PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni cSlovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
sv. —i i'S O
O" * > ^ O o C čt o s-* n
^ S C S
: • : _i- Ć-
5
s s
!_
r_

'r-i
O
Cena 650 lir - Leto XLI. št. 257 (12.289)
Trst, sobota, 16. novembra 19£
Zakaj tudi slovenski dijaki v Rimu
ŽIVA PAHOR
Pred predložitvijo bo minister zaslišal enotno slovensko delei
Vladne stranke proučujejo Vizzinijev osnutek zakona o zaščiti Slovencev
Danes zjutraj se bodo v Rimu na Trgu Republike, ki ga Rimljani ime-nU}sjo z vsakdanjim imenom Piazza Esedra, zbrali višješolski dijaki iz vseh predelov Italije. Sever in Jug bosta enotno demonstrirala proti o-snutku finančnega zakona, ki nedemokratično omejuje pravice do študija. Med njimi bomo tudi mi, slo-venski višješolci, končno enotno in enakopravno združeni z našimi italijanskimi meščani pod skupnim ime-n°m novonastalega koordinacijskega odbora slovenskih in italijanskih dijakov. Z dvojezičnim transparentom ''jas bo iz Trst 155. Koliko bo ostalih je še skrivnost. Težko je namreč vna-Pnaj računati koliko ljudi bo uspel ta za marsikoga še nedojemljiv pojav "brati v italijanskem glavnem me-stu. Le za nekaj smo lahko gotovi. ^ sprevodu ne bo strankarskih tran-sParentov in simbolov in ne tudi tovrstnih zastav.
Kaše gibanje, ki ustvarja, komurkoli bi ga hotel točneje opredeliti, VeUke preglavice, je le gibanje dijakov. Kot dijaki se upiramo krivično-zakonov in neresnosti vlade in kot take hočemo, da nas sprejmejo. Do česa bo stvar privedla in kako Se bo razvijala niti sami ne vemo. Trenutno se borimo proti odlokom, ki bi ustvarili elitno šolo, letnemu Poviševanju cen učbenikov, neprimer-Pim šolskim zgradbam, podatkarstvu in utilitarizmu učnih programov in zastarelosti šolskega ustroja, ki že dO let čaka na korenite spremembe. Dd prejšnjih generacij, tudi od študentov 1968. leta, smo se naučili če-Sa ne smemo zagrešiti. Zaradi tega Se tudi protivimo nasilju in bomo skušali današnjo manifestacijo izpe-'jati brez zapletljajev in spopadov.
Kaše zahteve nimajo torej revolucionarnega značaja, saj si mi ne že-hrno prevzeti oblasti ali česar koli Podobnega. Kot smo že večkrat izja-Pili, je naše osnovno geslo: hočemo studirati in to v primernih prostorih ln v primernih pogojih, ki nam bodo Desnično odpirali pot za bodočnost. ^se te zahteve bomo tudi neposredno fPoročili ministrici Falcuccijevi, ki bo sprejela na posvetnem ministrstvu delegacijo, sestavljeno iz predstavnikov dijakov vseh italijanskih ^st. Med tremi tržaškimi dijaki bo udi slovenska dijakinja, ki bo ministrici izročila poseben dokument z Z(Thtevami, ki se izrecno tičejo težav slovenskega zamejskega šolstva.
Slovenski višješolski dijaki bodo ^nreč poleg vsedržavnih dijaških ^ahtev predložili še svoje probleme ^ zahteve in njih čim hitrejšo reši fv- Veliko preveč dijakov je že gre-
fcot
naše šolske klopi, odkar smo prvič
Pnanjšina zahtevali avtonomno u-
Pravo slovenske šole, tako glede u-yavnih, kot glede zbornih organov. n Prilagoditev učnih načrtov našemu .Peeifičnemu manjšinskemu položa-Kadulje obsega dokument tudi za-evo po podržavljenju šole Glasbene s atice in željo, da bi probleme šol V slovenskim učnim jezikom, ki iz-s, Jaio iz sprememb italijanskega šol-u.lla sistema, reševali v sklopu te-šolske zakonodaje in jih ne bi Piagali na čas, ko bo odobren zakon Globalni zaščiti.

kvalifikacije za sp
Francija
proti Jugoslaviji
NA 10. STRANI
--•---
DREVI v NABREŽINI
Krstni nastop ^lebla doma
NA 11. STRANI
Največ ji pomisleki in rezerve predvsem pri republikancih in liberalcih
SANDOR TENCE
RUM — »Upam, da bo vlada čim-prej odobrila svoj zakonski predlog o zaščiti Slovencev in ga predložila parlamentu za njegovo obravnavo. V tem trenutku vsekakor ne morem še objaviti vsebine tega osnutka, dokler se o njem ne izrečejo vse večinske stranke. V prihodnjih dneh bom zalo še enkrat pozval vse partnerje v vladni koaliciji, naj se soočijo' s tem predlogom, ker res ne morem tvegati, da bi ministrski svet zavrnil ta o-snuick, kar bi gotovo formalno in politično zaustavilo celotni postopek za odobritev tega zakona.«
To je našemu rimskemu dopisniku v nevezanem razgovoru v poslanski zbornici potrdil minister za odnose z deželami Carlo Vizzini (PSDI), ki ga je predsednik Craxi takoj po svojem lanskem obisku v Jugoslaviji zadolžil, da pripravi vladni predlog za zaščito naše manjšine. Vizzini je tudi povedal, da imajo republikanci in
liberalci še veliko rezerv in dvomov o vsebini tega zakonskega osnutka, a tudi med ostalimi večinskimi silami obstajajo razlike v gledanjih med »rimskimi« in »tržaškimi« predstavniki. Minister je vsekakor optimist in upa, da se bodo spori ugladili ter da bo ministrski svet že v prvi polovici decembra, najkasneje pred božičem, utegnil odobriti ta zakonski predlog.
Minister za odnose z deželami se je v pogovoru z našim dopisnikom spet obvezal, da se bo pred predložitvijo osnutka posvetoval s slovensko enotno delegacijo.
»Ne vem če bo osnutek zadovoljil Slovence v Italiji,« je zaključil Vizzini, »vsekakor sem prepričan, da bo stališče vlade pomenilo pomembno izhodišče za parlamentarno pot zakona, tudi zato, ker bo ta predlog odprt nadaljnjemu soočanju in izmenjavi mnenj. Jaz sem vsekakor pripravljen na dialog in upam, da so za to pripravljene tudi ostale vladne komponente.«
Senat ratificiral sporazum o ribolovu v Tržaškem zalivu
RIM — Senat je v četrtek zvečer z veliko večino glasov ratificiral i-talijansko - jugoslovanski sporazum o ureditvi ribolova v Tržaškem zalivu, ki se uokvirja v izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov. Gre za ustanovitev tako imenovanega »pravokotnika«, v katerem, poleg ladij iz matične države, lahko ribari tudi določeno število ladij iz sosednje države, ki so registrirane v Furlaniji - Julijski krajini ali v o-balnih mestih Istre. S tem aktom je senat izpolnil tržaški gospodarski sporazum iz leta 1955 in spomenico o sodelovanju, ki sta jo februarja 1983 v Rimu podpisala Andreotti in tedanji jugoslovanski zunanji minister Mojsov. Sporazum o ribolovu mora sadaj ratificirati še poslanska zbornica.
Ratifikacija tega sporazuma, ki i-ma poleg formalne tudi svojo politično veljavo, je v četrtek na plenarnem zasedanju senata dala možnost
senatorki Gerbčevi, da je spet opozorila senatorje in podtajnika v zunanjem ministrstvu Floreta na še vse nerešene probleme izvajanja Osima. Podčrtala je, da KPI pozdravlja potrditev sporazuma o ribolovu v Tržaškem zalivu, izraža pa nujnost sklenitve globalnega idili jonsko - jugoslovanskega sporazuma o ribolovu na Jadranu. S tem sporazumom bi po eni strani še utrdili gospodarsko sodelovanje med državama, je nadaljevala Gerbčeva, po drugi pa bi se enkrat za vselej izognili znanim neprijetnim incidentom in zaplembam italijanskih ribiških ladij. Komunistična senatorka je pozvala vlado, naj se ob 10-letnici podpisa osimskih sporazumov aktivneje angažira pri celovitem izvajanju teh dogovorov ter se pri tem izrecno navezala na možnosti industrijske kooperacije in na položaj manjšin.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ena najhujših naravnih katastrof v zgodovini človeštva
Več kot 20 tisoč mrtvih v Kolumbiji po izbruhu ognjenika Nevado del Ruiz
BOGOTA — Katastrofalen plaz vode, blata in kamenja je pod sabo pokopal več kot 20 tisoč ljudi in razdejal eno najbolj rodovitnih andskih dolin, ko je v sredo izbruh kolumbijskega ognjenika Nevado del Ruiz povzročil bliskovito kop-nemje snega in ledu na obronkih tega 5.400 metrov visokega ognjenika.
»Mesta Armerà ni več, zravnano je z zemljo iz morja blata štrlijo le redke krošnje dreves, na njih kot v grozdih preživeli,« je bilo dramatično sporočilo pilotov helikopterjev, ki so kot prvi zaradi razdejanih cest in uničenih mostov prispeli na kraj tragedije. Poleg mesta Armerà, ki je pred katastrofo štelo 20 tisoč ljudi, je plaz uničil vso bhžnjo okolico, kjer je živelo še kakih 5 tisoč oseb. Oblasti pa se bojijo, da je bilo na tem območju še več ljudi, vsaj 30 tisoč zaradi sezonskih del obiranja bombaža in kave, da bo končni obračun še hujši. Po besedah ko-lumbijskega ministra za zdravstvo De Subiria, ki je potrdil grozljive številke o žrtvah pa bo končno število mrtvih ostalo neznano. Anagraf-ski in župniški uradi se namreč nahajajo pod pet metrov debelo plastjo blata in kamenja, da ne bo nihče vedel, koliko ljudi je v teh krajih živelo.
Reševalci skušajo sedaj pomagati predvsem preživelim. Ranjencev je kakih 25 tisoč in jih je treba nemudoma preseliti na varnejša območja, saj tropski nalivi grozijo z novimi katastrofami, potem ko je plaz spremenil obbčje dobne in zasul rečna in hudourmška korita. O-blasti so že ukazale evakuacijo vsega prebivalstva ob bregovih reke Lagunille.
V Kolumbijo prihaja pomoč iz vsega sveta tako v ljudeh kot v opremi, živežu in zdravibh, predsednik Betancur pa dobiva izraze sobdar-nosti. V teku je širokopotezna akcija nudenja mednarodne pomoči,- ki naj bi vsaj delno omilila trpljenje preživebh.
Medtem pa so že izbruhnile prve polemike. Nevado del Ruiz ab »speči lev« kot pravijo temu ognjeniku se je tiho prebudil že septembra meseca. Kolumbijska vlada je takrat zaprosila za pomoč številne tuje geologe in vulkanologe, ki so natančno proučih položaj. Skoraj vsi so se strinjali da bo prej ali slej prišlo do katastrofalnega izbruha, nekaj ur kasneje pa bi moral plaz vode in blata prizadeti eno od dobn. Kolumbijske oblasti pa kot kaže niso kaj bistveno ukrepale. Napovedi so se uresničile, saj so od^ izbruha do katastrofalnega plazu minile kar štiri ure, da bi se lahko marsikdp rešil.
Naši dijaki proti Rimu
..	.....n...............
inoči ie s tržaškega Oberdanovega trga odpotovalo več kot 150 dijakov na
utrišnjo vsedržavno ^pro^^no^ Idi^dkov^loveasMhI*lsrednjUi	^ ^
Delegacija PSI iz naše dežele na uradnem obisku v Ljubljani
ALEKSANDER SIRK
LJUBLJANA — Na povabilo repu-bbške konference SZDL Slovenije je bila včeraj na delovnem obisku delegacija socialistične stranke Italije za Furlanijo - Jubjsko krajino, ki jo je vodil deželni tajnik Gianfranco Trombetta. V delegaciji sta bila še načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Ferruccio Saro in predsednik goriške piokrajine Silvio Compieta, danes pa se ji bo pridružil še poslanec Francesco De Carh. Delegacijo RK SZDL Slovenije je vodil predsednik Franc Šetinc, v njej pa so bili še predsednik komisije za narodnosti in mednacionalne odnose Jože Hartman, predsednik sveta za mednarodne odnose Bojan Lubej, predsednik Unije Itabjanov za Istro in Reko Silvano
Sau in sekretar sveta za mednarodne odnose Dušan Janež. Pogovorov se je udeležil tudi generalni konzul SF RJ v Trstu Drago Mirošič.
V pogovoru s Francem Šetincem in sodelavci je bil poudarjen pomen sodelovanja med SZDL Slovenije in
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Odloženo
zaprtje
rafinerije
Aquila
NA 4. STRANI
Parlamentarci FJR pri Andreottiju
RIM — Zunanji minister Andreotti se je včeraj zjutraj sestal s poslanci in s senatorji Furlanije - Julijske krajine. Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi podtajnik Fioret in deželna odbornika Renzulli in Rinaldi, je tekla beseda o načrtovani finančni pomoči EGS za gospodarski razvoj naše dežele ter o bližnji parlamentarni razpravi o finančnem zakonu. S tem v zvezi so parlamentarci naše dežele pozvali zunanjega ministra, naj se zavzame za odobritev posebnega prispevka manj razvitim predelom in tudi obmejnim področjem naše dežele. O tem bo prihodnji teden govor v parlamentu, kjer pričakujejo pomembne korake v korist odobritve tako znanega »paketa« za pomoč tržaškemu in goriškemu gospodarstvu kot tudi zakonskega o-nutka o razvoju obmejnih področij Benečije, (st)
Po četrtkovih sedmih zaporednih porazih koalicije v parlamentu
Nova zaostritev odnosov v vladni večini Izboljšano ozračje med socialisti in KPI
RIM — Temperatura v vladni večini se ponovno ogreva, čeprav je vlada včeraj potolkla rekord trajanja. In se segreva prav na vprašanju vodstva v vladi. »Če nam bo postavljeno vprašanje predsedstva vlade, je dejal sinoči Craxi pri zaključevanju seje vodstva PSI, bomo vračali u-darec z udarcem«. Po njegovem »temelji pet-strankarska vlada na zavezništvu med sredino in levico, vodi jo in koordinira socialistični predsednik«. V drugih besedah je socialistično predsedstvo tisto vezivo, ki drži skupaj stranke večine in jamči stabilnost koalicije. Zdi se, da na teh stališčih soglaša vse socialistično vodstvo, ki je naglasilo pomen odnosov z drugimi strankami sociahstičnega »območja« (ki jih je Martelli i-dentificiral s socialdemokrati in radikalci) in konstruktivnega soočanja s KPI. Ne gre za nobeno mešanje vlog, poudarja dokument vodstva PSI, toda pomembno je odprtje možnosti »nove faze parlamentarnega sodelovanja«. Tudi Cra-xijev predlog o imenovanju Pertmija za predsednika PSI kaže na usmeritev h krepitvi dialoga s KPI.
»Kakršnikoli tek k dvoglasnim dialogom na levici in samotne hoje proti naprednejšim ravnovesjem — grozi pa načelnik demokrščanskih senatorjev Nicola Mancino — bi povzročila resno neamost nazadovanja in razbitja političnega okvira«. KD, poudarja Mancino, ni pripravljena dati na razpolago svojo vojsko »za pomoč strategijam, ki jih nima za koristne in z njimi ne soglaša«. Naravno pa je, da pripisuje KPI velik pomen, kot piše Reichlin v današnjem glasilu partije, novim stališčem, ki jih zavzema PSI. Po mnenju komunističnega voditelja je »nujno za socialiste, a tudi za KPI, novo gledanje na vlogo levice, mimo starih shem in analiz, izhajajoč iz Italije, kakršna je danes«. KPI je že začela to novo pot, z razpravo o dokumentu, ki bo izhodišče za bližnjo kongresno razpravo. In prav ker gre za »novo gledanje« partijske strategije, je »porod« precej težak.
Dela »komisije 77«, ki ima nalogo pripraviti besedilo kongresnih tez, napredujejo s težavo in med precej ostrimi nasprotji med partijskimi komponentami. .Eno med najbolj spornimi vprašanji
je ravno odnos s socialisti, v perspektivi »programske vlade«.
Toda če se med socialisti in komunisti ozračje jasni, ni mogoče enako trditi za razmere znotraj petstrankarskega zavezništva. Vsaj če sodimo po tem, kar se je zgodilo v četrtek v poslanski zbornici, pri glasovanju o rebalansu proračuna, ko je vlada ostala kar sedemkrat v manjšini-Po Craxijevem mnenju gre za drugi rekord, tokrat negativen, ki ga je potolkla njegova vlada-Mnogi pravijo, da gre za znamenje nedvomne šibkosti, hkrati pa za svarilo o tem, kaj bi se lahko dogajalo s finančnim zakonom. Nekateri demokristjani (predvsem forlanijevci) se trudijo zadevo zdramatizirati. Gre zgolj za odsotnosti parlamentarcev večine, ki jim ni pripisovati političnega pomena, zatrjuje na primer Luciano Radi. Toda načelnik poslancev KD Rognoni meni, da gre rajši za določeno nerazpoloženje v večini. In enakega mnenja so načelnik poslancev PLI Bozzi, socialdemokrat Reggiani in republikanec Battaglia-
G. R.
Umrl je narodni heroj Pero Car predsednik predsedstva Hrvaške
ZAGREB — Včeraj zjutraj je v zagrebški vojaški bolnišnici umrl narodni heroj, eden od organizatorjev vstaje na Hrvaškem in predsednik predsedstva SR Hrvatske Pero Car. Rojen je bil leta 1920 v Novakih, v občini Zaprešič. Končal je višjo politično šolo Djuro Dajkovič in je nosilec partizanske spomenice 1941. Po osvoboditvi je opravljal številne partijsko - politične dolžnosti. Dobil je več vojnih in mirovnih odlikovanj, med njimi tudi red narodnega heroja in red jugoslovanske zvezde z lento.
Zdravniški konzilij je v sporočilu o smrti Pera Cara zapisal, da je umrl
zaradi zahrbtne bolezni linfomati-oidne granulomatoze.
Družina Pera Cara in predsedstvo SR Hrvatske prejemata številne so-žalno brzojavke. Med drugim so brzojavke poslali predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič, predsednik predsedstva CK ZKJ Vidoje Žarkovič, predsednica ZIS Milka Planinc, član predsedstva SFRJ Josip Vrhovec, zvezni sekretar za ljudsko obrambo admiral flote Branko Mamula in številni drugi.
Izvršni svdt hrvaškega sabora je ob smrti predsednika predsedstva SR Hrvatske, narodnega heroja Pera Cara, razglasil torek, 19. novembra, za dan žalovanja v SR Hrvatski (dd)
Pred torkovim sestankom z Gorbačovom v Ženevi
Reagan ohlaja pričakovanja
WASHINGTON — 'Reagan je včeraj v zadnjem televizijskem govoru ameriški javnosti pred odhodom v Ženevo, kjer se bo v torek sešel z Gorbačovom, dejal, da utegne biti to strečanje »zgodovinska priložnost za bolj mirne in konstruktivne odnose v 21. stoletju«. »V prihodnost gledamo z optimizmom, v Švico pa odhajamo z zaupanjem vase,« je dodal, kar ne pomeni, da je šef Bele hiše kdo ve kako optimist glede izida ženevskega sestanka: njegov poseg je bil v resnici namenjen »o-hladitvi« prevelikih pričakovanj, saj je po ugotovitvi, da »uspeha srečanja ne bi smeli ocenjevati po podpisu kratkoročnih sporazumov«, rekel, da bo »samo določen čas pokazal, ali smo uspeli zgraditi most k bolj varnemu svetu«. In še: »Naivno bi bilo pričakovati, da bi le eno snidenje na vrhu lahko vzpostavilo stalen mir, zato pa se v Ženevi lahko prične dialog miru«. V isti sapi je Reagan obdolžil SZ, da zavrača napore za zmanjšanje jedrskih zalog, in pripomnil, da nadzorstvo nad jedrskim orožjem ni še dokončen odgovor na prizadevanja za ublažitev oboroževalne tekme.
Do tod nič novega, torej, novo pa je to, da se je ameriški predsednik zavzel za »pomnožitev stikov med ameriškimi in sovjetskimi državljani«, tako, denimo, na kulturnem področju. Očitno je pri tem mislil na sovjetske disidente in ameriške državljane, ki bi z njimi radi neposredno občevali.
Na drugi strani je glasnik moskovske vlade v Ženevi Zamjatin poudaril, da SZ v ničemer ne bo popustila, kar zadeva nasprotovanje »vesoljskemu ščitu«-ki je glavna ovira za uspešen pogovor med državnikoma. Pristavil je, da SZ v Ženevo ne bo prišla »praznih rok«. Sovjetske vojaške oblasti so opozorile, da bo SZ na »napadalno vesoljsko orožje ZDA« prisiljena ustrezno odgovoriti, podobno se glasita stališči politbiroja in glasila KP SZ »Pravde«. Reagana in Gorbačova je medtem 117 članic OZN na pobudo 20 neuvrščenih držav pozvalo, naj odločilno pripomoreta k omejitvi jedrskih zalog in demilitarizaciji vesolja. Šestnajst držav se je vzdržalo, med njimi Italija, (dg)
Podpis britansko-irskega sporazuma o skupnih pobudah za Severno Irsko
Upornik Quiwonkpa ubit Liberija pa razdvojena
LONDON — Velika Britanija in Irska sta včeraj podpisali sporazum o Severni Irski. V bistvu sta državni pristali na sodelovanje, da bi s skupnimi močmi zajezili nasilje in dali deželi mir in napredek. Sporazum predvideva ustanovitev posebne medvladne konference,, ki bo proučila politična, sodna in varnostna vprašanja Ulstra. Tej konferenci bo poverjena naloga, da določi pristojnosti redne vojske. Obenem bodo tako na Irskem kot v Ulstru ustanovili »skupna sodišča«, ki bodo sodila teroristom. Sprejeli so tudi nove pobude za prizive proti ravnanju oblasti in se zavzeli za gospodarski razvoj Ulstra in obmejnih irskih območij.
Sporazum so že obsodile vse skrajne severnoirske protestantske organizacije. Kar je Dublin pristal, da mora o usodi Ulstra odločati večina, je sporazum najodločneje obsodila tudi separatistična Irska republikanska armada (IRA), ki je že napovedala odločen boj proti dublinski »kapitulaciji«. V vsej zahodni Evropi pa so včerajšnji sporazum pozdravili z zadovoljstvom.
MONROVIA — Državni poglavar Samuel Doe je sporočil, da sta poročnik in vojak iz zvestih mu čet ustrelila generala Thomasa Quiwonk-po, ki je v torek vodil poskus državnega udara. Truplo pokojnika je Doe dal izpostaviti ljudstvu kot opomin v mestni vojašnici. Boji med nasprotniki predsednika republike, ki je na ta položaj bil izvoljen 15. oktobra s spornim izidom volitev, in tako imenovanimi lealističnimi vojaškimi silami so vsekakor še v teku, kot se tud; "nadaljuje »neobzirno fizično o-bračunavanje« z uporniki: diplomatski opazovalci so včeraj videli sredi Monrovie na desetine tovornjakov z grmadami trupel.
Isti opazovalci vedo povedati, da so Liberijci ta čas naravnost terori-
zirani zaradi represalij, ki jih je Doe povzel: govor je o plazu aretacij, hišnih preiskav in eksekucij, predvsem pa o maščevanju Doeja tud1 nad civilisti, zlasti nad člani in pri' staši treh opozicijskih strank, ki so po oktobrskih volitvah predsedniku očitale, da je volitve »udomačil«. Vodja Liberijske akcijske stranke Jackson Doe (ki z državnim poglavarjem sploh ni v sorodstvu) je npr. za zapahi. Pri tem se velja spomniti, da je Doe na volitvah zmagal z domnevnimi 51 odstotki, medtem ko je splošno prevladovalo mnenje, da bo za predsednika izvoljen Jackson, in 1® najmanj z 61 odstotki glasov. Kaj v Liberiji še bo, je težko prerokovati, tudi zato, ker je ubiti Quiwonkpa užival naklonjenost prebivalstva.
• Senat ratificiral sporazum
PSI iz naše dežele v Ljubljani
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Glede prvega problema je Gerbče-va omenila, da morata državi vendarle vzeti rosno v poštev alternativo načrtovani industrijski coni na Krasu in torej razvoju vseh obmejnih področij od Milj do Trbiža, glede odprtih problemov slovenske manjšine v Italiji pa je pristavila, da je osimski duh na tem področju ostal žal le na papirju. Po vsem tem zavlačevanju in po neizpolnjenih obljubah naj se vlada izjasni, če sploh misli predložiti svoj osnutek in kdaj ter naj to čimprej sporoči pristojni senatni komisiji, ki je v pričakovanju vladnega predloga trenutno paralizirana. Slovenska senatorka je nato omenila še položaj italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji ter opozorila na potrebo po učinkovitejši kulturni pomoči Italijanom onkraj meje.
Gorbčevi je odgovoril Andreottijev namestnik podtajnik Fioret, ki je naglasil, da je vlada občutljiva za o-simske sporazume in da se bo v prihodnje zavzemala za njihovo celovito izvajanje. Glede vprašanj ribolova na Jadranu pa je podtajnik dejal, da bo Rim spet posegel pri jugoslovanski vladi za rešitev vseh sporov okrog tega problema in za dokončno ureditev tega kočljivega
vprašanja. V razpravi sta se oglasila tudi poročevalec demokristjan Velia, ki je poročal o ratifikaciji zgoraj omenjenega sporazuma o ribarjenju v Tržaškem zalivu ter sanator neodvisne levice Enriques Agnoletti. Senator KD se je pridružil zaskrbljenosti Gerbčeve zaradi neizvajanja nekaterih členov Osima. Agnoletti pa je podčrtal, da ho neodvisna levica tako v senatu kot v poslanski zbornici še dalje podpirala zahteve Slovencev v Italiji po odobritvi pravičnega zaščitnega zakona.
