Stanje obrtništva v FLRJ Od leta 1939 do 1954 se je Itevilo zaposlenib. obrtnikov povečalo od 230.500 na 219.009 aJi za 16,7%. Hkrati se je število •brtiiih delavnic zmanjšalo od 135.000 na 129.250, ali jsa 4,3%. Zmanjšanje števila obrtnih de-lavnic pa ne potneni, da so se zmanjSaJe tndj zmog-ljivcs.fi, nasprotno, tudi proizvajalna ¦redstva so se v tcj panogi po-T**3la, vendar so se »kon«en-trirala v manjšem Stevilu obrt-nih delavnie, kar je očitno tndi b porasta SteviJa obrtnih de-lavnic. Privatn« obrtništvo je vse do L 1951 naiadovalo, tako po šte-tHu obrtiuh delavcev kakor pe Mevilu delavnic- V tem ohdob-)a niso bili ugodni pogoji za delo privatnih obrtnikov (na-irtno razdeljevanje surovin, «i-vtcm cen itd ), kar je privedlo tm zm&njšanja njihovega števi-U. Od 1. 1951 dalje privatnl •ektor o-brtTiištva sia!»o raste: •d 1. 1951 do 1954 se je število privatnih obrtnib delavnic po-ˇeealo za okrog 23%, število »poslenih obrtnikov pa *a 21%. Družbeni sektor obrtnLštva je •d konea vojne dalje stalno ra- stel. že v 1. 1951 ln 1952 je bilo v druzbenem sektorju združeno okrog 40% delovne sile obrtni-štva, čeprav je obsegalo komaj okrog 10% obrtnib delavnic. — Od 1. 1952 dalje sc je Se vedao nadaljevala koncentracija druž-bcnega sektorja: v tem obdobju se je število obrtnih delavcev povečalo *a 38%, medtem ko se je število obrtnlh delavnic nekoliko unanjišalo (za t-krog 4%). Fo številn zaposlenega osebja in zmogljivosti je ta po-rast tndi v tera obdobju hitrej-Si kakor na privatnera sektorju. Iz iega vidimo, da jc obrtni-štvo, zlasti v zadiijih letih, na-predovalo in se krepilo. Ta na-predek pa je dokaj pooasnejši v p.rimerjavi z drugimi pano-gami našega gospodarstva: in-dustrijo, prometom itd., kar povzrota Sedalje veije potrcbe po obrtniškib uslugah. Razvoj obrtništva pa zaostaja za temi potrebami PO nslugah, ki so se zelo povečale zlasli zaradi hi-trega povečanja investicijske graditve, parasta števila preb!-valstva itd., o ectner bomo go-vorili še posebej. fftanje »brtaištva naslednje: (116) fei v Rosui ln Hercegovfait najvefi prebivalcev pride na po- (85), najmanj pa t Slovenift sameznega obrtnika v Crni gori (35). Tuja delovna sila v obrtništvu Pogonska sila v obrtništvu Pogonska sila v obrtništvu se Je do 1. 1954 x primerjavl t letoni 1939 povečala la okoll 43%, in sicer na družbenem ¦ektorju za okrog 77%, na pri-¦valnem pa za 11%. če oparuje-mo razvrstitev pogonske sile po panogab, tedaj d»Wmo ta-*a>Ie sliko: najborj se je pove-čala v clektrotehraičiri dejav-nosti — za skoraj trikrat, pre-delavi zemlje, kamenja In stek-]• pa za oVro«r dvakrat. v grad-benlStvu za 64%. v kovinsko-^redelovalni za 5g%, kemičnl n 57%, živilski 45%, lesnopr«--delovalnl ia 35%. (Najbolj je •bčutitl pomanjkanje pogonske «He in mehanizacije v gradbe-nlštvn, čeprav se je pogonska tfla povečala.) Iz podatkoT o ndelcžbi posa-¦seznib sektor>ev v pogon&ki tKU obrtnl»tva je oLHno osredo- točenje osuoviiib sredsteT t družbenem sektorjn: v letn 1951 je znašal delcž drožbenega scktorja v pogonsfci sill 48,6%, p^ivatnega pa 51,4%. V i«tn 1954 pa je to razmerj« kazal« drugačno sliko: drnžhpni sek-tor je sodeloval s 60,2%, pri-vatni pa z 39,8%. Vendar ne morcmo irčitl, da bl kateri koli od obeh scktor-jev obrtništra imel dovolj r>o-gonske sile in mchanlzacije; tako na privatnem kakor na družbenem sektorju so obrati lastareli in precej tztrošeni, to pa zato, ker »mo premalo vla-gall v »bnavo in razširit«T zmogijivosti. Sredstva smo v glavnetn trožill, nlsmo pa jili obnavljali. Do kakšne mere so obrati Iztrošenl, vidimo tudi iz nas.lednjih podalkov o vredno-s-ti osnovnib sredstev. Viednost osnovnih sredstev Po podatldh zvezne komislje m oceno osnovnib sredstev je ntašala prrotna vrednost osnov-wih sredstev v »brtništ-vu, kl ¦o jo obrarunali po nabavnih eemah, 18.770 milijonov drn. Ob kancu leta 1953 pa se ie vred-nost tch