanje prometa, ki je pozneje postala delegacija Italijansko-jugoslovanske zbornice v Milanu. Sicer čaka zvezo samo in njene članice še ogromno delo na tem področju. Na žalost pa ni naša zveza našla pri najviš jih oblasteh tistega odziva, ki ga upravičeno pričakuje. Upamo, da se bo to zgodilo v bodoče. —
5.	S čim bi Slovenci še posebej lahko pripomogli h gospodarskemu pro-spehu Trsta?
— Slovenci so že v preteklosti s svojim ročnim in umskim delom — čeprav ne dovolj znanim in priznanim — pripomogli k razvoju mesta in njegovega gospodarstva. Prav zaradi poznavanja neposrednega zaledja in zaradi svojih dobrih zvez, slonečih na osebnih stikih, in zaradi znanja jezikov, bi Slovenci lahko danes, v času gospodarske krize, vršili pomembno vlogo v trgovini med mestom in njegovim zaledjem. Zato bi morali ostali gospodarski 'krogi v mestu, ki so nedvomno prav tako zaskrbljeni za gospodarsko bodočnost Tr sta in zaposlitev delovne sile kakor ml, bolj upoštevati ta ogromen in neizkoriščen kapital, ki ga predstavlja naš živelj v tem pogledu. —
Nova pogajanja med Italijo in Jugoslavijo
Konec tega meseca prispe v Rim posebno odposlanstvo jugoslovanskih trgovinskih izvedencev, ki se bodo pogajali za sklenitev novega dogovora o dobavah industrijske opreme na dolgoročen kredit. Qb zaključku novega dogovora o ribolovu v jugoslovanskih teritorialnih vodah so predstavniki obeh držav v Beogradu razveljavili prvotni dogovor o dobavah na kredit, ker ga je italijanska vlada proglasila za neizvedljivega. Po tem dogovoru bi italijanska podjetja dobavljala Jugoslaviji industrijsko opremo na dolgoročne kredite proti jamstvu italijanskih bank oziroma italijanske države. Jugoslovani so se zanimali za elektrotehnično opremo.
Pogajanja v Rimu se bodo pričela 21. januarja. Po poročilu »Italijanske parlamentarne agencije« bodo zelo težavna in bodo trajala več kakor 14 dm. Agencija omenja, da je bil pri zadnjih pogajanjih dogovor o tehničnih dobavah na kredit ločen od- sporazuma o ribolovu. Ker bo Italija plačevala odškodnino za ribolov, pričakuje agencija večjo popustljivost s strani jugoslovanskih pogajalcev na pogajanjih glede kreditnih dobav.
VE£ DENARJA V DRŽAVNI BLAGAJNI
V lanskem letu se je položaj italijanske državne blagajne nekoliko zboljšal. Tako je zakladno ministrstvo lahko v preteklem letu zmanjšalo svoj dolg pri Italijanski banki za 1,75 milijarde lir. Leta 1955 se je dolg državne blagajne pri banki povečal za 2 milijardi, leta 1954 pa kar za 12 milijard lir. Položaj državne blagajne se je zboljšal, ker so davčni obvezanci leta 1956 plačali mnogo zaostalih davkov iz leta 1955. Državna blagajna razpolaga tudi z večjimi zneski denarja, ker so se povečale vloge pri poštnih blagajnah; vendar se vloge ne množijo več tako hitro kakor prejšnje leto.
Danes priobčujemo zadnje poročilo s kongresa o avtomatizaciji, ki predstavlja eno najvažnejših vprašanj za vsako industrijsko podjetje pa tudi proučevalca socialnih problemov.
Ravnatelj Stark je obravnaval vprašanja varnosti in nezgod na delu pri mehaniziranih in avtomatiziranih delovnih procesih. Avtomatizacija bo zmanjšala štc.vilo pravih obratnih ns-zgod, toda utemeljena je bojazen, da se bo število prometnih nezgod kot posredna posledica zvišalo.
AVTOMATIZACIJA NI VEDNO UPRAVIČENA
O možnestih avtomatizacije v tred-I njem in malem obratu je govoril ' upravni ravnatelj belgijskega odbora Caussin. Znanstveno in tehnično je že mogoče uresničiti zamisel popolnoma avtomatizirane tovarne, toda vprašanje je, ali bi taka tovarna z gospodarskega vidika bila spesobna življenja. Le kolikor prihaja v poštev proizvodnja množičnih potrebščin v velikih serijah in za široka tržišča, se bo taka avtomatizacija mogla izvesti v glavnem pri novih tovarnah, ni pa upravičena pri že obratujočih dobro urejenih podjetjih, razen v primerih, ko gre za uvedbo povsem novih načinov proizvajanja z močnim znižanjem stroškov proizvodnje. Popolnoma avtomatizirane tovarne bodo zato še za dogleden čas le prav redke izjeme, toda računati je treba z vedno večjo delno avtomatizacijo, tudi v srednjem in malem obratu, za določene odseke proizvajalnega postopka. V številnih primerih je pa osebno poseganje človeka v delovni proces vedno še racio-
nalnejše cd avtomatizacije, čeprav bi ta tehnično bila izvedljiva.
IZKUŠNJE IZ NEMŠKE AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE Ravnatelj Steeger iz Koelna je zbudil pozornost s svojim izvajanjem o izkušnjah v nemški industriji motornih vozil.
Prehod na avtomatizacijo je skrčil čas izdelave nekega predmeta od 57,3 minut na 2,5 minute, investicijski stroški naprave so znašali 273.000 DM, toda stroški izdelave so se znižali za
180.000	DM na leto.
POŠTA IN TELEKOMUNIKACIJE Ravnatelj dr. Schaginger je navedel vrsto primerov iz že izvedene ali pa v dogl-tidnem času nameravane avtomatizacije v obratovanju pošte in telekomunikacij. Ta avtomatizacija ne bo povzročila nobenih odpustov zaposlenega osebja, je pa neobhodno potrebna, da bi se navzlic pomanjkanju sposobnega tehničnega osebja mogel obvladati promet, ki narašča od leta do leta za 3 do 7%.
STALIŠČE KOMERCIALISTA Ing. H. Sponder (Herzogenburg) je v svojem poročilu poudaril zlasti okolnost, da avtomatizacija ni le problem tehničnega, marveč tudi komercialnega, področja. Upoštevati je treba izsledke tržne analize, sezonske sipremembe ter razmere v konkurenčnih podjetjih. Važma je tudi probhmatika nabavne službe, kajti doslej običajno nabavlja-
nje surovin in ostalih potrebščin obratovanja v količinah, prispevajočih od časa do časa, predstavlja oviro za avtomatizacijo, ki zahteva od dobaviteljev skrajno časovno točnost in od dobavljenih potrebščin povsem enotno kakovost. Priporočil je ustanovitev mešanih delovnih odborov, v katerih naj bi sodelovale strokovne moči s področij prodajne in nabavne službe, kalkulacije, konstrukcije in izdelave. Posameznik že ne more več imeti popolnega pregleda na vseh področjih, a njihovo poznavanje je za izvedbo avtomatizacije neobhodno potrebno.
ČLOVEK NE SME POSTATI AVTOMAT
Profesor dr. Piperek je v svojem predavanju o nalogah šolanja in izbire cs:bja v mehaniziranem obratu prikazal važnost obeh problemov in se zavzel za vključitev psihologov ne le pri izbiri, marveč tudi za lažjo prilagoditev novemu načinu dela. Samo enkratno šolanje v bodoče ne bo zadostno, zato bo pri izbiri treba upoštevati tudi sposobnost človeka za sprejemanje kasnejšega preobraževal-nega pouka. Za enostransko poklicno obremenitev bo treba ustvariti protiutež v razvijanju onih duševnih sposobnosti, ki so pri samem delu prikrajšane. To izravnavo bo dajala v prvi vrsti priroda, a tudi izrazito duševno dalo. Le primerno psihohigiensko upoštevanje enostranske poklicne obremenitve bo omogočalo pri zaposlenih delovnih močeh večjo uravnovešenost,
boljšo koncentracijsko sposobnost, manjšo utrujenost in potrebno duševno izravnavo za enostransko poklicno delo. Zaradi avtomatizacije ne sme postati avtomat tudi človek sam.
SAMO SPRIČEVALO NE ZADOSTUJE
O vzgoji naraščaja za vodilne položaje v avtomatiziranem obratu je predaval C. Dahlgren iz Stockholma. Dobro šolsko spričevalo ne daje še za dostnega jamstva, da je absolvent usposobljen za vodilna mesta, kajti sedanji način šolanja ne upošteva dovolj važnosti, ki jo imajo za taka mesta potrebna svojstva, kakor zavest odgovornosti, vztrajnost, takt, pripravlje' nost za odločanje, poznavanje človeških značilnosti in sposobnost za ravnanje z ljudmi. »Rojeni« starešine so le redki in še ti si morajo potrebno uglajenost šele pridobiti, toliko bolj pa je šolanje potrebno veliki večini onih. ki jih je treba za starešine šele vzgojiti. Avtomatizacija pa zahteva od starešine v kar največji meri, da zna z ljudmi pravilno ravnati, da je usposobljen za upravne naloge in da ima kar najboljšo splošno izobrazbo.
SOCIALNI VIDIKI
Hervey de Riwort, predstavnik Mednarodnega urada za delo, je obravnaval socialne vidike v zvezi z avtomatizacijo. Vodstva podjetij si morajo po njegovi sodbi predvsem pridobiti zaupanje delojemalcev in jih natančno obveščati o načrtih za avtomatizacijo,
V četrtek so na Dunaju slovesno pokopali predsednika republike Teodorja Kornerja. V petek, 4. januarja je prišel še na delo v Hofburg, po kosilu pa gi je že zadela srčna kap. Prvi srčni napad je dobil julija 1956. Dočakal je 83 let. Kot general je bil med prvo vojno armadni poveljnik. Leta 1925 je bil izvoljen za socialističnega poslanca v dunajskem parlamentu. Po drugi sve lovni vojni je postal dunajski župan, leta 1951 pa je bil izvoljen za predsednika republike. Novih predsedniških vo litev, ki bodo maja 1957, ni več dočakal. Bil je splošno priljubljen zaradi svoje človekoljubnosti in pomirjevalnega na-stopa. Pod predsedstvom rajnega Koi-nerja si je Avstrija po vojni zopet pridobila popolno neodvisnost. Med državniki, ki so si pridobili izredne zasluge za svojo domovino še v visoki starosti, naj omenimo nemškega kanclerja Konrada Adenauerja, ki je te dni praznoval 81-letnico svojega rojstva. Prav tako je VVinston Churchill na mestu mio sirske ga predsednika dočakal 80. Rt°- George Clemenceau je prevzel državno krmilo na Francoskem v najbolj kritičnih trenutkih, ko so Nemci že skoraj poteptali Francijo; tudi on je tedaj ž. prekoračil 80. leto.
Ši/icarsko posojilo Mednarodni banki
V tromesečju, ki se je zaključilo konec septembra 1956, je imela Mednarodna banka za obnovo in razvoj 8,4 milijona dolarjev čistega dobička (v istem razdobju leta 1955 6,2 mil.). Do biček je prešel v rezervo, ki je potrebna za jamstvo podeljenih posojil. Bančne rezerve so konec septembra dose gle 240 milijonov dolarjev. V omenjenem tromesečju je banka podelila za 34 milijonov dolarjev posojil — dve Avstriji in eno Kostariki. Tako je število vseh posojil doseglo 153; ta so bila podeljena 44 državam za skupno vsoto 2 milijarde 754,1 milijona dolarjev. Do konca septembra je bilo vrnjenih za 264,5 milijona dolarjev posojil.
Švica bo podelila mednarodni banki posojilo 200 milijonov švicarskih frankov (okoli 47 milijonov dolarjev). Nedavno sta postali članici mednarodne banke Argentina, ki je podpisala za 159 milijonov dolarjev delnic, Viet-Nam pa za 12,5 milijonov dolarjev delnic.
njene socialne trdote je pa treba v konkretnih primerih omiliti s prevzgojnim šolanjem za druga delovna mesta v obratu. Tudi sindikalnim organizacijam nastajajo pri avtomatizaciji novi problemi, radi sodelovanja pri preusmerjanju delovne sile na nova delavna mesta, kakor tudi radi vprašanj mezdne politike, ki so pove-i: ana z avtomatizacijo.
AVTOMATIZACIJA V AVSTRIJSKEM GOSPODARSTVU Avstrijski minister za socialno politiko A. Proksch se je bavil s socialno političnimi nalogami pri napredujoči mehanizaciji in avtomatizaciji. Poudarjal je da je treba tehnični in gospodarski napredek v tujimi izkoristiti tudi doma. Tehnološka brezposelnost v zvezi z avtomatizacijo se po njegovem mnenju da preprečiti s pravilno gospodarsko politiko, ni pa mogoče preprečiti preobrat in preusmeritev v zaposlitvi, ki bodo sicer počasne, vendar pa tako obsežne, da bodo predstavljale težak problem. Socialna politika bo morala v še večji meri posvetiti svojo skrb posledicam strukturne ali tehnološke brezposelnosti. Toda odločilna bo le gospodarska politika, kajti v eks-panzivnem gospodarstvu je avtomatizacija mogoča tudi brez povečane brezposelnosti. Množična kupna moč bo morala pač naraščati vzporedno z naraščanjem množične proizvodnje, a radi neugodnih posledic, ki se navzlic temu ne bi mogle preprečiti, je potrebno tem ožje sodelovanje s sindikalnimi organizacijami. Življenjska raven se bo pa v dosedanjem tempu lahko dvigala še naprej, /cafH. avtoma-(Nadaljevanje na 2. strani)
Ali se Jugoslavija ne udeleži tržaškega sejma ?
Glasilo Zvezne zunanjetrgovinske zbornice v Beogradu je priobčilo spisek spomladanskih velesejmov, katerih se bo udeležila Jugoslavija v letu 1957. Navedeni so velesejmi v Frankfurtu a/Mein, Lipskem (Leipzigu), Milanu, New Vorku, Kazablanki, Poznanju in Surabaji (Java). Jugoslavija se bo prvič udeležila sejmov v New Vorku in Surabaji. Na velesejmu v Lipskem ni sodelovala že več let.
Ta spisek ne omenja jugoslovanske udeležbe na tržaškem velesejmu, ki sicer ne sodi slrogo po koledarju med spomladanske sejme, ker je poleti, vendar 'se poletni* velesejmi navadno ne omenjajo posebej. Publicistika pozna navadno spomladanske in jesenske velesejme. Znano nam je, da so vsako leto nastopile glede jugoslovanske udeležbe težave, ki jih je povzročilo vprašanje podelitve ustreznega kontingenta, in da še je prav zaradi tega vprašanju Jugoslavija odločila glede udeležbe na tržaškem sejmu navadno v zadnjem trenutku. Upamo, da bo to vprašanje letos rešeno pravočasno in da se tako odstrani ob pravem času ta ovira za jugoslovansko udeležbo.
PORTUGALSKA PLUTA V SOVJETSKO ZVEZO. Portugalci so do septembra Janškega leta izvozili za 1,2 milijarde eskudov pinte. S tem je kriza v izvozu prenehala. Mnogo plute je zlasti odšlo v Sovjetsko zvezo, čeprav ne ob stoje z njo diplomatski odnosi.
m n		n		
		J		
I lil		u		u
K POGLAVJU o domovinski ljubezni
Madžarska vstaja je zaradi svoje silovitosti in mednarodnega odmeva prekinila napetost med Italijo in Avstrijo zaradi Južnega Tirala, ki je po velikih javnih manifestacijah na Dunaju dosegla višek; saj ni hotelo biti konca besedn-ga dvoboja med italijanskimi in avstrijskimi državniki.