SANDOR TENCE V JUGOSLAVIJI
Caj odslej kot zdravilo
BEOGRAD — Čaji in čajne mešanice bodo kmalu uvrščeni v pomožna zdravilna sredstva, zato bodo prepovedali njihovo propagiranje. To izhaja iz predloga zakona o prometu z zdravili, ki so ga delegati zvezne skupščine že dobili in ga bodo sprejeli do konca leta.
Poleg prepovedi reklamiranja so določeni tudi pogoji prometa pomožnih zdravilnih sredstev.
• Delegacija
NADALJEVANJE S 1. STRANI
socialistično stranko Italije iz Furlanije - Julijske krajine, ki prispeva k nadaljnjemu uspešnemu razvoju vsestranskega sodelovanja med socialistično republiko Slovenijo in avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino v okviru celotnih jugoslovansko - italijanskih odnosov. Delegaciji sta se medsebojno seznanili z aktualnimi vprašanji družbenoekonomskega razvoja in položaja v svojih deželah. Poseben poudarek sta dali pozitivni vlogi narodnostnih skupnosti kot pomembnemu dejavniku povezovanja in razumevanja med narodi Jugoslavije in Italije ter se zavzeli za nadaljnje izboljšanje položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in utrjevanje ustavnega položaja italijanske narodnosti v Jugoslaviji.
Obisk deželne delegacije PSI, ki je vsekakor nudil priložnost za okrepitev političnih stikov in prijateljstva, je sovpadal z deseto obletnico osimskih sporazumov. In prav njim sta delegaciji posvetili precejšnjo pozornost in sta glasno potrdili njihovo važnost ob ugotovitvi, da je bilo v njihovem okviru že precej storjenega in da je to sodelovanje možno še razširiti. Delegacija PSI se je zavzela, da bi se sodelovanje ob me-
ji še razširilo tudi na del videmske pokrajine v prepričanju, da je njegova krepitev odvisna od rasti gospodarstva ob meji. Predsednik RK SZ DL Šetinc se je povsem strinjal o širših oblikah sodelovanja, ki naj bo najširše in daljnovidno in ne bo podvrženo raznim gospodarskim restrikcijam.
Velika pozornost je bila posvečena tudi vprašanju manjšin, ki odigravajo važno vlogo — je bilo soglasno poudarjeno — za krepitev sodelovanja med državama. Delegacija RK SZDL Slovenije je izrazila pričakovanje, da bo demokratična Italija v čim krajšem času sprejela ustrezen zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki bo enakopravno urejal njen položaj v vseh treh pokrajinah dežele FJK, v katerih živijo. S tem v zvezi je deželni tajnik PSI Trombetta seznanil gostitelje o zadnjih vesteh glede postopka o zakonu za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Potem ko je izrazil prepričanje, da bi zaradi velikih razlik v stališčih strank parlament zelo težko lahko formuliral svoj zakon, in tudi na osnovi Craxijevih obvez na zadnjem obisku v Beogradu, je Trombetta dejal, da je mogoče premostiti veliko večino problemov prav s tem, da bi vlada
predstavila svoj osnutek. To je sei daj storil minister Vizzini. Podčrta1 je, da ta osnutek, ki je sedaj š® strogo zaupen, ne zadovoljuje in dodal, da je treba upoštevati, o» je vlada, v kateri so socialisti najn3' prednejši element, koalicijska. Doda1 je, da največ težav trenutno delaj0 republikanci; podobno je tudi z h' beralci in socialdemokrati, medted1 ko KD kaže večjo naklonjenost. Prl' stavil je kako dejstva (številke) P0" tr ju je jo, da brez krščanske demokra' cije ni moč sprejeti nobenega zakona-zaradi česar je treba iskati spora zum s to stranko, sicer zakona ne bo-Izrazil je tudi prepričanje, da Je. sedanjem trenutku s prejemi ji veja0: da se zakon, pa čeprav z določenih^ pomanjkljivostmi, sedaj sprejme, ^ pa da ga ne bi sprejeli. Zakon P mora upoštevati — je dodal — d • so Slovenci prisotni tudi v vidernss. pokrajini. Socialisti bodo še delovali, da bi ga vlada čimpr® odobrila in da bi tudi bil najbolje ’ seveda upoštevajoč, da je vlada k akcijska in razmerje sil v P31* mentu.
Delegacija deželne PSI bo bane® obiskala tudi Ljubljansko banko jedrsko elektrarno v Krškem.
ALEKSANDER SlRK
Tudi v naši deželi treba zajeziti veliko naraščanje brezposelnosti
TRST — V prihodnjih petnajstih letih bo brezposelnost brez dvoma večja kot danes: to je zaskrbljujoči in žalostni zaključek, do katerega so prišli največji izvedenci za ta sektor. V odstotkih (glede na vsedržavno o-zemlje) naj bi se brezposelnost dvignila do konca petnajstletnega obdobja kar za 13 odst. in to največ na Jugu, kjer bo vsak četrti delavec brez službe.
Skratka, gre za položaj, ki je že danes skrajno negativen in ki obeta še bolj dramatične čase, zaradi česar problema niso mogli obiti niti v dežel; Furlaniji-Julijski krajini. Prevzeti bo treba nekatere ukrepe; da se po ložaj zajezi. Danes je v naši deželi okrog 452.600 zaposlenih. Ta podatek izhaja iz študije za leto 1984, iz ka tere je tudi razvidno, da je bilo lani skoraj 12 tisoč brezposelnih. K tem je treba še prišteti 15.400 oseb, ki čakajo na prvo zaposlitev in še drugih 16.400, ki iščejo kakršnokoli delo in so bili že zaposleni. Vsega skupaj šteje ta delovni potencial 43.600 enot,
kar pomeni, da se je število brezposelnih v naši deželi v zadnjih petih letih podvojilo.
Na dlani je, da je to vprašanje primarnega pomena, tudi zato, ker so zadnje tehnološke obnove pripeljale do take stopnje, da ni moč nazaj. Tehnološko revolucijo- je treba namreč ustrezno usmerjati saj posodobit ve zahtevajo tudi ustvarjanje novih delovnih pogojev in mest.
To je nekaj izhodišč, ki so z objektivno stvarnostjo privedla do odobritve zakona o politiki dela. Vsebina deželnega normativa je glede tega šele v času definicije ih urad za delo, ki mu načeljuje odbornik Brancati, skuša zagotovit; ves potrebni instrumentarij, da bi prišlo do skorajšnje definicije zakona. Zaradi tega je bilo že nekaj sestankov, katerih izsledki bodo znani v prihodnjih dneh.
Posvet o šolstvu v Benečiji
ČEDAD — Vprašanje slovenskega izobraževanja je eno najbolj perečih, s katerimi se spopadajo Beneški Slovenci v tem času. O njem bo govor na posvetu »Šolstvo v Benečiji«, ki se bo s pričetkom ob 16. uri odvijal danes v prostorih Slovenskega šolskega središča v Špetru. Spored predvideva uvodni nagovor odbornice za šolstvo šempetrske občine Brune Dorbolò, nakar se bodo zvrstila poročila, ki jih bodo prispevali Pavel Stranj, Pavel Petricig, Marina Cemetig, Vilma Martinig, Marija fCrajnik in Živa Gruden. Zaključke bo povzel predsednik Izvršnega odbora SKGZ Boris Race.
Pismo predsednika deželnega sveta CZ F-JK dr. Soncinija
Strokovni izpit za slovenske novinarje naj bo v slovenščini
TRST — Slovenski časnikarji v Fur-laniji-Julijski krajin; se že dolgo zavzemamo za to, da bi lahko opravljali svoje strokovne izpite v slovenščini. Utemeljenost zahteve je na dlani: izpit potrebujemo za to, da smo usposobljeni za delo v slovenskih občilih, pomembno pa je tudi dejstvo, da nemški časnikarji iz Južne Tirolske že uživajo to pravico in opravljajo strokovne izpite v svojem materinem jeziku.
Zahtevo po ureditv; tega vprašanja smo slovenski časnikarji redno in vztrajno postavljali v okviru Časni-karske zbornice, sé pravi na pristojnem institucionalnem forumu, vendar brez uspeha. Problematika pa je postala spet aktualna v zadnjih časih, ko je v okviru zbornice v teku razprava o pogojih in postopku za sprejem v časnikarski poklic. V tej zvezi je predsednik deželnega sveta Časnikarske zbornice Furlanije - Julijske
krajine dr. Italo Soncini naslovil na predsednika vsedržavnega sveta Časnikarske zbornice dr. Guida Guidija pismo, v katerem je zahteva, naj slovenski kandidati časnikarji imajo možnost opravljati strokovne izpite v materinščini, znova postavljena in obširno utemeljena.
Poleg že uvodoma nakazanih argumentov dr. Soncini, ki je pisal na osnovi sklepa sveta, kateremu predseduje, navaja tudi dejstvo, da slovenski časnikarj; delujemo v tržaški, goriški in videmski pokrajini tako pri časopisih kot pri radiotelevizij; in da praviloma imamo težave pri izpitih v italijanščini, saj je to jezik, ki ga v svoji stroki aktivno ne uporabljamo. Pismo se zaključuje s predlogom, naj bi zadevo uredili prek »materialnega zakona«, se pravi z dopolnilom že obstoječe zakonodaje, ki ga lahko oprav; pristojni minister, če je res da so na drugih zakonodajnih poteh težko premostljive zapreke.
Konzul Mirošič pri novem predsedniku deželnega sveta
Jugoslovanski konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič je uradno obiskal novega predsednika deželnega sveta Paola Solimberga. V razgovoru sta Potrdila pomen razvijanja prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja teed Furlanijo - Julijsko krajino in Jugoslavijo in v tem okviru še posebej SR Slovenije in SR Hrvatske, kjer so bili v tem sodelovanju že doseženi vidni tezultati.
Mirošič in Solimbergo sta govorila tudi o možnosti razvijanja višjih oblik Sospodarskega sodelovanja, turizma, prometnih povezav in varstva okolja. Za vse te oblike sodelovanja so dani pogoji tudi v okviru delovne skupnosti Alpe -Jadran.
Govor je bil tudi o sodelovanju na področju kulture, univerz in znanstve-norazLskovalnih ustanov z obeh strani meje. Mirošič in Solimbergo sta govorila tudi o razvijanju stikov med deželnim svetom in republiško skupščino SRS kot tudi s saborom SRH. V najkrajšem času bo med temi institucijami prišlo do novih kontaktov.
V pogovoru je bil dan nadalje poudarek položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in uveljavljanju njenih pravic, kakor tudi širšemu pomenu in vlogi manjšin pri razvijanju dobrososedskih odnosov.
Včeraj v Rimu predstavili dve noviteti Teatra stabile
RIM — JVa sedežu dežele Furlanije - Julijske krajine v Rimu so včeraj zjutraj predstavili dve novi odrski uprizoritvi, ki bosta obogatili letošnjo sezono Teatra stabile. Gre za dve pomembni novosti, ki sodita v okvir dosedanje kulturne politike tržaškega gledališča, ki je po eni strani usmerjena v spoznavanje sodobnih in klasičnih italijanskih avtorjev (kot npr. Goldoni), po drugi pa stremi po odpiranju v bogat in raznolik dramaturški svet srednjeevropske kulture.
Eden izrazitih tolmačev te kulture, ki jo uradni Trst prevečkrat provincialno odklanja, je v vseh teh letih režiser Giorg'o Pressburger, ki se je prav v teh dneh lotil odrske postavitve življenja in umetniške poti gledališkega igralca Alessandra Moissija. Za mlade generacije je Moissi (1880 - 1935) dejansko neznano ime, pač pa se ga gotovo spominjajo starejši Tržačani (če ne drugo iz tedanjih časopisov), ko je bil med protagonisti praških in berlinskih gledališč.
Alessandro Moissi je bil rojen v Trstu v narodno mešani družini (mati je bila iz Toskane, oče pa Albanec) in se je pri dvajsetih letih preselil na Dunaj, kjer je
kmalu postal eden vidnejših igralcev avstro-ogrskega teatra. Igral je zlasti v Pragi in v Berlinu, zaslovel pa je po vsej Evropi, čeprav je Trst vse do danes nanj skoraj popolnoma pozabil. Na Moissija se je sedaj spomnil Pressburger. Morda tudi zato, kej je njegova življenjska pot v marsičem podobna igralčevi. Pressburger se je namreč rodil v Budimpešti, a že vrsto let živi v Trstu, kjer se je uveljavil kot zelo dober gledališki in televizijski režiser. Delo, ki ga je Pressburger napisal in realiziral, nosi naslov »Scenski heroj, ljubezenska prikazen«.
Moissija bo igral Carlo Simoni, eno vodilnih vlog pa bo imela tudi Lidija Kozlovič.
V Rimu so včeraj predstavili tudi drugo pomembno novost Teatra stabile, in sicer Brechtovo delo »Baal«, ki ga italijanska publika ni še videla. Gre za eno manj znanih del slovitega nemškega avtorja, ki je posvečeno mladini in njenim družbenim problemom. Brechtovo delo, ki bo v Rossettiju na sporedu v drugi polovici aprila, bo režiral Roberto Guicciardini.
SANDOR TENCE
Zgodovina delavskega gibanja v nabrežinskih kamnolomih
Od prvih organiziranih akcij do prihoda fašizma
VI.
Med nerešenimi vprašanji velja o-Pteniti tudi problem upravljanja bolniške blagajne. Dogajalo se je nam-reč, da so delodajalci — vsled številčne podrejenosti v upravnih tele-sih ustanove — umikali svoje zastopnike iz organov bolniške blagajne, yb pomanjkanju legalnega števila bvoljenih predstavnikov je blagajna nila zato več let pod ■ neposrednim nadzorstvom »komisarja«, ki ga je 'jhenovalo glavarstvo v Sežani. Zaradi neurejenih razmer je bilo delo-vanje ustanove precej okrnjeno; Zdravniki so imeli npr. omejen ur-dik, izdatki za zdravila niso smeli Presegati določene vsote denarja itd.
NOV ZAGON DELAVSKEGA GIBANJA
, Po porazu 1. 1907 je delavsko gi-?nnie nabrežinskih kamnolomov v ne-Knj letih uspelo preboleti udarec in ?l Počasi opomoglo. Leta 1910, po ne-pltedenskem stavkovnem boju, ki je d'Vjnl od konca januarja do zadnjih dni februarja, so sindikati iztržili pOzdne poviške in sklenili novo de-Ovno pogodbo z gospodarji. Spora-dni je imel 4-letno zapadlost, pov-dtečno povišanje plač pa je bilo 10-/dstotno. Poudariti gre, da se je šte-nčno okrepilo tudi članstvo podruž-, lce »Zveze kamnarskih delavcev«, v j*tori so avtonomno delovale posa-?®zne skupine delovnih kategorij ^lesarji, likarji itd.). Število včlanje-i .n Mesarjev (pojasniti velja, da so dr kriški kamnarji včlanjeni v sa-. «stojno organizacijo) je 1. 1910 npr. našalo 270, leto kasneje pa že 300. ^Poredno s strokovno organizacijo .n je v Nabrežini razvijala tudi kra-Ijjna socialdemokratska sekcija, ki je kot Pnintnše bodisi med kamnarji t tudi med železničarji. Precejšen organizacija dosegla po 1. ni \ že leto kasneje pa zasledimo
Njenih zborovanjih pomembne vodite-kot so biji npr. Henrik Tuma in
lje
tv;
^ 911 Regent. Najvidnejši člani takrat-ga sekcijskega vodstva so bili ka-iJ.'ndfji Fran Caharija, Jože Marizza s; Ruggero Cidin ter železničarji Jo-P Prijatelj in Anton Mozetič. Obe ganizaciji (sindikalna in politična)
sta imeli skupen sedež, ki je bil sprva v rojstni hiši pesnika Iga Grudna, zatem v Tancetovi hiši na trgu, končno pa v prostorih sedanje zdravniške ambulante.
Napredno delavstvo je bilo tudi na kulturnem področju precej aktivno; v »Javni ljudski knjižnici«, ki je sicer veljala za neodvisno društvo, je delovalo npr. kar veliko delavcev. In ravno po zaslugi delavcev je 1. 1912 nastalo izobraževalno društvo »Vzajemnost«, ki je bilo do začetka prve vojne precej aktivno.
Važen moment srečanja so v tistih letih bila tudi prvomajska praznovanja, ki jih je delavstvo prirejalo od začetka stoletja dalje, verjetno pa so v manjši obliki bila organizirana že prej.
Veliko zanimivega gradiva o delavskem gibanju v nabrežinskih kamno lomih pred prvo svetovno vojno najdemo predvsem v štirinajstdnevniku »KAMNARSKI DELAVEC«, ki je od L 1912 do 1914. leta izhajal na Dunaju. Poudariti gre, da je bilo gradivo iz omenjenega glasila do danes docela neobdelano, saj se originalni zbornik časopisa nahaja edinole v avstrijsk. narodni knjižnici na Dunaju. S čašo pisnih strani »Kamnarskega delavca« (ki je bilo glasilo »Zveze kamnarskih delavcev v Avstriji«) med drugim izvemo, da je nabrežinska sindikalna organizacija v tistem obdobju doživela precejšen razmah. Klesarska skupina, ki je veljala za najbolj številčno, je štela že 332 članov, celotna dejavnost podružnice pa je bila precej razvejena, saj so npr. posamezne skupine kamnarjev prirejale samostojna zborovanja. Na čelu podružnice je v tistih letih bil Alojzij Colja (1878-1945), zelo sposoben sindikalist, ki je vsled antifašističnih idej tragično preminil v tržaški Rn žarni; poleg njega pa bi omenil tudi Albina Ivančana, Ermenegilda Pcrto-ta, Antona Lenardona, Maria Antom-nija, Antona Visentina, Ivana Coljo, madžarskega kamnarja Belo Rozso in številne druge. Sploh pa je nabrezin-ska podružnica takrat veljala za eno najštevilčnejših kamnarskih organizacij v Avstro-Ogrski; ne preseneča torej če na njenih zborovanjih m ob-
čnih zborih zasledimo večkrat znane delavske voditelje kot so bili npr. Etbin Kristan, dunajski sindikalist Miiller in socialistični poslanec Giovanni Oliva (njegov sin Adriano, ki je kot vojni ujetnik doživel oktobrsko revolucijo, je več let vse do smrti I. 1983 živel v Nabrežini).
Med pomembnimi dogodki iz tistega obdobja velja omeniti še zlasti sindikalne boje 1. 1914. Sicer je bilo več posamičnih stavk že leto prej (najprej so prekrižali roke klesarji pri Andreettiju, pozneje pa vse delovne kategorije pri Wildiju), vendar je bil spopad med gospodarji in sindikatom precej manj silovit in frontalen kot 1. 1914.
Prvi spori so nastali že v začetku leta takoj po izteku stare delovne pogodbe; sindikati, ki so zahtevali obnovitev sporazuma, so tudi tokrat naleteli na gluha ušesa delodajalcev. Najbolj odločno stališče je v tej zve-ri zagovarjal ravno tedanji nabrežin-ski župan Ivan Caharija, ki je bil tudi predsednik konzorcija delodajalcev. Med njim in delavci je meseca marca nastalo trenje, ki se je kasneje, kot bomo videli, zelo nevarno razraslo. V središču spora je bilo zlasti najetje nekaterih Mesarjev — članov Narodne delavske organizacije (NDO), ki je bila tedaj precej v laseh s sindikatom. Ta je kmalu zatem proglasil stavko, vendar Caharija (ki je ravno takrat sklenil kupčijo za dobavo precejšnje količine marmorja v Potzleinsdorf pri Dunaju, kjer je cesarjev svetovalec Fritz Regenstreif nameraval zgraditi palačo) je na agitacije odgovoril tako, da je najel še druge pristaše omenjene organizacije. Člani NDO so začeli s stavkokaštvom, štrajk pa se je nato razširil še na Mesarski delavnici Jožeta Caharije (županovega brata) in Pasquala Benvenutija (Neapeljča-na, ki je okrog 1. 1890 pribežal iz Ita-Hje kot dezerter iz legije finančnih stražnikov). Trenje je trajalo več mesecev, višek pa je doseglo 25. maja -1914, ko so po zborovanju kamnarjev nastali nekateri (sicer izolirani) incidenti med sindikalisti in pristaši NDO. To je dalo povod za aretacije
sindikalnih aktivistov in njihovih voditeljev. »Zarja« je 6. junija 1914 na prvi strani priobčila vest, da je Nabrežina kakor v obsednem stanju in da so orožniM ob jutranjih urah zastrašili vhode v vas. Aretiranih je bilo vsega skupaj 14 kamnarjev, med njimi sta bila tudi predsednik krajevne podružnice »Zveze kamnarskih
delavcev« Colja in deželni tajnik organizacije A. Ivančan. Aretirane delavce so odvedli v komensM zapor, »Zarja« in »Kamnarski delavec« pa sta krivdo za aretacije naprtili ravno nabrežinskemu županu.
IVAN VOGRIČ
(Se nadaljuje)
LINEJES
Eleganca, praktičnost, ugodno počutje. To vam nudijo najno-vejši modeli dežnih plaščev, površnikov in oblek AQUASCUTUM in BURBERRYS.
Za vaše dobro zimsko počutje pri
LINEA v TRSTU - Ul. Carducci 4
v TRŽIČU (Monfalcone) Ul. Duca d'Aosta 91-93
OBIŠČITE NAS!!!
Prvi pozitivni premik po sestanku na rimskem ministrstva
Rafinerija Aquila konec leta ne bo zaprla vrat Vodstvo družbe Total pristalo na nova pogajanja
Četrtkovo srečanje na rimskem ministrstvu za industrijo v zvezi z napovedanim zaprtjem žaveljske rafinerije Aquila, je prineslo prvi konkretni rezultat: družba Total je umaknila odločitev o nepreklicnem zaprtju o-brata z letošnjim 31. decembrom, kar pomeni, da se bodo lahko nadaljevala prekinjena pogajanja o usodi rafinerije.
Do tega prvega pozitivnega rezultata so pripeljali dolgi pogovori med ministrskima podtajnikoma Žitom in Orsinijcm, deželnima odbornikoma Francescuttom in Carbonejem, tržaškim podžupanom Traunerjem in vsedržavnimi, deželnimi in pokrajinskimi sindikalnimi zastopniki. Po dveur-ni temeljiti razpravi in uspešnem posredovanju obeh podtajnikov, je predsednik družbe Total Italia, La-porte, sprejel predlog o nadaljevanju pogajanj, s čimer je praktično odpadla odločitev o prenehanju obratovanja rafinerije s koncem letošnjega leta. V nadaljevanju pogajanj bodo morali temeljito preučiti razloge, zaradi katerih se je družba Total odločila zapreti žaveljski obrat, in predvsem najti ustrezne možnosti rešitve, notranje ali zunanje, ki bi podjetju zagotovile nadaljevati z industrijsko proizvodnjo.
Rimski sestanek je spremljala tudi številna delegacija delavcev žaveljske rafinerije, ki so vladi posredo-
vali peticijo za rešitev problema Aquile in ki jo je v samih dveh dneh podpisalo 22 tisoč Tržačanov. Med pogajanji so delavci manifestirali pred ministrstvom za industrijo na Ul. Veneto, kjer so se pogovarjali tudi z radikalnim poslancem Melego. Tudi on bo, tako kot parlamentarci iz naše dežele, predložil poslansko interpelacijo za rešitev tega vprašanja, ki grozi hudo poslabšati tržaške gospodarske razmere. Ob koncu srečanja na ministrstvu so sindikalni predstavniki ugodno ocenili odločitev o nadaljevanju pogajanj glede usode
rafinerije Aquila, čeprav menijo, da položaj ostaja izredno resen in da bo potrebna velika budnost za preprečitev negativnega zaključka teh pogajanj.
Že včeraj pa je iz Rima prišlo obvestilo o novem sestanku na ministrstvu, ki bo v sredo, 20. novembra, ob 18. uri. Udeležile se ga bodo vse prizadete strani, na dnevnem redu pa bo pregled možnosti za ohranitev proizvodnje v rafineriji ali pa za u-resničitev morebitne nadomestne proizvodne pobude, z ozirom na konkret-
ne pogoje, ki jih družba Total še lahko ponudi.
Deželni odbornik Francescutto je v zvezi z umikom drastične odločitve o zaprtju rafinerije izjavil, da se s tem brez dvoma spreminja hudo negativna ocena deželne uprave o metodah, ki jih je družba Total uporabila pri sprejetju svoje odločitve. Dežela bo po njegovih besedah, vztrajno sodelovala pri pogajanjih in skrbela, da bo na njih res prišlo do popolne razjasnitve problema in do take rešitve, ki ne bo ogrozila že itak šib-SUh tržaških proizvodnih razmer.
■v
Stivanski papirnici grozi uvedba dopolnilne blagajne
V	četrtek so se na sedežu Združenja industrijcev sestali predstavnici vodstva štivanske papirnice, deželnega in pokrajinskega tajništva sindi kalne konfederacije FLSI ter predstavniki tovarniškega sveta.
Vodstvo papirnice je napovedalo u-vedbo dopolnilne blagajne za 53 delavcev zaradi nenadnega padca povpraševanja na trgu. Sindikalni predstavniki so ostro nasprotovali temu predlogu in poudarili, da velike investicije in uporaba javnih sredstev, ki so bila v zadnjih letih vložena v to papirnico, jasno govorijo proti temu predlogu, saj je štivanska papirnica v tem času postala ena najmodernejših v Italiji in Evropi, kar bi moralo zagotoviti tud; prodor na tržišče.
