3554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER Primorsk nevnik Posunna plačana v gotovini rn/i i* Abb. postale I gruppo C»CIl£l 5UU lir Leto XXXVin. St. 262 (11.390) TRST, nedelja, 28. novembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRED DOKONČNIM RAZPLETOM LETOŠNJE TRETJE VLADNE KRIZE No «vrhu» med Fanionijem in tajniki petih strank dosegli okvirni programski in politični sporazum Hujše pomisleke imajo baje le republikanci, a to nikogar ne skrbi - Stranke bodo baje danes potrdile novo besedilo «Fa nfa n ijevega memoranduma» RIM — Fanfanl se bo danes podal na Kvlrinal in morda bo že jutri umaknil svoj pridržek. To je rezultat sinočnjega vrha petstrankar-ske večine, ki je potekal v duhu umirjenega ozračja, v katerem se je vrh začel, kljub besedam posameznih strank, ki so skušale povečati svojo vlogo in ceno. Sevedo bodo na novo predelali »Fanfanljev memorandum)). okvirni programski dokument bodoče vlade. Po vsem sodeč, bi lahko edino prepreko po- stavili republikanci, a kaj, ko ni nihče izrecno zahteval, da mora biti Fanfanijeva vlada prav pet-strankarska. Po sejah vodstva štirih laičnih strank bodoče Fanfanijeve vlade se je torej sinoči končal tudi vrh vladne večine, ki je bil navsezadnje le neke vrste formalnost, saj so bila vprašanja, ki jih je moral rešiti konec koncev le lupine, besedne formalnosti in načelne napovedi. Tako je PSI govoril o »spremembah*, ki bi jih morali vnesti v «Fanfanijev memorandum*, Craxi pa je po seji vodstva napadel »jastrebe družbenega konser-vativizma*. Povsem v nasprotju pa republikance skrbi, da ne bi omilili sprejete »strogosti*, ki bi jo morali celo poostriti. Liberalci so dobro razpoloženi, a tudi oni nekaj zahtevajo, in sicer večjo odločnost v boju proti davčnim u-tajam. Pietro Longo kot običajno ohranja svoje pomisleke in zahteva bistvene spremembe tako glede pokojnin kot cene dela. Vsekakor pa nd nobena stranka u-maknila svojih pridržkov: vse se bodo ponovno sestale po končanem vrhu. Tudi na seji socialističnega vodstva so le pregledali položaj, končno oceno o »rezultatu političnega in programskega pogajanja* pa bodo dali, kot trdijo v svojem dokumentu, na prihodnji seji, morda celo že danes. V bistvu so potrdili svojo podporo Fanfaniju in vladi z zgovornimi demokri-stjanskimi oznakami. Vsekakor pa »ostajajo odprta vprašanja in težave tako v programskem kot v političnem okviru,* je dejal Craxi na seji vodstva PSI. Gotpvo je tu govor o ceni ali vsaj o vzvišenosti argumentov, ko manjka le še malo do cilja. Prav zato so k vzporedni razpravi strogost - pravičnost glede cene dela in zdravstvenega skrbstva poudarili potrebo, naj ne nosijo bremen sanacije samo Odvisni delavci. Vzdušje v vodstvu PSI pa je bilo vse prej kot navdušujoče. Zanimivo je, da je za Craxijevo večino spregovoril le podtajnik Mar-telli (kandidat za resor radia in televizije), vsi ostali posegi pa so prišli iz vrst opozicije, ali bivših opozicij. Spregovorila sta predvsem ministra Formica in De Mi-chelis, bivša jastreba Craxijeve skupine, ki sta že na poti popolne sprave s stališči strankinega Italijanska podpora predlogu neuvrščenih v NEW YORK - V razpravi generalne skupščine OZN v New Yorku je govoril tudi stalni predstavnik Italije pri tej organizaciji, veleposlanik La Roča, ki je izrazil zaskrbljenost Italije zaradi nadaljevanja vojaške okupacije Afganistana, ki je očitna kršitev listine OZN in vir napetosti na tem področju. La Rocca je tudi napovedal, da bo Italija glasovala v korist resoluciji, ki so jo predlagali Pakistan in skupina neuvrščenih držav. Ta resolucija govori o načelih, na katerih mora sloneti rešitev afganistanske krize. Ta načela pa so: umik tujih čet iz države, pravica Afganistancev, da sami in brez tujega vmešavanja svobodno odločajo o svoji bodočnosti ter ustvaritev pogojev, da se begunci vrnejo v svojo domovino in na svoje do- Mandatar za sestavo nove vlade Fanfani na sinočnjem vrhu s tajniki petih strank vladne večine (AP) move. .......................................iiiiiiiihiiiiiiiiiihhiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iimiiiiiiiiiiiii.... ZARADI USMERITVE NA NAPAČNI TIR V SAN BENEDETTU DEL TRONTO Včeraj v budi železniški nesreči štirje mrtvi in mnogo ranjenih Napako kretnice naj bi povzročil padec napetosti v električnem toku - Strojevodja in njegov pomočnik aretirana tajnika. Predvsem njima je bil namenjen Craxijev začetni poziv za »globoko* razpravo »v popolni svobodi*. Finančni minister, ki je osredotočil svoj poseg na vprašanje porazdeljevanja pridobljenega bogastva, je izrazil prepričanje, da je šel »Fanfanijev memorandum* že rakom žvižgat. Obenem je namignil, da so v zadnjih urah pogajanj sprejeli najvažnejše socialistične zahteve od meje 13 odstotkov in nasprotovanja vladnim posegom glede cene dela do nasprotovanja neposrednemu zdravstvenemu skrbstvu in trajnejše davčne pravičnosti. Formica je spregovoril o dialektiki med »reformističnim in modernističnim polom* v vladi, ni pa pozabil na možnost predčasnih volitev. Tudi minister za državne udeležbe De Michelis ni v svojem posegu skoparil «s programskimi pomisleki* in je, ne da bi izrecno imenoval, v bistvu zahteval »kratkoročno vlado*. R. G. SAN BENEDETTO DEL TRONTO - Včeraj ob 5.30 je prišlo v bližini postaje v San Benedettu del Tronto do hude železniške nesreče, ki je terjala štiri mrtve in 32 ranjenih. Do nesreče je prišlo v trenutku, ko je na progi Milan - Lec-ce vlak vozil skozi področje postaje (v tem mestu se po voznem redu ni ustavljal) s hitrostjo 120 km na uro. Po vesteh, ki uradno še niso potrjene, je v inštrumentih, ki upravljajo vožnjo vlaka, prišlo do padca električne napetosti, zaradi česar kretnice niso dobile signala za usmeritev vlaka na prvi tir, ampak je zavil na tretjega. Tega pa trenutno obnavljajo in je na določenem odseku sploh brez tračnic. Prav na ta tir pa je zavila kompozicija ekspresa z vso hitrostjo. Med strahovitim hreščanjem, ropotom in škripanjem kovin je od osemnajstih vagonov trinajst zavozilo s tirov, lokomotiva in prvi vagon sta se prevrnila, ostali pa o se povzpeli drug na drugega ali pa se postavili poprek preko tirov. Strojevodja je takoj, ko je ugotovil, da bo prišlo do nesreče, skušal zavirati;- vendar zaman. V vlaku samem je, razumljivo, prišlo do panike, in potniki so v naglici poskakali iz vagonov. Takoj je stekla prva pomoč in ranjence so odvažali v mestno bolnišnico, kjer pa so s pridržano prognozo pridržali le neko žensko, drugi pa, ki so dobili sicer težje ali lažje poškodbe, niso ■ v življenjski nevarnosti. Zdravniki so skupno nudili pomoč kakim stotim osebam, mnogim kar na kraju nesreče, vendar večine niso prepeljali v bolnišnico. Med mrtvimi so šestmesečni Vincenzo Alicino (katerega so starši peljali k zdravniku v Milan, ker je bil od rojstva slep, za njegovo mater, 32-letno Con-cetto D'Aprile pa so si zdravniki pridržali prognozo), dveletni Dino Maraffino in njegova 34-letna mati Rosa La Rosa sta umrla v toaleti, medtem ko je 11-letna sestrica, oz. hčerka, ki je poliomelitič-na ostala v kupeju in je nepoško- dovana. Četrta žrtev je neka približno 25-letna ženska, katere i-dentitete do kasnih sinočnjih ur še niso ugotovili. Med lažje ranjenimi sta tudi 41-letni strojevodja Petrelli, in njegov pomočnik 47-letni Vecchio-ni, katera so sodne oblasti takoj po nesreči zaslišale, nato izpustile, kasneje pa aretirale pod obtožbo, da nista ustavila vlaka, ko je padla električna napetost v inštrumentih in ker sta vozila skozi postajo s preveliko hitrostjo. Vsekakor do kasnih sinočnjih ur prometa na tej progi še niso obnovili; potnike s ponesrečenega vlaka so v bližje kraje razvozili z avtobusi, v bolj oddaljene pa z drugimi vlaki. RIM — Toni Negri, univerzitetni docent, ki je že tri leta in pol v preventivnem zaporu pod obtožbo teroristične dejavnosti, bo na prihodnjih političnih volitvah kandidiral za poslanca radikalne stranke. Radikalci so Pannellov predlog soglasno sprejeli, tako da bo Negri v primeru izvolitve izpuščen na prostost. V dežtišan spodnjem kotu fotografije Je jasno videti, da manjka tretji tir, zaradi česar Je v San Benedettu del Trontu prišlo včeraj do hude nesreče, s štirimi mrtvimi in mnogimi ranjenimi (Telefoto AP) PROTI LOGIKI SILE IN JEDRSKI OBOROŽEVALNI TEKMI Za mir od Milana do Comisa L’Unita objavlja osnutek dokumenta za kongres KPI RIM — Glasilo 1’Unita objavlja danes osnutek dokumenta za prihodnji strankin vsedržavni kongres, ki bo od 2. do 6. marca. Dokument je razdeljen v sedem poglavij, med katerimi sta nedvomno najzanimivejše prvo (o demokratični alternativi), ki med drugim vsebuje ostro kritiko socialistom zaradi njihovega zadržanja pri sklepanju sporazumov s krščansko demokracijo, in šesto (o perspektivah socializma), kjer KPI potrjuje svoje stališče do sovjetske partije. 0 tem vprašanju je senator Cossutta predložil daljši popravek, ki ga bo strankino glasilo objavilo v torek. ■iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininHiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiniiuiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiMiniiiiiiiiiMiiiiuiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiia TAJNIK KPI JE GOVORIL NA ZASEDANJU C0NFINDUSTR1E V FIRENCAH BERLINGUER: KD NOSI NAJVEČJE ODGOVORNOSTI ZA SEDANJO KRIZO Izhod iz krize je možen le ob širokem soglasju vseh sil, ki so zainteresirane za razvoj države - Posega De Mite in Merlonija FIRENCE — Na zasedanju zveze industrijcev z naslovom »Italijani in njihov denar* je včeraj govoril tudi Enrico Berlinguer. Njegov poseg je vzbudil izredno zanimanje, saj je bilo to prvič, da se je generalni sekretar komunistične partije udeležil kakega zasedanja Confindustrie, pa tudi sedanja gospodarska kriza in zadnji dogodki na sindikalnem področju so povečali zanimanje za poseg generalnega tajnika komunistične partije. In Berlinguer ni razočaral pričakovanj. Že takoj ob začetku je povedal, da komunisti ne verjamejo, da bi krščanska demokracija in vlada, ki jo pripravljajo, lahko res izvajala politiko obnove in «trde roke*. Tajnik KPI je namreč poudaril, da je prav za sistem oblasti, v središču katerega je Krščanska demokracija značilno, da je vedno, mimo pristojnosti in strokovnosti, »mazal* svoj volilni stroj. Berlinguer je dodal, da je res, kar je v petek povedal Merloni, to je, da ni mogoče izločiti nobene stranke in nobene gospodarske ali družbene sile iz odgovornosti za nastalo stanje, vendar pa največje odgovornosti nosi tisti, ki vlada, »pa naj bo to v Italiji ali na Poljskem*. Berlinguer je tudi dejal, da bodo komunisti stali odločno ob strani sindikatu proti poskusom, da se prekliče premična lestvica in odloži v nedogled obnovitev delovnih pogodb, poskusom, ki imajo kot e-dini resnični namen zmanjšanje vrednosti plač in poslabšanje odnosov med sindikati in delodajalci. V zvezi s tem pa je tajnik KPI pojasnil, da je do sedanje zaostritve prišlo po izključni krivdi zveze industrijcev. KPI, je dejal, ne predlaga širokih družbenih sporazumov, vendar pa je prepričana da je izhod iz krize možen le če pride do širokega soglasja vseh sil, ki so zainteresirane za razvoj države. Nekatere od teh sil so danes emarginirane in odgovornost za to emarginacijo nosi predvsem Krščanska demokracija, pa tudi druge vladne stranke. Kar pa zadeva vprašanje, kam gre denar iz javnih sredstev, je Berlinguer navedel naslednji primer: minister Gaspari, demokristjan, je dal v svoji vasi Gissi, ki šteje 3 tisoč prebivalcev, zgraditi veliko bolnišnico z 217 posteljami, v kateri je zaposlenih 395 oseb. Končno pa je Berlinguer spregovoril še o receptih za rešitev sedanje krize in dejal, da tu ne gre za črtanje izdatkov, ampak predvsem za vprašanje dohodkov, ki so mnogo manjši kot v drugih državah. Dohodkov pa ni mogoče večati s posplošenimi davščinami ali z naraščanjem inflacije: treba je poiskati drugačnih rešitev, da bodo res Vsi državljani plačali v enaki meri glede na svoje dohodke in na svoje premoženje. Na zasedanju Confindustrije je včeraj govoril tudi tajnik KD De Mita, ki ni povedal nič bistveno novega; podprl je Fanfanijev dokument, poudaril je željo krščanske demokracije po močni vladi ter nakazal možnosti privatizacije nekaterih javnih storitev, kot so skrbstvo, šolstvo in zdravstvo. Zanimivejši pa je bil sklepni poseg predsednika zveze industrijcev Merlonija, ki je v bistvu potrdil stališča svojega uvodnega govora. Dejal je, da so industrijci pripravljeni sodelovati za premostitev sedanje krize, močno je polemiziral s sindikati, katerim je oči- tal korporativizem, ostro je kritiziral vlado zaradi čezmernega naraščanja državnega deficita, sicer pa je v glavnem podprl Fanfanijev programski dokument. RIM — Z odlokom medministrskega odbora za cene, se bo z jutrišnjim dnem kurilno clje v Italiji pocenilo za 7 tir na kilogram, medtem ko se cene drugih goriv ne bodo spremenile. Odločitev sod: v okvir tedenskega ugotavljanja in prilagajanja cen naftnih izdelkov. MILAN — V poplavi zastav, mavričnih barv miru in belih golobov na sinjem polju, transparentov, pisanih balončkov in papirnatih alegoričnih raket se j« včeraj izpred milanske stolnice začel »pohod miru od Milane do Co misa*. Pet tisoč oseb, mladih in starih, vseh družbenih slojev je s svojo udeležbo na pohodu izpričalo nasprotovanje jedrski oboroževalni tekmi. Povsem razumljivo je bilo še največ mladih, saj prav mladina trepeta ob spoznanju, da ji nihče ne jamči življenja v senci jedrskih raket. Še večje je bilo število oseb, ki se je pred milansko stolnico poslovilo od udeležencev pohoda, ki so sinoči že prispeli v Pavio. Milančani ne bodo nadaljevali poti do 1500 kilometrov oddaljenega Comisa, saj jih bodo na poti nadomestili drugi. Eden drugemu si bodo predajali idejno štafetno palico miru. Cilj tega pohoda je na dlani vsem. Italijanske napredne in miroljubne sile, ki se nočejo ukloniti logiki sile in blokovski delitvi sveta, hočejo s svojim zgledom sprožiti v Italiji množični protest proti namestitvi ameriških jedrskih manevrirnih raket na Siciliji, obenem pa dati svoj doprinos za postopno razorožitev tako na Vzhodu kot na Zahodu. Izmed tolikih transparentov, ki so se včeraj v dežju premikali iz Milana v Pavio, je bilo še najbolj zgovorno geslo: »Dinozavri so izumrli, ker so imeli predebelo kožo in premalo pameti.