Ste®. M	o ijnailnnl, » ponedellek, flnž 1. julija 1901	LttO XXXU.
^^^^ MM	^^^^ ■■ M MM M M MM	^H^fe
V il ■ ■ BB ml W	mm	»r^-in
:S ■ BTI ■ ■ m	^^	sssr;:::!:
I I lil HM HM HB	■	SSl&L-J.:
^^^ ^H	^H ^H M ■	H	ftiV	■■	enosiopna garmondvrsta
» »	^^^	^	Ml <jH H	ž 26
v ■ V ■ ■ M ■ ■ v ■	■	primtren
1 pošli). na~dorn 20 h na	B^I	ft^J ■ ■ M^d	A^J
»samezne 10 h. ^^^	^^	W Ml A H ^HB	^^^	in
Is^JT Političen Ust za slovenski narod ^sif™
Ustanovni shod »Kmečke zveze" za ljubljansko okolico.
Včeraj se je v veliki dvorani hotela Unio-na vršil ob .3. popoldne ustanovni shod »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico. Kmečkih mož posestnikov se je nabralo toliko, da je velika dvorana bila vsa napolnjena. Vstopnic se je ob vhodu razdalo 800. Shod je o tvoril gospod Miha Dimnik iz Jarš, vse navzoče pozdravi! in podelil besedo g- državnemu in deželnemu poslancu Povšetu.
(lovor g. Povšeta.
Burno pozdravljen jame g. Povše govoriti sledeče: Spoštovani možje! Vesel sem, kmečki možje, kot vaš poslanec, ki vas skoro že 18 let zastopam v deželnem zboru, da vas v tolikem številu vidim, zbrane na tem shodu in vas prisrčno pozdravljam. Le oglejte se po svetu - vsi stanovi, celo meščani, katerim je skoro vse na razpolago, se združujejo in zbirajo, le kmetje so raztreseni in razkropljeni, dasi ima ta stan v sebi toliko moč, da ga nihče ne more podjarmiti, ako zna to moč prav rabiti. Tako ogromno število nas je in vendar so vsi drugi stanovi dozdaj nad nami gospodarili, ker nismo bili združeni. Zakaj se tudi prvi stan, najodličnejši stan, na katerega ramah Ježi največji del vseh bremen, ne pripravlja na boj za svoje koristi?
Državni zbor je zdaj zelo izpremenil svoje lice. Vsled splošne volivne pravice je tudi kmet v njem častno zastopan, toda narastla pa je tudi socialna demokracija. To je pa tista stranka, ki v prvi vrsti kmete sili, da se tesno združijo. Minoli teden smo se državnozborski kinečkj zastopniki iz vseh dežela brez razlike strank in narodnosti skupaj zbrali — vseh nas je skoro 200 — in smo kot svojo sveto dolžnost proglasili obrambo kmečkega ljudstva, za katerega bomo vedno združeni nastopili. Izvedeli smo namreč, da socialni demokrati vložijo predlog, naj se pri sklepanju trgovinskih pogodb z balkanskimi državami določi, naj se odpre meja tudi živini iz Srbije in Rumunije in tudi od drugod: iz Italije, Rusije itd.
Vsi privoščimo drugim, da si zamoreio meso kolikormogoče bolj poceni kupiti. Toda ali smo danes v stanu živino prodajati po isti ceni, kakor smo jo lahko pred 20 leti? (Ne! Ni mogoče!) Imeti moramo delavce, toda vi-soko jih moramo plačevati. Nihče noče več delati kmečkega dela, dekleta gredo v tovarne. fantje se izseljujejo v Ameriko, delavec vedno več stane. .laz sem dejal na Dunaju odločilnim krogom: Ugodite zahtevani drugih stanov, odprite mejo tuji živini, pa boste videli kako bo narastel beg iz kmetov v mesta, ker potem nihče poslom ne bo mogel pošteno plačati njihovega dela. Tudi gospodarji bodo v trumah zapuščali rodni kraj in se v Ameriko
izselili, kakor v Beli Krajini, kjer so po mnogih vaseh žeblji zabiti v okna in vrata, ker so vsi v tujini. Tri milijone kron morajo kmečki gospodarii pri nas na leto plačati, da zadostijo obrestim od fi milijonov dolga, vknjiže-nega na kmečka posestva. Naj tedaj kdo od drugih stanov vstane in dokaže, da kmet ob tolikih bremenih zamore storiti to, kar zdaj od iiietc: zahtevaio. Velike tovarne povišujejo cene za svoje proizvode. V 13 letih se je cena železa povišala za celih 60 odstotkov. In koliko železa potrebuje ravno kmet za svoje poljsko orodje! Zato moramo biti sami svoji gospodarji in mora se nam prepuščati, da cc-nimo vrednost svojega blaga. Rudniki nas ne izpašujejo, če povišajo ceno za premog, če pa kinei zahteva, da se zviša cena maslu, so-čiviu, mleku itd., kakšna gonja nastane proti njemu! Saj veste, kaj je bilo, ko ste v ljubljanski okolici hoteli zvišati mleku ceno za en bori krajcar. Vse je dražje, le mleko ne. Ko pa spomladi kupujete seno, ali ga dobite po 80 kr. cent, kakor svoje čase? Po 2 gld. morate za dobro seno dati in tudi po 2 gld. 40 kr. Pri taki draginji sena je mleko ostalo pri isti ceni, kakor preJ 100 leti.
Zakaj se je takrat vsa akcija ponesrečila? Ker nismo bili organizovani, tukaj so bili ti, tam drugi, to so pa lisjaki izkoristili. Ce bi bili vsi edini, tudi če bi bili par mesecev škodo trpeli, bi bilo drugače izgledalo. Vse je ostalo le poizkus, nasprotnikom kmeta pa je le greben zrastel. Ce bi bili kmečki možje zjedi-njeni, 1 i bili močni.
Ce bi prišlo tako, kakor hočejo socialni demokrati s pomočjo zastopnikov velikih mest, kaj se bo zgodilo?
Od par let sem se je cena živini zvišala. Zakaj? Zato, ker se je kmečkim zastopnikom posrečilo pri sklepanju trgovinskih pogodb z drugimi državami, da se je je na tujo živino naložila carina. Jaz sem takrat dejal odločilnim krogom: Učimo se od drugih! Ni treba posebnega premišljevanja in proučavanja, le poglejmo na Nemčijo! Ta mogočna Nemčija, ki ima 48 milijonov prebivalstva, kjer vidiš štrleli v zrak dimnik iz tovarne poleg dimnika, kjer je 12 milijonov industrijalnega delavstva in kmetje ne pridelajo toliko živil, kolikor jili to delavstvo potrebuje zase. ta Nemčija je pri sklepanje trgovinske pogodbe z nami zahtevala visoko carino od uvožene živine — pol-drtig sto K! Ali je potem pametno da bi mi 60 tisoč parom volov iz Srbije dovolili prost uvoz? Odkar iz Srbije živina nima k nam prostega uvoza, se je cena živini pri nas zvišala Ce pa se zgodi, kar želijo socialni demokrati, bodo veliki mesarji drugam šli po živino in ne k nam. Nastala bi pri kmetu velika siromaščina in kmet bi postal berač, ka-koršnega si želijo socialni demokrati, da bi ga potem zase pridobili.
Ravnokar se je ustanovil na Dunaju ži-
vim zdravniški svet pri poljedelskem ministrstvu. Izkazalo se je, da so v živinozdravni-škem oziru razmere najboljše v Avstriji. Nemčija ima danes lOkrat več bolne živine kakor mi. Ako meje odpremo, bo zopet vsa naša živina okužena. Nad 200 milijonov kron je iznašala škoda vsled prašičje kuge. Odkod pa je prišla ta bolezen? Iz Rumunije, odkoder se je svojčas toliko te živine k nam uvažalo, da se našemu kmetu ni nič več izplačalo prešiča rediti. Ni bilo dovoli, da je cena padla, vsa živina jc bila tudi bolna. Zato je potrebno, da se kmetje združimo, da bodo poslanci vladi lahko rekli: Mi govorimo in zahtevamo to in ono v imenu tolikih tisoč mož! Organizirajmo se iu lahko se bomo branili. Tudi meščan bi moral biti vesel, ako se kmečki stan organizira, in okrepča, kajti če je kmet trden in premožen, je meščan tudi. Jaz, ki sem že 18 let vaš zastopnik, vas vabim: Združite se v mogočno kmečko zvezo! Jaz bom vedno stal ob vaši strani, zvest vaši stvari iu vas boni vedno in povsod podpiral, kjer se bo šlo za vaše koristi. Združite se torej in ostanite zvesti svojemu staremu geslu, zvesti Bogu in narodu! (Burni Zivio-klici in ploskanje!) Nato govori zastopnik ljubljanske okolice v državnem zboru, gospod državni poslanec
Dr. Ivan Šusteršič.
Živahni živio-klici zaorijo mogočno po dvorani, ko podeli predsednik besedo g. dr. Ivanu Šusteršiču. Ta izvaja sledeče: Spoštovani možje! Prinašam vam od »Slovenskega kluba« na Dunaju iskren in prisrčen pozdrav. Veselje vas je prešinilo ob vesti, da sc je na cesarskem Dunaju osnoval klub slovenskih kmečkih poslancev »Slovenski klub«. (Burni živio-klici!) Vprvič nastopajo slovenski zastopniki na Dunaju čisto samostojno, (Klici: Bog jih živi!) neodvisni od tujih primesi. Ta »Slovenski klub« bo v gospodarskem oziru delal za kmeta, kajti izrecno je tudi v njegovih pravilih določeno, da ima predvsem zastopati koristi kmečkega stanu. Jasno se zavedamo, da je prvi stan kmečki stan, ker brez njega ni slovenskega ljudstva, ni slovenskega naroda. <aj bi bilo potem, če bi samo advokatje, učitelji, trgovci, uradniki itd. tvorili slovensko ljudstvo? Koliko bi bilo potem Slovencev? K<'inai za eno južino za naše nasprotnike. (Smeh.) Slovenski klub se zato zaveda, da slovensko ljudstvo je slovenski krnet. Kmetje so nas volili, zato bi bil izdajavec tisti, ki bi vselej iu povsod ne imel pred očmi blagor n pro-spoh kmečkega ljudstva. Kako pa je prišlo do tega, da smo osnovali svoj »Slovenski klub«?