Zato so sindikati in predstavniki tovarniškega sveta zavrnili zahtevo vodstva papirnice in obenem predlagali, da si mora vodstvo podjetja prizadevati za nove izbire v proizvodnji.
Okrogla miza o umetni obrti
V	ponedeljek ob 17.30 bo v Novinarskem krožku okrogla miza, ki jo na temo »Umetna obrt v Trstu: problemi in perspektive«, prireja pokrajinsko obrtniško združenja CNA. Na okrogli mizi bodo sodelovali: tržaški župan Richetti, predsednik ustanove ESA Faleschini, pokrajinski tajnik CNA Cosolini, predsednik zveze obr-nikov Associazione artigiani Ret in predsednik obrtniške sekcije SDGZ Andolšek.
Uspela včerajšnja splošna stavka v industriji
Včerajšnja 4-uma splošna stavka v industrijskem sektorju je tudi v naši deželi in v tržaški pokrajini povsem uspela. Njen glavni namen je bil izraziti protest proti prekinitvi pogajanj z delodajalci o premični lestvici in o delovnem urniku ter zahtevati od vlade, naj določi znesek znižanja davčnih obremenitev za leto 1985 ter izvede reformo davka IRPEF z začetkom prihodnjega leta. Posebno poglavje delavskih zahtev pa je finančni zakon, s katerim mora vlada odgovoriti na problem brezposelnosti in v primeru Julijske krajine zagotoviti prenovo in oživitev javnih in zasebnih proizvodnih dejavnosti.
Tržaška pokrajinska sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL je ob včerajšnji stavki izdala posebno tiskovno' sporočilo, v katerem oznanja, da namerava sindikat nada-
ljevati s soočanjem z vlado o vsebini finančnega zakona, ki da s sedanjim besedilom pomeni odprt napad na delavske pridobitve in na socialno državo, še posebno kar zadeva pokojnine, zdravstveno in socialno varstvo, šolo, tarife in javne prevoze. Premična lestvica, delovnj umik in davčna politika pa so področja, na katerih je sindikat znova zgradil svojo enotnost in tako uspel okrepiti pogajalsko moč, ki jo namerava uporabiti v prvi vrsti za reševanje akutnega problema brezposelnosti.
S temi predpostavkami je bila včerajšnja stavka v deželi Furlaniji-Julijski krajini nov, uspešen člen v verigi stavk, ki se v teh dneh vrstijo po vseh italijanskih deželah in katerih dokončen odmev bo znan po zaključku zadnje deželne stavke.
Naša dežela prva v državi izpolnila obveznost
Aktivni prispevek združenj delodajalcev k novemu deželnemu zakonu o zaposlovanju
Po dveh srečanjih v mesecu okto bru, je bil pretekli četrtek zaključni sestanek, ki ga je deželni odbornik za delo Brane a ti sklical s predstavniki strokovnih združenj in sindikalnih organizacij, o deželnem zakonu 32/850 za aktivno politiko zaposlovanja. Namen teh srečanj je bil preveriti primernost predlaganih posegov in jih izboljšati z ozirom na potrebe neposredno prizadetih strani.
Deželna uprava je namreč pripravila kar šest izvedbenih načrtov, ki naj bi zajeli celotno problematiko za-
DANES V HOTELU SAVOIA
Javni posvet KPI o novi politiki za razvoj dežele
Prisoten bo član vsedržavnega vodstva partije Napoleone Colajanni
»Zamisli za razvoj dežele« je naslov »programske skupščine, ki jo deželni komite Komunistične partije prireja danes v hotelu Savoia v Trstu. Ob 9. uri se bo skupščina začela z uvodnim poročilom člana deželnega tajništva KPI Renza Toschija, sledila bo razprava, za 18. uro pa je pred viden zaključni poseg člana vsedržavnega vodstva partije Napo-leoneja Colajannija.
Kot so že napovedali, se bo razprava sukala predvsem okrog nekaterih bistvenih točk, ki naj bi označevale politiko deželne u-prave: predvsem resno in učinkovito načrtovanje, resnično o-vrednotenje krajevnih avtonomij, nenazadnje pa opustitev sedanjih »skrbstvenih« deželnih intervencij, ki ne prispevajo k reševanju obstoječih problemov, pač pa le k odlašanju z rešitvami.
poslovanja, predvsem mladinskega. Ti načrti zadevajo zaposlovanje vajencev v obrti, mobilnost delovne sile, podporo zadružništvu, razvoj tako i-menovanih socialnih zadrug, podporo razvoju neodvisnega dela in zaposlovanje mladih. Predstavniki delodajalcev so nla srečanjih z deželnimi zastopnild posredovah svoje kritične pripombe, s katerimi naj bi dosegli resnično učinkovitost predvidenih posegov, za katere je v deželnem proračunu za leto 1985 predvidenih skoraj 14 milijard Mr. Izvajalne norme in delovni načrti so bili sprejeti na zasedanju deželnega sveta 31. oktobra.
Izvajalne norme predvidevajo de-
jansko novst: dežela se je tokrat naslonila na strokovna združenja delodajalcev, ki bodo posredovala med deželo in gospodarstveniki. Združenja so pooblaščena in naprošena za zbiranje prošenj, ki jih bodo v imenu prosilcev posredovala pristojnim u-radom, poleg tega pa bodo postala tudi neke vrste posvetovalni organ dežele, saj bodo morala preverjati verodostojnost prosilčevih podatkov. Velik pomen tovrstnega dogovora je predvsem v dejstvu, da oblast prvič v zgodovini deželne zakonodaje in prakse, priznava združenjem določeno aktivno vlogo.
Dežela si je hkrati prizadevala razširiti razpoložljiva sredstva in je zaprosila za dodatno finansiranje iz socialnega sklada Evropske gospodarske skupnosti. Kdor bi prišel v poštev za pridobitev prispevkov iz tega sklada, mora predložiti prošnjo do konca meseca, se pravi v roku 15 dni.
Kdo ima pravico zaprositi za pomoč? Izključno delodajalci, člani novoustanovljenih zadrug in tisti mladi ljudje, ki želijo začeti neko neodvisno
dejavnost, saj je osnovni namen zakona povečati zaposlovanje mladine, izseljencev, ki so se vrnili na svoje domove in delavcev, ki so že dalj časa v posebni dopolnilni blagajni. Jasno je namreč, da so trenutno možnosti ža zaposlitev 40 tisoč brezposelnih v naši deželi zelo skromne in da so zato nujno potrebni hitri in učinkoviti finančni posegi.
Ob zaključku srečanja je odbornik Brancati poudaril, da se zaveda, da ne bo moč takoj rešiti vse problematike zaposlovanja, da pa je Furlanija -Julijska krajina prva dežela v Italiji, ki je sprejela tak zakon. Na potezi so sedaj podjetniki, združenja in vsi tisti, ki nameravajo začeti neko samostojno dejavnost.
Slovensko deželno gospodarsko združenje bo v najkrajšem času vsem svojim članom posredovalo potrebne podatke. Tiste, ki so z zadevo seznanjeni in menijo, da bi lahko izkoristili zakonske ugodnosti pa vabi, naj se zglasijo na združenju, kjer bodo prejeli vsa pojasnila in navodila.
(zk)
V Boljuncu lep koncert Godalnega kvarteta GM
Tako, kot je bilo pričakovati, je koncert Godalnega kvarteta GM v četrtek zvečer v gledališču -»France Prešeren« v Boljuncu zelo lepo uspel-Koncert, namenjen skladu »Mitja Čuk«, ki si prizadeva, da pomaga slovenskim otrokom, ki imajo oviran razvoj, je obsegal tri skladbe: Mozartovo skladbo v F-duru, Lipovškovo »Štiri sporočila za godalni kvartet« in Dvorža-kovo skladbo v F-duru. Žarko Hrvatič, Aleksandra Pertot, Pavel Ota in Peter Filipčič, ki sestavljajo kvartet, so program izvedli izredno lepo, dognano i« doživeto, za kar so bili deležni toplega aplavza s strani občinstva, ki se je kar v lepem številu udeležilo tega večera. Med udeleženci so bili dolinski župan Edvin Švab, predstavniki šol v dolinskem okraju, dr. Danilo Sedmak za psiho-pedagoško službo, Nerina Švab za odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in še drugi. Vse je v imenu sklada pozdravila Stanka Čuk. 22. t.m-bo imel sklad »Mitja Čuk« svoj redni občni zbor. Istočasno bo v Prosvetnem domu na Opčinah predstavil tudi razstavo fotografij o svojem delovanju, v VI. Donizetti pa razstavo izdelkov delavnice pod posebnimi pogoji iz Sežane.
X	__
Z občnega zbora Športne šole Trst v Gregorčičevi dvorani
»Pri srcu nam je skrb za celovit razvoj naših otrok«
Obračun delovanja športne šole Trst je bil tudi v zadnji dveletni mandatni dobi nadvse pozitiven, veliko pa bo treba še postoriti in u-čvrstiti, to predvsem na ravni širšega sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo z mladino, če hočemo, da bodo naši najmlajši imeh zadovoljive pogoje za oseben in kolektiven razvoj. Ta osnovna ugotovitev je prevevala v četrtek zvečer občni zbor Športne šole, organizacije, ki je po besedah predsednika Bojana Pavletiča, vnesla v slovenske osnovne šole in vrtce novega duha.
Potem ko je bila telesna vzgoja še pred leti prava pepelka, je danes že polovica vseh osnovnih šol, včlanjenih v ŠŠT, uvedla v okviru svojega rednega urnika dejavnosti, kot npr. plavanje, na mnogih šolah delujejo šahovski krožki, mnoge u-čiteljice in učitelji se aktivno angažirajo pri pripravi svojih otrok za razne tekmovalne nastope, ravnateljstva z naklonjenostjo gledajo na to dejavnost, didaktična ravnateljstva pa so se tudi živo zavzela za to, da je letos šest učiteljev obiskovalo posebni tečaj za vaditelje otroške telesne vzgoje v Sloveniji.
Skratka, sodelovanje med ŠŠT in
šolsko komponento je resnično dobro, tako da vodstvo že razmišlja o razširjanju svoje dejavnosti tudi na nižje srednje šole, istega pa ni moč trditi — po ugotovitvah Bojana Pavletiča — za sodelovanje med društvi. Vsa tri društva, ki sestavljajo ŠŠT (Bor, Sirena, SPDT), so ^icer opravila dokaj veliko terensko delo, toda vse kaže, da je prišlo do določene vsebinske krize na vodstveni ravni Vlogo vseh treh društev bo treba v
okviru ŠŠT podrobneje analizirati in proučiti, je dejal Pavletič, v vsakem primeru pa bo treba preiti na skupno oblikovanje programa ŠŠT, ki ne sme temeljiti zgolj na ozkem klubskem utihtarizmu, ampak na širših zasnovah. Pri tem je Pavletič opozoril na nekatere vedno bolj pogoste patološke oblike mladinskega obnašanja, kot so alkohohzem, uživanje mamil in tobaka, nasilje, širše zanimanje za problematiko mladih, je
ugotovil predsednik ŠŠT, je v slovenskem zamejskem prostoru povsem nezadostno in prepuščeno posameznikom ali pa slučajno učinkovitosti (ali neučinkovitosti) tistih organizacij, ki naj bi se z mladimi ukvarjale. Izredno zaskrbljujoči demograf; ski podatki in asimilacijski procesi ne budijo rožnatih pričakovanj za našo bodočnost, zato mora vse slovensko okolje skrbeti, da bo vsak otrok zrasel v kakovostnega, sP°' sobnega in učinkovitega človeka. Zato je pozornost ŠŠT ne le namenje' na športnemu udejstvovanju, ampak celovitemu razvoju otroka.
O pestri dejavnosti ŠŠT, ki je zajela praktično vse otroke, ki obiskujejo slovenske osnovne šole in vrtce v Trstu in Miljah, je nato spregovo-rila tajnica Anica Oberdan, o blagajniških poslih pa Nada Bizjak-Občni zbor je sprejel med svoje nove člane Dijaški dom »Srečko Kosovel«: v diskusiji pa so nato predstavnik} društev in organizacij ter prisotni starši poglobili nekatere aspekte delovanja ŠŠT, predvsem tiste, ki j'*! je iznesel predsednik Pavletič. Vs1 so se strinjah, da so nanizani pr0' blemi pereči in zaskrbljujoči in ča se vsa manjšina mora mobilizirat1 za njihovo reševanje. Sledila je izvolitev novega odbora.

Sinoči so odpotovali s tremi avtobusi
Slovenski in italijanski dijaki iz Trsta
bodo danes skupaj na
Sinoči je iz Trsta odpotovalo s tremi avtobusi okrog Stopetdeset dijakov, ki se bodo udeležili današnje vsedržavne dijaške manifestacije v Rimu. Med njimi je tudi okrog petdeset dijakov slovenskih višjih srednjih šol, zlasti z realnega in klasičnega liceja »Prešeren« (okrog 25) in s strokovnega zavoda »Stefan« (okrog 15).
En avtobus od treh dejansko prevaža slovenske dijake. Tudi v ožji delegaciji Koordinacijskega odbora tržaških dijakov, ki bo izročila ministru za šolstvo Falcuccijevi dokument zahtev, je predstavnica slovenskih višjih šol.
To je Živa Pahor, ki bo ministru Falcuccijevi posebej izročila tudi dokument specifičnih zahtev slovenske šole v Italiji. In končno naj omenimo, da so se v okviru Koordinacijskega odbora dogovorili za skupni dvojezični transparent, ki bo v množici dijaštva po rimskih ulicah izpričeval prisotnost tržaških italijanskih in slovenskih dijakov. Na transparentu bo v obeh jezikih napisano »Koordinacijski odbor italijanskih in slovenskih dijakov«,
V sredi pa bo z vehkimi črkami napis Trieste - Trst.
Današnja manifestacija v Rimu bo za komaj nastalo dijaško gibanje (in pri tem ne bi ločevali med slovenskimi in italijanskimi dijaki) velika preizkušnja. V vsa-ktern primeru pa bo velik dogodek, s katerim se bo morala hošeč nočeš pomeriti vsa italijanska družbenopolitična in upravna stvarnost, z vlado in parlamentom na čelu. Dijaški protest je tokrat, z razliko od leta 1968 ah 1977, izbruhnil na skoraj neslišen način, a je v zelo kratkem času zrastel v mogočno gibanje, kot dokazujejo številne manifestacije z večtisočglavimi množicami, ki so te dni preplavile glavne trge vseh italijanskih velikih hi manjših mest.
Tudi način in vsebina protesta se razlikujeta od načina in vsebine vseh dosedanjih protestnih gibanj. Današnji dijaki, ki so jih nekateri nekoliko zafrkljivo o-riiačili za »generacijo timberland« (po istoimenski sodobni obutvi) zavračajo vsakršno nasilje in ne zanimajo fih (tako vsaj proglašajo) tisti problemi, ki niso ne-
manifestaciji v Rimu
posredno povelzani s šolsko problematiko. Zelo konkretno in odločno zavračajo osnutek finančnega zakona, ki nalaga občutne denarne obremenitve in ni v skladu s toliko opevano pravico do šolanja za vse, tudi revnejše sloje. Prav tako konkretno opozarjajo na številna nerešena vprašanja (neustrezni učni prostori, pomanjkljivi učbeniki, neurejene razmere s šolniki, dopolnilno izobraževanje za profesorje in še bi lahko naštevali).
Če so vladni krogi doslej nekoliko podcenjevali ta pojav (značilni so bili v tom pogledu odgovori, ki jih je prejšnje dni dala za tisk minister Falcuccijeva), se bodo morali v prihodnje resneje spoprijeti z njim. To pa predvsem zato, ker ne gre več za pobude ožjih dijaških krogov, pač pa za zavest, ki je dejansko množično zajela dijake. To sporočajo iz vseh italijanskih mest in to smo lahko preverili tudi v našem mestu in posebej na naših slovenskih višjih srednjih šolah, kjer so bolj ali manj poglobljene razprave o živih vprašanjih šole na dnevnelm redu. Dijaki razpravljajo na skupščinah in razpravljajo v razredu s profesorji. Včasih so njihovi pogledi (zlasti v nižjih razredih) še nekoliko zmedem, toda čutiti je njihovo prizadetost in željo, da bi se šola izboljšala in jim odprla boljše pogoje za zaposlitev in bodoče življenje. Osnovni element »timber-landskega gibanja« je skratka zavest o strateški vrednosti znanja za bodoči razvoj družbe. »Šola prebuja Italijo« je pisalo na enem od transparentov, ki so ga dijaki nosili med predvčerajšnjo manifestacijo v Neaplju. V tem napisu se verjetno zrcali velika resnica. Mlade generacije se zavedajo, da jim bodočnost ponuja vse manj perspektiv. Zato odklanjajo možnost, da bi jih doletela ista usoda, kot njihove starejše brate iz let 68 ali 77, ki jim po dovršenem univerzitetnem študiju ni preostalo drugega, kot da prodajajo enciklopedije.
Vse to bodo danes na miroljuben a odločen način izrazili s skupno manifestacijo v Rimu, nakar bomo videli, v kakšni meri jim bo uspelo to Italijo prebuditi.
V Repniču zanimiva razstava ob 40-letnici KD Rdeča zvezda
V čudoviti kraški galeriji domačije Kobec v Repniču je bila v četrtek v okviru proslav 40-letnice Kulturnega društva Rdeča zvezda otvoritev zelo zanimive razstave ročnih del in fotografij. Kot je v uvodnem nagovoru naglasila predstavnica društva Rosana Raubar, gre za izviren prikaz iznajdljivosti, ustvarjalnosti in spretnosti domačih oblikovalcev, ki ob prostem času upodabljajo razne lesene predmete. Najrazličnejše lesene predmete od velike umetniške skrinje, samokolnice, velikega pribora, pa do pepelnika, živali, spomenika v miniaturi in še marsikaj drugega, razstavlja osem domačinov in sicer Srečko Budin, Ervin Doljak, Angel in Mitja Kante, Rihard Majorski, Egidij Milič, Janko Rebula in
Josip Perčič. Umetniške slike, oziroma fotografije pa so pripravili Vasilij Guštin, Dušan Milič, Anuška Marušič par. Zidarič in Miloš Zidarič. Na ogled so tudi slike, ki retrospektivno prikazujejo življenje in delovanje Rdeče zvezde v teh štirih desetletjih, razobesili pa so tudi izvirni društveni prapor s slovensko trobojnico in z rdečo zvezdo. Posrečena razstava, ki bo odprta še danes od 17. do 19. ure in jutri od 15. do 17. ure, je res vredna ogleda. B. S.
• Krožek Ercole Miani priredi danes ob 17. uri v časnikarskem krožku predstavitev knjige Sergia Turoneja »Stranke in mafija, od P2 do mamil«. Prisoten bo avtor, ki ga bo predstavil časnikar Sabatti.
Protest naših šolnikov ob novih programih
Le italijansko besedilo programa Kdaj ustrezen slovenski prevod?
Na slovenskih osnovnih šolah so bred kratkim, začeli s tečaji, na ka-^rih obravnavajo uvod v nove učne Programe za osnovne šole, ki bodo zarili veljati s šolskim letom 1987/88, ^ nekaterih šolah pa bodo z njimi začeli poskusno že prihodnje leto.
Največja novost, ki jo novi učni Program prinaša, je ta, da ni več kok vir je n z nekimi šablonami, po ka-k-'riii naj bi otroci dobili določeno Znanje. Novi program je zasnovan Precej širše in naj bi otroke predvsem Usmerjal, tako da bi si znali kasneje izbrati tisto smer šolanja, ki nji-P°vim sposobnostim najbolj odgovarja. Velika novost je predvidena tudi k® področju verske vzgoje, kjer bo klasični verouk zamenjal poseben Predmet, v okviru katerega bi se o-m>ci seznanili z večino ver in verskih prepričanj. Predvidena je tu-T uvedba tujega jezika v osnovne ■j°le, večji poudarek kot doslej pa je uuo tudi glasbeni, likovni in teles-ni vzgoji.
Eri izpeljavi tečajev o novem uč-kpm programu pa so se pojavile tu-s* prve težave. Besedilo je bilo raz-■khoženo le v italijanščini, kar je P°Vzročilo med slovenskimi učitelji Precej negodovanja. Tako smo v ured-k'stvo dobili dve pismi uredništvu, ^ katerih učno osebje nabrežinske-k'1 in openskega didaktičnega rav-
uteljstva sporoča, da so s tečajem ^Slasno prekinili in ga nameravajo
kraljevati šele takrat, ko bodo do-
bili uraden slovenski prevod z ministrstva za izobraževanje. Del openskih učiteljev sicer nadaljuje s tečajem.
Tudi učno osebje od Sv. Jakoba in Sv. Ivana je izrazilo svoj protest, ker je tekst le italijanski, toda odločili so se, da s tečajem nadaljujejo, ne bodo pa dali zahtevanega pismenega mnenja ob koncu tečajev. Povsem normalno poteka tečaj v dolinskem ravnateljstvu, kjer je bilo sicer v začetku tudi nekaj nasprotovanja, a na koncu so se odločili, da u-vod v nove učne programe predelajo in ob koncu podajo tudi svoje pismene pripombe.
V zvezi s tem problemom smo se obrnili na ravnateljico slovenskih o-snovnih šol na Tržaškem Lučko Križman, ki nam je povedala, da je bilo učno osebje seznanjeno s tem, da bodo novi programi v obravnavi sprva le v italijanščini in to iz preprostega razloga, ker je bilo od objave novih programov v Uradnem vestniku (konec marca letos) premalo časa za prevod v slovenščino. Povedala pa nam je tudi, da so deželno komisijo za šolstvo že prosih, da poskrbi za ustrezen prevod in to prošnjo bo komisija obravnavala že 22. novembra. Križmanova je še dejala, da upa, da na prevod ne bo treba čakati preveč časa (na prevod učnih programov iz leta 1955 se je čakalo 10 let), da pa bi si za rešitev tega problema morali enotno prizadevati vsi dejavniki na slovenskih šolah.
Poziv škofa Bellomija za pomoč prizadetemu ljudstvu v Kolumbiji
Ob hudi naravni katastrofi, ki je prizadela Kolumbijo, kjer je izbruh vulkana povzročil na tisoče smrtnih žrtev, medtem ko je mestece z 20 tisoč prebivalci izginilo v blatu in vodi, je tržaški škof Bellomi pozval tukajšnje prebivalstvo, da začne z zbiranjem pomoči za prizadete.
Preko dobrodelnega združenja Caritas je še vedno v teku zbiranje pomoči za prizadete od potresa v Mehiki, škof Bellomi pa sedaj poziva, da se prek iste organizacije zbira tudi pomoč prizadetemu prebivalstvu v Kolumbiji.
V okviru dramskega sporeda na Radiu Trst A bodo drevi predvajali Byronovo »Parizino«
V sklopu drevišnjega dramskega sporeda ob 18. uri boste lahko prisluhnili tretji epizodi iz niza »Večni sopotniki«, sklopu velikih pesnitev za včerajšnjo in današnjo rabo v izboru in pripovedi Vladimira Jurca ter v režiji Sergeja Verča.
Po Prešernovem »Krstu pri Savici« in pesnitvi »Ljubezen in smrt korneta Krištofa Rilkeja« Rainerja Marie Rilkeja je danes na sporedu »Parizi-na« Lorda Georga Gordana Byrona.
»Parizina« ni Byronovo osrednje delo. Ne smemo pa pozabiti, da je prav ta pesnitev imela precejšen vpliv na slovanske pesnike. Tudi pri nas je Prešeren dojel njeno lepoto, jo med vsemi Byronovimi deli izbral za prepesnitev ter s svojim delnim prevodom nehote dosegel, da nam je postala draga in nekako naša.
Razstava in pokušnja vin v Ricmanjih
Kulturno društvo Slavec iz Ricmanj priredi letos že sedmič zapovrstjo tradicionalno razstavo in pokušnjo novih vin. Ta razstava omogoča domačim vinogradnikom, da nam predstavijo svoja vina, rezultat celoletnega napornega dela v vinogradu in sedaj v kleti. Letos b.o na razstavni mizi v Babni hiši predstavilo svoja vina kar 80 vinogradnikov iz Ricmanj, Loga in Pulj. Otvoritev razstave bo danes, v soboto, 16. novembra, ob 18. uri. Za prijetno počutje bo poskrbel ansambel Pomlad, ki bo zadrževal prisotne do 23. ure. V nedeljo, 17. novembra, bo razstava odprta od 14. do 23. ure. Oba dneva je poskrbljeno' za prigrizek in seveda kapljico domačega vina. Danes in jutri ste vabljeni torej v Ricmanje, da sami pokusite novo vino in da preživite prijeten in vesel večer.
dvodnevni posvet 0 brezposelnosti
pobudo Škofijske komisije za Ladinsko pastoralo bo danes in ju-v kongresni dvorani Pomorske po-dvodnevni posvet o stvarnosti Perspektivah mladinske brezposel-‘ v Trstu. Danfls popoldne bo ob j ' V1-6 predavanje pomožnega škofa Siene msgr. Charriera, ob 17. uri ~>r’ spregovoril tajnik Deželne zve-M^druženj malih in srednjih indu-L) ev Nerio Tomizza. Posvet se V nadaljeval po delovnih skupinah, k^edeljo bo ob 10. uri po pozdravu ^Predsednika ŠKMP Petra Močnika stv°gla miza na temo: Zaposlitev — arnost in perspektive.
Ji t^nes ob 8.30 se bo na sedežu v ščiti * Macelli sestala glavna skup-v a Konzorcialnega podjetja za pre-v — ACT. Seja bi morala biti že rarf*0, a so jo morali odložiti za-°dsotnosti večine svetovalcev.