* Tajnik KPI Berlinguer in rajšnjem zasedanju v Firencah predsednik Confindustrie Merloni na vče- (Telefoto AP) Rizzoli - Corriere tokrat res naprodaj MILANO — Finančna centrala skupine »Rizzoli - Corriere della sera* je včeraj uradno oznanila, da je vsa skupina, ali pa njene posamezne družbe in založbe, vključno z dnevnikom »Corriere della sera*, naprodaj. V ta namen so že imenovali posebno komisijo, ki naj bi nadzorovala in jamčila korekten potek postopka za zamenjavo lastnikov. Ob številnih imenih možnih kupcev založniškega imperija Rizzoli, med katerimi je tudi Gianni A-gnelli, bo prihodnja številka tednika »Panorame* prinesla tudi vest, po kateri naj bi predsednik Banca nazionale del lavoro Nesi in predsednik Confindustrie Merloni imela že pripravljen načrt za nakup »Corriere della sera* ali pa vse skupine Rizzoli. iiimimiiiiiiimiiiiimmitiiiiuiimiiiimiiimiiiiiiiiBmiiimiimuiiiiiiiHiimuimimmHtiiiiiuiiimiiiiiiiiniiuiiiiiumiiiiiiimtiiiiiiiiiiimiiiiiuiiimiiiiiiiiiiHiii SFRJ delovno in slovesno za svoj državni praznik BEOGRAD — Svečano, predvsem pa delovno, kot morda nikoli doslej, slavi Jugoslavija svoj' državni praznik v tem odločilnem obdobju velikih naporov za učvrstitev svojega gospodarstva in samoupravne socialistične družbene ureditve. Letos poteka že 40 let, odkar se je v bihaški republiki. na prvem zasedanju AVNOJ rodil edini osvobodilni parlament v takratni zasužnjeni Evropi: o njem je na svečani akademiji v tem bosanskem mestecu govoril predsednik jugoslovanske skupščine Raif Dizdarevič. Predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič pa je v Bajini Bašti simbolično spustil v pogon reverzibilno hidroelektrarno, eno največjih in najsodobnejših v Evropi, ki bo z letno proizvodnjo sedemdesetih milijonov kilovatnih ur električne energije, znatno prispevala k energetskemu potencialu države. Z delovnimi uspehi so državni praznik obeležili tudi v Sloveniji, še posebno v novomeški občini, kjer so odprli nov obrat pohištvene industrije, ter v Lendavi. V tej pomurski občini so predali namenu nov televizijski pretvornik, ki bo omogočil sprejemanje madžarskega televizijskega programa. O pomembnosti te pridobitve, predvsem za madžarsko narodnostno skupnost, je na slovesnosti spregovoril predsednik komisije za narodnosti in mednacionalne odnose pri republiški konferenci SZDL • e Par*man- Poudaril je pomen pretvornika za živ stik s sosednjo deželo in njeno kulturo, pa tudi za uresničevanje ustavnih pravic, ki gredo narodnostim v Sloveniji za ohranjanje njihove kulture, jezika in za pretok informacij. Televizijski signal nameravajo čimprej razširiti tudi na soboško občino, zlašti na območja, kjer živi madžarska narod nosL S PETKOVE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Tržaška občina bo pripravila program pobud za izhod iz gospodarske stiske Soglasno odobrena resolucija KPl (z nekaterimi popravki) za skupno izdelavo načrta za premostitev krize • Kako je s popravili openske cerkve Hude težave tržaškega gospodarstva so bile ponovno predmet razprave na petkovi seji tržaškega občinskega sveta. Razpravo je sprožila KPI s svojo resolucijo, ki predvideva sestavo posebne komisije občinskega sveta, sestavljene iz načelnikov svetovalskih skupin in izvedencev, ki naj pripravi program posegov za izhod iz sedanje krizne situacije. V orisu resolucije je načelnik komunistične skupine Cala-bria poudaril predvsem nujnost, da se v okviru občinskega sveta izdela enotno stališče in da vse politične sile nato enotno podprejo pobude v odnosu do deželne in vsedržavne vlade za konkretno uresničitev nekaterih predlogov. V dolgo diskusijo, ki se je razvila, so posegli Poli in Hikel za KPI, Seghene in D'Amore za PSI, To-mizza za KD, Frausinova in Gam-bassini za LpT, Lokar za SSk, Mo-relli za MSI, Parovel za MT, De Gioia za PSDI in Fragiacomo za PRI, medtem ko se je župan Ce-covini odrekel svojemu že napovedanemu posegu. Vsakdo je seveda ponudil svoje recepte za zdravljenje težko bolne, če že ne umirajoče tržaške ekonomije, z več strani pa je bilo poudarjeno, da še najbolj učinkovita zdravila ponujajo gospodarski deli osimskega sporazuma, vključno z mešano industrijsko prosto cono. Izrečeni so bili seveda tudi dvomi glede možnosti, da bi glede teh receptov našli med vsemi političnimi silami skupni jezik, ko pa je znano, da ponujajo razne strani dokaj drugačne rešitve, še posebno v daljši in trajnejši perspektivi. Kljub temu pa je bila poudarjena nujnost, da se najde soglasje vsaj glede nekaterih prioritetnih izbir, ki naj bi pomagale premostiti sedanje zaostreno stanje. Na koncu je bila soglasno spre- V sredo v Rovtah srečanje o razlastitvah Prosvetno društvo Rovte - Ko-lonkovec prireja v sodelovanju s konzorcijem «Naša zemlja* v sredo, 1. decembra, ob 19.30 v društvenih prostorih v Ul. Monte Semio 27 (bivši Campa-nelle) javno srečanje o razlastitvah za izgradnjo hitre ceste. Na srečanju bodo predstavili konzorcij »Naša zemlja»t njegove cilje in namene, predvsem pa bo to priložnost za razpravo o protivrednostih, ki jih naša narodnostna skupnost zahteva v zameno za vso škodo, ki jo bodo povzročile razlastitve. jeta komunistična resolucija z nekaterimi popravki. Na osnovi tega sklepa občinskega sveta bodo sestavili komisijo, v kateri bodo občinski odbor, načelniki skupin in izvedenci. Ti bodo pripravili predlog zahtev in posegov, ki jih bodo potem prenesli v razpravo v občinskem svetu. Petkovi seji občinskega sveta je prisostvovala večja skupina operaterjev, ki se bavijo z pomočjo han-dikapiranim osebam in ki bi utegnili ostati v naslednjih dneh brez službe, handikapirani pa brez oskrbe. Pojutrišnjem namreč zapade trimesečna pogodba, s katero je občina svoj čas zagotovila kontinuiteto službe v pričakovanju, da dežela izda ustrezno zakonodajo. Po mrzličnih posvetovanjih z načelniki svetovalskih skupin je bil vendarle dosežen dogovor, po katerem bo občina podaljšala rok trajanja pogodbe za nadaljnje tri mesece, če bo prejela od dežele ustrezna jamstva za finančno kritje. Prvi del seje je bil posvečen odgovorom na svetovalska vprašanja. Med drugim je odbornik Jagodic odgovoril svetovalcu Lokarju o delih za popravilo openske cerkve in dejal, da se bodo dela morala za-j. ic decembra. V seda- nji fazi pa ne bo mogoče opraviti vseh popravil, ki bi bila potrebna. Za popravilo zvonika bo na primer potrebno sprožiti nov upravni sklep in najti tudi finančno kritje. Vsekakor je odbornik Jagodic odločno zanikal, da bi sedanje slabo stanje cerkve predstavljalo kakršnokoli nevarnost za obiskovalce. Jutri v Nabrežini seja občinskega sveta Devinsko - nabrežinski občinski svet se bo sestal jutri popoldne ob 18.30. Po županovih sporočilih in obravnavi vprašanj in resolucij so na dnevnem redu številne točke, med njimi spremembe proračuna za leto 1982, pravna in ekonomska ureditev osebja doma za ostarele «F.Ui Stuparich* in bivšega otroškega do- ma »Redss Romoli* v Sesljanu, nakup naprave za simultano prevajanje za občinsko sejno dvorano in razlastitev zemljišča za izgradnjo osnovne šole v Devinu. Prof. Bruno Maier novi predsednik ljudske univerze Za novega predsednika Tržaške ljudske univerze je bil izvoljen prof. Bruno Maier, ki bo tako prevzel posle pred kratkim preminulega prof. S. Rutterija. Prof. Maier je po rodu iz Kopra, predava italijansko slovstvo na tržaški univerzi ter je med drugim član žirij za podeljevanje priznanj »Istria nobilissi-ma», «Leone di Muggia* in «Poesia in Piazza*. S SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Prispevki za kanalizacijo in za razvoj kmetijstva Na petkovi seji dolinskega občin- pa na račun obresti). Župan je s skega sveta je župan Edvin Švab tem v zvezi povabil predstavnike posredoval svetovalcem nekatera sporočila, ki so prav gotovo važna za občino in občane. V prvi točki je župan dejal, da je predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti odgovorila na resolucijo, v kateri se dolinski občinski svet zavzema za c-elovito zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Resolucijo so poslali predsedniku republike Pertiniju, predsedniku (bivšemu) vlade Spadoliniju, predsednikoma poslanske zbornice in senata ter v vednost predsedstvu Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije. Predsednica poslanske zbornice Jotti jeva je v odgovoru sporočila, da je posredovala resolucijo posebni komisiji poslanske zbornice. Nadaljnja županova poročila so se dotikala nekaterih specifičnih problemov občine. Švab je tako dejal, da je dežela odobrila prispevek v višini 400 milijonov lir za urejanje kanalizacije (144 milijonov lir na račun kapitala, 256 milijonov vsake stranke, da se udeležijo seje, ki jo bo sklical pristojni odbornik Sancin in na kateri bodo določili področja, kjer je kanalizacija najbolj potrebna. Naslednje županovo sporočilo se je nanašalo na zadrugo Dolga krona. Švab je povedal, da je dežela pripravljena kriti 60 odstotkov stroškov za izgradnjo zadružnega hleva (približno 229 milijonov lir prispevkov). Izrazil je tudi upanje, da ne bo prišlo do kakšnih birokratskih ali drugih težav na poti, ki pelje do vnovčenja podpore. Tudi predzadnja in zadnja točka županovega sporočila sta se dotikali kmetijskih vprašanj. Dolinska občina bo tako dala v najem večjo površino neobdelane zemlje skupini občanov, ki nameravajo saditi oljke. Vsadili bi približno 3000 novih sadik. Kmetijska zadruga, je nadaljeval Švab, se že resno ukvarja z namenom, da bi zgradili novo in večjo torklo. Nazadnje je občinski odbor potrdil sklep, da občina priredi tudi prihodnje leto dan kmetijstva. NA POVABILO DOLINSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA «VALENTIN VODNIK« Narodni heroj Vida Tomšič na obisku v Dolini pri šolski mladini, na županstvu in pri borcih Njen obisk je bil v okviru tretjega srečanja borcev, aktivistov in internirancev posvečen proslavi 29. novembra, rojstnega dne Titove Jugoslavije Dolina je včeraj doživela enega najlepših dni, saj je na obisk k dolinskemu kulturnemu društvu in dolinskim borcem, aktivistom in internirancem prišla narodni heroj in ugledni slovenski ter jugoslovanski družbenopolitični delavec Vida Tomšičeva. Z njo je bila njena soborka in soorganizatorka prekomorskih brigad Cita Bole. Tovarišici Tomšičevo in Boletovo sta na meji pri Fernetičih sprejela generalni konzul SFRJ Drago Mi-rošič in predsednik KD Valentin Vodnik Boris Pangerc. V dopoldanskem delu obiska v Dolini sta se Vida Tomšič in Cita Bole udeležili Gregorčičeve proslave na istoimenski srednji šoli v Dolini. Uglednim gostom so dijaki priredili navdušen in ganljiv sprejem s cvetjem, pozdravil pa jih je ravnatelj dr. Aldo Štefančič. Izredno toplega sprejema sta bili Tomšičeva in Boletova deležni tudi na županstvu v Dolini. Župan Edvin Švab je v kratkem nagovoru orisal sestavo in delovanje občine, tovarišici Tomšičevi pa je v spomin izročil grb dolinske občine. Najbolj ganljiv pa je bil trenutek, ko je bivša partizanka Milka izročila Vidi Tomšičevi šop vrtnic in ni mogla zadržati solz. Med gosti ter sedanjim in bivšim osebjem občine Dolina je stekel sproščen razgovor, predvsem o ženski problematiki današnjih dni in v dneh osvobodilnega boja. Po kosilu v Zadružni gostilni Vi.Dolipi,.90„Vidi Tomšičevi in Citi Vida Tomšič med srednješolsko mladino v Dolini... Siliš , .in med sprejemom na dolinskem županstvu Boletovi pripravile prisrčen sprejem članice ZŽI - UDI iz dolinske občine. Zvečer sta se Vida Tomšič in Cita Bole udeležili tretjega srečanja med borci, predvsem prekomorci, aktivisti in interniranci, ki je v nadvse prisrčnem vzdušju potekalo v prostorih kulturnega društva Valentin Vodnik. Večera so se udeležili tudi generalni konzul SFRJ Drago Mirošič, konzul Aco Nikolič, tajnik porajinskega odbora VZPI - AN Pl Dušan Košuta, župan Švab in nekateri občinski odborniki, član izvršnega odbora SKGZ Jože Koren in številni domačini, ki so natrpali društveno dvorano. Po melodiji delavske himne, ki so jo vsi poslušali stoje, je ugledno gostjo pozdravil predsednik KD »Valentin Vodnik* Boris Pangerc. »Mladi, ki danes vodimo in usmerjamo kulturno delovaiije' našega društva — je dejal — lahko le približno dojamemo, v kašne usodne zgodovinske zaplete in razplete so bili povezani naši starši pred 40 leti. Zato pa toliko bolj intimno čutimo, da je bil čas druge svetovne vojne prelomno dejanje v zgodovini naše matične domovine in da je bila narodnoosvobodilna borba nekaj velikega in neponovljivega, saj je zrasla iz resnične potrebe tlačenega in trpinčenega ljudstva po družbeno pravičnejšem, materialno boljšem in duhovno popolnejšem življenjskem prostoru. Vsi, ki ste nocoj tu prisotni, ste se borili za Titovo Jugoslavijo, predvsem pa za svet brez vojne. In mi, ki se zgledujemo po vaših dejanjih in pridobitvah, odklanjamo vsak namig na vojno, kajti naše orožje mora biti ljubezen in sprava med ljudmi različnih narodov in kultur.* Boris Pangerc se je nato spomnil vseh, ki osvoboditve niso dočakali in njihov spomin so zbrani počastili z enominutnim molkom. Potem ko je prikazal še revolucionarno pot predvojne komunistke in povojne družbenopolitične delavke Vide Tomšičeve, je prevzela besedo gostja, ki je poljudno, nazorno pa obenem s tisto skromnostjo, ki jo o-dlikuje, spregovorila o velikem času NOB s posebnim ozirom na nastajanje prekomorskih brigad v Carbonari, Gravini in drugih mestih v bližini Barija, na plebiscitarno odločanje primorskih ljudi v njih za Titovo Jugoslavijo. Del svojega govora je namenila današnjemu težkemu mednarodne- ključiti do 16, ........................................................................................ SEJA REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA Poročilo župana Colje o javnih delih v občini Na četrtkovem rednem zasedanju repentabrskega občinskega sveta je župan dr. Pavel Colja najprej poročal o javnih delih in splošnih zadevah. V polnem teku sta ureditev parkirišča in razširitev ceste okoli občinske telovadnice - socialnega centra, saj je bila že opravljena prva četrtina del. Če bo vreme dopuščalo, bi morali dela dokončati do konca leta ali najkasneje do januarja prihodnjega leta. Za telovadnico bodo obenem uredili majhno ploščad za plesišče in prostor za postavitev kioskov, kjer naj bi se odslej odvijale razstava vin in pa razne druge družbene prireditve. Zaključili so tudi drugo fazo del za razširitev pokopališča na Colu, tako da morajo urediti le še notranjost novega dela pokopališča. Pred božičnimi prazniki bo javni sestanek o varianti in prilagoditvi občinskega regulacijskega načrta deželnemu regulacijskemu načrtu. Načrtovalec bo obrazložil normativ in občanom bodo razdelili posebne pole. S prispevkom vladnega komisarja v višini 250 milijonov lir bodo spomladi pričeli z deli za pre- ureditev in razširitev županstva. Načelnik svetovalske manjšine Karlo Guštin je med drugim poudaril, da ga ne zadovoljuje odgovor poštne uprave na protestno pismo v zvezi s popačenjem v slovenščini napisanega naslova na dopisnici: sprejet je bil sklep, da bo župan pismeno repliciral v imenu občinskega sveta. Prihodnje leto bodo tudi primemo počastili 30-letnico postavitve spomenika padlim v NOB v Repnu. Poleg različnih sklepov upravnega značaja je občinski svet soglasno osvojil člen zakonskega odloka, ki predvideva gradbeno amnestijo za tiste, ki so zidali manjše objekte brez ustreznega dovoljenja oziroma v nasprotju z določili načrta. Kdor bo vložil prošnjo do 31. marca 1983 bo lahko saniral svoj položaj proti plačilu določene globe. Na koncu so še odobrili pravilnik za uporabo telovadnice, ki določa dejavnosti, ki se v njej lahko odvijajo, in' pa cenik za kritje živih stroškov za razsvetljavo, za ogrevanje in čiščenje prostorov. B. S. NA POBUDO DRUŠTEV LIPA, PRIMOREC IN SLOVAN Koroški zgodovinar Janko Malle predaval v Trebčah in Bazovici V organizaciji kulturnih društev vzhodnega Krasa Lipa iz Bazovice, Primorec iz Trebč in Slovan iz Pa-drič je bil v petek zvečer v Ba-zovskem domu zanimiv kulturni večer namenjen proslavitvi . 