137. številka.
2tA sredo IT. lOTMtkVB
(▼ Trstu, ▼ tf»k xv«*#r «Ub 16. Mvesmhra
Teinj XXII.
„JjRJOSlJNOIMI?"
lafeaj* po trikrat na Mdei T tattih is-f!ajijifc ob tn^kih, io«vtU&h
u	Zjntraaja izdanje iz-
*l> <5. ari Ejntraj, voiorno p« ab 7, •rf v-ler. __ <>b»jno izdanje atasc :
■t« . f. 1,—, isvei AvstT*)« f. 1.50 xt trt nm;. . „ 3.— . „ ■ 4.SC R l J.OI lflt» , . „ 6,— • • • f--
»I? lOtO . . . 1*1.— . n ,1P,—
ja plačevati MpreJ u aaraibe prtkisne ■»rafalna se upravi azirsu
i	številko aa dobivajo t pro-
U j >lniuf-h tobaka v Irntu po 3 nv&, Ittcb Tr<ta po 41 nvc.
Oblati io račune po .nrifu t petli i; -t nnslorfi z debelimi ArVaal »c prostor, kolikor	navadni* r-\
Poslana. OHartnne in javno aahri1*, ma*i oglaai iti. io r»i««iajo po p \r 1 *
7ei <lophi naj <io po.iljajo *fd< ''f . oiiea Ca'soiraa it. iS. Tnako pma« rs biti frjinkovano, ker nofrankoran*- nt> iprajosiajo. Rokopisi »9 ne rr^s", •
Serk iuino, rektamaeljo in ofjlaa" -jetsa upravniHva ulioa Molinr j i • o»lo h&t. 3, II. nadtt. Naročnino in ogic.nt jo plaio^ati loeo Trat. Odprta rotr'sa« oijo prost« počtniac,
Clfflsilo nlovensh*g« političnoga dpudtv« s« Primopoko«
'„V e:'it\o*Hj0 med".
Refleksije.
Iz cele vrste člaukav, ki nmo jih priobčili v tem listo na podlagi zanimive knjižice »Ustava: Tir narodnim prepirom v Avstriji", so izvedeli naši čitatelji, kako sodi Nemec o sedanjih barbah v Avstriji. Da je mož rea Nemec cd pete do glave, je razvidno iz vae njegove razprave, sasebno pa še iz besed, ki jih je napisal v zaključnem elanku svoji brušuri, v katerem govori o jezikovnih na-redbah grofa Badeuija, in jih ne odobrnje. Vse nemško mišljenje in fiutstvovanje avktorja ae nam zrcali v nastopnih stavkih:
„Ako Namci ne bi mogli dokazati tedaj, da je v Avstriji nemogoč državnik, ki bi sa 1« kazal pripravljenega v to, da bi — ne hotel — ampak le trpel, da se Nemci izpostavijo nevarnosti, potem bi bili Nemci izgubljeni in ne bi bilo rešitve zanje, da-si bi jih zalotila usada še le po najatrašae-jih krizah vse države".
Kdor tako piše, je gotova Nemec do najmanje žilice v srojem telesu. Zato smo oaenili že tako v prvem članka, da je v knjigi mnogo trditev, s katerimi se ne bi mogli strinjati. Ali zanimiva je skozi in skozi, ker je avtor dokazal, da je poleg Nemca tudi Avstrijec, da spaja s svojim nemikim čutstvom Udi avstrijski patrijatizem in da je trem« in pametno misleč človek. Oborožen takimi lastnostmi je pisal utež svojo brošuro. In stoječi hc stališču avstrijskega patrijuta, ki želi dobro tej dižavi, ki želi loj državi popolno nezavisnost od sosedov na desni in na levi, torej popolno svobodo v aamodoločbi, mož ni mogel drugače, nego ua je zasledil jedino pravo pot, katero je hoditi državi avstrijski. In ta pot je po njegovem catneuju pot pravico vseus narodnostim.
Kako n.tj bi se zajamčili vsaki narodnosti pogoji za obstanek, o tem je govoril pičena obširne. Ne troba, da bi rekapitulirali tu; le sa la-pidaren aaiin in sa kratko naj povemo še enkrat:
PODLISTEK
---- i
Borovškc gracije.
(Lovro Slavec.)
■ Oj, oj, kaj pa zopet to? — Pst, Karo, p »t, semkaj k meni !•
Pazljivo je razgrnil i&ladi lovac goBto jelševje, počenil v volno bičevje ter smehljaje ae privezoval na vrvico svojega ki^malinca, do kože premočenega Karota.
,8atuj pa le mirno in tiho! Aj, aj, to so pa čudne vodne račke; te-le bodeva pa lovila na drag uačis".
Pa/.l|iro je dvigail glavo iz biie»ja ter št-gavo s* smehljaje, zrl na ono stran rečice, od kjer seje čulo šuateaje vode in glasen krik in vik iz ženskih gil. In glej! Na obrežju trsje košaric, poleg vsake uakupičeso ra/nobarvne ženske obleke, čisto gosposke, ▼ vodi pa troje deklic, vitkih, z bujnimi, razpletemmi lasmi, polnimi oblikami, o val-natimi odki, krog katerih se tako dražsatno ovija, bolj odkrivajoča, kakor skrivajoča snežnobala kopalna ^rajčica...
„Uh, nikar vendar ne škropi, Anka, saj se zdrznem takoj! Samo malo še posedim ta na kamenu*.
,Ha, ha, ne bodi vendar tako zmrzljiva; glej, kako znave z Ido; prav po mornarsko".
po piščevom tnenenju s« narodni prepiri v Avstriji dad0 rešiti le tako, da se za avstrijske razmere neprimerna ustava popolni tako, da bode v njej jasno občrtan obseg pravic posamičnih narodnosti in da se potem ustvarijo organi iz narodov samih, ki bodo skrbeli za točno izvrševanje zajamčenih praiic 1 To izvrševanje sosefcno knltnrnih in narodnih pravic naj bi se ne vršilo vei po deže'ah, torej ne potom deželnih zborov, ampak po narodnih skspinah, tako, da bi vsaka narodnost imela syoj poseben skupen organ za vse pokrajine, kjer bivajo njs deli.
B lo je tudi že in je še odličnih slovanskih politikov, ki so že davno priporočali ta način re-šitvs sarodaik in jezikovnih hematij v Avstriji in so dali svajim načrtom najprimerneje ime: narodna avtonamija.
Seveda so bili to le paaansičniki, masa, so-aelsao slovenskih politikov, so raje hodili po starih izvoženih potih in so prezirljivo smehljaje it in nekaka od gori doli gledali na ,čudaka", ki so se potili navzgor po strmi poti — novih idej. No, kvala Boga, da so jela kazati anamaaja na to, da se vendar bliža svojemu koncu ta nesrečaa doba okostenelega atarokopitstva. Ljudje so jeli postajati nekoliko pristapneji novim idejam. Tu pa tam
ee oglftšaju MoZjr, ki u« fia^IlAju toC avujega t<u«
in svojega srca spoznanju tega, česar trebamo v zavarovanje svojega obstanka in česar treba država za pomirjeije in ublitžeuje notranjih bojev. Tako spozsHnje je prodrlo na vseslovenskem shodu potom gevora drž. po*l. Povšet* in se zrcali tudi V brošuri, iz katere »mo izerpili njs glavne misli.