Izpočetka smo mislili, da bodo Hrvati šli z nami. Hrvaški poslanci so voljeni od kme-tev, kakor mi in njih mesto je pri nas. Toda oni so napravili svoj klub, v katerega so sprejeli slov. liberalce. (Burni klici ogorčenja!) Kaj bi bili vi rekli, vi kmečki možje, če bi bili
mi stopili z liberalci v en klub? (Klici: Izdajavec, kdo se z liberalci druži!) Posvetovali smo se dolgo v Ljubljani in na Dunaiu — in smo se prepričali, da bi se reklo varati ljudstvo, ogoljufati volivce, če bi šli skupaj z liberalci. (Burni klici: Tako je!) Čemu pa je bil ves volivni boj? Opravičeno smo rekli, da je največji sovražnik kmeta liberalec. (Tako je)! In s takim sovražnikom ne morejo zastopniki slovenskega kmečkega ljudstva skupaj sedeti. Vedno istega zagrizenega sovražnika ima kmečko ljudstvo in to je liberalec (Živahni klici: Res! Tako je!) in le liberalci so tisti, ki vedno poizkušajo in želijo ter na vse kriplje delajo na to, da kmet ne pride do veljave. (Tako je!)
Ce bi se bili mi z liberalci v eu klub združili, bi bili liberalci šli med vas in bi rekli: Kako ste, kmetje neumni, da se tako bijete v volivuem boju! Doma se preklate, na Dunaju pa vaši poslanci z liberalnimi pri eni skledi sedijo. Mar bi bili liberalca volili, saj bi bilo vse eno. ko so vendar vaši poslanci zdaj na Dunaju liberalcem prijateljsko nudili roko in se z njimi združili. Rekel bi marsikdo, da smo vas izdali in opravičeno bi to dejal. Tako je prišlo, da srno se kmečki zastopniki vsedli skupaj sami medseboj iu osnovali svoj klub 16 poslancev. Nič se ne bojim in veseli smo, ker zdaj, ko smo vsi enih misli in ni med nami nobenega spletkarja in zdražbarja več, no-nega sovražnika kmetov in lažje ter uspešneje delamo, kakor bi v enem večjem klubu, kjer bi eni vlekli na to, drugi na drugo stran. In zato bo klub, čeprav je majhen, lahko mnogokrat pokazal na marsikateri velik uspeh. Za-libog, da so Hrvati, ki so tudi od kmetov vo-Ijeni, mislili, da se lahko od nas ločijo in gredo skupaj z liberalci. Z obžalovanjem moram konštatirati, da Hrvati za naš politični položaj nimajo pravega razuma, kajti drugače bi ne bili od nas zahtevali, da bi se združili z liberalci. Zdaj vam pa moram, možje kmečki, povedati nekaj bolj smešnega in zabavnega.
Kako se je Ivan Hribar odpovedal hudiču in vsem njegovim delom.
Vsi veste, kako ljubljanski liberalci čez »klerikalce« zabavljajo. »Klerikalec« pravijo vsakemu, kdor v miru z duhovščino živi in kdor ima pošteno katoliško prepričanje. Veste tudi, da »Slovenski Narod«, kamor liberalci svojo pamet odlagajo (Smeh.) imenuje duhovnike »farje«. To še nič ni, najlepše šele pride. Edini liberalni poslanec na Kranjskem, ljubljanski župan Hribar, je namreč vstopil v najbolj klerikalen klub, kar iih je na Dunaju. (Burni smeh! Veselost.) V tistem klubu je namreč 20 članov in med njimi je ■— sedem duhovnikov (Živahna veselost!) torej, kakor bi rekel »Narod«,sedem farjev. (Burni smeli!) Ti gospodje so pa rekli Hribarju: Ti moraš izjaviti, da čez »farje« in čez vero nikoli več ne
LIjrCR.
Zlati hrošč.
(Angleški spisal Edgar Allan Poe. Poslovenil 1. M.)
(Dalie.)
Naravna planota, na katero smo splezali, je bila gosto poraščena s tmjevim grmovjem, in kmalu smo spoznali, da bi bilo nemogoče narediti si pot skozi goščo, ako ne bi imeli kose; in Jupiter je po naročilu svojega gospoda začel delati pot proti nekemu nenavadno visokemu tulipastemu drevesu, ki je stalo z osem ali deset hrasti skupaj na vrhu, in jc daleč presegalo vse in vsa druga drevesa, ki sem jih kedaj videl, z lepoto svojega listja in oblike in široko razprostrtih vej. kakor tudi po veličastni zunanjosti. Ko smo dospeli do tega drevesa, se je Legrand obrnil k Jupitru ter ga vprašal, ako misli, da more splezati nanj. Stari mož sc jc zdel nekoliko osupel vzpričo tega vprašanja in nekoliko trenutkov ni ničesar odgovoril. Navsezadnje se jc približal ogromnemu deblu, šel počasi naokoli in ga opazoval z natančno pozornostjo. Ko je končal svojo preiskavo, je samo rekel:
»Da, massa. .lup spleza, na vsako drevo, ki ga more videti v svojem življenju.«
»Tedaj pa gori s teboj kakor hitro le moreš, ker kmalu bode prekasno, da bi mogli videti, kakor je treba.«
»Kako daleč moram navzgor, massa?« jc vprašal Jupiter.
»Najprvo splezaj po glavnem deblu iu potem ti bodem že povedal, kam moraš plezati dalje — in tukaj počakaj! — vzemi seboj to žuželko.«
»Hrošča, massa Will — zlatega hrošča,« jc vpil zamorec, »vleči gori na drevo? Vrag naj me odnese, ako ga vzamem!«
»Ako se bojiš, Jup, ti, tako velik zamorec kakor si ti, prijeti to malo neškodljivo mrtvo žuželko, no, potem jo pa nesi seboj s pomočjo te vrvice — toda, ako je ne vzameš seboj na ta ali drugi način, ti s to lopato razbijem tvojo glavo!«
»Kaj pa je sedaj, massa?« jc rekel Jupiter, očividno bolj voljan vsled osramotenja, »vedno se hočete prepirati s starim zamorcem. Samo šalil sem se malo! Jaz se bojim hrošča?! Kaj meni ta hrošč mar!« S temi besedami je oprezno prijel za drugi konec vrvice in držeč žuželko od svoje osebe kolikor so le dopuščale okolnosti, se jc pripravljal, da spleza na drevo.
V svoji mladosti ima tulipasto drevo, Liliodendron Tulipiferum, najbolj veličastno med vsemi ameriškimi drevesi, posebno mehko deblo in se vzdiguje pogosto do velike visokosti brez postranskih vej; v njegovi bolj zreli dobi pa postane skorja razpokami in hrapava, mejtem ko se pokažejo ob deblu številne kratke veje. Na ta način je bila v našem slučaju težava plezanja bolj navidezna kakor resnična. Potem ko je z rokami in nogami objel ogromno deblo kolikor tesno le mogoče, potem ko se je s svojimi rokami oprijel nekaterih naprej štrlečih delov in se je
s svojimi prsti na nogah uprl v druge, se je povzpel Jupiter, potem ko se je enkrat ali dvakrat komaj rešil, da ni padel, navsezadnje do prve velike rogovile in jc očividno smatral celo stvar za dovršeno. Nevarnost tega junaškega dela je sedaj v resnici minula, četudi se je nahajal plezavec sedaj kakih šestdeset do sedemdeset čevljev nad zemljo.
»Na katero stran moram iti sedaj?« je vprašal.
»Splezaj na največjo vejo — to na tei strani,« je rekel Legrand. Zamorec je točno ubogal in, kakor se je videlo, le z majhnim naporom: plezal jc višje in višje, dokler se navsezadnje ni mogla videti njegova postava skozi gosto listje, ki ga jc obdajalo. Kmalu potem je bilo slišati njegov glas, kakor da bi klical: halo!
»Kako daleč moram še iti?«
»Kako visoko se nahajaš?« je vprašal Legrand.
»Do tukaj,« jc odvrnil zamorec, »nebo zamorem videti skozi vrh drevesa.«
»Pusti nebo pri miru in pazi, kar ti pore-čem. Poglej ob deblu nizdoli in štej veje pod seboj na tej strani. Preko koliko vej si šel?«
»Ena, dve, tri, štiri, pet — čez pet velikih vej sem šel, massa, na tej strani.«
»Potem splezaj še za eno višje!«
Ccz nekoliko časa je bilo zopet slišati njegov glas, ki jc oznanjal, da je dospel do sedme veje.
»Sedaj. Jup,« jc kričal Legrand očividno zelo razburjen, »želim, da splezaš po tej veji tako daleč kakor moreš. Ako boš zagledal kaj posebnega, mi takoj povej!«
Pri tej priliki je izginil vsak najmanjši
dvom, ki sem ga mogel gojiti glede blaznosti svojega ubogega prijatelja. Meni ni preosta-jalo nič drugega, kakor sklepati, da ie blazen, in prav resno me je začelo skrbeti, kako ga pripeljati domov. Mejtem ko sem premišljeval, kaj bi bilo najbolj storiti, se je zopet začni Jupitrov glas:
»Bojim se splezati po tej veji zelo daleč precej suhajc ta veja skozi in skozi.«
»Ali si rekel, da je veja suha, Jupiter?« je vpil Legrand s tresočim glasom.
»Da. massa, čisto suha za gotovo suha življenje jc izginilo iz nje.«
»Kaj za Boga naj storim?« je vprašal Legrand očividno v največji zadregi.
»Storiti?« sem dejal, vesel, da sem mogel spregovoriti besedico vmes, »no, iti domov iu v posteljo. Pojdite sedaj! — To je lep človek. Pozno postaja in vrhu tega, spomnite se svoje obljube.«
»Jupiter!« je zakričal, ne da bi se količkaj brigal zame. »ali me slišiš?«
»Da, massa Will, prav dobro vas čiijem.«
»Poskusi torej s svojim nožem vejo, in poglej, ali je zeio suha.«
»Suha jc, massa, gotovo dovolj,« je odgovoril zamorec čez nekoliko trenutkov, »vendar ne tako zelo suha, kakor bi morala biti. Se malo dalie si morem sam upati po njej, to jc res.«
»Sam? Kaj meniš s tem?«
»No, mislim hrošča. Zelo težek hrošč to. Pomislite, ako ga pustim pasti, se veja potem ne bo prelomila ravno zaradi teže enega zamorca.«
»Ti peklenski lopov!« jc kričal Legrand očividno zelo razliučen, »kaj hočeš s tem, da
boš zabavljal. On je pa dejal; Ce to nič več ne košta, kakor samo eno izjavo, to pa zelo rad storim. (Veselost.)Hribar je izjavo podpisal in se odpovedal hudiču in vsem njegovim delom! (Burna veselost. Smeh in vskliki.) Odpovedal se je celi liberalni stranki, odpovedal se je dr. Tavčarju, sploh vsemu liberalstvu in je nato rekel hrvaškim duhovnikom: Poglejte me no, saj sem čeden človek! (Grornovit smeh!) Vseh sedem hrvaških gospodov mu je nato odvezo dalo (Živahna veselost) in 011 je bil sprejet nato v jugoslovansko cerkev v »Jugoslovanski klub«. (Veselost.)