29. novembra, dneva republike SFRJ. Gost večera je bil zgodovinar, družbeni delavec na avstrijskem Koroškem Janko Malle. Z diapozitivi in skrbno pripravljeno razlago .je številnemu občinstvu prikazal obdobje od leta 1919 do povojnih let s poudarkom na plebiscitu, ki je določil za Slovence v Avstriji ne srečno mejo med Avstrijo in Jugoslavijo. Pred drugo svetovno vojno, ob vkorakanju nemških nacističnih čet v* Avstrijo, je bila večina zavednih Slovencev iz Avstrije izgnana v nemška taborišča na Bavarskem. Ob koncu vojne so se lahko vrnili na svoje domove šele s protestnimi akcijami in s posredovanjem pri odgovornih zaveznikih v Celovcu. Janko Malle je prikazal diapozitive o prvih ilegalcih in o nadaljnjem organiziranem partizanstvu n« južnem Koroškem. Marinko Lugarič je pripovedovanje obogati- la s petjem in igranjem na kitaro nekaterih pesmi Janka Messnerja. Večer v Bazovici je popestril nastop otrok vaške osnovne šole «Primož Trubar*. Pod vodstvom učiteljic so zapeli priložnostne pesmi ter recitirali skrbno izbrana »živa pisma*, ki so .jih po vojni napisali otroci, priče vojnih strahot. Pisma je zbrala Kristina Brenkova. Domači pevski zbor Lipa je s pesmijo pozdravil ugledna gosta in tudi sklenil nad vse uspeli kulturni večer. Janko Malle in Marinka Lugarič sta vče raj nastopila tudi v Trebčah, kot gosta KD Primorec. S. K. Dne 30. novembra se bodo zaključile operacije v zvezi s 3. splošnim popisom kmetijstva. Kmetovalci, ki jih popisovalci ob obisku niso našli doma, oziroma, ki iz tega ali onega razloga niso mogli sodelovati pri popisu, bodo lahko sporočili popisne podatke statistični službi tržaške občine do 3. decembra. Interesenti lahko stopijo v stik z omenjeno službo tudi po telefonu, in sicer na štev. 630677 vsak delavnik od 8. do 18.30. mu položaju, v katerem prevladuje nasilje multinaciomalnili družb in grozeča nevarnost blokovskega oboroževanja, spregovorila je o pomenu politike neuvrščenosti in samoupravljanja, ki ima svoje zametke že v samem nastajanju nove o-blasti med vojno. S pomenljivimi besedami je 'nato spregovorila še o pomenu 29. novembra, kajti temu datumu je bil namenjen njen obisk in srečanje z njo in pa o nezamenljivi vlogi žensk v NOB. Nekaj spominov na nastajanje prekomorskih brigad v Južni Italiji po njenem in Vidinem prihodu iz zapora v Traniju, je povedala še Cita Bole, ki se je spomnila tudi padlih bork prekomorskih brigad in posebej Vojke šmucove, ki je pri reševanju padlega soborca v bitki za Knin, padla prav na včerajšnji dan, 27. novembra 1944. Njene be-■sede so bile takd' 'nepripravljena, a zato spontana komemoracija te junaške tržaške mladinke. V pogovor, ki je sledil, so posegli še drugi prisotni borci - prekomorci in aktivisti, srečanje, prijetno, sproščeno in tovariško, kot je značilno za ljudi, ki jih vežejo nepozabni spomini in ideali, pa se je nadaljevalo ob zvokih harmonike in partizanske pesmi. Od tovarišic Vide in Cite so se poslavljali z željo, da bi še kdaj bili njihov gost. (ris) NA VSEH ŠOLAH IN V DRŽAVNIH OTROŠKIH VRTCIH Danes in jutri volitve šolnikov staršev in dijakov v šolske organe Starši bodo volili predstavnike v medrazredne, razredne in svete otroških vrtcev šolniki pa zastopnika v vsedržavni šolski svet in člane deželne komisije za vprašanja slovenske šole Na šolah vseh vrst in stopenj ter v državnih otroških vrtcih bodo potekale danes in jutri volitve v šolske organe. Medtem ko bodo šolniki izvolili svojega predstavnika v vsedržavni šolski svet in člane deželne komisije za vprašanja slovenske šole, bodo starši volili svoje za- SSŠ o suplcntih, ki od septembra ne prejemajo plače Sindikat slovenske šole je v preteklih dneh ponovno razpravljal o problemu profesorjev suplentov, ki že od septembra ne dobivajo plače, kljub temu da redno poučujejo. Predstavniki sindikata so imeli v tem pogledu v petek, 26. novembra, srečanje na prefekturi z namestnikom vladnega komisarja dr. Vergonejem, kateremu so iznesli svoje zahteve o čimprejšnjem izplačilu mezde prizadetim šolnikom. Dr. Vergone jih je seznanil s težavami, ki so nastale zaradi zavlačevanja pri pripravi dekreta za refinansiranje sklada za plače suplentov. Ukrep o doplačilu je sprejela doslej le ena veja parlamenta; sedaj bo treba počakati, da bo to storila tudi druga. Predstavniki sindikata so se o tem vprašanju pozanimali tudi na šolskem skrbništvu, kjer so jim odgovorni za knjigovodstvo zagotovili skorajšnje izplačilo septembrske in dela oktobrske plače (140 milijonov luža 104 letne suplente). Po dosedanjih informacijah pa naj bi ostale plače (preostalo oktobrsko, novembrsko, decembrsko in trinajsto plačo) izplačali sredi januarja, ko bo ministrstvo zagotovilo denarna sredstva za plače tržaškemu šolskemu skrbništvu. stopnike v medrazredne in razredne svete ter v svete otroških vrtcev, dijaki pa bodo izbrali svoje predstavnike v razredne svete na višjih srednjih šolali. r " VSEDRŽAVNI ŠOLSKI SVET: volitev v ta organ se bodo udeležili vsi naši šolniki (tudi vzgojiteljice), ki bodo izvolili svojega predstavnika v to osrednje šolsko posvetovalno telo. Kandidat, ki ga je za te volitve predstavil Sindikat slovenske šole je dosedanji predstavnik slovenskih šolnikov v tem organu prof. Samo Pahor. DEŽELNA KOMISIJA ZA VPRAŠANJA SLOVENSKE ŠOLE: vsaka kategorija šolnikov bo izvolila svojega predstavnika v ta organ (ravnatelji bodo volili ravnatelja, profesorji profesorja itd.), razen vzgoji- fliuiiiHiiiiiiMiiiimiiimmimiiiiimimuiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiimniiiiiimiimmimiiimu Z RECITALOM STANETA RAZTRESENA Pomemben kulturni večer za društvo v Barkovljah KD Barkovlje je priredilo sinoči na svojem sedežu kulturni večer z družabnostjo, na katerem je nastopil igralec Stane Raztresen z recitalom od Svetokriškega do Cankarja. Najprej je občinstvo in gosta pozdravila tajnica društva Elvi Mi klavec, ki je poudarila, da je to v bistvu prvi kulturni večer društva Barkovlje, ki si je na zadnjem občnem zboru nadelo prav ime Kulturno društvo. Nato je govornica spregovorila o igralski poti Raztresena. Orisala je njegove velike dosežke na področju gledališča, še posebej pa je poudarila, da se je Raztresen, ki ga je življenjska pot po drugi svetovni vojni popeljala v Trst, stalno udeleževal večerov po naših društvih in bil mentor amaterskih skupin. Raztresen se je govornici toplo zahvalil, svoj recital, pa je tako nastavil, da je prepletal pesmi in odlomke z mislimi, ki se navezujejo na našo stvarnost in aktualnost. Uspelemu recitalu je sledila prijetna družabnost. Naj zapišemo še to, da bo KD Barkovlje priredilo decembra meseca gostovanje Slovenskega stalnega gledališča, ki bi moralo nastopiti z igro «Odpirač*. Zaradi praznovanja dneva republike, uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu, jutri, 29., in 30. novembra 1982. leta ne bodo poslovali. Izvoljeno vodstvo enotne družbe pristaniščnikov Kakor smo poročali pred dnevi, .je bil na volitvah, ki so bile v času od 25. do 27. novembra, za konzula enotne družbe pristaniščni-kov potrjen z ogromno večino preferenc P. Hikel, Id bo torej nače loval družbi tudi v dveletju 1982/83. Po ustreznih balotažah pa so bili izvoljeni še naslednji vodilni organi družbe: za podkonzule F. Arma-ni, C. Brecel in G. Seri, za svetovalce V. Esposito, G. Lacalamita, G. Grabar, M. Menegon, G. Švara, L. Siccardi, I. Stornello in A. Cle-va. Za zastopnika družbe v svetu za pristaniško delo pa sta bila izvoljena delavca C. forcello in F. Armani. Šolska reforma in poučevanje družbenih ved Deželni zavod za preučevanje zgodovine odporništva v Furlaniji -Julijski krajini bo priredil decembra in januarja meseca izpopolnjevalni tečaj o pouku zgodovine in družbenih ved v luči reforme višjih srednjih šol. Tečaj se bo odvijal tudi v sodelovanju IRRSAE. Prvo predavanje bo 2. decembra ob 17. ura, v prostorih šole «G. R. Carli*. Nastopil bo prof. Giuseppe Ricuperati, ki bo predaval o možnostih, ki jih nudi reforma za poučevanje zgodovine in družbenih ved. • Na sedežu sindikata UIL bo jutri ob 17. uri pokrajinska skupščina šolskega osebja na kateri bo govor o zahtevah v zvezi z delovno pogodbo za razdobje 1982/84. • Vodstvo ACT sporoča, da jutri od 8.26 do 11. ure openski tramvaj ne bo vozil zaradi vzdrževalnih del na progi. Z istim urnikom pa bodo v tem času vozili avtobusi. Trk med A 112 in minijem Malo pred poldnem sta včeraj v Ul. Marchesetti trčila A 112 in mini minor. V nesreči jo je najhuje skupila voznica minija, 57-letna Anna Maria Sancin Valente iz Ul. Catul-lo 1, ki se je udarila v desno koleno, potolkla pa se je še po desni nogi in levi roki. Na ortopetskem oddelku glavne bolnišnice so ji zdravniki izdali prognozo okrevanja v 25 dneh. V bolnišnici so nudili prvo pomoč tudi sopotniku v A 112, 46-letnemu Lucianu Curiniju iz Ul. Maier 3, ki se je bil udaril v levo stran prsnega koša in v čelo. Okreval bo v 10 dneh. A 112 je upravljal 23-letni Claudio Fragiacomo iz Ul. Eremo 195. teljic, ki še vetrno ne bodo imele svoje zastopnice v komisiji. Kandidati Sindikata slovenske šole za te volitve so: za ravnatelje višjih srednjih šol: Milko Rener in Jože Ru-dež; za ravnatelje nižjih srednjih šol: Aldo Štefančič; za didaktične ravnatelje: Mira Brajnik Saksida; za profesorje višjih srednjih šol: Samo Pahor; za profesorje nižjih srednjih šol: Leopold Devetak; za učitelje: Marija Raffone Kalan, Ljuba Smotlak in Stanka Čuk Sosič. MEDRAZREDNI SVET. V med razredni svet volijo starši osnovnošolskih otrok. Svet sestavljajo vsi učitelji, ki poučujejo v posamezni šoli, po en predstavnik staršev za vsak razred in didaktični ravnatelj. Glasuje se tako, da volivec vpiše samo eno ime in priimek, ki ga izbere med imeni staršev (očeta ali matere) otrok v razredu, ki ga obiskuje njegov otrok. RAZREDNI SVET NIŽJE SREDNJE ŠOLE: V ta organ volijo starši, katerih otrok obiskuje nižjo srednjo šolo. Razredni svet sestavljajo vsi šolniki razreda, štirje izvoljeni starši in ravnatelj zavoda. Glasuje se tako, da se na glasovnico napišeta dve imeni izbrani iz seznama staršev istega razreda, ki ga obiskuje volivčev otrok. RAZREDNI SVET VIŠJE SREDNJE ŠOLE: V ta šolski organ volijo starši in dijaki. Razredni svet višje srednje šole sestavljajo vsi razredni profesorji, dva starša, dva dijaka in ravnatelj. Na glasovnico napiše vsak volivec (oče, mati) eno (lahko tudi dve) ime in priimek starša, ki ima svojega sina ali hčer v istem razredu kot volivec. Prav tako napiše vsak dijak na glasovnico eno (lahko tudi dve) ime in priimek dijaka iz istega razreda. SVET OTROŠKEGA VRTCA (državnega): V ta svet volijo starši, ki imajo svoje otroke v otroškem vrtcu, in izvolijo po dva svoja predstavnika. Svet sestavljajo še dve vzgojiteljici in didaktični ravnatelj, ki mu predseduje. Volitve bodo potekale danes od 9. do 12. ure, jutri pa od 8.30 do 13.30, nakar bodo skrutinatorji začeli s preštevanjem glasov. Zbor «Lipa» iz Bazovice nastopil v Devinu V novi devinski šoli ie sinoči vred številno > vubliko uspešno nastopil mešani pevski zbor iz Bazovice. ki aa vodi Herman Antonič. Na kulturnem večeru sta nastopila tudi kitarista Marko Feri in Franko Guštin. Večer, ki je bil nekakšna o-tvoritev v novo kulturno sezono na devinskem področju, sta priredila zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor iz Devina. Pomoč iz regionalnega sklada EGS Naša dežela na ravni italijanskega Juga Te dni je bila v Sieni konferenca italijanskih dežel, katere se je za Furlanijo - Julijsko krajino udeležil predsednik Comelli. Med raznimi vprašanji, ki so jih načeli na konferenci, .je bil tudi problem finančne pomoči, ki jo dežele italijanskega juga pričakujejo s strani evropskega sklada za regionalni razvoj. V tej zvezi je predsednik Comelli naglasil, da bi morala te pomoči biti deležna tudi Furlanija -Julijska krajina, saj je v zadnjem času zlasti tržaško in goriško pokrajino zajela recesija, ki ni nič manjša od recesije, ki pesti dežele na jugu države, katerim je evropska pomoč v glavnem namenjena. Predstavniki drugih dežel so izrazili svoje soglasje z izvajanji dr. Comellija in se obvezali, da bodo na skorajšnji seji odbora za južne italijanske dežele predlagali vključitev Furlanije Julijske krajine ali vsaj tržaške in goriške pokrajine v spisek območij, katerim naj se prizna finančna pomoč iz evropskega sklada za regionalni razvoj. KD Fran Venturini izreka globoka sožalje prizadetim svojcem ob izgubi drage mame MARIJE KOFOL ZAHVALA Ob izgubi Giulia Zobina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in počastili njegov spomin. Žalujoča družina .. .. ,,j.. oiVid;. Mačkolje, 28. novembra 1982 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mati in nona MARIJA ROŽIČ vd. KOFOL Pogreb bo jutri, 29. novembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev. Žalujoči sin Pino, hčeri Ana in Nerina, zet Miro, vnuka Marina in Fulvio ter drugo sorodstvo Boljunec, 28. novembra 1982 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) Zapustila nas je naša draga mama in nona MARIJA KOŠUTA vd. SEDMAK Pogreb bo jutri, 29. novembra, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu na kriško pokopališče. Žalujoči: sinovi, hčere, nečaki, vnuki ter drugo sorodstvo Nabrežina, Križ, Trst, Rim, 28. novembra 1982 ZAHVALA Ob izgubi naše drage MARIJE MILIČ nor. DANEV se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in na kate-« rikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala g. Žerjalu in g. Pohajaču. Opčine, 28. novembra 1982 SVOJCI 26.11.1980 26.11.1982 Ob drugi obletnici smrti nepozabne žene, matere in none MARIJE TUL - BANDI se je s hvaležnostjo spominja družina Mačkolje, 28. novembra 1982 50-letnica prve konfinacije Avguština Dobrile od Domja Bila je mrzla in deževna nede lja, ko smo na njegovem domu obiskali Avguština Dobrilo, poskočne-ga in mladeniško razpoloženega starca, ki skaže vsaj deset let manj kot jih navaja podatek na osebni izkaznici. Guštin je še iz prejšnjega stoletja in sam pravi, da ;e sploh čudež, da je še živ. Toda najbrž se je energije, ki jo izgo reva njegov trdni in neomahljivi značaj, navzelo tudi telo in orema-galo vse bolezni in posledice trn kih preizkušenj od ruske fronte do konca druge svetovne vojne. H Guštinu na obisk nas je privedla in formacija nekega njegovega prijatelja, da poteka novembra petdeset let, odkar je bil na tržaškem sodišču obsojen na konfinacijo na Kiparske otoke. Toda svojo politično aktivnost p Auguštin Dobrila začel že dobro desetletje pred prvo obsodbo, kajti leta 1938 so ga ponovno prijeli i;i ponovno obsodili na 5 let konfina-cije na otoke Tremiti. Dobrilo je vihra prve svetovne vojne zanesla v Rusijo in ko se jf leta 1919 vrnil domov, se je takoj vpisal v komunistično partijo in začel aktivno sodelovati pri širjenju in utrjevanju komunističnega giba nja v Bregu in severni Istri. Prvi sestanek so Dobrila in tovariši imeli pri Domju, v njivi Mar-tenjevec, 110. aprila 1919 in se dogovorili za sprevod za naslednje ga dne. To je bil prvi prvomajski sprevod in udeležilo se ga je kakšnih 60 komunistov od Domia. iz Ricmanj, Boljunea, Boršta, Doline, Za vel j in Lonjerja. Sprevod je krenil od Domja proti Boljuncu. Na čelu pa so nosili rdeči prapor. Guštin se spominja tudi nekaterih imen, ki jih želimo posebej navesti, čeprav seznam ne bo popoln: Lazar Veljak - Moražen, njegov brat Karlo, Piero Babič Meto, Ivan Pregare - Nane Sablja (prvi, ki je nosil prapor), Izidor Vodopivec - Dorče Sirk, Jože Pangerc - Petrine, Ivan Bordon, Martin Montanja, Toni Peta ros, Toni Senica - Jurcotov, Josip Kuret Kvai' Voljen, Žafran Guštin, Tone Jecog • Cingo. Josip Valentič, Tom Pečar m drugi. Ko so se s praporom pomikali p oti Borštu, so srečali karabinjersko izvidnico in neki mlad tenenle se je obregnil: Qui non si deve por t-: SLOVENSKO KULTUfiSO sssr TABOR Openski glasbeni večeri. Jutri, 29. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu KONCERT beograjskega tria «LORETTi Solospevi slovanskih avtorjev: M. Vilotijevič — sopran; K. Lukič — sopran; R. Pečanac — klavir. Koncert je posvečen obletnici drugega zasedanja AVNOJ. Ob obletnici postavitve spomenika padlim na Opčinah Danes poteče 11. leto posta vitve spomenika padlim v narodnoosvobodilni vojni na Opčinah. Spomenik je bil postavljen zato, da bi tako ohranili trajen spomin na padle vaščane, ki so padli v borbi za svobodo in za boljše življenje bodočih rodov, pa tudi v opomin in zgled vsem, posebno mladim, da bomo zaupali v lastne sile in da bomo z združenimi močmi premagali vse težave. Opomin, naj nas ne strašijo črne roke, ki se rade zgražajo nad spomeniki. Tudi naš spomenik je bil že večkrat v napoto mračnim in nazadnjaškim silam, ki so ga pomazale in o-skrunile s sramotilnimi gesli in kljukastimi križi. Vsakokrat je naše prebivalstvo takoj reagiralo in izpričalo svojo zvestobo idealom miru. bratstva, mirnega sožitja in načelom narodnoosvobodilne vojne. Poslovanje trgovin v mesecu decembru Tržaška občina obvešča, da bodo trgovine na našem območju v prihodnjem .'ecembru poslovale po naslednjem urniku: V nedeljo, 5. decembra — vse trgovine bodo dopoldne odprte. V nedeljo, 19. decembra — vse trgovine — razen trgovin s prehrano — 1 »do poslovale dopoldne in popoldne. V ponedeljek. 