^Svetoivanski rajonski svet je skli-Iji z‘a danes ob 17.30 v oratoriju v b;Va| Cilino 101 javno skupščino pre-rajona- Na dnevnem redu je ureditev avtobusne proge šte-
Sežanski cariniki so praznovali
Praznik carinikov postaja iz leta v leto že prava tradicija. Tako so se tudi včeraj zbrali v prostorih restavracije Triglav v Sežani jugoslovanski cariniki mejnih prehodov sežanske carinarnice. Zbrali so se tako aktivni cariniki kot njihovi že upokojeni kolegi. Med krajšo slovesnostjo so bili nagrajeni cariniki, ki že dolgo let opravljajo to odgovorno m naporno službo, kot tudi tisti, ki so se pri
delu izkazali. Priznanja sta izrekla najprej predstavnica sindikata carinikov, nato pa še upravnik carinske postaje Sežane Milan Hanzel.
Svečanost je spremljal kulturni program, ki so ga pripravili mlajši cariniki in vojaški orkester. Po končanem delu slovesnosti so se cariniki in gostje zadržali v prijetnem tovariškem vzdušju.
Verižno trčenje
Kar štiri vozila (trije avtomobili in vespa) so bila včeraj vpletena v spektakularno verižno trčenje v Ulici F. Severo v višini št. 72. Manjkalo je nekaj minut do poldne, ko je 25-letna Elvira MOlessa iz Milj trčila z mercedesom v spredaj vozečo vespo, ki jo je upravljal 18-letni Andrea Predonzani z Opčin. Fant je padel, mercedes pa je trčil še v fiat 127, ki ga je vozil 21-letni Pietro Santi. Njegov avto se je prevrnil, preden je obstal, pa je udaril še v lancio delta 24-letne Lorenze Gugliel-moni. Lažje sta se ranila le Millesse-va hi Predonzan, ki sta se zatekla v bolnišnico po prvo pomoč, okrevala pa bosta v 5-10 dneh.
• Včeraj zjutraj sta verjetno zaradi kratkega stika nastala v mestnem središču dva požara. Najhujši se je razvil v trgovini za keramiko v Ul. Gambini 4/1, last Marine Botta-ro. Kratek stik je nastal med krajšo odsotnostjo lastnice v žicah električne pečice. Plameni so povzročili okrog 50 milijonov lir škode. Praktično nobene materialne škode pa ni bilo v občinskem skladišču zapuščenega poslopja v Ul. Coppa 4. Zgorele so le stare cunje.
T	V sredo, 13. t.m., je mirno
I v Gospodu zaspala
Marija Sahar vd. Živic
Pogreb bo danes ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v svetoivan-sko cerkev, kjer bo ob 12. uri sv. masa.
Žalostno vest sporočajo sin Marijan, hči Dora, sin Lucijan z ženo A-rijano, vnuka Marija Tereza z možem Lucianom in Pavel z ženo Costanzo.
Žalujoči ne želijo cvetja, temveč dobrodelnosti.
Trst, 16. novembra 1985
Ob smrti drage mame izražajo globoko sožalje katehetu msgr. Marijanu Živcu učenci, učiteljice, neučno osebje in združenje staršev osnovne šoie P. Trubar.
Kulturne, športne in gospodarske organizacije iz Bazovice izrekajo g. župniku Marijanu Živcu in svojcem občuteno sožalje ob boleči izgubi diagc mame.
... pot je dokončan,
in konec upov je in hrepenenja
in konec zmot, bolesti in prevar.
(A. Gradnik)
15. 11. 1983	15. 11. 1985
Našega
Štefančka
že dve leti ni več med nami.
Mama, sestra in nona Iskrena hvala vsem, ki se ga še vedno na katerikoli način spominjajo.
Krogije, 16. novembra 1985
16. 11. 1984	16. 11. 1985
Minilo je eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Peter Fabris
Z žalostjo se ga spominjajo vsi njegovi dragi.
Ricmanje, 16. novembra 1985
».SLOVENSKO STALNO „ „ ^GLEDALIŠČE T V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
PAVEL KOHOUT
MARIJA SE BORI Z ANGELI
Režija:
DUŠAN MLAKAR
Danes, 16. novembra, ob 20.30 ABONMA RED B in F (prva in druga sobota po premieri) Jutri, 17. novembra, ob 16.00 ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri)
GLASBENA llllljjjj MAMCA
Sezona 1985-86
3. abonmajski koncert
V torek, 19. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
MONIKA SKALAR, violina ACI BERTONCELJ, klavir
Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta.
gledališča
VERDI
Danes, 16. t. m., ob 17. uri druga predstava Verdijeve opere »Simon Boc-canegra« (red S).
ROSSETTI
Danes, 16. novembra, ob 16. uri (red prost) in ob 20.30 (red 1. sobota) bo gledališka skupina Piccolo Teatro dl Milano predstavila Strindbergovo delo »Nevihta«. Režiser G. Strehler. V abonmaju odrezek št. 3. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 1 uro in 40 minut.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	ponedeljek, 25. t. m;, ob 19.30: Eugen Suchon »Svatopluk«, glasbena drama v treh dejanjih.
V	sredo, 27. t. m., ob 19.30: Dimitrij Šostakovič »Katarina Izmajlova«, opera v 4 dejanjih.
V	petek, 29. t. m., ob 19.30: G. Verdi »Simon Boccanegra«, opera v 3 dejanjih.
Mala dvorana
Danes, 16. novembra, ob 20. uri: Me-tropolis. Režija F. Lang.
kino
La Cappella Underground Jutri matineja ob 11.00 »Jazzmen« (My iz Dza-za). Režija Karen Sachnazarov. Igrajo:	Igor Skljar, Aleksandr Pankra-
tov - Cemji, Nikolaj Averjuskin.
Ariston 16.00 — 22.00 »Maccheroni«. Re-žjja Ettore Scola. J. Lemmon in M. Mastroianni.
Eden 15.30 — 21.00 »Diario intimo di una monaca« in »La civiltà del vizio«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »I pompieri«. P. Villaggio, M. Soldi, L. Banfi.
Excelsior 16.00 — 22.15 »Ritomo al futuro«. Film za vsakogar.
Excelsior II. 15.00 — 21.45 »L’onore dei Frizzi«. Režija: John Huston. Jack Nicholson in Kathleen Tumer.
Nazionale Dvorana št. 1 17.00 — 22.00 »L’anno del dragone«.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Fandango«.
Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Colpo di fulmine«.
Mignon 16.00 — 22.00 »Nel fantastico mondo di Oz«.
Grattacielo 16.00 — 22.00 »Coccon«. Režija R. Howard.
Capitol 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia 2, prima missione«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »La mi-gior difesa è la fuga«. Za vsakogar.
Lumiere 16.30 — 22.00 »L’avventura degli Ewoks«.
Alcione 16.00 — 22.00 »Metropolis«.
Radio 15.30 — 21.30 »Angel Cash, il sapore della carne«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
TECNOFOTO
Ul. Conti 12 Tel. 772-298 Trg sv. Jakoba 14 Tel. 741-485
BARVNE FOTOGRAFIJE SE ISTI DAN
DIAPOZITIVI V 2 URAH
Sekcija VZPI-ANPI in KD F. Prešeren iz Boljunca
vabita na
PROSLAVO 40-LETN1CE OSVOBODITVE
danes, 16. novembra, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu Spored: večer šansonov in kitare s skupino Bojana Adamiča in pevko Meri Avsenak. Slavnostni govornik Tone Pauček. V foyerju gledališča bo razstava o NOB
KOORDINACIJSKI ODBOR MLADIH KOMUNISTOV ZAH. KRASA
prireja
danes, 16. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu
PLESNI KONCERT
z glasbeno skupino
»Faraoni«
VABLJENI !
SKD SLAVEC - RICMANJE
vabi na ogled
7. RAZSTAVE IN POKUŠNJE NOVIH VIN
danes, 16., in jutri, 17. t. m., v Kulturnem domu v Ricmanjih.
Za dobro počutje bo poskrbel
ANSAMBEL POMLAD
SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI
ROD MODREGA VALA
TRST — GORICA
vabijo člane na
REDNI OBČNI ZBOR
Prosvetni dom na Opčinah
Jutri, 17. novembra, ob 10. uri
KD V. VODNIK
prireja jutri, 17. t. m., ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
4. JESENSKI KONCERT
Na sporedu še novost k prejšnjim izvedbam tega koncerta!
koncerti
GLASBENA MATICA
Glasbena matica - Trst v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI v Trstu. Ciklus koncertov »MLADI MLADIM«. V četrtek, 21. t. m., ob 18.30 v Avditoriju A v Trstu, Ul. Fabio Severo 7: ROBERT STANIČ - klarinet in ANDREJ JARC - klavir. Vabljeni!
VERDI
Jutri, 17. novembra, ob 11. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi prvi koncert v sklopu »Nedeljskih koncertov«. Nastopil bo vokalni ansambel gledališča Verdi ter novoustanovljeni Trio (harfa, flavta in viola). Prvi bo izvajal skladbe Martinega, Mosta, Gallusa, Schiavettija in Casentinija, medtem ko se bo Trio predstavil s skladbami Viozzija, Campolietija in Debus-syja.
razna obvestila
Filatelistični klub Košir sporoča, da bo sestanek za mlade filateliste danes, 16. t. m., ob 16. uri na sedežu kluba v Ul. sv. Frančiška 20.
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča vse zainteresirane vzgojiteljice, učitelje in profesorje, da je na sedežu Sindikata (Ul. F. Filzi 8), na ogled MO z dne 15. 10. 1985, ki obravnava poverjenje začasnih in letnih su-plenc v šolah vseh vrst in stopenj za dveletje 1986-87 in 1987-88. Rok za vložitev prošenj zapade 2. decembra 1985. Prošnje za poverjenje letnih suplenc na srednjih šolah L in 2. stopnje lahko vložijo samo diplomirani prosilci (z laureo); nediplomirani prosilci bodo vložili prošnje za začasne suplence na slovenskih srednjih šolah, kot prejšnja leta, 20. junija 1986. Prošnje je treba priložiti na posebnem obrazcu skupno z osebno skedo. Zainteresirani bodo dobili obrazce prošenj in skede na sedežu SSŠ v sledečih dneh: vsak torek in petek od 15.30 do 17. ure. Zadnji teden v novembru pa vsak dan.
LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan:
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD I. Gruden prireja jutri, 17. novembra, ob 17.30 v društvenih prostorih predstavo komične magije, na kateri bo nastopil čarodej Vikj in njegova skupina. Vabljeni!
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Jutri, 17. novembra, ob 17. uri ponovitev izvirne poučne zabavne predstave posvečene ljubezni BESEDA 85. Izvaja domača seniorska dramska skupina. Režija Drago Gorup. Pri klavirju Sve to Grgič. Vabljeni!
Godba na pihala iz Ricmanji priredi celovečerni koncert jutri, 17. novembra, ob 18.30 v prostorih Kulturnega doma v Ricmanjih. Toplo vabljeni!
PD Mačkolje vabi na celovečerni koncert otroškega zbora »Slovenski šopek« ob 15-letnici delovanja. Nastopil bo tudi ansambel župnijske glasbene šole. Prireditev bo v srenjski hiši v Mačkoljah jutri, 17. t. m., ob 16. uri.
KD V. Vodnik prireja jutri, 17. novembra, ob 17. uri 4. JESENSKI KONCERT. Nastopili bodo trije pihalni orkestri iz Doline, Nabrežine in Kopra. Vabljeni ste vsi, ki tako glasbeno zvrst radi poslušate!
SKD Vigred vabi na ogled izvirne poučne zabavne predstave posvečene ljubezni »BESEDA 85« v izvedbi seniorske dramske skupine SKD Tabor z Opčin danes, 16. novembra, ob 20.30 v prostorih osnovne šole S. Gruden v Šempolaju. Pri klavirju sodeluje prof. S. Grgič.
Ob razstavi del Toneta Kralja prireja Društvo slovenskih izobražencev predavanje Marka Vuka na temo »Umetnost na Primorskem med obema vojnama in pojav ekspresionizma«. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30.
V okviru prireditev, ki jih Slovenska prosveta prireja ob razstavi del Toneta Kralja, bo jutri, 17. novembra, koncert, na katerem bo nastopil Tržaški mešani zbor pod vodstvom prof. Tomaža Simčiča. Koncert bo v župnijski cerkvi na Katinari, ki jo je Tone Kralj poslikal leta 1931.
razstave
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
V torek, 19. t. m., ob 20.30 odprtje razstave FABJA SMOTLAKA. Uvodno besedo in video-tape Sergij Cesar. Priznani barman Ezio Fontanot bo predstavil svoje cocktaile. Vabljeni!
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja kiparka Mojca Smerdu.
Slovenska prosveta v Trstu sporoča, da je v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 odprta razstava slikarskih del Toneta Kralja. Umik ogleda od 17. do 20. ure. Zjutraj za šole po dogovoru.
KD Rdeča zvezda prireja ob 40-let-nici ustanovitve razstavo ročnih del in fotografije, ki je v Repniču. Umik: danes od 17. do 19. ure; jutri od 15. do 17. ure.
V	Iržaški kreditni banki v Ul. F. Filzi razstavlja svoje tapiserije Magda Starec Tavčar.
Slikar Bruno Amelio razstavlja do 4. decembra v Mali galeriji v Sežani (Bazoviška 5). Umik: od 10. do 12. in od 15. do 18. ure, razen ob praznikih.
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
priredi enodnevni izlet dne 8. decembra na jugoslovanski Kras — k Severinu. Odhod ob 9. uri iz Oberdanovega trga. Informacije in vpisovanje vsak dan, razen sobot, ob 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 040/61011.
čestitke
Dragi STOJAN, ko praznuješ rojstni dan, ti babica z družinama želi, da bi te zdravje, sreča in veselje spremljali povsod. Ostalim članom družine pa lep pozdrav.
Danes praznuje v Repnu svoj 3. rojstni dan PETER ŠKABAR. Vse najboljše mu želijo očka Sergij, mama Cinzia in sestra Ivana, ki mu pošilja koš poljubčkov. Voščilom se pridružuje nona Marija.
menjalnica
15. 11. 1985
Ameriški dolar........ 1.750,-
Kanadski dolar ................ 1.265,—
švicarski frank.................. 822,—
Danska krona..................... 184,—
Norveška krona ......	222,—
švedska krona.................... 222,25
Holandski florint................ 597,50
FrancosKj frank ................. 219,—
Belgijski frank................... 32.—
Funt šterling.......... 2.500.—
Irski šterling .......	2.060.—
Nemška marka............. 573	_
Avstrijski šiling................ 95,50
Portugalski eskudo	.	...	10	_
Japonski jen.............. 7	_
španska oezeta ................... m	—
Avstralski dolar ...... 1150 _
Grška drahma .................... jo'so
Debeli dinar...................... 4’80
Drobni dinar...................... Vdo
im
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA
S. P.A.
TilaV	f,|;|L2) IO -	B1.aaG
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 16. novembra ALBERT
Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 16.34 — Dolžina dneva 9.28 — Luna vzide ob 11.49 in zatone ob 19.57.
Jutri, NEDELJA, 17. novembra LJUBA
Vreme včeraj: temperatura zraka 7,8 stopinje, zračni tlak 1031,3 mb raste, veter 36 km na uro, severozahodnik, burja, vlaga 39-odstotna, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 16,2 stopinje.
Plimovanje danes: ob 4.51 najnižja 4 cm, ob 10.33 najvišja 40 cm in ob 17.51 najnižja 53 cm.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Enrico Rizzo, Maria Paola Chersovani, Christian Potenza, Silvia Crociati, Martina Scrigner, Laura Gui Marial, Bernardo Zerqueni, Maja Kapic.
UMRLI SO: 53-letni Claudio Favot, 89-letna Giacoma Marcario, 42-letni Giordano Marsich, 77-letni Sergio Sutz, 86-letna Maria Simoni, 88-letni Armando Pipan, 88-letna Maria Sahar, 93-letna Maria Šinigoj, 84-Ietna Giustina Pechiarich, 86-letni Giuseppe Moretti, 65-letna Arma Beltram, 83-letna Ida Anna Apih, 88-letna Anna Medos, 55-letna Edda Crisa, 67-letni Riccardo Centi, 80-letna Caterina Poropat, 57-letna Anna Maria Grossi, 81-letna Maria Nardin, 93-letna Lucia Jelen, 79-letni Luciano Turinetti di. Priero, 86-letna Olga Kurassier, 80-letna Maria Cornar, 56-letni Luciano Possega, 66-letni Emilio Caberica, 81-letna Giuseppina Botteri, 76-letni Pietro Mengaziol, 92-letni Natale GardeUi.
OKLICI: uradnik Alessandro Marocco in učiteljica Pia Smrekar, uradnik Alberto Bruss in učiteljica Maria Ce-bulec, trgovec Paolo Cigui in uradnica Annabella Distefano, pleskar Luciano Divo in gospodinja Adriana De Legnar-dis, trener Rosario Sbano in trgovka Laura Bruni, glasbenik Pietro Poček in univerz, študentka Tamara Kaluža, šofer Marcello Deskovic in šivilja Mirjana Sandalj, agent javne varnosti Carmelo Vindigni in študentka Maria Luisa Sabellisi, zidar Emilio Hrvatic in blagajničarka Almira Krmec, tehnik Giorgio Negrini in uradnica Cinzia Ma-stroluzzi, šofer Rocco Maiorana in gospodinja Valnea Rabiš, trgovec Ilario Stella in manekenka Laura Loredan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giuba 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14, Ul. Giuba 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. tu«.
mali oglasi
Tel. 775-275
TAJNICO s znanjem slovenščine išče pisarna. Telefonirati med 17. in 19. uro na 0481/85302.
PRODAM nove smučarske čevlje alpina št. 8 1/2. Telefonirati na št. 882-042 med 18. in 20. uro.
PRODAM kvaliteten med - akacijev, lipov ter bojev. JOŽE PREMRN, Orehovica 15 - 65272 PODNANOS (tel. 003865/69207).
PRODAM pando 45 super. Telefonirati po 18. uri na št. 229-224.
KUPIM vozni ab nevozni fiat 750 D v dobro ohranjenem stanju. Ponudbe v uradnih urah na tel. 43713.
IŠČEM kefirovo gobo. Tel. 226-402.
PRODAM nezazidljive parcele na vzhodnem Krasu. Tel. 040/226-461.
PRODAM leseno hišico za psa. Tel. 226-577, razen v sredo, soboto in nedeljo.
ANGLEŠKA družina išče od januarja dalje opremljeno konfortno stanovanje na Opčinah ab v bližini za dobo 1 ab 2 let. Tel. ob uri kosila na št. 040/211-936.
OSMICO je odprl Mibč v Zagradcu. Toči belo in črno vino.
PRODAM dva para otroških smuči v dobrem stanju. Tel. 040/281-069.
IZKUŠENA OTROŠKA NEGOVALKA s prakso išče zaposlitev nekaj ur dnevno. Tel. 040/947-950 od 13. do 14. ure.
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
organizira v šolskem letu 1985/86 še dva dodatna tečaja:
tečaj srbohrvaščine (150 ur)
in
tečaj za tehnika-vzdrže-valca hardware mini- in mikroračunalnikov (250 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 23. t. m. na sedežu zavoda v Trstu, Ul. Carducci 8, tel. 040/730-210 (vsak dan razen ob sobotah od 9. do 13. ure).
darovi in prispevki
V	počastitev spomina pokojnega Ne-rininega očeta darujeta družini Kraus in Franco 50.000 Mr za MPZ Vesela pomlad.
Ob drugi obletnici smrti dragega Štefana daruje v njegov spomin družina Vojteh Lavriha 20.000 br za osnovno šolo Prežihov Voranc iz Doline.
V	spomin na pokojne družine Obad darujeta družini Osic in Rojc 30.000 br za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Gizele Sardoč daruje družina Rojc 20.000 br za pevski zbor Rdeča zvezda.
V	spomin na malega Štefana ob drugi obletnici smrti daruje mama 20.000 lir za AGMEN, 20.000 lir za osnovno šolo P. Voranc in 20.000 br za sklad M. čuk.
Ob 15. obletnici smrti (17. 11.) Franca Kavsa darujeta žena Anita 20.000 lir za Glasbeno matico in 20.000 lir za Dijaško matico ter teta Viktorija 10.000 lir za KD I. Cankar.
Ob četrti obletnici smrti drage žene Venceslave daruje mož Albin Sancin 20.000 br za KD I. Grbec iz Skednja.
Okrogla miza o poklicnem usposabljanju
Deželna zveza trgovinskih zbornic Unioncamere in mednarodni Rotary sta te dni na sedežu tržaške Trgovinske zbornice priredila okroglo mizo na temo poklicnega usposabljanja v obrti v naši deželi, ki je osvetbla razmere, perspektive in probleme tega področja. Ob zelo slabi udeležbi in brez prave razprave, so sicer tehtna in zanimiva poročila prebrali deželna odbornika za delo Brancati in za poklicno izobraževanje Barnaba, predsednik ustanove ESA Faleschini, direktor deželnega inštituta za poklicno usposabljanje IRFOP Abate, predsednik Deželne obrtne federacije Sacchetti in deželni tajnik zveze CNA Pascolat, v odsotnosti predsednika U-nioncamere Tombesija, pa je okroglo mizo vodil predsednik Zveze trgovcev Deo Rossi.
V	spomin na svoje drage pokojne daruje Marija Sonce - Giorgi 20.000 br za spomenik padlim v NOB na Konto-velu in 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Valterja Vabča darujejo družine Koritnik, Amižič, Bamar-dis in Mola 40.000 br za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja na Opčinah, 40.009 lir za pevski zbor SKD Tabor, 40.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
40.000	lir za vzdrževanje spomenika padbm v NOB na Opčinah in 40.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 6. obletnici smrti dragega Mub-dija Košute darujeta Marija in Ilde
50.000	br za KD Vesna.
Ob plačilu članarine so darovali Lina Ostrouška 3.000 lir, Gracijela Gregorič 1.000 lir. Dragica Jagodič 2.000 lir in Nada Škrap 10.000 lir za Dru-ŠD o slovenskih upokojencev v Trstu.
V	počastitev Nevinega očeta g. Josipa Žuljana darujejo kolegi Hranilnic« in posojilnice na Opčinah 135.000 lir za sklad M. čuk.
Namesto cvetja na grob Branka Lu-pinca daruje Norma Ražem 10.000 hr za OPZ Vesela pomlad.
V	spomin na dragega Alojza Milk?: viča darujeta družini Angel in Marii Kralj 20.000 lir za sklad M. čuk.
V	spomin na pokojnega Memma Mezzanija daruje Slavica Husu Cone-stabo 25.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka.
Namesto cvetja na grob Stanka Lu-pinca daruje Silvana Malalan 15.000 lir za SKD Tabor Opčine.
Namesto cvetja na grob Mirota čf bulca daruje Silvana Malalan 15.000 lir za Združenje bivših aktivistov NOB.
V	spomin na nonota Andreja in pr?' babico Antonijo darujeta Karin in Iri' na 25.000 lir za sklad M. čuk in 25.0fl(, br za osnovno šolo F. S. Finžgar.
V	spomin na draga pokojna darujet? Franko in Nevia 50.000 br za SKD Barkovlje in 50.000 lir za ŠZ Bor.
VARNI pred TATOVI
•	OKLEPNA VRATA
•	BLAGAJNE, TREZORI, OKLEPNE OMARE IN SHRAMBE
•	NEREZLJIVA VHODNA VRATA IN OGRAJE
•	PROJEKTI IN REŠITVE ZA POSAMEZNE PRIMER^
VSE PO MERI
G. MICHELI
ključavničarska — kovaška delavnica TRST — Ulica Grimani 42 — Telefon (040) 948-31®

film - film - film
ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
radiotelevizija
Huliganska
SAINT JACK — 1979.
Režija: Peter Bogdanovich. Igrajo: Ben Gazzara, Denholm Elliott, Peter Bogdanovich, Joss Aekland. Italia 1, v ponedeljek, 18. novembra, ob 23.45.
Znani ameriški filmski kritik in re- . žiser, ki je sicer po rodu Jugoslovan, je zelo navezan, v svojih študijah (teoretskih) in kreacijah, na . klasičen hollywoodski film. Zadnja filmska predstava iz 1971, Paper Moon iz 1973 In Stara Amerika iz 1977 so namreč dokaj posrečene rekonstrukcije nekaterih obdobij in okolij iz ameriške zgodovine tega stoletja: petdeseta leta, doba Roosveltovega »New Deala«, burna pionirska teta nemega filma... Bogdanovicheva kamera in fotografija posnemata, z domotožjem »cinefila« in cinizmom sodobnega očesa, slog <n klimaks takratnih filmov, tako da nam vračata, zelo prepričljivo in skoro zabavno, čar in vzdušje neke Preteklosti. Za informacijo povejmo, da se je tudi Kusturica zgledoval za svoj Dolly Bell, ki prikazuje Sarajevo v šestdesetih letih, po Bogdanovichevi Zadnji filmski predstavi.
Kdo je pa Saint Jack? Na pol ro-nianeskni junak, ki se po Korejski vojni potika po Singapurju: italo-ame-fiški zvodnik, ki organizira bordele in druge umazane posle za razne stranke; črni junak v slogu Husto-novih kriminalk in Bogartovih tipov; Eksotična maska Amerikanca, ki jo Gazzara odigra z velikim užitkom in humorjem.
UN UOMO DA MARCIAPIEDE — »Midnight Cowboy« 1969. Polnočni kavboj.
Režija:	John Sclesinger. Igrajo:
Dustin Hoffman, John Voight, Bren-da Vaccaro, Viva. Rai 3, v sredo, 20. novembra, ob 20.30.