sretfsiev znižala na ko-maj 9509 milijonov din — torej Je bila za okrog 50% majijsa. (V ta znesek je vračunana vred-aost stavb in opreme). Prvotna Trcdnost opreme je znašala MS4 mjlijomov dia, sedanjs pa rada kcmai 4286 miUjonov ali 44,5%. h teh podatkov vidimo, da sm se osnovna sredstva ˇ obrtiiištvu r.elo iztrošila in da so doirajaJa. Da bi oraogočili njihovo hitrej-So zameniavo in obntnro, se je zveza odpovedala svoji udelež-bi prj dobička lz olirtništva. Vsi odbori pa ntro raiaracH po(;rebe po obnovi te panoge. V obrtništvu vidijo v prvi vrstl vir svojih dobodkov, ki jih tro-šijo ne samo za go&podarske, temveč česlo tudi la negaspo-darske namene. Premalo obrtniških vajencev Ze v 1. 1951 ie število obrt-nth vajencev prekoraillo pred-vojno raven. Medtem ko pa je njihovo itevilo v privatnih obrtnih delavnicah stalno rast-1», se je v »brtnih delavnicah zadružncga sektorja od 1. 1951 dalje število obrtnih vajencev nnanjšala. Na vsakita sto kvall-ficlranih dclavcev v privatnem obrtnišlvn pride 38 »brtnih va-jraiccv, v družbenetn sektorju pa komaj 26. (Razlog temu Je predvsem v tem, kcr r«ptibliLlri predpisl obvemjejo privatue obrinike, koliko niencev mora-jo imeti.) To pomcni, d3 v zadnjih letih v drnžhencm sektorju obrništva ne skrbe dovol.j za usposablja-nje novih kvalific.iranih obrt-nih delavcev. To je toliko bo)j zaskrbljujoče, ker se v obrlni-štvu šolajo kvaJificiranl delav-ci ne saano za to gospodar&ko panogo, temveč tndi za indu-strijo, gradbeništvo, promet itd. Vsako lcto ostaja komaj 55% Izučenih obrtnikov v obrtnUtvu, mcdteni ko gredo drngl r drage pvaog«. Skupaj Družbeni Privatnl sektor sektor Ce gledamo v celoti, vidimo, da usposatkljaiijc strokovnega obrtrtiškega narasčaja ne dp-haja niti tako počasnega raz-voja obrtni.sua, čeprav število obrtnih vajencev stalno raste. Naše »brtništvo ne more osbr-beti s strokovno delovno gilo niti sebe, kaj šele narastle po-trebe drngih gospodarskih pa-nog, v katere odbaja okrog 45% Iznčenih obrtnih vajencev. Da hi to dosegli, t5 momlo imetl »brtništvo dvakrat veS obrtnih vajencev, kakor jih ima danes. Vzrok za tako sta-nje Je v prvi vrsti v np^adost-netn številu intematov za obri-ne vajence ln t majlinosii po-slovnih proslorov posameznih obrtuih delavnic, kj zato ne morejo sprejeti več učencev. V tej smeri bo treba storiti ustrczajooe ukrepe (gradtija do-raov za učence strokovnib šol itd.). Prav tako bo treba vldcti, koliko ie obrtnim delavnlcam mar nsposabljanje obrliiega na-raščaja, kar je zvezan« z mate-rialnimi iidatki. Mnogo administrativnega osebja v družbenem sektoiju Druibenti sektor obrtništva zaposluje preveiiko število ad-ministrativnega osebja. V tcm sektorju je namreč 1. 1954 ko je zap«sl.leval 41,5% delovne sile, delalo 91,8% skupnega šte-vlla adminlstratlvnega osebja v o.brtništvu. Drugih 8,2% je bilo zaposlenih na privatnem sek-torju. Z drugimi bcscdami, v obrtnih dclavnlcah, v katerlh so sredstva drnžbena lastnina, je zaposleno 11-krat več adroi-ni.strativnega osebja kakor pa v privatnih. Ta razlika je še vcf.ja, če pogrledamn razmerje med proizvodnim in administra-tivnim osebjem v vsakem sek-torju posebej. Medtem ko v družbenem sektor>a tvoriio ad-minLstrativci 10,4% vs«ga oseb-ja, znaša v privatnem sektorjn ta odstotck komaj 0,7%. Tako stanje je pogojeno ¦ tetn, da niora socialisfični sek-tor »brtništva, laradi izvajanja družbene kontrale, imeti vcčjo aditiinistracij«, ki pa za pri-vatne obrlnike ni obvezna. (Privatniki se z*to izoukajo družbeni kontroli glede poslo-vanja, izvrševanja obveznostl Itd.) Zato bi bllo najbolje, da administracljo v družbenefn sektorju poenostavimo. Po dru-gl strani pa si je treba prizade-va-ti, da vpeljemo učmkovitej-šo kontrolo o izpolnjevaaiju ob-vcznosti pri privatnih otortni-kib nioA(sni|iqo mniAzmdn m ini|iAZDi ž i.im^ V naši driavi odpade na vsa-kega obrfcnika povprečno 49 pre-blvalcev, in to v veEjih me»Hh 24, po vaseli in manjšlh mcs*ih p» okrog 50. F« repablikah je Od leta 1951 dalje imamo v družbencra seklorju obrtništva pojav koncenitracije: v manjših delavnicah je zaposlono več delovne sfle z več osnovnih sredsteT. Mediem ko Je I. 1951 prišlo na posamezno obrtno de-larnico okrog 7 delavcev, se je v 1. 