22. decembra — vse trgovine bodo popoldne za prte. V ponedeljek, 3. januarja — vse trgovine bodo zaprte, razen trgovin s prebrano, ki bodo poslovale po običajnem urniku. Razstave V Tržaški kreditni banki • lil. Filzi 10, razstava devetih slovenskih grafikov: Maraž. Stegovec. Boljka, Makuc. Apollonio. Zelenko. Kržišnik, Loear in šefran. V galeriji «Cartesius» je odprta razstava grafik slikarja Lojzeta Spacala. Razstava bo odprta do 2. decembra. KD Slovan priredi cj četrtka, 2. decembra do nedeljo, 5 decembra, ob popoldanskih urah «KNJIŽNI SE-JEM», ki bo v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. TPPZ Pinko Tomažič obvešča člane ansambla, da bo v petek, 3. decembra. ob 20.30 generalka za koncert, ki bo naslednjega dne, ob 20. uri v kinodvorani v Skednju. KD Primorsko vabi v četrtek, 2. decembra, ob 20. uri v srenjsko hišo v Mačkoljah, kjer bo Oskar Kraljič prikazal svoje filmske posnetke važnejših dogodkov iz zadnjih let v dolinski občini. KD F. Prešeren obvešča, da sc bo 8. januarja 1983 pričel plesni tečaj. Vsi zainteresirani naj do sre 1 de, 1. decembra, potrdijo svoj vpis 1 in plačajo vpisnino v znesku 20.000 lir pri Lauri v mlekarni. Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi danes, 28. novembra, ob 17. | uri v Kulturnem domu v Trstu «Re vijo zborov*. SKD Barkovlje vabi člane in prija telje na delovno akcijo, ki bo v prostorih društva — Ul. Cerreto 12. danes, 28. novembra, ob 8.30. V galeriji «Russoni» razstavlja Milovan Bressan. Razstava bo odprta do 30. t.m. TK Galerija . Ul. sv. Frančiška 20. Klavdij Palčič razstavlja svoje novejše risbe in grafike. ZLATARNA ■ URARNA «Svizzera» di A. Soroce iJi DOXA TRST ULICA S. SPIRIDIONE 12 Tet. 60-252 H snr lisar BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA ORGANIZACIJ, TRGOVIN IN PODJETIJ ZA OBJAVO V PRIMORSKEM DNEVNIKU sprejemamo na oglasnem »ddelkii. Ulica Montecchi 6 — tel. 794-672 int. 57 do 6. decembra 1982 Za naročila po tem datumu ne moremo jamčiti objave SINOČNJA PROSLAVA PRVE OBLETNICE DELOVANJA Kulturni dom: vsakdanje potrdilo čvrstega obstoja naše manjšine V svojem pozdravnem govoru je prof. Milko Rener orisal po* men kulturnega hrama sredi Gorite • Koncert pevskih zborov Po že včeraj v našem listu omenjenem začetku proslav ob prvi obletnici Kulturnega doma, ki je bil v petek zvečer z odprtjem razstave Demetrija Ceja in predvajanjem slovenskega filma (Razseljena oseba*, so bili sinoči na odru tega našega kulturnega hrama na vrsti pevski zbori iz matične domovine. Koroške in raznih krajev zamejstva, danes pa so na vrsti, dopoldne športna manifestacija, pozno popoldne pa družabna prireditev. Na sinočnji prireditvi, ki so ji prisostvovali tudi gostje iz Slovenije, je pred koncertom spregovoril tudi predsednik upravnega odbora Kulturnega doma prof. Milko Rener. Preizkusna enoletna doba je šla pozitivno mimo, danes si niti ne moremo zamišljati kako bi bilo slovensko, in ne samo slovensko, kulturno življenje v Gorici brez njega, je uvodoma povedal govornik, ki je tudi dejal, da ni bilo dneva, ko ne bi bilo v domu kake aktivnosti, še zlasti športne, prireditev pa je bilo v domu v letu dni nad stodvajset. Govornik je podrobneje omenil razne kulturne zvrsti, ki so prišle do izraza v Kulturnem domu, od filmskih ciklusov pa do slikarskih razstav, od gledaliških ter glasbenih nastopov. Seveda bo treba še izkoristiti marsikatero kapaciteto te ga objekta. Ta postaja pomemben tudi zaradi tega. ker prihaja do soočanja z ustvarjalnostjo večinskega italijanskega naroda. Prof. Rener je še dejal: «Pri tem se je pripetilo nekaj posebno prijetnega. česar smo si zelo želeli, a si nismo pričakovali: zamejski in matični goriški prostor se je začel, kot po naravnem biološkem procesu, preobražati in spajati v eno sa mo jedro. Morda bomo šele s časom bolje razumeli pomen tega mejnika v našem življenjskem prostoru; danes smo lahko samo prijetno začudeni, kako smo se na mah tako prisrčno med seboj navezali in se sklenili v skupnost, v kateri se bomo nedvomno med seboj bogatili.* «če pa bi parlamentarno komisijo. ki ima v zvezi z globalno za ščito namen na licu mesta preverjati dejansko stanje ter preštevati naše duše, zaneslo v goriški Kulturi dom, bi morala biti ta. sestavljena iz samih slepcev in gluhonemih, da ne bi spoznala in priznala tukaj, čvrstega obstoja narodne maodššm in njene kulturne- 'identitete,* je svoj govor zaključil prof. Profesorja Milko Rener in Jožko Vetrih ter slikar Demetrij Cej petkovi otvoritvi slikarske razstave PROŠNJO JE TREBA POSLATI DO 15. DECEMBRA Priprave za predložitev prošnje za slovensko industrijsko šolo Še v tem tednu naj bi Enotni šolski odbor sklical vse, ki se za stvar zanimajo V teku je akcija za predložitev prošnje za ustanovitev slovenskega oddelka na goriškem industrijskem zavodu Galilei ali pa za ustanovitev samostojne slovenske industrijske šole v Gorici. Gre za ponovitev lanske akcije, ki pa ni bila takrat u-spešna. Prošnjo bi morala pokrajinska uprava (ker gre za šolo, ki spa- Mladinski krožek Gorica priredi v soboto. 4. decembra, ob 20.30 vi Kulturnem domu v Gorici KONCERT SLOVENSKEGA KANTAVTORJA TOMAŽA PENGOVA Vabljeni! • llllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiilliifililMiiliiiiHIIIIIIIIIMMNflllNNIIIHIflllllllllflMIIIIimilMIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllltlllllllU INTERPELACIJA GORIŠKEMU ZUPANU Z malo dobre volje bi bilo moč rešiti marsikatero vprašanje slovenskih šol Kdaj vselitev v vrtec v naselju Sv. Ane in v šolo v Pevmi ■ Vprašanja dveh osnovnih šol v mestu V galeriji avditorija je odprta razstava 590 razglednic Gorice iz časov pred prvo svetovno vojno v popoldanskih in večernih urah. Marsikatera stvar, ki se na prvi pogled zdi enostavno rešljiva in za katero so interesenti prepričani, da je tako, se pa zgubi v zvrhani meri pozabljenih aktov raznih javnih u-prav. Uporabniki, to je občani, pa se na tako počasnost tega ali onega javnega urada upravičeno pritožujejo. Teh pritožb ne bi bilo treba, če bi se razni funkcionarji resneje zanimali za dane jim naloge, ne pa mislili samo na to kdaj bodo končali svoj delovni urnik. Marsikatere stvari v zvezi z našimi šolami ne bi vzbudile med učiteljstvom in starši ter potem še v javnosti pritožb, če bi bil ta ali drugi funk cionar hitrejši v ukrepanju. Socialistični občinski svetovalec Marko Waltritsch je goriškemu županu poslal daljšo interpelacijo v zvezi z nekaterimi vprašanji slovenskih osnovnih šol in vrtcev v občini. Slovenski otroški vrtec v Ulici Vittorio Veneto, v stavbi nekda I njih pokrajinskih otroških jasli, ki je postal letos državni, čaka že vse I letošnje leto na preselitev v novo šolsko stavbo v naselje Sv. Ane, ki jo je občina zgradila za potrebe malčkov v tem mestnem predelu. Že spomladi je prej omenjeni svetovalec vprašal kako je s stvarjo in takrat so mu odgovorili, da morajo v stavbi dokončati še nekatera dela. Sedaj so baje ta dela končana, vzgojiteljice in starši uprayičeno želijo, da bi se tja preselili. Svetovalec je vprašal župana ali je moč da bi do preselitve prišlo v času zimskih počitnic. V podobnem položaju je tudi prenovljeno šolsko poslopje v Pevmi. Zdi se, da manjkajo v njem le manjša dela. Tudi v to poslopje bi se lahko vselili v najkrajšem času otroci, “ki jih sedaj s- šolskim avtobusom vozijo v šolsko poslopje na Livado. Tudi tu je.svetovalec vprašal kako je s stvarjo. Pred mesecem in pol dni je svetovalec Waltritsch pismeno obrazložil županu in pristojnim odbornikom nekatere zahteve učiteljstva sloven- ske šole v Ulici Vittorio Veneto (zavod Lenassi). Na županstvu so po tem nastopile tudi učiteljice. V teh dneh so pričeli z nekaterimi popravljalnimi deli v stavbi in zdi se, da bodo končno dali naši šoli še dve učilnici v drugem nadstropju, po katerih je bila večletna zahteva. Ponovno pa je svetovalec zahteval od župana, da bi namestili v drugem nadstropju stavbe telefon ter dali šoli pisarniške pripomočke. Obljube včasih kasnijo. Občinska uprava je odboru za poimenovanje šole Oton Župančič na Livadi svoj-čas obljubila prispevek dveh mili jonov lir v sklad za nabavo kipa, tisk brošure in drugih stroškov prireditve. čeprav je bil v tem odboru tudi zastopnik občine, ki je I-stočasno tudi odbornik, se ni obljuba doslej uresničila in na občini sploh niso, vsaj do pred nekaj dnevi napravili niti sklepa o podelitvi tega prispevka. Svetovalec Wal-tritsch je županu pisal, da bi zamudo čimprej nadoknadili. .......................................................................Illlllllll..II>IHI.HI1M1IIMIII.............................................................................................................. Seje izvoljenih svetov v prihodnjih dveh dneh Pred koncem novembra morajo javne uprave v Italiji sprejeti dokončne sklepe o spremembah v letošnjem proračunu. Zaradi tega so v teh dneh na programu številne seje izvoljenih svetov ter konzorcijev. V torek popoldne bo seja pokrajinskega sveta. Na njej bodo govorili predvsem o proračunu. Na dnevnem redu so tudi nekatera imenovanja. Najbrž pa iz tega ne bo nič, kajti med strankami niso še docela razčiščeni pojmi kdo naj pride na to ali drugo mesto. Jutri bo seja skupščin briške gor ske skupnosti, v torek pa skupščine CAFO. Prav tako jutri zvečer bo seja ob činskega sveta v Gorici. Na tej seji bodo sprejeli sklep o gradnji železniškega podvoza pri štandrežu (o tem so obširno govorili že na prejšnji seji), o odkupu zemljišč za gradnje ljudskih—hiš ob Ulici Lun- Kmečko - obrtna hranilnica iz Doberdoba razpisuje delovno mesto za uradnika 1. kategorije. Prošnje predstaviti v hranilnici do 15. decembra 1982. Podrobnejša pojasnila nudijo v uradih hranilnice. go Isonzo, v Podgori, na Livadi in v Faitovi ulici. Govor bo tudi o višjih cenitvah za popravilo stavbe bivšega vrtca v Štandrežu. Na programu pa imajo še vrsto drugih stvari. V Doberdobu bo občinska seja jutri popoldne ob 15. uri. Na sporedu imajo poleg proračunskih obveznosti še načrt za razširitev občinskega poslopja ter porazdelitev prispevkov društvom v občini. V Sovodnjah pa bo seja v torek ob običajni večerni uri. Na seji bosta tudi oblikovalca zazidalnega in urbanističnega načrta obrtne cone ki bosta predstavila osnutek načrta Govor bo tudi o izvajanju grezničnega'omrežja v Rupi in na Peči tei o ukrepih v primeru poplav in drugih naravnih nesreč. Danes in jutri volitve na šolah Kakor smo že včeraj poročali, bodo danes in jutri volitve na osnovnih in srednjih šolah. Volitve bodo letos samo v dopoldanskem času in sicer od 9. do 12. ure. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34. tel. 84-972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute, Ul. C. Cosulich, telefon 72 480. PRIREDITVE V POČASTITEV 1. OBLETNICE DELOVANJA V KULTURNEM DOMU V GORICI DANES, 28. novembra ob 10.00: športno srečanje ob 18.30: družabno srečanje s plesom. VABLJENI! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV priredi v nedeljo, 5. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Gorici , ' TRADICIONALNO MIKLAVŽEVANJE Na programu je tudi nastop Ljubljanskega lutkovnega gledališča. Darila sprejemajo v Kulturnem domu v petek. 3., in v soboto, 4. decembra! Starši, pripeljite svoje otroke! PROTESTI ZARADI SAJ IZ UPEPELJEVALNIKA Lokacija upiepeljevalnika pri Sovodnjah ni najbolj posrečena. To najbolje vedo občani, tako sovodenj-ske kakor goriške občine, ki so jim omenjeni objekt zgradili tako rekoč pred nosom, prav gotovo pa na mestu, ki za take objekte ni primerno. Že leta in leta. kljub večkratnim protestom, s težavo prenašajo različne nevšečnosti, ki jih ta, sicer v določenem smislu koristen objekt, prinaša. Najbolj nadležne so vsekakor saje, ki se, zlasti ob meglenem in južnem vremenu usedajo vsepovsodi v okolici upepeljevaln,-ka. Pojav je posebej izrazit v .jesen skih in zimskih mesecih, nekoliko lažje je okoliškim stanovalcem spomladi in poleti. Protesti neposredno prizadetih ob čanov so doslej naleteli v glavnem na gluha ušesa, brez pravega od živa so ostali tudi ukrepi sovodtnj ske občinske uprave, ki je od KZE zahtevala analizo dima. ki ga iz u pepeljevalnika spuščajo v ozračje in primernih ukrepov, da se prepreči sesedanje saj in prahu. Najbrž bi kazalo za upepeljeval-nik poiskati drugo lokacijo, pred tako rešitvijo pa poskrbeti za omejitev nevšečnosti, škode (in nevarnosti za zdravje). PRI PLANINSKEM DRUŠTVU Zaključujejo z vpisom v smučarski tečaj Zanimanje za tečaj smučanja, ki ga vsako leto pripravlja Slovensko planinsko društvo v Gorici, je tudi letos zelo veliko. Doslej so zbrali že lepo število prijav, tako za tečaj sam, kakor za smučarske izlete. Na Nevejsko sedlo bosta vozila dva avtobusa, vpisujejo pa tudi že za tretji avtobus, vendar bo slednji vozil le, če bo dovolj prijav Ijencev. Prijave na sedežu društva, v Ulici Malta, samo še do torka, 30. t.m. Menda ne bo ob koncu od več priporočilo, pohitite z vpisom. Slovenska glasba v Gradišču V galeriji Luisa Špacapana v Gradišču ob Soči so v petek zvečer pričeli s serijo letošnjih koncertov, ki jih bodo prirejali v tem mestu. Nastopila je skupina slovenskih glasbenikov, Bogdana Herman, Mira O-merzel - Terlep in Matija Terlep, ki so publiki nudili izbor starih slovenskih narodnih pesmi. V progra mu so bile zastopane vse slovenske pokrajine. Nastopajoči so uporab Ijali tudi nekatera stara glasbila, kar je še bolj pritegnilo pozornost poslušalcev. Skupina je že izdala svojo ploščo. Do nastopa je prišlo ob sodelovanju Glasbene mladine Slovenije s sorodno organizacijo pri nas. Včeraj so isti glasbeniki nastopili tudi v Foljanu. Kaj ko bi ta skupina kdaj nastopila tudi pri nas? v Živahen teden na novogoriškem odru V Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici pripravljajo v prihodnjem tednu pet predstav novega odrskega dela v letošnji sezoni: Pošljite za naslovnikom Dimitrije Rupla. Poleg treh jutranjih predstav, namenjenih dijakom sred njih šol, bosta uprizoritvi, namenjeni širši publiki v četrtek, 2. decembra ob 20. uri ter v petek, 3. decembra, prav tako ob 20. uri. Mladinski oder Nova Gorica pa pripravlja v četrtek. 2. decembra in v torek, 7. decembra tri predstave namenjene otrokom in sicer delo Marie Clare Machado: čarovnica, ki ni mogla biti zlobna. V četrtek bosta dve predstavi, ob 9.30 in 11. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici, v torek, 7. decembra pa ob 14. uri v gledališki dvorani v Solkanu. da po obstoječih zakonih v njeno pristojnost) vložiti do 15. decembra. V naši javnosti smo o tem vprašanju pisali in tudi izražali nujnost, da pride do skupne akcije vseh slovenskih komponent v okviru Enotnega šolskega odbora, občasnega odbora, ki že dolgo vrsto let nastopa ko gre za naše skupne šolske probleme. Tako skupno nastopanje seveda ne onemogoča in niti ne ovira samostojnega nastopanja posa-meznikov ali pa posameznih organizacij. V petek so se zastopniki nekaterih manjšinskih ustanov, ki sodelujejo v Enotnem šolskem odboru sestali na sedežu pokrajinske uprave s tremi slovenskimi izvoljenimi svetovalci v tem svetu, in sicer Ferletičevo, ki je tudi odbornica za šolstvo ter arh Cejem (PSI) in dr. Spacalom (KPI). Po izčrpni razpravi so sklenili, da se še v tem tednu skliče Enotni šolski odbor, da pride do e-notnega stališča o tem vprašanju. Povemo lahko, da smo pred nekaj dnevi vprašali predsednika pokrajinske uprave prof. Cumpeto, kako je s to stvarnostjo. Povedal nam je, da pozitivno gleda na to pobudo in da želi, da bi čimprej prišlo do e-notne akcije, da bi bila prošnja pravočasno preučena in tudi rešena. Razstave V Kulturnem domu je odprta razstava slik goriškega slikarja Demetrija Ceja vsak dan v večernih u-rah. V galeriji II Torchio v Mamelije-vi ulici razstavlja slikarka Nadia Kudlicka. doma z Reke, sedaj živeča v Pordenonu. Včeraj-danes Iz goriškegd matičnega urada RODILI SO SE: Valeria Perco, Erik Spangher, Valentina Marega, Damiano Fumo, Diana Brisco, Eriča Blarasin. Alessandro Bemardis, Lucia Cuel, Francesca Tercelli, Sara Zampar, Claudia Zancarli. UMRLI SO: 72 letna Lidia Zotti Marchi, 74-letna Maria Russi, 83-let-ni Livio Bertolazzo, 55-letna Alba Ceccutti, 58 letni Paolo Salonia, 85-letna Maria Podbersig vdova Firla-ni. 79-letna Valeria Grusovin vdova Medeot, 83 letni Vincenzo Marini, 79-letna Paolina D’Aco vdova Carbonella, 58-letna Lina Zanchetta, 86-letna Maria Marchi vdova Ferra ri, 71 letna Amelia Baučer, 83-letna Carmela Medessi vdova Zotteri, 71-letni Antonio Scabdni, 67 letna Ma ria Battisti vdova Boschin, 67-letna Teresa Foschi Bregant, 70-letni Alberto Cauzer. OKLICI: Roberto Di Taranto in Maria Cristina Rossi, Luciano Fas sina in Rosanna Margherita. Rober to Borghes in Nevea Pacor. POROKE: Pietro Marangon in Maddalena Marchi, Mario Rossi in Giuliana Dominutti. V spomin na pokojno Marijo Fiegi Brešanovo daruje Adrijana Dorin 20.000 lir za osnovno šolo v Ui. Vitt Veneto v Gorici. Namesto cvetja na grob Marije Lavrenčič vd. Ferletič daruje se stra Emilija iz Martinščine 25.000 lir za sekcijo krvodajalcev iz Do berdoba. Družba 60-letnikov iz občine So-vodn.je je prispevala 30.000 lir za spomenik padlim na Peči V isti namen pa so 40 letniki iz občine Sovodnje darovali 75.