V svojem zaključnem članku, naslovljenem „Refleksije", je dodal avtor poiltdnje omeojene brošure še neksliko pripomb o vprašanju: ali .se zgodovinski razvoji vrše na podlagi kakega pametnega načela, ali pa uplivajo na razvo.e le ojebe in slučajseati P
Po menenju piščevsm je podlaga vsakemu raz-] voju prizadevanje, da se zadošča pogojem za življenje.
Možko je ustopila na kamen in plump?, skočila je v vedo do pasa, makaje s rokama po zraku. Med tem pa, ko je Minka pazljivo zrla Anko, priplazila se jej je, šegavo smehljaje se, Ida za hrbet, potegnila rokavee svoje halje do lakti nazaj, zajela z obema rokama vode, ter jo pljusknila Minki na hrbet.
.Uh", zdriznila se je ta ter s snežna belima nožicama pazljivo stopicala v vodo.
»Kij bi sapravila sedaj le ti, Anka, »ko bi prišel neuaiiroa povodnji mož ter zvabil Ido?'
„Jaz bi kričala aa vse gno toliko časa, da bi jo izpustil".
„Jaz pa bi ga prijela za resaste kocine, ter ga vlekla taks dolgo, dokler ne bi pritekla mama na tvoj krik".
„K»j bodeti govorile o tem, ko vendar vaa skupaj nič ni 1 Kaj pa, ko bi prišli aadaj naii bo-rovški kavaiirji, recimo tvoj „doktor" Trobec, Anka, ali pa tvoj bledoličui Sohnik, Minka ; uo ali pa moj »šsmačter* Kožinec ?"
„Kaj bi bilo? Legla bi čisto v vodo, tako, da bi gledala samo glava iz uje in smejala bi ae na vse grlo Umu budalaateiau Trobca, katari mi je pa5 deveta briga. Glava kakor repa, ako jej odtržeš perje, pol plešasta, pod nasom pet Ščetina-stih kocin, uauosnik kakor volovski jarem, noge kakor lopat«, študira že ssera let na vseučilišču,
Ker pa ukapnosti — in tako tudi države — kota zadoščati svojim potrebam sedaj bolj na to, sedaj zopet bolj na drago stran, je naravno, da se prizadevanja osredotodajo bolj na tisto zalitevdu^^ je ravno na dnevnem reda. Ko pa je zadoščeno tej potrebi, pojavlja se n^va potreba na drugo strai.
V prejšnjih Saših se niti niso zavedali, kje da je gonilna moč tem potrebam in ni bilo niti opaziti kaks zveze med gonilno močjo in potrebami. Dandanes je to diugače. Danes čntimo, da je zgodovinski razvoj v zvezi z človeškimi pogoji za življenje. Dandanes niti ni možno veča gibanje, J ako ai jasna njagova zveza sosebno z duševnimi potrebami.
Ta pa je ostalo, kakor je bilo nekdaj: sedaj • valja ta petreba, #adaj druga. Danea je državno-| pravne, jutri je gospodarske, pojatršnjem verske naravi.
Najjasueji vzgled za to nam podaje za našo : državo toli znamenito lato 1867. Takrat so mislili ! v prvi vrati na politiške pravice državljanov 1 Da-; nei je drugače: danes misli vsa na narodne pra-! vice. Le posamičnikov je, ki preko potrebe, ki je I slučajno ravso na dnevnem redu, vidijo tudi druđte
! pauobp, ki ae pilyiavlj»jr, •»»	ToUi d».
] lekovidni možje so bili med nami sni, ki so že ; pred leti govorili o uredbi avstrijske države na \ pedlagi narodne avtonomije. Takim možem se godi često krivica. Ljudje jih smatrajo za čudake, ki j hočejo preobraiiti svet po svojih .čndnih" nazorih, ! v resnici pa ti možje le občutijo ouo gonilno moč, | ki vstvarja sova patrebe.
Kakor takega moža navaja avtor n. pr. '' kneza Bismarcka. Tudi ajega ni hotel umeti runo-1 gokateri Nemec, ker ni videl tako daleč, kakor je videl Bismarck.
Tako treba Bodlti take može in jim priznavati pomembnost. Seveda je zopet mož, ki bi i hoteli posaensati one imenitne može, toda le v ! vnanjoitib. Taki ljudje provzročajo največe krize,
| .stara hiša*, doma pa seveda .daktor". Takovih
i v mestu pet na vsaki preti Hs>, ha, ta deželnnski | tepec; vsdila ga bodem za nos, dokler aatanem j tu, potem pa z Begom, srečno pot, v mestu imamo j boljših. No pa, ukljnb tem slabsstim se pa paS mora reči, da je vendarle boljši, nego Kožinec J ali pa Solznik. Kožinec prava, pravcata meglica, pritlikavček, z malimi debelimi nožicami, sadabud-nim trebaškom, zamazanim frakom, ki mu tako skrbuo zakriva krpe aa petelinovih hlačicah ; in pa Solznik, ta bledolirn* revščina, zgrbuljeaa kakor rime v njsgovih zaljubljenih pesmicah 1 Ha, ha, ko bi le vedeli ti tepci, kake jih vodiuo za nosi Toda kaj se hoče, zabava mora biti tu; še Bog, da jih imamo I Poigramo se ie nekoliko ž njimi, potem pa, ko odrinemo, vržemo jih v staro iaro in konac beda igre"...
Nasmehnile so se vse na glas, prijele ae pod pazduho ter stopicale na obrežje. Ta je sela vsaka k svoji košarici, da si nataknejo plavkasta krila, obnjejo čeveljčke, predpašeje bele pradpasaike in kajd 1 veselo in nagajivo se padć po mehki travici tja proti domu, od koder se je začul materin glas pozivaje jih domov.
Lovec pa jih je videl od daleč, kako so hitele domov, zažvižgal svojemu psu in smehljaje se •dšel prati grajščini.
(Pride ša.)
kae ina i	j« put-m nasproti v popolni obaemoglo-
st. ; i" r	morda »i»M na sedanje obatrukcije-
niv « k	h teli vsi postati sami —Bismarckilt
A't tudi	.1 ifU'j« koristijo na vse zadaje, ker
vzouj.jo	« Ij^joče moči.
A t	in -ai, d« živimo sedaj v taki važni
dobi n\t.	ju z*to je ta sicer žalostna doba prav a* rzd.avijo
Trj	avtorja ne vemo mi pridodati druže^., h ..	sca prihajajoči: Dal Bog, da bi bilo tako
• doba najlt-pših nad, da se kuialo
i-c! |*»ut! iiiztaeie.
DOPISI.
Iz okolice. Beseda da besedo, tako se glasi	r-^o,or. Ako »i rekel ti jedno, hoč*m
reći tud i j-uno; in ako sva rekla kaj dobroga oba, ted ^ morda izciini iz najinih besed kaj koristne*. tu li za druge.
M kuli- aoi moramo razmišljati vedno, da zinemo • . v amemo o našem položaju in o tem, kako bi > pndrugačil isti ter da dospemo do lepše bod-- uosii, Uko v političnem, kakor i v ga-spodarskt in pogledu.
