SPLOŠNE KNJIŽNICE COBISS SKUPINA ZA OSREDNJE SPLOŠNE KNJIŽNICE Konec lanskega leta je na pobudo IO Sekcije za splošne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije ponovno zacela delovati (zaživela) COBISS skupina za osrednje splošne knjižnice, saj so se v nekajletnem premoru pokazali strokovni problemi, ki jih splošne knjižnice lahko uspešno rešujejo le skupaj. Sklicateljici sestanka, ki je potekal v Knjižnici Bežigrad v Ljubljani, dne 9. decembra 2004, sta bili Mateja Locniškar-Fidler in Maja Medic, ki je do nadaljnjega prevzela vodenje delovne skupine. Na sestanku so bili prisotni: Urška Lobnikar (Osrednja knjižnica Celje), Vitjan Petrinja (Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper), Jana Zeni Bešter, Neli Tomšic (Osrednja knjižnica Kranj), Polona Brencic (Valvasorjeva knjižnica Krško), Peter Intihar, Mateja Locniškar-Fidler (Knjižnica Bežigrad), Nena Pecavar, Majda Primožic (Knjižnica Jožeta Mazovca), Slavica Vincec (Knjižnica Otona Župancica), Zlatka Tomažic, Svetlana Žganjar (Knjižnica Prežihov Voranc), Sabina Levec, Karjana Stojnšek-Novak (Knjižnica Šiška), Meta Boštjan (Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika), Dragana Lujic, Marta Novak, Slavko Žižek (Mariborska knjižnica), Trezika Antolin (Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota), Magda Vremec Ragusi, Nevenka Vidmar (Knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica), Maja Medic, Ida Pucelj (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto) in Mira Jerenec, Helena Kovacic Pižmoht, Božena Kmetec Friedl, Milena Doberšek (Knjižnica Ivana Potrca Ptuj) in povabljena predstavnika IZUM-a Romana Muhvic Šumandl in Dušan Stošic. Obravnavane so bile naslednje teme: problematika lokalnih zapisov, ki niso povezani z vzajemno bazo podatkov COBIB.SI, lokator gradiva v knjižnicah, evidentiranje domoznanskega gradiva, evidentiranje uporabnikov citalnice pri delu z racunalniki, elektronski vpis in zapisi na OPAC-u, za katere ni dostopnega izvoda. Najpomembnejši del sestanka je bila problematika lokalnih zapisov, ki niso povezani z vzajemno bazo podatkov COBIB.SI, saj so vse splošne knjižnice dobile od IZUM-a obvestilo, da je Svet clanic COBISS dne 09. 09. 2004 sprejel sklep, po katerem se s 01. 10. 2005 uvedejo sistemske blokade pri izposoji knjižnicnega gradiva, ki ni povezano z vzajemno bazo. Sklep je knjižnicarje izredno presenetil, saj je jasno, da v tako kratkem casu lokalnih zapisov ne bodo mogli urediti do konca. Predstavniki iz Knjižnice Bežigrad, Knjižnice Šiška in Valvasorjeve knjižnice Krško so, v prepricanju, da širša strokovna javnost tega ne ve, pojasnili, zakaj je v marsikateri sedanji osrednji knjižnici vecje število zapisov še vedno na lokalnem nivoju. Veliko knjižnic je na zacetku vnašalo knjižnicno gradivo v program VIR, ki so ga same kupovale. Program je bil namenjen preprostemu iskanju gradiva in predvsem racunalniškemu evidentiranju izposoje in vracanju gradiva. Nekaterim je bil dodeljen program STEVE. Kasneje so knjižnice III. in IV. skupine od Ministrstva za kulturo dobile program MOLJ in potrebna je bila konverzija baze v ta program. Pri prehodu na COBISS je bila potrebna ponovna konverzija, pri cemer so vse baze ostale na lokalni ravni. Knjižnice II. skupine so placale konverzijo iz programa VIR v COBISS in tudi pri tem so vse baze ostale na lokalni ravni. Katalogizatorji posameznih knjižnic, ki so zaradi tematike prisostvovali sestanku, so razložili, da kljub intenzivnemu delu, katalogov ne bodo mogli urediti do navedenega datuma, saj morajo imeti prednost strokovnost, natancnost, poznavanje fonda knjižnice in nikakor ne kolicina povezanih zapisov. Od tega nacela ne bodo odstopili. Tekoce rešujejo probleme, ki se pojavljajo pri prevzemanju zapisov, na primer vrsta duplikatov in nepopolnih, bibliografsko nepravilno obdelanih zapisov v vzajemni bazi. Slednji lahko povzrocijo nepravilen prikaz statisticnih podatkov, tudi na podrocju slovenskega leposlovja (npr. v 100e in v 675s je leposlovno delo oznaceno kot strokovno delo). Nekatere knjižnice so se odlocile, da bodo, ce bodo imele sredstva, poskusno urejale zapise v obliki honorarnega dela, saj v rednem delovnem casu že leta, kljub prizadevnosti bibliotekarjev, ne uspejo urediti zadovoljivega števila zapisov. Pri tem je bilo izreceno vprašanje ali bi morda lahko knjižnicam pri nadaljnjem delu financno pomagalo Ministrstvo za kulturo? Prav bi bilo, da se Ministrstvo za kulturo tudi obvesti, da je rok za izposojo leposlovja v splošnih knjižnicah razlicen (štirinajst dni, tri tedne), nekaterih leposlovnih del uporabniki ne morejo podaljšati, druga lahko podaljšajo za teden dni, štirinajst dni ali celo za mesec dni. Tako na osnovi opisanih rokov izposoje leposlovnega