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Boneta darujeta družini Peric in Cian 10.000 lir za KD Kras in 10.000 lir za VZPI Dol - Poljane. Ob družinskem prazniku darujeta Slava in Dušan Križman 50.000 lir za pevski zbor KD Danica na Vrhu. Ob smrti MARIJE GRILJ izražajo možu, sinovoma ter hčerama in drugim sorodnikom sožalje kulturno društvo Danica, Gospodarska zadruga na Vrhu in krajevna sekcija VZPI - ANPI. Jamarski klub Krašk' krti izraža članu Dominiku Grilju sožalje ob smrti matere MARIJE GRILJ Preminila je MARIJA DEVETAK por. GRILJ Pogreb bo danes, žalosti na Vrhu. 28. novembra, ob 10.15 izpred hiše Žalostno vest sporočajo mož Leopold, sinova, hčeri in drugo sorodstvo Vrh, 28. novembra 1982 Umrla je naša draga KAROLINA PETEJAN por. VIŽINTIN Pogreb bo jutri, v ponedeljek. 29. novembra, ob 13.30 iz mrliške veže goriške bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Sovodnje. žalujoči mož Franc ter otroci Zlatko, Aldo in Dragica z družinami Sovodnje, Pevma, 28. novembra 1982. V TOREK V VERDIJU Koncert pianista Mihaiia Pletnjova V okviru programa (Koncerti velikih glasbenih poustvarjalcev*, ki ga prireja kulturno društvo Lipi-zer, bo v torek, 30. t.m., ob 21. uri, v Verdijevi dvorani v Gorici koncertiral svetovno znani pianist Mihail Pletnjov. Pletnjov sodi med mlajšo generacijo sovjetskih glasbenikov. Leta 1978 je dosegel prvo mesto na mednarodnem natečaju tčajkovski*. Naslednjega leta je o-pravil nadvse uspešno turnejo po Združenih državah ter vrsto snemani. Pletnjov bo igral na posebnem klavirju vrste Bosendorfer Imperial. Izleti Če bo vreme naklonjeno, se bodo goriški planinci danes odpravili na pohod v neposredno goriško okolico. Povzpeli se bodo na Sveto goro ter do Vodic ter se nato preko Grgarja vrnili do izhodišča — gostišča Pri oddihu. Zbirališče ob 9. uri na Travniku, prevoz z lastnimi sredstvi, hrana iz nahrbtnika. Vabljeni. OB 15. URI V PROSTORIH KD BRIŠKI GRIČ Danes pobratenje borcev iz Steverjana in Kojskega Svečani trenutki tudi za bivše borce iz Štandreža in Sovodenj Včeraj in danes je velik praznik za birae borce, ki živijo ob meji. Na trei slavnostih sklepajo pobratenja, ki bodo še bolj povezala. Sinoči ob 19. uri sta se v Šempetru pobratili sekciji VZPI - ANPI iz Štandreža in organizacija Zveze borcev NOV Šempeter. Danes pa se bosta ob 9. uri pobratili organizacija Zveze borcev Bukovica Volčja draga in sekcija VZPI - ANPI Sovodnje. Pobratila se bo tudi sekcije VZPI-ANPI števerjan in Zveza borcev NOV Kojsko. Pobratenje med briškimi nekdanjimi borci bodo danes pripeljali do kraja. Že poleti so prvi del pobratenja opravili ob kra- Kino Gorivu VERDI 15.30—22.00 (Sesso e volen-tieri*. J. Dorelli, L. Antonelli in G. Guida. Barvni film. CORSO 15.30 - 22.00 (Tenebre*. A. Franciosa in D Nicholodi. Prepo vedan mladini pod 18. letom. V1TTORIA 15.30-22.00 (La časa di Mary». Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00 - 22.00 (Rocky III*. PRINCIPE 14.00—22.00 (Scusa se č poco*. JXorn Gorica in okolica SOČA 10.00 (Srečni Lukec in bratje Dalton*. Matineja. 16.00—18.00— 20.00 (Gonja preko Amerike*. A-meriški film. SVOBODA 16 00 (Srečni Lukec in bratje Danton*. Risanka. 18.00— 20.00 (Nepremagljivi Bruce Lee*. DESKLE 17.00 «Boško Buha*. Jugoslovanski mladinski film. 19.30 (Baj - baj Brazil*. MLADINSKI KROŽEK GORICA priredi od 24. do 29. decembra ZIMOVANJE NA KOBLI Cena 110 tisoč lir. V ceni je vključenih pet polnih penzionov, smučarska karta, prevoz z vlakom iz Nove Gorice. Rok za rezervacijo zapade 30. novembra. Za pojasnila je na voljo urad Mladinskega krožka v Ulici della Croce 3 (tel. 84495) vsak torek in petek popoldne. Pojasnila dobijo interesenti tudi pri članih odbora MK. jevnem prazniku in odkritju partizanskega spomenika v Šmartnem. Današnji svečanosti, ki bo ob 15. uri v prostorih kulturnega društvi Briški grič. bo dala posebno obeležje podelitev značk Osvobodilne fronte medvojnim aktivistom. Poseben odbor je doslej zbral že več kot 140 imen oseb. ki so si s svojim požrtvovalnim in nevarnim ilegalnim delom zaslužili to ' pozor-nost. Med tistimi, ki so se izselili v Jugoslavijo, pa jih .je kakšnih 70. V Števerjanu razmišljajo, da bi tudi tem na nek način izkazali priznanje za njihov delež pri osvobo-janju Brd. Kongresi političnih strank V tem času je na sporedu več kongresov političnih strank. Krščanski demokrati imajo v teh dneh zadnje predkongresne skupščine po sekcijah v pripravi na pokrajinski kongres, ki bo sredi decembra. V Števerjanu bo imela Slovenska skupnost pokrajinski kongres v soboto. 4. decembra, v teh dneh so na vrsti sestanki v sekcijah. Socialistična stranka bo imela pokrajinski kongres 19. decembra. To so sklenili na seji pokrajinskega vodstva. V teh tednih bodo skupščine po sekcijah. BOLTERIARREDAMENTI OPREMA ZA 00M • URAD • TRGOVINO - SKUPN0S1 ZASTEKLITVE IN PREMIČNE STENE IZ ALUMINIJA Ulica Trieste • nasproti letališča v Gorici Telet 0481/83873 Reklamna pobuda, kakršne avtomobilski trg ne pomni 0asuzi9ni Zastopnik nana MILIJONA Korzo Italla 169 — Gorica Tel. 84093 - 84256 čaka te O UGODNE CENE BAZZAR Travnik 5 - GORICA Moške žametne hlače z debelimi črtami od 12.900 Težke volnene majice — moške in ženske od 5.000 Težke majice shetland — moške in ženske od 12.900 2enske obleke in kompleti od 10.000 2enska krila v raznih modelih od 5.000 Moške in ženske pižame od 4.000 Najlonke od 400 Flanelaste rjuhe od 16.900 Volnene odeje od 21.000 Pregrinjala od 5.900 Poleg tega velika izbira: platnenih In žametnih leansov za moške, ženske in otroke, podloženih usn|enlh in žametnih (oplčev za moške, ženske in otroke, spodn|ega perila za moške, ženske In otroke, prtov — brisač — kopalnih hallj — kopalnih brisač, poročnih bal, orientalskih preprog. VSE PO IZREDNO UGODNIH CENAH ODPRTO TUDI OB PONEDELJKIH lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka? Ugodno menjavo in dobro investicijo S telefonskim pozivom se lahko takoj seznanite s tečaji raznih valut. Obenem vam nudimo tudi vse informacije o valutarnih predpisih. Posredujemo vam tudi vse informacije o vrednostnih papirjih (BOT, BTP, CCT, ECU itd.) In njihovo realno vrednost. Te lahko hranite v varnostnih skrinjicah, s katerimi razpolagamo. Skrbimo tudi za vnovčenje kuponov. 33 Banca Agricola corizia 3 Kmečka banka Gorica Gorica • Korzo Verdi 51, tel 84206/07 vam ne nudi Mamo denarja ZORAN KRŽIŠNIK NA ODPRTJU RAZSTAVE V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE Divja sodobnost Palčičevega ustvarjanja štirje zsuiimivi koncerti z gosti iz štirih držav Objavljamo govor ravnatelja Moderne galerije v Ljubljani dr. Zorana Kržišnika, na odprtju razstave Klavdija Palčiča v galeriji Tržaške knjigarne v četrtek, 25. t.m. Ko stojimo sredi razstave Klavdija Palčiča — nekateri nemara prvič, drugi pa pozdravljajoč u-metnika kot ljubega znanca — se nam nehote vsiljuje od pogostne rabe zbanalizirana, a še zmeraj resnična ugotovitev: umetnost ne pozna meja. Ne le, da ne pozna geografskih, ki preprezajo naš vse manjši planet z le vščasih smotrno, velikokrat pa nesmiselno mrežo ovir, temveč predvsem suvereno presega meje, ki jih — v povsem upravičeni želji, dati svojemu obstoju preglednost in formo — ustvarja naš pomanjkljivi človeški razum v obliki razporejanja, sistematiziranja, katalogiziran ja, ustvarjanja pravil in definicij. Polnokrvni umetnik se lahko pokorava vsem mogočim kanonom in predpisom; lahko pa jih tudi vse zanemari in poruši. V svojem svetu, v svetu svoje umetnosti, je namreč sam stvarnik in zakonodavec. In če je dovolj močan, da pritegne gledalca v svoj svet, ga tudi brez težav pripravi do lega, da sprejme njegova izrazila. Za Klavdija Palčiča so bile oznake kot «abstrakcija», «efc-spresionizem», «supernaturalizem» in podobne od nekdaj bolj ali manj prazne besede; prav tako kot ni nikoli priznal načelnega razlikovanja med dvodimenzional-nostjo slikarjevega platna in tri-dimenzinnalnostjo, s katero mora računati kipar. Od nekdaj pa je upošteval materijo, ki je ena izmed osnov našega obstoja in torej tudi umetniškega ustvarjanja; d prav tako mu je blizu drzni polet duha, ki ne prizna nikakršne vezanosti, ne na čas ne na kraj ne na tdimenzije». Krila, ki ga nosijo, so zvedavost in vznemirjenje. Materija in duh sta zanj v gibanju, v stremljenju k nečemu višjemu, popolnejšemu. In ker je umetnik človek in ga zato predvsem zanima vse, kar je človeškega, občutimo njegova dela kot ostro «angažiranav, njegova lilcovna razmišljanja kot kritiko izziv, svarilo in kdaj pa kdaj krik obupa, ki pa je kontroliran z u-metnikovim likovnim izrazjem in torej izpričuje možnost človeške kontrole nad skrajnim., kaotičnim, nasilnim, nekontroliranim. Palci-čeva umetnost je zmeraj spet na ostren r$u izražanja neizrazlji-tega; in prav v tem je njena divja sodobnost, njena aktualnost in njena moč. Z odprtja Palčičeve razstave v galeriji Tržaške knjigarne V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI Presenetljivi! klavirska igra Vietnamca Dan g Tltai Sona Na živahnem začetku letošnje koncertne sezone smo v Kultur-nem domu v Novi Gorici slišali že štiri koncerte: Londonskega Bach orkestra, Komornega orkestra Bolšoj teatra iz Moskve, Praških madrigalistov in znamenitega pianista iz Vietnama, Dang Thai Sona. ki je pred dvema letoma v Varšavi na mednarodnem tekmovanju pianistov «Friderik Chopin® — kjer je istočasno tekmoval tudi Ivo Pogorelih — prejel prvo nagrado. O odlikah in muzikalni kulturi ter o močnem vtisu, ki ga je zapustil londonski ansambel, ne bi posebej govorili, ker smo o tem že pisali v poročilu z Beograjskih glasbenih svečanostih pred dobrim mesecem. Nastopili so tudi z istim sporedom. Razumljivo, da so tudi novogoriški poslušalci doživeli izreden umetniški večer. Komorni orkester Bolšoj teatra Ne mislim vam, spoštovani gostje z besedami opisovati tistega, kar toliko nazorneje lahko sami vidite na razstavljenih delih. Odveč je opozarjati na izredno vlogo, ki jo ima v Palčičevih slikah in grafikah suvereno poigravanje z raznimi načini, kako ponazoriti formo — organsko ali tudi anorgansko, kako oformiti celo pojem — ali poudarjati njegovo hkrati skopo in razkošno uporabo barve, ki je v svoji polnosti, nasičenosti vsa čutna in mediteranska, v strogi omejenosti izbire pa ostro duhovna, opremljena s simbolno pomenljivostjo. Že bežen pogled na razstavo vam bo izdal umetnika kot odličnega risarja in kot človeka, ki ljubi drzne kombinacije čutno zaznavnega in domišljijsko zamišljenega, stvarnega in fantastičnega, prijemljivega in abstraktnega, predvsem pa krvavo resničnega in krvavo možnega, ker je za umetnika vse tisto, kar si človek lahko zamisli, tudi tako ali drugače za človeka uresničljivo. Posebnost Palčičevega likovnega sveta je — med drugim — nje-gova zmožnost, dati najbolj grozljivim videnjem estetsko utešno podobo, doseči s strogo organizacijo slikovnega polja umirjenost, ki je veljavna protiutež okrutni vznemirljivosti njegovih tematskih krogov. Svet, ki ga rob lista, okvir slike priseka ali zapre, da v njem vsebovane forme ne morejo nikamor iz odmerjene jim ploskve, odpira hkrati nedogled-Ijivo, omotično, v nedogled raztezajoče se brezprostorje, ki sesa gledalca vase. Posreduje nam svojevrstno izkušnjo, podobno izkušnji sodobne znanstvene fantastike, uresničene nemožnosti. kakršno pripisujemo katastrofičnim vizijam človeške prihodnosti. Vendar je v Palčičevem delu nepričalcovana podstat optimizma — bolje: trdožive vitalnosti. Nikoli, niti najbolj strastni podobi razsula ne prevlada občutek, da gre za ustvarjalca razkrojenega duha ali resignirane slabosti. O-praviti imamo s trmoglavim bojevnikom. čigar obrambni okopi so enako številni kot prizorišča njegovega zanimanja: slikarstvo, grafika, scenografija, kostumografija. Gre za slovenskega umetnika. ki je po kraju rojstva in bivanja umetnik manjšine, se pa emko močno uveljavlja v svoji matični domovini kot t> domovini svoje državljanske pripadnosti; m med slovenskimi umetniki svoje generacije šteje med najmočnejše, najbolj izrazito profilirane u-metniške osebnosti. Umetnost meja ne pozna. Poznamo pa in prepoznavamo regionalne in individualne značilnosti umetnikov in te so nam včasih še posebno ljube. Tedaj pač, kadar ima njihova umetnost povedati kaj bistvenega o našem tukaj in zdaj. In takšna je nedvomno umetnost Klavdija Palčiča. OD 15. DO 22. NOVEMBRA V PROSTORIH CANKARJEVEGA DOMA IN DRUGOD Celovški dnevi v Ljubljani v luči celovitega duhovnega utripa kraja Novi pogledi na sosedsko sodelovanje, na zbliževanje različnih kultur, na povezavo zamejske kulture z matično, na sožitje manjšinske kulture z večinsko V Ljubljani so med 15. in 22. novembrom potekali "Celovški dnevi v Ljubljani®, ena izmed redkih celovitejših kulturnih prireditev, ki naj bi kar se da celovito in bogato predstavila duhovni utrip kakega kraja: v njegovih kulturnozgodovinskih in aktualnih razsežnostih. V okviru meddržavnih konvencij je bila Slovenija doslej udeležena v izmenjalnih programih na gostovanjih, ali pa je sprejemala goste, nazadnje na «Dnevih kulture ZRN v Jugoslaviji®. Spomnimo se še gostovanja gruzinske kulture iz z Ljubljano pobratenega Tbilisija, v okviru medrepubliškega sodelovanja pa gostovanj kosovske in vojvodinske kulture. Ob tako široko zastavljenih' in prepadenih vAteli' Se* ždi domala nerazumljivo, ^da iz mednarodnega 'tSWelovirrtjk'" Izpadejo nam najbližja mesta ali pokrajine, kako daleč je Ljubljani italijanski Trst, avstrijski Gradec, če omenimo le dvoje mest, ki bi po svojem kulturnem profilu še najbolj ustrezali ljubljanskemu kulturnemu nivoju. Tako vsaj upamo. «Celovške dneve, v Ljubljani® zato sprejemamo kot začetek novega pogleda na sosedsko sodelovanje, na zbliževanje različnih kultur, na povezavo zamejske kulture z matično, na sožitje manjšinske kulture z večinsko. S. tem sporočilom smo razumeli uvodno razstavo «Celovec se predstavlja® v sprejemni dvorani Cankarjevega doma in "Glasbeni pozdrav iz Celovca®: večer zborovske in instrumentalne glasbe, na katerem sta se skupaj predstavila slovenska in avstrijska kultura. V pestrem kolažu so prevladovale zborovske p^pw®^o*Bindesetčlai iškega zbora Zvezne* *ffitmhzije ža Slovence in zbora iz Scltenheima. Če je zborovodja ’*‘Jl^kb .Kovačič izbral med koroškimi pesmimi tudi Ker-njakovo Rož, Podjuna, Žila in z njo opozoril na položaj slovenske narodnostne manjšine na Koro- PO NAJDBI DOZDEVNO IZGUBLJENE PARTITURE Kako je kritik ocenil izvedbo opere Casanova Po najdbi originalne partiture za komično opero Casanova škedenj-skega avtorja Kazimira Sancina (o čemer smo že obširno poročali), je naknadno prišel na dan tudi del odrezka iz takratnega mariborskega časnika s kritiko po uprizoritvi opere v mariborskem gledališču 1. 