Ampak najbolj zabavno pri tej stvari je, da ljubljanska liberalna stranka vse to prenese. (Veselost.) Pisalo se je, kako se je Hribar liberalcem odpovedal in liberalci, ki so se spomnili, koliko truda je bilo treba, da so Hribarja na Dunaj spravili in predvsem, koliko denarja jih je to stalo (Burni smeh) — pravijo, da še zdaj niso vsega poplačali ko so se spomnili, koliko jih je Hribar koštal (Veselost), so hoteli doznati, kaj je Hribar Hrvatom obljubil in so dejali drug drugemu: Mi moramo vendar vedeti, kaj je ta vrag neki podpisal (Živahna veselost.) Pisali so mu in Hribar je poslal sledečo izjavo v »Slovenski Narod«:
Možje tiho bodite pa čakajte! (Gromoviti smeh.) Kar čakajte, boste že na koncu videli, kakšen hudič bo iz kruglje vun zlezel. (Burna veselost.) Liberalci res mirno čakajo (Veselost), tako da ga ni na celem svetu poslanca, ki ima tako potrpežljive volivce, kakor ljubljanski župan. (Smeh.) Ce bi bil kdo trdil od mene na primer, da sem liberalcem kakšno izjavo podpisal, bi vi volivci gotovo rekli: Pokaži, kaj si podpisal! Vi, ki ste kmetje, ste toliko pametni, da bi to zahtevali, liberalna gospoda pa še ni tako daleč. (Smeh.) Jaz liberalcem častitam k tej pridobitvi, to bo res nekaj lepega, kar bo iz tega na koncu vun prišlo.
Ni pa še vseh stvari konec. »Narod« je začel pisati, kakšen ugled ima Hribar na Dunaju in kako ga vsi spoštujejo, tako, da ga mislijo že za predsednika državnega zbora voliti. (Gromoviti smeh.) Na Dunaju nismo za to nič vedeli, (Smeh), poslanci so se menili le za Weisskirchnerja in Začeka. kajti le za ta dva se je šlo. Eden je moral Hribarja strašansko potegniti, da je začel nase misliti, ko se je za Weisskirchnerja šlo. (Smeh.) Mi, ko smo na Dunaju brali, da nekateri poslanci hočejo Hribarja za predsednika izvoliti, smo pri belem dnevu te poslance z laterno iskali, pa nismo nobenega našli. (Klic: Hribarja! Smeh.) Ko se je volil predsednik, pi se še Hribar ni nase spomnil, ampak je lepo glasovnico za »klerikalca« oddal, kakor vsi drugi. (Veselost.) V Ljubljani so liberalca volili, on pa na Dunaju klerikalno politiko dela. (Smeh.) Potem pa pravi: Le počakajte, bo že prav! (Burni smeh.)
On torej lima. (Veselost.) Enega hoče na-limati: ali Hrvate ali slovensko liberalno stranko. Dobička pa liberalci od tega Iunanja gotovo ne bodo imeli.
Zdaj so pa Hrvatje prišli k nam in so dejali: Zakaj pa zdai nočete Hribarja v svojo sredo, ko se je vendar očistil in vsem grehom odpovedal? Glejte, On je podpisal, da nikoli več ne bo zoper vero delal. Mi smo pa dejali: Mi na Kranjskem dobro^vemo, koliko so Hribarjevi podpisi vredni. (Živahna veselost. Klici: Pogodba z Nemci!) Mi samo toliko vemo, da je Hribar, ko sc je šlo za to, da slovenski kmet dobi večino v kranjskem deželnem zboru, obstrukcijo delal (Sramota!) in da ie z lajno in kravjim zvoncem izkušal zabraniti, da de kmet pride do veljave in pravice. (Sramota!) Kaj ne, vi možje, vi ste nas volili, da kmečke pravice zagovarjamo, ne pa da bi z liberalcem na Dunaju štafažo delali? (Burni, živahni klici: Tapo je! Nikoli z liberalci skupaj!) In kadar bo pri volitvah zopet do obra-
mi pripoveduješ take neumnosti? Kakor hitro mi izpustiš hrošča, ti zlomim vrat. Poglej semkaj, Jupiter, ali me čuješ?«
»Da, massa, pa ni treba tako vpiti nad ubogim zamorcem.«
»No, sedaj poslušaj! — Ako se upaš splezati po veji tako daleč, kakor misliš, da je varno, in ne izpustiš žuželke, dobiš za nagrado srebrn tolar, kakor hitro prideš zopet doli.«
»Dobro, massa Will, — že prav,« je odgovoril zamorec točno, »sedaj morem do konca.«
»Do konca!« je na ves glas vpil Legrand, »ali praviš, da si na koncu veje?«
»Kmalu bom na koncu, massa, — o — o-o-o-o-oh! Sveta nebesa! Kaj pa je to tukaj na drevesu?«
»No,« je vpil Legrand vidno razveseljen. »kaj ie?«
»No, nič drugega kakor lobanja — nekega človeka so pustili mrtvega na drevesu, in vrani so mu snedli vse meso proč.«
»Lobanja, praviš? — Jako dobro! — Kako je pritrjena k veji? — Kaj jo drži gori?«
»Takoj massa, moram pogledati. No, to ie zelo čudna stvar; pri moji veri — velik žrebelj je v lobanji, ki jo drži k drevesu.
»Sedaj pa, Jupiter, stori natanko kakor ti povem — ali slišiš?«
»Da, massa.«
»Pazi toraj! — Poišči levo oko lobanje!«
»Hm! Hm! To je dobro! No, tukaj ni sploh nobenega levega očesa!«
»Preklicana tvoja neumnost! Ali razločuješ svojo desnico od levice?«
»Da, vem to — vem vse o tem — leva roka je ona moja roka. s katero sekatn drva.«
»Gotovo! Ti si levičnik; in tvoje levo oko je na isti strani, kakor tvoja leva roka. Sedaj mislim, lahko najdeš levo oko lobanje, ali pa mesto, kjer je bilo levo oko. Ali si ga našel?«	(Dalje.)
čuna prišlo, bode kmečko ljudstvo nam prav dalo. (Tako je! Živel »Slovenski klub«!)
Sedaj pa Ivana Hribarja pustimo, kjer je, in poglejmo, kako bomo delali v državnem zboru, da kmečki stan povzdignemo. »Slovenski klub« je v blagor kmečkega ljudstva vL žil že sledeče predloge v korist kmetovalcu: Za razdolžitev kmečkih posestev (Dobro-klici), za preureditev davkov (Dobro!), za podeželje nje zavarovanja proti ognju (Dobro!), za po-državljenje notariata, za znižanje cene za sol, za podvoienje državnega melioracijskega zaklada od -1 na 8 milijonov kron, za povišanje deželne podpore za živinorejo, za znižanje vojaške službe na dve leti (Dobro-klici!), da se vojaške vaje zmanjšajo, da se vojakom ob času poljskega dela dovoli dopust in vaje ne napovedo v času, ko ima kmet največ dela itd. Uložili smo pa tudi predlog za izpremembo društvenega zakona, kar je tudi glede na osnovanje »Kmečke zveze« največjega pomena. Danes smo tukaj zbrani, da napravimo zvezo, da bomo kakor en mož vsi skupaj držali in svoje koristi složno branili in zastopali>>Dru-štveni zakon zabranjuje, da bi vse »Kmečke zveze«, kar se jih je že po vsem Slovenskem osnovalo, stopile skupaj in med seboj osnovale enotno zvezo. Kako koristno in plodonosno pa bi bilo, če bi se v »Kmečki« zvezi« združilo 1 (JO.000 slovenskih kmetov! Kakšna mogočna armada bi to bila! Ce bi odbor te Zveze mogel govoriti in zahtevati v imenu 100.000 kmečkih posestnikov, bo gospoda, bodo ministri ta mogočni glas morali poslušati. S tem bi imeli kmetje v rokah mogočno orožje in lahko bi zahtevali, da se minister, ki bi se njihovim upravičenim težnjam in zahtevam ustavljal, odstavil in poslal v pokoj ter nadomestil s takim, ki ima srce za ljudstvo. Zato je sedanji društveni zakon krivičen in škodljiv zakon. (Tako je!) Ta zakon tudi določa, da v odboru ne sme biti več kot 5—10 članov. Zakaj pa bi odbor »Kmečke zveze« ne imel 20—30 članov? (Tako je!) Vsaka občina bi morala v odboru »Zveze« imeti svojega zastopnika. Zaradi tega smo tudi vložili predlog, naj se v tem smislu društveni zakon izpremeni in ker bomo glede na to skoro pri vseh strankah našli zaslombo, je gotovo, da bo sprejet! Tako je začel »Slovenski klub« delati in izpolniti, kar jc volivcem pri volitvah obljubil. (Klici: Tako je prav! Živeli naši poslanci!)
Kmečki možje! Slovesno vam vnovič ob-ljubujemo, da smo pot, katero smo izbrali in katero ste nam vi pokazali, nemoteno in ne-vstrašeno šli naprej in bomo zastavo, na katero smo l-f. maja prisegli, na Dunaju krepko dvigali -- našo slovensko kmečko zastavo! (Burni Zivio-klici!) Toda ni dovolj, da na Dunaju branimo vaše pravice in grajamo, kar je vam v škodo, neobhodno je potrebno, da imamo tudi doma ob vas trdno zaslombo, trdnjavo, na katero se bomo lahko vedno naslanjali. Za seboj moramo imeti kmečko armado. Jaz kot poslanec ljubljanske okolice obljubljam in proglašam, da bom nastopal vedno le v najožjem stiku s »Kmečko zvezo«! (Tako je!) Kar bo »Kmečka zveza« želela in hotela, to bo zatne sveta postava! (Tako je prav! Zivio-klici!) Cim več vas bo zbranih v tej zvezi, tem večjo moč boste imeli in tem večjo veljavo!) Napravite zvezo, navdušujte tudi druge zanjo, agitirajte zanjo in združite se!