Mladi plavolasec, čedne zunanjosti 'n postave, zapusti svojo zakotno vas v Teksasu in se napoti s svojimi kavbojskimi škornji v New York, kjer uPa, da bo s svojimi »ljubiteljskimi ePosobnostmi« prišel do lahkega zaslužka. Podobno ko Richard Gere v filmu American Gigolò Paula Schra-derja, ki je na sporedu na Euro TV, v terek, 19. novembra, ob 20.30. Vendar tema prevehkega uspeha med njujor-škimi gospemi, ki si želijo takih u-slug. Edini, ki se mu približa s pravim človeškim odnosom in mu ponuja svote prijateljstvo, je mladi šepavi Italijan, smrtno bolan ira pljučih. Očarljiv in hkrati ganljiv portret izrinjen-C(-'V in revežev velemesta ožlahtuje Učinkovita igra Hoffmana in debitanta Voi g h ta. In pa zelo akustična kan-tevtorskla glasba.
TUJCA na vlaku —
»Strangers on a Train« 1951.
Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo: Farley Granger, Robert Walker, Ruth Loman, Leo G. Caroli. TV Ljubljana, v sredo, 20. novembra, ob 21.00.
Klasičen Hitchcockov zaplet: neki Play boy in slavni teniški igralec se slučajno srečata v vlaku in si eden driigemu zaupata svoje težkoče. Prvi smrt sovraži očeta in drugi bi se rLa vsak način rad ločil od žene, ker
je zaljubljen v drugo dekle. Cinični play boy predlaga športniku takšno vzajemno akcijo, ki bi oba za vedno rešila nezaželenih zvez: križani umor, ki bi obema jamčil alibi pred policijo. On bi ubil športnikovo ženo, športnik pa njegovega osovraženoga očeta... Dober užitek torej, z mojstrom filmske srhljivke!
FF. SS. CIOÈ’... CHE MI HAI PORTATO A FARE SOPRA POSILLI-PO...? — 1983.
Režija: Renzo Arbore. Igrajo: seveda Renzo Arbore in še Pietra Montecorvino, Luciano De Crescenzo, Roberto Benigni. Italia 1, v četrtek, 21. novembra, ob 20.39. Arboreja in njegove vesele in razposajene druščine nam ni treba predstavljati! Po velikem uspehu nočne TV oddaje »Quelli della notte« so postali splošno znani in priljubljeni po vsem »italskem« polotoku. Pravzaprav že po uspešni nedeljski seriji »L’altra domenica« je Arbore zbral vso svojo kompanijo za veselo filmsko burko Il Pap’occhio, pravi sejem demencial-nega humorja, ki si je zaslužil tudi nič kaj prijetno zanimanje italijanske cenzure zaradi »žalitve poglavarja tuje države«...
V tej, prav tako nevzdržni, zasedbi, se nadebudna Arbore in De Crescenzo znajdeta slučajno pred Fellinijevo hišo... s katere prileti, po zaslugi S. Gennara, tipkan scenarij z naslovom »Federico Fellini Sud Story«. Od tega tudi naslov: FF. SS. Arbore ima končno osnutek, s katerim začeti nov film. Postal bo menedžer mladega neapeljskega dekleta, ki čisti javna stranišča in bi rada bila pevka.
I GIORNI DEL ’36 —
»Meres tu ’36« 1972.
Dnevi iz 1. 36.
Režija: Thodoros Anghelopulos. I-grajo: Kostas Pavlu, Vanghelis Kazan, Kostas Sfikas. Rai 3, v petek, 22. novembra, ob 20.30. ATMOSFERA ZERO —
»Outland« 1981.
Režija: Peter Hyams. Igrajo: Sean Connery, Peter Boyle, Kika Mark-ham, Frances Stemhagen. Italia 1, v petek, 22. novembra, ob 20.30. Na Jupitrovem satelitu, ki je oddaljen 70 ur leta od najbližje vesoljske postaje, je nastanjena dvatisočglava kolonija zemljanov, ki se preživlja s pridobivanjem uranove rude. Hudobni direktor vesoljskega rudnika deh na skrivaj med delavci posebno mamilo, ki jih sili k prestižnemu delu in jih po dolgi uporabi privede k norosti. To izve vesoljski šerif Sean Connery in hoče priti zadevi do konca. V poslednjem spopadu s Milerji se znajde sam, brez podpore prav tiste skupnosti, M jo brani, podobno ko Gary Cooper v Zinnemannovenn westernu Točno opoldne.
Kljub oguljeni in že tisočkrat uporabljeni dramaturšM domislici, si velja film vseeno ogledati, zlasti zaradi formalne lepote in dobro izdelanih posebnih efektov. Čudoviti pejsaži prihodnosti, M jih dajeta Mavstrofobska scenografija in hiporreahstična fotografija, so najlepša stran Hyamso-vega znanstvenofantastičnega filma.
Prvi kanal
9.00	Televideo - poskusni program
10.00	R grande teatro del West - TV film
10.30	Per un calcio in più
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Sobotna tržnica
12.30	Check-up - medicinska rubrika
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute o. . .
14.00	Prisma - tednik
14.30	Športna sobota
16.25	Izžrebanje loterije
16.30	Verska oddaja
16.40	Programi prihodnjega tedna
16.55	Nogomet: Poljska - Italija
18.45	Sahel
19.35	Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Fantastico - zabavnoglasbena oddaja
23.30	Dnevnik 1 in vremenske razmere
23.40	Sabato club - Di paesi di Città
Drugi kanal
9.00	Televideo - poskusni program
10.00	Evropski dnevi
10.30	Programi prihodnjega tedna
10.45	Jutri v gledališču
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Zdravniški nasveti
Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Otroška matineja - ponovitev oddaj
9.00	Pesmi in zgodbe za vas
9.15	Miti in legende
9.30	Naočnik in očalnik - bolniška soba
10.00	Zgodba o slikanici - dok. film za otroke
10.30	Na poti k odraslosti - ponovitev 1. dela
11.00	Nastanek človeške vrste
11.50	Dokumentarec meseca: Vrtnar posebne sorte
12.30	Poročila
16.50	Krotki lev - ameriški mladinski film
18.25	Zgodbe iz življenja rastlin
18.50	Risanka
19.00	Cik-Cak
19.08 TV in radio nocoj
19.10	Pariz - nogomet:
Kvalifikacije za SP 86 Francija - Jugoslavija
21.00	Dnevnik
21.20	Vremenske razmere
21.30	Zrcalo tedna
21.55	Papirnati človek - ameriški film
23.06 Poročila
Koper
14.15	TV novice
14.20	Sonce vzhaja na vzhodu - TV film
CANALE 5
8.40	Alice - TV film
9.10	Carosello matrimoniale - film
11.10	Come stai - rubrika
11.40	Campo aperto - rubrika
12.40	II pranzo è servito - vodi Corrado
13.30	Anteprima - programi prihodnjega tedna
14.10	Totò diabolicus - film
16.15	Frebie & Bean - TV film
17.15	Big Bang - tednik
18.00	Record - športni tednik
19.30	Zig zag - vodita: R. Vianello in S. Mondaini
varieté
23.00	šport - boks
24.00	Chicago story - TV film
retequattro
8.30	Soldato Benjamin - TV film
9.00	Destini - novela
9.40	Lucy show - TV film
10.00	Sposa contro assegno - film
11.45	Tre cuori in affitto - TV film
12.15	L’isola delle mille avventure
14.15	Destini - novela
15.00	Piume e paillettes - novela
16.00	Due per la strada - filmska komedija
17.50	Lucy show - TV film
18.20	Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - nadaljevanka
20.30	Candidato all’obitorio - film
22.30	Retequattro per voi
22.50	La fine del mondo - film 0.50 Agente speciale - TV film
ITALIA 1
8.30	Gli eroi di Hogan - TV film
9.00	Quella casa nella prateria - TV film
9.50	Fantasilandia - TV film
10.40	Operazione ladro - TV film
11.45	Quincy - TV film
12.40	La donna bionica - TV film
13.30	Help - kviz
14.15	šport - Americanball
16.00	Bim bum barn
televisiva
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
14.00	Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	- 16.00 Tandem - aktualnosti in igre
16.00	La signora e il fantasma - TV film
16.30	Pane e marmellata - medicinska oddaja
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Polčas košarkarske tekme
18.30	Športna poročila
18.40	Ceste v San Franciscu - TV film
19.45	Dnevnik 2
20.20	Športne vesti
20.30	Salomone e la regina di Saba - film
,22.45 Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.55	H cappello sulle ventitré - variete
23.45	Srečanje s kinematografijo
Tretji kanal
15.55	Znanost v filmu
16.25	Šola in vzgoja: Človeško telo
16.55	L’orribile verità - film
18.25	L’altro suono - 9. del
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo - antologija
20.15	Programi prihodnjega tedna
20.30	Una città un problema
21.45	Dnevnik 3
22.20	Therèse Humbert
23.15	Jazz klub
14.45	Zanimivosti sveta
15.00	Nevarne ženske - film
16.50	Risanke
17.00	Košarka - jugoslovansko prvenstvo
18.30	Velike nesreče
18.55	TV novice
19.00	Docteur Caradbes - TV film
19.30	TVD - Stičišče
19.50	Po sledeh naših prednikov -arheološka rubrika
20.30	Nogomet:
Francija - Jugoslavija
22.15	TVD - vse danes
22.25	Tihi Don - nadaljevanka
22.55	Nogomet: NDR - Bolgarija
23.30	Zdravnik in pacient - medicinska oddaja
Zagreb
8.50	TV koledar
9.00	TV v šoli: Poštni nabiralnik
15.25	Sedem TV dni
15.55	Zvezda in smrt J. P. Muriette
-	film
17.30	Revija folMore in glasbe BiH
-	Sarajevo 85
18.00	Poročila 18.06 TV koledar
18.15	Prisrčno vaši - dokumentarna oddaja
19.10	Nogomet: Jugoslavija - Francija
21.00	Dnevnik
21.30	Lov na Stegnarja - angleški film
postaje
17.50	Musica è
18.50	Gioco delle coppie - kviz
19.30	Happy days - TV film
20.00	Kiss mi Licia - risanke
20.30	Supercar - TV film
21.30	Strethawk il falco della strada - TV film
22.30	Automan - TV film
23.30	Grand Prix - tednik 0.30 Deejay television
TELEPADOVA
11.00	I nuovi Rookies - TV film
12 00 II ritorno del santo - TV film
13.00	l’incredibile Hulk - TV film
14.00	šport - Eurocalcio
16.00	Catch
17.00	Spazio 1999 - TV film
18.00	Risanke do 20.30
20.30	Texas addio - film
22.30	Arabesque - TV film
23.30	Rombo TV
0.30 Chips - TV film
TRIVENETA
9.00	Risanke
9.30	Dokumentarec
10.00	TV film
10.30	TV film
12:30 Primo mercato
14.30	Film
16.00	Filmski program
16.30	TV film
17.00	Dražba
20.30	Motor News 21.CO Film
22.30	Primo mercato
1.00	Horoskop
1.10	Film
TELEFRIULI
13.30	Andrea Celeste - TV film
14.30	Nogomet: Udinese - Milan
16.30	Risanke
17.00	Love American Style - TV film
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	Športna rubrika
19.00	Telefriuli sera
19.30	Andrea Celeste
20.30	L’ispettore Bluey - TV film
21.45	Speciale TG
radio
RADIO TRST A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček - (7.440) Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Kulturni dogodM; 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka - Lahka glasba; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 11.35 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob
12.00	- Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14,10 Čas in prostor: Anketa o mladinsM brezposelnosti ; nato : Glasbene sMce; 15.00 Otroški kotiček: »Skrito - odkrito«; nato: Glasbene sM-ce; 16.00 Zbornik: Diskografija Slovencev v Italiji; nato Glasbene sMce;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Dramska ve-trovnica: »Večerni sopotnik«; 18.45 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 4.30 Nočni program Radia Koper; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.15 EP; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 6.50 Objave;
7.00	II. jutranja kronika; 7.15 Objave - EP 7.30 Jutranji servis; 7.35 EP;
8.00	ZaMjuček; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorste dnevnik; Objave - EP; Pesem tedna; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 RadijsM koledar; 7.00 Dober dan; 8.00 - 12.00 Radijska priredba; 9.03 Ultra light; 9.32 Lucianovi dopisniM; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 1L30 Na prvi strain; 12.00 Glasba po željah;
14.45	Športna uganka; 15.45 Glasbeni weekend; 16.15 Pier Bungiomi; 16.32 Film in glasba; 16.55 Pismo od . . .;
17.000	Glasbena oddaja; 17.32 V dveh je bolje; 18.00 Bili so slavni; 18.32 Vse iz New Yorka; 20.00 Nočni program.
RADIO 1
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja;
9.00	Zeleni val - weekend; 10.15 Blackout Zabavnoglasbeni program; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Mina predstavlja; 11.43 Čudežna svetilka; 12.26 Zgodovinske osebnosti - Eleonora Duse;
13.25	Master - glasba dan za dnem; 14.18 Slavček iz Lecceja: Tito Schipa - biografija v nadaljevanjih; 15.03 Variete, variete; 16.30 Dvojna igra; 17.30 Tednik za avtomobiliste; 18.00 Objektiv Evrope; 19.15 Verska oddaja; 19.20 Studio za vas; 20.35 Smo tudi mi; 21.03 Z kakor zdravje 21.30 Večerna kriminalka; 23.05 TelefonsM poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja;
8.05	Otroštvo - kako in zakaj; 8.10 Radio 2 predstavlja; 8.45 Tisoč in e-na popevka; 11.00 Long playing hit; 12.100 Deželni program; 15.00 Radijska priredba; 15.50 Glasbena oddaja; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.00 Šport;
19.00	Skupaj ob glasbi; 21.00 Simfonični koncert; 23.28 ZaMjuček sporeda.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 PionirsM tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami; 10 25 Lahka glasba; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.00 Na današnji dan 12.10
-	14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 12.30 KmetijsM nasveti;
13.00	Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 PopoldansM mozaik; 15.25 EP; 15.300 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak in EP; 17.00 Studio ob 17.00
-	Zunanjepohtični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 18.55 EP; 19.00 RadijsM dnevnik; 19 25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Franca' Puharja; 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu; Domovina je ena; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 22.00 -
22.20	Iz naših sporedov; 22.50 Literarni nokturno, Mile Klopčič: Deževna jesen; 23.05 Od tad do polnoči; 00.05 -
5.00	Nočni program.
Spremenljivo jasno
sak petek ob 17.35 je na sporedu priljubljena televizijska oddaja p -tedjivo jasno (druga mreža), M jo vodita Maria Giovanna Elmi in usvai-do Bevilacqua (AGI)
DOMA IN V SVETU teòvfNUAus DOBRO POZNAN
jugoslovanska televisiva
sasehne
Na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah
Soglasna odobritev obračuna 1984 in dodelitev prispevkov društvom
Kljub precejšnjim težavam, ki so se pojavile v drugi polovici lanskega leta, se je finančno poslovanje sovo-denjske občine, za leto 1984, zaključilo s pribitkom nekaj nad 30 milijonov lir. Finančni obračun so odobrili na zadnji, torkovi, seji občinskega sveta, ki jo je vodil župan Primožič. Dokument je bil odobren soglasno.
Pribitek so deloma porazdelili že na torkovi seji, približno 12 milijonov lir pa ostaja na razpolago upraviteljem in jih bodo predvidoma porazdelili že na prihodnji seji, ki bo, kakor je napovedal župan, še pred koncem novembra.
Predlog delne porazdelitve pribitka je obrazložil odbornik za finance Klemše; 5.961.400 lir bodo namenili kot delež občine za nakup terenskega vozila in opreme za ekipo prostovoij-nih gasilcev, 6,5 milijona lir za nakup manjšega službenega vozila, 6,2 milijona lir pa za plačilo oskrboval-nine v vzgojni ustanovi za dva mladoletna občana.
Na vprašanje načelnika svetovalske skupine SSk Černiča, kako namerava uprava uporabiti preostalih 12 milijonov lir, je odbornik dejal, d£ je potreb veliko in da je treba vsekakor sestaviti prednostno lestvico. Vsekakor bodo o tem odločali že nt prihodnji seji.
Odobritev obračuna finančnega poslovanja za leto 1984, kakor tudi predlog delne porazdelitve pribitka in u-reditve tekočega proračuna je bila sprejeta soglasno. Soglasno pa je bil sprejet tudi predlog odbora o porazdelitvi enkratnih letnih finančnih prispevkov kulturnim društvom, ki delujejo v občini. V ta namen so letos rezervirali 7,5 milijonov lir. Ob porazdelitvi so upoštevali vsa društva, Ki so do roka predložila prošnje, skupaj s poročilom o delovanju v letošnji sezoni.
Denarni prispevek bodo prejeli KD Sovodnje, ŠKD Vipava, zbor Rupa -Peč, KD Danica, vsak po 1,3 milijona lir, KD Skala 1,8 milijona lir, speleološki odsek Kraški krti 300 ti-
soč lir ter sekciji VZPI-ANPI Rupa -Peč - Gabrje in Vrh, vsaka po 100 tisoč lir.
Na začetku torkove seje je župan Primožič poročal o pomenu in udeležbi na ponedeljkovi javni seji občinskih svetov v avditoriju, kjer je tekla razprava o ladjedelništvu in gospodarskih vprašanjih nasploh, o nedavnem srečanju na goriškem županstvu glede priprave predloga srednjeročnega razvojnega načrta, sprejeti pa sta bili tudi dve resoluciji, o katerih bomo posebej poročali.
Občinski svet
Goriški občinski svet se bo sestal v ponedeljek, 18. t.m., ob 18.30. Poleg drugih vprašanj bo na dnevnem redu tudi odobritev računa za finančno poslovanje v letu 1984.
• Pokrajinski predsednik Cumpeta je na vljudnostni obisk sprejel novega poveljnika tržiškega pristanišča kapitana fregate Alessandra Veranija.
Stališče TO SKGZ za Goriško
Nujno potrebna enotna akcija za prostorske probleme naših šol
Teritorialni odbor SKGZ za Goriško je vzel v pretres položaj slovenskih srednjih šol v mestu Gorica, ki jim grozi izgon iz dosedaj uporabljene stavbe nekdanjega malega semenišča v Ulici Alviano, ki jò nadškofija prodaja in za katero se je že zelo konkretno angažirala nega finančna družba, ki namerava stavbo preurediti za ' svoje socialne potrebe.
Slovenske srednje šole, ki sedaj domujejo v tej stavbi, to so klasični licej Primož Trubar, učiteljišče Simon- Gregorčič, goriška podružnica trgovskotehničnega zavoda Žiga Zois in nižja srednja šola Ivan Trinko bi tako ostale brez primerne šolske stavbe. Prav tako se v zasilnih in neprimernih prostorih nahajajo strokovni trgovski zavod Ivan Cankar v Ulici Rismondo. Zaradi tega izraža TO SKGZ nujno potrebo, da se na drugačen način poskrbi za prostorske probleme slovenskih srednjih šol v Gorici. Bodisi z gradnjo že pred leti predvidenega šolskega centra v južnem delu mesta, za kar je načrt že pred leti izdelala Občinska konzulta za slovenska vprašanja in s tem dala tudi svoj konkretni pri-
np i»	•■vi»	1,*1»
ludi gonski dijaki na rimsko manifestacijo
Tudi zastopstvo goriških dijakov in študentov namerava danes v Rim na vsedržavno manifestacijo, ki so jo napovedali dijaki in študentje proti o-mejevalnim ukrepom predvidenim v finančnem zakonu in proti vsem pomanjkljivostim šolstva. Goriška delegacija b,o skušala izročiti ministrici Falcuccijevi dokument v katerem so vsebovane zahteve šolstva na Goriškem, ki so potrebne rešitve. V tem dokumentu je tudi protest dijaštva zaradi prepočasnega in zamudnega birokratskega imenovanja profesorjev v raznih šolah. Kopijo tega dokumenta bodo goriški dijaki izročili tudi šolskemu skrbniku, prefektu, predsedniku pokrajine ter goriškdmu županu.
Milošev Amadeus tri dni v Krminu
Poročali šemo že, da prirejajo v Krminu filmsko sezono, v priredbi tamkajšnjega krožka Micron C. Tokrat bodo imeli na sporedu znan film Miloša Formano Amadeus, ki je žel toliko uspeha v vseh kinematografih. Še zlasti je film poln Mozartovih skladb pritegnil mlado publiko.
V mestnem gledališču v Krminu
bodo film predvajali danes, v soboto ob 21. uri, jutri, v nedeljo, ob 15.00, 18.00 in 21. uri, ter še v ponedeljek, ob 18.00 in 21.00.
• Čez 10 do 15 dni bodo ob javih re zultate o preizkušnji naprav na deželnem letališču v Rotikah. Če bo rezultat uspešen, bodo letališče uvrstili v skupino letališč druge kategorije, kar pomeni, da bodo na njem letala lahko pristajala tudi ob bistveno zmanjšani vidljivosti.
Na pobudo SDGZ in KB
Strokovno predavanje o spremembi v valutnem poslovanju s tujino
Prihodnji teden, točneje 18. t.m., stopijo v veljavo novi predpisi o valutnem poslovanju s tujino, ki bodo v mnogočem spremenili dosedanjo ureditev. Napovedani ukrepi zadevajo v prvi vrsti zunanjetrgovinske o-peraterje, ki v tukajšnji gospodarski strukturi zasedajo pomembno vlogo.
Sekcija za zunanjo trgovino pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Gorici, je prejšnji to-
Sneg v okolici napoveduje ostro in zgodnjo zimo
Vročemu in suhemu poletju običajno sledi prava zima. Tako nekako so pogruntali naši predniki. Najbrž bo tudi držalo, saj smo v zimo že krepko zakoračili, kakor priča obilica snežnih padavin v gorah, zlasti v Kanalski dolini, na Gorenjskem, v višjih legah nasploh. Sneg je v sredo prvič v tej zimi pobelil tudi hribe v neposredni okolici Gorice, Trnovsko planoto, Nanos, v Brdih pa celo Korado do višine kakih 500 metrov. Na južnih pobočjih in v nižjih legah je snežna odeja sicer že skopnela, vendar se je na osojnih legah obdržala. Snežne padavine so prinesle seveda tudi občutno ohladitev in včerajšnja zelo močna slana na Goriškem s temperaturami tudi do dve stopinji pod ničlo dokazuje, da bo zima letos najbrž zares dobro in zgodaj pokazala zobe.
rek, v sodelovanju s Kmečko banko, pripravila strokovno predavanje o novih predpisih. Predaval je Boris Baša, ki je opozoril predvsem na dejstvo, da bo z novimi predpisi poslovanje predvidoma pracej bolj a-žurno, menjale pa se bodo tudi odgovornosti, s tem, da bodo za morebitne prekrške prvenstveno odgovorni trgovci. Zaenkrat je v tolmačenju predpisov še precej nejasnosti, je dejal predavatelj, in bo treba zato počakati nekaj dni, da bo ukrep postal operativen in se bo torej v praksi pokazalo, kako bo pravzaprav vsa stvar potekala.
Za podrobnejša pojasnila interesenti lahko zaprosijo na sedežu SD Gz v Ulici Morelli, kakor tudi v u-radih Kmečke banke - v oddelku za poslovanje s tujino.
čestitke
Včeraj, v petek, je praznoval 77. rojstni dan ERNEST FRANDOLIČ. Čestitajo mu sinovi z družinami in mu želijo še mnogo zdravih let.
Dijaki slovenskega prvega razreda tehnične šole ITI čestitajo profesorju Ivu Tomasiju za uspešno opravljeni študij na univerzi.
Danes v Palače hotelu
Posvet Kmečke banke o raznih kaznivih dejanjih
V mali dvorani Palače hotela v Gorici bo danes ob 10. uri strokovni posvet o kaznivih dejanjih v zvezi z bančnim poslovanjem, ki ga prireja Kmečka banka v sodelovanju s Studio Management Training. Po uvodnih besedah predsednika upravnega odbora Saverija Lebana, bo univ. profesor Augusto Sihagra govoril o tem
kar je v zvozi s temi kaznivimi dejanji predvideno v kazenskem pravu. Zatem bo spregovoril namestnik generalnega javnega tožilca v Milanu, dr. Libero Riccardelli, ki je svojčas bil senator neodvisne levice in tudi član parlamhntame Ijomisije za odkrivanje nepravilnosti frlamasonske lože P2. Ta bo seveda govoril kot priznan sodnik.
informacije SIP uporabnikom
Menjava telefonske številke
1
1

Družba SIP obvešča, da je včeraj, petek, 15. novembra 1985, menjala telefonsko številko približno 800 abonentom občine Poljan (Fogliano) - Redipuglia. Interesenti so bili že obveščeni.
Nova telefonska številka je označena v oklepaju v telefonskem imeniku 1985/86 in ne velja več stara označena v mastnem tisku.
Novo številko dobite tako, da zamenjate prvo številko 7 z 48, kot v naslednjem primeru.
stara številka	nova številka
79000	489000
79799	489799
Za en mesec je na razpolago nova avtomatska telefonska služba, ki daje uporabnikom ustrezne napotke.
Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. 12 (Informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba).