Mapenihti pa moramo svoje duševne sila zarati teg u^r liapenj« nasprstnik svoje, z namenom, d« ; i« n* puati priti do cilja, po katarem strmimo. 1 'i k*ke te sile nasprotnikove t Bože 1 Ako Ved', zanje pametni in pošteni ljudje drugod po nvetu, u-,m-«.ja zmnjavati z glavami in si misliti: ta elemeii- ali sprijen, ali pa ao sprijeai oni, ki i*, ji te nle v dosego svojega namena.
K*-j r pravi občutiti te sile, vemo pač ni okoiič«?i iajbolje. Tinti krogi, ki smatraja okoli-čanskag u eta za nevedno, »dano žival, s katero se samare po.-topati prav po svobodni volji in katero se p dj*rmija tako kar za aabavo, pošiljajo svoje plaćane ,gt>uj«ce" in surove politične agenta »ej nas mdi izvršujejo svojo plačano .dolžnost". Tako su... cul; iin javnem shodu političnega društva „Edinost14 na Prošeku iz ust pošteajaka s Kontom 11 u, kako so si drznili pridrati na slovensko vestlio ta ki plačani „ gonjači • in ondi izzivati na infam *u način slovensko ljudstvo. Takih slučajev je i h okil > po okolici, ko hodijo politični hnj-bk.-.ci iirt|u</,e ciovesae »rednosti med naše ljudstvo z n*ujeiiem, da izzivajo in napravljajo škandale, oziroma zavajajo Slovence v kaka kazenska nasledke. Pozlati je ta izmeček takoj na prvi pogled, saj 11,0 j- na lice stisnjen znak Kajuovega izuuj3t»a. r"gJ"M, veaenje — vse ti zaači plačanega narodnega Iškarjota.
K»ko nenramuo nastopajo ti prodane!, to je že kar neopi,no. Kolikokrat se krotka sloveuska narav le s t^žka vzdržuje, da ae ne spozabil Vendar so pokazale izkušnje nesračnih okoličanov, da je tre.a previdnosti s takimi ljudmi. In vendnr oi se uiorda našlo kako sredstvo, da bi se pfcraetl« „meti izmej našega ljudstva. Na to naj bi delali vsi poUeni okoličani. — Po majtm m nenju bi bilo najprimerneje sredstvo v ta namen, ano bi tako izdajico prezirali vsi, nikda naj ne bi h^t-l imeti posla ž njim. To sem hotel za danes oceniti, ker se mi zdi važno, da se odpravi ta madež od našega slovenskega življa po okolici. Ako bi se iztrebili ti pohujšljivci, oziroma, ako bi se stri ii ji L upliv enkrat za vselej aa jsden ali drug način, j rav gotovo je, da bede marsikaj bolje med nawi v narodne** po?lad«. — Prihodnj'č kaj več. Marsikhj imam še na src«, čemnr bi morali nepre-stp."'^ obrača*? vao pozornost svojo.
Okoličan.
Folitiike -sresti.
V TK3TU, Jaa 16. B«T*abr« in»7.
K položaju. Pišejo nam z Dunaja: V zbornici poaiance? ac bije sedaj zares boj velike važnosti. To je dolgotrajna bitka, kakoršne ša ni bilo nikdar. Tu gre za dvo veliki načeli: ali nadvlad je ali ravnopravnost. Jedna »kupina zahteva za-ue nadvladje v vsaj tej polovici države, in to v nasprotju z zakoai. Druga skupina hoče, naj bodo vsi narodi ravnopravni v vsem in vsakem, kakar zahtevajo zakoni. Povod taj korbi dajejo različni predmeti. V prvih dveh kitkah je bil povodom negodbeni provizorij z Ogersko, v tretji bitki pa jezikovne naredbe za Češko in Moravsko. Poeladuja bitka ui bila tako dolga, kakor prvi ave,
ali je bila napeteja. To po načinu borbe, kakor tudi po napetosti, katero sa je pričakoval izid borbe.
Isdaajem jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko vlada ni storila druzega, nego to, kar zahtevajo pravica ia državni temeljni zakoni. Ali nekim ljudem ne bi mogla;aturiti hujšega, nego da
je storila to.
Z*»o zahtevajo isti Ijndj*, da se vlada položi nri zatožno klop radi jezikovnih naredeb. Da -si je ž j spomladi propal jednak predlog, vendar m ga obnovili zopet. Razprava se je vlekla ne-kaliko časa, a dan 12. novembra je bil odločilen dan. Vse stranke so pozvale vse svoje ▼ to sejo.
Važen dogodek je bil govor grofa Badenija. Vsebina t^g* govora vam je znana. Govoril jo le ioalo o naredbah samih. Vzlic vsem napadom od strani Neracev med vsem govorom je bil vendar jako blajj ž njimi. Rekel jim je, da misli še na-dalja o«tati na vladi, a pozivat jih je zajedno, naj sa pomir jo, ker si vlada hoče prizadevati, da se narodi pomirijo mad aeboj. Na Nemce je delovalo to različno. Jeden del njih je kratko odbil poziv Badenija, češ, da je prekasno došel ta poziv.
Glavni govornik Čehov, dr. Herold, je po-vdarjal, da so Čehi vedno pripravljeni za spravo s Nemci, seveda le na tetneljn ravnopravnosti in jednakoveljavnosti. Govoril je tako iskreuo, da je premagal tudi najsrditeje Nemce, ali jih je prisilil vsaj, da so morali molčati, ali pa da so morali povedati, kar Čitijo, to je, da nočejo ravnopravnosti. A to je ravno, radi česar se vrši vsa borba. Ravnopravnost zahtevajo v prvi vrsti slovanski narodi, proti njej pa so Nemci in
—	nekateri drugi. Krivica je vsakako ,'na strani poslednjih. Toda propasti morajo prej ali slej, ker so proti pravici in zakonu.
Opozicija je bila premagana v tej tretji bitki, vsprejel se je predlog, da se preide na dnevni red preko predloga za obtožbo.
Čudno ulogo bo zopet igrali naši Italijani. Predlog poslanca Hortisa vam je znan. Gospodje Italijam bi radi igrali veliko ulogo na vsaki način. Kdo se ne spominja basni o konju in žabij? Žaba je hotela po vsej sili, da podkujejo tudi njo!
Hortis je le prečital svoj govorčič. In tako tiho i ti Ufeglo, da uiao um ali niti najbližji uoaedje, kaj da čita. Malokdo se je tudi brigal za to. Le predsednik je postajal nestrpen, ker je vedel, u« »govornik" čita, Koueeno mu je hotel odtegniti besedo. Da mož ni bil smešen že poprej, o-m-sii bi bi! one^a večera temeljito sebe in svoje toTanše. Seveda mi Vtmo, kje jih čevelj žuli. Oni bi hoteli, da italijanski "jezik gespodari na Primorskem. Zato se boje jezikovnih naredeb in jezikovnih zakonov.
Da so bili vsi na Dnnaju, kakor niso bili, imeli bi 19. glasov. In ša od onih, ki so bili tu, so pobegnili nekateri iz dvorane. Kar jih je glasovalo iz Primorskega, so glasovali z .ue". To so bili Angeli, Basevi, Mauroafir, Lrtuassi, Rizzi in Bartoli. Žnjimi je glasoval tudi Malffatti iz Tirula. Torej tudi zastopnik Slavaaov, posl. Bartoli, ni bil za pravico, kakor sploh še ni bil nikjer za pravico. Tudi on je glasoval z najljutejimi sovražniki Slovanov.