gradiva izbrani nacin za obracunavanje izplacila knjižnicnega nadomestila ni najbolj primeren, ni tocen. Skupina je sklenila, da pristojne organe (Ministrstvo za kulturo, IZUM, Svet clanic COBISS, NUK, UKM, Komisijo za katalogizacijo ZBDS) pisno obvesti o zapletenem stanju, zaprosi Ministrstvo za kulturo za financno pomoc in opozori, da je dejanski rok do katerega je potrebno vnesti vse gradivo v COBISS, šest let po sprejetju Zakona o knjižnicarstvu. Vse vec je knjižnic, ki imajo urejen dostop do knjižnicnega gradiva. Lokacijski podatki v polju 996d z elementi »l«, »u«, «a«, «5« in «x« - so enaki podatkom na etiketah gradiv na knjižnih policah. Tako lahko knjižnice vkljucijo graficno predstavitev postavitve gradiva in omogocijo svojim uporabnikom, da se po iskanju gradiva v COBISS/OPAC-u hitreje znajdejo med knjižnimi policami. Lokator gradiva v knjižnicah je nazorno in natancno predstavil g. Dušan Stošic iz IZUM-a. Trenutno uporabljata lokator gradiva Knjižnica IZUM in Knjižnica Vojnik, ki je enota Osrednje knjižnice Celje. Izpostavljen je bil problem racunalniškega evidentiranja domoznanskega gradiva clankov, drobnega tiska, slikovnega gradiva in drugih nekonvencionalnih dokumentov. Knjižnice hranijo in dajejo na uporabo vse vec tovrstnega gradiva. Dela so strokovno, bibliografsko obdelana, uporaba racunalniško ni vodena, ker gradivom niso dodeljeni lokacijski podatki z ustreznimi inventarnimi številkami. Težave se kažejo pri vodenju statistik izposoje, ki jih knjižnicarji delajo rocno, ob koncu leta jih prištevajo k letnim statistikam. Vodja Uporabniškega servisa COBISS na IZUM-u ga. Romana Muhvic Šumandl je predlagala, da skupina pošlje IZUM-u dopis z vprašanjem ali obstaja možnost, da bi tudi ta segment vkljucili v avtomatizirano izposojo. Predstavnik iz Osrednje knjižnice Srecka Vilharja iz Kopra je predlagal, da bi istocasno reševali še problem evidentiranja ustnih in pisnih informacij, ki jih knjižnicarji posredujejo. Knjižnice razlicno vodijo evidentiranje uporabnikov pri racunalnikih, ki so namenjeni za študij, pisanje seminarskih nalog, za iskanje gradiva po internetu in za druga resna dela. Najpogosteje uporabnike racunalniško evidentiramo (COBISS/Izposoja »visit/internet«) in rocno vodimo cas uporabe. Kolegici iz Knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici sta povedali, da pri njih že dve leti uporabljajo sistem za nadzor uporabe racunalnikov. Sistem dobro deluje. Sklenjeno je bilo, da bo elektronski nadzor dodeljevanja racunalnika in casa uporabe reševala skupina racunalnikarjev osrednjih obmocnih knjižnic. Informacije in možnosti za rešitev bodo obravnavane na naslednjem skupnem sestanku. Na posvetovanju splošnih knjižnicarjev v Kranjski Gori (2004) se je pri predstavitvi storitev e-uprave porodila zamisel, da bi bodocim uporabnikom knjižnice omogocili predhodni e-vpis. Gre za tiste skupine uporabnikov, ki po telefonu narocijo oziroma rezervirajo gradivo in še niso clani knjižnice. Na sestanku se je pojavilo nekaj dilem in dvomov, zato je bil predlog dan v razmislek do naslednjega srecanja. Zelo pomembna je bila tudi zadnja tocka dnevnega reda. Obravnavali smo problem bibliografskih zapisov na OPAC-u, za katere ni dostopnega izvoda (vsi izvodi so odpisani). Za uporabnika je podatek, da gradivo ni dostopno, motec in najveckrat izzove ravno nasprotne reakcije, kot si jih knjižnicarji želimo. Zato bi želeli, ce je seveda tehnicno izvedljivo, da se na OPAC-u ne bi videli takšni zapisi. IZUM smo pisno zaprosili, da v svoje nacrte za delo vkljuci tudi možnost rešitve tega problema. Na koncu sestanka je bil sprejet še predlog, da se COBISS skupina za osrednje obmocne knjižnice sestaja dvakrat na leto, spomladi in jeseni. Predloge za strokovne sestanke zbirata Maja Medic (maja@nm.sik.si) in Mateja Locniškar-Fidler (mateja.locniskar@guest.arnes.si). Vabljeni k sodelovanju. Mateja Locniškar Fidler, Knjižnica Bežigrad Maja Medic, Knjižnica Mirana Jarca POVEZOVANJE LOKALNIH ZAPISOV V VZAJEMNO BAZO COBIB Strokovno javnost obvešcamo, da smo na poslane dopise COBISS skupine za osrednje splošne knjižnice prejeli dne 3. februarja pisni odgovor Ministrstva za kulturo s podpisom sekretarke mag. Jelke Gazvoda in sicer v zvezi s povezovanjem lokalnih zapisov v vzajemno bazo COBIB. Prosili smo za mnenje o casovnem roku povezave lokalnih zapisov in o morebitni financni pomoci. Iz dopisa povzemamo nekatera pomembna stališca strokovne službe ministrstva: „Zakon o knjižnicarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) v 3. odstavku 41. clena doloca, da se šteje, da je knjižnica vkljucena v nacionalni vzajemni bibliografski sistem takrat, ko je njen katalog uporabnikom dostopen preko tega sistema, Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnicne dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03) pa to obvezo omeji na katalog aktivnega dela knjižnicne zbirke, ki mora biti v 6 letih od uveljavitve pravilnika (2009) dostopen v COBISS-u ali preko svetovnega spleta.