GRUPPO IRI ŠTET
&3S/P
Società Italiana per rEserdzio delle Telecomunicazioni pa. ^
J
Stavka v industrijskem sektorju
Okrog dva tisoč delavcev na sindikalnem shodu v Tržiču
Okrog dva tisoč delavcev industrijskega sektorja se je včeraj dopoldne udeležilo sindikalnega shoda na Trgu republike v Tržiču, v okviru štiri-urne protestne stavke, ki jo je oklicala sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL zaradi razbitja pogajanj s Confin-dustrio. Na zborovanju je govoril, v imenu treh sindikalnih zvez, Vittorio Brancatti, pokrajinski tajnik sindikalne zveze CISL za Goriško. V svojem posegu je razčlenil predvsem tri o-snovna vprašanja vsedržavnega pomena, okrog katerih so se že pričela in tudi razbila pogajanja s predstavniki Zveze industrijcev: skrčenje delovnega umika z namenom ustvarjanja novih delovnih mest, preureditev sistema draginjske doklade, zaposlovanje. Brancatti je posebej naglasil, kako se prav okrog teh vprašanj nadaljujejo pogajanja s predstavniki zveze malih industrijcev in predstavniki in zato v teh dveh sektorjih včeraj ni bilo prekinitev dela. Čeprav je bila organizacija stavke prepuščena odločitvam na ravni posameznih podjetij, se je večina delavcev vzdržala dela včeraj dopoldne, kjer delajo v izmenah pa so stavkali zadnje štiri ure vsake izmene. Glede manifestacije v Tržiču velja zabeležiti, da so se delavci iz raznih krajev Goriške (v Tržiču je bila namreč edina manifestacija pokrajinskega značaja), zbrali v Drevoredu Cosulich, kjer so se jim nato pridružili delavci tržiških industrijskih podjetij. Na protestnem shodu na Trgu republike so bili tudi predstavniki drugih gospodarskih in storitvenih dejavnosti.
Zaletel se je z ukradenim avtom
Saik Ahmetspahič, doma nekje v Bosni, najbrž ni računal, da se bo njegova vožnja z ukradenim avtomobilom zaključila že po nekaj sto metrih in da bo moral v bolnišnico, nato pa še v zapor. V sredo zvečer se je na dvorišču bara Torino na Korzu Italia polastil renaulta 4 ter se odpeljal proti železniški postaji. Že v bližini nekdanje bolnišnice San Giusto pa je izgubil nadzorstvo nad vozilom ter trčil v platano. Avtomobil je obstal sredj ceste, šofer s krvavim in porezanim obrazom pa je pobegnil v smeri Ulice Aquileia. Zadeva se je zdela sumljiva enemu od očividcev, ki je skušal ranjenca zadržati, vendar brez uspeha. Ahmetspahič je spet pobegnil, v bližnji ulici pa so ga vendarle dohiteli, ko je že bil skoraj brez moči, bolničarji Zelenega križa. Posegla je tudi policijska obhodnica in kmalu je bilo jasno, kako so se stvari pravzaprav odvijale. Trenutno je Saik še na zdravljenju, vendar se bo moral že v kratkem zagovarjati zaradi ropa.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
»Baldini«, Verdijev korzo 57, tel. 84879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
»Al Redentore«, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340.
spevek k sestavi splošne variante regulacijskega načrta za mesta Gorica. Bodisi z adaptacijo drugih stavb v mestu.
Goriška občinska uprava mora zato čimprej izdelati načrt kaj in kako s tem vprašanjem saj leži na njej največja odgovornost za prostorske potrebe slovenskih šol. Za svoj del pristojnosti se mora pozanimati tudi goriška pokrajinska u-prava. Na deželnih organih Furlanije - Julijske krajine pa leži odgovornost financiranja gradnje teh stavb za potrebe slovenskega srednjega šolstva v Gorici.
TO SKGZ v Gorici apelira na vse pristojne krajevne uprave, na politične stranke in na vse, ki so za to odgovorni, da čimprej rešijo to pereče -vprašanje.
TO SKGZ vabi tudi slovenske komponente, da se še enkrat strnejo o-krog Enotnega šolskega odbora, ki naj vodi skupno akcijo za gradnjo stavb, ki so potrebne za slovenske srednje šole v mestu Gorici.
Množične utaje?
Avtomobilisti v Tržiču in drugih krajih se v zadnjih tednih sila razburjajo, zadovoljni pa niso niti na občini, kjer so nepričakovano prejeli o-bilico dodatnega dela. Kaj se je pravzaprav zgodilo? V zadnjih tednih so občinski obhodniki morali notificirati nekaj sto denarnih sankcij za neplačano avtomobilsko takso. Tudi prejšnja leta je bilo nekaj pozabljivih avtomobilistov, ki davka namenoma niso hoteli plačati. Tokrat je pojav zelo množičen in kršilcev naj bi bilo kar okrog 2 do 3 tisoč, kar pa je dejansko skoraj nemogoče. Očitno je, da je prišlo do pomote, oziroma okvare v umetnih možganih računalnika pri osrednjem uradu AGI.

SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE Q»r V TRSTU
v Kulturnem domu v Gorici
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Pavel Kohout
MARIJA SE BORI Z ANGELI
Režija DUŠAN MLAKAR
v ponedeljek, 18. novembra, ob 20.30 — ABONMA RED B; v torek, 19. novembra, ob 20.30 — ABONMA RED A in C.
Vozil bo avtobus po običajnem razporedu umika.
kino
Gorica
VITTORIA 18.00—20.00 in 22.00 »L’ultimo drago«. Glasba z Wonder. CORSO 17.30-22.00 »Cocoon - L’energia dell’universo«.
VERDI 17.00—22.00 »Demoni«. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.0(1-22.00 »Mad Max oltre la sfera del suono«. COMUNALE 18.00—22.00 »Festa di laurea«.
Nova Gorica
SOČA 18.00—20.00 »Zabava pri Lar-ryju«, ob 22.00 »Nova Emanuela«-SVOBODA Ni predstave.
DESKLE 19.30 »Legenda o Tarzanu«-
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Edgardo Grignetti iz splošne bolnišnice v cerkev v Ločnik in na glavno pokopališče; ob 11. uri Rossina Mrevlje vd-Grusovin iz bolnišnice San Giusto glavno pokopališče; ob 12.30 Mari0 Lovisig iz splošne bolnišnice v cerke^ pri Madonnini in na pokopališče v Podgori.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega predragega
Stojana Čuka
se zahvaljujemo vsem, ki so ga P0-spremili na njegovi zadnji poti. se posebej upokojencem iz Nove Goric0-
Žalujoči žena Lojzk3 ter hči Meri z družin0-
Pevma, 16. novembra 1985.
Pogovor s števerjanskim županom Ivanom Humarjem
Zanimanje za boljšo preskrbo z vodo in skrb zaradi naraščajočih stroškov zanjo
V posvetovanjih za pripravo predlogov za triletni razvojni načrt goriš-ke pokrajine so števerjanski upravitelji opozorili tudi na vrsto vprašanj v zvezi z oskrbo s pitno vodo in tudi glede gradnje tako imenovanega vodo-yoda za kmetijske potrebe. O vpra-sanju je govor že nekaj let, prav v zadnjem času pa je slišati tudi vesti, naj bi načrt, ki ima menda že zagotovljeno finančno kritje s strani de-žele, opustili, sredstva pa preusmerili. Ob tem velja povedati, da je bil načrt izdelan že pred leti in da je načrtovanje (30 milijonov lir) plačal Go-rtški sklad. Na kakšni točki je izvedba načrta, kakšne so možnosti za realizacijo, ob upoštevanju, da je menda že zagotovljeno delno kritje s strani dežele? To vprašanje smo postavili števerjanskemu županu Ivanu Humarju.
— Takoj moram povedati dvoje: Prvič, da je okrog tega vprašanja še ztneraj preveč nedorečenosti, drugič, da je treba upoštevati različne pristojnosti občine, oziroma Briške gor-?ke skupnosti, ki je načrt posvojila 111 ga uvrstila v svoj srednjeročni raz-y°jni program ter si tako zagotovila že delno finančno kritje.
Koliko znaša proračunska vrednost [rtčrta in koliko denarja naj bi bilo Ze na razpolago in predvsem, kateri P°segi so bili predvideni?
Pred tremi leti je bil govor o štirih milijardah, to seveda za izvedbo celotnega načrta; financiran je samo prvi poseg, v vrednosti okrog 'dO milijonov lir. Načrt predvideva, da bi napeljali vodo do posameznih kmetij, oziroma območij za namaka-Pje vinogradov in druge potrebe v kmetijski dejavnosti. Namakanje bi Prišlo v poštev le ob izredni suši, ne Pa ob običajnih vremenskih razmerah.
Slišati je bilo pomisleke, češ da bi izgradnja namakalnega sistema i-•hela neugodne posledice v vinograd-hištvu in da torej domačini niso najbolj navdušeni nad načrtom. Konkret-Po: bojijo se. da bi po uvedbi namakanja izgubili pravico do uporabe zaščitnega znaka DOC!
Pomisleki so povsem neutemelje-te- Osebno sem se pozanimal na lime-bjskem nadzorništvu. Njihovo mnenje v kolikor gre za namakalni sistem, ki bi ga uporabljali le ob izjemnih rremenskih razmerah, da ne bi vpli-Val na pravico uporabe zaščitnega rtiaka DOC.
Kako torej misli ravnati občinska
uprava v prihodnje, glede tega vprašanja?
—	Sklicati nameravamo širši posvet vseh vinogradnikov, kjer bomo vprašanje temeljito prerešetali. Taka pot se nam zdi najbolj primerna. Upoštevati je namreč treba tudi problem režije načrtovanega vodovoda. Dežela zagotavlja sredstva za izgradnjo, vendar pa bodo uporabniki morali sami kriti stroške obratovanja. Zato je prav, da se o tem pogovorimo še preden bodo sprejete take ali drugačne odločitve. Tako stališče bomo zagovarjali tudi v glavni skupščini Briške gorske skupnosti, ki pa se po volitvah maja, še ni sestala. Želim poudariti še nekaj: tudi če bi prišlo do spremembe ali opustitve načrta, morajo biti že nakazana sredstva drugače uporabljena na območju naše občine.
Tako glede načrta za gradnjo novega vodovoda za kmetijske potrebe. Letos ste imetU precej težav tudi glede dobave pitne vode; stanje se je v zadnjih tednih normaliziralo, pač pa je slišati glasove o izredni podražitvi vode, ki naj bi jo pripravljala občina.
—	Težave so nastale ob splošnem pomanjkanju vode v goriškem vodovodnem omrežju, ob koncu poletja.
Slovenski šolarji in učitelji bodo počastili evropsko leto glasbe na kar se da najbolj primeren in svečan način. V soboto, 14. decembra, bo nad 450 slovenskih učencev iz vseh slovenskih šol na Goriškem imelo koncert v goriški stolnici. Izbira tega prostora je prišla zato ker je tu možno dati na »oder« tolikšno število pevcev in tudi ker cerkev lahko sprejme več kot tisoč ljudi. Vsaj toliko naj bi bilo namreč poslušalcev, saj bo poleg staršev otrok prišlo v to »dvorano« še precej drugih ljubiteljev našega zborovskega petja.
Slovenske šole so letos imele že precej večjih prireditev. Učenci so sodelovali na akademiji ob 40-letnici obnovitve slovenskih državnih šol, ki je bila spomladi, skupno z dijaki drugih srednjih šol, v goriškem avditoriju. Potem so učenci dveh mestnih slovenskih ljudskih šol imeli podobno proslavo v Kulturnem domu. Podobne pri-
Stanje se je seveda zaostrilo ob trgatvi, ko poraba za kakšen teden skokovito poraste. Težave so bile letos splošnega značaja, saj so bili občasno brez vode tudi v nekaterih predelih goriške občine, na Krasu itd.
Kaj pa glede vesti o podražitvi vode?
— Pri tem vprašanju velja seči nekoliko let nazaj, predvsem pa povedati, da smo ob prevzemu občinske uprave, na žalost prevzeli tudi zelo neurejeno stanje prav na področju vodovoda in preskrbe z vodo in ki ga skušamo rešiti na najboljši način. Do leta 1973 je števerjanski vodovod imela v lastni režiji občina, potem pa je vstopila v konzorcij CAPO, za dobrih deset let. Po načelu solidarnosti so skupno izgubo in torej tudi izgubo pri upravi števerjanskega vodovoda, krile vse občine članice konzorcija, sorazmerno s številom prebivalstva. Po še danes zelo težko razumljivi odločitvi, je občinski svet v Števerjanu dne 30. novembra 1982, torej v času, ko še ni prišlo do znanih sporov, in je bila Lista občinske e-notnosti v opozicij, sprejel sklep o izstopu iz konzorcija CAFO. Števerjanski vodovod naj bi dali v upravo mestnemu podetju v Gorici. To se bo
reditve so bile tudi v šolah na podeželju. Imeli so tudj tekmovanje za bralno značko. Šolarji in učiteljstvo so bili torej v tem letu 1985 kar precej angažirani z raznimi prireditvami, na katerih so seveda sodelovali potem ko so opravili z rednim učenjem.
Na koncertu v počastitev evropskega leta glasbe bo najbrž sodelovala tudi kaka italijanska šola pa še zbor kake slovenske srednje šole. Zborček vsake šole bo posamično zapel kako pesem. Skoro petsto učencev in učenk pa bo ob koncu zapelo skupno pesem. S to bo največ-težav, pravijo učitelji, saj se pesem uči ločeno, na vsaki šoli. Seveda bodo imeli skupno vajo. Priprave so seveda zelo zahtevne. U-čiteljstvo je zelo angažirano. Treba bo tudi precej organizacijskih spretnosti saj ni enostavna in vsakdanja stvar prepeljati z raznimi avtobusi toliko otrok v mesto iz raznih krajev.
formalno, upamo, zgodilo šele 1. januarja 1986.
Kaj to pomeni?
—	Zelo preprosto: za stroške za nakup vode, za elektriko za prečrpavanje, za vnovčenje vodarine, popravila itd., bomo do konca leta uporabili nad 50 milijonov lir, iztržili pa veliko, veliko manj. To so posledice »daljnovidne« politike tistih, ki zdaj bolestno napadajo sedanjo upravo samo zato ker so sedaj v opoziciji. Podražitev vode bo neizbežna, vprašanje je, za koliko bomo zvišali ceno. Ni namreč zakona, ki bi predvideval pokritje izgube.
Deficitarna je bila uprava vodovoda že v režiji konzorcija CAFO. Zakaj?
—	Cena, ki so jo plačevali porabniki je bila nižja od cene vode, ki smo jo prevzemali na Oslav-ju. Za letos bo cena kubičnega metra vode, franko Oslavje, okrog 300 lir. Če k temu dodamo še stroške za električno energijo, vzdrževanje vodovoda itd., ni težko izračunati, koliko stane ta storitev in kakšno je stanje, ki smo ga prevzeli.
V Cervinjanu počastiti domačine
V Cervinjanu se dogajajo čudne stvari. V tem kraju Spodnje Furlanije, ki je sicer danes v videmski pokrajini, bil pa je do leta 1923 v goriški deželi (vse področje je v cerkvenem oziru še vedno podvrženo goriški nadškofiji enako kot župnije v nekaterih krajih današnje tržaške pokrajine), so v nedeljo, 10. novembra, na glavnem Trgu Indipendenza, počastili spomin tistih prebivalcev kraja, ki so padli med prvo svetovno vojno kot vojaki cesarske avstro-ogr-ske armade.
Ti so namreč »pozabljeni«, saj so na spomeniku, ki ga je červinjanska občinska uprava svojčas postavila na glavnem trgu, vklesana le imena tistih, ki so kasneje padli kot vojaki italijanske vojske. V Cervinjanu pa se nekaterih nočejo odreči spominu svojih prednikov in so zaradi tega zahtevali, da se tudi imena padlih v
Pogovor zapisal VLADO KLEMŠE
450 slovenskih šolarjev bo počastilo leto glasbe
Zlata poroka v Sovodnjah
Danes je točno petdeset let odkar sta Peter Tomšič in Emilija češčut stopila na skupno življenjsko pot in takrat dano obljubo bosta danes ponovila. Oba sta pristna Sovodenjča. Peter se je rodil leta 1909 v kmečki družini. Vedno je delal na kmetiji in s tem se ukvarja še danes. Tudi Emilija se je rodila v kmečki družini ter se je v vas priselila iz Klanca. Vzgojila sta štiri otroke, dve dekleti in dva janta. Vsi so v življenju uspeli. Zakonca, ki danes praznujeta zlato poroko, sta prijazna, prijateljska do sosedov in do vseh vaščanov. Čestitamo jima in jim kličemo še na mnoga leta v skupnem življenju, (mk)
BERITE
>Novi Matajur«
so se odločili ■ avstrijske vojake
avstrijski uniformi vklešejo na občinski spomenik. Svetovalec mittelevrop-skega gibanja Paolo Petiziol je to dosegel v občinskem svetu in ta je tudi tako sklepal. Že v prihodnjem letu bodo imena padlih Avstrijcev iz Čer-vinjana vklesana v spomenik.
Prav v tem kraju pa se je v nedeljo, 3. novembra, zgodilo še nekaj drugega. Ta dan, v Italiji posvečen praznovanju dneva italijanske zmage v prvi svetovni vojni, je državni praznik. Na vseh javnih uradij so razo-bešene državne zastave. Na červi-njanskem županstvu pa trikolore ni bilo. Nekateri so telefonirali na videmsko prefekturo in izrazili svoj protest. Župan (socialist Pascoli vodi upravo z demokristjani in socialdemokrati) je na te očitke odgovoril, da je šlo pač za pozabljivost. Zaradi tega so zastavo razobesili naslednjega dne, v ponedeljek, 4. novembra.
Slovenski naziv kraja
Tudi slovenski ljudje
Tržič - ker je tam nekoč bil majhen trg
so pripomogli k razvoju Tržiča
K različnih krajih in dobah zgodo-. lr*e človeštva so v ospredje priha-ote osebe z najrazličnejšo odgovor-n?rtjo. Kralji in vojskovodje v zgoden letih naše zgodovine, bogati tr-°vci, iskalci zlata v Wintwaters-nandu v Južni Ajriki ali v Klondiku Aljaski, raziskovalci novih celin ^ Ajriki in Ameriki, ljudski tribuni j; pasu revolucij, politiki, sindika-i>i ' ^ našem ožjem merilu so bile ^ so kronike polne imen kulturni-politikov, upraviteljev, sinda-
(je> . 0v, fcj so 0(j časa d0 gasa> vsak
„j/ui?č v svojem okolju in v poseb-n 9 časovnih razmerah prišli nekako to Površje, bili v ospredju zampa.
bi; do prvih let tega stoletja je lr lržič le majhno mestece, majhen kd’ k°t pravi njegovo ime. Marsi-0(j? ^ed Slovenci se je že vprašal fco ■ sl°venski naziv kraja »Tržič«, ri vendar znano, da so Italijani ^ stoletja prej, kot je napisa-pr P starih dokumentih, kraju Se®rili »Monte jalcone«. Pa se je na-iZr Pekdo, ki je iz besed ljudskega je ,c.'te znal razvozlati uganko. Tržič dj l‘° majhno utrjeno mestece, sre-je ravnine, pod gričem na katerem hg^tedba. Tu je živelo kar precej od Vcev, v tem kraju se je prirejal kajgpP do časa majhen trg. Pri-kgp .s° kramarji, pa tudi domači ijaip so kmetom iz italijanske, bi-okolice, kot tudi tistim s slo-9o p ?a Krasa, prodajali svoje bla-pj J-čji tržni kraj naj bi bil takrat e?;inu, točneje v stivami. V bgp Tržiču pa je bil manjši tržni °dtod tudi tak slovenski naziv. bigi®, bili tržiški trgovci trn v peti S° leilrn dokazuje tudi dejstvo, da t> n ;a 1615, ko so Uskoki pridrveli z9aii e. kraje, v Tržiču oropali in se-e kiše tistih tamkajšnjih tr-ktfi P ki so bili na poti bogatej-Tzaškim trgovcem. Tako je vsaj
v takratnih kronikah, ko so bile tiskane tako v Benetkah kot v Trstu.
Pred koncem stoletja so nekateri tržaški podjetniki v Tržiču našli kraj kjer lahko zgradijo tovarne, ki so v Trstu ali neposredni okolici težko našle dovolj zemljišča. Ko so znani lošinjski ladjarji Cosulichi ugotovili, da je morje v bližini Tržiča (mesto je bilo takrat daleč od morja) dovolj globoko, da se lahko vanjo spusti večja ladja, so se odločili tu zgraditi ladjedelnico. Veliko ladjedelnico. Ta se je pričela graditi v prvem desetletju tega, našega stoletja. Kmalu so bile zgrajene velike naprave. Kmalu so tam splavili prvo ladjo, ki je imela slovanski naziv »Split«.
Tako v času gradnje kot kasneje v ladjedelnici in tudi v drugih tovarnah, ki so tam zrasle, je bilo potrebne veliko delovne sile. V rlTZJ. ču ni bilo dovolj delavstva. Zaradi tega so tja ljudje pričeli prihajati kot v obljubljeno deželo, kot v novo, domačo Ameriko, ne da bi ]im bilo treba čez Veliko lužo. Delo so v ladjedelnici našli prebivalci ožjega prostora med Timavo in Sočo, Bizjaki. Tja so prišli Furlani predvsem prebivalci Spodnje Furlanije, červinjanskega okoliša (ta je bil takrat v avstrijskih mejah). Prisil so naši slovenski ljudje iz bližnjih Moških vasi. Prišli so Istrani, tako Italijani kot Hrvati. Prišli so regni coli, ljudje iz takratne italijanske kraljevine. Prišli so Nemci, cehi, Madžari. Zaradi tega je še danes v Tržiču taka mešanica priimkov, o-hranjenih prvotnih priimkov Ijlai, 1 so tja prišli iskat delo od vsepovsod. Medtem ko so prišleci živeli v rev nih barakah, so Slovenci m FJr!an' prihajali na delo po dolgi vsa anji poti iz domače vasi. Zvečer so s domov vračali utrujeni a zadovo jm, ker so lahko ženi in otrokom prinesli kos boljšega kruha.
Sčasoma, po razdejanju med prvo svetovno vojno, so se ljudje iz okolice pričeli seliti v Tržič. Prihranili so toliko, da so odkupili košček zemlje na kateri so zgradili hišico, ponekod, v nekaterih mestnih predelih, v nekaterih uličicah, se ie nastanilo kar precej Kraševcev. Prišli so eden za drugim, sorodnik za sorodnikom, prijatelj za prijateljem, vaščan za vaščanom. Slovenci so se udomačili v Tržiču, v ladjedelnici in dnigih tovarnah, v »fabriki Šmi-ra«, v oljarni, v Adriji, pa še drugod.
V letih fašistične tiranije so slovenski delavci .skupno z italijanskimi kljubovali političnemu pritisku. Znašli so se ramo ob rami v ileanl-nem delu. Med narodnoosvobodilnim bojem je prav ta delavska solidarnost pomagala še širšemu razvoju protifašističnega odpora. Iz Furlanije v Tržič in odtod na Kras so vodile skrivne steze po katerih so hodili garibaldinski in partizanski kurirji, po katerih' se je nosilo orožje, po katerih se je prenašalo blago za partizansko vojsko. Veliko delavcev, slo-
venskih in italijanskih, je šlo v partizane. Mnogo so jih odpeljali v zapore. Veliko jih je moralo v koncentracijska taborišča. Mnogi so padli v spopadih s fašisti in nacisti. Mnogi so bili zverinsko umorjeni v zaporih. Mnogi so umrli v taboriščih.
503 delavci so v teh letih boja umrli, padli zverinsko umorjeni. Njim na čast stoji pred ladjedelnico trajen spomenik. Na njem so v dveh jezikih, italijanskem in slovenskem, vklesane besede padlim v spomin.
Po vojni, takoj po osvoboditvi, je v Tržiču delovalo slovensko "prosvetno društvo Triglav. V njem je bilo več kot petsto članov. Tam je delovala popolna slovenska osnovna šola z več kot sto učenci. Sčasoma je vse to izginilo. V Tržiču pa žive še danes precej slovenskih družin. Niso to samo delavci. Nekaterim je uspelo, da so se povzpeli na pomembna gospodarska mesta. Postali so čislani trgovci in obrtniki. Marsikdo med njimi še vedno sega po slovenskem časopisju. Prihaja na slovenske prireditve, tudi take, ki se prirejajo v Tržiču ali v Rovkah.
Marsikdo pošilja smje otroke v slovenski vrtec in slovensko osnovno šolo v Rovke.
Veliko pa je naših rojakov, Slovencev, ki vsak dan iz vasi goriške-ga ter tržaškega Krasa prihaja v Tržič na delo v tovarno, v ladjedelnico, v Ansaldo, v pristanišče, in še kam. V delovnem okolju so čislani in spoštovani. Marsikdo med njimi si je pridobil pomembno mesto tudi v sindikalnem gibanju, tako v ladjedelnici kot v pristanišču in tudi v drugih tovarnah.
Pa tudi dugače se naši ljudje u-veljavljajo. V sodelovanju med župani in občinskimi upravitelji trži-Škega okoliša, kjer je doberdobska občina vedno prisotna, prihajajo do izraza tudi problemi slovenske narodnostne skupnosti. Prav zaradi tega je tudi pomembna uveljavitev naših ljudi v raznih kulturnih institucijah, še zlasti v Javnem večnamenskem kulturnem središču, ki ima sicer svoj sedež v Rovkah, v njem pa sodelujejo vse občine tržiškega okoliša, v tem središču posvečajo veliko pozornost slovenski problematiki podpirajoč pobude od predstavitve knjig do Prešernovih proslav in koncertov, do podpore slovenski šoli in vrtcu in tudi do širjenja slovenske problematike s tiskom. Prav v tem centru v kratkem posvetili eno celo številko revije II Territorio tukajšnji slovenski problematiki.
Da je Tržič pozoren na našo problematiko, pa čeprav gleda nanjo nekako z roba, gre zasluga našim ljudem. Delavcem, trgovcem, obrtnikom, kmetom, intelektualcem. Vsem tistim, ki so tam pošteno delali in še delajo, vsem tistim, ki v njem živijo, ki n njem povedo domačinom, da smo Slovenci narod vreden spoštovanja in enakovrednega zanimanja.