Vsak kmečki posestnik brez izjeme in tudi vsek prijatelj kmeta naj pristopi Zvezi in naj jo podpira! Kajti burni časi nas še čakajo. S splošno in enako volivno pravico smo si pridobili primerno zastopstvo za naše pravice in potrebe v državnem zboru, nismo pa si še mogli priboriti veljave, ki nam ore. v kranjskem deželnem zboru. Štiri petine vsega prebivalstva na Kranjskem tvorijo kmetje in vendar imajo le borih 16 poslancev, poslanci mest in veleposestniki pa imajo večino in gospodarijo in vladajo nad deželo. (Živahni, dolgotra-jajoči klici: Žalostno!) Vsak od vas čuti to krivico na svojem životu. (Res je!) Deželni zbor ne dela postav v soglasju s kmetom, in ne dela postav za kmeta. Zato si moramo iz-vojevati volivno preosnovo! (Moramo jo!) Vlada je predložila deželnemu zboru načrt za izpremembo volivne pravice in sicer bi po tej postavi dobili kmetje 25 poslancev, tako, da bi imel kmet večino nad zastopniki mest in veleposestev, kakor mu gre. Vi veste, kaj so liberalci storili. (Klici: Vemo! Sramota!) Pod vodstvom ljubljanskega župana Hribarja so to preosnovo preprečili in Ivan Hribar je sam s kravjim zvoncem zvonil in lajno vrtel (Sramota !) da prepreči glasovanje o preosnovi vo-livnega reda, da bi kmet ne mogel priti do veljave, do svoje pravice, do večine! (Burni klici: Sram naj ga bo!) Letos bodo zopet volitve za deželni zbor in zato pokažite pri volitvah, da kmetje zahtevajo odločno in neizprosno volivno preosnovo, da hočejo imeti večino, katera jim gre! (To hočemo!) Pokazati hočemo pri letošnjih volitvah liberalcem, kakšno izdajstvo na pravicah kmečkega stanu so storili, ko so z obstrukcijo preprečili, da bi kmet v deželnem zboru prišel do besede. (Burni klici: Sramota!) Ta boj stoji zdaj v ospredju in kmetje ga bodo zmagonosno izvojevali, ako bodo složni in bodo stali vsi kakor en sam mož za svojimi poslanci. Vi veste, da gre zdaj za čast in za bodočnost kmečkega stanu. (Tako je! Res!)
Možje! Združite sc tedaj v »Kmečki zvezi« in mi bomo skrbeli, da sc s pomočjo pre-osnove društvenega zakona ustanovi »Kmečka zveza,« ki bo segala tja gori od Drave pa doli do sinjega jadranskega morja! (Burni, živahni klici: Živela »Kmečka zveza«!) Ce se bosta združila v tej mogočni zvezi slovenski in hrvaški kmet, bo to glas, ki bo gromovito zaoril po slovensko-hrvaški domovini in zahteval kmečko pravico, da se bo tja gori na cesarskem Dunaju slišalo, kaj zahteva kmečki stan in se 11111 bo tudi ugodilo. Toda to ne bo
dovolj. To našo »Kmečko zvezo« bomo prijateljsko združili s kmečkimi zvezami nemških, italijanskih, poljskih in čeških kmetov in ustanovila se bo Zveza«, ki se bo razprostirala od češko-nemške meje do mogočnega morja jadranskega! (Navdušeni Zivio-klici.) Vsaka vlada bo morala poslušati glas te »Zveze«! Tudi mi hočemo zdaj postaviti temeljni kamen te Zveze. Te dni je stopilo na Dunaju skupaj 200 poslancev iz vseh avstrijskih dežela brez razlike narodnosti in so ustanovili »Kmečko zvezo« - pokažimo tudi mi, da stojimo trdni in edini za temi poslanci! »Slovenski klub« je soglasno sklenil, da vstopi v to državnozbor-sko kmečko zvezo in res smo že tudi vsi poslanci »Slovenskega kluba« vanjo vstopili kakor en mož. Veliko nas bo, vlada se nas bo bala in nikoli se ne bo upala storiti ničesar, kar kmetu ne bi bilo v korist in blagor.
Sedaj pa, vi možje iz ljubljanske okolice, povejte, ali vam je prav, da se »Kmečka zve« za« osnuje? (Po dvorani zaorijo navdušeni klici: Prav je! Vsi skupaj!) Vi imate zadnjo besedo, kajti vi ste nam poverili naš mandat! (Navdušeni, gromoviti klici: Živela »Kmečka zveza«!) Še letos bo prilika, da pokažete, ali nam še zaupate. (Mogočni klici: Še, še!) Ni ga med Slovenci, ki bi mogel vstati in pokazati, da smo kdaj kaj storili, kar bi vam ne bilo v korist! (Živahni klici: Ni ga!) I11 če bi vi kdaj od nas zahtevali, da odstopimo, bomo svoj neomadeževani mandat vam položili nazaj v vaše roke. (Gromoviti klici: Zivio »Slovenski klub!« Le naprej za naše pravice! Mi Vam zaupamo!) Še enkrat vas prisrčno pozdravljam in zakličetn: Kmetje, vkup! (Po dvorani zaori viharni klic: »Zivio naš poslanec dr. Šusteršič!«)
Načelništvo in odbor.
Nato se izvoli načelnik 111 odbor za dobo enega leta. Na predlog g. poslanca dr. Šuster-šiča se izvoli enoglasna za načelnika g. Miha Dimnik iz Jarš, ki je misel o ustanovitvi »Kmečke zveze« izprožil in je vnet za blagor kmečkega stanu. G. Dimnik se zahvali, po dvorani zaorijo živahni živio-klici prvemu načelniku »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico. Nato se izvoli odboi in sicer: g. Franc Mrkim, posestnik, Ig-Studenec, Franc Košak iz Grosuplja, Jožef Šusteršič, župan v Medvodah, Lovro Florjančič, občinski odbornik iz Št. Vida, Vinko Korbar iz Hrušice, Jakob Dimnik, župan iz Polja, Andrej Remškar iz Brezovice, Janez Suhadolec, posestnik iz Šuica. Nato opozarja dr. Šusteršič na § 17. pravil, ki nravi: Odbor imenuje v celi okolici zaupnike. Predlaga, naj vsaka občina izbere in izvoli zaupnike in pošlje njihova imena na naslov načelnika Mihe Dimnika. Zaupniki imajo nalogo poročati odboru o željah kmetov. Cim več je zaupnikov, tem boljše. Sprejeto. Nato se vsi navzoči vpišejo v »Kmečko zvezo«. Konečno povzame besedo dr. Šusteršič in izvaja: Ne smemo v tfcm lepem trenotku, ko smo se trdno združili v »Kmečko zvezo«, pozabiti na našega sivolasega vladarja, na našega presvetlega cesarja. (Gromoviti živio-klici.) Bili smo vsi poslanci pred otvoritvijo državnega zbora na dvoru, kjer nam je naš vladar prebral prestolni govor. Moram reči, da smo tega govora bili vsi slovenski in tudi Vsi drugi iz srca veseli. Dobri cesar je povedal in krepko naglašal. da 011 hoče, da se kmetu pomaga. (Klici: Živel naš cesar!) On je vladi naročil in je vse poslance pozval, naj na to delajo, da se kmečke razmere temeljito izboljšajo. Cesar hoče med drugim, da se izvede starostno zavarovanje in zavarovanje zoper onemoglost in nezgode tudi za kmeta, za kmečkega posestnika. (Klici: Dobro!) Zeli, da se povzdigne živinoreja in sploh v vsakem oziru poskrbi za kmečki stan, za prvi stan v državi. Zato predlagam, da zakličemo našemu presvetlemu cesarju trikratni krepki »Zivio!« Naš vladar, cesar Frane Jožef I., naj živi! Zivio! (Vsa dvorana zaori navdušeno: »Zivio naš cesar Franc Jožej! Zivio! Zivio!)
Nato se zaključi ta prelepi shod in radostno so odšli možje na svoje domove v trdnem prepričanju, da bo njihova »Zveza« uspevala in od dne do dne bolj procvitala. Naš kmet se je jel organizirati, njegovih nasprotnikov pa bo strah, ko bo prišel dan končnega obraču-nanja!
Državni zbor.
Volitev v odseke.
V petek je poslanska zbornica izvolila pet odsekov. Izmed jugoslovanskih poslancev so bili izvoljeni: V legitimacijski odsek dr. Šusteršič, dr. Benkovič, dr. Laginja in dr. Rybar; v imunitetni odsek dr. Hočevar in dr. Bjeladinovič; v odsek za izpremembo poslovnika dr. Šusteršič in dr. Ivčevič; v odsek za državne podpore vsled uim Ro-škar in Štrekelj; v proračunski odsek dr. Korošec, dr. Žitnik, dr. Ploj in vitez Vu-kovič.
Predlogi krščanskih sociaicev.
Nemški krščanski socialci so v drž. zboru vložili celo vrsto predlogov, med njimi glede skupnosti armade, znižanja vojaške službene dobe na dve leti, dalje predlog, da se omeji naseljevanje kmečkega ljudstva v mestih, predlog glede določitve najdaljšega delavnega časa, glede novega pokojninskega predpisa za tobačne delavce in več predlogov o krošnjarjenju, zavarovanju za bolezen itd. Poslanec Kunschak in tovariši so vložili še sledeči predlog:
Vlada se opozarja, naj v najkrajšem času predloži načrt zakona, ki določaj:
1. Država ima izključno pravico kopati črni in rujavi premog, nafto ter rude in jih tudi predelavati.
2.	Ne sme se več dajati pravica, pričeti nove rudnike ali že obstoječe razširjati. Dosedanje rudnike in podjetja naj prevzame država.
3.	Državi se v to svrho dovoli, da razlasti vse tozadevne koncesije, zemljišča in podjetja. Lastniki dobijo odškodnino, ki jo določi posebna v ta namen izvoljena parlamentarno komisija v zvezi z državno upravo.
Slavnostni dnevi v Prosi.
(Izvirno poročilo »Slovencu« iz Prage.)
Priprave in sprejemi.
Tekom zadnjih dni so se pojavile zopet vse tiste krasne dekoracije, s katerimi se ie bila Praga odičila meseca aprila cesarju v čast. Po vsem mestu se je snažilo in okraše-valo, tako, da je Praga zopet blestela v prazničnem odevu. Tisoči praških šolskih dečkov, ki so te dni tudi telovadili kot sokoliči, so se že v petek kazali po mestu v sokolski uniformi.
Velenavdušen je bil sprejem Francozov. Do hotela »Susky dvur« pravi triumfalni sprevod: Špalir so tvorila razna sokolska društva, na Vaclavskem trgu pa so stali bolgarski junaki.
Prišedši v »Saskv dvur«, so se Francozi takoj podali na balkon, ljudstvo pa se je spodaj ustavilo, pelo »Hej Slovane«, »Kde domov muj«, klicalo: »Slava!« »Vive la France!« . »Na zdar!« Parižani so sipali cvetlice z balkona in klicali: »Na zdar!« »Vivent les Tche-ques!« »Slava Cechum!«
Anifiteater na Letni.