Kakor so madžarski dogodki delovati pomirjevalno na uradno Italijo in Avstrijo, ki se jima je zasvetila na obzorju skupna tarča nevarnosti z Vzhoda, tako je prav te dni primerjava položaja na Madžarskem s položajem na Južnem Tirolskem vnovič razvnela duhove v Rimu. Neki profesor je namreč na sestanku akademske mladine na graški univerzi pohvalil avstrijske študente, češ da je avstrijsko ljudstvo ponosno na svojo mladino, ki je pri svojih manifestacijah za Južne Tirolce pokazala prav takšno odločnost, s kakršno jz hotela pomagati Madžarski. Rimska vlada je zaradi te izjave po svojem diplomatskem predstavniku na Dunaju odločno pio-testirala; saj ni mogoče primerjati Južnega Tirala z Madžarsko, ko vendar uživajo Južni Tirolci vse demokratske svoboščine — pravi protest — medtem ko je bilo prizadevanje madžarskega ljudstva, da bi si priborilo priznanje osnovnih človeških in političnih pravic, zadušeno s silo.
V kakšni meri bo zalegel novi italijanski protest na Dunaju, je težko reči. Gotovo je, da diplomatski protesti vplivajo na politiko vlad, še posebno šibkih, na samo ljudstvo pa nimajo pomirjevalnega učinka, včasih ga še lolj razdražijo. Italijanski publicist Riccardo Forte je v milanskem časopisu »Concrettezza« v članku o italijanski politiki nasproti Južnim Tirolcem posvaril Avstrijo, naj kot država, ki se prišteva h krščanskemu in demokratičnemu svetu, nikar ne povzroča nemira ter se ne postavlja na kapriciozno gledišče zaradi Južnega Tirola.
Fortejeva izvajanja so tudi sicer zanimiva. Pisec zagovarja pomnjenje duhov in spravo. Sporazum o priznanju visokošolskega študija v Italiji in Avstriji je pokazal, da je poravnava mogoča. Očita pa vodilni južnotirolski stranki, da ne vzgaja svojih pristašev v domovinski ljubezni. Tako je pogled jušnotirolskih prebivalcev še vedno uprt na Dunaj, a ,ne v Rim, ki je prestolnica države, v kateri živijo; Italija je zanje tuja dežela. C e je avstrijski kancler postavil Švico za vzgled, kako naj se uredi sožitje med raznimi narodi, potem bi morali južnotvrolski Nemci pokazati do Italije toliko ljubezni kakor švicarski narodi do Švice
Mimogrede priznava pisec, da so morda tudi pomanjkljivosti v italijanski politiki nasproti Južnim Tirolcem krive, da se južnolirolsko prebivalstvo hi oklenilo Italije.
Škoda da ni Riccardo Forte v tem pogledu bolj zgovoren. Ko bi bil namreč zgovornejši tudi glede načrtov italijanske vlade za morebitno preusmeritev politike na Južnem Tirolskem, bi mi laže primerjali to politiko s politiko rimske vlade na Tržaškem, Goriškem in B meškem. Vsekakor smo iz dneva v dm vedno bolj prepričani da velja za rimsko politiko na Tirolskem in v vzhodnih obmejnih krajih dvojna mera. Ali bi se rimska vlada n. pr. upala stopiti pred Južne Tirolce s takšnim osnutkom šolskega zakona, kakor ga je pripravila za Slovence na Tržaškem in Goriškem? Dvomimo, da bodo takšne šole, kakor jih predvideva ta osnutek vzgajale državljane v iskreni domovinski ljubezni.
	OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBE! IMAMO PRISTNO ANGLEŠKO BLAGO	♦	MAGilZIlVI ANGLEŠKEGA BLAGA .	BOGATA IZBIRA NA DEBELO IN NA DROBNO. CENE UGODNE.
	ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE		TRST ULICA SAN NICOLft 22 TELEFON 31138 - TRST	OBIŠČITE NAS ŠE DANES!
Mednarodna trgovina
Tržaški lesni trg
MANJ AVSTRIJSKEGA LESA CEZ TRST
V preteklem letu se je razvijal izvoz avstrijskega rezanega lesa takole: (v oklepaju podatki za leto 1955, vse v tisočih kub. m): v Italijo 1540 (1304), v Zah. Nemčijo 900 (1.060), na Holandsko 225 (236), v Francijo 200 (103), na tr žaški trg 114 (117), v Grčijo 100 (66), v Alžir, Maroko in Tunizijo 84 (45), v Švico 81 (52), na Madžarsko 80 ( 40) in v Vel. Britanijo 41 (34).
Izvoz avstrijskega lesa čez Trst je nekoliko popustil meseca oktobra, ko j. nastopila sueška kriza. Narastel je izvoz avstrijskega lesa v Grčijo, čeprav so Grki uvozili več lesa iz Sovjetske, zveze in Romunije, in sicer 60.000 kub. metrov v letu 1956 (40.000 kub. m v letu 1955). Kakor smo že poročali, je nastopila močnejša konkurenca sovjetskega lesa v severozahodni Evropi, kjer izpodriva avstrijski les tudi les iz skandinavskih držav. Ko bo zopet odprta plovba skozi Sueški prekop, pričakujejo tudi tržaški trgovci poživitev prometa z državami Bližnjega vzhoda.
LESNI TRG V PADOVI
Na trgu z lesom v Padovi je bilo do 5 januarja mirno. Kupčije so bile sklenjene po naslednjih cenah (za kub. meter franko vagon Padova): Jelov les: tramovi po tržaškem običaju preseka od 9/9-16/10 20.000-21.000 lir; idem od 16/21 dalje 23-25.000; deske 20-60 mm, 16 cm široke, dolge 4 m »monte« 34-36.000; prvovrstne 52-55.000; vrste 2. srednje 4345.000; vrste 2. slabše 38 do 39.000; vrste 3 . 32-33.000; idem kratke mere 30-32.000. Macesnov les: deske 20-60 mm debele, široke 16 cm, dolge 4 m prvovrstne 62-65.000, nekoliko slabše vrste, vendar blago vrste 1. 52-55.000, drugovrstno blago 4244.000, vrste 3. 32 do 34.000. Bukov les: slavonska bukovina, parjena (ocarinjena) prvovrstno blago 67-70.000; »trgovske« vrste 53-58.000; domača bukovina v deskah, parjena vrste »monte« 48-52,000; idem naravna 32-34.000. Hrastov les: slavonska hra-stovina (ocarinjena) prvovrstno blago 86-90.000; »trgovske« vrste 66-70.000 lir.
PODRAŽITEV JEKLA NA ANGLEŠKEM
Angleški urad za železo in jeklo (Iron and Steel Board) je z veljavnostjo od 15. decembra povišal cene domačega jekla povprečno za 6°/o. Do te podražitve je prišlo, ker se je suro vo železo na prostem trgu v Birminghamu podražilo kar za 14,5% in doseglo ceno 19.13.3 funta šterlinga; surova pločevina za 10 1/2% na 39.2 dolarja za tono v pristaniščih na angleški zahodni obali, težki profili pa za 11% na 37.11.6 funta šterlinga za tono. — Do zadnjih dveh podražitev je prišlo maja 1. 1956 in julija 1955.
Tudi strokovno glasilo podjetja »Westfalenhuette AG« v	Zahodni
Nemčiji računa z možnostjo, da se bodo cene nemškega jekla vnovič dvignile, češ da so podražile surovine in brodarine. časopis trdi, da so zahod-nonemške cene jekla še vedno nižje kakor v drugih državah, ki proizvajajo jeklo.
Med Italijo in tujino
UVOZ PERUTNINE
Ker so v nekaterih tujih deželah u-gotovili pri perutnini nove infekcijske bolezni dihalnih organov, je visoki ko misariat za higieno in zdravstvo izdal zaradi zaščite domačega perutninarstva z veljavnostjo od 21. decembra 1956 odredbo, da je uvoz žive perutnine in jajc za valjenje podvržen od primera do primera dovoljenju omenjenega komisariata. Uvoženo blago se bo smelo odpremiti samo v kraj, ki bo označen v dovoljenju, kar bo skrb obmejnega veterinarja. Jajca za valjenje morajo nositi žig dežele, iz katere prihajajo. Uvožena živa perutnina, ki je namenjena za zakol, se mora z meje odpremiti naravnost v klavnico.
ZAČASNO PODALJŠANJE TRGOVINSKE POGODBE Z ROMUNIJO
Med Italijo in Romunijo so v teku pogajanja za novo trgovinsko pogodbo, ki naj bi uredila trgovinsko izmenjavo za leto 1957. Rimsko ministrstvo za zunanjo trgovino je glede na to, da je veljavnost stare trgovinske pogodbe že potekla, enostransko odredilo, da veljajo za izmenjavo med tema deželama dosedanji predpisi tega ministrstva.
Kontingenti, ki še niso bili izčrpani, se bodo, kolikor gre za licenčno blago, dodelili prosilcem v vrstnem redu, po katerem bodo prošnje dospele ministrstvu. Predvideni so tudi »extra« kontingenti, razen za uvoz živine za zakol ter zmrznjenega in ohlajenega mesa.
TRGOVINSKI SPORAZUM Z ISLANDIJO
Italija je sklenila 10. decembra trgo vinski sporazum z Islandijo; sporazum
bo veljal do konca oktobra 1957. Za trgovinsko izmenjavo veljajo liberaliza-cijski ukrepi OEEC. Odvijanje plačilnega prometa se bo vršilo po sporazumu, ki ga bosta sklenila direktno Cambital in Islandska narodna banka.
VEČ JEKLA. V desetih mesecih leta 1956 so države Jeklarske in premogovne skupnosti proizvedle 8,3% več jekla in 6,6% več litega železa kakor leta 1955.
VEČJA PROIZVODNJA JEKLA V NEMČIJI. Decembra 1956 je proizvodnja surovega jekla v Zahodni Nemčiji dosegla 1,85 milijona ton (novembra 2 mil. ton), medtem ko je proizvodnja surovega železa nazadovala od 1,50 v novembru na 1,46 mil. ton v decembru. Celotna proizvodnja surovega je kla je v letu 1956 znašala 23,19 milijo na ton (leta 1955 21,34 mil. ton), proizvodnja surovega železa pa 17,58 mil. (16,48). Proizvodnja surovega jekla je narastla za 8,7%, suro\ega železa pa za 6,6 odstotkov.
VIšlE CENE SUROVEGA ŽELEZA V FRANCIJI. Glavne francoske železarne so predložile Visoki oblasti v Luksemburgu nove cene surovega železa za proizvodnjo jekla, ki naj bi veljale od 1. januarja. Ta vrsta železa se je podražila za 10%, lito pa za 8%. Sedanje francoske cene znašajo 79 dolarjev za tono. Francoske cene so za holandskimi najvišje; za francoskimi pridejo belgijske (77 dolarjev), nato i-talijanske (72) ter končno zahodnonem-ške (66,29 dolarja).
VELIKO POVPRAŠEVANJE PO HMELJU
V Nemčiji še vedno ni popustilo zanimanje za hmelj. V času od srede novembra do srede decembra so pokupili 2500-3000 stotov iz prve roke. Prav malo je še hmelja vrste Hallertauer pri pridelovalcih. Posebno tujina zelo povprašuje po nemškem hmelju. Na niirn-berškem trgu so bile zadnje cene naslednje: Hallertauer 610-615 DM za 50 kg in Spalter 700-710 DM za 50 kg.
AMERIŠKI KMETIJSKI PRESEŽKI ZA POLJSKO
Ameriški trgovinski minister Sinclair Weeks je izjavil, da je ameriška vlada sklenila dovoliti izvoz ameriških kmetijskih presežkov na Poljsko. Tako se
je prvič zgodilo, da bo te ugodnosti deležna ena izmed držav, zaveznic Sovjetske zveze, je dejal Weeks. Pozneje bodo dovolili izvoz kmetijskih presežkov še drugim vzhodnim državam. Minister je dodal, da vlada proučuje možnosti razširjenja trgovinske izmenjave s Poljsko. Američani bodo prodali kmetijske presežke Poljski proti plačilu v dolarjih in po svetovnih tržnih cenah. Izključena je prodaja proti plačilu v domači valuti.
IZVOZ JUGOSLOVANSKIH ELEK TROMOTORJEV NA POUSKO. Po posredovanju podjetja »Jugoelektro« v Beogradu je tovarna elektromotorjev v Subotici »Sever« zaključila pogodbo za izvoz elektromotorjev na Poljsko v vrednosti 186.000 dolarjev. Gre za motorje z 0,6-20 Kw. To je prvi izvoz jugoslovanskih elektromotorjev na Poljsko. Tovarna »Sever« prodaja svoje izdelke že v Latinsko Ameriko ter na Bližnji in Srednji vzhod.
VEČ PREMOGA V ZAH. NEMČIJI.
V Zahodni Nemčjii so v preteklem letu pridobili skoraj 134,5 milijona ton črnega premoga. Leta 1955 je proizvodnja dosegla 131 milijonov ton. Narastla je tudi proizvodnja rjavega premoga.
•VVVYVVVVYVYVYYYVVYVVVYVVYYVWVVVYVYYVYVYVYYVYV'»^

V ARGENTINI NE BO RAZVREDNOTENJA. Argentinski finančni minister je zanikal vesti o nameravanem razvrednotenju argentinske valute. Po posvetovanju z znanim gospodarskim strokovnjakom dr. Prebischem, ki vodi argentinsko gospodarsko politiko, in z dvema bivšima finančnima ministri-ma, je bilo sklenjeno še bolj olajšati uvoz surovin in industrijske opreme. Ni pa prodrla misel, da bi poenotili devizne tečaje. Za trgovinsko izmenjavo ostane še vedno dosedanja uradna podlaga, in sicer tečaj 18 pezov za dolar, oziroma 50,4 peza za funt šterling. Po tem tečaju bodo še vedno plačevali u-voz surovin, kakor mineralnega olja, da bi zaščitili notranje cene; vendar bodo za nabavo deviz bolj pogosta segali na prosti devizni trg. Na prešlem trgu notira pez: 38 pezov za dolar in 104 peza za funt šterling. Arge i tina je prosila pri Mednarodnem denarnem skladu posojilo 75 milijonov dolarjev, pri Mednarodni banki za obnovo pa za posojilo 200 milijonov dolarjev.
Šest specializiranih sefmov v lluhlfani
Letošnji program Gospodarskega razstavišča
Ljubljana se ponaša z najstarejšo tradicijo prirejanja vsakoletnih velesejmov. V tem pogledu sodi LJUBLJANSKI VELESEJEM celo med naj-starejše velesejme v Evropi.
Iniciativni odbor za obnovo Ljubljanskega velesejma pri Trgovinski zbornici Slovenije je začel delati šele 1951. leta. Dve leti nato je že priredil prve strokovne razstave, a leta 1954 je prišlo do ustanovitve Gospodarskega razstavišča, ki je usvojilo moderen, komercialen in poučno- vzgojni program sejemske aktivnosti; ta je s pri-rejevanjem specializiranih strokovnih sejmov posebnost v nizu raznih sejmov in gospodarskih razstav v Jugoslaviji.
Dosedanji uspehi Gospodarskega razstavišča v Ljubljani govore v korist razvoja specializiranih strokovnih sejmov, ki so v praksi pokazali mnogo ugCidnejše in učinkovitejše rezultate, kakor pa splošni velesejmi.
Leta 1955 je Gospodarsko razstavišč' priredilo že 10 specialnih gospodarskih razstav, katere je obiskalo skupno nad pol milijona domačih in tujih obiskovalcev iz 24 držav. Domačih razstavJjalcev je bilo že nad 1.000, tujih pa nad 100. V letu 1955 je bilo na teh 10 strokovnih razstavah sklenjenih za nad 11 milijard 121 milijonov dinarjev raznih kupčij.
Lani (1956) je bilo na Gospodarskem razstavišču 9 specializiranih strokovnih razstav dni seflimovi Na njih je sodelovalo nad 1.600 razstavljalcev, od tega 136 tujih, in sicer iz 43 držav. Obiskovalcev je bilo nad pol milijona, od tega skoraj 12.000 tujcev. Na vseh razstavah in sejmih v tsm letu je bilo sklenjenih trgovinskih zaključkov v vrednosti nad 17 milijard dinarjev.