« V nadaljevanju je pojasnjeno, da »imajo knjižnice še nekaj let casa, da opredelijo in obdelajo tisto gradivo izven COBISS-a, ki predstavlja aktivni del zbirke.« Po oceni Ministrstva za kulturo je aktivni del zbirke tisti, »ki ima doloceno frekvenco uporabe, kakšna mora biti ta frekvenca za opredelitev aktivnosti, pa naj odlocijo strokovni delavci v knjižnicah sami. Koncni cilj povezovanja lokalnih zbirk je v vsakem primeru kvaliteta baze COBIB in poslovanja knjižnic in le posredno popolno zajemanje izposoje za potrebe izvajanja knjižnicnega nadomestila.« Strokovna služba meni, da »do poteka roka, ki je dolocen za vkljucitev aktivnega dela nepovezanih knjižnicnih zbirk v COBISS, ni mogoce izvajati nobenih omejitev pri uporabi COBISS-a.« in da zaradi pomanjkanja sredstev in kadrovskih virov prioritetno povezujemo v COBISS samo aktivne publikacije iz nepovezanih zbirk. Financno sodelovanje bo mogoce pri posameznih projektih povezovanja, »ce gre za povezovanje dokazano aktivnih zbirk, ki imajo z informacijskega ali kulturnega vidika poseben pomen«. Na ministrstvu pa nikakor nimajo na voljo sredstev, s katerimi bi financirali vnos vseh nepovezanih zbirk. Dopis je bil poslan v vednost Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, Zvezi SIK, Narodni in univerzitetni knjižnici, Centru za razvoj knjižnic in IZUM-u. Mateja Locniškar Fidler, Knjižnica Bežigrad Maja Medic, Knjižnica Mirana Jarca MARIBORSKA KNJIŽNICA JE PRIDOBILA CERTIFIKAT KAKOVOSTI 18. januarja 2005 smo v Mariborski knjižnici zakljucili naporno in zahtevno obdobje v naših prizadevanjih po boljši in preglednejši organiziranosti. Uspešno smo opravili zunanjo presojo certifikacijske skupine presojevalcev SIQ (Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje) in tako zakljucili projekt uvajanja sistema kakovosti. Zakljucek enega obdobja pa seveda pomeni zacetek novega kroga: nenehno izboljševanje. Od prve ideje o tem, da se projekta lotimo, je minilo 2 leti. S projektom smo kandidirali na razpisu Ministrstva za kulturo in pridobili sredstva za izobraževanje za izvedbo vzorcnega projekta uvajanja sistema vodenja kakovosti v splošno knjižnico. Do konca letošnjega leta bomo zato primer dobre prakse predstavili strokovni javnosti in predvsem zainteresiranim splošnim knjižnicam. Pred slabim letom in pol smo delo v projektu resno zastavili, motivirali zaposlene in imenovali projektno skupino ter zaceli z izobraževanjem. SIQ, Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, ki smo ga pooblastili za izpeljavo projekta, nam je za mentorico in uciteljico našel izjemno svetovalko in strokovnjakinjo za sisteme kakovosti, gospo Tatjano Žagar. Z njo smo hitro našli skupni jezik, saj se je poglobila v naše delo in organizacijo ter nam s pretanjenim obcutkom in pedagoškim pristopom skozi delavnice postopoma odstirala podrobnosti standarda in nam pomagala definirati procese dela. Z njeno pomocjo smo poglabljali zavedanje o našem poslanstvu in snovali naše prihodnje delo. V vseh oddelkih je bila do konca leta 2004 pripravljena vrsta internih dokumentov, pravilnikov in obrazcev, pred tem smo že v letu 2003 izvedli raziskavo zadovoljstva zaposlenih, v letu 2004 pa tudi anketo o zadovoljstvu uporabnikov. V drugi polovici leta smo zaceli tudi z merjenjem procesov dela. Kolegica Sabina Fras – Popovic, skrbnica sistema vodenja kakovosti in tudi pobudnica projekta, je še tik pred odhodom na porodniško pripravila poslovnik kakovosti, potem pa jo je pri delu v projektu uspešno zamenjala Irena Sirk. Rezultati vloženega dela, celotna dokumentacija, so sistematicno urejeni in dostopni v zbirnih mapah po enotah in na intranetu. Usposobili smo skupino notranjih presojevalcev, ki je v novembru izvedla notranjo presojo vseh oddelkov in enot. Tako smo prebili led in malo pregnali strahove pred preizkušnjo na pravi, zunanji certifikacijski presoji, ki nas je cakala 18. januarja. Po koncnem porocilu notranjih presojevalcev smo opravili vodstveni pregled in na vodstvu sprejeli seznam korektivnih in preventivnih ukrepov, s pomocjo katerih bomo v letu 2005 poskušali naše poslovanje, notranjo komunikacijo in sledljivost dokumentov še izboljšati. SIQ je v plan tokratne presoje vkljucil le del naših procesov: vodenje, oddelek za knjižnicno mrežo, notranje presoje, analizo podatkov, izboljševanje, razvoj, nabavo in obdelavo virov, Knjižnico Rotovž, Citalnico, Knjižnico Tabor, Pionirsko knjižnico Tabor, Knjižnico Pobrežje, Knjižnico Tezno in izposojo na dom. V skupini presojevalcev