»Slovenčev« bralec naj si misli, da se ob Ljubljani vrhu Rožnika nahaja velikanska planjava, pokrita s parki in igrišči — in imel bo pojem o praški Letni. Kar je Dunajčanu Pra-ter, je Pražanu Letna. Na Letni je torej praški Sokol zgradil velikanski lesen anifiteater Dali so 11111 ime »cvičište«, kar bi se slovenski reklo vežbališče.
V	vežbališču je samo arena okrog 300 korakov dolga in skoro toliko široka. Vežbališče je znotraj in zunaj okusno okrašeno in tudi opremljeno z vsem potrebnim komfortom. Že to-le vežbališče samo je krasna stavba. Vaš poročevavec ima z balkona svojega stanovanja lep razgled po Letni; zlasti sokolsko vežbališče je odondot videti kakor na dlani. Ravno pada večerni mrak na Letno, kakor bi se razgrinjal čreznjo sivkasto moder pajčolan. Zeleno drevje, raztreseno po Letni, se vedno manj loči od sinje, z rahlim dimom pomešane megle, ki lega na široko plan. Šetalce in med drevjem igrajočo mladino je komaj še mogoče videti. Bela zgradba vežbališča pa blesti sredi ravnine tudi sedaj v mraku, da, sedaj v pol-temi je njena belina skoro izraziteja kot po dnevu. Ta širni, krasni anifiteater je torej kraj za velike telovadne vežbe. Tekmovanja med češkimi telovadnimi društvi so se tu pričela že v petek.
Pozdravni dan
je v pravem pomenu besede bil petek, dne 28. junija.
Da so Slovence pozdravili Cehi z velikanskim navdušenjem — kaj hočemo o tem poročati. Ume se samo ob sebi. Cehi morda do nobenega drugega slovinskega naroda nimajo toli zares nežne ljubezni, kot do Slovencev.
Vlak za vlakom je v petek dovajal nove čete. Ta dan jc prišlo 14 posebnih vlakov z 12.000 udeležniki. Ob 3. uri popoldne so dospeli v Prago slovenski poslanci dr. Benkovič, dr. Hočevar, Fon, dr. Rvbar, Mandič, Štrekelj, Ježovnik.
Z istim vlakom so se pripeljale tudi depu-tacije ljubljanskega in zagrebškega občinskega sveta. Sprejem je bil velikanski. Na stotine šopkov je deževalo. Pozdravljal je praški župan dr. Gros in slovenski akademik Lipold za »Adrijo«, odzdravljala sta zagrebški župan dr. Amruš in Iv. Hribar. Zvečer ob sedmih je prišel posebni slovenski vlak s 500 udeleženci, nato 600 Hrvatov. Pozdravlali so goste župan, češki Sokoli in ogromno občinstva. Hrvatje so izpregli voz Tresič Pavičiču in ga peljali v hotel. V vozu je s Tresič Pavičičein sedel slovenski poslanec Fon.
V	petek zvečer so peli v narodnem gledališču opero »Libuša«.
Beneška noč
v petek zvečer. Slavje je povzdignil tudi čar nočne razsvetljave. Prasra je mesto, kjer se nočne razsvetljave dajo bajno-krasno prirediti. — Vltava, obdana z blestečim vencem razsvetljenih palač. Krasni mostovi, oviti z žarnimi svetlobnimi pasovi. Z lučicami posuti otoki. Poteze Narodnega divadla, zarisane z vrstami belih in črnih žarnic. Res, kakor nočna fata morgana! Francov most in Francovo nabrežje je začrtano s progami neštetih rdečih žarnic. Zgradbe otoka Zofina, posute z električnimi lučmi. Vltava blesti v odsvitu lampi-jonov, s katerimi so okrašeni čolni, švigajoči po valovili.
Red je vzoren. Razsvetljave pomladi, ko .ie bival tu cesar, so policiji bile manever, kako preprečiti nezgode. Dne 18. aprila je bilo nekaj ljudi v gneči poškodovanih. Zato je bil magistrat to pot previdnejši. V petek je policija na več krajih naredila kordon in množice so se tako mogle povsodi gibati le v eno smer. S tem so bile nezgode preprečene.
Naval ljudstva je bil nepopisen. Trume iz-venpraških Sokolov se niso mogle načudlti prizorom nočne razsvetljave. Mnogi izmed njih kaj podobnega niso še nikdar videli.
Ako si se izročil toku množice in na njega valih plul dalje in dalje, ti je uživalo oko in uho. Oko se ni moglo nasititi svetlobnega čara. Sluh pa ti je svedočil, da si tu doživel uro slovanskega pobratimstva. Da, še \
v tem vrvenju so ti udarjali na uho glasovi vseh evropskih jezikov. Poleg češkega si čul slovenske in hrvatske glasove. Ob vsakem koraku si zadel ob bolgarske družbice, ki so navdušeno vzklikale čudeč se krasoti zahodno-slovanske metropole. Italijani so se zavzeti divili, ker so se tu z lastnimi očmi prepričali, da tudi slovanska Praga ume tekmovati z Benetkami, kar tiče prireditev bajno-krasnih nočnih prizorov. Francozi, vajeni svoje Sene, so tu našli odsvit tega, kar ume Pariz pokazati v svojih bajnih regatah na razsvetljenih čolnih. Angleži in Belgijci, Rusi in Američani so vsi s posebnim užitkom ogledovali prekrasno razsvetljavo. Da, Praga se res ume pokazati kot z I a t a Praga!
Na Zofijskeni otoku je bil po razsvetljavi pozdrav gostov. Francozi in Jugoslovani so bili predmet posebne pozornosti. Govorili so zastopniki šestnajstih narodov, v imenu Slovencev je govoril dr. Ravnikar.
Tu smo izvedeli, da je k telovadnim vajam odposlalo vojno ministrstvo večje število častnikov, za proučenje organizacije.
Sobotne slavnosti.
V polnem tiru je bilo sokolsko »cvičeni« v soboto dopoldne. Ze od 6. rane ure so v amfiteatru tekmovali češki, hrvatski, slovenski, bolgarski, ruski in francoski telovadci. Povelja so se izvrševala točno, da je šlo kakor ura.
Ob 9. uri dopoldne so telovadci ostavili areno in nastopilo je okrog 2000 čeških telo-vadk. Vaje, ki so jih izvrševali, so bile napo\ ekserciranje, napol ples. Nato je 8000 čeških telovadcev napolnilo areno. Osem tisoč mož je kretalo na eno samo povelje!
S tem je bil vzpored sobotnega dopoldneva dokončan — namreč kar se tiče proizvajanj v amfiteatru kajti bilo je za to dopoldne še več drugih točk na vzporedu, kot obisk na grobeh mož, ki so ustanovili prva češka telovadna društva, in pa shod odborov evropskih telovadnih zvez.
Vreme v soboto dopoldne ni bilo ugodno. Nekako mračno in celi čas za dež pripravljeno. Tačas, ko so sokolke ve/,bale v areni, se je mlačen poleten dežek vsipal.
A kako smo bili iznenadeni, ko smo sv. Petra dan popoldne ob treh zopet vstopili v amfUeater, katerega zgradba je stala 120.000 kron, zavzemajoča nad deset hektarov prostora. Pestra množica se je zbrala tu iz cele Evrope, in med katero jih je nemalo, ki so došli ali iz Zakavkaza iz Azije, ali iz Algira v Afriki, ali iz daljne Amerike.
Ura je ravno tri. Popoldanska predstava se je pričela. Najprej narodopisni del: Vzori narodnih plesov, in sicer vlaški, šlezijski, ha-naški in slovaški plesi. Nato sijajen nastop 8000 čeških telovadcev, ki so izveli iste vaje, kakor zjutraj. Potem bi bile morale sokolke »cvičiti«, prav tako, kakor dopoldne. A tačas se je nebo pooblačilo. Od juga so pripluli temni oblaki in so liki črni strehi legli nad Prago. Začelo se je pripravljati za nevihto. Sokoli so odkorakali iz arene. Vihar je v vrtincih dvigal prav nad areno, nastajal je polmrak, a 2500 telovadk je vkljub temu tiho in mirno prikorakalo na širno ploščad sredi amfiteatra. Cul se je vedno glasneji grom. Del občinstva je bežal, drugi so burno ploskali telovadkam, ki se niso bale viharja. Nad dolgimi vrstami teh polodraslih deklic v temno - modri opravi, je veter razpihaval prah po zraku. Ptice so bežale črez nepokrito areno iskat strehe. Deževne kaplje so začele padati. Blisk za bliskom je zasinil; nekajkratov je prav blizu treščilo. Vendar so felovadke mirno in točno izvrševale povelja, elegantno se razklepajoč v vedno redkeje in redkeje vrste . . . vse je šlo strogo po programu.
Tu se je vlila ploha z vso silo. Koliko vode je moralo pasti, se je videlo pozneje na cestah, ki so bile docela izprane.
Med treskanjem in ploho so šele voditelji dali deklicam znamenje, naj začno v običajnem redu odhajati iz arene. In odhod se je splošno tudi res v redu izvršil; samo kakih dvesto telovadk ie v begu zapustilo pozori-šče. Navzoči so vztrajnim telovadkam do zadnjega ploskali in jim klicali »Slava!«
Konec sobotne slavnosti je bil torej nepri jeten. Mnogo točk vzporeda je vsled nevihte izpadlo. Vendar se je občinstvo, katerega je bilo 100.000 med splošnim smehom vračalo zadovoljno v mesto.
V soboto zvečer je slovanski klub priredil banket, katerega se je udeležilo 300 oseb.
Včerajšnji slavnostni sprevod. — Demonstracije nemških buršev.
Najkrasnejša točka je bila včerajšnji (nedeljski) slavnostni izprevod. Bil je krasen dan. Od sedmih zjutraj so zbirali Sokoli svoje čete za slavnostni izprevod. Par stotin telovadcev na konjih. Red je bil vzoren. Točno ob 10. uri dopoldne se je pričel izprevod ter se je končal ob dveh popoldne pred magistratom, kjer so govorili dr. Scheiner, župan dr. Gros in zunanji gostje. Vse ulice so bile prenapolnjene. Pogled od muzeja navzdol po Vaclavskem trgu je bil nepozabljivo lep. Občinstvo je bilo kakor pestra loka, v sredini rdeč veletok.
Pred sprevodom so nemški burši pred nemško kazino »Na Prikopech« vprizorili burne!. Tisoče palic se je dvignilo. Burši so izginili med gromkim petjem »Hej Slovani«. Na »nemški domeni« »Na Prikopech« je bilo navdušenje največje. Nemci so se morali poskriti mnogo jih je odpotovalo. Slavnostno razpoloženje ni bilo nikjer kaljeno. Slavnostnega iz-prevoda se je udeležilo 25.000 Sokolov, gle-davcev je bilo 300.000.