1954 to števiJo povzpel« na 11. V privatnem sektorju pa je porastlo tako Stevilo delavnic kakor tudi gteviio delovne site, toda tn se to razmerje nl spre-mer»ilo, v 1. 1951 in y 1. 1954 je bik» isto povprečn« Stevilo delaveev v posam«z7ii obrtni de-lavnici (1,3). Stevilo raposlen« tuje delovne sile je porastlo od okrog 39.700 na 35.000 ali za »krog 14%. Prtpomrnjamo, da ti podatki (emclje samo na pri-javljenem število tuje delovn« silc, ki je zaposlena pri privat-nib obrtnikih. Veliko število privatnih obrtnlb delavnic P3 zaposluje neprijavljeno obrtno delovno silo, čeprav je to po zakonu prepovedz.no in kazni-vo. Kakor vidLmu, se porast sa-poslene tuje delovne sile v pri-vatnem obrtništvu ni uslavil, čei»rav je maJo počasnejši, ka-kor pa povečanje privalnih obrtnjb delavnic. Ni bilo moi popolnoma Izvaiati nkrep zs omejevanje zaposlitre toje de-lovn« sile v privatmb obrtnih delavnicali. Del privatnih obrt-nikov je te ukrepe izigTavai. ker nJ bilo mogoče opeUatl nHnkovitejše kontrole izvaja-nja teh ukrepov. Bazen tega pa je porast potreb po »brtnih nslutra-h In nekaterih obrtnib is-delkih vplival na to, da s« II nkrepi v praksi nfso isvajali. Skupnidohodek obrtništva 1954. \ Zaostajanje za potrebami Iz vsega, kar smo do cdaj povedili. vidimo, da obrtniSivo kljub določenema napredku za-ostaja za našim splošnim go-spodarskim raivojetn In za na-r;i<>timi potrcbami po obrinlh uslugah. Potrebe po obrtnih usJngab so rastle bitro, med tem ko je bil dosedaj razvoj obrtništva razmeroma počascn. Porast potreb po obrtnih uslugab je zlasti velik v grad-beni stroki. Hitro povcčanje obsega investictj In razširitev gradbenih del je zahtevaio ustrezajoče povečanje zmoglji-vosti obrtništva in mehanizaCi-jo obrtnih del. Tega pa ni bilo dovolj. Zato prav v tej stroki obLutimo največje pomanjk.inje obrtnikov. Zaostajanje o&rtni-štva je festokrat povzročalo pa-časnejšo gradifev nekatprih važnlh gospodarskih objektov. Z razvojem industrijc, promcta In drugih panog so porastle tudi potrebe po obrtih raznih strok, ki so namenjenc za p»pravila in vztlrževanje strojev. Te abrti pa so se počasl razvijale, zaradi česar nam vedno bolj primanj-kujejo. Razen tega so porasUe fcudi potrebe po uslugab, lci so name-njene neposredno prcbivalstvu (šivanje, popravila čevljev lld.). To povečanje potreb je v prrt vrsti nastalo zaradi porasta ite-vila prebivalstva. K vscmn te-mn je treba pridati še dejstvo, da naša predeJm omogota, da »b po-manikaaj« koulcar«ae«, dik.tlr»- jo cone, te^tokrat pa tudi izst-Ijujejo razna gradbena podjet-ja, astanove in prebivalsrtvo. Tako imajo neopravifeno viso-ke laslužke. To v prvi vrstt velja za privatne obrtnike, zla-Bti i.a. tiste, ki delajo na Lnve-»ticijskih delih. Pospeševanje obrtniStva je te-Lak in zamotan problem. Tn gre, kakor vidimo iz priloženega materiala, v prri vrsti za obno-vitev in razširitev obratov, z» mehaaizacijo dela v obrtnih de-lavnicah, za nsposabljanje stro-kovnih kadrov za to panogo, ia po njej za vse gospodarstvo, ia končno, za izenačitev družbene-ga in privatnega obrtništv» g-Iede pogojev dela In obvezno-sti. Razume se, vsega tega nl mo5 doseči brez večjega vla«a-nja sredstev v to panog-o. Treb» je poudaritl, da bo tudi t prl-bodnjem obdobjo, glede na na-loge za poveJanJc življenjskeg« standarda, imelo cbrtništvo i*" 1« važno nalogo: T rekomstrak-cijl predelovalne indnstrije, ˇ stanovanjski graditvi in v bolj-5i nfeposredni postrežbi prebl-valstva itd. D. Vukcm* Gibanje zaposlenega osebja in delovne silo _Obrtniške delavalc« _^.aposletto osebja