MARKO WALTRITSCH
Nogomet: v 4. kvalifikacijski skupini za SP
Drevi se odloča za Jugoslavijo
V 4. kvalifikacijski skupini bo drevi znano, kdo bo skupaj z Bolgarijo odpotoval na svetovno nogometno prvenstvo v Mehiko. Za edino razpoložljiva mesto se namreč še vedno potegujejo Francija, Jugoslavija in Vzhodna Nemčija. V prednosti je seveda Francija, kateri proti Jugoslaviji zadošča že neodločen izid, seveda, če Nemci ne zmagajo proti Bolgariji s precejšnjo razliko v golih. Za Jugoslavijo je možnost samo ena, zmaga, ki pa bi znala tudi ne zadoščati, če bi Nemci zmagali.
Jugoslovanski selektor Milutinovič je v precejšnjih težavah, saj je večina reprezentantov v' slabi formi. Zadovoljen je lahko le s škorom, Sli-škovičem in Stojičem. V Parizu se torej »plavim« ne obeta nič dobrega. Nekaj upanja sicer ostaja, in sicer zato, ker so se Jugoslovani že neka-
ko sprijaznili, da je Mehika zanje pač izgubljena in torej lahko mirno igrajo, brez prevelike psihološke o-bremenitve. Drugače je s Francozi, ki si v zadnjih letih pridobljenega ugleda ne morqjo naenkrat zapraviti. Ne gre prezreti niti bogatih nagrad, saj bi vsak udeleženec svetovnega prvenstva prejel okrog 80 milijonov lir.
Jugoslavija naj bi igrala v naslednji postavi: Stojič, Miljuš, Baljič (Ka-petanovič), Gudelj, Vermezovič, Ra-danovič, Škoro, Sliškovič, Zl. Vujo-
LESTVICA 4. SKUPINE Bolgarija 7 5 11 12:3 11 Francija	7	4	1	2	13:4	9
ZRN	7	4	0	3	14:8	8
Jugoslavija	7	3	2	2	7:6	8
Luksemburg	8	0	0	8	2:27	0
vić, Baždarević, Bursač (Mrkela).
Francoske barve naj bi branili: Bats, Ayache, Le Roux, Battiston, Amoros, Fernandez, Tigana, Giresse, Platini, Rocheteau, Toure.
Obe tekmi, Francija - Jugoslavija in ZRN - Bolgarija, se bosta pričeli ob 19.15.
Poraz Italije
MONTECARLO — V prvi tekmi nogometnega turnirja za mladinske državne reprezentance je Anglija s 3:2 (3:2) premagala Italijo.
Mehika remizirala
LOS ANGELES - V prijateljskem srečanju je mehiška državna nogometna reprezentanca igrala neodločeno 1:1 proti Argentini. Zadetka sta dosegla Maradona in Boy.
V organizaciji Primotor kluba in Moto Guba Nord Est
■i ^ i	ii	*
Primotor klub prireja jutri skupno s tržaškim motociklističnim klubom Nord Est deželno motociklistično tekmovanje enduro za prvo trofejo Nord Est - Primotor klub. Slednje se bo začelo ob 9.00 pri Naselju sv. Sergija ter se zaključilo po 14. uri v Dolini. Nagrajevanje je predvideno okoli 18. ure. '
Motociklisti iz naše dežele, pa tudi iz Triveneta, bodo tekmovali v kategoriji do 80, 125, 250, 500 in več kot 500 ccm. Organizatorji predvidevajo, da se bo tekmovanja udeležilo od 80 do 100 motociklistov, članov kakih desetih društev.
Najbolj privlačen del jutrišnjega motociklističnega dne bo posebna spretnostna vožnja, ki bo na golem hribu nad tovarno Velikih motorjev približno od 9.30 dalje. Tam se bo tudi zbralo največ gledalcev.
Omenili bi še, da je uradni sponsor tekmovanja tovarna IRET.
Dirka »Tris«
Včerajšnjim 990 zmagovalcem dirke »Tris« bodo izplačali 783.210 lir, zmagovita kombinacija pa je 21-22-20.
Danes otvoritev sejma ŠD Mladina
Od danes do ponedeljka bo v Domu Albert Sirk v Križu sejem nove in rabljene smučarske opreme, ki ga že vrsto let prireja ŠD Mladina. Odbor društva obvešča zainteresirane, da jim bodo odborniki nudili pomoč tudi in predvsem pri oddajanju in nabavi rabljene opreme. Danes in v ponedeljek bo sejem od 15. do 21. u-re, jutri od 10. do 21. ure.
V jutrišnjem 7. kolu italijanske košarkarske B lige v Veroni
Po spodbudili zmagi Jadran na izredno težkem gostovanju
Nogomet: prijateljska tekma
Poljska-Italija
KATOWICE — Zadnjič sta se Italija in Poljska srečali decembra lani v Pescari, ko so »azzurri« slavili zmago z 2:0. Odtlej so si Poljaki zagotovili uvrstitev na svetovno prvenstvo, ekipa je dobila pravo lice, tako da bodo Italijani težko ponovili tak izid. Poleg tega je Bearzot odtlej vnesel precej sprememb in bo treba videti, kakio so bodo obnesle. Pozabiti ne gre niti na slabe vremenske razmere, saj je te dni na Poljskem močno snežilo. Postavi:
ITALIJA: Tancredi, Bergomi, Ca-brini, Baresi, Coliovati, Scirea, Massaro, Bagni, Serena, Di Gennaro, Altobelli (G. Galli, Tricella, F. Galli, Nela, Ancelotti, Baldieri, Vialli).
POLJSKA:	Mlynarczyk, Pawlak,
Zmuda, Ostrowski, Wojcicki, Bunkol, Matysik, Dziekanowsla, Boniek, Ko-momicki, Smolarek (Cebrat, Biegun, Tarasiewicz, Palasz, Prusik, Furtok).
Tekma se prične ob 17. uri.
Od prejšnje nedelje so se izgledi jadranovcev v drugi ligi izboljšali, čeprav še ne vemo, za koliko. Dejstvo je, da je bila nedeljska zmaga nujno potrebna predvsem zaradi tistega, kar je prinesla skupaj s prvenstvenima točkama. Prispevala je k popuščanju napetosti, k nasmeškom Jadranovih igralcev in odbornikov, k zadoščenju občinstva.
Časa za veselje pa je že konec, saj je treba sedaj pomisliti na jutrišnje gostovanje, ko se bodo »plavi« y Veroni, spopadli z enim izmed najmočnejših moštev v tej konkurenci. Na dlani je, da bo v Veroni potrebno igrati bolje kot doma pred tednom dni, saj so igralci Cìtrosila v vseh pogledih močnejši od Nordica.
Verona je bila neporažena do prejšnjega kola, v katerem je nerodno zgubila v gosteh proti Ferrari.
V tem tednu so se jadnanovci vestno pripravljali na tekmo. V sredo se je med treningom rahlo poškodoval Rauber, ki bo pa jutri zanesljivo na terenu.
Sedaj o nasprotniku. Citrosil je še pred dvema sezonoma nastopal v A-2 ligi (z nazivom Vicenzd Verona), od
POSTAVA CITROSILA
Giampaolo Cau	1965	k	195
Roberto Dalla Vecchia	1964	k-c	205
Diego Arrigoni	1958	b	183
Giampaolo Zamberlan	1982	k	202
Giovanni Noli	1965	b	185
Marco Lamperti	1962	b	190
Diego Pastori	1961	k	201
Ugo Govoni	1959	c	209
Davide Pettelli	1965	k	195
Luca Modena	1968	k	200
TRENER: Silvio Bertacchi
takrat pa se je pri tej ekipi zvrstila množica igralcev.
Na letošnji poletni borzi so se v Veroni odpovedali najučinkovitejšima igralcema, Gregoratu in Anconetani-ju. Prvi se je vrnil k svojemu nekdanjemu moštvu (Spondilatte Cremona) , drugi je okrepil vrste imolske-ga tretjeligaša. Kljub temu je vodstvo veronskega drugoligaša nakupilo šest novih košarkarjev
Najbolj zveneče ime v vrstah Citro-sila je prav gotovo Marco Lamperti, 190 cm visoki bek, ki je bil član milanskega Simaca in svojčas tudi mladinski reprezentant. Lamperti je pri Simacu imel malo možnosti igranja, saj je bil stalno v senci D’Anto-nija. Ko je dobil priložnost, je vedno igral zadovoljivo in večkrat je dosegel tudi po dvajset in več košev. Kljub temu ga je trener Peterson po-
šiljal na igrišče le občasno, zato je v lanskem prvenstvu Lamperti zapustil Simac in letos dobil izpisnico za Verono. V prejšnjem kolu je dal 35 košev. Ob Lampertiju so najnevarnejši center Della Vecchia in krilna igralca Zamberlan ter Pastori. 0-menili bi še drugega centra Govoni-ja (209 cm).
Domače moštvo je znatno višje in telesno močnejše od našega. Težave bodo imeli posebno Jadranovi visoki igralci v borbi pod košema, zato bo zapiranje prostora v lastnem kazenskem prostoru primarne važnosti za ustrezno razvijanje igre v napadu. Treba bo igrati hitro in udarno, pri tem pa omejiti število napak-
Srečanje med Citrosilom in Jadra; nam bo jutri v Veroni, v telovadnici »Consoli« (Ul. Basso Aquar), s pričetkom ob 17.30.	(Cancia)
Namizni tenis: proti ljubljanski Olimpiji
Za Kras Globtrade koristno preverjanje moei
domači šport
V četrtek zvečer sta se v Zgoniku v trening tekmi srečali namiznoteniški vrsti domačega Krasa Globtrade in ljubljanske Olimpije, ene izmed najmočnejših ekip v Jugoslaviji. Ljubljančanke so dopotovale brez solidne Krsnikove, ki jo je nadomestila mlada Ignjatovičeva. Srečanje je bilo zelo koristno za krasovke, saj so tokrat, prvič odkar je steklo letošnje prvenstvo, na drugi strani imele izredno homogeno postavo. Dokazale so, da so dobro pripravljene in da lahko z optimizmom pričakujejo srečanje prihodnjega kola (7. decembra), ko baao šle v goste k še nepremagani Surgelati Arena iz Verone. Uspelo jim je celo premagati Ljubljančanke, a v takih srečanjih je rezultat po-
stranskega pomena. Izidi:
KRAS GLOBTRADE — OLIMPIJA LJUBLJANA 5:4
Sedmak - Čadež 0:2 (11:21, 18: 21); Milič - Ref lak 1:2 (21:23, 21:17, 16:21); Bernardič - Ignjatovič 2:0 (21:13, 21:14); Sedmak - Reflak 0:2 (18:21, 17:21); Bernardič - Čadež 2:0 (21:18, 21:18); Milič - Ignjatovič 2:0 (31:29, 21:12); Bernardič - Reflak 2:1 (20:22, 21:13, 21:17); Sedmak -Ignjatovič 2:1 (17:21, 21:16, 21:18); Milič - Čadež 0:2 (17:21, 15:21).
Ostali izidi: Ukmar - Čadež 0:2 (10:21, 18:21); Ukmar - Ignjatovič 0:2 (17:21, 12:21); dvojice: Bernardič in Sedmak - Čadež in Reflak 0:2.
Tudi Kras v Parmi
Danes se je v Parmi pričel drugi izmed petih državnih turnirjev za igralce in igralke prve in druge kategorije ter mladince in mladinke. Tokrat se ga bodo udeležila tudi Krasova dekleta in sicer Jasna Bernardki, Sonja Milič, Damjana Sedmak in Tanja Ukmar. Prvič, odkar je o-blekla dres Krasa, bo imela Bernar-dičeva možnost, da se sreča z najmočnejšimi igralkami v državi in bo to priložnost izkoristila, da se spozna z nivojem namiznega tenisa v Italiji, še posebno pozornost bo posvetila igri Cergolove, Zampinijeve in Vignolove.	(Z.S.)
Danes
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.00	v Nabrežini: Meblo - Mogliano
MOŠKA C-2 LIGA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor JIK banka - Rozzol; 18.000 v Trstu, Monte Cengio: CUS - Val; 20.00 v Štandrežu: Olympia Terpin - Maniago
ŽENSKA C-2 LIGA
20.30	v Sovodnjah: Sovodnje Central-sped - Sangiorgina; 20.00 v Maniagu: Celinia - Sloga
MOŠKA D LIGA
18.00	v Gradišču: Toriana - Val; 20.00 v Moši: Mossa - Naš prapor
ŽENSKA I) LIGA
17.30	v goriškem Kulturnem domu: Dom Agorest - Canon Tržič; 18.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop -CUS; 19.00 na Opčinah: Sloga - Le Volpi; 20.00 v Dolini: Breg - Intrepida
UNDER 18 — MOŠKI
16.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - CUS;
18.00 pri Banih: Sloga - Rozzol UNDER 18 — ŽENSKE
16.00	v Trstu, Ul. Zandonai: OMA -Sokol
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - Saba: 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Grado
NARAŠČAJNIKI
15.00	v Trstu, na 1. maju: Bor -Leasest
TROFEJA MESTA TRST PROPAGANDA
15.30 na Konto velu: Kontovel Electronic -Shop - Libertas
NOGOMET
UNDER 18
14.30 v Bazovici: Zarja - Campanello
NAJMLAJŠI
15.30 v Pierisu: Pieris - Mladost
CICIBANI
14.45 v Trstu, igrišče Soncini: Sonci' ( ni B - Zarja; 15.30 na Proseku: Primorje - San Giovanni; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Fincantieri
Primorec-Kras: obeta se izenačen in zanimiv derbi
2.	AMATERSKA LIGA
VESNA — S. LUIGI
Gost Vesne bo novinec lige, ki v Ulm začetnem delu prvenstva plačuje davek neizkušenosti. S. Luigi je namreč edini, ki še ni prišel do zrna-* ge. Največ problemov ima v napadu, saj je dal le osem golov, od teh pa kar pet Massimi, ki je v sezoni 79/80 igral prav pri Vesni. Iz Uga je razvidno, da morda edino nevarnost za »plave« predstavlja prav Massimi. Vsekakor S. Luigija ne gre podcenjevati
ZARJA — ISONZO
Po treh zaporednih zmagah vlada v taboru Zarje dobro razpoloženje, čeprav ima trener Križmančič še vedno probleme s poškodbami. Zato so pri Zarji nekoliko zaskrbljeni, čeprav v goste prihaja ekipa, ki ni dosegla vidnih rezultatov. Od posameznikov se je v vrstah Isonza najbolj izkazal 30-letni napadalec Sammarti-no, ki jel dosegel tri gole.
3.	AMATERSKA LIGA
PRIMOREC — KRAS
Za mnenje o derbiju smo vprašali Marka Kralja in Andreja Raceta.
KRALJ (Primorec) : »Dobro se zavedamo, da je Kras res solidna ekipa. Na srečo pa v tem derbiju ne bomo imeli problemov s postavo. Vsaka ekipa, ko gre na igrišče, računa na zmago in zato tudi mi upamo na celotni izkupiček.«
RACE (Kras) : »Škabar in Sugan sta končno okrevala. Na žalost bo odsoten Purič, ki je bil prejšnjo nedeljo izključen. Vsi ostali bodo na razpolago trenerju Elliniju. Čeprav Primorca letos nisem še videl, sodeč po rezultatih dob.ro igra in zato bo derbi gotovo napet. Kljub temu upam, da se bomo iz Trebč vrnili z obema točkama.«
BREG — UNION
Brežanom se nudi lepa priložnost, da po dveh zaporednih remijih pridejo ponovno do zmage, saj je Union v zadnjih petih nastopih osvojil le točko. »Plavi« pa nikakor ne smejo misliti, da imajo zmago v rokah, ker je prav Union že presenetil dve naši ekipi, in sicer je premagal Gajo ter remiziral s Krasom.
PRIMORJE — CAMPANELLE
Prosečani računajo, da ohranijo nepremagljivost in s tem vodstvo na lestvici. Sodeč po dosedanjih rezultatih Campanelle ne bi smele delati velikih preglavic. Škoda da bodo Prosečani brez dobrega napadalca Starca, Id je izključen.
S. MARCO — GAJA
Težko nalogo bo tokrat imela Gaja, ker po slabem začetku S. Marco sedaj skuša nadoknaditi zamujeno, in če računa na napredovanje, si ne sme dovohti niti delnega spodrsljaja. Gajavci bi se tokrat gotovo zadovoljili tudi s točko.
SOVODNJE — SAN LORENZO
Po prvem spodrsljaju v nedeljo v Tržiču, bodo Sovodenjci tokrat gostili San Lorčnzo, ki je ravno tako v nedeljo doživel svoj prvi poraz. Srečanje bo zanimivo, saj gre za sam vrh lestvice.
AZZURRA — MLADOST
Kraševci bodo jutri igrali na tujem proti Azzurri, ki je na zadnjem mestu razpredelnice. Po tem, kar so doslej pokazali Goričani, Mladost lahko doseže obe točki in se približa vrhu.
SAGRADO — JUVENTINA
Juventina v Zagraju ne bo imela lahkega dela, saj so Zagrajčani doma dokaj solidna ekipa. Štandrežci pa znajo odpraviti tudi s takimi postavami.
Jutri
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
17.30	v Veroni, Ul. Basso Acquar: Citrosil - Jadran
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Akr barda - Kontovel Electronic Shop; 11.0” v Trstu, šola Morpurgo: Fruttetna ' Breg - Adriatherm
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Nabrežini: Sokol - Don Bosco
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30	v Križu: Vesna - San Luig1’ 14.30 v Bazovici: Zarja - Isonzo
,	3. AMATERSKA LIGA	.
14.30	v Dolini: Breg - Union; 14™ v Trebčah: Primorec - Kras; 14.30 oa Proseku: Primorje - Campanelle; 14”„ na Padričah: Gaja - San Marco; 14- . v Sovodnjah: Sovodnje - San Lorenz0■ 14.30 v Gorici, igrišče Straccis: Azz°r' ra - Mladost; 14.30 v Zagraju: Sagra' do - Juventina
NARAŠČAJNIKI
12.00	v Trstu, Ul. Flavia: Olimpi® ' Kras; 9.30 v štandrežu: Juventina - C°r' monese
NAJMLAJŠI
10.30	v Dolini: Breg - Triestina
ZAČETNIKI
9.30	v Dolini: Breg - Montebelo;
na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primočr
ODBOJKA
ŽENSKA C-2 LIGA
11.00	v Trstu, Ul. Zandonai: Killj°y Bor Friulexport
UNDER 18 ŽENSKE
11.30	na Proseku: Kontovel Elect* nic Shop - Breg
MOTOCIKLIZEM ,
9.00	v Naselju sv. Sergija, v
in pri tovarni VM: sodeluje tudi * motor
Mladinski nogomet: našim gre dobro od rok
Zarja (»under 18«) si še ni opomogla iz težav, v katere je zašla zaradi izključitev, bolezni in poškodb. Vendar je trener Boris Primožič prepričan, da bodo prav kmalu zaigrali kot znajo. Tokratni nasprotnik, Campanelle, so verjetno neugodne za naše fante.
Krasovim naraščajnikom gre dobro od rok in upajmo, da jim ho gripa prizanesla, ker imajo omejeno število nogometašev. Bliža se odločilno srečanje z vodečim S. Vitom. Z zmago bi se Kras, ki igra zelo samozavestno, povzpel na prvo mesto razpredelnice. Brežani, ki nastopajo med najmlajšimi so prijetno presenetili. Z gostovanja pri Sv. Sergiju so se namreč vrnili z obema točkama. Tudi remi Primorja (v skupini B) lahko štejemo za uspeh, ker je Portuale vendarle močna ekipa.
Razveselila nas je tudi visoka zmaga Bregovih začetnikov v skupini A. Brežani imajo le točko manj od vodeče Maggesane in so skupno s krasovci trenutno naša najuspešnejša mladinska ekipa. V skupini B pa je Primorje podleglo Chiarboli B predvsem zato, ker je igralo v okrnjeni postavi. Prihodnji nasprotnik CGS ne bi smel predstavljati nepremostljive ovire za naše dečke. Bregovi cicibani so si tokrat dali duška in nasuli v mrežo sosedov od Domja kar 6 golov. To je bila sicer njihova prva zmaga, a upajmo, da jim je vlila novega poguma. Primorje je izgubilo, toda nasprotniki so bili premočni in tudi dva zadetka sta za Prosbčane lep uspeh. V isti skupini je Zarja visoko- izgubila. To naj nas ne skrbi, ker igrajo komaj nekaj mesecev in je pač vsak začetek težak. (R. B.)
L
Drevi ob 20.00 krstni nastop Mebla v Nabrežini
Mogliano - prava neznanka
Košarka: promocijsko prvenstvo obeta nekaj zanimivih tekem
Kontovel E. S. pred težko nalogo
B0 Mogliano Veneto prva žrtev združene ekipe Meblo? Za drevišnji krstni domači nastop naše ekipe vlada v odbojkarskih krogih precejšnje zanimanje, čeprav sovpada z začetkom vseh ostalih prvenstev, v katerih so zaposlene slovenske odbojkarske ekipe. Zanimanje je upravičeno, saj postaja ženska B liga iz leta v leto bolj kvalitetna, srečanja so tako čedalje bolj zanimiva. To je letos še toliko bolj nes, ko vzpostavitev enotnih lig pomeni, da sta prav vsaki točki pomembni.
In Meblo drevi točki res potrebuje, saj si po porazu v Coneglianu noče in ne sme privoščit; spodrsljaja pred svojimi gledalci. Treba povedati, da Je nasprotnik prava neznanka. V minulih prvenstvih je slovel po odlični obrambni igri in hitrih protinapadih. Rekli bi, da je zelo nevaren nasprotnik, proti kateremu ima sicer Meblo ugodno tradicijo. Toda letošnje vesti 0 Moglianu so dokaj protislovne. Vodstvo pravi, da so ekipo izredno pomladih, celo do take mere, da naj bi
pet šestim začetne postave in klop sestavljale samo 16-letne igralke. Če je to res, objektivno ni mogoče pripisati ekipi iz Veneta mnogo možnosti v boju za obstanek. Toda protislovje je v tem, da je Mogliano v prvem kolu že slavil zmago (sicer le s 3:2) s Frattejem, poleg tega pa je kvali-
Abonmaji še danes
Abonmajske izkaznice za domače prvenstvene tekme Mebla bodo prodajali še danes pred pričetkom tekme z Moglianom. Naj še enkrat povemo, da je cena izkaznice 20 tisoč lir za 11 domačih tekem, vstopnica za posamezno srečanje pa stane 4.000 lir. Mladina do 16. leta starosti ima prost vstop v nabrežinsko telovadnico, poleg tega pa bodo najstniki brezplačno dobili tudi novo značko Mebla. Ob današnjem nastopu bodo tudi brezplačno delili obsežno brošuro z vsemi podatki o Meblu in o letošnjem prvenstvu.
fikacijski del pokalnega tekmovanja, kot Me.blo, končal brez poraza. Nov trener Scalzotto je zadostno jamstvo za resno delo, prisotnost izkušene bivše prvoligašice Faggianove daje ekipi določen ton, realna moč pa je prava skrivnost.
Ob dani negotovosti velja le ugotovitev, da ima naša ekipa vse možnosti, da vknjiži prvi točki, le da igra tako kot resnično zmore, velika spodbuda pa bi bila v tem pogledu prisotnost vehkega števila gledalcev. Tudi tokrat Meblo ne bo nastopil v popolni postavi, saj se je med tednom poškodovala Ukmarjeva, ki bo morala mirovat; teden dni, nato pa jo čaka precej dolga rehabilitacija.
Drevi bo še vrsta zanimivih tekem, med temi je predvsem nastop Armes DMA v Nervesi in pa gostovanje pa-dovskega Tregarofanija v Fiessu Um-bertianu. Po prvem kolu je vtis ta, da je razlika v kvalitet; med posa meznimi ekipami precejšnja, razmerje sil pa morda drugačno, kot je bilo pričakovati.
Tik pred četrtim kolom promocijskega prvenstva lahko rečemo, da je trojica naših predstavnikov igrala nekoliko pod pričakovanji, saj bi lahko prav vsaka od naših ekip imela po dve točki več na lestvici. V minulem kolu ni prišlo do bistvenih preobratov. Ferroviario je izgubil v dvoboju z Li-bertasom, tako da je Alabarda trenutno sama na vrhu lestvice in edina še neporažena. Z Alabarde se bodo v nedeljo pomerili košarkarji Kontove-la Electronic Shop, ki bodo Tržačanom skušali zadati prvi poraz in se jim pridružiti na vrhu razpredelnice.
Lukšovi varovanci so prav gotovo sposobni tega podviga, čeprav bodo morali verjetno spet, na igrišče brez poškodovanega Vremca. Alabarda je sicer zelo solidno moštvo, absolutno pa ni nepremagljivo. Uspeh je za Kontovelce torej mogoč, jasno pa je, da bodo morali igrati mnogo bolje kot proti Boru Radenski.
Breg Adriatherm igra tokrat nro-ti Stelli Azzurri Fruttetni, Bor Raden-
ska pa se bo doma srečal z novincem v ligi Sabo. Košarkarji Brega Adriatherm so po treh kolih še brez točk. Bregov center Loris Zobec je o težavnem začetku svojega moštva povedal sledeče: »Razen prve tekme s Scogliettom, bi v ostalih dveh srečanjih lahko zmagali, saj smo bili že v vodstvu, v končnici pa so prevladah nasprotniki. Vzrokov za naš negotov začetek je kar precej. S pripravami smo letos začeli razmeroma pozno in to se nam zdaj maščuje.«
(Cancia)
Domovci bodo drevi prvič stopili na igrišče v okviru prvega kola pro<-mocijskega prvenstva na Goriškem. Žreb ni bil našim preveč naklonjen, saj se bodo morali že takoj spoprijeti z enim izmed letošnjih favoritov za prestop v D ligo. Gradež je namreč v lanskem prvenstvu zasedel končno tretje mesto in to povsem zasluženo.