Dosedanji uspehi obnovljene sejemske dejavnosti v Ljubljani so pokazaii, da imajo bodočnost specializirani strokovni sejmi, na katerih je razstavljeno blago iste ali sorodne gospodarske panoge pregledno; to omogoča raz-stavljalcem, in obiskovalcem, zlasti pa kupcem mnogo večjo, lepšo in lažjo orientacijo nad prednostmi in kakovostjo posameznih razstavljenih vzor-c .v ter s tem tudi večje komercialne vrednosti. Prav zaradi tega je zanimanje za specializirane strokovne sejme, ki jih bo priredilo Gospodarsko razstavišče letos, mnogo večje.
Letos bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču prirej ;nih 6 specialnih strokovnih sejmov, ki so vsi med-
narodnega značaja. Kot prvi bo od 30. 3. do 7. 4. 1957 na Gospodarskem razstavišču //. SEJEM MODE IN USNJARSTVA in mednarodni a revija sodobnega oblačenja. Na tem sejmu bodo prikazane najnovejše spomladanske in letne tkanine, dalje ženska, moška in otroška oblačila v raznovrstnih modernih vzorcih. Raztavljene bodo vse vrste usnja, modemi modeli pomladanske in letne obutve, kakor tudi razni drugi usnjarski in galanterijski proizvodi. Na sejmu in na reviji sodobnega oblačenja bodo sodelovali tudi tuji razstavljale!.
Od 25. 5. do 2. 6. 1957 bo v Ljubljani Sejem PROMETNIH SREDSTEV, na kater m bodo prikazali vse vrste. sodobnih prometnih sredstev za zračni, suhozemni in vodni promet. Tu bodo skoncentrirane ponudbe najrazličnejših modernih prometnih sredstev domačih in tujih proizvajalcev, kakor tudi vsa druga pomožna sredstva.
Od 29. 6. do 7. 7. 1957 bo II. MED-NARODNI SEJEM EMBALAŽE prikazal napredek v proizvodnji embalaže, kakor tudi v uporabljanju raznih novih surovin za izdelavo embalaže.
II.	JUGOSLOVANSKI IZVOZNI SEJEM bo zop-t zbral v Ljubljani vzorce vsega našega izvoznega blaga kakor tudi mnogoštevilne tuje kupce, ki bodo imeli tako izredno priložnost, da se na enem mestu seznanijo s celotnim bogatim in kvalitetnim asorti-manom našega izvoznega blaga. Ta sejem bo od 3. do 11. 8. 1957.
III.	MEDNARODNI VINSKI SEJEM, ki bo od 4. do 15.9, 1957, bo zopet omogoči] našim kvalitetnim vinom, da se v ostri mednarodni konkurenci, ponovno uspešno uveljavijo. Hkrati s tem sejmom bo tudi v Ljubljani kongres Mednarodnega združenja vinogradnikov, ki ima svoj sedež v Parizu.
Kof zadnji letošnji sejem bo od 26. 10. do 3. 1.1. 1957
IV.	MEDNARODNI SEJEM RADIA IN TELEKOMUNIKACIJ, ki bo po novno pokazal velik izbor najnovejših proizvodov s tega področja.
Kakor smo zvedeli na Gopodarskem razstavišču, vlada med domačimi in tujimi razstavljalci že sedaj precejšnje zanimanje za vse omenjene sejme ter je zaradi tega pričakovati, da bosta udeležba in komercialni uspeh letošnjih specialnih sejmov v Ljubljani, velika.
- še -
Tujci na praksi v Zahodni Nemčiji
Od kod prihajajo in koliko jih je
m po s/čn>
NOVA NAPETOST NA SREDNJEM VZHODU ZARADI AMERIŠKE OFENZIVE
Leto 1957. nas je že obogatilo za novo senzacijo. Predsednik Eisenho\ver zahteva od Kongresa (parlamenta) pooblastilo, da lahko uporabi ameriško vojsko za zaščito neodvisnosti katerekoli države na Srednjem vzhodu »pred oboroženim napadom s strani katerekoli države, nad katero vlada mednarodni komunizem«. Eisenhower dodaja, da se Sovjetska zveza nima ničesar bati s strani Združenih ameriških držav na Srednjem vzhodu ali kjerkoli na svetu, ako sama ne preide v napad. Nadalje napoveduje Eisenhovver, da bo pozneje zahteval od Kongresa odobritev 400 milijonov dolarjev, ki jih bo uporabil v naslednjih dveh letih za gospodarsko pomoč deželam Srednjega vzhoda. Eisenhowerjeva spomenica o-menja, da si »boljševiki« prav tako prizadevajo, da bi nadvladali nad Srednjim vzhodom, kakor so se pred njimi ruski carji.
Ta nenavadna poteza ameriške zunanje politike je zbudila veliko pozornost že v sami Ameriki, kjer je naletela na opozicijo demokratov, pa tudi v zunanjem svetu. Proti temu ameriškemu načrtu je vstal Egipt, prav tako Sovjetska zveza in kritiziral ga je tudi jugoslovanski tisk; Perzija ga je sprejela. Težko je reči, ali so z njim zadovoljni Angleži, ki so doslej imeli glavno besedo v deželah Srednjega vzhoda.
EDEN JE KONČNO LE ODSTOPIL.
Po svojem povratku z Jamajke se je Eden upiral angleški javnosti, ki je zahtevala njegov odstop zaradi neuspelega napada na Egipt in velike škode, ki jo je pretrpel ugled Vel. Britanije. Ko se je javnost nekako že sprijaznila z njegovo vztrajnostjo, da ostane še nadalje na svojem mestu, se je Anthonv Eden nenadoma odločil za odstop. Kazalo je, da je zadnja ameriška ofenziva na Bližnjem vzhodu na črti angle ške zunanje politike; saj je bil Eden zagovornik politike močne roke. Morda je Eden videl prav v ameriškem novem nastopu dokaz angleške šibkosti na Bližnjem vzhodu. V Ameriki in v Franciji je njegov korak povzročil presenečenje. Angleška opozicija (laburisti) zahteva volitve; kaže pa, da političen razvoj ni še tako daleč in da ba za Edenovega naslednika imenovan R. Butler, ki ga je nadomestoval za časa njegove »bolezni«.
MED ZSSR IN KITAJSKO so v Mo
skvi važna posvetovanja, ki se jih udeležuje tudi predsednik čuenlaj. V trenutku ostre zahodne gonje proti Sovjetski zvezi zaradi Madžarske je Kitajska potegnila s Sovjetsko zvezo v zunanjem političnem pogledu pa tudi glede ureditve odnosov med komunističnimi strankami.
IZRAEL SE UPIRA. Izraelski zunanji minister je izjavil, da nameravajo izraelske čete ostati na vzhodnem delu Sinajskega polotoka, v pristanišču Sharm al Sheikh in Tiranski ožini teina področju Gaze.
NASER ZAHTEVA POPOLN UMIK.
Egiptovski predsednik Naser je izjavil libanonskemu državniku E. Bustaniju, da ne bo .dovolil nobeni angleški ali francoski ladji prehoda skozi Sueški prekop, dokler Izraelci ne izpraznijo Gaze in vsega ozemlja, ki je pripadalo Egiptu pred izraelskim napadom.
TRIJE DUHOVNIKI IZGNANI IZ EGIPTA. Egiptovska policija je izgnala dva francoska frančiškana in enega malteškega duhovnika (z angleškim državljanstvom), ki je bil ravnatelj zavo da »Sv. Marija« v Port Saidu. Duhovnika je obtožila sodelovanja s francoskimi in angleškimi četami.
VOJAŠKO OBRAČUNAVANJE MED ANGLIJO IN JEMENOM. Na meji med arabsko držayo Jemenom in angleškim protektoratom Adenom je prišlo do spopadov med angleško in jemensko vojsko. Jemen sicer priznava v posebni pogodbi iz leta 1934 angleško pokroviteljstvo nad Adenom, od koder angleški topovi kontrolirajo vhod proti Sueškemu prekopu, vendar obtožuje Jemen Angleže, da so pričeli v notranjosti protektorata izvajati reforme, s katerimi si hočejo dokončno zagotoviti gospostvo nad Adenom.
TURKI ZA DELITEV OBLASTI NA CIPRU. Med razpravo v turški narodni skupščini je predsednik vlade Men-deres izjavil, da so Turki za to, da se oblast nad Ciprom razdeli na dva dela, med ciprske Grke in ciprske Turke. Delitev naj bi se izvršila na podlagi sedanjega položaja. Na druge odpovedi Turki niso pripravljeni, ker se zaveda jo, da je Ciper oddaljen od južnih turških pristanišč samo okoli 70 km.
FRANCIJA ŽELI PREMIRJE Z AL ŽIROM. Predsednik francoske vlade Mollet je pozval Alžirce, naj sprejmejo premirje. Nato naj bi se izvršile v Al-žiru nove volitve, katerim bi sledila pogajanja za končno ureditev odnosov med Francijo in Alžirom. Vsekakor se Francija ne more odpovedati Alžiru.
OMEJITEV IZVOZA
jugoslovanskega blaga
Komite za zunanjo trgovino v Beogradu je omejil dzvoz nekaterih vrst blaga, da tol zagotovil kritje domače potrošnje. Prepovedan je Izvoz vseh vrst premoga, surove nafte, nekaterih izdelkov črne in barvaste metalurgije in lesne industrije; prepovedan je nar dalje izvoz umetmiih gnojil, modre galice, kavstične sode, surovih kož, papirja, kartona (tudi odpadkov), razen cigaretnega paipirja, roto papirja in na-tron papirja,; prepovedan je izvoz vseh vrst moka, masti, masla, loja, sala sladkorja, pšenične moke, ribje moke kombinirane koncentrirane živalske hrane, sladkorne repe, oljnatih pogač otrobov, melase in mlečnega prahu; dalje pšenice, ječmEna. rži, ovsa, soje oljnate repice in mladih telic. Izjemna dovoljenja za izvoz navedenega blaga daje Komite za zunanjo trgovino (Beograd, Kneza Miloša 26).
IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA KROMA V ITALIJO
Beograjsko podjetje »Jugometal« bo na podlagi pogodbe, ki jo je sklenilo z družbo »Societa Edison« v Benetkah, dobavila tej družbi 1600 ton kroma, od tega 600 ton vrste »Grade lumpy« in 400 ton »Grade fine«. Krom bo iz rudnika Radoša pri Skoplju v Makedoniji. Izven te kupčije je podjetje »Jugometal« izvozilo v Italijo pred dvema mesecema okoli 1000 ton kroma.
(Od našega stalnega sodelavca)
Duesseldorf, decembra
V zahodnonetnških gospodarskih krogih ugotavljajo z zadovoljstvom da se je v zadnjih letih pojačil dotok tujiih praktikantov, ki bi si v nemških podjetjih radi obogatili svoje znanje. Letos (leta 1956) je v zahod-nonemškem gospodarstvu na delu
4.000	do 5.000 mladih inozsmcev, medtem ko je v tujih podjetjih na praksi nad 1200 nemških študentskih praktikantov. K temu je treba dodati še
7.000	tujih študentov, ki so se -letos vpisali na nemške univerze; okoli 1600 teh se je posvetilo tehničnim poklicem.
Ce pregledamo število akademskih (študentskih) praktikantov, ki so po letu 1950 bili na poslu v Zahodni Nemčiji, nas preseneti okolnost, da je bilo teh največ iz Jugoslavije, in sicer 674. Jugoslaviji sledijo Avstrija (619), Finska (613), in švedska (574); število študentskih praktikantov izven evropskih držav je precej nižje (Turčija 323, Egipt 87 in Indija 43). Večina je na praksi v strojegradnji (1237), v kemični industriji (564), elektrotehniki (538) in gradbeništvu (432), medtem ko zaposlujeta rudarstvo in železarstvo 281 oziroma 253 praktikantov.
študentski praktikanti prihajajo tudi iz zelo industrializiranih držav, kakor iz Anglije in Združenih ameriških držav, ki v zameno sprejemajo študente na prakso iz Zahodne Nemčije. Celotno je Zah. Nemčija to leto sprejela 1200 študentskih praktikantov iz vsega sveta ter približno prav toliko svojih študentov poslala v tujino. Zahod-nonemško gospodarstvo si prizadeva, da bi iz tujcev, ki prihajajo sem na prakso vzgojila predvsem sloj mojstrov in preddelavcev ter nameščencev srednjih stopenj zlasti iz še nerazvitih držav, da bi ti lahko po povratku v svojo domovino delali pri strojih. Težko je ugotoviti število takšnih delavcev, ki delajo tu kot gostje, ker so prišli na delo po sporazumih med nemškimi podjetji in njihovimi poslovnimi prijatelji v tujini. Kako velika so zadevna prizadevanja, nam odkriva sporazum o »tehničnem sodelovanju«, ki je bil sklenjen med obiskom predsednika indijske vlade Nehruja. Skoraj vse nemške dežele in nemška mesta so ponudila indijskim tehnikom in obrtnikom delo v Z. Nemčiji. Pri nemškem poslaništvu v Novem Delhiju se je zdaj prijavilo 70-100 prosilcev za štipendijo ali praktikant-sko mesto v Zah. Nemčiji.
Denar za tuje praktikante prihaja iz štipendij domačih držav ali zahod-
nonemške republike. 2e pred enim letom, je nemška uprava za delo prejela nalog, naj posreduje za dotok tujih praktikantov. Razdeljene so bile vprašalne pole in navodila v več jezikih med tuje interesente in nemške delodajalce o vseh vprašanjih, ki zadevajo takšno zaposlitev. Računajo, da je za bivanje v Nemčiji potrebna vzdrževalnina v višini 250 nemških mark; ta se da nekoliko skrčiti, ako dobi praktikant prenočišče in hrano po znižani ceni. Priporočajo, naj se pratikanti nastanejo pri nameščencih nemških podjetij, da se tako ustvarijo osebni stiki.
Ako praktikanti ne prejmejo štipendije od svoje države, jim plačajo podjetja navadno 250 mark na mesec, da se lahko preživijo. Za izjemne potrebe je nemško ministrstvo za gospodarstvo ustanovilo podporni sklad. Družba »Carl Duisberg Gesellschaft« v Frankfurtu am Mein (Schumannstr. 4/6) je na razpolago vsem tujim akademskim in neakademskim praktikantom za nasvete. To podjedje lahko posreduje tudi, ko gre za izobrazbo skupin praktikantov. Z denarjem podpornega sklada zahodnonemškega ministrstva za gospodarstvo vzdržujejo jezikovne tečaje za goste in gostitelje.
Dr. K. R.
Nemčija koleba med Vzbodom in žabodom
Gospodarska nemško-sovjetska i pogajanja imajo tudi političen pomen
ITALIJANSKA MESNA INDUSTRIJA V TEŽAVAH
Italijanska mesna industrija je po pisanju italijanskih gospodarskih listo\ v težavi. Carina na uvoz mesa je visoka, saj doseže do 18% »ad vaioreui« Potrošnja svežega mesa v Italiji nepre stano narašča, posebno zaradi večjega števila tujih turistov, ki prihajajo v Italijo. V prvih desetih mesecih leta 1956 so uvozili iz tujine 655.000 stotov svežega mesa proti 540.000 v istem razdobju leta 1955. V celem letu 1954 je u-voz znašal komaj 395.000 stotov. Oči-vidno je torej, da domača proizvodnja mesa ne zadostuje za naraščujočo potrošnjo; od tod zahteva potrošnikov, da se zmanjša uvozna carina na tem področju.
Italijanska mesna industrija trpi še posebno zaradi uvoza svinjskih maščob iz tujine, ki se v Italiji prodajajo poceni. V prvih desetih mesecih lanskega leta so uvozili iz Francije 31.242 stotov slanine proti 13.345 v istem razdobju leta 1955. Uvoz svinjske masti je prešel od 3750 stotov na 44.722, od katerih je bilo uvoženih 40.608 stotov iz Francije. Tudi izvoz končnih mesnih izdelkov postaja čedalje težji. Iz vseh teh razlogov so mnoge velike tvrdke bile lansko leto v zagati; nekatere so tudi prenehale z delom. ITALIJANSKI NARODNI DOHODEK LETA 1956
Računajo, da je italijanski narodni dohodek v lanskem letu dosegel 13.800 milijard lir ter je v primeri z dohodkom leta 1955, ki je znašal 12.902 milijard, narastel za 6%. Kaže, da se je razmerje med investicijami in potrošnjo razvilo v prid potrošnje.