Vsi slovaaiki zastopniki so glasovali z „da", torej za pravico. Glasovali so tako tudi oai Poljaki, ki so sicar proti vladi. Nemcev je bilo le sest, ki so glasovali za pravično stvar. Italijanov pa ni bilo nije d nega!!
Ali razum« grof Badeni govor teh številk ? Ta govor oavetfjnje bengališkiiu svitom sedanji po-litiški položaj."
Nekoliko prispodabljanja. Zadnja seja zbornice poslancev nas apomiuja nekako aa zgodovino Do a Kižota in njega spremljevalca Sancho Pansa, kateri se je boril z — vetsraica. Ta ve-ternica je vsakako naša parlamentarna obstrukcija ia sapa, kitaro provzroča vetsmica, je vihar v zbornici avstrijski.
Badeni je smutral jako resnim boriteljem to
—	„vaternica", zato je naredil poklon pred njo ter dejal: .priznavam, da ai ti izborea junak, priznavam in bodem vaikdar priznaval, da ti gre prva pravica aa hribu, aa katerem stojiš in ae boriš, ali dovoli in oprosti, da sa borim s teboj, kajti tudi jaz aem junak iz mesa in krvi ia tudi jaz imam svoje pravice ta gori, ... ko pa se stori dan..
Ko je vzslo solace in je posijalo na hrib, tadaj sejaSaacho Pansa prijel za glavo, koje za-
gledal mesto jinaka v jutraijem mraka — lesena lopate, katere j« premetaval nočni veter ia katera
je smatral junak za krvavo orožje.... Tudi grof Badeni bode videl, k a se .stori dan«, da je bilo vse to dozdavia : »krvavo orožje', s katerim j« junak mraka hotel braniti svoja stališče ,vrh hriba" - le leseno oradje, gnano od vetra, ki so mu pravi vfuror teutonicus". Tedaj se bode moral tudi g.of Badeni prijeti za glavo in smijati se na gias.
Se laj pa ie vlada mrak v zbornici in v tem mraku je ministeraki predsednik v svojem sicer jako lepem govoru napravil poklon prad lesenimi lopatami skstrnkcijske veternice in v neki bojazni, ki priča, da grof ia vedao ni na jasuam glede moči namišljenega juaaka, delal koncesije Ijud-m, katei 'i teh koncesij kar aiČ potrebni niso. Ako prav umemo grofa Badenija, hotel bi ou, daN-uici ostanejo v avoji poziciji gori na kribčekn ia ker Žs ne gre 4rugafief koče dati tudi Slovanom, kar jim bode moral dati, on — ali pa kdo dragi. Ali ni grof Badeni vaega tega ntprikrito rekel v svoj«m poslednjem govora: jedaakopravnoat vseh narodnosti, s posebnim ozirom aa odlično kultsrelno vrednast Nemcev ?
Slovanom je stališče jasao: kjer je to res neizogibno potrebno, badi nekaka prednost nemškemu jeziku I Nikdar pa ne »mejo pri poznati Nemcem palitiškega nadvladjal
Badeni se jako moti, ako meni, da je ves bo) obstrukcije proti njemu navstsl le radi formalne prednosti lamškega jezika, ali pa iz usmiljenja do onih uradnikov, ki bi se morali učiti čeSki. Ako si misli oa take motive aedanji obatrukciji, tedaj bije boj res prati — veternici. Nemci hočejo kaj drnzssa — oni se bore za pol. nad mladje, kak«rsno donaša vtlikik gmotnih koristi onemu, ki je na vrha. Tako ai mera misliti grof Badeni svoje nasprotnike, in patem še le se ne bode boril več proti vet^ruicam, ampak proti resničnemu sovražniku, s katerim ni paktiranja, kajti, kar hoče poslednji, to ni združljivo s koristmi države.
Različne vesti.
Spoštovanim družabnikom in druiabnlcin družbo svetoga Mohora. Pišejo naa iz mesta: Bratje in sestre 1 Lapa priliki se nam ponuja se« daj, ko so bliža čas, da vsprejmemo iestoro z mirni vili kuji g, zabavnih in poučnih. Ali bi ne bilo nmejtno, da bi se ob tđj priliki »pomnili tud> naše prekoristne dražbe sv. Cirila in Metoda? Akod*mo vsaki le po jeden bori novčič, nabralo bi se do 800 gld. Sosebno bi prosil gg. poverjenike po vsem Slovenskem, da bi hoteli izvajati ta moj nasvet
Poročil to je dna 10. t. m. gosp. Fran Roblak, veleposestnik v Žalci pri Celji, z go-po-diči no Ano Zanior, hčerko vrlega aarodajaka gospoda Norberta Zaniera iz St. Pavla v Savinjski doliui, ter sestro soproge dičnoga celjskega borite l ja za narodna prava štajerskih Slovencev, dr« Ivana Dečka.
Čestitamo 1
K polemiki o javnem shoda v Vipavi nam
piš» mož, ki ni le odličen člen narodne stranke, ampak je tndi že aktivao nastopal v tej stranki ;
Slavno uredništvo I Osebni prijatelj sem narodnega kandidata Božiča in z obema rokama pod« pišem n j e g o v politični program, v kol'kor ga je razvil doaihdob. Kakor Vam je menda še v spominu, sem se jaz živo udeleževal politiškega valo-7eitja v tistem trdeu časti, uoposreduo po katoliškem shodu. Ono iato politično prepričanje, katero sem razodeval tažas kakor člen narodne straake, ohranil sem ai da p i č i c e: in vendar me sili, da Vam najiskreneje čestitamnaVar še is zadnjem odgovoru (Današnjega zju-tarnjega izdanja sevsda še ni videl gosp dopisnik. Op. ured.) »Slav. Narodu* toli glede oblike, kolikor gledš vsebine.
To so bile v resnici poštene sloveaske besede, katere naj si utakneta za zrcalo „Narod" in »Slovenec",
In hoc sigoo — vietorial Dal Bog, da ukoro zopet prodore to prepričanje čez prag slehernega kranjskega liberalca, a tudi v zadnje župniSče slovensko.
Želeči dičai naši „Edinosti" na tem poti naj-
sijajnejega vspeha, beležim iskrenim rodoljubnim potdravom slavnemu uredništvi ■
(sledi podpis.)
Mi smo se vin dostili do srca na takem pri-snanjn in od take strani; ne radi sebe, ampak radi stvari, kateri služimo vsem srcem svojim in vso dašo svojo: rftdi ideje medsebojne ustrpljivosti, ki je neizogibni pogoj zložnemu in vknpnemudelu za blaginj > naroda.
Štiridesetletnico, svoj službeni jubilej, je slavil včer*j g. poštni kontrolor Valentin Klavžer. Isti je vstopil dne 15. novembra 1857. na brzojavnem uiadu v Gorici. Leta 1878. je postal predstojnikom brzojavnega urada tain, a v letu 1881.
—	ko so Me kombinovali postni in brzojavni uradi
—	predstojuikom brzojavnega oddelka. Od 1. 1886. naprej je služboval kakor poitni blagajnik. Leta 1893. je Lil premeščen v Trat, kjsr službuje še danes.