so bili mag. Jure Urek (vodja), Brigita Mehle – Grcar in kot izvedenec za bibliotekarstvo dr. Jože Urbanija. Na zakljucnem sestanku ob koncu napornega dneva so naše delo pohvalili, neskladnosti med presojo niso ugotovili. In menda smo med redkimi ustanovami, ki jim je to uspelo v prvem poskusu. Medtem smo prejeli tudi uradno porocilo o presoji, v katerega so med drugim zapisali: »Jasno dokumentiran sistem vodenja kakovosti, ki lepo odraža specificnost knjižnicnih storitev, predstavlja trdno osnovo za njegovo nadgrajevanje, med zaposlenimi je dobro sprejet, v organizaciji pa je cutiti visoko organizacijsko kulturo, pripadnost delu, pozitivno energijo in dobro vzdušje, ki ga je uspelo ustvariti vodstvo. Vodstvo se zaveda, da je kakovost procesa izposoje kljucnega pomena za zadovoljstvo uporabnikov, zato je ta proces podrobno vsebinsko dokumentiran in predstavlja jasen in ucinkovit opomnik zaposlenim pri njihovem delu. Poudariti velja, da je v organizaciji 15 usposobljenih notranjih presojevalcev, zagnanost, s katero so se lotili izvedbe notranje presoje, kar je razvidno iz zapisov, pa predstavlja še dodatno zagotovilo za nenehno izboljševanje sistema vodenja kakovosti.« Na takšno oceno smo seveda ponosni in nam je v zadovoljstvo, saj odtehta trud, vloženo delo, »domace naloge« v mnogih prostih urah, vse dvome in obcasen obup. Pomeni lep zakljucek iskanja prave mere in zlate sredine. Kajti ravno v tem je bistvo vseh naših prizadevanj: ob zacetni neucakanosti, veliki želji in zaletavosti najti pravo mero. Naucili smo se veliko in predvsem spoznali, da je naša pot samo naša in da »dobre prakse niso za kopirati, ampak za kapirati« (mag. Alenka Flander). Dobre prakse lahko pomagajo iskati identiteto, cilj pa lahko dosežemo le z lastnim angažiranjem in veliko mero motiviranosti vecine kolektiva. V Mariborski knjižnici nam je to uspelo. Naš poslovnik kakovosti je dokument o našem delu in poslanstvu, prepleten z razmišljanji vseh, ki to poslanstvo izvajamo, kar mu daje specificno, skoraj subjektivno noto, saj v resnici odraža vsebino, ki jo knjižnici lahko dajo samo njeni zaposleni. Ce me torej vprašate, ali je bila odlocitev za projekt uvajanja sistema vodenja kakovosti v knjižnico pravilna in ali bi se še enkrat odlocila za takšen korak, je odgovor pozitiven. Vsem pomislekom in naporom navkljub. Opravili smo pomembno delo, zaposleni so bolj seznanjeni z delom sodelavcev, imajo boljši pregled nad organiziranostjo, naši dokumenti in zapisi so preglednejši in bolj sledljivi. Pomembno je tudi to, da se je skozi proces kakovosti izkristaliziralo naše poslanstvo, ki je zdaj vsem bliže in se vecina z njim lahko identificira. Tako bomo lahko v prihodnje delali bolje in še bolj bomo znali postavljati prioritete. Vsekakor pa certifikat kakovosti, ki smo ga pridobili na osnovi izpolnjenih zahtev standarda ISO 9001, pomeni za nas novo odgovornost. Kljub obcutku, da smo projekt zakljucili, smo sedaj šele na zacetku. Caka nas vsakoletno potrjevanje, dokazovanje in seveda nenehne izboljšave. Spirala mora iskati pot navzgor in morda bo to težje, kot sistem kakovosti uvesti in certfikat pridobiti. Dragica Turjak, Mariborska knjižnica URADNE PUBLIKACIJE V KNJIŽNICAH Hrvaško knjižnicarsko društvo se intenzivno vkljucuje v družbeno dogajanje s premišljenimi tematskimi posveti, na katerih obravnava vlogo knjižnic pri seznanjanju javnosti z informacijami, ki jih ta potrebuje, da aktivno posega v družbeno dogajanje in hitreje razrešuje probleme sodobnega casa. Odlika teh posvetovanj ni le mednarodno obravnavanje problematike, ampak tudi vkljucevanje pogledov na problematiko, ki jih imajo druga strokovna podrocja. Tak nacin je še posebej primeren, ko se obravnava dostopnost uradnih publikacij, dokumentov lokalne in državne oblasti, ki jih posameznik potrebuje za delovanje v skladu z lastnimi interesi ali potrebami okolja, in ni nakljucje, da so bile k sodelovanju povabljene tudi nevladne organizacije. Še ne povsem poznan svet posebnih informacij, ki se temeljno dotikajo posameznikovih pravic, je na tak nacin primerno predstavljen knjižnicarjem, da se laže seznanijo z lastno vlogo in sodelavci pri pridobivanju in posredovanju informacij. Njihova okrogla miza Prost pristop do uradnih publikacij v službi demokracije (Slobodan pristup informacijama. 