POLJSKI PREMOG ZA JUGOSLOVANSKE ŽELEZNICE
Beograjsko podjetje »Jugometal« je zaključilo s poljskim podjetjem »VVeglo-koksom« pogodbo za dobavo 120.000 ton poljskega premoga iz Slezije, ki ga bodo porabili za jugoslovanske železnice. Naročeni premog lahko vsebuje 1% žvepla in 6-9% pepela; imeti mora 6800 do 7800 kalorij.
NAPOVEDANE LADJE Proga: Jadransko morje, Sicilija, Malt , Tirensko morje, Španija
Maria Carla prihod 11. jan., odhod 12. jan. Teresa Capano prihod 10., od hod 12. jan. Citta di Mesina prihod 15., odhod 26. jan. Citta di Catania odhod
18.,	prihod 25. januarja.
Proga: Grčija, Turčija, Sirija, Libanon, Izrael, Egipt
S. Giorgio odhod 11. januarja. Skopje prihod 10., odhod 11. jan. Ege odhod tl. jan. Vardar odhod 12. jan. Messapia prihod 12., odhod 17. jan. Anastasia prihod 12., odhod 16. jan. Soča prihod 13., odhod 17. jan. Otranto prihod 15., odhod 16 .jan. Aghios Georgios prihod
15.,	odhod 17. jan. Kozani prihod 15., odhod 19. jan. Chioggia prihod 16., odhod 17. jan. Erni prihod 16., odhod 18. jan. Titograd prihod 20., odhod 22. jan. Nakhshon odhod 20. jan. Assimina pri hod 20., odhod 25. jan. Barletta prihod
21.,	odhod 23. jan. Plotarkis Blessas pri hod 22., odhod 26. jan. Enotria pribo J
23.,	odhod 25. jan. Irma prihod 25., odhod 27. jan. Messapia prihod 29. jan. Proga: Vzhodna, Zah. In Južna Afr ka
Cerboli prihod 15., odhod 20. jan. Au dax odhod 15. jan. Europa prihod 20., odhod 28. jan. Mimina S. prihod 25., odhod 28. jan. Citta di Fano prihod 25., odhod 28. jan. Galatea prihod 26., odhod 29. jan. Maria Cosulich prihod 26., odhod 27. jan. Konec meseca prihod Africe, Ambre in Risane.
Proga: Perzijski zaliv, Indija, Pakistan, Daljni vzhod
Porlorose prihod 12., odhod 21. jan. Makedonija prihod 28., odhod 29. jan. Marzuk prihod 28. jan. Prihodi konec meseca: Alga, Spuma. N. Bixio.
Proga: Zahodna in Severna Evropa Boreas prihod 14., odhod 14. jan. G. Borsi prihod 15.-20., odhod 15.-20. jan. Leo prihod 15., odhod 15. jan. Pula prihod 18., odhod 20. jan. Rijeka prihod
29.,	odhod 30. januarja.
Veliko pozornost v mednarodnem svetu vzbuja napoved trgovinskih poga janj med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo. Ni dvoma, da bi tesnejše gospodarsko sodelovanje ublažilo tudi politično napetost ter bi počasi pripravilo pol za pravo politično zbližanje. Te mu razvoju zlasti pozorno sledijo v Pa rižu, Londonu in Washingtonu, kjei gradijo svoje načrte proti Sovjetski zvezi v veliki meri na političnem razdoru med Sovjetsko zvezo in Zah. Nem čijo. Eden izmed glavnih razlogov te ga razdora je pač vprašanje združitve Vzhodne in Zahodne Nemčije. Vsak dan postaja jasnejše, da so Nemci pripravljeni pristali na nevtralizacijo za ceno, da bi sc obe Nemčiji združili.
Nemški zunanji minister Brentano je nedavno v zveznem zboru (parlamentu) odkril, da se je obseg zunanje trgovine med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo v času od januarja do oktobra 1956 dvignil od 175 milijonov DM (v istem razdobju leta 1955) na 403 milijone DM, čeprav ni med obema državama prave trgovinske pogodbe. Ker še ni bila sklenjena prava mirovna pogodba med obema državama, so bili diplomatski odnosi samo formalno obnovljeni. Zato tudi ni gotovo, da bi nova pogajanja med obema državama dovedla do prave trgovinske pogodbe, ki sicer po mnenju nemških gospodarstvenikov niti ni nujno potrebna; saj je praksa pokazala, da se da trgovina urediti tudi z začasnimi dogovori. Tako naj bi se n. pr. sporazumeli, da bi So\ jetska zveza lahko imela trgovinska predstavništva v Zahodni Nemčiji.
Že med obiskom nemškega kanclerja v Moskvi (septembra 1955) je bilo domenjeno, da se bodo ob dani priložnosti pričeli trgovinski razgovori. Vendar niso politični odnosi omogočili teh
Proga: Severna Amerika
Exford prihod 14., odhod 14. jan. Sa-lurnia prihod 18., odhod 28. jan. Exton prihod 23., odhod istega dne. Exportcr prihod 28., odhod 28. jan.
Proga: Srednja Amerika - Sev. Pacifik Ho\vell Lykes prihod 11., odhod 11. jan. Mongioia prihod 20., odhod 20. jan. Antonio Pacinotti odhod 22. jan. Nere-ide prihod 25. jan. Mondoro prihod 25., odhod 25. jan. Frederick Lvkes prihod
20.,	odhod 26. januarja.
Proga: Južna Amerika Skogaland prihod 13., odhod 13. jan. Rio Bermejo prihod 18., odhod 21. jan. Ada Gorthon prihod 30., odhod 31. jan. Rio Belgrano prihod 31. jan., odhod 1. februarja.
VIŠJE BRODARINE ZA BRAZILIJO.
Članice Outvvurd Continental Brazd Freight Conference so sklenile povišati brodarine v brazilskem prometu za 25 odst, začenši'1. aprila 1957.
POVIŠANJE BROD ARIN ZA PREVOZ BLAGA IZ AVSTRALIJE PROTI EVROPI Avstralsko prevozno združenje »Au-stralian Overseas Transport Associa-tion« je sklenilo zvišati za 14% broda rine za prevoz blaga iz Avstralije proti Evropi in V. Britaniji. Zvišanje bo veljalo od 1. februarja dalje. Industrijski krogi v Avstraliji so se temu uprli, češ da bo povišanje prevoznine močno vplivalo na avstralski izvoz, ker se bodo cene avstralskemu blagu na mednarodnih trgih morale povišati. Mnogi trgi bodo tako izgubljeni zn avstralske izvoznike.
ZVIŠANJE BRODARIN IZ TURČIJE
Brodarine za prevoz iz turških pristanišč v jadranska so bile zvišane za 15%. Prevoz med turškimi pristanišči in Severno Evropo bo za 6% dražji.
razgovorov. Meseca septembra lanskem Hl( leta je sovjetski minister za zunanj trgovino Kabanov izjavil predstavi) kom nekega nemškega lista, da bi bil treba med obema državama sklenili t 1 govinski dogovor. Rusi se zanimajo z °Zf nemške stroje pa tudi za proizvod dt nemške kemične industrije. V /ameb bi prodajali Nemcem les, žilo, rud« bombaž, lan, mineralno olje in petni0®! lejske proizvode, železne zlitine itd. '5a
Že pred božičnimi prazniki je neb '■ ški kancler Adenauer dal razumeti so' di jetskemu poslaniku v Bonnu Smirni' vu, da je Zah. Nemčija pripravljena b trgovinska pogajanja s Sovjetsko zn sai zo. Smirnov je nato odpotoval v M‘ re< skvo. Glasnik nemške vlade je končat prejšnjega tedna potrdil to pripravlj« '9; nost kanclerja Adenauerja, da bi se JJ da čela trgovinska pogajanja s Sovjetsk ho zvezo. V Bonnu se že pripravljajo n 1 takšne razgovore.	‘ar
Vtisi Tržačana o nemški
str
orientaciji	(R
ve
Zanimivo je mnenje nekega tržaški Ije ga Slovenca, ki se je že pred prazni št ki mudil v Zahodni Nemčiji. V razge ge; voru s, svojimi znanci in prijatelji j'zal dobil jasen vtis, da se nemška javnos da še ni določeno opredelila ne za Vzho* vij ne za Zahod. Nemci ne igrajo svojil je kart samo na Ameriko, ker se zaveda sv< jo, da je njihovemu gospodarstvu nuj pj, no potreben tudi sovjetski trg. Ne h sle ključujejo možnosti, da bi se v Zdn1 oj, Ženih ameriških državah pojavila g? že: spodarska kriza, ki bi utegnila poteg niti za seboj tudi zahodnoevropske d) žave. Za ta primer se hočejo že zda na zavarovati. Vsekakor priznavajo v Nerb čiji, da je ogrodje povojne gospoda) im ske obnove v Zahodni Nemčiji pred pr stavljala ameriška dolarska pomoč.
Avtomatizacija |
(Nadaljevanje s 1. strani) tizacija bo porušila teorijo o prelet 9)1 »sekularni stagnaciji«.	fn:
Zanimivo zaključno predavanje imel dr. R. Dorr, župnik: dunajsk vl( stolne cerkve. Predmet njegovega pr* ,)Q davanja je bila skrb za človeka k« pogoj nadaljnjega (industrijskega razve Va ja. Avtomatizacijo je treba odobrava n|. ti, če človek lahko ostane človek. Zat ra tevala bo sicer od delavcev več duše'1 nosti, več znanja in več osebnosti, t« ža da potrebna bo in odpor proti njej b Ur bi imel smisla. Ge bi se ji hoteli iz1 Jr gniti, bi tehnična zastarelost napro tu dovedla do konkurenčne nesposobni že sti podjetij in posledica bi bila * ^ večja brezposelnost. Zaostrila pa D p, problem prostega časa, ki je za mar«) t koga že zdaj problem dolgočasja, pre< ^ katerim beži v motorizacijo, v zabavi ^ i.t.d. Nezadovoljstvo ljudi bo z avto matizacijo še naraščalo In zato bo tre sv ba pospešervati vsako obliko izobraže 1 vanja. Zaključil je svoje predavanje 1 pozivom, da se naj .pozabijo grehi nb 0e nulosti in vsi naj bodo složni v skup ve nem delu za človeka. Potem avtomati zacija ne bo pomenila prekletstva mai več blagoslov za vse.
di
Iz vseh referatov, predavanj in m acl šljenj, ki so na Kongresu prikazal* m pestro problematiko avtomatizacije ' lc. luči njenega znanstvenega obravnava m nja, izhaja, da avtomatizacija napre duje in da bo nevzdržno napredoval* ri še nadalje, navzlic socialnim, gospo p,, darskim, finančnim, upravnim’ in psi ra hološkim težavam, ki jih bo rodila ^ Mnenja se razlikujejo samo v pogledu ^ razvojnega tempa in drugih podrobno vi sti, ki za bistvo pojava niso važne. Po p., zdraviti je treba dejstvo, da se ta pro pr blematika proučuje na mednarodi' m ravni, in želeti bi bilo, da se z njo s? pr znanijo vsi, ki sodelujejo pri človf c]c škem delu in napr dku na kakršnem Pc koli področju, posebno pa pri reševS' vi nju gospodarskih in socialnih vpra' r,T šanj.	w
— Ob. dj
■v /aristanisču
*» » *
150 modelov radioaparatoV 30 televizijskih aparatov
VESELE VRAZ NIKE
Italijanske znamke: Autovox, Te lefunken, Minerva, Siemens, Voxsan m C.G.E.
Nemške znamke: Nord Mende, Nora, Schaub Lorenz, Graetz, Blaupunkt.
Ameriške znamke: Stromberg Carl son, Motorola, Majestic.
je razstavljenih pri
MM0 SPOTOZA
ULICA IMBRIMII 14 - TRST TEL. 37666
bled
lesno
industrijsko
podjetje
•	,„V.'
•I>
ve*

^ V**0
Brzojav: LIP Bled
Telefon: 377, 286
Tek. rač. NB Kranj 611-T-394
GOSTILNA
F C R r, a I¥
REPENTABOR
DOMAČA KUHINJA IN~PRISTNA VINA — CENE UGODNE I
Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Hapentabori
ge
bj
nj
ki
na
nr
sti
Od
do
2l
ke
lir
t
,1/ISTA'
TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
Ib
Pr
ja
le
m
kt
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica - Ul. Croce 4
Telelon pisarna 34-97 „ dom 20-78
G
Pt
v
tl€
ra
di
Hi
hi
ki
ka
ki
trt
Pt
vt
z
AUTOMOTOR
IMPORT-EXPORT
j PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških / in ameriških avtomobilov 'i. ter nadomestnih delov za DIESEL motorie, pumpe* ; Iniektorje ter traktorje
TRIESfE-TRST. VIA URINE 15
^ TEL. 30-197/30 198J
P«
oi
le
9.i
Ib
rc
či
Pl
Pl
al
hi
K
U
V!
Zt
ri
P
R
01
£r
Zl
Stran 3
8 E D F. 2. TRST
UllCA PAftIO F I L Z I Sr. 1«/!.
TELEFON ST. f »
SPOmRSKF.G A ZDR117F.N1AI
Ft^lVlova občinska trošarina in
lani	#	#
um njeno izterjevanje
i bil'
ti ti Do 1. januarja letos je bilo Tržaško jo z žemlje oproščeno plačevanja troša-:vofl ^bskega občinskega davka na veliko nor levilo predmetov široke potrošnje. V rud' tem pogledu je uživalo v primeri z iotri ostalimi italijanskimi pokrajinami ne-d. kakšen izjemen preferenčni položaj. Od neti k jan. dalje pa so bili uveljavljeni tu-so' na Tržaškem ozemlju predpisi, ki ini' na osnovi zakona z dne 2. julija 1952 a a št. 703 (predpisi o financah krajevne z vi1 samouprave), ki je bil objavljen v Mi fednem dopolnilu k uradnemu listu one R;publike Italije št. 154 od 5. julija ivlji '952 z nekaterimi manjšimi spremeni-s za batni, določajo občinsko trošarino na :tsk' nove predmete široke potrošnje, i i' Kot smo že pisali v »Gospodarstvu« lansko leto, je vladni generalni komisar za Tržaško ozemlje z odlokom št. iki l64, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku št. 15 z dne 21. maja 1956, (predpisi o financah krajevne upra-Ve) odredil raztegnitev na naše ozem-tški Ije zakonodajnih ukrepov iz zakona azn št 703 Tržaški občinski svet se ni mo-izgigei sporazumeti glede odobritve tega i‘ J zakona. Zato je odobril novi potrošni nos davek prefektumi komisar z odločit--h0! vijo z dne 24. novembra 1956, ki jo 'hl1 le odobril Pokrajinski svet (GPA) na ecbj svoji seji 13. XII. 1956. V zvezi z gor-
nuj

tilno blago in oblačilni predmeti
vto
r( '^ijucno
Pokrivali ter rokavice. zV( izpremenjen bo znesek za plače avž Vanje davka za naslednje blago: vi-,aD bo. mošt, domače vino (vinello), našel ra‘vni koncentrirani mošt, sveže groz tt <tje namenjeno za predelavo vina. i .,ji šampanjec, liker, sifoni, mineralne in •J Obletne vode, nealkoholne pijače, si->ra rupi ter ekstrakti za pripravo brezalko ,)n( (solnih pijač, praški za namizne vode j že obdavčena živina, sveže in zmrznje-jj to meso, meso kakršne koli vrste, ju-gj he, ekstrakti iz mesa, slanina, pance-rg ta. Perutnina, divjačina, ribe, mehkuž-^(bi.in lupinarji, konservirane riba, sir ‘baslo in surogati, pohištvo iz kakršne koli snovi, rastlinske konserve sveže gobe, čaj, vanilija, žefran, na-. tfomestki popra.
'■L, C) za sledeče blago se davek ne bo p "eč plačeval v okviru abonmaja, tem-ati več na fakture: kozmetični pripomoč-iai ^er dišave, boljše milo, pači in plinski ter električni kuhalniki.