1932. Zaradi zanimivosti jo navajamo: "Libretist je imel v glavnem srečno roko, dasi je režija morala marsikaj črtati, bodisi radi dolgo-veznosti, bodisi radi vsebine. Prizori se vrstijo v logični medsebojni zvezi, vsebinsko pa so bolj površni. Dejanje, ki se razvija precej živahno, je prepojeno z neko zanimivo humoristično noto one vrste, ki jo srečavamo sicer v farsah. Mestoma je tudi nekaj nevedno utemeljene grobosti in neokusnosti in nekateri tipi so pretirano karikirani kakor npr. Don Giulio ali pa samostanka prednica. Muzikalni del očituje vsekakor talentiranega glasbenika. Kazimir Sancin se v tej operi — pravzaprav ni to opera v modernem smislu, temveč v stilu starejših "igralnih oper®, v katerih se menjavata dialog in glasba — giblje v miljeu Casanovove dobe, v ostalem pa se sprehaja eklektično po zmernejši romantiki, ogibajoč se modeme, kar je delu čeprav le deloma, v škodo. Slišali pa smo nekatere prav prijetno melodične poteze, kakor n.pr. menuet, koračnico ob nastopu gostov, začetek 2. dejanja s petjem nun v cerkvi in s Santininimi protispevi, samospeva Casanove in Mirelle, dočim je uvertura nekoliko šibka. Tudi oblikovno je skladatelj nekatere točke zadovoljivo izpeljal, pri nekaterih pa smo pogrešali potrebno razpredenost ali pa je ta bila preširoka. Na splošno treba Sancinu šteti v čast, da čeprav se poslužuje enostavnejših sredstev, se vendar ne izgublja mnogo v konvencionalnosti. Zelo dober je balet, ki pa se radi tehničnih ovir ni mogel izvajati. Pač pa marsikatera komična situacija trpi radi preresne glasbe, ker glasbeni del ni vedno stilno v zvezi s prozo, iz katere se prirodno izvije. In-strumentacija opere je različna. V glavnem nam priča, da ima autor smisla za karakteristične lastnosti posameznih instrumentov. Naš ansambel je naštudiral to delo z veliko ljubeznijo. Režiser Trbuhovič je položil vanj ves »voj trud, tako da se je podala opera v precej živahnem tempu, sigurno in v dobro posnetem beneškem ambijentu. Takisto se je kapelnik Hercog posvetil glasbi z vso vnemo, da prikaže delo v čim lepši luči. To mu je tudi uspeli, le mestoma bi bil moral nekoliko bolj hiteti, kjer so pevci radi uveljavljanja glasovne strani po nepotrebnem zavlačevali. Vloge so bile vse v dobrih rokah. Nosilec glavne uloge je bil avtorjev rojak, tenorist Belizar Sancin, ki je topot bil ne samo dober pevec, temveč tudi presenetil z boljšo igro. Udovičeva kot Santina je bila pevsko in igralsko imenitno razpoložena, a tudi Mirella (Barbičeva) je bila prav dobra, dasi tr. vloga ne nudi...» (Tu se odrezek konča.) škem, je nemško pojoči zbor pod vodstvom Karla Heinza Wultscha ob koncu vljudnostno, a tudi u-btano, zapel slovensko, Pahorjevo Pa se sliš. V programu so s posameznimi točkami nastopili še Kvartet pozavn koroškega deželnega konservatorija, Duo kitar Werluschnig - Anderluh, trio Wadl, bolj zabavnega kot umetniškega značaja, in trio Korenika. Ob nemškem in slovenskem povezovanju programa, ob prisotnosti avstrijskih političnih gostov, na čelu s celovškim županom Leopoldom Guggenbergerjem, je v srednji dvorani CD "glasbeni šopek® izzvenel kot prikupen uvod v nove oblike sodelovanja, katerega drugi del in kot povračilni obisk napovedujejo ljubljanske kulturne prireditve v Celovcu leta 1984. V mali' dvorani' CD so potekale nekatere glasbeno-gledališke prireditve, začenši z nastopom Eksperimentalnega studia K & K z Ženo brez posebnosti Dieterja Kaufmanna in z Gundo Konig v glavni vlogi. Studio je star le sedem let, vendar so njegovi umetniki gostovali že skoraj po vsem svetu. Za studio so pisali mnogi skladatelji, tako Roman Hauben-stock - Ramati, Anestis Logothetis, Bruno Liberda, Dieter Kaufmanu, od leta 1970 predavatelj elektronske glasbe na dunajski Visoki šoli za glasbo. «žena brez posebnosti® je predstava ene osebe na temo «žena®. Gre za akustične slike okolja in notranjega sveta nekega človeka v našem času, za usodo človeka v kaosu vsakdanjega življenja, nabitega z zvočnimi in vizualnimi sporočili in sredstvi, za izgubljanje avtentičnega humanističnega jedra . .. «Dai Dalia® ali "življenje neke teorije® avtorja in vodje projekta Anestisa Logothetisa, teamsko delo štirih članov eksperimentalnega studia K & K, je bil njihov drugi multimedialni projekt. Vključeval je posneto, .elektronsko preoblikovano zvočno kuliso, diapozitive, film in televizijo ter besedilo. Delo je pomenilo tehtno informacijo o avantgardnem snovanju tega studia. Precejšen odmev je imel strokovni posvet "Prenova starega mestnega jedra®, ki so se ga udeležili strokovnjaki iz Celovca, Novega Sada in Ljubljane. Razprava, ki ji spričo konkretnih del in načrtov v vseh treh mestih ne moremo odreči aktualnosti, je ponudila izredno tehtno informacijo ob- kot predvsem o doseženi stopnji nove arhitekturne dediščine, tudi o metodologiji, tipologiji, tehnični izvedbi, socioloških, kulturnih in političnih vidikih. Če je E. Kreigher iz Celovca s pomočjo diapozitivov prepričljivo pokazal rezultate obnove Celovca, njihova prizadevanja za ohranitev kulturnozgodovinskih znamenitosti, tudi v kontekstu izvedbenih postopkov in v okviru sistematične obnovitvene politike, so gostje iz Novega Sada iz svojega zornega kota opozorili na obnavljanje sorazmerno mladega mesta pod Petrovaradin-sko trdnjavo. Iz njihovih razprav nas je najbolj pritegnila skrb za revitalizacijo starih predelov, za vračanje življenja, za ohranitev 'stalnega prebivalstva, za navezovanje starega na novo, za sodelot-vanje prebivalcev pri načrtovanju in odločanju, za vse tiste vezi, ki pričajo o globoki prepredenosti in zavezanosti občanov pri tehtnih in tudi usodnih odločitvah. Med predavanji je veliko pozornost vzbudil dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, ko je na Filozofski fakulteti govoril o dvojezičnem šolstvu v Celovcu. Njegovo predavanje so spremljati večinoma Slavisti, na čelu z nekaterimi univerzitetnimi profesorji ter dekanom FF Mirkom Jurakom. Vospernik se je najprej razgledal po zgodovinskih razsežnostih dvojezičnega in slovenskega šolstva na Koroškem in se v jedru predavanja zaustavil pri Slovenski gimnaziji, avstrijski zvezni šoli z učnimi načrti, kot jih ima vsaka druga avstrijska gimnazija. Ker so te stvari bolj ali manj znane, jih ne bi povzemali v potankostih. Dr. Vospernik, ki gimnazijo vodi po letu 1978 (prej dr. Pavle Zablatnik in dr. Joško Ti-schler), je med drugim poudaril, da je ustanovitev Zvezne gimnazije za Slovence najpomembnejši mejnik v novejši kulturnopolitični zgodovini koroških Slovencev. «Pot prijateljstva, ki jo ubira šola kljub vsem oviram že skozi leta, je pravilna. Le v pridobivanju prijateljev more rasti tudi zunanji profil Slovenske gimnazije, ne glede na to, da smo si ta profil v zadnjih letih notranje močno utrdili in ga nenehno utrjujemo z resnim vzgojno-pedagoškim prizadevanjem,® je dejal Vospernik. "Kot nobena druga šola v MARIJAN ZLOBEC je imel na sporedu dve deli A. Corellija: Concerto grosso op. 6. št. 3 v c-molu in št. 8 v g molu. Koncert za trobento in komorni orkester v Es-duru J. N. Hummla, Nocturno A. Borodina in Serenado za godalni orkester P. I. Čajkovskega. V pretežnosti je bil torej spored dokaj popularen. Kar pa se izvedbe tiče, bi lahko ponovili kakovost z lanskega gostovanja v isti dvorani: ansambel izvajalcev, ki vsak zase obvlada visoko stopnjo dovršenosti, vse pa sistematično zastavljene priprave in skupna umetniška volja, združujejo v tesno sodelujočo, nenavadno tehnično dovršeno skupino zanosnih glasbenikov, ki stremijo k studencem čistega, intimnega muziciranja. In v tem je tista kohezijska sila, ki naravnava in krepi njihovo delovanje in daje ustvarjalni navdih. Zato je njihova pripravljenost vzorna, igra blesteča, oblikovanje nazorno, zlasti pri skladbah, ki so jim še posebno blizu, kakor na primer tokrat pri Boro-dinovem Noctumu in pri Serenadi Čajkovskega, ki sta v svoji značilni romantični razpoloženjs-kosti učinkovala neposredno. Sicer pa je ansambel na letošnjem nastopu pokazal več smisla za slogovno opredeljevanje del iz posameznih v tem pogledu značilnih ustvarjalnih obdobij. Izvrstni so bili solisti v Corellijevih delih: violinista Sergej Giršenko in Georgii Panjuškin ter violončelist Dmi-trij Miler. Naravnost omamljujo-če je deloval na poslušalce s svojo virtuozno igro Timofej Dok-šicer na trobento v blestečem Hummlovem Koncertu. Sicer pa moramo dodati, da svojo izjemno dovršenost dosledno podreja muzikalnim nujnostim, to je stvarnim kreativnim silnicam, z vso umetniško odgovornostjo. Praški madrigalisti so se predstavili tokrat v nekoliko spremenjeni postavi in z novim dirigentom, Svatoplukom Janyšem. Zanimiv je bil njihov prvi del sporeda, v katerem so skušali prikazati delček ustvarjalnosti iz dobe pred husitskim reformacijskim gibanjem, dela Vaclava Adama Michna iz XVII. in delo Jana Dis-masa Zelenke iz druge polovice XVII. do prve polovice naslednjega stoletja. V prvem delu sporeda je bilo tudi ime našega Gallusa. V drugem delu sporeda so bile beneške frotole;' dela'G. di1 Venosa, canzone Maschere, Fres-cobaldija in GHllri ter'' iž zbirke Canti guerrierf' č amorosi C. M6n-~ teverdija. Vokalni del ansambla kaže večjo glasovno ubranost pri pevkah kakor pri moških. Razlike v tem pogledu so nastopile zlasti pri izvajanju del G. di Venosa. Najnazorneje so bila izoblikovana češka dela, zlasti moramo naglasiti lepoto Michnovih in Zelenkove pesmi, v drugem delu sporeda pa Monteverdijevih. V teh izvedbah je ansambel pokazal svoj poustvarjalni višek, medtem ko nas interpretacije Gallusovih del niso povsem zadovoljile, ker so bile v slogovnem pogledu, v svojem konceptu kakor v oblikovalnem procesu neučinkovite. Dasi nam je nudil ugoden večer, smo v primerjavi s prejšnjimi nastopi od ansambla pričakovali nekoliko večje izvajalske in umetniške prodornosti. Čeprav lahko smatramo vse te tri koncerte za vrhunske (neglede na pripombe pri Praških madrigalistih), je vendar recital pianista Dang Thai Sona bil nekaj posebnega; ta je na svoji prvi turneji po Jugoslaviji zadivil tudi poslušalce v Novi Gorici, zlasti pri izvajanju Chopinovih skladb, ki jih je uvrstil v drugi del sporeda, v prvem pa sta bila Haydnova Sonata v F-duru, št. 23 in Schumannov Camaval op. 9. Prva je po svoji preprostosti, izoblikovana v značilni igrivosti, učinkovala iskreno; drugi, ki v svoji razsežnosti zahteva močno umetniško poustvarjalno osebnost, je bil izveden v svojsko zasnovani inter- IVAN SILIČ (Nadaljevanje na 10. strani) (Nadaljevanje na 10. strani) ...;..........................................»m............................................................m................................................................................ Primorske bibliografske vesti KRONIKA, letnik 30, št. 1, 1982. časopis za slovensko krajevno zgodovino. Malokdo je vedel, da je okroglo pol stoletja pred Ljubljano pričel voziti trolejbus v Piranu. Čez nekaj let ga je zamenjal tramvaj. Avtor Brate Tadej opozarja v članku Gradnja tramvaja in trolejbusa v Piranu (str. 42-45) na graditev najprej trolejbusne in nato železniške proge od Pirana do železniške postaje v Luciji in Portorožu. Poleg tehničnih karakteristik navaja tudi nekatere podrobnosti pri gradnji in težave pri obratovanju. SODOBNOST, št. 11. 1982. Enajsta številka prinaša tudi najnovejšo igro za TV primorskega rojaka Saše Vuga, ki ji je dal naslov Povest o belem zajcu (str. 981-1013) ter tri pesmi (Poslednje resnice, Učloveči in Pride čas) pesnika mlajše generacije iz Branika Nevina Birse (str. 1060-1063). Znana italijanska založba Bompiani iz Milana je v program za letošnje leto sprejela tudi Rebulov roman v Sibilinem vetru. To še zmeraj osrednje in obsežno Rebulovo besedilo je prevedla Djomira Fabjan Bajc. Arnaldo Bressan, poznan tudi kot prevajalec Cankarjevega Hlapca Jerneja in Martina Kačurja, je Rebulovemu romanu napisal obširno spremno besedo, ki odkriva njegovo življenje in delo. študijo je iz rokopisa prevedel Jaša Zlobec (str. 1064-1075). BOREC, november 1982. Dr. Milica Kacin - VVohinz je objavila Poročilo o komunističnem gi banju med Slovenci in Hrvati v Julijski krajini leta 1923 in je prvi znani dokument Komunistične stranke Italije, ki obravnava stanje v slovensko - hrvaški narodnostni skupnosti, priključeni po prvi svetovni vojni k Italiji. Kacinova je v uvodu zapisala, da je poročilo, ki je oliranjeno v Inštitutu Antonio Gramsci v Rimu. v arhivskem VATOVeC Trst - Ulica Machiavelli 28 - Tel. 69076 BELA TEHNIKA, NAPRAVE ZA OGREVANJE, ŠIVALNI STROJI, RADIO, TELEVIZORJI, MAGNETOFONI IN HI-FI NAPRAVE • Ugodne cene, vljudnost, domačnost • Brezplačna dostava na dom ali na meji !qnis Bosch Philips Hoover Candy Blaupunkt Sanyo Braun Rex Grundig Hitachi Moulinex San Giorgio Telefunken Inno-Hit Girmi Ariston Metz Krups Singer 4A vsakogar NEKAJ POSEBNEGA tiki IM > kinolUP foto* kino! kontaktne leče Ul. Buonarotti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRSI Telefon Tl 29 % fondu Partito Comunista dTtalia in je brez podpisa, verjetno napisal Ivan Regent, tedaj član deželnega komiteja KSI in urednik slovenskega komunističnega časopisa Delo. To poročilo je prvi poskus analize stanja v slovensko - hrvatski narodnostni skupnosti z vidika vloge in možnosti razvoja komunističnega gibanja v okviru KSI. Študija — Iz arhiva Komunistične stranke Italije je objavljena na straneh od številke 577 do 583. ARHITEKTOV BILTEN, št. 58/59, junij 1982. Glasilo arhitektov Ljubljana. Dvojna poletna številka Arhitektovega biltena prinaša tudi razmišljanje o mestu Vipava kot primeru organskega mesta izpod peresa Marka Pogačnika, ki svojo študijo (tudi bogato fotografsko in ilustrativno opremljeno) zaključuje z mislijo: "Mesto je organizem druge stopnje, organizem, ki ga ne ustvarja univerzalna evolucija, ampak človekova zavest in roke v prostoru in času.