Ministra Fort in Pacak sta prišla oficijel-no na izlet. Angleški tisek je zastopal glavni urednik »Times«, francoskih časnikarjev je bilo navzočih 18. Vašemu poročevalcu so Cehi dali vedno najodličnejše mesto.
Po končanem sprevodu je bil sprejem vabljenih v mestni dvorani. Govoril je župan dr. Gross. Odzdravljali so Francozi, Angleži, Belgijci, Srbi, Hrvatje, Bolgari, Slovenec dr. Rybaf. Načelniku Scheinerju sta bila za »Obeč sokolsko« podarjena dva dragocena darova od vseh zastopnih narodov.
Popoldne so zopet nastopile telovadke, ki so izvršile sobotni program, zatem so ponavljali telovadci proste vaje. Sledile so slikovite borbe z orožjem, ki so kazale boje izza dobe Zičke.
Na grobu Fttgnerjevem in Tyrševem so govorili zastopniki raznih narodov in po od-petju korala položili na grob' vence. Francozi se poklonili praškemu nadškofu.
Francoska denutacija je z podnačelnikom municipialnega sveta dr. Lampuetem izrazila praškemu nadškofu kardinalu Skrbenskemu svoj oficielni pozdrav. Francozje so šli v nadškofijsko palačo in ker kardinal ta dan ni mogel osebno sprejemati, so pustili tam svoje karte.
Slavnostni dnevi v Loovu.
L v o v . Na slovesen način se je preteklo soboto dne 29. junija tu proslavila 401etnica Ivovske sokolske zveze in blagoslovljenje novega društvenega doma poljskih telovadcev. Iz Galicije je došlo k slavnosti nad 40 tisoč Sokolov, ogromno število poljskih kmetov in mnogo slavnostnih gostov iz Ogrske. Slavnostni sprevod in javna telovadba sta bila velikanska.
Dnevne novice.
+ Hribar — krščanski demokrat. Ne
vstrašite se! Tako je! Jugoslovanski klub je sestavil svoje štatute, v katerih se glasi § 1. takole:
»Si. Zadatak je ove Sveže da svojim parlamentarnim radom unapredjuje razvitak plemena koja zastupa, i to na krščansko-de-mokratskoi podloži u narodnom, kulturnom i gospodarstvenom pogledu.«
Torej tista »krščanska podlaga«, iz katere so se liberalci skozi deset let tako podlo norčevali, je zdaj Hribarjev program! Pa ne le oni mirni, tihi katolicizem je odslej vodilo Hribarju, kakor so ga spoštovali nekdanji častitljivi gospodje, ki jih še sedaj hvalijo liberalci in žalujejo, da so izumrli — in Hribar je podpisal krščansko-demokratični program, torej tisto bojevito strujo. ki v hudih borbah in z ostrim orožjem podira liberalne trdnjave. To je Hribar podpisal in se zavezal — v hrvaškem jeziku. Kako nam bo neki ta program po slovensko razložil?
Pedagogika in naša slavna vlada. Ravnatelj vsakega zavoda je obenem njega nadzornik in ima kot tak nalogo nadzorovati pouk v posameznih razredih. Kako bi to neki storil nemški nacionalec Proft? O njem je dokazano, da ne zna slovenščino a bi moral nadzorovati tudi pouk v sle, venskih razredih. Res lepi pedagogi so naši nemški nacionalci, od Kalteneggerja in Švarca tje do naučnega ministra Marcheta. Šolski uspehi so jim deveta briga, njih prvi in zadnji namen je germanizacija. — Kuenovščina prihaja naglih korakov tudi k nam na Kranjsko.
Desetletnica, društva sv. Jožefa v Tržiču na praznik sv. Petra in Pavla je bila velikanska. Društvo je storilo vse, da kar najslovesnejše obhaja svoj praznik. Udeležba zunanjih gostov, članov naših organizacij je bila nepričakovano velika. Navzočih je bilo 10 društvenih zastav. O slavlju objavimo seveda obširno poročilo.
Profesorske vesti. Profesor na prvi državni gimnaziji g. dr. Karol W e d a n je prestavljen na Dunaj, prov. učitelj na drugi državni gimnaziji g. Bogomil Remec je prestavljen kot pravi učitelj na novomeško gimnazijo, suplent gosp. Franc Vaj da na tukajšnji realki pride na tukajšnjo prvo drž. gimnazijo.
— Nov nečuven atentat na naše srednje šole. Naša nemškonacionalna vlada nam je storila novo veliko krivico. Pred štirimi leti je bil imenovan profesorjem na tukajšno 1. drž. gimnazijo neki Wedan, zagrizen nemški nacionalec. Mesto ni bilo niti razpisano, tako, da je bilo prezrtih mnogih slovenskih suplentov, ki so bili po službeni dobi starejši. Ta mož je bil ravnokar imenovan na Dunaj, obenem pa čitamo. da je imenovan na njegovo mesto Nemec Rot-lang in sicer zopet, ne da bi bilo mesto razpisano. Kaj si vse naša vlada z nami upa, je že res nečuveno! Slovenski supleriti čakajo leta in leta, Nemec pa dobi mesto, ko napravi komaj izpit. Imenovani je zgodovinar, izprašan leta 1905; ravno sedaj pa imamo zopet izprašane slovenske suplente zgodovinarje, med njimi enega, ki ima izpit že iz 1. 1903, a še vedno zaman čaka. Prva gimnazija, ki ima štiri petine slovenskih dijakov, ima dva nemška zgodovinarja in enega Slovenca. Slovenec mora poučevati vedno v nižjih slovenskih paralelkah, kjer je delo neprimerno težje, ker je število učencev več kot dvakrat večje nego v nemških oddelkih; na višji gimnaziji pa domi-nirata izključno Nemca. Brce, ki jih dobivamo sedaj, so tako hude, da treba najod-ločnejšega odpora Šole, na katerih se vzgaja naša mladina, nam hočejo napolniti s samimi nemškimi profesorji, ki mladine ne ljubijo, naši slovenski suplentje pa čakajo leta in leta, a ne dobe kruha. Vlada nam
ne misli poslati samo Profta, kateri bo po svojih močeh gimnazijo germaniziral, pošilja mu že tudi predhodnike, ki mu bodo nemška telesna straža. — Mi protestiramo proti takim nasilstvom z pedagogiškega in narodnega stališča. Naš kruh nam jedo tujci, domačini pa naj gledamo gladni ob strani. Ako nas bo vlada tako kruto tepla, potem naj bo pripravljena na odpor cele slovenske javnosti.
—	Slavnost veteranskega društva v Kranju. Iz Kranja nam pišejo: Z veliko slovesnostjo je razvilo v soboto naše veteransko društvo svojo zastavo, ki ji je kumica gospa Schwarzova, soproga našega deželnega predsednika. Ker je pa ta bila■ osebno zadržana, jo je nadomestovala soproga okrajnega glavarja, gospa Pirčeva in v njenem imenu izročila za zastavo krasen trak. Njej je priredilo društvo že v petek zvečer podoknico. V nedeljo so dohajale v mesto deputacije drugih veteranskih društev — celA iz Beljaka — in okoliških požarnih bramb, deloma sprejete na kolodvoru z godbo. Pred enajsto uro so se zvrstili gostje in domače društvo v dolgo vrsto in po praznično oblečenih ulicah odkorakali v „Zvezdo", kjer je bila na prostem sv. maša. V cerkvenem govoru je pov-darjal g. dekan Koblar, ki je tudi blagoslovil zastavo, kako tesno sta združeni ljubezen do vere in do domovine. Slavnosti se je udeležil poleg zastopnika vlade tudi občinski zastop po odposlancih in društveni čast. član dr. Glo-bočnik. Pri banketu, ki je bil na vrtu gosp. P. Mayrja, je napil predsednik deželne zveze g. Mihalič cesarju ; nato je sledila še cela vrsta napitnic, izmed katerih bodita omenjena zlasti lepi slovenski govor g. komisarja Schlosserja in napitnici g. dekana in g. župana. S koncertom, ki se ga je poleg veterancev udeležilo mnogo meščanstva in uradništva, se je zaključil ta dan patriotičnega slavja v Kranju.