Kakor določata člena 137 in 179 ure-'JUve za pobiranje potrošnega davka Xi od 3. aprila 1936 št. 1138, so morali vsi . (igovci na veliko in na drobno pred-iožiti občinskemu trošarinskemu ura-ire Ju do vključno 5. januarja prijavo rj. blaga, ki je navedeno pod črko A ter I-Ujavo zalog blaga, ki je na novo K Podvrženo davku in za katero se pobi-ra dav.k na osnovi faktur. Za blago ., P°d B in C pa je treba prijaviti zalo-Se dne 31. XII. 1956. Na osnovi teh no-G v’h predpisov o trošarini pa morajo _ ^govoi in lastniki javnih lokalov Predložiti do 31. jan. 1957 občinske-p mu trošarinskemu uradu »Izjavo o Prodaji blaga«, na podlagi katere bo-,lS J° določili trošarinski davek. Pri iz-'9. Utajevanju te prijave morajo prijaha. ''italji upoštevati povprečno mesečno r Prodajo v vsem letu.
„ Od i. dalje je bila izpremenjesna tv-Ji kvota za plačevanje davka na mno-§e predmete, in o kateri govori ome-bj.na točka B). Tako veljajo nasledke trošarinske tarife: Za predmete so obremenjeni na fakturo: navad na in fina vina 22.50 lir od litra, do biača in tuja peneča vina 225 lir od steklenice, likerji do 21 stopinj 45 lir °d litra, vinsko in tropinovo žganje Jo 50 stopinj 75 lir od litra, likerji od sl do 50 stopinj 112,50 lir od litra, likerji :n žganje od 51 do 75 stopinj 195 ‘r od litra, likerji in žganje z nad 75
stopinj ter čisti alkohol v steklenicah od 95 stopinj naprej 225 lir od litra pokalice 5.25 lir od steklenice, narav na mineralna voda 9.75 lir od litra oranžada izdelana iz oranžnega soka 26.25 lir od litra druge oranžade 45 lir od litra, olivno olje 19.50 lir od kilo grama, kis 15.75 lir od litra.
Predmeti obremenjeni no, abonma. čokolada v kosih z več kot 25 dkg 117 lir od kg, čokolada v različnih kosih (razen v prahu) 247 lir od kg, kakao za potrošnjo 108 lir od kg, navadni keksi 14.40 lir od kg, nenaravna mineralna voda 6 lir od litra, sladoled 85.20 lir od kg, kolači, medenjaki fini keksi 135 lir od kg, sveže torte, kandirano sadje, mandeljnove sladice 120 lir od kg, razne karamele 90 lir od kg
Svetujemo vsem članom da se ravnajo po omenjenih predpisih, ter jih opozarjamo, da imajo za to postavljeni organi nalog nadzirati vsa skladišča, trgovine trgovcev na debelo in na drobno, tudi njihova stanovanja če so ta v bližini trgovin ali njihovih skladišč. Tudi med prevozom blaga ki je podvrženo trošarinskemu davku lahko ti organi pregledajo listine, ki
se nanašajo na to blago. Poleg tega nadzorovanja pa dovoljuje zakon pregled na licu mesta (v trgovini, skladišču, doma), določa stroge denarne kazni za pomanjkljive prijave in celo zaporo trgovine ali javnega lokala.
POSLOVNI KOLEDAR
Do 10. januarja morajo delodajalci predložiti Zavodu za sov. skrbstvo izpolnjene obrazce za mesec december ter predložiti istočasno pobotnico o plačilu navedenega zneska.
Do 15. januarja morajo delodajalci predložiti Uradu za delo seznam uslužbencev zaposlenih v obratu dne 31. decembra 1956,
Občinske dovolilnice pekarn je treba pr. diožiti za obnovo do 31. jan 1957.
Prijava davka na poslovni promet (IGE). Opozarjamo člane, da je čas za to prijavo do 28. februarja, in da jih bo v kratkem obiskal v tej zvezi naš član tajništva združenja.
Opozorilo. Vse člane, zlasti trgovce jestvinčarje, opozarjamo, naj se držijo strogo določenih cen blaga (kot slad kor), da se izognejo morebitnim denarnim kaznim.
bjo odločitvijo je županstvo izdalo na-
J slednje predpise, ki se nanašajo na m1* objavo novih predmetov, ki so podvr-žehi trošarinskemu davku ter na na-niZ Jta izterjevanja tega davka:
pptrošni davek se bo plačeval j ‘ ba predmete:
? 1 J- na fakturo: čisti alkohol v ste-da, klenicah, ekstrakti in esence za pri-1L Pravo likerjev, vermuta, aperitivov in IC sirupov, plin v steklenicah, radijski luW’ aparati, gramofoni, radijski gramofo-bi, otroški vozički, sveže gobe, gomo-l Iji, olivno olje, suhe fige, suhi kostanj, ameriški lešniki, vinski kis in med.
2. Na abonma: obutev, sveže rože, >tet bbi tne rože, električni material, pred-bi: ti iz zlata, srebra in druge drago Vbosti, ure, blago za opremo, teks
SMRT VELIKEGA SLOVENSKEGA ARHITEKTA
Profesor Jože Plečnik, ki je na ljubljanski univerzi poučeval arhitekturo, je te dni umrl v visoki starosti. Kot arhitekt je zaslovel že v Avstriji s svojimi deli na Dunaju, pozneje v Pragi ter v Ljubljani. Slovenska arhitektura je po njem zaslovela daleč po svetu.
NOVA ŠTEVILKA »GALEBA«
V tisku je nova številka mladinskega lista »Galeba«, ki ne bo po svoji pestrosti zaostajala za zadnjo, posvečeno spominu Simona Gregorčiča. Naročniki so prejeli tudi podobo našegr najbolj popularnega pesnika, ki se da vokviriti.
PODRAŽITEV TRAMVAJA. Podjetie ACEGAT namerava popraviti svoj finančni primanjkljaj s postopnim povišanjem pristojbin za usluge. Tako naj bi se tramvajska tarifa povišala v doglednem času na 25 lir, julija letos pa na 30. Cena električne energije za do mačo rabo naj bi se povišala za 2 liri na kW/h, cena pitne vode pa za okoli 10 lir pri kub. m. S temi ukrepi bi podjetje povečalo svoje dohodke za več kot 600 milijonov lir. Občinski odbor je te poviške odobril, potrditi jih mora še občinski svet.
DAROVI ZA PROMETNIKE. V nedeljo so v Trstu motoristi in avtomobilisti obdarili občinske stražnike-promet nike. Na križiščih so vozači odlagali slaščice, igrače, steklenice vseh vrst. Ta dan ni menda nihče plačal globe, stražniki pa so za nekaj ur pozabili na svoje skrbi.
SKRČEN DELOVNI URNIK Dne 1
januarja so v čistilnici »Esso Standard t uvedli nov delovni umik, ki predvideva 45 tedenskih ur namesto dosedanjih 48. Sprememba velja za vse delavce italijanskih podružnic »Esso Standard«, »Agip«, »Agipgas« In »Shell«.
NARAŠČANJE OBMEJNEGA PROMETA. Decembra lani je prešlo mejo v obeh smereh čez 37.000 oseb. Obmejni promet v letu 1956 je zabeležil 364.041 prehodov z avtobusi ali s parniki, medtem ko je ostalo neregistrirano število potnikov, ki potujejo z lastnim vozilom.
PRIHOD »SATURNIJE«. Dne 18. januarja bo priplula motorna ladja »Sa-turnija«. Z ladjo, ki je zapustila le dni Ameriko, bodo pripeljali truplo Tržačana Pividorija, ki je bil ubit v spopadu s črnci v nervvorškem predmestju Brooklyn.
NOVA LADJA. Te dni je ladjedelnica GRDA izročila plovni družbi »Marco U. Martinolich« iz Trsta motorno tovorno ladjo »Maria Angela Martinoli«. Ladja je opremljena z motorjem CRDA-Sul-zer, ki razvija 3.600 KS in vozi popolnoma natovorjena s hitrostjo 13.2 vozla na uro.
NOVOUSTANOVLJENA DRUŽBA »NUOVO PASTIFICIO TRIESTINO«
bo verjetno prevzela bivše podjetje »Pa-stificio Triestino«, ki je aprila lani napovedalo stečaj. Odpuščenim delavcem je novica prinesla novo upanje.
Industrija ogroža tržaške peke
Paradoks socialnega zavarovanja
Značilno za splošni gospodarski pc-'ožaj v Trstu je dejstvo, da se danes Proda manj kruha kot so ga prodajali med zadnjo vojno, ko so vladar 'e izkaznice. Lastniki pekarn imajo ■halo ali nič zaslužka pri navadnem kruhu, ki se prodaja po 110 lir kg. G*ede na današnje cene življenjskih ' Potrebščin je tudi zaslužek delavcev v Pekarnah nezadosten, kar seveda neugodno vpliva na njih duševno razpoloženje in na njih delo. Gospo-Jarski položaj tržaških pekarn je najbolj odvisen od finejših vrst kru-na; te pa se morajo boriti proti konkurenci velikih industrijskih podjetij, kakor so Motta, Alemagna in druga, ki segajo vedno globlje v področje do-Jiačih pekarn. Ta velepodjetja ne Prodajajo le potic in podobnega peci-Va, temveč so začela konkurirati že z navadnimi »grisini« in podobnim Pocivom.
Od 1. junija 1956 prejemajo delav-®i v pekarnah sledeče plače: nad 20 Jft star izvežban pek dobi na teden “•670,- Ur, od katerih se odšteje 545-ta, ki jih mora mojster plačati zavarovalnicam, tako da prejme delavec čistih 9.125 lir. Specializirani pek: Piača 10.829,- lir, zavarovanje 637, iz-Plačilo 10.192 lir na teden. Delavec je obvezan, da izdela dnevno toliko kru-Pa. kolikor ga dobiš iz 90 kg moke J^ar je nad to normo, se plača po J9.15 Ure kg. Družinske doklade: za Vsakega otroka 1.002,- liri na teden. ^ ženo 696 lir na teden, za vsakega roditelja) 330 Ur na teden. Plačane Pačitntce: 15 delavnih dni na leto. Hazen tega imajo delavci-peki v letu Pasm plačanih praznikov, in sicer: 1. taaj, Novo leto, spomladanski pra-(2. junija), velika noč, 6. januar,
19. marec, 25. april in 10. maj. Kar zadeva plačani počitek, bi bila stvar v redu: delavci imajo do tega pravico in potrošniki kruha plačajo ta počitek. ki je zapopaden v ceni kruha. Vsedrugače pa je z zadevo zavarovanj.
Specializiram delavec plača za zavarovanje 637 lir na teden, torej 33.124 lir na leto in 1 milijon 820.580 v 45 delovnih letih, z obrestnimi obresti okoli 7 milijonov lir. In kaj dobi od tega? Ako živi po 65. letu še 10 let okoli 1 milijon 200.000 lir, ako živi še 20 let, to je do 85. leta, kar so zelo redke izjeme, 2 milijona 400.000 Ur. Ako pa umre pred 65. letom, je izgubil sploh vse, kar je plačal za življenjsko zavarovanje; ako je torej umrl v 64. letu, okoli 7 milijonov lir, če odštejemo tiste revne, kratkotrajne in omejene podpore za brezposelnost.
Te številke dovolj jasno dokazujejo, da je socialno zavarovanje postavljeno na osnovo, ki je delavcu v škodo Sicer pa ne vemo, kakšen smisel ima socialno zavarovanje, ako morajo za brezposelne In stare delavce končno skrbeti občine? V Trstu se lahko vsakdo prepriča na lastne oči, koUko brezposelnih delavcev prejema od občine brezplačno kosilo in večerjo, a koliko jih tudi brezplačno prenočuje. In koUko upokojenih delavcev konča svoje življenje v občinski ubožnici?
Večina poslancev v rimskem parlamentu pripadajo strankam, ki branijo koristi nižjih slojev. Te stranke ah vsaj nekateri izmed njih članov, bi se morah bolj zanimati za vprašanje socialnega zavarovanja in ukreniti nekaj, da bi se končale te socialno nezdrave razmere.
Drago Godina
PILOTSKA SLUŽBA V TRSTU. Z novim letom je prevzela pilotsko službo v tržaškem pristanišču plovna družba »Tripcovich«. Doslej je to službo opravljal poseben urad, ki ga je ustanovila bivša ZVU. Družba »Tripcovich« bo postavila v službo dva nova vlačilca — »Aiax« in »Gladiator« s pomočjo kale rib bodo lahko pristajale tudi največje ladje kljub hudi burji.
Za popluo prosto cono
V tržaškem občinskem svetu je bil ustanovljen pododbor za prosto cono, ki naj bi pripravil nov načrt za ustanovitev proste cone v Trstu. Tržaška javnost zahteva popolno prosto cono, medtem ko bi bila vlada pripravljena dovoliti samo nekatere carinske olajšave oziroma popolno ah delno oprostitev carin za neke vrste blaga, kakor na Goriškem. Tržačani zahtevajo, da bi bilo proglašeno vse mesto za prosto cono in s tem ves uvoz oproščen carine. Rimska vlada ni dala doslej jasnega odgovora na tržaške predloge vendar je njeno odlašanje dovolj jasno znamenje, da se prosti coni protivi. Zdaj naj bi tržaški občinski svet stavil nove predloge.
Moi/oletno darilo prosvetnega ministra
Takšnega novoletnega darila, kakor je vladni osnutek za uzakonitev slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem, Slovenci vendar niso pričakovali, čeprav so vajeni razočaranj. Po tolikšnih obljubah in zagotovilih, ki jih je dajal prosvetni minister Rossi, so se Slovenci vendar nadejali širše in bolj državniške zasnove za slovenske šole, toliko bolj, ker pripada minister socialnim demokratom in ker je glavni nosilec sedanje vladavine krščanska demokracija, ki tako rada poudarja svojo demokratičnost. Odgovornim italijanskim po litikom na Tržaškem so pogosto pripisovali izjave, češ da bodo pustili slo vensko šolstvo uradno na miru, ker že dovolj deluje negativno na njegov razvoj pritisk na starše.
V resnici ne prinaša osnutek vlade, ki bo predložen v odobritev v poslanski zbornici, zaščite in dokončne uzakonitve slovenskih šol na Goriškem in Tržaškem, temveč odpira pot za njihovo likvidacijo na daljši rok. Načrt jemlje slovenskim šolam avtonomijo, v kolikor jih spreminja v vzporednice in celo »tečaje« podrejene italijanskemu vodstvu. Starši morajo pismeno zahtevati, da se njihov otrok vpiše v slovensko šolo in dokazati, da je njegov mate rinski jezik zares slovenski. O tej prošnji za vpis v slovensko šolo odloča posebna komisija.
Na slovenskih šolah naj »po možnosti« poučujejo slovenske učne moči, to se pravi, da na njih lahko poučujejo tudi Italijani. V stalež učiteljev in profesorjev se ne morejo vpisati nad 55 let stari šolniki; osnutek torej ne upošteva dejanske okolnosti, da so mnogi slovenski šolniki dosegli in presegli to starost v aktivni službi v povojnem času, ko so si Slovenci priborili sedanje šole. Čeprav velja načrt za vse slovensko šolstvo na Goriškem in Tržaškem, kaže, da je bolj radikalen nasproti šolstvu na Goriškem, ki ga ščitita samo mirovna pogodba in italijanska ustava, kakor proti šolstvu na Tržaškem, katerega obstanek je bil zagotovljen z londonskim sporazumom med Jugoslavijo, Italijo, Združenimi ameriškimi državami in Anglijo. Zadnja beseda seveda pripada parlamentu, kateremu na črt še ni bil izročen.
SLOVENSKA GOSPODARSKO-KULTURNA ZVEZA je na seji izvršnega odbora zavrnila osnutek vlade. Naglasila je načelo, da morajo samo s'arši odločati o vpisu otroka v šole ns pa razne komisije. Ker bo parlamentarna komisija pričela razpravljati o šolskem načrtu že 22. januarja naj se v imenu vseh Slovencev v Trstu in Gotici sestavi zadevna spomenica.