Gosp. kontrolor Klavžer je doma iz Cerknega na Goriškem. Dokazom, koliko spoštovanja uživa g. kontrolor med svojimi tovariši, je pač okol-noit, da se jih je sinoč zbralo lepo število v hotelu „Europ**, da dostojno proslave ta za gosp. kontrolorja pomembni in Častni dan. Jubilarju je bilo izrečeuih ve5 prisrčnih napitnic, v katerih so povdarjali govorniki službeno požrtvovalnoat, Iju-bezDjivost in ljubezen g. jubilarja do lastne din-žine, tako, da je svojim trudom in lepim izgledom dostojno i zredil in preskrbel svojo deco.
Gosp. jubilant se je zahvalil ganljivimi besedami na vseh teh dokazih spoštovanja ii ljubezni in »osebno s* je se zahvalil za lepe zlato uro, ki so mu jo poki mili tovariši v znak spoštovanja. Tudi iz Goi ioe — kjer so mu ohranili znanci blag spomin — in od drugih krajev, je prejel jubilant mnogo čtst tk. Da si je jubilar že v 65Ietu svoje dobe, je vendar nenavadno krepak in čvrst na duhu in telesu. Uradniki tovariša inu želijo iz vsega srca: še itnogo teli Ad multoa annosl
Nesreča. V nedeljo popoludne je č. g. Lovra Rakovtc, kapelan v Dragi, padel tako nesrečno, da si je nogo zlomil. Spodrsnilo se mu je na kamenu. Re-\ nesreča ne počiva nikdar.
Štrajk kočijažev tramwa]a. Včeraj je bilo splošno menenje, da bodo že danes zopet vozili vozovi tran>wajM. Ta pričakovanja se oiao uresničila. Štrajk je nadaljeval tudi danes. Prvi vzroki nezadovoljnosti so bili ti, ker je ravnateljstvo pozvalo na važu« mbui& Ijudij, ki niso imeli nikdar posla s tramwajem. Jeden teh nameščencev — kontrolor Ivan Diviitab — ki je bil nedavno temu še težak v neki krojučnur ,je nekega dne zmerjal in žalil je finega korijažev in jednega sprevodnikov, tako, da se je zbrala velika množica na ulici. Poiledica temu je bil«, da je bil odpuščen sprevodnik Ivan Degrassi. Kočijaži zahtevajo, da so rečeni sprevodnik zopet vsprejme v službo.
Nadzornikom v hlevih je bil zopet imea&van Fran Oantarazzi, ki je bil že jedenkrat kečijaž družbe, a j« bil odpuščen radi pijanosti. Tudi proti temu imenovanju se upirajo kočijaži. Poleg tega zahtevajo, da se izplačuje mezda 2. in 17. vsakega mo^ca. Te zahteve, ozir. pritožbe so alaž-beniki tiHmwaja označili v spomenici, katero ao hoteli vročiti ravnateljstvu. Ravnateljstva pa ni hotelo v*prej*ti spomenice, ker je imela podpis: od-or, a ni bilo posebuih podpisov.
Vsled tega so kočijaži v masi ostavili hleve. Včeraj pup. se je posebna deputacija predstavila ravnatelju V gsy u, ki pa je izjavil, da ravnateljstvo ne ukrene ničesar, dokler se jej bode grozilo štrajkom. Sinoči ja šlo uekaj kocijažev, sprevodnikov k hlap&sv ijp;:t ua ravnateljstvo, ali dobili so isti odgovor. Ob 6. uri so se zbrali štrajkovci v prostorih socijalno deiaokratiške zveze in so sklenili nadaljevati štrajk. —Tudi policijski ravnatelj, vladni svetnik Bu^ich, je skušal posredovati na ravnateljstvu, a tudi ou je dobil isti odgovor.
V kolikor je videti sedaj, strajkovci ne mi« slijo odstopu od svojih zahtev. Vsakako pa bi bilo jako obžalovati, ako bi se ravnateljstvo zagrizlo v nekako temo, kajti tega ne more tajiti, da je storilo v zadnji čas mnogokateri zgrešeni korak, ki je netil nezadovoljnost med služniki.
Za novo ustanovljeno .Čitalnico v Skednju* se darovali: g. Ivan Šabec 40 kron, g. Jakob Mankoč 10 kron in g. Ivan Abram 5 kron. Odbor Čitalnice se tu javno zahvaljuje blagim dobrotnikom.
Kder hitro 4a, je dvakrat dal. Okrajna blagajna tržaška pa nsisli in dela baš narobe. Da izve svet, kako postopa omenjena blagajna ae avojimi čleai, navedem naj sledeči resnični slučaj: Zadnji dan oktobra lanskega leta je zbolel sedaj pokojni L. A. Bil je upisan v dve draitvi ia aicer: v .Tržaško podp. in bralao društva" ter v tkrajno blagajno (Cassa distrettuale'). Bolezen je trajala nepretrgoma v»e metece do smrti omenjenega, ki je sledila dne 22. febrsvarja t. 1. Slovensko društvo je izplačalo podporo in pogrebnino brez vsake zapreka ; okrajna blagajna pa je plačala v zadetku 11 gld. 80 avč., potem pa — nič več 1 Kaliko poti sta naredila uboga soproga in podpisani (kakor sovarah mladoletnih otročičev) teda vie zastonj 1 Odgovarjala se naeaa je v početku, da ni še za-vrš«na preiskava; pezneje pa, da naj prideva čez 14 dnij, kar se je sistematično ponavljalo vse do 23. junija t. I. Omenjenega dne je prejela udova pismo z odlskom razsodišča okrajne blagajne. Raz* seiišče je zavrglo ntok okr. blagajne ter zanka-zalo isti, da mora v teka 14 dni izplačati pod-psro in pogrebnino 1 Z odlokom v roki podala sva se do g. tajnika dr*. Viggini-ja. Tega gosjoda sem vpraša), kedaj bode moči dobiti v odloka o-znači»ne svote ? Tajnik je vzel odlok in rekel, da treba čakati še 14 dui, dokler postane razsodba pravokrepua in da že povabi ndovo pismenim potom, ko bode vse v redu. Minolo je 14 in 14 dnijf toda poziva le ni bilo, akoravno smo .drezali« neprestano! Ker sam razvidel, da tako ni mogoče dalja (bolezen, zima, otročiči), odločil sem se, ter poslal sledeče pismo:
Slavno vodstvo okrajis blagajne
v Trstu.
Dna 22. februvarj* t. 1. je umrl L. A. člen Vašega slavnega drnštva. Bolan je bil ed 31. «k* tobra min. leta. Za ves čas njegove bolezni je njegova žena prejela le 11 gld. 80 nvč., a prejeti bi morala nad 140 gld. podpore in pogrebnine. Naredili smo potrebno za dobitev te svete, toda nameato novcev srno prijeli od Vašega slavnega razsodišča odlok od dne 23{6 97 št. 2283, iz katerega je bilo razvidao, da je omenjeno alavno razsodišče dalo prav udovi. Kakor sovaruh mladoletnih otrok, si štejem v dolžnost, obrniti se do slavnega vodstva ter vprašati isto sledeče: 1. Kako je to, da ni mogoče dobiti defiuitivnega odgovora od strani organov, slažečih tej slavni di* rekciji? 2. Kako so zamere pustiti ubogo udovo se štirimi atračiči — vsi v nežni mladosti — vse leto brez podpor« i* 9 mesecev ceJ6, n« da bi ae bila izplačala pogrebnina ? Je-li gospodom znan ta nezaslišani slučaj ? In ako jim je pozaan, hočejo li alavni gospodje ukreniti potrebno, ter dati v najkrajšem času zadoščenja za gori navedeno ??	Trat, 1[XI 97.