2.i 3.Okrugli stol o svobodnom pristupu informacijama, Zagreb, 10. prosinca 2002. Ur. Alemka Belan-Simic i Aleksandra Horvat. Zagreb: Hrvatsko knjižnicarsko društvo, 2004) je obravnavala splošno dostopnost uradnih publikacij in dokumentov lokalnega in državnega znacaja, druga okrogla miza (objavljena v isti publikaciji) Prost dostop do informacij za vse je posebej izpostavila ranljive skupine pri uveljavljanju dostopnosti (okolja brez knjižnic, manjšine, zapornike in podobno), tretja pa je problematiko dopolnila s pravicami posameznikov in skupin, da se vkljucujejo v mednarodno dogajanje, ko je za temo dolocila: Informacije o Evropski uniji v splošnih knjižnicah. Za nas so bile okrogle mize zanimive iz dveh razlogov. Ko smo bili povabljeni k sodelovanju, smo se morali soociti z lastnimi dosežki in vedenjem, drugic pa zaradi primerjave z dosežki drugih, ko smo hkrati izvedeli tudi marsikaj novega in koristnega. Bralcu v zborniku in na spletni strani hrvaškega knjižnicarskega društva objavljenih prispevkov bo kaj hitro jasno, da ima naše in hrvaško knjižnicarsko okolje zelo podobne težave zacetnikov. Razvijati moramo, najveckrat v danih pogojih, nove storitve z novimi oblikami informacij. Izstopajoca znacilnost uradnih informacij je ta, da urejajo življenje na razlicnih podrocjih in obmocjih. Zato jih je zelo veliko, veliko pa je tudi raznolikih virov njihove dostopnosti. Tako se zaplete delo že pri (i)zbiranju informacij, organiziranju njihove dostopnosti kakor tudi pri samem neposrednem, svetovalnem delu z uporabniki. Oboji pa menimo, da so izziv za knjižnicarje splošnih knjižnic in priložnost, da izboljšajo kakovost svojih storitev in se uveljavijo v okolju kot zaupanja vredne posrednice. Kako so se problematike dostopnosti informacij javnega znacaja in za vse lotili v Sloveniji, bo bralec spoznal iz prispevkov Nataše Glavnik: Uradne publikacije in uradne informacije v Republiki Sloveniji, Silve Novljan: Publikacije javnega znacaja v slovenskih splošnih knjižnicah, Andreje Plenicar: Knjižnicna dejavnost za pripadnike romske skupnosti, Tatjane Šporar in Silve Novljan: Splošna dostopnost informacij o EU: Primer Slovenije. Pri tem ne bo ravnodušen ob njihovem predlogu za izboljšanje ponudbe za vsakogar. Pozitivno pa lahko nanj deluje, tako kot je na udeležence okrogle mize, nacin uvajanja teh informacij v redno dejavnost hrvaških splošnih knjižnic: Organizacija delavnice za seznanjanje predstavnikov regijskih knjižnic s prosto dostopnostjo uradnih informacij v razlicnih virih, predvsem elektronskih, nacini iskanja in uporabe, ter zavezanost udeležencev, da to znanje posredujejo knjižnicam na svojem obmocju. Nekaj podobnega bi lahko storili tudi pri nas. Informacij je že sedaj prosto dostopnih veliko, manj pa je knjižnicarjev, ki bi jih znali uporabljati, znanje s tega podrocja pa prenesti v svoje okolje. dr. Silva Novljan, Narodna in univerzitetna knjižnica, SAMOSTOJNI POPOTNIK - NOV TEMATSKI KOTICEK V KNJIŽNICI OTONA ŽUPANCICA – ENOTI POLJANE Vsem, ki vzamejo pot pod noge, in tistim, ki potujejo v domacem naslonjacu in svoji domišljiji, smo v enoti Poljane namenili nov tematski koticek - SAMOSTOJNI POPOTNIK. Nov tematski koticek je nadaljevanje dejavnosti, ki v enoti obstaja od zacetka njenega delovanja. To so potopisna predavanja, za katera je znacilna poglobljena zvedavost, ne pa hrupnost in iskanje eksoticnosti. Predavanja potekajo v klubskem vzdušju majhnega prostora knjižnice. Da bi ustvarili tematski koticek, smo že obstojeco zbirko vodniške literature in potopisov okrepili z novim gradivom (predvsem v anglešcini), vodniki in potopisi najbolj znacilnih predstavnikov zvrsti. Dodali smo jim dela, ki zbirko poglobljeno zaokrožijo (z raznih vidikov osvetljen fenomen potovanja, obravnava potopisne proze kot literarne zvrsti), ter nekaj pregledov in bibliografij, ki olajšajo nadaljnje spoznavanje. Koticek je zasnovan multimedialno, in ga tudi postavitveno-prostorsko dopolnjujejo knjige z raznih podrocij (geografija, etnologija…) iz siceršnjega prirocnega oddelka knjižnice. Zbirka ni velika, približno dvesto naslovov, a poskuša na enem mestu predstaviti preplet vseh pojavnih in izraznih oblik odkrivanja, potovanja, nomadstva. Koticek je lahko v pomoc samostojnim popotnikom pri nacrtovanju potovanja. Ce želite hribolaziti po Andih, na primer, vam bo v pomoc vodnik iz serije Trekking and Climbing, vpogled v Španijo ali Južnoafriško Republiko vam bo ponudil razkošni Eyewitness, radioaktivnemu ožarcenju pa se boste izognili z vodnikom Russia and Belarus. Na knjižnicni internetni strani bo samostojnim popotnikom v pomoc komentiran izbor spletnih strani (slovenski popotniški portali, tuji spletni naslovi s podatki in nasveti, pa tudi potopisne strani, ki vsebujejo vse mogoce - od potopisnih bibliografij (na tisoce naslovov s kratkimi opisi), prek samih potopisov, popotniških dnevnikov in zemljevidov do povezav z drugimi spletnimi stranmi. Obiskovalcem so na voljo tekoce številke in stari letniki revij National Geographic, Gea, Svet in ljudje, Horizont, pa tudi majhen arhiv casopisnih clankov o potovanjih in potopisju. Tiste, ki uživajo v potovanju iz naslanjaca, pa bo pritegnilo, da je