Videmski socialistični .poslanec dr. V. Marangoni, ki e član parlamentarne komisije za šolstvo, je v 'interpelaciji na prosvetn.ga ministra protestiral
Za sistematično graditev stanovanj
Portorož, jan. 1957
V Kopru je bil ustanovljen »Zavod za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo, Koper«. Nova ustanova spada med finančno neodvisne zavode. Njegove naloge se nanašajo zlasti na proučevanje pogojev sodobne stanovanjske izgradnje in sestavljanje ekonomskih analiz, na vsklajevanje načrtnih gradenj stanovanjskih naselij na območju okraja, na zbiranje znanstvenih izsledkov in rezultatov s področja stanovanjske izgradnje ter njih praktično izkoriščanje, na evidentiranje stvabnih zemljišč, določenih za stanovanjske na mene, na pospeševanje praktičnega u-vajanja sodobnih gradbenih metod pri gradnji stanovanj, na izdelavo gradbenih programov in načrtov za gospodarske organizacije, zavode, ustanove, zadruge in druge pravne osebe itd.
1/. poročila, ki je bilo zaradi ustanovitve novega zavoda podano okrajnemu ljudskemu odboru, navajamo le najznačilnejše podatke in naloge: Samo v obalnem pasu okraja, t. j. v občinah Koper, Izola in Piran, je že nad 3.00J nerešenih prošenj za stanovanja in to število še narašča zaradi stalnega raz-voja gospodarskega potenciala področja Razpoložljiva sredstva so omejena, zato bo treba skrbeti, da se ne bodo gradila stanovanja, ki bi presegala finančno zmogljivost investitorjev, z druge strani pa tudi, da bodo zgrajena stanovanja v tehničnem in higienskem pogledu zadovoljevala. Prej ali slej bo treba preiti na ekonomske najemnine, a te bodo le tedaj v sorazmerju s plačami, če bodo gradnje sicer zagotavljale vse elemente sodobnega stanovanja, a bodo hkrati tudi po ceni in ekonomične. To zahteva poleg proučevanja problemov sodobne stanovanjske gradnje tudi uvajanje novih gradbenih elementov, tipizacijo, racionalizacijo itd. Podpirati bo treba tudi pobude posameznikov, ki žele priti do lastnega do ma, toda ti se bodo morali podrediti koristim skupnosti, zlasti z usvajanjem zadružnega sistema. Dosedanje izkušnje enakega zavoda v Ljubljani so dokazale njegovo koristnost. V poldrugem letu delovanja je temu zavodu uspelo, s samo notranjo preureditvijo znižati cene stanovanj za 25%. Stanovanjska izgradnja spada med ključna vprašanja nadaljnjega gospodarskega razvoja vse ga področja in je povezana s problematiko življenjske ravni prebivalstva in z dvigom in razvojem njegove stanovanjske kulture.
Ustanovitev zavoda je bila sprejeta zlasti med prebivalstvom obalnega pod ročja z izrednim zanimanjem in s sploš
proti temu, da načrt jemlje avtonomijo slovenskim šolam na Goriškem medtem ko jo priznava šolam na Tr žaškem.
no željo, da bi čimprej dovedla do koristnih praktičnih uspehov.
PREUREDITEV BARA JADRAN
Bar »Jadran« v Portorožu je ob prehodu v novo leto bil povečan in ob enem preurejen v kavarno in restavra eijo. Okrog notranjega lokala je bila na prostoru, ki se je uporabljal doslej le poleti, v polkrogu zgrajena nova, lepo obdelana zasteklena stena in je tako v dopolnitev dosedanjega gostinskega prostora bila ustvarjena lepa veranda, ki jo je vodstvo gostišča okusno opremilo. Gosti imajo s tega prostora lep razgled na morski zaliv pred Portorožem. Ta slika spominja zelo na blejsko jezero, gledano iz znanega bo tela »Toplice« na Bledu. Preurejena ka varna pomeni /a Portorož omembe vredno pridobitev. Domačinom in gostom je sedaj na razpolago miren in prijeten lokal ob sami morski obali, \ njem imajo doslej zelo pogrešano /hi rališče tudi ob neugodnem vremenu in v zimskem času.
Dr. O.
OD VELIKE IT ALI J AN SKE POTNIŠKE LADJE »REX«, ki je obsegala 52.020 brt in ki so jo zavezniška letala potopila med Koprom in Izolo, so doslej potapljači s pomočjo dvigala »Velijcže« dvignili 21.000 ton raznih vrst kovin. Delo je čedalje težje, ker so se preostanki trupa velike ladje pogreznili globoko v morsko blato.
ISTRSKI PRIRASTEK ITALIJANSKEMU PREBIVALSTVU
Pc zadnjih podatkih je prebivalstvo Italije preseglo 48 milijonov ljudi. Poleg izseljencev iz tistega dela Istre, ki je bil z mirovno pogodbo priključen k Jugolaviji, — število teh je doseglo po italijanskih podatkih okoli 100.000 — se je prebivalstvu Italije pridružilo še 41.987 Istrijanov, ki so zapustili bivšo cono B od maja 1945 do 31. decembra 1956. To so podatki istrskega odbora v Trstu. V 1. 1956 je zapustilo bivšo cono B 4439 Istranov. Po podpisu londonskega sporazuma (5. oktobra 1954) do konca leta 1956 se je izselilo iz bivše cone B 18.830 ljudi; tem ja treba dodati še 2750 prebivlacev iz Miljskih hribov. Leta 1945 je bilo v bivši coni B okoli 70.000 prebivale:v.
K POROČILU O IZIDU VOLITEV NA GORIŠKEM, ki smo ga obja/vili v zadnji številki, dodajamo, da je bil za pc krajinskega svetovalca poleg Mladena Černeta izvoljen tudi dr. Avgust Sfiligoj, ki je bil izbran tudi za gortškega občinskega svetovalca.
NOl/A LEP0SL01/1M b Trstu

ZARADI TEHNIČNIH OVIR SMO MO RALI NADALJEVANJE ZANIMIVE REPORTAŽE S ŠVEDSKE ODLOŽITI DO PRIHODNJE ŠTEVILKE.
V pripravi je prva številka tržaške leposlovne revije »Tokovi«, okoli katere so se zbrali slovenski književniki ne glede na svoj svetovni nazor, že imena urednikov in sodelavcev kažejo na ta značaj nove revije, ki bo prav zaradi tega toliko bolj pestra in mikavna. Časopis urejujejo Boris Pahor, Lojze Rebula in Josip Tavčar. Med mlajšimi sodelavci sta Evelina Umek in Miroslav Morje (Košuta). Poleg izvirnih novel urednikov prinaša prva številka tudi prevod novele mlajšega italijanskega romanopisca Michela Prisca. Pesmi so prispevali Alojz Gradnik, Ed vard Kocbek, Cene Vipotnik, Vinko Be ličič, Zdravko Ocvirk, Zora Tavčar, Miroslav Morje in drugi. Med pisci esejev je tudi Franc Jeza.
Tržaška javnost bo gotovo pozdravila novi časopis kot živ dokaz duševne ustvarjalnosti tržaških Slovencev. Ko so pričeli usihati »Razgledi«, je jeseni leta 1953 »disident« Boris Pahor izdal zbornik »Sidro«, ki je spomladi 1954 doživel še drugo številko. Ime nove revije jo verjetno namenoma povsem »nevtral no«, drugo pa je vprašanje, ali je res posrečeno.
Že dolgo kroži po Trstu glas, da namerava dr. Jože Peterlin pričeti izdajati katoliško orientirano leposlovno revijo; v zadnjem času pa so ti glasovi utihnili.
Ib.
SLIKAR BOGDAN GROM odpre danes ob 18. uri razstavo svojih slik v galeriji »Rossoni« na Korzu v Trstu.
Gre za okoli 20 olj izvedenih v tehniki »batik«, ki jo Grom rad uporablja.
SLIKAR L. SPACAL je pripravil razstavo svojih najnovejših del (olj in barvnih lesorezov) v tržaški mestni galeriji. Otvoritev razstave bo v soboto ob 18. uri.
fVYVYVVVVVYVVVVVVYVVVYVVVVYYVYVVVYYYYVVYYVYYYWY\
Tuu&etn—,
TRŽAŠKI IZLETNIKI V JUGOSLA VIJI. Iz Trsta odhaja na izlet v slovenske planine in v Slovenijo sploh čedalje več prebivalcev. V ta namen izkoristijo turistični vizum, ki stane 325 lir in omogoča dvodnevno bivanje v Ju goslaviji. Mnogo Tržačanov je dočakalo novo leto v hotelu »Palače« v Portorožu.
TURIZEM V AVSTRIJI NARAŠČA V zadnjem tromesečju preteklega poslovnega leta je turizem vrgel Avstriji 61,5 milijona dolarjev proti 44,6 v istem razdobju prejšnjega leta.
Kmelijska nabavna in pdp zadija
Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št 1
Podružnice: trst, Ul. Plavia 23 Milie. Ul- Roma 1
IVudimo Vrnil vae putrebšilne zu vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
PKIZIPO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE
L, A GORIZIA.NA.
G0RIZIA - VIA DUCA DA0STAN. 88 TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
Gondrand"
TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-167
Telegrami : GONDRANO - TRIESTt
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽtViNE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
TRANS - TRIESTE"
a r.
TRIBS iE-TRST V. Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA: vae lesne sortmane in produkte gozdne industrije
IZVAŽA
IMPEXPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1
Tel. 44-208 . Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:
vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
IZVAŽA:
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
MAGAZZINI del CORSO
Trieate - Corso Italia 1 (Angolo P. della Borsa) - Tel.: 29-043
BOGATA IZBIRA
dežnih plaščev - površnikov zimskih plaščev - jop in hlač
Oglejte si naše izlof.be!
za moške, ženske in otroke originalne L O O E N po najnižjih cenah ZANESLJIVA TRGOVINA
sprejemajo se boni za odplačila na obroke
vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
A.Donaggio-Trieste
USTANOVLJENA LETA 1912
IMPORT - EXPORT
ZALOGA BLAGA %A ŽENSKE IN MOŠKE OBLEKE IN PODLOGE
R1VA TRE IVKH/HIUBRH 9 — TELEFON 24=963
TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE
Zibelka
SILA JOŽEF
uvoz
IZVOZ
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo
TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004
SAP = Turist Biro = Ljubljana
PROGA LJUBLJANA — POSTOJNA — TRST Od 1. maja do 30. septembra dnevno — Od 1. oktobra do 30. aprila vsako sredo, soboto m nedeljo.
6.30	odhod	LJUBLJANA	prihod 21.00
7.46	POSTOJNA	19.45
9.30	prihod	TRST	odhod 18.00
PROGA LJUBLJANA - POSTOJNA — GORICA V veljavi od 15. novembra 1956 do 15. junija 1957 Vsako soboto.
6.30 odhod
7.45
9.25
10.10 prihod
LJUBLJANA POSTOJNA NOVA GORICA GORICA
prihod 17.30 16.15 14.35 odhod 13.50
KMETOVALCI IN VRTNARJI, 0RIŠČITE NAS!
	
IMPORT - ILVPOKT	
Vseli vrst lesa, trdih goriv iu stro-	
jev za lesno Industrijo 				1 |
THST - Sedež : ul. Cicerone 8/II - Telefon:	|!
ul. Clceroiic 80814 - Ncalo Legnaml 00710 |	
	NOVA	AVTOBSUNA PROGA	
	TRST	— OPATIJA — REKA	
odhod	7.15 16.00	TRST	9.35 18.20	prihod
	8.04 16.49	KOZINA	8.52 17.35	
	8.35 17.20	PODGRAD	8.18 17.03	
	9.20 18.05	OPATIJA	7.30 16.15	
prihod	9.35 18.20	RIJEKA	7.15 16.00	odhod
	Proga deluje vsak dan. Oskrbujejo jo avtobusi podjetja »AUTOTRANS« z Re-		
	ke. Vožnja	stane 590 lir, oz. 420 din.	
NOVA AVTOMOBILSKA ZVEZA
LJUBLJANA-P0ST0JNA-GORICA
TE IE F 0 N 176
TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA
THST
ST8ADA VECCBIA PEH ISTRI«
Umetna gnojila - Krma za iivino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Irte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. - Poljedelski stroji in druge potrebščine
Ribarič Ivan
uvoz
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
OStčdi autoliuAu	S.A.P.
Vsako soboto
lx l.iubljuue uh U.3U Iz lioricu ub 13.5(1
OdLjdi autoLti-au	RIBI:
Vsak četrtek
lx lioricu ob 7.DO I/. Ljubljano ub 17.UU
Za vuu l/ufiu putrubu po uvtumubiliikuiii uiaturia lu In pu gumah uhrnltu uu x zaupaujnui un:
m«
NUVa U 0 It IC A Talnimi 117
TRŽNI
PREGLED
Trizoslti trgr
POPER
TRST. Zaradi političnih neredov na Sumatri je bilo omejeno število sklenjenih kupčij z indonezijskim poprom. Tudi na evropskih tržiščih ni veliko zanimanja za poper, kar' je pojav sezonskega značaja. Kvotacije popra na viru proizvodnje, v šilingih za cwt cit Trst, so naslednje: Sarawak beli 276 šilingov proti/vkrcanju v januarju; Sa-rawak special črni 200 šil.; Malabat črni 109; Tellicherry 205 šilingov.
KAVA
Trst. Politični zapletljaji na Sumatri so vplivali tudi na ceno kave, ki se je še bolj učvrstila. Cena so se v zadnjih osmih dneh sukale takole: Java WIB med vožnjo 390-395 florintov za 100 ikg, C. I. P., Malesia AO 1 specialna 302/6 šilingov za cwt C. I. P.; Malezija AP 1 283 šilingov; Malezija AP 2 221/6 šil.; Uganda »undergrade« 262 šil. cwt C. I. P. Ponudbe na viru proizvodnje:: Uganda oprana in očiščena 275 šil. cvrt, C. I. P.; Gimma 415 šil. za 50 kg, C. I. P.; Gimma Leke-menti 442 šil.; idem; Moka Hodeidah 1 510 šil.; Moka Sanami 530 šil. — vselej za 50 kg. C. I. 'P.; Kamerun Su-ipericr 260 fr. frankov za kg C. I. P., Parana prime 40.000 lir za 50. kg POB; Parana extra prima 42.000 pod istimi pogoji.
ItolfJaosKti frgr
V	zadnjem tednu so bile razmere na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki ustaljene, število sklenjenih kupčij je bilo skromno. Cene se niso bistveno izpremenile.
Miren je trg s pšenico. Mlini so do bro založeni z mehko pšenico in ne kupujejo novih koiičin. Majhno je povpra sevanje tudi po trdi pšenici. Ne za koruzo, ne za riž ni posebnega zanimanja. Večje je povpraševanje po otrobih, ki so se na nekaterih trgih tudi podražili. Krma kvotira visoko, čeprav je sklepanje kupčij omejeno.
Normalno se razvija trg s klavno živino. Največ povprašujejo po teletih in po živini boijše vrste. Prašiči se težko prodajajo.
Ponudba masla je večja od povpraševanja; cene malenkostno padajo. Pre cej akt.ven je trg s sirom. Cene se dr-ž jo krepko.
Na trgu z olivnim oljem je precejšnje mrtvilo; cene padajo. Na trgu v Bariju so n. pr. cene olja 15. novembra 1955 znašale 780-850 lir kg za najboljše vsrte, zdaj so padle na 660-700 lir kg.
V	Severni Italiji je trgovanje z vir o n precej uravnovešeno, v Južni Italiji pa se vino težko prodaja.
Mirno je na trgu s pomarančami in limonami. Cene paradižnikove mezge so se ustalile na doseženih kvotacijah.
ŽITARICE
MANTOVA. Pšenica fina 7100-7200, do bra 6800-7000, navadna 6600-6700; koru za fina 58C0 5900, srednje vrste 5200 do 5500, navadna 5100-5200; pšenična moka tipa »00« 9400-10.000, tipa »0« 8600 do 8800, tipa »1« 8300-8500, tipa »2« 7500 do 7700; navadna koruzna moka 5500-5600, srednje vrste 6500-6600, fina 7200-7600; pšenični otrobi 460-4700.