Kakor vidite, cela interpelacija I Toda pomagalo je I Že 9. t. m. sem prejel poziv do že omenjenega tajnika. Tam se mi je reklo, naj prideva po denar z udovo že drugi dan ob 10 ari predp. Sla sva, toda rekli so nama: pogrebnino plačamo, podporo pa ne; dokler n« prinesete spričevala, da je bil pokojni res bolan od 31[10 96 do 22[2 971 Torej: dasi so »tvar obravnavali ua raznih instancah, dasi so bili gotovi, zahtevali so, naj se še teka in zgublja čas! Kdor noče, pa noče 1 Preskrbe] sem vsa potrebna spričevala ter se rrnil z u-dovo. Mislite pa, da so sedaj plačali roolčž?! Kaj šel Foukusili so še groziti, da bi plavali 13 gld. manje, ter iskati r*zu k foimalitet. Toda koaečbo so vendar plačali, kei1 so — m » r a 1 i 1
A sekaj so vendar storili: obdržali so si dvojno todnino t^r s tem oškodoval« ubogo u-dovo za 2 gld. 20 nvč.
Vest mi ni dala drugače, nego da ožigosam to res nečuveno poatopaaje okr. blagajne. Morda bode ta članek služil v lekcijo tej blagajni, kakor tudi onim, ki bi imeli opravila z njo.
Kravos Fran.
0 slučaju učitelja Golje, omenjenem v današnjem zjutranjem Izdanja, nam pišejo iz Gorioe: Učitelj Fian Golja iz Podlak pri Kanalu je bil tudi žrtev letošnjih volitev. Odkritosrčno veselje pa je vzbudila med goriškimi Slavenci vest, da ga je dvorae in kasacijsko sodišče rešilo obto>be in k»zni. Na razpravi ga je zastopal in zagovarjal dunajski odvetnik, Slovenoc dr. Klement Sežun.
Zboljianje stanja podčastnikov v avstrijski vojaki. .Neaa ArmmeezeitnngH poroča, da kode v
načrtu vojaega proračana za prihodnje lato sta predlog za iholjšaaje aaterijalaega stanja podčastnikov a?str jake vojske. Ta predlog se opravičuje s p maajkanjem primernih podčaitsikov. Ta nedostatek pa izvira i* nizkih službenih preiaij, ki so se izplačevale doiedaj podčastnikom. Te premije se zvišajo z bodočim letom. Nadalje se ima zboljšati tudi službeno razmerje izvežbanife podčastnikov. D »sedaj je bila navada, da je zamngal stotnik, kateremu slučajno ni ugajal podčastnik, odpustiti istega kav admislstrativnim p->tom. Največkrat je bila etebna mržnja ali kak drn.;, dostikrat neznaten uzrok postopanju stotnikov« ssre-renite. Poglej hoče biti to drugače. S'užha podčastnika bode poslej stalna služba, katero bode mogel izgubiti le vsled sodnijske obiodb^ Po preteku dvanajstega službenega leta pak bode siofjel podal Siti to službo komandant. — Na ta ničin se nadejajo, da postane služba podčastnikov v naši vojski podobna drugim državnim ilažbam, kakor je to urejeno že n. pr. v fraacozki vojaki.
Za odpravo šasniikega koleka so sklicali so« cijalni demoiratj* več shodov v zadnjem ča-.u tudi po Štsjeisksm, na katerih seje govorilo o tem za« res perečem vprašaaji v Avstriji.
Sila kola lomi 1 Tako si je mislil neki naš delavec, ko je moral izpolniti tiskovine za pri-kodninskl davek v — laškem jeziku !
Stvar je bila taka-le:
Hišni oskrbnik je prinesel nemško-laško tiskovino. Naš delavec jo je izpolnil v slovenskem jeziku, kar je bilo le naravno, ker v laškem jaziku ne zna pisati.
Ko je oskrbnik zapaz i slovensko pisavo, ga je kar mrzlica stresla 1 Poslal je delavcu drugo polo v podpis s prlpounjo, da izpolai isto že on (oskrbnik) sam. Piidodal je še, da on ne zna slovensko in se tudi noče učiti tega jezika, a slovensko popisane tiskovine da is izroči, ker je ne razume 1! Delavec je pripomnil, da dotične tiskovine niBo za gospodarje, ampak za davkarijo ter je dostavil, da naj le izroči tako, in ako bi je ne sprejela davkarija, naj mu javi, da Že on ukrene potrebno potem. Oskrbnik pa ni mislil tako,|*mpak je rekel enostavno: Ako ne spišete v lokota jezika Vas — vržem iz stanovanja! 1 Ker je delavec prekoračil pogodbo s tem, da je vzel v svoje stanovanje nekega prijatelja — kar ne bi bil »raal po pogodbi — moral se je vdati sili I
Tako ae postopa z nami in to ne samo tam, kjor prosima (delamo), ampak celć tam, kjer bi morali ukazovati, ker — plačujemo l Ta imata zoptu sliko našega neznosnega niaiiju. - nr- iti moram le, da, ako bi se meni pripetilo kaj sli— čnega, bi oskrbnik ne želel nikdar več siliti, kar se siliti ne — smel	Brejski
Roparji na Dolsnjsksm. Okoli Novega mesta so se pojavili v zadnjem času roparji in tatovi, ki so vlamljali v hiše in odnašali denar, obleko in jedila. Vsled tega je bilo ljudstvo silno razburjene, kupovalo si je puška in samokrese, a ker orožja niso znali rabiti, so se mnogi raail' sami -»e&e. .Slovencu" poročajo, da je okrajni glavar v Novem mestu že dvakrat šel zasledovat to roparsko dra-hal v gozde in v Gorjaace in je vzel aeboj v ta namen orožnikov, kmetov in meščansko garde. Pazval je pa tali sosednje oblasti, naj store je-duako korake.
Toda našli niso ničesar. Med ljudstvom pa je vladala pravcata zmešnjava. Neki hlapec j« prišel nekega dne v m*sto k zdravniku. Roka mu je bila ebstrelj ua. Pripovedoval je, da so ga napadli roparji,,ko ae je peljal domov. V resnici pa je bila stvar taka: ua cesti sta klicala dva kmeta, ki sta su menda tuli uala roparje r, naj ju v^ujk u* voz. Hlapec, meaeči, da so loparji, js v strahu jel streljati, a v»tr«lil je samega sebe v roko, česat .o veda ni hotel priznati.
Na neki grajščini ob Krki so čuli prebivalci po noči n^ ko piskanje in inenili so, da oblegajo grad roparji. Vse je bilo po ;konei. A spričalo se je, da je vriskal — čuk. Neki kmet je slišal po noči pred svojo hišo neko godrnjanje in prasketanje. V svoji grozi je vstrelil kar skozi okno, na kar je zunaj zbežale. Takoj je bila v<a vas po koncu. Toda kaj je bilo ? Sosedovi prašiči so ušli iz svinjaka in krulili okrog. Takih in jednakih več ati manj tragikomičnih dogodkov se je vršilo med zbeganim prebivalstaom in jo zares še čado, da se ni pripetilo več nesreč. Oblasti so zaukazale, da čujejo ljudje p« noči po vseh vaseh.