(M. Čubej)
V ženskih odbojkarskih C-2 in D ligi
Pri vrhu tudi nekaj naših?
Odslej tudi pet slovenskih moških deželnih ligašev
V C-2 ligi brez izrazitega favorita
Zaradi izpadov in odpoved; iz državnih, pa tudi zaradi napredovanj *z pokrajinskih lig, bo slovensko zastopstvo v ženskih deželnih odbojkarskih prvenstvih letos resda rekordno. Na startu bo namreč kar sedem naših šesterk, tri v C-2 ligi, štiri v D ugi.
V C-2 ligi bo letos nastopilo kar 13 ekip ;n vse kaže, da bo prvenstvo izjemno zanimivo in borbeno. Zanirni-'jo, ker izrazitih favoritov za napredovanje menda ni
Od slovenskih šesterk ima daleč Najbolj izkušeno ekipo Bor Friulex-Port, za katerega bodo nastopile nekatere bivše drugoligašice in tudi bivša podajačica Mebla Zergolova. Poteg njih bo še nekaj bivših igralk združene mladinske ekipe Friulexport 'a pa nekaj mlajših borovk, ki so la-Pi nastopile v D ligi. Ekipa je torej dovolj močna, da lahko odigra v pr-venstvu vidno vlogo. Sloga je letos Zek> pomladila svoje vrste. Nekatere starejše igralke so prenehale z aktiv-Pjm igranjem, v prvo ekipo pa so 'ddjučili najboljše igralke under 16. t kakšnih posebnih ambicijah letos ®enda ni mogoče govoriti, lahko pri-cakujemo pa solidno uvrstitev. Sovod-PJe Centralsped so novinec v ligi, de-k eta pa so nas že navadila na vrsto Podvigov.
. v D ligi je skupn; imenovalec naših Šesterk mladost. Še najbolj izkušeno ekipo ima Kontovel Electronic Shop, ^et° je pomladil svoje vrste Breg, Povprečna starost Doma Agorest je
P?d 17. letom, najmlajšo ekipo pa ima ùloga_
, Spričo tega je zelo težko napove-kako se bodo obnesle slovenske kipe. Kontovelke, ki so bile na pa-jvkJU morda najmočnejše, je v zad-Jern hipu iz družinskih razlogov za-PPstila podajačica Lorenza Mervič, Pko ha je ekipa brez izkušenega re ^iserja, kar veliko pomeni, Breg, ki ® jo odpovedal C-l ligi, pa je s svojo "Pdaditvjo šel do konca in daje naj ; c. Prožnosti mladim igralkam, ki so in prem<>dno zmagale v 1. diviziji so dokaj perspektivne.
, “rez težav bi se moral pred izpa-111 rešiti Dom Agorest. Goričanke
so mlada in ambiciozna ekipa, ki lahko samo še napreduje in le zaradi pomanjkanja izkušenosti ji ne pripisujemo večjih možnosti. Zelo težka pa je naloga druge ekipe Sloge.
Kaj pa favoriti? Kot že vrsto let se za napredovanje kandidira tržiški Canon, nevarna sta še CUS in NPT, tudi naših ekip pa ne gre podcenjevati.
Spored 1. kola C-2 lige ponuja So-vodenjkam domači nastop z nevarno Sangiorgino, ki meri na visoko uvrstitev, Sloga pa bo gostovala v Ma-niagu pri lanskem C -1 ligašu Celimi. Bor Friulexport bi moral v nedeljo zjutraj vknjižiti točki z novincem Killjoyem.
V D ligi igrajo vse naše ekipe doma, pred najtežjo nalogo pa sta Dom Agorest (s Canonom) in Kontovel E lectronic Shop (s CUS). Breg oi moral z Intrepido zlahka priti do točk, tekma Sloga - Le Volpi pa je že pravi derbi. Sicer bo že prvo kolo izdatno pričalo o razmerju sil v ligi.
V moških odbojkarskih C-2 in D ligi bo letos nastopilo pet slovenskih ekip, to je ena manj kot lani. V C-2 ligi ostaja naše predstavništvo neokrnjeno (Bor JIK Banka, Olympia Ter-pdn in Val). V D ligi pa je Jamlje (odpoved) in Slogo (izpad) v zadnjem hipu nadomestila druga postava Vala, ki je bila iz 1. divizije vključena v višjo ligo zarad; odpovedi številnih šesterk.
Kaj lahko pričakujemo od naših fddp v obeh deželnih prvenstvih? Takoj treba poudariti, da se nobena naša se-sterka ni bistveno okrepila, tako da o kakšni posebni moči te al; druge ni mogoče govoriti. Tudi pr; moških smo pred obsežno generacijsko menjavo, kjer starejši odbojkarji posto poma prepuščajo mesto mlajšim ambicioznejšim, toda manj izkušenim soigralcem. Ta menjava bo sicer prišla povsem do izraza šele prihodnje leto, ko bodo stopila v veljavo nova pravila o starostnih omejitvah. Vsem našim štirim deželnim ligašem se teh
korenitih sprememb (starostna meja v sezoni 86/87 za C-2 ligo 26, za D ligo pa 25 let) ni treba bati, saj imajo zadosten naraščaj, hkrati pa je jasno, da zaenkrat tudi ne gojijo kakšnih posebnih ambicij.
Na to možnost so v poletnih mesecih razmišljali zlasti borovci, ki so v minulem prvenstvu osvojili tretje me-eto in so bili od naših ekip najbližji napredovanju. Toda z nadejano okre-pitvjo Klavdij Veljak menda ne bo nič, igralski kader je skrčen na mi-numum, ker mladih pri društvu niso hoteli žrtvovat; na klopi prve ekipe, tako da bi pri JIK Banki potrebujejo veliko sreče, če želijo uresničiti želje. Nič slabši od borovcev pa nista po našem mnenju Olympia Terpin in Val. Goričani bodo igrali praktično v nespremenjeni postavi, Štandrežce pa bi moral v kratkem okrepiti tudi dosedanji član Arritala Fabio Pellarini.
Ker ni v letošnji C-2 ligi izrazitega favorita ima vseh 11 ekip (v zadnjem hipu so Fincantieri sprejeli v C-l li-
go) možnost za visoko- uvrstitev, med temi so seveda tudi slovenske.
Naš prapor je za letošnje prvenstvo D lige precej pomladil ekipo, Val pa bo po povprečni starosti najmlajši deželni ligaš sploh, saj ima najstarejši igralec šele 20 let, vsi ostali pa so znatno mlajši. Obema ekipama se obeta boj za obstanek, njunima vodstvoma pa treba priznati, da sta se opredehli za tvegano, toda zelo daljnovidno politiko, ki se bo, ne glede na letošnje uspehe, gotovo obrestovala.
V	današnjem prvem kolu C-2 lige bo Olympia Terpin gostila Maniago, ki je izpadel iz C-l lige, pri čemer je vsaka napoved tvegana. Že na startu okrnjeni borovci zaradi poškodbe Daria Gasparra bodo na 1. maju gostili Rozzol, ki je bila lani slabši, težka naloga pa čaka v Trstu s CUS valovce, ki bodo menda nastopili brez obolelega Petejana.
V	D ligi gostuje Naš prapor v Muši, Val pa v Gradišču.
danes igra za vas
totocalcio
Ascoli - Arezzo	1
Brescia - Sambenedettese	1
Cagliari - Monza	X
Campobasso - Vicenza	X
Catania - Empoli	1	X
Catanzaro - Palermo	1
Cesena - Lazio	X
Genoa - Cremonese	1X2
Perugia - Pescara	1	X
Triestina - Bologna	1
Piacenza - Parma	1	X
Casarano - Barletta	1X2
Livorno - Monopoli	1	X
Ingrid Kalan - Peterlin (letnik 1953) je v zamejskih športnih krogih prav dobro znana. Odbojko igra od leta 1967, ko se je vključila v mladinsko vrsto Bora. Prav ta ekipa (v kateri je nastopala Kalanova) je bila v letih 1968 in 1969 državni podprvak v kategoriji mladink. Ingrid Kalan je nato odigrala še osem prvenstev B Uge z barvami Bora ter tri tretjeligaška prvenstva s Slogo. Kalanova se je še bavila z atletiko, vedno pri Boru.
Prejšnji teden je Gabrijel Raseni pravilno napovedal 11 izidov.
konjske dirke - konjske dirke
Na prvi dirki, veljavni za »veliki pokal narodov«, bodo startali številni konji iz tujine, favorit pa je Babe Kosmos (skupina 2), ki pa se mora paziti pred francoskim Minouom Du Donjonom (skupina 1). Kot tretja prideta v poštev Micado C (skupina 1) in Keystone Patton (skupina 2).
V	drugi dirki se obeta izenačen boj med Contatorejcm in Capogirom (o-ba skupina X), vendar bi Cidec (skupina 1) lahko opravil z obema.
V	tretji dirki ima največ možnosti Ametista (skupina X), prezreti pa ne gre Citribura Mo (skupina X) in Coltitza (skupina 1).
V	četrti dirki je položaj negotov. Navedli bi Corana Om (skupina X) ter Neipolsa in Bomaccio (skupina 1).
V	5. dirki je favorit Dettorijev Kavic (skupina 1), najhujši tekmec bi moral biti Mattino sul Lago (skupina
X), prezreti ne gre še Parlamenta (skupina 1).
V 6. dirki je najmočnejša skupina 2 (Ketch in Corrals Lady). Kot tretji pride v poštev Enrica Massei (skupina X). (P. G.)
totip
1.	— prvi	1 2
	drugi	2 1
2.	— prvi	X
	drugi	X 1
3.	— prvi	1 X
	drugi	X 1
4.	— prvi	X 1
	drugi	1 X
5.	— prvi	1
	drugi	X
6.	— prvi	2
	drugi	2 X
^■"edavateljska sezona SPDT
Č y. četrtek, 21. t.m., bo v Gregorčičih dvorani v Trstu (Ul. sv. Fran-20/2. nad.) ob 20.00 tržaška n ecistavitev vodnika po Triglavskem krot^>em PGTku. Knjiga je izšla pred -•	;n sicer v založbi Prirodo-
Slo
50-Se£ta društva Slovenije ob svoji -t-nici in Triglavskega narodnega stojq sarne9a ob 60. obletnici ob-
predstavitvi bosta spregovo-c(an uredniškega odbora te pu-]a «ie in avtor nekaterih poglavij in .2 Bizjak, ki bo predstavil TNP
čitev 90 *n naP°rno za uresni~
dr. y ^venski naravoslovec prof. r0d .°ne Wraber, ki bo Triglavski na-preJ Park ob barvnih diapozitivih Zorn tavH seveda z naravoslovnega Vajoi^.kota. Nazadnje bodo še pred-vovi-1 ■Tn Noska Križnarja z naslo-»Sirarstvo na ovčjih planinah«.
tor?*1*, ki ga je sestavilo 18 av-Olrni ’ ]e ze naprodaj v Tržaški knji-in j, ’ Prodajali pa ga bodo tudi pred bp v 9redavanju. Omenili bi še, da živ0 torek, 19. t. m., med oddajo v Jan,» p°. BAI A okoli 14.15 govoril r°drio	prav o Triglavskem na-
Parku.
vodnika po tem parku in pa
iz planinskega sveta
Predsmučarska telovadba SPDT
Pred kratkim se je že začela predsmučarska telovadba SPDT. Na ^PO-redu je ob sredah od 21.00 do 23.00 na liceju »F. Prešeren« (Vrdelska cesta 13/2). Rekreacijo in predsmu-čarsko telovadbo vodi Rado Gruden.
Naši na Daulagiriju niso uspeli
Slovenska štiričlanska odprava (vodja Belak ter še Kregar, Tomazin in Štremfelj) v srmjem namenu o-svojitve himalajskega osemtisocaka Daulagiri ni uspela, to pa zaradi orkanskega vetra, ki se je razdivja prav v zadnjih oktobrskih diieh. -dločilni vzpon so poskušali dne oktobra, smer pa so priključili na severnovzhodni raz, to je na„'!l0.r™?nn no smer. Po bivaku na visim mu metrov so se dokončno obnwh-Capro va je 1. novembra sestopila v Ka op ni. Vsi člani ekspedicije so zdravi.
Alpinistični razgledi št. 21/1985
Pred kratkim je po daljšem obdobju molka svet izšlo interno glasilo
slovenskih alpinistov Alpinistični razgledi, ki ga je po svoji kvaliteti, zanimivosti in izredni kakovosti vredno omeniti. Razglede urejuje France Malešič, sodeluje pa še cela vrsta
slovenskih alpinistov. Tokrat so reviji pomagali: Bogdan Biščak, Janez Bizjak, Rihard Bučar, Vojko Bu-čer, Danilo Cedilnik, Roman Cerar, Dušan Jelinčič, Tomo Jeseničnik, Silvo Karo, Frane Kemperle, Irena Komprej, Edo Kozorog, Matevž Lenarčič, Mojmir Štangelj, Ivan Štor-nik, Darinka Madjanovič, France Malešič, Nada in Bine Mlač, Niko Škra-banja, Peter Ščetinin, Janez Vozel, Stanko Mihev, Ivan Nemanič, Igor Radovič, Aleš Rotar, Helena Ružič, Franci Savenc in Ksenija Lenarčič.
Med objavljenimi članki bi vsekakor omenili uvodnik Ivana štornika z naslovom »Kriza informacij«, v katerem kritično obravnava sedanje sta-
nje vsestranske informacije o planinski problematiki, prvi del daljšega prispevka Dušana Jelinčiča z naslovom »Liki, dosežki in vrednote alpinizma doma in po svetu« z podnaslovom »Nekaj o psihologiji in filozofiji alpinizma« ter sestavek Malešiča o pregledu poročil o delu slovenskih alpinističnih odsekov v letu 1983.
Novembrska številka
Planinskega vestnika
Ta prinaša nekaj zanimivih člankov, med katerimi bi omenili kratek prispevek o edini slovenski planinski postojanki na Koroškem na Bleščeči planini, za katero se obetajo hudi časi, prijeten alpinistični spis Sreča Renbergerja z naslovom »Na meji padca« ter še kratke literarne iskice Marijana Krišlja »Troje zrn mojih doživetij«.
alpooisttofiifìin raggi
Naslovna stran Alpinističnih razgledov
ŠTEVILKA 21 IM*
ŠD MLADINA — smučarski odsek
SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME
v Domu A. Sirk v KRIŽU. Danes, 16. — jutri, 17. in v ponedeljek, 18. novembra.
URNIK: danes in ponedeljek od 15. do 21. ure; jutri od 10. do 21. ure.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitnl tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST 1, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.	Drimorski	TRST Ut Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - The 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samta
	JL	dnevnik	Izdaja L JziT	itevj!} čl«. toU-ek. m tiska	Trst	jfl iQ «•» Inv** 1	*	založnikov REG
16. novembra 1985
Februarja proces stoletja proti mafiji v Palermu
Za KD je bil Dalla Chiesa Craxijev človek
PALERMO — Na dan je prišla vsa doslej ugotovljena resnica o mafijskih zločinih. Zajeta je v 8630 tipkanih straneh obtožnice, na podlagi katere se bo prihodnjega februarja pričel »proces stoletja«. Seveda pa so preiskovalci še daleč od tega, da bi temu družbenemu in zgodovinskemu pojavu prišli do dna. Potrebno bo še marsikaj, predvsem pa stalna budnost države in vseh poštenih družbenih sil, če bodo hotele, da se ne bi več razrasel.
Iz tega gradiva izhaja, da so prvega skesanca, ki je 1973. leta sodeloval s sodstvom, Leonarda Vitaleja, edinega obsodili na procesu, vse ostale mafijce pa oprostili, in da ga je država za uslugo, ki ji jo je naredil, poslala v umobolnico.
Eden največjih tožiteljev je Fernando Dalla Chiesa, sin ubitega palermskega prefekta Carla Alberta Dalla Chiesa. V svoji knjigi piše, da je mafija ugotovila, kako je Dalla Chiesa prišel v Palermo brez potrebne državne podpore in zaščite in da je De Mita o njem so-
dil, da je Craxijev človek, kar naj bi bil razlog, da se De Mita z njim ni hotel srečati. Najbrž pa tudi zato ne, ker je Dalla Chiesa kot pogoj za dobro delo v Palermu zahteval odstranitev v mafijo povezanih predstavnikov struje Andreottija, Fanfanija in levice KD.
V obtožnici teče beseda tudi o umorih pokrajinskega tajnika KD Michelea Reine, predsednika dežele Mat-tarelle (KD) in deželnega tajnika KPI Pia La Torre. Na straneh obtožnice se pojavlja tudi finančnik Sindona, ki je zahteval od mafije oborožen upor, da bi Sicilijo odcepil od Italije, kar mafija ni sprejela in mu je obljubila samo nevtralnost.
Šibkosti države so omogočile skupini mafijcev v Cosa Nostra, da je položila svojo roko na javna dela, gradbene špekulacije, trgovino z mamili, kar jim je prineslo ogromno bogastvo. Posebno poglavje v tem okviru predstavlja nekdanjj palermski župan Vito Cianci-mino. Svoje bogastvo si je pridobil s spretnim izkoriščanjem javnega položaja pri gradbenih in finančnih operacijah.
Človeška vprega ne odpove
Sovjetska zveza: za ušesa bodo potegnili direktorje, ki ne varčujejo z elektriko
MOSKVA — V Sovjetski zvezi je v teku organizirana akcija varčevanja električne energije, v katero so se poleg industrijskih obratov vključila tudi gospodinjstva. List »Večemaja Moskva« objavlja celo posebno rubriko, ki je posvečena varčevanju v glavnem mestu SZ, kar zgovorno priča, kakšen propagandni napor so vložile oblasti, da bi uspešno izpeljale varčevalno akcijo.
Samo v drugi polovici oktobra so v Moskvi prihranili 4 milijone kilovatnih ur, kar omogoča dvotedensko oskrbo za mesto s 100 tisoč prebivalci. Natisnili so tudi poseben bilten, na katerem sproti navajajo podatke o privarčeni energiji. Seveda pa objavljajo tudi sezname podjetij z imenskim navajanjem direktorjev, ki so prekoračili običajne količine električne energije.
Organizirano varčevanje z električno energijo je eden od ukrepov, da bj preprečili lanskoletni položaj, ko je zaradi ostre
in dolge zime primanjkovalo elektrike in so morali v številnih mestih uvesti redukcije.
Varčevanje z energijo, z gorivom, s surovinami in z repro-materialom je postalo glavna tema dolgoročnih smernic razvoja sovjetskega gospodarstva. V nedavno objavljenemu gospodarskem planu za obdobje do leta 2.000 predvidevajo, da bodo od 75 do 80 odstotkov vse večjih potreb po energiji in gorivu krili prav z varčevanjem. »Dosledno varčevanje, je zapisano v razvojnem dokumentu, je najpomembnejše za intenzivnost proizvodnje«.
Energetska postavka v skupnem nacionalnem dohodku bi se morala zmanjšati za 40 odstotkov, surovin za dvakrat, kar pomeni P° eni strani, da obstajajo ogromne možnotsi varčevanja, obenem pa, da so do sedaj dobesedno razmetavali z energijo in surovinami.
K taki spremembi kursa je Sovjetsko zvezo prisililo tudi vse manjše črpanje nafte. Ležišča v bližini velikih industrijskih bazenov dajejo namreč stalno manjše količine, da ni torej presenetljiv podatek, da proizvodnja nafte v zadnjih petih letih neprestano nazaduje. Ležišča nafte se nahajajo tudi drugje, izkoriščanje teh ležišč pa je vezano na precejšnje izdatke in ogromne prevozne stroške, saj so to predvsem sibirska ležišča, nekaj manj jih je v prav tako oddaljenem Kazakistanu.
V naslednjem obdobju bo torej skušala Sovjetska zveza -predvsem pospešiti izrabo jedrske energije in uporabo plina, ki ga je še vedno dovolj. S tem bi zmanjšala dosedanjo odvisnost od nafte, ki je glavn; vir za pridobivanje električne energije, dragoceno surovino pa bi tako koristneje uporabili v kemični industriji in za proizvodnjo pogonskih goriv.
Izvedel jo je prof. Galiucci v Padovi
Prva presaditev srca
Anketa izvedena 15 let po ustanovitvi pete republike
Kaj sodijo Francozi o De Gaullu
PADOVA — »Dajem priznanje vaši sposobnosti in se vam zahvaljujem.« S temi besedami je predsednik republike Cossiga po telefonu voščil kirurgu prof. Vincencu Gallucciju za prvo uspešno presaditev srca v Italiji. Ves včerajšnji in predvčerajšnji dan je kirurg prejemal čestitke po telefonu, tako da se je čez noč spremenil njegov način življenja, predvsem pa njegovo zasebno življenje. O njem je znano samo to, da veliko bere in piše in da rad posluša glasbo. Več let je bil na specializaciji v tujini in je že 1978. leta kot prvi v Italiji predlagal, da bi mu dovolili presajanje srca.
Prof. Galiucci je po počitku, ki je sledil operaciji takoj spet odšel na kliniko, kjer dobršen del svojega časa preživi pri pacientu Ilariu Lazzariju in ob zapletenih aparatih, ki urejujejo delovanje njegovih organov. Lazzari se dobro počuti z novim srcem in tudi siceršnjih težav nima. Redno mu dajejo ciklosporina, zdravilo, ki naj bi preprečilo zavračanje. Kritično stanje naj bi se pojavilo kakšen teden po operaciji. Če bo bolnik začetno fazo uspešno prestal, ima 90 odstotkov možnosti, da bo živel še eno leto in 50 do 60 odstotkov, da bo živel še 5 let.
Prof. Galiucci: »Pred tremi tedni ne bi bili sposobni izvesti nove operacije.« Nedaleč od Lazzarija ležijo še trije hudi srčni bolniki, ki čakajo na operacijo. Izvedli jih bodo, kadar se bodo za to ustvarile ugodne razmere.
Kakor je znano, so Lazzariju vsadili srce 18-Ietnega Francesca Busnella iz okolice Trevisa, ki je tragično umrl. Njegovi starši so izjavili, da niso naredili nobenega herojskega dejanja, ko so srce svojega sina darovali srčnemu bolniku. »Storili smo, kar smo čutili,« je rekel oče. »Zadovoljni smo, da sinovo srce še bije.«
PARIZ — Kaj mislijo poldrugo desetletje po De Gaullovi smrti današnje generacije o ustanovitelju pete republike? V kolikšni meri je degolizem kot gibanje in ideologija še živ v Franciji?
Na ta in številna druga vprašanja je skušal pred dnevi odgovoriti pariške »Figaro« v anketi o generalu in njegovem delu. Stališča in značilnosti De Gaullovih pobud ni po vsem sodeč še načel zob časa. Kar 84 odstotkov Francozov je prepričano, da so bile pobude voditelja »Svobodne Francije« ugodne, medtem ko je le 5 odstotkov anketirancih slabo ocenilo delo generala De Gaulla.
Francozi, ki so na referendumu o regionalizaciji 27. aprila 1969 leta rekli odločen »ne« svojemu legendarnemu voditelju, niso pozabili, da je De Gaulle ustanovitelj pete republike. 68 odstotkov anketirancev ve, da je general postavil temelje današnjemu ustroju republike.
Ob spominu, da je De Gaulle bil tisti, ki je 18. junija 1940 leta pozval Francoze, naj se uprejo nemškemu okupatorju, anketiranci po petnajstih letih še vedno podpirajo njegove izbire. To predvsem glede politične in vojaške osamosvojitve Francije ter ustanovitve njenih jedrskih sil. Nič čudnega torej, da je za vse De Gaullove naslednike romanje na atol Mururoa obveza,
saj je otok postal neke vrste simbol francoske neodvisnosti, samostojnosti in izvor legitimnosti.
Ko je treba spregovoriti o osebnih značilnostih De Gaulla, ki je nesporno pustil neizbrisne sledove v zgodovini Francije 20. stoletja, Francozi (61 od sto) postavljajo na prvo mesto »njegovo privrženost Franciji«. Druge generalove vrline pa so po vrstnem redu državniški smisel, volja, poštenje in avtoriteta.
Zelo zanimiv je odgovor na vprašanja, kaj Francozi, o katerih je De Gaulle navajal, da je »skrajno težko vladati narodu, ki pozna 130 sirov«, mislijo o generalovem sklepu, da se po neuspehu na referendumu leto 1969 umakne s prizorišča. Skora 60 odstotkov Francozov misli, da je bil sklep pravilen, ko je ugotovil, do so mu Francozi izrekli nezaupnico. Nič čudnega torej, da večina anketirancev odločno zavrača zamisel o Mit' terrandovi »koabitaciji« z desnico, saj bi se v podobnem primeru De Gaulle umaknil.
Glede samega degolizma pa je vsak drugi anketiranec izjavil, da je preživelo svoj čas in le 21 odstotkov je priznalo, da so degolisti. Ob vsem tem lahko upravičeno sklepamo, da je degolizem doživel bistveno spremembe, da pa so tudi drugi osvojili generalove parole o samostojni in močni Franciji.
Ljubezen ob jezeru
Po romanu i. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordanič besedilo priredi) Ciril Gale
Srečna sta, ker sta se »vzela«
NEW YORK — Ameriška temnopolta pevka Diana Ross se je oktobra P®* ročila z norveškim brodiarjem Arnom Neassom. Na sliki ju vidimo v OS1 ’ ob sprejemu v čast norveške ekspedicije na Everest