Neoluščeni riž: P. 6 7200-7500; P. R. 7200-7500; Viaione nano 7200-7500; Via-lone črni 7700-8000; R, B. 7700-7800; Ar-borio 6700-7000.
Oluščeni riž srednje vrste: P. 6 13.300 do 13.500; P. R. 13.300-13.500; Viaione nano 14:400-14.600; oluščeni riž boljše vrste: Viaione nero 15.400-15,600; olušče ni riž extra: 14.400-14.600; Arborio 14.801 do 15.000.
ŽIVINA
LUGO. živina za rejo: krave brez teleta 380-460.000 lir par; krave breje 400 do 500.000 Ur par; krave s teletom 420 do 650.000 lir par; voli 430-650.000 par; junci in junice 2-3 leta starosti 5 stotov težki 360-390.000 par; krave prvesnice breje 185.000 lir glava; krave 2 stota težke 86-95.000 lir glava; molzne krave 130-200.000 glava.
Živina za zakol: voli 6 stotov težki I. 295-350 lir kg, II. 235-245; krave 6 stotov'težke I. 290-345, II. 230-240; junci 5 stotov težki L 350-400, II. 310-330; telički I. 480-530, II. 380-410; prašički za rejo 360-420 lir kg; suhi prašiči 330-400; debeli prašiči 100-150 kg 315-325, nad 150 kg 325-335.
Vprežni konji 200-220 lir kg ali 100-140.000; konji za zakol I. 280-300, II. 200-220; žrebeta za zakol 340-360; vprežni mezgi 90 100 ali 60-70.000; mezgi za zakol 190-200, II. 150-170; vprežni osli 80-90 lir kg ali 50-60.000 lir glava; osli za zakol I. 160-180, II. 140-150.
Drobnica: ovce 205-240 lir kg, jagnjeta 400-410.
PERUTNINA
MILAN. Živi piščanci izbrani 700-760. II. 630 680; zaklani piščanci izbrani 800 do 850; inozemski zmrznjeni piščanci: madžarski 560-620; danski 580-610; jugo slovanski 460-560; žive kokoši 620-650; inozemske kokoši 450-550; domače zaklane kokoši 800 900; inozemske zmrznjene kokoši 500-600; živi kopuni 850; zaklani 850 1100; zaklane pegatke 1000 do 1100; mladi golobi zaklani 900; na vadni golobi zaklani 100-1150; žive pure 600-700, zaklane 900-1000; inozemske zmrznjene pure 500-560; živi purani 500 do 550, zaklani 670-720; inozemski zmrznjeni purani 500-540; žive race 480-500, zaklane 560-600; zaklane gosi 480-520;
živi zajci 420-460, zaklani s kožo 550-630, zaklani brez kože 580-670.
KRMA
LODI. Seno majske košnje 3100-3300 lir stot; otava 3000-3100; seno majske košnje 2900-3000; seno iz detelje I. košnje 2900-3000, II. košnje 2800-2900, III. košnje 2700-2800; stlačena pšenična slama 1000-1200; koruzne pogače 4800-5000; lanene pogače 7200-7400; pogače iz tropin 1650-1850.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz smetane 860-880 lir kg, II. 780-790, III. 730-740, IV. 700 do 720; sbrinz svež 460-490, 3 mesece star 560-600, provolone svež 470-510, 3 mesece star 570-590; grana svež 390-400, majski proizvod 1956 520-560; zimski proizvod 1955-56 580-600; majski proizvod 1955 590-610; emmenthal svež 520-540; 3 mesece star 580-610; italico svež 390-410; taleggio svež 350-360.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisi. 780-820, do največ l,50°/o kisi. 750-780, do največ 2,50% kisi. 710 do 750; do največ 40/o kisline 660-710; dvakrat rafinirano tipa »A«. 620-630, tipa »B« 550-560; prvovrstno semensko olje 470 475; olje iz zemeljskih'lešnikov 490-500 lir.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 250-300, karčofi 65-140; korenje 50-75; cvetača 70-155; zelje 45-50; ohrovt 40-50; cikorija 105-120; čebula 52-65; olupljene čebulice 120-160; rožmarin in žajbelj 150-300; koromač 57-115; cikorija s koreninami 110-230; rdeča solata 230-270; endivija 115-140; por 90-110; krompir Bihthje 44-50; Ma-jestic 43-45; zelena 130-200; špinača 180 do 260.
Kostanj navaden 50-80; kostanj ma-roni 110-140; jabolka navadna mešana 2545; Delicious 50-140; Morgenduft 75-95; hruške navadne 35-57; Kaiser I. 115 do 165; belo grozdje Verdea 90-130; pomaranče navadne 65-90; rdeče 125-150, mandarini Paterno 105-200; mandarini navadni 68-90; limone 105-140; ananas 800-900; praženi zemeljski lešniki 250 265; olupljeni kostanj 105-115; dateljni 220430; smokve navadne 80-90; neoluščeni mandeljni 310-370; lešniki 360-370; navadni orehi 160-170, Sorrento 290-310; slive v zabojih 220-230 ;bosanske slive 70/80 350-370, 80/90 330-350; Kalifornija 20/30 540-550, 30 40 480-500; suho grozdje 200-300 lir kg.
Kljub mednarodni napetosti na Bližnjem vzhodu, ki le počasi popušča, so cene tudi strateško važnih surovin v času od začetka do konca praznikov popustile. Vzbuja pa pozornost napredovanje cen sladkorja in deloma tudi kave. Tako je čez praznike cena sladkorja v Nevv Yorku prešla celo najviš je kvotacije za časa sueške krize in dosegla 5,14 1/2 stotinke dolarja za funt.
ŽITARICE
Cez praznike se je cena pšenici v Chicagu dvignila za okoli 3 stotinke dolarja pri buški; prav tako je cena koruze napredovala za 2 stotinki, medtem ko je rž popustila za 0,75 stotinke. Podatki o novi letini so sicer zelo ugodni, vendar delujejo nasprotno podatki o precejšnji suši v južnozahodnem pasu v Združenih ameriških državah. Zaradi praznikov je bilo povpraševanje iz tu jine pičlo.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Kakor že omenjeno v uvodu, so cene sladkorja izredno čvrste. V Nevv Torku je med prazniki cena napredovala od 4,80 1/2 na 5,14 1/2, medtem ko je v času sueške krize dosegel najvišji tečaj 5,05 stotinke dolarja za funt. Cene kave po pogodbi »B« so napredovale za 0,35 do 2,20 pri funtu in za poznejše termine celo več. Kontrakt »M« je napredoval za 1,95 do 2,70 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Na newyorški terminski borzi je kakao popustil. Za vrsto Accra se je cena v Nevv Yorku sukala okoli 25,15, medtem ko stane Bahia 23,65 stotinke dolarja za funt.
VLAKNA
Cena bombažu je dokaj stalna, ven dar se je med prazniki povišala za 0,30 stotinke in dosegla 34,70 stotinke dolarja za funt. Kupčij je bilo malo, ker
VINO
VICENZA. Clinton 10-11 stop. 3200 3500; črno vino krajevne vrste 4800 5200; belo vino 10-11 stop. 4900-5200; belo vino 11-12 stop. 5200-5700.
TREVISO. Clinton 10-11 stop. 4200 do 4600 lir hi; Raboso Piave in Veronese 10-11 stop. 5400-6000; Merlot in Caber-net 11-12 stop. 6600-7400; belo vino iz ravnine 10-11 stop. 5500-6100, z brd 10-11 stop. 6100-6600; belo vino z brd Val-dobbiadene 7200-7800.
PAPIR
VIDEM. Ovojni papir navaden 55-125 lir kg; fin 145-200; pisarski papir srednje vrste 170-195, fin 250-320; tenek papir ovojni za limone in pomaranče 270 do 300; beli karton 110.
VREČE
ROVIGO. Vreče iz jute velikost 120 x 70 cm težke 800-830 g 330-340 lir kg, težke 700-730 g 330-340; težke 4504 80 g 330-340; vreče za krompir 300-330 g težke 340-350. Rabljene vreče 120-125 lir komad; vreče za otrobe 110-120 lir komad; vreče za umetna gnojila 115 x 65 cm 480490 g težke 330-340 lir kg, ali 143-145 lir komad; papirnate vreče za umetna gnojila 55-56 lir komad; večje 68-70 lir.
KOŽE
MILAN. Surove kože z repom, fco prodajalec: krave do 30 kg 240-250 lir kg; id. nad 30 kg 240-250; junci do 30 kg 280-290, 30 40 kg 255-265; voli 3040 kg 235-245, id. 50 kg in več 225-235; biki nad 40 kg 170-180. Surove osoljene kože: junci do 40 kg 470490, nad 40 kg 440460; teleta brez glave in parkljev do 4 kg 770-800, 3-6 kg 770-800, 6-8 kg 650-680; žrebeta do 12 kg 360-380; konji 220-230; mezgi 140-150; osli 100-110; jagnjeta belo krzno 800-850, s krznom drugih barv 575-600; ovni 530-550; koze 26-31 kg 1700-1750, nad 30 kg 1750-1800.
Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cor-dova Sierra 360-380; Capetocvn 420-435; Capetown osoljene 330-350; Addis Abe-ba 300-365; Angleška Somalija 440-710. KONSERVIRANA ŽIVILA
GENOVA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5-10 kg 180-200 lir kg, v škatlah 1 kg 200-220, v škatlah 500 g 220-220, v Škatlah 200 g in v zabojih 250 kom. 220-260; olupljeni pa radižniki v škatlah 1200 g 135-150 lir škatla, v škatlah 600 g 75 lir škatla, v škatlah 500 g 70-85 lir; v škatlah 300 g 48-60 lir škatla; zelene olive iz Sicilije 300-580 lir kg; črne olive iz Grčije 420-550 lir kg po kakovosti.
čakajo trgovci na končne odločitve vlade o kmetijskem programu. Borza v Aleksandriji je bila zaprta; cena v Liverpoolu 26,65. Na londonski borzi so cene volni vrste »merino« v terminski kupčiji napredovale za 4 penija pri funtu. Napovedujejo, da bodo cene na bodočih avstralskih dražbah čvrste. Japonska vlada je stavila na razpolago za uvoz volne iz Avstralije 87,5 milijona dolarjev. Gre za dodatni uvoz v višini 350.000 bal.
KAVČUK
Cene kavčuku so tik pred prazniki precej poskočile, po Novem letu pa so zopet popustile. Nemiri na Sumatri, od koder prihajajo velike količine kavčuka, vplivajo neugodno na ceno kavčuka, tako da ta precej narašča. V Londonu so povpraševali po kavčuku, ki bi ga iz londonskih pristanišč prodali v Sovjetsko zvezo. Težave nastajajo tudi zaradi pomanjkanja ladijskega prostora.
KOVINE
Na newyorški borzi so cene bakra po praznikih popustile, toda le za malenkost. Tudi v Londonu je cena padla, in sicer od 271 1/2 na 268 funtov šterlin gov za tono. Računajo, da bo proizvodnja bakra v letu 1957 narastla. Med prazniki je popustila tudi cena činu od 796 na 780 funtov šterlingov. Za pro dajo so na razpolago večje količine Svinec je v Londonu nekoliko pridobil, in sicer okoli 3/4 funta šterlinga. Združene ameriške države namreč kupujejo svinec za strateške zaloge. Cena cinku je v Londonu popustila za 1 1/2 funta šterlinga. Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 4. januarja: elektrc-litičen baker 327-330 DM za 100 kg; svi nec v kablih 142-143 in aluminij 250 265 DM za 100 kg.
MEDNARODNA	TRŽIŠČA		
CHICAGO	13.12.	27,12	9.1.
Pšenica (stot. dol. za bušel)	. .	24074	2405/8	2407/8
Koruza (stot. dol. za bušel)	. .	133.74	1357«	1357«
NEVV YOK Baker (stot. dol. za funt)		36,-	36.-
Cin (stot. dol. za funt) .		101.12	100.50
Svinec (stot. dol. za funt)		16	16
C:nk (stot. dol. za funt) . .	. .	15.25	13.50	13.50
Aluminij (stot. dol. za funt)	. .	27.10	27.10	27.10
Nikelj (stot. dol. za funt) ....		74.-	74 —
Bombaž (stot. dol. za funt) . .		34.60	34 37
Živo srebro (dol. za steklenico) .	. .	256,-	257.-	257,—
Kava (stot. dol za funt Santos 2)	61 50	61.50	62.25
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		. .	274	2737«	273.7«
Cin (funt šter. za d. tono) . 			. . 882	790	791 -
Cink (funt šter. za d. tono) .......	. . 100.-	I0274	104-
Svinec (funt šter. za d. tono)		. . 119.72	113,-	117 —
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) ....	.	500,-	489,-	509.50
]KO]R^^
VAJ.,UTE V MILANU
14. 12. 1956 21. 12. 1956 Min. Mak,	VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Dinar (100)	35	82	72	85
Funt šterllng	6800	6850	6800	6850
Napoleon	4900	5150	4850	5200
Dolar	628,—	630.—	628, —	630,-
Franc, frank (100)	153,50	153.—	152,50	153.50
Švicarski frank	147—	147,75	'47—	147,75
Funt it. papir	1 650	1650	1646	1650
Avstrijski šiling	24 -	2378	237«	24-,
Zlato	722 50	723.50	72250	723 50
BANKOVCI V CURIHU
	7. 1.	1957	
ZDA (1 dol.)	4,28-	Belgija (100 fr.)	8,41
Anglija (1 f.Jt.)	11,25	Holand. (100 fi.)	110.78
Franclja (100 ir.)	1,04	Švedska (100 krj	7974
Italija (100 Ur)	0,66	Izrael (1 f.št.)	1,40
Avstrija (100 .4.)	16,24	Španija (100 pez.)	8,54
Cehoslov.	8,56	Argent (100 pez.)	11,60
Nemč. (ICO DM)	100,50	Egipt (1 Ut.)	8,50
	2. 1.1957	9. 1	min.	maks.
Južna železnica	1575	1.630	1575	1.630
Splošne zavarov.	21.225	21.500	21225	21.750
Assicuratrice	4600	4.650	4600	4.650
Riun. Adr. Sic	6500	6.650	6.500	H 850
Jerolimič	9400	10.350	9.400	10.350
»Istra-Trst«	500	520	500	520
»Lošinj«	12500	12,500	- .—	—.—
Martinolič	6500	0,500		—.—
Premuda	21.900	21.900	—	—
Tripkovič	16600	17.950	16600	17.950
Openski tramvaj	3200	3.200	_ .—	—.—
Terni	312.—	309,—	309	320
ILVA	519.-	521.—	519	530
Zdr. jadr. ladjedet 335,-		345.—	335	345
Ampelea	1450	1,450	—.—	—:—
Arrigoni	1000	1.000		—.—
KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ; TRST - ULICA F A BI O FlLZI ŠT. 10 I. - TELEFON ŠT. 54-58
Ali je pepelidobro gnojilp?
»Ali je pepel dobro gnojilo?« — me je vprašal kmet, ko smo kramljali o vsakodnevnih zadevah. Da pepel vsebuje neke posebne snovi, katere belijo perilo, ve že vsaka perica; ko »žehta«, spravi v čeber, v katerem je perilo, zavito v rjuho, najprej nekaj pepela in nato šele zlije čez vrelo vodo. Upravičeno pravijo, da daje pepel dober lug. Vsebuje namreč n?«
luži. V lesnem pepelu je namreč mnogo kalija in tudi apna. Za dober lug potrebujemo natrij (soda) ali kalij (potaša). Lužnata snov v pepelu je kalij, ki je eden izmed najvažnejših elementov rastlinske hrane. V sledeči tabeli podajamo pregled sestave raznih vrst pepela in saj. Upoštevali bomo tudi saje, ker tudi te lahko uporabljamo kot gnojilo.
ko snov, ki se v	vreli vodi raz					
			V 100 kg pepela je:			
VRSTA PEPELA	J?	foslotne kisi. kg				
	-f		kalija kg	J-'2’	Dušik	1
			4			
Listavci izsluženi	5,0	3,5	10,0 -	30,0		18
lesni pepel	20.0	2,0	1,5	28,5		30
šotki rjavega	5,0	1,3	0,7	40,0		15.0
premoga	4,5	0,6	0,7	16.0		57,6
črni premog	4,3	0,8	0,5	8,5		62,0
SAJE						.