Svoj! — k tujim. Celjska „Domovina" ima iz Ljubljane kratko poroćilce, ki pa pripoveduje vendar izrazito, kakj sladko more biti to, aito ae klubuje narodnemu geslu „Svoji k svojim !w Poročilo pravi, da je aeki civilni geometer in arhitekt Jeblinger iz Linca, torej trd Nemec, odnesel s Kranjskega, iz središča slovenske domovine, lepe tisočake, ki si jih je pridsbil ob popravljanju poškodovanih cerkva. Zlasti v Ljubljani si je mož nabral lepih novcev, v Ljubljani, kateri j« samo država dala za popravo asrkvn 110.000 gld, pod. pore. Stroški za popravo ljubljanskih cerkva in stolpov so bili ogromni in vendar prnvi poročavalec v „Domovini", da so ta dela „»fušana'. Torej za lepe tisočdie, katere je dobil tnj-c, popustil je .sfušane" stolpe in cerkve ? Kaj „sfušanega" bi bili pa vendar zvarili skapaju tudi domači geometri! Morda pa tudi „sfušati" ne bi znali naši domači stavbeaikiP Toda šalo na stran. Komu ja zahvaliti ineijutivo, da se ni ravnalo po domoljubnem geslu o popravljanju cerkvenih stavb na Kranjskem ? Prašamo, komu ? Pa čemu bi ugibali, saj vemo. da smo taki mi Slovenci: da le slovensko ni, pa je vse bolje in ceneje.
Pomadjarizovanje nemških imen. Na Ogerskam
je nastopila pravcata epidemija pomadjarizovanja nemških imea. Z» župauom „Halmos- on" hočejo „poogrifianiti" svoja nemška imena v prvi vrsti magistiatni uradniki in za temi pridejo zaporedoma še drugi na Ogerskem žive i Neraci sć s»ojimi imeni. Na magistratu v Budimpešti leži že kup takih prošenj. — Seveda je to vse skupaj le nizka Spekulacija. Treba vedeti namreč, da so ti ogerski Nemci večinoma — židje in žid je tam, kjer je moč, kjer kaj nese. Drugo vprašanje pa je, da • li bode madjarsko pleme kaj na dobičku po takem prirastku, Mi bi rekli, da ns. Verjetneje je, da se vsled tacega pomnoževanja raadjarsko pleme izrodi še bolj nego — se je že.
Črnogorsko posojilo. Nedavno temu smo omenili, da namerava črnogorska vlada graditi železniško rrogo, ki bods vezala notranjo dežalo z morjem in sploh, da hoče knez Niknla reorgani-zovati Ornogoro gospodarski. V ta namen da so ponudile Milanske hiše veče posojilo črnogorski vladi. — Danes pa že javlja „Pol. Oorr.tt z Cetini«, da j« „Banca Nazionale" v Rimu dala črnogorski vladi posojilo jeden milijom frankov v zlatu, kat aro bode poilednja vračevala v poluletnih obrokih. Črnogorska vlada se na ta način osvobodi za prvo iz financijelnih zadreg. Kakor je čuti, hoče tudi neka francosko - ruska družba posoditi Črnogori ! znesek pet milijonov frankov, ako bi itneia dovolj 1 jamstva glede obresti in amortizacije glavniae. V ' stvari se vrle pridno pogajanja in se je nadejati, j da ne bodo brez uspeha. Naravni«« skero bi bilo, ! ako dobi Čraagora materijrlno pomoć od strani, ' rekli bi, ožjih političnik prijateljev.
Otrobi.	i
IV.*)
.Kdo pa si in kaj hočeš?"
Revščina sem, piišla sem se Vam zahvalit. :
.Revščina", zamudil se je Jerebica. „Zahvalit i si se prišla. Čemu pač ?u
.Kakor opazuje«, ae Vi vedne bolj debsljite ' ob krščanskem delu ljubezni do bližnjega. Ubogi se pa množe kakor gofee po dfžju. In zato se moram zahvaliti tudi Vam."
.Kako? Meui ? Zakaj ? ■
Stoiili ste s tuj m denarjem precej dobrih del in si pri tem opomogli sami sabi. Druzega ne delata, ns»o pečate se z ubogimi tn Vaša pšeaica zori v bogato klasje. Svoji «i dobrimi deli koristili ste meni in — sum -mu sobi
„Koliko dobrega xem storil v življenji, tvegal zdravje in premoženje. Za zahtalo iaum to".
.Vun — takoj — vunl" zakričal je ves hri-pav n«d „revščino".
„Saj red, zunaj me čakati sestri: neznačaj-Buoat ni lenoba. Ai.ua« iti, da no ne boste pogrešali. Z Bogom *
.Ali se z dobrimi deli ne da ničesar opraviti v človeštvu?" ZHjtčiil je Jerebica ia se prijel za glavo. —
»Nič 1 Nič!" čulo seje z alioe. Revščina s svojima sestrama je krenila na »no stran mesta,
kjer prebivajo ub^gi. — ljestvo. —
Lenoba ja klicala medpotona
Odšla je v svoje kra-,NiČ! Niči*
Najnovejie vesti.
Vipava 16. Božič sdjaino sniagal ; od do-šlih 44 volilnih m«>ž je dobil 32 glasov.
Dunaj 16. Danes so se «ešla delegacije. Pradlož i se jim je ukupni proračun a kosmato potrebščino 161,185.035 gU Ta potrebščina je veča m mo h.aj«ke za 542.280 gid. Puivg lega se ix htevajo izredni krediti za vojno minintersivn v zneskn 750.000 gld. in naknadni krediti za 1897. za ministerstvo za vnanja stva'-i » zn^nkn 302.800 gld., in vojno ministerstvo 7,848.600 gld. Proračun za zasedeai deželi	čisto potrebščino 1,789.000 <?ld. Vojna mornarica zahieva prvi obrok 750.000 gid. za novo ladijo v obrambo obali in 123 600 gld. za stroške, ki so jih provzročile od rado« povodem epidemije tifa v Pulji.
Carigrad 16. V »lučaja, da c. in kr. avstro-©gtirsko poslaništvo v Carigraču ne dobi do četrtka zahtevanega zadoščenja ostavi poslanik baron Ca-lice Carigrad in so pripravljene še druge prisilne naredbe.
Bombay 16. V Poonah še traja koga. V tu-dnjih 48 urah je obolelo 134 oseb, umrlo pa 94. Tudi iz okolice mesta poročajo o kugi. Mesto je zapuščeno skoro popolnoma.
|w Za slabotni

bolehavo vslud pomanjkanja krvi na živcih, blede in sla-slabotne otroke; izvrstnega okuaa in preiskuftenega učinka je
ieleznato vino lekarja Piecolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikev. — Pollitorska steklenica velja 1 gld., pet polliterskih steklenic 4 gld. 50 kr.
Trgovinah« bnoJ«vh« in v M»t.
H:ien><n -njcton —.--— Plenica »a
aptnslad 11.96 de 11.96 Oven speralad 6.47—6.48 Iti SA spealad8.76. 8.78 Koruzi za maj-jnai 1897. 6.38 0.40 I' a nova od 78 kit. f. !3 05-18.15 Vt s lo
18-20 IS 25 od 80 kil f. .--18 35, od SI. ' 1S.8O
18*85, 0.1 8S kil. f«F. ——. !<ičm*n 5*80 S.~ f.ro<, 6 15 0 45
Plenica: ponudbe srednje, slabo por pral« vanje. Predaja 180U0 mcf. stot. 5 nč. ceneje. Treme: oblačno.