bitnik Jack Kerouac, kot to opiše v potopisnem zapisu Big Trip to Europe, v Evropo iz ZDA pripotoval na ostareli jugoslovanski trgovski ladji Slovenija, da je ljubljanski župan Ivan Hribar že na zacetku 20. stoletja v potopisni crtici Na vojnogruzinski cesti opisal svojo pot po Kavkazu – za spremstvo mu je bil dodeljen kozak (hudo žejen in ješc), ki je bil preprican, da je samostojni popotnik Hribar v resnici slaven francoski general, ki ne izda svoje identitete … Zbirka namrec reaktualizira tudi starejša dela in jih organsko umešca v kontekst. Torej - od predvojnega »sejmarja s senzacijami« Egona Erwina Kischa do najnovejše knjige Dark Safari Paula Therouxa (»mizantropa, ki ga ljubimo«), od Herbersteinovih Moskovskih zapiskov do pred kratkim prvic izdane Kocbekove potopisne proze… Narocena je tudi mednarodna revija Journal of Travel and Travel Writing, ki obravnava potopisje in druge izrazne oblike potovanja kot kulturno prakso. Ko boste po 1. marcu 2005 vstopili v enoto Poljane na Zarnikovi 3, boste koticek hitro opazili. V resnici zaseda vogal prostora, krasi pa ga manjša replika renesancnega zemljinega globusa, ki ga je leta 1541 izdelal Gerardus Mercator. Vec na http://www.lj-oz.sik.si/index.htm pod rubrikami NOVICE in SERVISI. Zacetek delovanja SAMOSTOJNEGA POPOTNIKA v prostorih enote Poljane je ob zacetku delovanja 1. marca obeležilo tudi hudomušno potopisno predavanje z diapozitivi gospoda Tomaža Štularja Nenavadna prevozna sredstva po svetu. Sašo Vrhovnik, Knjižnica Otona Župancica LETOŠNJI 2. APRIL – Z ANDERSENOVO »PRAVLJICO MOJEGA ŽIVLJENJA« Vsako leto 2. aprila – na rojstni dan H. C. Andersena – praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Letos bo praznovanje še bolj svecano, ker je 200-letnica rojstva velikega danskega pravljicarja, »kralja pravljic«! Ob letošnji poslanici IBBY in siceršnjih naših dejavnostih ob mednarodnem dnevu knjig za otroke bomo pozorni tudi do knjig, nagrajenih z nagradama »Moja najljubša knjiga« po izboru mladih bralcev in »Izvirna slovenska slikanica« in pa seveda do Andersenovih pravljic! Razstavili bomo vsega Andersena, ki ga imamo v knjižnicah, zbirke pravljic in slikanice, v starejših in novejših prevodih, s starejšimi in najnovejšimi ilustracijami … Ob vseh novih izdajah, ki jih bodo pripravile ob tej priložnosti slovenske založbe, je dobrodošla tudi Andersenova avtobiografija z naslovom Pravljica mojega življenja, ki je izšla v zacetku februarja (Študentska založba). Andersen jo je napisal leta 1847, sredi ustvarjalnega razcveta. To je zgodba o uspehu, o trnovi poti revnega cevljarskega sina, ki ga je mocna volja in neznana sila že pri štirinajstih gnala v svet … in k ustvarjanju pravljic. In kot se v njegovih pravljicah prepletata svetlo in temno, dobro in slabo, tako se ta dva pola prepletata tudi v Andersenovi lastni pravljici, ki je portret posebnega cloveka, senzibilnega, sentimentalnega, modrega in norega, ki je znal slišati naravo ljudi, videti svet … Je izpoved genija, ki je zvesto sledil svojemu poslanstvu, je pravljica s srecnim koncem. (z zavihka knjige) mag. Tilka Jamnik, Knjižnica Otona Župancica, Enota Pionirska knjižnica MEDNARODNA SRECANJA TRAINING REQUIREMENTS FOR LOCAL CULTURAL INSTITUTIONS delavnica v okviru projekta CALIMERA, 5. - 6. november 2004, Aarhus (Danska) Delavnica »TRAINING REQUIREMENTS FOR LOCAL CULTURAL INSTITUTIONS« (v okviru projekta CALIMERA) je potekala v osrednji splošni knjižnici v Aarhusu, ki je drugo najvecje mesto na Danskem; ima okoli 250.000 prebivalcev in leži na polotoku Jutland. Na delavnici je bilo prisotnih 20 udeležencev iz arhivov, knjižnic in muzejev trinajstih evropskih držav. Slovenijo je zastopala še nacionalna koordinatorka projekta CALIMERA, Breda Karun, udeležili pa so se je še kolegi iz: Bosne in Hercegovine, Danske, Finske, Hrvaške, Litve, Madžarske, Nemcije, Norveške, Poljske, Romunije, Srbije in Velike Britanije. Dvodnevno srecanje je bilo razdeljeno na t. i. »teoreticni del« (predavanja, predstavitve primerov) in »prakticni del« (izmenjavo izkušenj, obisk splošne knjižnice, obisk univerzitetnega razvojnega in raziskovalnega centra). G. Larsen iz Royal School of Library and Information Science v Kopenhagnu je v uvodnem predavanju govorila o pomembnosti usposabljanja in izobraževanja, ugotavljala skupne potrebe arhivov, knjižnic in muzejev ter poudarila nujnost vseživljenjskega izobraževanja. Za sodobnega knjižnicarja so pomembne naslednje kompetence: imeti mora znanje, sposobnosti (na primer za poucevanje, komuniciranje) ter dolocene osebnostne lastnosti (hitro se mora odzivati na spremembe, biti mora toleranten, potrpežljiv…). Knjižnicni delavci bi morali za izobraževanje in razvoj nameniti najmanj 10% svojega delovnega casa. S. Nipper