črni premog	5,0	0,4	0,1	4,0	2,4	21,7
lesne saje	5,0	0,4	2,4	10,0	1,3	4,0
Pri pregledu gornjih podatkov takoj ugotovimo, da noben pepel ne vsebuje dušika. Pepel listavoev vsebuje poleg vode še 3,5°/o fosforne kisline, Kri/o kalija, 30% apna in 18% ostalih snovi. To kaže, da je pepel izredno važno kalijevo gnojilo. Upoštevajoč to dejstvo bomo uporabljali pepel za gnojenje vseh onih rastlin, ki potreb u-jejio precejšnje količine kalija.
To gnojilo bomo uporabljali na kiselkastih zemljah, kjer bo služilo tudi za popravljanje kislosti. Pepel je izredno dobro gnojilo za deteljo, travo, manj za peso in krompir. Zaradi svoje vsebine kalija in apna ne zadostuje kot fosforno: gnojilo. Pri izluženju se poveča količina vode, v izgubo gre pa 1,5% fosforne kisline, 8,5% kalija in šele 1,5% apna. Kot vidimo, ima izluženi ipepsl vrednost le, v kolikor vsebuje še nekaj apna, ki pride še vedno v poštev na kislih zemljiščih ali pri gnojenju stročnic.
Ce pogledamo zadnji stolpec navedene tabele, vidimo, da pod označbo »ostalo« nimamo posebno visokih številk, zlasti ne, ko od lesnega in manj vrednega šotnega pepela preidemo na pepele premogov. V
zadnjem stolpcu tabele so za-popadene one snovi, ki praktično nimajo nikake gnojilne vrednosti in ki jih zemlja vsebuje v zadostni količini, če se v zemlji naberejo večje količine teh snovi, lahko rastlina pretrpi precejšnje poškodbe in tudi usahne. Med te snovi pri-štEvamo tako imenovane kre-miične kisline in še druge spojine, kot so spojine žveplene kisline in drugih snovi.
Zaradi izredno majhne vsebine hranilnih snovi in visoke količine škodljivih sestavin moramo pepel raznih vrst premoga uporabljati previdno in le v neznatnih količinah. Do-čim spada vsaka lopatica lesnega pepela na gnojni ali kom postni kup, oziroma na njivo, ne velja to za premogov in koksov pepel.
Tudi saje lahko uporabljamo kot dodatno .gnojilo, ker vsebujejo: tudi te precejšnje količine hranilnih snovi. Ni dober gospodar, kdor kupuje umetna gnojila in pusti, da mu burja odnaša pepel.
če že drago plačujemo drva, izkoristimo tudi pepel, ki nam ga dajejo poleg toplote.
Ing. P.
Pri sadnem, drevju: Stara drevesa izkopljemo. Mlada drevesa očistimo nesnage. Suhe veje obrežemo in odstranimo. Tako pripravimo drevesa z,a zimsko škropljenje. Odstranili bomo vse vodne poganjke, posebno: tiste, ki poganjajo iz korenin, zarezati jih moramo v živo.
Na. vrtu: Ves mesec sadimo česen in čebulček. Na prosto sejemo zgodnji grah. Prednost damo sortam »ekspres«. V tople grede lahko sejemo solato berivko in solato za poznejše sajenje na prostem.
V kleti: Vino pretočimo drugič. Vino naj se pretaka tako, da ne pride v dotiko z zrakom, ker bi sicer zgubilo svojo moč in dišavest. Sode moramo stalno dolivati, da se vino ne skisa.
OBVESTILA
ZA ZIMSKO ŠKROPLJENJE
Fitopatološki urad obvešča kmetovalce, ki nameravajo opraviti zimsko .škropljenje, da ima na razpolago določene' količine kemičnih sredstev za borbo proti rastlinskim zajedavcem. Ta sredstva bo urad razdelil med tiste kmetovalce, ki se bodo pravočasno javili.v uradnih prostorih na Ulici Mu-rat štev. 1. Razdeljevanje, bo brezplačno, ker so ta sredstva na razpolago za poskuse.
PROŠNJE ZA REVIZIJO ZEMLJIŠKE CENITVE
Glede na spremembo kulture in na ponovne cenitve zemljiškega katastra morajo vsi prizadeti kmetje napraviti tozadevno prošnjo v. smislu člena 43 T. U. Prošnje 'thofajo nasloviti na Tehnični urad tržaške pokrajine — oddelek II do 31. januarja tekočega leta. Vsi prizadeti člani naj še za natančnejše informacije zglasijo v uradih Kmečke zveze v Ul. Geppa 9, pritličje od 9 ure do 13 ah od 15 ure do 18.
NOVO JEZERO V. MAKEDONIJI
Pri Kavadarju v Makedoniji se je meseca septembra lanskega leta utrgal velik zemeljski plaz; nesreča je zahtevala življenje 12 pastirjev, hkrati je poginilo 1200 ovac. Ker je zemlja zasula reko Luda Mara, je nastal 20 metrov visok jez in na 24 kvadratnih kilometrih je. začelo nastaj ati jezero. Ne varnost je, da bi spomladi voda podrla ta jez in poplavila več vasi. Zato bodo hrib, ki je nastal v reki, razstrelili; v ta namen bodo uporabili 120.000 kg razstreliva.
rade se ližejo krave pozimi, jih hranimo pretežno s sU krmo, ki ne vsebuje dovolj t neralnih snovi, ali tedaj, ko krava breja ali, če ne poklat mo živini tudi klajnega apt živali se torej ližejo med ; boj, če v krmnemu obroku dobe dovolj mineralnih sno Iz istega razloga žre včasih ži' odpadajoči omet. To so zn* * močnega pomanjkanja ap: Ss in fosforja. Posebno če je 1? j j bilo sušno ali ko smo spratw le slabo seno, pokladajmo ži' ni ki a j no apno. Pri dobrem £ teljnem senu in pri pestro ! Ci
<31
stavljenem obroku, v kat®' mu ne bodo primanjkovale i,
neralne snovi, bodo izginile : ke škodljive »razvade« na' živali.
— i. p.
SLABA LETINA V POKRAJINI VERCELLI Vsi glavni pridelki pokrajine Vercelli v Zgornji Italiji so leta 1956 bili slabši kakor 1.	1955. Z rižem so posejali
53.150 hektarov (1. 1955 58.700 ha). Pridelali so 2,!45.000 stotov riža, medtem ko je 1. 1955 ta pridel k doseg 4	3,024.000
stotov; lani so pridelali 46 stotov na hektar, prejšnje leto 51,5 stota.
]\
vel her PO( arp ico
PREVOZNA IN SPEDICKJSKA T V R D R A
Giorgio
Vitturelli
i
GORICA
UL SLFIE111,12/4 ToleF. 5004/5404
I <IZA.yO.8T PRI GOVEDU
Pogosto opazimo, da se kra- ' ve ližejo med seboj. Posebno
tal iz del tič
T R. s T g0, UL. MVATUIO, 2	,
Telefon 24 091 J,t
SV(
. . - ' ' ^
Kako zračiš čebelne panje
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
L POŽAR
TRST - ULICA.M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-3.3
Prevzemamo esakovrstoe preveze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne
JUGOLINIJA
RIJEKA
Telegrami: .Ifir.UUNUA - RIJEKA
izr
do
sp<
ski
Po
Poštni predal 379
Telefon ka 26-31, 26-52, 26 5l nil
Teleprinter: JIKiOLINE 1)2526 VZDRŽUJE REDNE RLADOVNE IN POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN -
• SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec URClJA in TURČIJA vsakih 16
DNI
: /3] O
; va
de to' dr in j v tič ks
Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A D R I A„ Agenzia Marittima di U B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel-37-613,29-829 Uradi: TRST. Piezza Ducadegli Abruzzi št
. -Ko postane v A.-ž. panjih toplota previsoka in nevarna za čebele, jo je treba z zračenjem, to je z odvajanjem toplega in dovajanjem hladnega zraka znižati na primerno stopnjo. To storijo čebele same ali čebelar. Čebele znižajo v poletnih mesecih toploto s tem, da zauživajo prav malo hrane (meda in pelodi), ter z velrenjem s svojimi krilci.
Ob prevozu čebelnih panjev na pašo v toplih mesecih lahko postane topdota v panjih za močne čebelne družine ne samo opasna, marveč za njih življenje usode polna. Vsled stresi j ajev panjev ob nakladanju in med vožnjo zaužijejo čebele več meda kakor običajno in razgrejejo panj do nevarne višine toplote. Lahko se zgodi, da se ob žrelu spredaj in na okencih zadaj čebele tako tesno zgnetijo skupaj, da onemogočijo vsako normalno vetrenje; tako se panj zaduši ali »zavori«. Da se preprečijo take nrzgode, je potrebno, da imajo A.-ž. panji take priprave, ki omogočijo brezhibno zračenje.
Prvotni A.-Ž. panji so imeli premajhno žrelo ali izletalni-co, da bi se lahto izdatno zračili. Po neki silno občutni izgubi mnogih panjev vsled zadušitve dne 5. julija 1931 na cesti blizu Trnovega, sem dal napraviti vsem panjem tako imenovano verando na pročeljni strani in vrezati izletalnico v obliki 4 cm visokega kifelca, ki sem jo v normalni rabi pokril z dejjčico, opremljeno z navadnim žrelom. Na zapirajočo desko verande sem dal vrezati in z mrežico pokriti štirdogelnik v dolžini 12 cm in v višini 6 cm.
Ko sem pripravljal panje za prevoz na pašo, sem odstranil deščico pred žrelom in privil zaporno deščico verande. Tako se je mnogo čebel vsulo na verandni prostor in je bil dan močan zračni tok skozi mrežico verande, skozi žrelo in skozi štiri ulice v notranjosti panja ter skozi zadnje okence. Po t;m mojem zgledu so se ravnali mnogi čebelarji in ni bilo slišati o primerih kake zar dušitve čebelnih panjev.
V novejšem času so napravili nov oddih panjev za zračenje čebel ob prevozu panjev na dolge poti, ko ostanejo čebele lahko več dni in noči na vožnji. Ta oddih je napravljen v višini dveh do dveh in -pol cm med gornjo latvico okvirov in med stropom panja. V ta prazen prostor se pomaknejo čebele med vožnjo in tam so varne pred zadušitvijo. Nekateri čebelarji so mi pravili, da se je ta naprava dobro obnesla. Pomanjkanje (prostora mi ne dopušča, da bi kaj več povedal o tej napravi. Kdor si hoče nabaviti tak najmodernejši A.-ž. panj, naj se obrne na čebelarja in mizarja Ignacija Groma na Vrhniki v Sloveniji. Omeniti hočem ob tej priložnosti, kako je možno preprečiti, da se pokrijejo s plesnobo satniki v vališčih spomladi, ko se čebele pitajo. To se namreč
zgodi, če je pitalna mešanica preveč vodena. Da bi izpeljali odvečno vlago, so nekateri čebelarji vdelali v va-lišču, in sicer nad satniki ob levi strani odvajalno cevko, ki prihaja na svetlo z zunanje strani panja in kjer se lahko začepi s Plutovim zamaškom v za to pripravljeni vdolbini, da se ne ovira tesno zlaganje panjev drug;ga poleg drugega.
Dr. L. Bobič
G. I COLOM & FIGLIO
UVOZ-IZVOZ
MjUTOVISTE in IZ »KEKOV
Kmet in vrtnar sredi januarja
Trst, Ulica I. dellaCroce4
TEL. 94-570
Tlgr. COLINTER - TRIESTE
SPLOŠNA PLOVBA
dolge
Sedež Piran
Predmet poslovanja: pomorski prevozi in obalne plnvbe.
Centrala Piran — Telefon 57, 58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel, 23=147 Telex: 03185
Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana
gi
ds
S(
g(
st
Na njivi: Zimsko kop moramo nadaljevati. Seči moramo dovolj globoko, nikdar pa toliko, da bi vrgli na dan mrtvo plast. Na kisle zemlje potrosimo apno, da bo to nevtraliziralo kislost in bo pripomoglo k boljšemu zlogu tal. Apnenje igra dvojno vlogo; zemljo raz-kisa in sprosti tudi kalij, ki je vezan na majhne zemljiške grudice (koloidne delce). Paziti moramo, da se na njivah, kjer so posejane ozimine, ne zadržuje voda, ki lahko zaduši posevek.
V vinogradu:	Nadaljujemo
kop in gnojenje vinogradov. V toplih dneh lahko obrezujemo še neobrezane trte. Tudi iz vinogradov odvajamo odvečno vodo.
-SPADARO-
speoicijsk^
TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA ROMA ŠTEV. 17 TEL. 33-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERVGLA TEL. 96-847
SHALO L! GNAMI- PR0SECC0
PONTEBBA
VIA MAZZINI 48 - TEL. 59 Poštni predal 184
Telegi-.: S P A D D P E D IT
Avtobusi - Trolejbusi - Kamioni - Tramvaji ■ Ladijski dieselmctorji - Elektrolokomo-tive - Elektrocentrale ■ Transformatorji
Dobavlja iz tehni ne kolaboracije :
”GOŠA” Smeti. Palmika ”SEVER” Subotica "ELEKTROSRBIJA”
"ALFA ROMEO” Milano ”ANSAEDO SAN GIORGIO” Genova
INFORMACIJE:
P R E D S T A V N I Š T V O
GOŠA
BEOGRAD
OBILIOKV VENAC 17
M
>CO
vabi vsa gospodarska podjetja in ustanove, da aktivno sodelujejo na njegovih strokovnih, gospodarskih sejmih
Koledar sejmov v letu 1957
E-h
GO
ES3
Q5
30. 3. - 7. 4. 1957
II. sejem mode in usnjarstva z mednarodno udeležbo
25. 5. - 2. 6. 1957
Sejem promeinih sredstev z mednared-no udeležbo
O
GO
Pd'
o
o
CG
GO
O
GD
29. 6. - 7. 7. 1957
II. Mednarodni sejem embalaže
3.	8. - 11. 8. 1957
II.	Jugoslovanski ekspertni sejem
4.	9. - 15. 9. 1S57
III.	Mednarodni vinski sejem
26. 10. - 3. 11. 1957
IV.	Mednarodni sejem radia in teleko munikacij
Gospodarsko razstavišče Vam izdela tu di vse vrste propagandnega materiala, projektira in izvršuje ureditev in aran-/iranje razstavnih prostorov ter izvršuj; VSAKOVRSTNO REKLAMO IN PROPAGANDO PO NAROČILU POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG! PRIJAVITE PRAVOČASNO SVOJE SODELOVANJE!
RAZSTAVLJAJTE NA NAŠIH STROKOVNIH SEJMIH!
Popust na železnici: 25°« za osebni in 50% za prevoz blaga.
AVT0GARAZA "SAN GIUST0"
Via A. Caccia 10 Tel. 90-159
MELILLO ALFREDO
TR ESTE-TRST • VIA A. CACCIA 3 - TEL. 96-039
Ekskluzivni zastopnik za molocikIe”PflRILr,S” in ”N.S.E.”
Zastopstvo in zaloga kolos znamke "MELILLO” - ”MILLER TR1EST1NA** ”M0'10Bi”, dirkalnih koles in nadomestnih delov.
MEHAIViČlVA UELAViVIICA [za popravila in revizijo motorjev vseh vrst Avtogaraža: "SAN G10STU”, Via Antonio Caccia 10, Telefon 90-150
LJUBLJANA TITOVA 50 JUGOSLAVIJA
ovarna verig
lesce pri Medu
KI PROIZVAJA: VIJAKE: MATIČNE, SPONSKE, LESNE, KOVINSKE ITD. — ZAKOVICE IN ŽIC NIKE VSEH VRST. — VERIGE: ELEKTROVAR-JENE, PATENT IN KOVANE. — VSE VRSTE PLU GE, BRANE, OKOPALNIKE IN NADOMESTNE DELE.
čestita vsem svojim poslovnim prijateljem srečno novo leto!