—	Otvoritev zgradb hotelske družbe »Triglav« v Bohinjski Bistrici se je včeraj izvršila ob številnem zastopstvu Slovencev iz Kranjske, Koroške, Primorske in Štajerske. Hotelski družbi »Triglav« se je posredovanjem poslanca Pogačnika in društva za promet tujcev posrečilo pridobiti tri najlepše zgradbe, katere sta za razne potrebščine ob zgradbi bohinjskega železniškega predora zgradila država in podjetnik Cecconi. Tako se ie posrečilo dobiti bivši hotel »Tunel« — sedaj grand hotel »Triglav« — ki je državo veljal 85.000 kron za 15.000 kron, krasno Cec-conijevo vilo »Bogomilo« ki ima dragoceno notranjščino in bivše poslopje Cecconijevih uradnikov (sedanji »Dependance Bellevue«), kar je Cecconija skupno veljalo 280.000 K za 78.000 K. Samo vila »Bogomila« je Cecconiia veljala 80.000 K. Da se ni posrečilo dobiti ta podjetia pod tako ugodnimi pogoji, bi se bil gotovo tujec vgnezdil! Ta tri poslopja so sedaj najmodernejše opremljena tako da zadoščajo vsem potrebam najrazvajenejših tujih gostov. V vseh treh poslopjih ie 44 tujskih sob po 2 K 50 v do 9 K, vsako nadstropje ima svoje kopališče, hotel ima moderno restavracijo in kavarno. Kakor smo v »Slovencu« že omenili vodi hotelsko restavracijo in kavarno priljubljeni restavrater gospod Avg. Zajcc iz Ljubljane, ki je ljubljansko svojo restavracijo oddal v najem natakarju gospodu Ozmiču. Prekrasen je hotelski park, od katerega je čaroben pogled na triglavsko pogorje, na Črno prst in bohinjske planine. Hotelske zgradbe imajo posebno lepo acetilinsko razsvetljavo, katero je velespretno uredil pravi mojster v tej stroki gospod J. Arko iz Ribnice. Hotel ima tudi postajo za avtomobile, prostorne hleve in dobi tudi kegljišče. Opravo za vse tri hotelske zgradbe je izvršila solkanska zadruga, tapetniška dela pa gospod Puc iz Ljubljane. Vse je jako udobno prirejeno. znak podjetnega duha in pridnih rok, ki so v osmih tednih vse tako temeljito priredile. Kakor čujemo. bo novo hotelsko podjetje ob bližnjem kostanjevem gaju v Bohinjski Bistrici napravilo veliko kopališče, do jezera se pa napravi promenada, ki bo obsadena s kostanji. V hotelu bo tudi pisarna društva za promet tujcev. — Hotelske zgradbe je ob 11. uri dopoldne blagoslovil gospod župnik Pir-ker ob asistenci gospoda župnika iz Srednje vasi g. Berlica in ob navzočnosti zastopnikov hotelske družbe »Triglav« na čelu jim prima-rij dr. Gregorič, okrajnega glavarja g. pl. De-tela, zastopnikov kranjskega društva za promet tujcev, "predsednika g. pl. Trnkoczyja, dr. Krisperja in dr. Marna, načelnika železniške postaje gospoda Rauteria domačega župana g. Arka, nadučitelja g. Humeka in drugih odličnih gostov. Skupino je povzel fotograf. Primarija dr. Gregoriča je ob vhodu v hotel »Triglav« pozdravila hčerka vrtnarja g. Stchljaka ter mu izročila krasen šopek. Ob 1. uri popoldan se je v bivši delavski kantini, sedaj lepi prijazni dvorani hotela »Triglav« vršil po gospodu restavraterju Zajcu okusno aranžirani banket. Priinarij g. dr. Gregorič, se ie zahvaljeval in napijal vsem faktorjem, ki so pripomogli, da je nastalo to domače podjetje, pozdravlja zastopnike obmejnih bratov: rodbino Majdičevo. dr. Prctnerja iz Trsta, dr. Treota iz Gorice in dr. Brejca, ki je došel v Bohinjska Bistrico, a je bil vsled nenadne bolezni zadržan udeležiti se banketa. Govornik želi, da se zbero domače sile da privabimo tuicc občudovat našo lepo domovino. Govornik želi v tem smislu na tem polju složnega, mirnega, delovanja pod geslom: »Mir, sloga in napredek.« Okrajni glavar pl. Detcla nazdravlja družbi in ji želi najboljšega procvita v nekdaj tihem Bohinju, skozi katerega drdra sedaj svetovna železnica. Župnik gospod Pi-ber v imenu bohinjskega slovenskega vernega rodu pozdravlja vse goste, ki naj bi vedno
več gostov privabili v krasno bohinjsko slovensko Švico! V imenu deželne zveze za promet tujcev govori dr. Krisper, ki povdarja, da je ob otvoritvi nove svetovne železnice naš narod šel vzporedno s kulturo dasi takrat ko so imele že vse druge dežele društva za promet tujcev, mi takega društva še nismo imeli. Povdarja delo deželnega društva za promet tujcev, za katerega je dal idejo gospod Pe-temel na Bledu, je bilo društvo že ustanovljeno, ko je prišla iniciativa iz žel. ministrstva. Tudi naša dež. zveza hoče delovati za ugled in sijaj avstrijskega cesarstva. Boter hotelski družbi »Triglav« je »Dež. prometna zveza«, ki skupno z župnikom Pibrom in Beličem, poslancem Pogačnikom, dr. Gregoričem, notarjem Hudovernikom. Hribarjem in dr. Tre-otorn ni prej mirovala, da se je osnovalo podjetje. Kredit se je dosegel pri »Ljubljanski kreditni banki«, da pa se je vse tako hitro uredilo je zasluga dr. Gregoričeva, ki je že z zgradbo hotela »Uniona« pridobil veliko zaslug. Novo hotelsko podjetje domačinom v Bohinju ne bo v škodo, ono bo nekako središče. Govornik želi, da bi bila hotelska zgradba vsem prijetno zavetišče po geslu: »Kdor tudi kot tujec pride, naj kot naš prijatelj odide.« Tako bodo tujci dobili druge nazore o našem ljudstvu, tako si bomo pridobili ugled pred tujci. G. dr. Pretnar iz Trsta povdarja, da na jugu blizu adrijanskega morja ni nobenega lepšega kraja kot je ta. Sramota za Slovence bo, če tudi ob jezeru ne zgrade en hotel! Podjetje je internacionalno, a brani slovenski značaj Bohinja, ker je v domačih rokah. Tu prebiva zvesto slovensko ljudstvo, ki je ostalo zvesto krščanskim načelom. Soglasno ž njim postopajmo in dosegli se bodo lepi uspehi! Notar gospod Hudovernik nazdravlja skupnemu narodno-gospodarskemu delu. Nato je bil banket, katerega je ob vsakem začetku umljivih težavnih razmerah, gospod Zaje najfinejše in na splošno zadovoljnost uredil, končan. — Hotel je že prvi dati posetilo nad 40 tujcev in je bila restavracija cel dan zasedena od turistov, med katerimi smo opazili posebno mnogo Tržačanov.
— Časnikarska nesramnost. Sobotni »Slovenski Narod« je nesramno napadel g. dr. Iv. Zajca, samo raditega, ker je bil izvoljen v upravni svet »Uniona«. Tako pri »Narodu« razumevajo narodno-gospodarsko delo, da se napada ljudi, ki žele delati in da vsako priliko porabijo, kako bi škodovali domačim podjetjem, ki nočejo v upravne svete povabiti g. Malovrha. Na narodno-gospodarskem polju se mi sedaj držimo načela, da ne napadamo domačih podjetij. Opozarjamo narodno-na-predno stranko, da ni nikjer zapisano, da bi mi ne smeli streljati nazaj. Gradiva imamo dovolj. Ali naj radi impertinenc enega Malovrha trpe vsa domača podjetja? Mi nobenega politično ne vežemo, ki se hoče pri narodno-go-spodarskem delu udeleževati, pa tudi sebe in svojih ne pustimo vezati! Kakor je nevtralno podjetje hotelska družba »Triglav«, tako je »Union« vsakemu odprt in celo dvorano lahko porabi v politične shode vsakdo, ako jo plača. Nesramnosti »Slovenskega Naroda« pa padajo na tiste nazaj, ki jih povzročajo. Ce Malovrh v »Narodu« ne bo dal miru, se pomenimo drugače !
—	Iz telovadnice. V Horjulu ustanove telovadni odsek. Prihodnjo nedeljo je ustanovni zbor. Št. Viški telovadni odsek je dobil te dni težko pričakovane tamburice, Jeseniško telovadnico pa so opremili pretekli teden z vsem potrebnim telovadnim orodjem. V ljubljanskem telovadnem odseku lepo nadaljuje redno delo, zlasti ker je v zadnjem času pristopilo več novih telovadcev.
—	G. dr. Brejc, ki je včeraj na Boh. Bistrici nagloma obolel, je kmalu okreval in je že sinoči lahko zapustil Bohinjsko Bistrico.
Premeščen je profesor Franc Jeraj z novomeške gimnazije na drugo državno gimnazijo v Ljubljani.
—	Predaval je v St. Lovrencu ob Temenici včeraj dr. I.ampe o Vatikanu.
—	Umrla je v Litiji gospa Uršula Hočevar, stara 68 let.
—	Za notarja v Postojni je imenovan notarski kandidat v Kranju g. Gregor Demšar.
—	Deželni dacarji, ki stanujejo v Ljubljani dobe od 1. julija dalje 20 odstotno draginjsko doklado.
—	Prebivalcev v Spodnji Šiški je sedaj 4276.
—	Vč. g. Čigon, vikar na Vojščiči je bil obsojen v Komnu dne 25. t. m. na 150 kron globe in stroške, češ, da je govoril, da ima Štrekelj dve ženi. Zagovornik je prijavil priziv ničnosti, ker ni bil dopuščen dokaz resnice.
—	Socialni demokrat Ropaš obsojen. Pri tajni razpravi je bil obsojen vodja goriških socialistov Filip Ropaš radi raz-žaljenja veličanstva na 10 mesecev ječe, poostrene vsak mesec z enim postom. Zagovarjal ga je dr. Turna.
—	Socialnodemokraški shod na Jesenicah. Preteklo soboto ob 4. uri popoldne so zborovali pri nas soc. demokrati. Vodja jeseniških liberalcev gospod poštar Schrey je bil tako ljubeznjiv, da je dal soc. demokratom na razpolago svoj vrt. Poslušal je sam in ž njim malone vsi naši liberalci socialno-demo-kraške govornike. Shodu je predsedoval tukajšnji sodrugOgris. Prvi je govoril dr. Drmota, o zadnjih državnozborskih volitvah. Ostro je napadal Hribarja zaradi stališča, ki ga zavzema v državnem zboru. Naglašal je, da nimajo liberalci nobene bodočnosti več. Gledati se mora, da se čimpreje uničijo. Obžaloval je,
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanovljena let« 1854.	v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 — **
Stev. telefona 210.
priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje izbor
2469 160-3«
mavčno |» i m «» v godcih In steklenicah
da izpreminja Hribar svojo barvo kakor mavrica in je zelen, moder, bel, rdeč, črn kakor mu ravno kaže. Seveda je napadal tudi našo stranko. Etbin Kristan je govoril nemško in sicer v drugih besedah to, kar je povedal dr. Drmota. Nastopil je tudi Kopač, ki je govoril o železničarski organizaciji, napadal liberalce in Hribarja. Kopač je tudi napadal ne-navzoča naša somišljenika Glaviča in župnika Zabukovca. Govoril je tudi delavec Anton Cizer o bratovskih skladnicah. In čudno, ko je pričel govoriti delavec, so pa zborovalci odhajali in je Cizer končal žalosten malone sam. Nam je popolnoma vseeno, kaj da čvekajo soc. demokraški agitatorji po shodih. Pri-bijemo pa tole : Ostro so napadali liberalizem in ljubljanskega Hribarja. Na shodu so bili navzoči malone vsi naši liberalci s Schreyem na čelu. In našel se ni niti eden, ki bi bil izkušal zagovarjati Hribarja. Naše pomilovanje ubogemu Hribarju. Ne zagovarja njegovega nastopa „Narod", niti besedice v njegovo obrambo ne zinejo zvesti liberalci, ko se zabavlja na shodih čeznj, ker ni na Dunaju svobodomiseln, kakor je v Ljubljani. Res se nam smili Hribar. Ne bo preostalo drugega, kakor da prične zvestega svojega sotrudnika zagovarjati naš list, ko so ga pustili na cedilu „Narod", liberalci in socialni demokrati.
Koroške novice.
k Koroška naša delavska organizacija. Dne 30. m. m. je bilo v Št. Janžu v Rožni dolini veliko delavsko zborovanje v zvezi z veselico. Namen mu je bil pred vsem izpopolnitev naše delavske organizacije koroške. O velepomembnem shodu objavimo seveda temeljito poročilo.
Ljubljanske noulce.
lj Sv. maša zadušnica. Ob 10. uri je bila v stolnici pontifikalna sv. maša zadušnica za pokojnega cesarja Ferdinanda. Daroval jo je preniil. g. knezoškof dr. Anion Bona-ventura Jeglič Navzoče je bilo c. kr. urad-ništvo in vojaštvo.