z danskega Ministrstva za izobraževanje je predstavil nove trende v izobraževanju, zlasti pedagoški vidik on-line izobraževanja. Po njegovih podatkih je za izvedbo ene ure e-izobraževanja potrebnih najmanj 200 ur priprave. Sledile so krajše predstavitve udeležencev iz knjižnic, muzejev in arhivov, ki imajo veliko skupnih težav: na eni strani vedno vecje zahteve in potrebe na podrocju izobraževanja, po drugi strani pa kadrovske in financne omejitve. Vedno bolj je prisotna potreba po vecji usklajenosti in sistematicnosti na podrocju izobraževanja. Med predstavitvami primerov velja posebej omeniti šolo B+ (škola b plus) iz Beograda, ki je center za permanentno izobraževanje in usposabljanje knjižnicarjev v Srbiji in opravlja podobno dejavnost kot Bibliotekarski izobraževalni center NUK. Obiskali smo tudi splošno knjižnico v Aarhusu in si z zanimanjem ogledali »tekoci trak« za razvršcanje gradiva. Ta knjižnica je prva zacela testirati in uporabljati sistem za avtomatizirano razvršcanje gradiva po strokovnih podrocjih, ki je bil prvotno namenjen za uporabo na letališcih, kasneje pa prirejen za knjižnice. Postopek vracanja in sortiranja knjižnicnega gradiva v resnici poteka tako kot na letališcu, ko se potniki prijavijo in oddajo prtljago: uporabniki zložijo vrnjeno gradivo na tekoci trak, kjer se avtomaticno razvrsti po strokovnih podrocjih in nalaga na posebna stojala. Tako razvršceno gradivo nato knjižnicni delavci zložijo na ustrezne police. V razvojnem centru Innovation Lab at Katrinebjerg, ki je v univerzitetnem kampusu nedalec stran od centra mesta, so nas seznanili z najnovejšimi tehnološkimi dosežki in prototipi razlicnih robotov. Posebno pozornost smo posvetili tistim dosežkom, ki so namenjeni za uporabo v knjižnicah. Med drugim smo si ogledali elektronske knjige oziroma citalnike elektronskih knjig, zanimiv je bil tudi prikaz povezave med tiskano knjigo in ustrezno vsebino na spletu. Knjiga ima namrec vgrajen poseben cip, ki ga lahko aktiviramo in s tem »odpremo« ustrezni spletni naslov. Tako lahko na primer beremo tiskano knjigo Gospodar prstanov, hkrati pa dostopamo do spletnih strani, povezanih z njeno vsebino (film, intervjuji z glavni igralci …). Na koncu delavnice smo se udeleženci pogovarjali o tem, kakšne bodo prihodnje potrebe pri izobraževanju in vseživljenjskem ucenju v knjižnicah, arhivih in muzejih.To bodo predvsem: enotna strategija, sistematicni izobraževalni programi (razlicne delavnice, študijski obiski, poudarek bo na e-ucenju in izobraževanju uciteljev - train the trainers). Vec o projektu CALIMERA in o delavnici najdemo na spletnem naslovu: http://www.calimera.org/Lists/Announcements/showone.aspx?ID=53 mag. Helena Pecko Mlekuš, Narodna in univerzitetna knjižnica PREDSTAVLJAMO VAM CELJE NA ZEMLJEVIDIH OD 16. DO SREDINE 19. STOLETJA iz zakladnice Osrednje knjižnice Celje V Osrednji knjižnici Celje se zavedamo, kako pomembno je ohranjanje in varovanje tiskane kulturne dedišcine za prepoznavnost Slovencev in celjskega podrocja v evropskem prostoru, zato Domoznanski oddelek knjižnice zbira, obdeluje in hrani knjižno in neknjižno tiskano gradivo za in iz širše celjske regije. Med gradivom je nekaj zelo dragocenih primerkov, na katere smo še posebej ponosni. Ce take dragotine ostanejo skrite ocem javnosti, izgubijo del svoje vrednosti, zato smo še posebej veseli, da smo z razstavo Celje na zemljevidih od 16. do sredine 19. stoletja lahko predstavili del dragocene zbirke zemljevidov, ki jih hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Predstavili smo zemljevide, ki prikazujejo umešcenost Celja in širšega celjskega podrocja v slovenski in evropski geografski prostor. Iz zemljevidov razbiramo prometno, gospodarsko in politicno povezanost Celja in širšega podrocja nekdanje Spodnje Štajerske s srednjo Evropo in Balkanom. Mnogi med njimi so zelo redki ohranjeni izvodi, katerih avtorji so znani evropski kartografi, pomembni za razvoj kartografije. Zato je bila razstava postavljena tako, da smo se lahko seznanili tudi z razvojem kartografije od 16. do sredine 19. stoletja. Razstavo smo priceli s šestnajstim stoletjem, ko doživi kartografija zaradi velikih geografskih in tehnicnih odkritij pravi razcvet. V šestnajstem stoletju lesorez zamenja bakrotisk, ki ostane zaradi svoje kvalitete dominantna tehnika razmnoževanja zemljevidov vse do konca 18. stoletja. Zakljucujemo jo sredi 19. stoletja, ko postanejo zemljevidi zaradi razvoja zemljemerstva in kartografije že zelo natancni, vendar manj okrašeni in likovno manj zanimivi. Opremljeni pa so s številnimi podatki in zato pomembni za proucevanje celjskega in slovenskega prostora. Nekateri so narejeni že v litografiji. Dodali smo prvo in tretjo izdajo »Zemljovida slovenske dežele in pokrajin«, ki ga je »izdelal in na svitlo dal Peter Kozler«. Zemljevid je zaradi prvega prikaza slovenskega etnicnega ozemlja s slovenskimi poimenovanji krajev zanimiv še danes. Posebno vrednost na razstavi so predstavljali likovno bogato opremljeni zemljevidi, ki so rezultat dela razlicnih avtorjev, od kartografov, risarjev, izdelovalcev plošc, tiskarjev in tistih, ki so zemljevide na koncu najveckrat rocno obarvali. Najbolj bogato so bili obarvani verjetno na posebno željo kupca ali narocnika. 