® VARSTVO SPOMENIKOV XXIV, Ljubljana 1982. V reviji za teorijo in prakso spomeniškega varstva je poleg precej širokega tematskega dela (Preliminarna poročila o konservatorskih raziskavah in delih), v katerem so krajša poročila o mnogih arheoloških, etnoloških in tehničnih spomenikih, ki se nahajajo tudi v primorskem prostoru, posebno zanimiv povzetek konservatorjevega dnevnika z dokumentacijo. Gre za zapis arheologinje Zavoda za spomeniško varstvo Gorica Nade Osmuk, ki je vodila konservacijo rimskega -vodnega stolpa Sv. Pavel pri Vrtovinu, ki spada med najbolje olira-njene antične stavbne spomenike pri nas in za katerega je spomeniška služba skušala doseči, da bi opravili vsaj osnovna zavarovalna dela na ruševinah. Članek Konservacija rimskega vodnega stolpa Sv. Pavel pri Vrtovinu je na straneh od 31 do 41. Agraria MOČILNIK UL Udine 18 • TeL 418-878 ■ RASTLINE ■ SEMENA n GNOJILA m MOTORNE ŽAGE m ORODJE ARNIEL s.n.c. TRST — ULICA S. CATERINA 11 TEL. 631277 OTROŠKA OBUTEV ZENSKO SPODNJE PERILO POPUSTI OD 10 DO 30% na usnjeni galanteriji, konfekciji in obutvi TRST Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124 Obv. občini 4.11.82 VA Zastopnik kuhinj rHOfCtUZZO TpSTUI BaiamOnti^ - lel 82C Ul Di Vittorio 12 - tei 813 Sil EDI NOBILI KOSMINA SERGIJ BARVNI IV SPREJEMNIKI — vse kar no|bol|šega nudi nemška In itali)anska tehnika ITT Schoub - Lorenz, TELEFUNKEN, PHILIPS. REX NABREŽINA Center Tel. 200-123 PETROLCHIM1CA ADRIATICA F. MALE Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom Maziva TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400 OB DEVETINTRIDESETI OBLETNICI ROJSTVA NOVE JUGOSLAVIJE Zgodovinski sklepi drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu i! ii ll k ii Po prvem zasedanju Antifašističnega viječa narodne osvoboditve Jugoslavije v Bihaču 26. in 27. novembra 1942, ki je začrtal obrise nove Jugoslavije, se je na drugem zasedanju 29. in 30. novembra 1943 v Jajcu AVNOJ konstituiral v vrhovni zakonodajni in izvršni predstavniški organ Jugoslavije in potrdil odloka Vrhovnega plenuma OF in predsedstva ZAVNOH o priključitvi Slovenskega primorja, Istre, Zadra in otokov k Jugoslaviji ggssgi '..._J L ‘‘ . If"1 M Na prvem in zlasti še na drugem zaseda nju AVNOJ (Protifašistični svet narodne os voboditve Jugoslavije) so bili položeni čvrsti temelji nove demokratične in federativne Ju goslavije v pogojih brezkompromisnega na rodnoosvobodilnega boja proti okupatorjem in njihovim pomagačem vseh vrst in barv. Kako je prišlo do prvega zasedanja AVNOJ 26. in 27. novembra 1942 v Bihaču, zahodno bosanskem mestu ob Uni, Hi ga je ogrski kralj Bela IV. že leta 1262 proglasil za svobodno mesto? V drugi polovici leta 1942 je v Jugoslaviji skupina proletarskih in udarnih brigad ped neposrednim poveljstvom vrhovnega koman danta Tita prenesla težišče bojev v zahodno Bosno in na Hrvaško. Partizani -so osvobodili veliko mest in vasi. osvobojeno ozemlje ali »Titova država*, kot ga je imenoval nemški okupator, pa je obsegalo skoraj 50.000 kva dratnih km. Osvobojeno ozemlje je bilo večje od Švice in Luksemburga skupaj. Na njem so se naglo razvijali narodnoosvobodilni odbori, organi revolucionarne ljudske oblasti, pa tu di vojaška zaledna oblast, ki je imela ko mande mest in področij ter partizanske stra že. Partizanske brigade so z Banije in Kor-duna pritiskale proti Banjaluki in Karlovcu ter glavnim prometnim zvezam, ki po dolini Kolpe in Save peljejo na Balkan. Bitka za osvoboditev Bihača V Jugoslaviji je bilo tedaj že 29 proletarskih in udarnih brigad, od tega so bile štiri slovenske v tako imenovani Ljubljanski pokrajini, ko je vrhovni poveljnik NOV Jugoslavije Tito 1. novembra 1942 izdal ukaz o ustanovitvi divizij in korpusov. Do konca leta 1942 so ustanovili deset divizij, od katerih jih je pet sestavljalo Prvi in Drugi korpus. Z oblikovanjem teh višjih taktičnih in operativnih enot so bili postavljeni temelji nove organizacije oboroženih sil jugoslovanskega osvobodilnega gibanja, ki so takrat nase vezale kar 7 nemških, 18 italijanskih in 5 bolgarskih divizij, madžarske okupacijske sile v moči treh divizij in veliko kvislinških čet, skupno okrog 740.000 do 800.000 mož. 2. novembra se je začela dvodnevna borba za Bihač. Misel o osvoboditvi večjega mesta, kjer bi bil sedež Vrhovnega štaba in centralnega komiteja KP Jugoslavije in kjer bi lahko potekalo prvo zasedanje AVNOJ, je bila izrečena že 18. oktobra v Petrovcu, kjer se je takrat nahajal tovariš Tito s svojim štabom. Bihac je bil izbran zaradi svoje izredno važne strateške lege in ker je to močno utrjeno mesto služilo kot odskočna deska za nemške in ustaške napade na že osvobo-jMo ozemlje Boso« in Hrvaške, Operacija osvoboditve Bihača je bila pripravljena pod vodstvom Koste Nadja hitro in v največji tajnosti. Zbranih je bilo osem brigad, ki so v prvem naskoku prebile nemške, ustaške in domobranske utrdbe zunaj mesta, drugi dan pa zavzele mesto samo. Bihač je branilo oko- Tito odhaja iz dvorane v Bihač«, kjer je bilo prvo zasedanje AVNOJ li 4500 vojakov, v glavnem ustašev in domobrancev. Od teh jih je bilo 850 ubitih, ujetih več kot 200, ostali pa so se umaknili v Bosansko Krupo, vendar ne za dolgo. Partizanska ofenziva se je namreč nadaljevala in so bila kmalu osvobojena tudi mesta Bosanska Krupa, Cazin, Velika in Mala Kladuša. Cetin-grad in Slunj. Naloga, ki jo je vrhovni komandant Tito zadal borcem je bila v celoti izpolnjena in na osvobojenem ozemlju so se lahko začele priprave na prvo zasedanje AVNOJ. Prvo zasedanje AVNOJ Prvo zasedanje AVNOJ, vrhovnega poli tičnega in predstavniškega organa nastaja joče nove Jugoslavije, je bilo 26. in 27. novembra 1942 v Bihaču, To je bil za jugoslovanske narode in narodnosti po dvajsetmesečnem boju proti okupatorjem notranjepolitični dogodek največjega pomena, saj je za črtal obrise bodoče Jugoslavije, demokratične države enakopravnih in svobodnih jugoslovanskih narodov in narodnosti. AVNOJ si je kot organ vseljudskega boja za svobodo postavil nalogo mobilizirati vse sile za osvobodilni boj ter preprečiti, da bi se tedaj, ko bi ■e zaradi poraza sil osi na sovjetsko-nemški fronti in v Afriki okoliščine morebiti spremenile. protiljudske sile pod vodstvom be- DRUG Pogled na oder med Titovim govorom na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu gunske kraljevske vlade in ob podpori reakcionarnih sil zahodnih držav polastile sadov boja jugoslovanskih narodov za svobodo. Edvard Kardelj je v članku »Obrisi nove Jugoslavije* (Slovenski poročevalec, posebna izdaja z dne 5. januarja 1943) med drugim zapisal o pomenu prvega zasedanja AVNOJ: »Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije še ni bil niti oblastveni organ, niti parlament, vendar je glede na širino gibanja, ki ga je predstavljal in glede na mnoge elemente oblasti in vseljudski značaj, ki ga je imel, že nosil v sebi začetek enega in drugega.* Predstavniki OF slovenskega naroda in makedonskega osvobodilnega gibanja zaradi hudih ovir niso mogli priti na prvo zasedanje AVNOJ. Izvršni odbor OF je zato v posebnem razglasu izjavil, da v celoti soglaša s splošno smerjo zasedanja. V novo Jugoslavijo. pravi razglas, slovenski narod ne bo stopal kakor leta 1918 kot narod brez pravic in zaslug, ki so mu drugi kovali usodo in ustave. Slovenski narod je s svojim bojem in žrtvami sodeloval v skupno osvobodilni stvari kakor le redkokateri narod v Evropi. V novo Jugoslavijo bo svobodna in Združena Slovenija stopila z vsemi tistimi pravicami, ki ji bodo omogočile, da bo na njenih tleh gospodaril slovenski narod sam! Izvršni odbor OF je na seji 12. decembra 1942 predlagal za podpredsednika AVNOJ Edvarda Kocbeka, za člane p>a ..Toneta. Fajfarja, Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča, Franca Leskoška, Franja Lubeja, Josip« Rusa in Josipa Vidmarja. Soglasje s sklepa prvega zasedanja AVNOJ v Bihaču in vključitev predstavnikov izvršnega odbora OF sta torej pomenila trdno odločenost borečega se dela slovenskega naroda, da se stara oblika vladavine ne sme povrniti ter da skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi nadaljuje boj za novo Jugoslavijo. Razmah narodnoosvobodilnega na Primorskem 100 tisoč italijanskih vojakov v Julijski krajini. Že poleti 1943, po izkrcanju zahodnih zaveznikov na Siciliji in še zlasti po padcu fašizma v Italiji, je vodstvo osvobodilnega gibanja v Sloveniji v skladu s splošnim prizadevanjem v Jugoslaviji, da se tudi v pokrajinah ustvarijo podobni organi kakor je AVNOJ za vso Jugoslavijo, začelo pripravljati širši zbor predstavnikov slovenskega naroda. Delegate ali odposlance za to pomembno telo narodnoosvobodilnega gibanja naj bi praviloma izvolili ali pa, kjer volitev ne bi mogli izvesti, izbrali čimbolj demokratično. Kapitulacija Italije septembra 1913 in za osvobodilno gibanje zelo ugodne razmere po njej, so priprave za zbor predstavnikov slovenskega naroda še pospešile in poglobile. Tako je izvršni odbor OF že 11. septembra 1943 izdal razglas - o razpisu volitev za zbor odposlancev slovenskega naroda. V Slovenskem Primorju je po kapitulaciji Italije nastopil čas »prve svobode*, kot še »zgodovinsko dejanje o odcepitvi Istre od Italije in priključitvi k matici Hrvatski in Jugoslaviji* ter sprejelo več pomembnih sklepov. ZAVNOH (Pokrajinski protifašistični svet narodne osvoboditve Hrvaške) je na svojem zasedanju v Plaškem od 12. do 15. oktobra 1943 potrdil revolucionarne akte Narodnoosvobodilnega odbora za Istro od 13. septembra, Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Istro od 25. septembra in sklep predsedstva ZAVNOH od 20. septembra in sprejel sklep o priključitvi Istre, Zadra in otokov k Hrvaški. Naj ob tej priložnosti omenimo, da se je predstavnik istrskih Italijanov in vidni borec Giuseppe Budicin iz Rovinja udeležil zasedanja FNOO za Istro v Pazinu 25. septembra, postal nato svetnik ZAVNOH in se v tem svojstvu udeležil drugega zasedanja ZAVNOH v Plaškem. Slovenska delegacija na drugo zasedanje AVNOJ Na zboru odposlancev slovenskega naroda od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju so izvolili 42-člansko delegacijo za AVNOJ, ki je po prvem zasedanju imel le deset predstavnikov iz Slovenije. Med drugimi pomembnimi akti so sprejeli tudi proglas, v katerem so povedali tudi sledeče: »Kot prvi svobodno izvoljeni poslanci, izbrani sredi najhujšega boja za narodni obstanek, izpovedujemo v imenu vsega borečega se ljudstva, da je slovenski narod danes končnoveljavno stopil v krog suverenih narodov.* Tako je v Kočevju po svojih odposlancih prvič v svoji zgodovini spregovoril slovenski narod sam, poprej so o njegovi usodi cela stoletja odločali drugi! Vodstvo osvobodilnega gibanja v Sloveniji je poziv, naj delegacija pride na drugo zasedanje AVNOJ, dobilo sredi velike nemške ofenzive sredi oktobra 1943. Del delegatov, zlasti člani vrhovnega plenuma OF, je bil sredi Kočevskega Roga, drugi del v vojaških enotah ali v okrožjih na terenu, kjer je besnela huda nemška ofenziva, tretji pa na Primorskem, Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem. Zato je na zasedanje AVNOJ lahko gibanja V tem času se je narodnoosvobodilno gibanje v Slovenskem Primorju že močno razmahnilo kljub hudemu fašističnemu terorju, saj so začeli ustanavljati organizacije OF že tudi v Beneški Sloveniji. Vodstvo osvobodilnega gibanja za Slovenijo je konec oktobra 1942 poslalo na Primorsko idrijskega rojaka dr. Aleša Beblerja - Primoža kot vojaškega in političnega inštruktorja in pooblaščenci’ izvršnega odbora OF in centralnega komiteja KP Slovenije. Pod njegovim vodstvom se je politično delo v Slovenskem Primorju močno razširilo in okrepilo, organizacija osvobodilnega gibanja in partizanskih čet pa je postopoma začela dobivati višje oblike. Prvi primorski partizanski odred — Soški odred — je takrat imel že tri bataljone: I. bataljon »Simona Gregorčiča*, II. bataljon »Tolminski* in HI. bataljon »Kraški*, a že 19. decembra 1942 so ustanovili še IV. bataljon »Briški* z operativnim območjem zahodno od Soče! Osvobodilnega gibanja zatiranega primorskega ljudstva ni moglo zatreti niti 90 do Pogled na slikovito mestece Jajce, v Bosni, kjer je bilo zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJ. V ospredju slapa)vi na reki Plivi ; , danes pravimo na Primorskem. Že 11. sep-tembra 1943 so v šoli na Vogrskem v Vipavski dolini ustanovili organ vseljudske vstaje »Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo* z namenofti, »da bi pod vodstvom izvršnega odbora Osvobodilne fronte prevzel odgovornost za urejevanje vseh vprašanj narodnoosvobodilnega boja primorskega ljustva in za utrjevanje njegove narodne oblasti*. NOO za Primorsko Slovenijo je ob svoji ustanovitvi imel 21 članov, čez -deset dni pa se je po navodilih izvršnega odbora OF razširil še s sedmimi člani. Njegov predsednik je postal dr. Joža Vilfan, ki ga je kasneje zamenjal pisatelj France Bevk, star borec za pravice primorskega ljudstva, ki ,se je bil pravkar vrnil iz italijanskih zaporov, tajnik pa .je postal dr. Aleš Bebler - Primož. Med člani NOO so bili tudi predstavniki italijanske manjšine. Proglas Vrhovnega plenuma OF o priključitvi Slovenskega primorja k Sloveniji in Jugoslaviji Izredna enotnost primorskega ljudstva in njegova neomajna privrženost osvobodilnim ciljem sta imeli svoj množični odraz v široki ljudski vstaji, ki Je bila borbeni plebi scit prebivalstva za priključitev k matični Sloveniji in novi Jugoslaviji. Na tej osnovi je Vrhovni plenum Osvobodilne fronte na svo jem 12. rednem zasedanju 16. septembra 1943 sprejel »Proglas o priključitvi Slovenskega Primorja k združeni Sloveniji*: «1. — Vrhovni plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda izpolnjuje temeljno, iz naravnih in zgodovinskih pravic izhajajočo zah tevo slovenskega naroda ter proglaša priključitev Slovenskega Primorja k svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. 2. — Italijanski narodni manjšini na priključenem ozemlju je zajamčena avtonomija O izvedbi avtonomije bodo razpravljali po oblaščeni zastopniki slovenskega in italijanskega primorskega prebivalstva, kakor hitro bodo dovoljevale razmere.* Ta zgodovinski sklep so podpisali navzoči predsednik izvršnega odbora OF Josip Vid mar, politični sekretar izvršnega odbora OF Boris Kidrič in člani plenuma dr. Marjan Brecelj, Tone Fajfar, Jože Jeras, Edvard Kardelj, Franc Leskošek, Franjo Lubej, Zoran Polič, Jože Rus, Dušan Sernec, France Svetek, dr. Makso Šnuderl in dr. Lado Vavpotič. »Proglas o priključitvi Slovenskega Primorja k združeni Sloveniji* so z velikim navdušenjem soglasno potrdili na zboru odpos lancev slovenskega naroda prve dni oktobra 1943 v Kočevju. Proglas ZAVNOH Podobno so ravnali tudi v Istri, kjer so ustanovili Narodnoosvobodilni odbor za Istro že pred italijansko kapitulacijo. Narodnoos vobodilni odbor za Istro je 13. septembra 1943 uresničil stoletni sen Istre s svojo odločbo: »Istra se priključuje k matični zemlji in raz glaša zedinjenje z našimi ostalimi hrvatski mi brati.* Na poziv Narodnoosvobodilnega odbora za Istro so se sestali v svobodnem Pazinu, sre dišču Istre, ljudski predstavniki, ki so usta novili Pokrajinski Narodnoosvobodilni odbor za Istro, ki je bil pravzaprav istrski parlament. Zasedanje Pokrajinskega NOO za Istro 25. septembra v Pazinu je najprej potrdilo člani delovnega predsedstva, delegati ln ujel celo trenutek, ko je bil vrhovni komandant NOV in POJ Tito predlagan za maršala. Tudi tu ni pozabil svojega konjička — na njegovo pobudo so ohranjeni dragoceni podpisi udeležencev tega zgodovinskega zasedanja. Med 28. novembrom in 1. decembrom 1943 je portretiral maršala Tita. Poleg petih skic je nastal znani portret v rdeči kredi. To je edini ohranjeni portret maršala Tita iz NOB, kajti portret hrvaškega kiparja Antuna Au-gustinčiča, ki ga je zmodeliral v Jajcu še pred zasedanjem, se je izgubil med šesto ofenzivo. Uro pred pogrebom Iva - Lole Ribarja je portretiral očeta dr. Ivana Ribarja, predsednika AVNOJ, kar si je le-ta sam zaželel v najtežjih trenutkih življenja, saj je v kratkem izgubil oba sinova. Pred Lolo je namreč padel tudi Juriča, nadarjeni akademski slikar. Potek drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu odšel le del izvoljenih delegatov. Na pot je 10. novembra 1943 odšlo osemnajst delegatov, vendar sta dva že drugi dan morala zaradi bolezni oziroma ran ostati v Beli krajini. Tako je pot nadaljevalo le šestnajst delegatov. Pot jih je vodila najprej do Otočca na hrvaškem, kjer se jim je pridružila hrvaška delegacija, nato pa do Livna in nazadnje do Jajca v Bosni, kjer se je seznanila s Titom in člani vrhovnega štaba NOV in PO Jugoslavije. V slovenski delegaciji je bil tudi znani slikar Božidar Jakac, ki je tovoril ogromen nahrbtnik, poln slikarskih potrebščin in pripomočkov. Ko se je Jakac s svojim nahrbtnikom komaj prerinil skozi vrata sobe, v kateri je bil Tito, je le-ta, potem ko je zagledal Jakca in njegov nahrbtnik, veselo dejal: »Sad znam, zašto su Slovenci tovariši — jer tovare!* Naj ob tej priložnosti omenimo še Jakčevo delo na zgodovinskem zasedanju: neutrudni Božidar Jakac je 29. in 30. novembra v Jajcu napolnil obsežno skicirko z govorniki, Na drugem zasedanju AVNOJ v noči od 29. na 30. november je bilo navzočih 157 izvoljenih delegatov, ki so z odobravanjem sprejeli poročilo vrhovnega poveljnika NOV in H) Jugoslavije Josipa Broza - Tita o razvoju narodnoosvobodilnega boja narodov Jugoslavije v zvezi z mednarodnimi dogodki. Nato je v razpravi govorilo več delegatov, sorazmerno največ iz Slovenije in sicer Boris Kidrič, Jaka Avšič, Franjo Lubej, dr. Metod Mikuž, Josip Jeras, Edvard Kocbek in Josip Vidmar. Prikazali so pomen narodnoosvobodilnega boja in Osvobodilne fronte za obstanek in napredek slovenskega naroda ter poudarili, da «ves slovenski narod zahteva svojo svobodno domovimo, življenje v skupnosti s Srbi, Hrvati, Bosanci, Makedonci in Črnogorci, novo in boljšo, federativno Jugoslavijo, v kateri bodo vsem narodom zagotovljeni enakopravnost in narodna samobitnost, vse demokratične pravice in svoboščine za neoviran razvoj in vsestranski napredek.