Ij V hotelu »Union« ložira poveljnik ,3. artilerijske brigade generalmajor Karol Jauda, istotam so se nastanili polkovnik Zupan, polkovnik baron Bamberg, grof Konigsbrunn in fregatni kapitan pl. Scha\vzer.
li Umrla je gospa Ana Breegar, vdova po računskem svetniku.
Ij Prosto vožnjo v drugem razredu je napravil danes zjutraj kovač Janez Flender, rodom iz Železnikov in sicer se je pripeljal iz Nabrežine v Ljubljano. Na tukajšnjem Južnem kolodvoru so ga prijeli in izročili policiji, ka-tega ga je izročila sodišču.
IjUmrl je v soboto v bolnici g. Josip Sva-tek, znani trafikant na Mestnem trgu.
Ij Tatvina kolesa. Danes dopoludne je ukradel Antonu Bizjaku, magistratnemu slugi neznan tat kolo, vredno 100 K- Kolo je vse črno, sedlo je nakoncu že nekoliko obrabljeno in je na prednjem kolesu pnevmatika po vrhu zakrpana.
Ij Iz Ljubljane v Postojno je prišel danes 1 bataljon 17, pešpolka k bataljonskim vajam in ostane ondi do 14. julija.
Ij Surov mož. V soboto je na Gruberjevi cesti krojaški pomočnik Verhovnik svojo ženo tako pretepel, da je morala priti v bolnico.
SRBIJA.
Avstro-ogrski poslanik odpoklican iz Srbije.
Bel grad 1. jul. 1907. Kralju je izročil avstro-ogrski poslanec baron Czikann pismo avstro-ogrske vlade, da je odpoklican.
Telefonska In brzolauna poročila,
BLAMIRANI DR. PLOJ.
Ptuj, 1. julija. Včeraj se je vršil tu shod. ki naj bi bil sodil o postopanju dr. Ploja. Ploj je bil v Ptuju, a se ni upal na zborovanje. Na zborovanju je dr. Kukovec od liberalne »Narodne stranke« hvalil dr. Ploja. Ploj ni dobil zaupnice.
PREDRZNOSTI NEMŠKIH BURŠEV.
(Glej »Slovenčevo« izvirno poročilo o slavnosti v Pragi.)
Praga, I. julija. Nemški burši so včeraj hoteli prodreti vrsto pri slavnostnem spre-
vodu čeških telovadcev. Ko so bili burši pregnani, šli so pred nemško kazino, kjer so Čehe zasramovali. Pri nemški kazini je bilo na to nekaj oken pobitih. Policija je posredovala. Mal spopad je bil tudi pred mestno hišo po dokončanem sprevodu, resnih spopadov pa ni bilo.
BIVŠI POSLANIK NKiRA UMRL.
Rim, 1. julija. Tu je umrl bivši poslanik grof Nigra.
LOČEN ZAKON NADVOJVODE.
G e n f, I. julija. Zakon Leopolda VVtilf-linga, bivšega nadvojvoda Leopolda Salva-torja je oblast ločila ter je izrekla, da je zakon ločen vsled krivde žene.
IGRALEC GOLJUF.
Dunaj, 1. julija. Nemški igralec Feliks Luete ie izsleparil od nekega juvelirja juve-lov za 400.000 K.
SAMOUMOR MINISTRSKEGA SVETNIKA.
Bu d i m p e š t a , 1. julija. Tu se je usmrtil ministrski svetnik dr. Sigmund K.
AVSTRIJA.
Dima j, 30. junija. Cesar je sprejel v posebni avdijenci predsedstvo avstrijske zbornice, ki se mu je zahvalila za potrjenje volivne reforme, za reforme, napovedane v prestol-nem govoru in mu obljubilo, da bo delalo na to, da bo zbornica uspešno delala. Cesar se je zahvalil in izrazil željo, da bo zbornica plodo-nosno delovala za prospeh in blagor države ter vseh avstrijskih narodov.
AVSTRIJA iN ITALIJA.
Dunaj, I. julija. Avstrijski minister za zunanje zadeve Aercnthal in italijanski minister Tittoni se snideta 18. t. in. v Desio pri Monzi, nakar se Aerenthal predstavi italijanskemu kralju v Racconigiju. Tittoni obišče Aerenthala avgusta meseca na Semmeringu in se nato predstavi cesarju Francu Jožefu v Ischlu.
OGRSKO-HRVAŠKI SPOR. DEMISIJA HRVAŠKIH SEKCIJSKIH NAČELNIKOV.
Zagreb, i. julija. Vsi sekcijski načelniki hrvaške vlade so danes podali novemu banu demisijo. V svoji pismeni prošnji1 izjavljajo^ da stojijo sekcijski načelniki na stališču prejšnjega bana grofa Pejačeviča in hrvaških poslancev, da namreč predloga o službeni prag-matiki železničarjev nasprotuje ogrsko-hrva-ški nagodbi. Novi ban je demisijo sprejel.
Za g r e b , 30. junija. Semkaj je dospelo nekaj hrvaških poslancev iz Budimpešte, katere je na kolodvoru sprejela velika množica. Poslanec Šurmili je ljudstvo nagovoril ter pozval hrvaški narod, naj nastopi v sedanjem boju mirno in dostojanstveno. Nekaj dijakov je pred banovim stanovanjem demonstriralo, toda policija jih je razkropila.
Zagreb, 1. julija. Tu kroži vest, da namerava odstopiti tudi minister za Hrvaško, Geza Jossipovich. Njegov naslednik bo najbrž Aladar Jancovich.
Budimpešta, 1. julija. Hrvaški poslanci so izdali manifest na hrvaški narod, kjer povdarjajo, da je imenovanje novega bana brez sporazuma s saborsko večfno protiustavno ter poživljajo hrvaški in srbski narod, naj odslej bije boj z Mažari vztrajno in dostojanstveno.
NESPORAZUMLJENJE MED JAPONSKO IN AMERIKO.
Tokio, I. julija. Ker policija v San Frančišku noče obnoviti nekaterim Japoncem koncesije za posredovalnice za delo, so se razmere med Japonsko in severno Ameriko zopet znatno poslabšale. Sedem japonskih trgovinskih zbornic je poslalo predsedniku Roo-seveltu in več ameriškim trgovinskim zbornicam adreso, kjer opozarjajo na veliko škodo, ki preti japonski in ameriški trgovini, ako se nesporazumljenje med obema državama ne odstrani.
PORTUGALSKA.
Lissabon, 1. julija. Vsi listi razun enega so zaplenjeni. Poroča se, da se stvori vojaško ministrstvo.
FRANCOSKA.
Pariz, I. julija. V burni seji v zbornici, kjer je posebno Jaures napadal Clemenccaua, ki je kriv nemirov na jugu, se je Clemenceau v dolgem govoru zagovarjal. Zbornica je nato s 323 proti 233 glasovom izrekla vladi zaupanje, ker je varovala zakon in vpostavila red na južnem Francoskem.
Razglas.
V svrho delne prezidave stolpa in nove stolpne strehe farne cerkve v Radoljici oddala se bodo zidarska, tesarska, kleparska in kamnoseška dela.
Načrti, stroškovnik, splošni in specijalni stavbni pogoji so na pogled v župnišču v Radoljici.
Pismene ponudbe se morajo doposlati do 4. julija t. 1. cerkvenemu predstojništvu v Radoljci in ondi je tudi položiti predpisana varščina.
Cerkveno predstojništvo si pridržuje pravico, da prosto voli med dospelimi ponudbami, in lahko tudi razpiše nov natečaj, če bi mu ne ugajala nobena vloženih ponudeb, ali pa si dela in dobave zagotovi na kak drug primeren način.
Cerkveno predstojništvo v Radoljici,
dne 2o. junija 1907.
1450 3-S
En že rabljeni, a v dobrem stanu se nahajajoči
rudarski sveder
(Bergbohrer)
s palicami vred, se ceno proda. — Kje, pove upravništvo „Slovencau. i437 3=3
rt..
Išče se dober, praktičen
kiparski pomočnik
Naslov se poizve v upravništvu Slovenca'.	'	1466 3-1
Katoliški dom
oddaja takoj
DVORANO
z dvema gardrobnlma sobama, pripravno za društva, za stavbinske pisarne ali drugo enako podjetje. 1455 3—2
Pojasnila da Fran Jonke, Gradišče 3, 1. nadstropje, od 1. do 2. ure popoldne.
Delavci
tudi delavci za dela iz mavca (gipsa)
se takoj sprejmo.
Tovarna za umetno kamenje Uoterhnber,
Dunajska cesta št. 73. 1469 3—1


Proda se ali zamenja za seno ali slamo
1 mlatilnico 1 slamoreznico 1 čistilnico
Več izve in ogleda se jih v restavraciji pri ,Levu', Marije ^ Terezije cesta 16.
mm w ■ ■
Kočija
s streho, črno lakirana za 2 konja, popolno nova, moderno izdelana, se proda za 6t0 kron pri flnt. PelCU, Ribnica, Dolenjsko.
1468 3 - 1
Železniški upokojenec:
43 let star, ki je že tri leta služboval v uradniški skladnici za pisarja, išče primerne
pisarniške službe.
Ponudbe pod „Zvest in zanesljiv" upravništvu „Slovencau.
1452 3—1
Hiša z vrtom in njivo
se da v najem takoj ali s 1. avgustom Radeckega vas št. 31.
Več se izve na Sv. Petra nasipu štev. 57. '	1467 3-1
Prva kranjska' tŽSi
tvornica sodovice GUSTAV FlSCHER
Premo vano 1903 v Bordeau.\u
Kemično čista sodovica
v sifonih, ki so popolnoma brez svinca in jih je pregledalo oblastvo.
Priporočajo jo zdravniške avtoritete.
v Ljubljani.
s častno diplomo zlatim križem in zlato kolajno
Izdeluje znane izvrstne
Hrnonadne in malinovčeve sifone pokallc (kraherle)
z
različnim sadnim okusom.
Ustanovljena 1868.
sns
1465 H -'
Podružnica ■ v Spljetu. :
Dalniftka glavnica i i i K 2.000.000. i i
tiubljanslia Kreditno banka v Ljubljani, mmm ume m. z :::
nudi k žrebanju I. julija
promese na Dunajske komunalne srečke i K 15*5, Slavni dobitek K 400.000 -» kreditne srečke	i K18'-, „ „ K 300.000*
■h^hmm Obe promesi skupaj le K 32. ^mmmh
Podružnica s v Celovcu, a
i Rezervni fond i i i J K 200.000. i i i