N - 11.,ni-1. u - ><• < t 13.90 d» 11 921/,. Za notranji trgovini t Centrifuga! f. 36.50 Conoasie f. 87— Cetvo ni f. 37.75 v glavah f. 18-25 —•—
3jwo.	■• t ..	aer. 37 25
™ maro 88.— jako eblačne.
Tt'UJibc.ri?. rtantu.. . . .»v -r«. »* decembar 30.59 za maro 31 fiO r.a maj 89.— za september 32.70 mirno.
lOtr. j ' - •i $>«>*]
Državu? (lolg v papirju ., y erobru ivstrijsfci renta r alatu , n v /iioaalt Kreditne Ak^iio Iicndou 10 lin K .
tO »nftrV
18. novembra s^f-AT včeraj danes —102.46 -.— 102.35 —122 95 —102 < 5 —.— U62 75 —119 75 ».B2V, —i 1.78 . . —4R.20
Assicurazioni generali
v Trstu
(druStvo jo ustanovljeno lota 1831.)
To druStvo jo raztognolo svoje delovanje na vae vejo zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje
na življenjo.
Društvona glavnica in resorva
dne 81. decembra 1893. f 58,071 673-84 Premije za potorjati v naslednjih letih	f. 30,541 70064 Glavnica za zavarovanje ži-vonja do 3l. decembra 1894 f. 169,929.625 03 Plaćana povračila:
a)	v letu 1894	f. 9.737.614-48
b)	od začetka ilruStva do 31.
decembra 1894	f. 262,401.706-51
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-fckodvanj, tarifo in pogojo za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila so dobe v Trstu v uradu druStva: Via dolla Stazion" 5t. 888/1 lastncj hiši.	12-12
Najml«^j> velika novosti
Fotografieiii
99
katerem minutah
aparat BLITZ"
napravi lahko vsak
gld. 1.90
nekaterih
dovršene fotografije. Lahko in pri-MM^—««« prosto delo. Lahko uailjivi popis prid^jan je vsakemu aparatu. Cena kempl. nparata vAtovSi kemikalije, v elegantni kas«ti gl. 190 (zaboj 35 nč.) Večji apurat iz
ob ektivom in večimi pripravami ffld. S.— Jedina glavna zaloga M. Rindbakin, Dunaj II. Tabor*tr. 35.
"I"
d v</
or
Zdravljenje krvi
Čaj „Tlao&ernl cveta (MllleRorl).
Cisti kri ter jo izvrstno sredstvo proti onim slu-čajom, če poče v Selodi'n, knkoi proti sl^'iomu probavljanju i« bcmoroidam. .Teden omot m ozdravljanje, stoji fiO nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PIMARER „Ri im Mori" Trtt, veliki trg.

r*
Trine cene (Ceneee razumejo na debelo In s carino vred.) Smadl pridelki.
Fižol: Koks........
Mandoloni......
svetlorudeči.....
nandoliai .....
kanarček ......
bohinjski......
beli veliki......
„ mali......
zeleni, delgi.....
» ekregli.....
mešani hrvatski . . . „ štajerski . . . JKaslO lina itajeiske . . . . Ječnea it. 10.......
; ',::::::: ZoljS kranjske.......
»•pa » .......
Krompir,	.....
Proso kranjsko.......
Leia, kranjska.......
K oh	........
ut	....... .
Kara Mocca........
Cejlon Plant. fina . . .
„ Perl......
Portorleoo......
Java Ualan^.....
Ouatenala......
Ran Domingo.....
Malabar Plant.....
„ native.....
Laguayra IMant . . . . „ native ....
Sautos fini ......
n srednje fini . . .
„ srednji.....
„ ordinar .....
Rio oprani ......
w najfiniji......
fl srednji......
Slfdker Centrifngal I. vrste .
ConeassA ......
v glavah ......
razkosani .....
Ril Italijanski fini.....
n	srednji ....
Japan lini ......
„ srednji.....
Raugoon extrn......
I.......
IT. . . . ... Petrsloj lUHki v sodih ....
v zabojih od 29 kil. Oljo italijansko najflneji . . .
„ biednjeliuo . . bombažno, umerik. , . dalmatinsko ......
Limoni AUsinski .....
Pomaranč« „ .....
Kandoljnl Dalmatinski! . Bari . . |
Pinjoli ..........
Božiči Dalmatinski novi . . .
„ Pulješki.......
S ok.ve Puljeiko .....
„ OrAko v vencih, „ veliko .....
a uiale ......
Ilaniki v velikih sodih . . .
« f Vj na .... Zvoplo . ■........
100 K.
zaboj 100 K.
•d for.	do for,
11.76	12. -
8.50	8.75
10.—	10*25
9 24	9!50
7!—	1.26
85. -	70-'—
10.75	
11.50	—,—
13.50	
6.—	«.25
2^80	
	9.50
«1-	B*—
54,-	55. —
150.	162.—
170. •	171,-"
180, -	182.—
160.—	162.—
124. -	126.—
124.—	J 25.—
	180—
—.—	—.—
_. —	_[—
_,—	
101. -	102" —
97.—	98-
89.—	90 —
80.—	82,—
100.—	1 02 -
»0.-	91.—
3tU0	86.75
87.25	87-50
38.50	39—
2L50	—
20.50	—
17.50	—. —
16.50	—.—
14.50	—._-
13.75	—•_
10.75	—
16.50	—,__
5.50	—.__
«8.-	70 -
58.-	60 60
31 —	32.—
4.—	5!—
79.	81
86,—	88,-
12.50	
16.75	17 —
39	40.—
40 —	41.-
-17 6—	—.—
Tiskarna Gutenbevg
llljulkn o«*m. kralj, uiti verni letne tiatk a rne „ Ntjrla " ^
13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13	©S
TOVARNA ZA OBRTNE IN CONTO - KNJIGE
zisteia .Patent Worktuann Ckicago"	O'^
Paztvlrnl zavod — Knjljfovezatvo.
priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe.
*) Zaključek tej uličici jo izostal v zadnjem izdanju jo neljubi pomoti.	Uredništvo,
Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin knkor: časnikov, rokotvorov v vsakem obsožju, brošur, plakatov cenikev, racunev, roemerandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov fj jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conte-Corrent-knjig, Saldl-Centl, Fakture ^ ^ © Debitoren, CreSItoren, Gassa-knjifl, Strazza, Memoriale, Jturnalov, Prima-note, odpravnik, menjičnih ^ časo-zapadlik in knjig za kopiranje, kakor tiuli vseh pomožnih knjig, potom raztrirnega (črtanega f« ^ papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledlo iz ■fij?	oinka za kopiranje itd.
O	Za nsrečbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
g' Trst, Yia deliš Acque 5 — ARNOLDO COEN — Via delle Acque B Trst ^ ^OOOOOOOOOOOOOCOCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOC
VGO^&GOOOOCOOOOOOGOG
ooooooooooooooooonoooooo
L*Htnik konHursti lista ^Ldinoaf. im-vrteli «» ««i«»vorn tueu.ik: Fran Godmik. — Tiakarua Dolenc v Trutu.