37 zemljevidov na razstavi je bilo ocišcenih in restavriranih v restavratorski delavnici Arhiva republike Slovenije. Vstavljeni so bili v paspartuje iz muzejskega kartona, ki ne vsebuje kislin. Po razstavi smo jih shranili v posebne mape in predalnike, kjer bodo trajno zašciteni pred propadanjem. Za splošno uporabo bodo dostopni v digitalni obliki. Razstavo je spremljal tudi bogato ilustriran katalog, ki podrobneje predstavi razstavljene zemljevide. V uvodu je kratka zgodovina kartografije in okraševanja zemljevidov, sledi poglavje o restavriranju razstavljenih zemljevidov in pa seveda kataloški popis, ki ga spremlja tudi popis kartografov in razlaga nekaterih izrazov. Šest bogato okrašenih zemljevidov smo izbrali za natis na primernem papirju in jih oblikovali v graficno mapo, ki je namenjena prodaji (narocilnica je objavljena v prilogi). Primerna je za tiste, ki si želijo okrasiti svoje poslovne ali domace prostore, med njimi pa je mogoce izbrati tudi posamezne primerke zemljevidov. Predogled zemljevidov je mogoc na spletni strani knjižnice www.ce.sik.si/zemljevidi. Seznam zemljevidov, namenjenih prodaji ZVD-1: A. Hirsvogel, Zemljevid Slavonije, Hrvaške, Kranjske, Istre, Bosne in sosednjih pokrajin. Prva izdaja Ortelijevega atlasu Theatrum orbis terrarum, Antwerpen 1570. ZVD-2: A. Ortelij, Karta Panonije in Ilirije, Antwerpen, 1590. ZVD-3: G. Blaeu, Štajerska, Amsterdam 1635. ZVD-4: F. de Witt, Novi zemljevid Koroške in Kranjske dežele s Celjskim okrožjem, Amsterdam, okoli 1660. ZVD-5: B. Homanno Noriberge. Nova karta Štajerske, ki jo je po Vischerjevem zemljevida izdelal J,B. Homann, Nürnberg, sr. 18. st. ZVD-6: G. Mattheus Seutter, Zemljevid Štajerske, Augsburg, 1734. Tatjana Kac, Osrednja knjižnica Celje BORZA DELA DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Delovne izkušnje sem pridobivala že med študijem, in sicer v splošnoizobraževalni knjižnici v Ljubljani. Sedaj sem zaposlena v srednješolski knjižnici v Celju, kjer mi delovno razmerje potece z 31.12.2004. Po tem datumu sem iskalka zaposlitve, in sicer bi si želela delati v visokošolski ali specialni knjižnici v Ljubljani. Med svojimi delovnimi izkušnjami naj omenim naslednja opravila: katalogizacija gradiva, izposoja in postavitev gradiva, referencno delo (informator), sodelovanje pri kulturnih dogodkih v knjižnici… Aktivno govorim nemški jezik, pasivo pa angleški ; med drugim sem uporabljala programsko opremo Word in Excel. V mesecu novembru bom opravila strokovni izpit v NUK- u , hkrati pa sem se tudi sicer pripravljena izobraževati in dodatno izpopolnjevati v kolikor bo to zahtevala narava delovnega mesta. Dosegljiva sem na tel.št. 031 216 548. DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana filozofinja in literarna komparativistka. Predlani sem opravila strokovni bibliotekarski izpit. Trenutno sem zaposlena v šolski knjižnici Dobrova, kjer nadomešcam delavko, ki se vrne v zacetku februarja. Moje delovne izkušnje so urejanje gradiva in izposoja v univerzitetni knjižnici, izposoja v specialni knjižnici, delo informatorja v splošni knjižnici in delo šolske knjižnicarke (narocanje gradiva, oprema, izposoja, izvajanje KIZ a, organiziranje kulturnih dogodkov). Aktivno se sporazumevam v anglešcini in obvladam osnovna racunalniška znanja. Pripravljena sem se še dodatno izobraževati v tej smeri. Želela bi si delo v katerikoli vrsti knjižnic, dosegljiva sem na tel. št. 040 749 217. DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka z opravljenim strokovnim izpitom in dvema letoma delovnih izkušenj. Išcem delo v katerikoli knjižnici. Dosegljiva sem na telefonski številki 051/344 455. PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo najavo strokovnega posvetovanja in skupšcine ZBDS »Informacijski viri in storitve knjižnic v elektronskem okolju«, ki bo potekalo od 24. – 26. oktobra 2005 v Portorožu. 2. V drugi prilogi objavljamo »Manifest avantgardnega bibliotekarstva«, ki sta ga prevedli kolegici Branka Badovinac in Sonja Svoljšak. 3. V tretji prilogi objavljamo narocilnico publikacije »Celje na starih zemljevidih od 16. do sredine 19. stoletja, iz zakladnice Osrednje knjižnice Celje«. 4. V cetrti prilogi objavljamo narocilnice za elektronsko obliko prirocnikov PREKAT IN ZNACKA.