* Po razpravi, v kateri so vsi govorniki pozdravili Titovo poročilo, so sprejeli deklaracijo drugega zasedanja AVNOJ. Bila je sestavljena tako, da so lahko k vsaki bistveni točki sprejeli še sklep ali odlok s podrobnejšimi določili. Deklaracija je imela daljši uvod, njeni sklepi pa so se glasili: « 1. da se AVNOJ konstituira v vrhovni zakonodajni in izvršni predstavniški organ Jugoslavije, ki bo vrhovni predstavnik suverenosti narodov in države Jugoslavije, in da se ustanovi Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot organ z vsemi lastnostmi narodne vlade, preko katere bo AVNOJ izvajal svojo izvršilno funkcijo; 2. da se izdajalski jugoslovanski begunski vladi odvzamejo vse pravice zakonite jugoslovanske vlade, predvsem pa pravice, da predstavlja narode Jugoslavije kjerkoli in pred komerkoli; 3. da se pregledajo vse mednarodne pogodbe in obveznosti, ki so jih v imenu Jugoslavije sklenile begunske vlade, da bi jih razveljavili ali ponovno 'sklenili oziroma odobrili in d«L se ne priznajo mednarodne pogodbe in obveznosti, ki bi jih morebiti v prihodnosti sklenila v inozemstvu tako imenovana begunska vlada; 4. da se Jugoslavija zgradi na demokratičnem federativnem načelu kot državna skupnost enakopravnih narodov; 5. da se ti sklepi oblikujejo kot posebni odloki AVNOJ.* Nato so na podlagi prve točke deklaracije sprejeli »odlok o vrhovnem zakonodajnem in izvršnem ljudskem predstavniškem organu Jugoslavije in Nacionalnem komiteju osvoboditve Jugoslavije (NKOJ) kot začasnih organih vrhovne ljudske oblasti v Jugoslaviji v času narodnoosvobodilnega boja.* Odlok je določal sestavo in naloge AVNOJ, njegovega predsedstva in NKOJ. Na podlagi druge in tretje točke deklaracije so sprejeli poseben «odlok o odvzemu pravic tako imenovani jugoslovanski vladi v inozemstvu in prepovedi vrnitve kralja Petra n. Kara-djordjeviča v domovino.* Na podlagi četrte točke deklaracije so sprejeli »odlok o zgraditvi Jugoslavije na federativnem načelu, ki v prvi točki poudarja, da narodi Jugoslavije niso nikdar priznali in ne priznavajo razkosanja Jugoslavije (enako kot tretja temeljna točka programa OF), s skupnim oboroženim bojem pa so dokazali svojo trdno voljo, da ostanejo tudi naprej združeni v Jugoslaviji. V svoji drugi točki ugotavlja ta odlok, da se nova Jugoslavija gradi in se bo zgradila po federativnem načelu, ki bo zagotovilo popolno enakopravnost Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev, Črnogorcev itd., tretja točka pa, da je s takšno federativno graditvijo Jugoslavije v skladu tudi dejstvo, da pri posameznih narodih že v času boja predstavljajo temeljne organe ljudske oblasti narodnoosvobodilni odbori in protifašistični sveti narodne osvoboditve. S četrto točk pa je odlok zagotovil narodnim manjšinam v Jugoslaviji vse nacionalne pravice. Po sprejemu «odloka o priznanju in zahvali narodnoosvobodilni vojski* so delegati z velikim navdušenjem sprejeli »odlok o uvedbi naziva maršal v narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije*. Predlog, naj bi ta naziv do- delili vrhovnemu komandantu Josipu Brozu-Titu je v imenu slovenske delegacije dal Josip Vidmar, predsednik OF. Ko so sprejeli še «odlok o potrditvi odlokov, odredb in izjav izvršnega odbora • AVNOJ in Vrhovnega štaba NOV in PO Jugoslavije*, ki'sta jih Slovenska delegacija v družbi s hrvaško se vrača z zasedanja AVNOJ v Jajcn. Po vrsti od spredaj: gen. Jaka Avšič, Vera Savič (Herta Hass), Josip Vidmar, Marjan Brecelj, Metod Mikuž, Božidar Jakac, Josip Jeras, neki hrvaški delegat, Lado Vavpetič in tretji za njim Ivan Novak Titov portret, ki ga je naredil slikar Božidar Jakac med drugim zasedanjem AVNOJ v Jajcu izdala med prvim in drugim zasedanjem AVNOJ, so .izvolili predsedstvo AVNOJ, v katero je prišlo tudi deset Slovencev. .Uponv- Titu podeljen naziv maršala Na seji predsedstva AVNOJ, ki je bila v odmoru med zasedanjem, so še enkrat sprejeli odlok o imenovanju Josipa Broza - Tita za maršala Jugoslavije, izvolili NKOJ, katerega predsednik je postal Tito (med 17 člani so bili tudi Slovenci Edvard Kardelj — podpredsednik in člani Edvard Kocbek, Dušan Sernec in dr. Anton Kržišnik). Potrdili so še odloka Vrhovnega plenuma OF z dne 16. septembra 1943 in predsedstva ZAVNOH z dne 20. septembra 1943, da se tisti deli slovenskega in hrvaškega ozemlja, ki so bili že prej pod Italijo, priključijo k Sloveniji in Hrvaški. Na koncu je predsedstvo sprejelo še odlok o ustanovitvi državne komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. Te štiri odloke so nato prebrali med nadaljevanjem zasedanja AVNOJ. Delegati so jih z navdušenjem potrdili in s tem v zgodnjih jutranjih urah 30. novembra končali zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJ. Slovenska delegacija se je vrnila na Suhor v Beli krajini 16. decembra 1943, potem ko je v 40 dneh prehodila nad tisoč kilometrov ! , Kot drugje po Sloveniji, so tudi v Slovenskem Primorju priredili na stotine Shodov, sestankov in mitingov in množičnih zborovanj, na katerih so množice seznanjali s sklepi drugega zasedanja AVNOJ. Vsi • brez izjeme so navdušeno sprejemali in odobravali zgodovinske sklepe, zlasti še onega o priključitvi Slovenskega Primorja k združeni Sloveniji in Jugoslaviji. Odmevi v «Partizanskem dnevniku» PARTIZANSKI DNEVNIK, glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko, je 16. septembra 1944 na prvi strani objavil uvodnik »Da bo svobodna vsaka ped naše zemlje*, v katerem je France Bevk med drugim zapisal: «Lani, dne 16. septembra, je Plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda izdal odlok, s katerim je bilo Slovensko Primorje za vedno priključeno k Združeni Sloveniji. To je bilo v nepozabnih dneh po zlomu Italije, ko so v naših vaseh po dolgih letih zopet vihrale slovenske zastave, ko je primorska mladina v bojih pri Gorici prejela prvi ognjeni krst za svobodo. Novica o priključitvi je prevpila grmenje topov, in radostno odjeknila v naših srcih, še popolnejše je bilo naše veselje, ko je bil odlok o priključitvi potrjen na IL zasedanju AVNOJ. S tem je dobil svojo zakonito veljavo. Primorska Slovenija je postala del nove federativne, demokratične Jugoslavije. Našo svobodo in nedotakljivost naših meja nam jamčijo vsi narodi Jugoslavije. Izpolnjen je bil naš daljni sen, uresničeni cilji, za katere so se borili naši najboljši sinovi!* PARTIZANSKI DNEVNIK, ki je bil edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, je 16. septembra 1944 objavil takoj pod glavo še pomembno misel Edvarda Kardelja, najtesnejšega Titovega sodelavca: »Ponosni smo, ker Slovenskega Primorja nismo dobili za zeleno mizo, kakor smo ga v prvi svetovni vojni izgubili, ampak da je vrhovno zakonodajno telo Jugoslavije samo potrdilo to, kar je slovenski narod z lastnimi silami dosegel. Z radostjo pozdravljamo dejstvo, da poslej v obrambi nerazdružljivosti slovenskega ozemlja ne stoji samo slovenski narod, ampak vsa preizkušena oborožena sila nove Jugoslavije.* Zbral ln priredil JOŽE OBLAK PROIZVODNI PROGRAM Portlandski in specialni cementi azbestcementne valovite, ravne strešne in ravne fasadne plošče avtoklavirane azbestcementne tlačne in kanalizacijske cevi silikatna opeka, kremenovi peski in keramična glina SALONIT ANHOVO Industrija gradbenega materiala - Anhovo ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER TOMaasasaraj® maws& ŠPEDICIJ A Spedizloni internazionali — International forvvarders Rl J EKA 0 TOZD KOPER Volkovo nabrežje 30 — POB 36 □ Delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku republike — 29. novembru in priporočamo naše storitve v mednarodni špediciji. SOZD TIMAV proizvodnja, trgovina in storitve n.sol.o. timav Sežana Tel,: (067) 72751 Telex: 34135 73150 DO Jadran Sežana, export-import Sežana, n.sol.o. Tel.: (067) 73841 — Telex: 34135 - 34381 Glavne delavnosti: izvoz In uvoz blaga po nomenklaturi tržaškega in goriškega sporazuma, izvoz in uvoz blaga, posredovanje v zunanjem trgovinskem prometu, zastopanje tujih firm s konsignacijsko prodajo, prevoz blaga v cestnem prometu, javno in carinsko skladiščenje. DO Preskrba Koper, n.sol.o. Tel.: (066) 22270 — Komerciala: 21722 — Telex: 34202 Glavne dejavnosti: trgovina na drobno in na debelo. DO Hoteli in gostinstvo Sežana, p.o. Tei.: (067) 73361 Glavne dejavnosti: gostinske usluge in storitve v delovnih enotah. Hotel Maestoso Lipico — Klub hotel Lipica — Hotel Triglav Sežana — Hotel Tabor Sežana — Motel Avtocamp Kozina — Hotel Triglav Koper — Hotel Žusterna Koper DO Agraria Koper, n.sol.o. Tel.: (066) 22641 - 24061 — Komerciala: 24061 — Telex: 34202 Glavne dejavnosti: proizvodnja priznanih vin: retošk, merlot, kabernet, malvazija, kraški teran; proizvodnja žganih in brezalkoholnih pijač excorrado, proizvodnja mlečnih izdelkov. DO Kras Sežana mesnopredelovalna industrija, n.SOl.O. Tel.: (067) 73941 Glavne dejavnosti: trgovina na drobno z mesom, izdeluje priznani kraški pršut, pršut llpica, kraško panceto. DO Soča Koper, p.o. Tel.: (066) 22167 Komerc.: (066) 21356 Glavne delavnosti: trgovsko podjet|e na drobno z industrijskim blagom; poslovalnice v Kopru, Izoli, Piranu, Postojni. Ilirski Bistrici, Pivki, Novi Gorici, Umagu. Mercator sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitve, n. sub. o„ Ljubljana Mercator Rudar / Idrija trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, 65280 Idrija, St. Rozmana 1, p.o. telefon h. c. 71-028, 71-486, računovodja 71-026, telegram: Mercator, TOZD Idrija, p.p. 37 — 65280 Idrija V SKLOPU DELOVNE ORGANIZACIJE SO: TOZD UNIVERZAL IDRIJA LJUBLJANSKA 5 TRGOVINA NA DROBNO TOZD PRESKRBA IDRIJA, MOKRASKA VAS (SP. IDRIJA) TRGOVINA NA DEBELO TOZD JAVORNIK IDRIJA, STANETA ROZMANA 35 GOSTINSTVO Slovenija ceste tehnika n. sol. o., Ijubljana, titova 38 SLOVENIM CESTE TEHNIKA n. sol. o. LJUBLJANA TITOVA 38 POŠTNI PREDAL 469 TELEFON: (061) 314-466 TELEX: YU SCT 31493 čestita ob dnevu republike tK*».no v i.no 90 let obstoja in delovanja .Boiibčl osbcii Jhfo&MtlOflCu MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT n. sol. o. Sedež v Kopru, poslovalnice v vseh večjih mestih, gospodarskih centrih, lukah, na letališčih In mejnih prehodih Jugoslavije. Naša organizacija vam hitro in strokovno opravlja vse storitve mednarodne špedicije, cestnega prevoza z lastnimi kamioni in pomorsko agencijske dejavnosti. Specializacije: cestni prevozi z lastnimi kamioni, sejemsko poslovanje, avio promet, zbirni promet, luška agencija, kontejnerski in ferry promet Koper - Tartous - Koper. lesna industrija idrija n.«* a sozd Slovenijales naslov: 65280 idrija, yugoslavia, p. p. 88 telefon: 06576010, 76011 telegram: lesna industrija idrija SLOVINUALES Proizvaja: SPALNICE IN SESTAVLJIVO POHIŠTVO MASIVNE REGALE IN MIZE ŽAGAN LES IN EMBALAŽO Iskra Idrija SPODNJA IDRIJA 65281 Spodnja Idrija TELEFON: 065/76-020 TELEGRAM: ISKRA IDRIJA TELEX: 32138 Žiro račun: 52020-601-11992 pri SKD Idrija CIMOS CITROEN J \>’ .J lo% ' * J? & •Aj& ,0n <.osnr x i «pri Lucijanu IIIOUI nml Iziti" samo 4 km od Ponoioza VAM NUDI FfcLtCJb KRAČE DOMAČE KLObASE DNEVNO SVE2E MORSKE RIBE, škampe, školjke ISIRSKO MINEŠTRO DOBRO SE BOSTE POČUTILI OB DOMAČI KAPLJICI PRI KAMINU razen ob torkih od 12. do 23. ure 03CAN0M IN GOSTOM CEST IT A M O OB DNEVU REPUBLIKE : r mžBm >0 tovarna pletenin in konfekcije Sežana n. sol. o. 66210 Sežana, Stjenkova 1 telefon hc: 067/72351 telefon-direktor: 067/73875 teleks: 34260Sežana telegram: »Sežana« Sežana tekoči račun: SDK Sežana 51420-601-11529 PRAZNIKU REPUBLIKE čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom Skupščina občine in družbenopolitične organizacije občine Sežana čestitajo vsem občanom OB PRAZNIKU REPUBLIKE «OB DNEVU REPUBLIKE JUGOSLAVIJE f-29. NOVEMBRU — ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM V NASI DOMOVINI TER VSEM NAŠIM ROJAKOM V ZAMEJSTVU*. SKUPŠČINA OBČINE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE KRAJEVNE SKUPNOSTI ILIRSKA BISTRICA časopisno tiskarsko podjetje pravica — dnevnik tiskarna ljudske pravice o. sub. o. PRAVICA - DNEVNIK o o cu O £ 61000 LJUBLJANA Kopitarjeva 2 Telefon: (061) 323-841 Telex: ljudne 31177 O SE C O 3 /O ljubljanska banka splošna banka koper .v ! | I ! I | | | | s poslovnimi enotami v Kopru, Izoli, Piranu, Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici čestita vsem svojim varčevalcem ob dnevu republike in jim še nadalje priporoča svoje bančne usluge. Drobna darila za veliko veselje Na vrata trkajo praznični dnevi, ki jih mladi rod vsako leto čaka s posebno nestrpnostjo. Darila, darilca, darovi... to je zdaj spet vprašanje. Eno je gotovo: kakršnokoli darilo boste že namenili mlademu človeku — vsako bo še posebno obogatila lepa in z^jimiva knjiga. Za <~j-jte bralce in ljubiteljčke pisane slikanice pa bo že samo knjižno darilo zadostno in najprivlačnejše. , Pohitite z naročilom, da ne bo zadrege z darilom ! Knjige lahko naročite tudi v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ulica sv. Frančiška 20, Trst, ali na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1.. n založba mladinska knjiga Samull Maršak VRABČEK, KJE Sl OBEDOVAL? Dvovrstične pesmice z bogato slikovno opremo, katere posebnost so prepogljivl živalski liki. Cena krt 149 din Franc Belčlč brez preglavice za bistre glavice Verzificirane uganke z Ilustracijami Marjete Cvetka Cena br 39‘dln Smll|an Samec leseni KONJIČEK Pesmice za najmlajše z ilustracijami Milana Bizovičarja. Cena br 39 din Branko čopič DOŽIVLJAJI MAČKA TOŠA Triindvajset kratkih zgodb, ki jih odlikujejo bogata domišljija, smisel za prikazovanje narave, povezanost človeka z živalskim svetom, prava mera za humoristično barvitost ter živahna govorica glavnih junakov. Ilustriral Kostja Gatnik. Cena krt 450 din Rudo Morlc KONJIČEK MOJSTRA PACKE Pripoved znanega slovaškega pisatel|a govori o slikarju Packi, ki zna tako imenitno slikati, da nekoč ena njegovih risb, ki predstavlja mladega konjiča, oživi. Ilustriral Michal Studeny. Cena krt 270 din Klara Jarunkova O TOMAŽU, KI SE NI BAL TEME Zgodba o deklici in n|enem mucku, ki si tako želi svobode, da ga odpel|ejo na deželo k sorodnikom, kjer sproščeno zaživi. Ilustriral Jan Lebiš. Cena krt 165 din Leopold Suhodolčan Z VAMI SE IGRA KROJAČEK HLAČEK Tretja slikanica priljubljenega mladinskega pisatelja o krojačku Hlačku. Kot prvi dve je tudi to ilustrirala Marlenka Stupica. Cena krt 198 din Korne| čukovskl DOKTOR JOJBOLI Dobri zdravnik zdravi živali doma in po širnem svetu. Upesn|eno zgodbo je prevedel iz ruščine Pavel Golia. Da da, »Jojboli naj živi — in zdravniki dobri vsi!» Cena br 95 din Josip Vandot KEKEC IN BOTRA PEHTA Priljubljeno branje za živahne fantiče in dekliče s pustolovsko žilico. Ilustrirala Marfčka Koren. Cena krt 162 din Josip Vandot KEKEC GRE NA POT Se enkrat (dobra volja |e najboljas pod vršaci naših čudovitih gora. Ilustrirala Marička Koren. Cena krt 162 din Brata Grimm ŠEST NAJLEPŠIH GRIMMOVIH PRAVLJIC SNEGULJČICA, TRNJULCICA, RDEČA KAPICA, JANKO IN METKA, PEPELKA, KRALJ GROZGOBRAD. Pravljice so izšle v zbirki Velika slikanica In so torej bogato Ilustrirane, vseh šest pa jih tiči v poslikanem kartonskem kovčku. Cena br v kovčku 630 din Norman Hunter NOVE PRIGODE PROF. MODRINJAKA Glavni junak vseh zgodb je protesor Modrinjak, vzorčni primerek raztresenega profesorja čudaške, smešne zunan|osti. Ves se predaja nenavadnemu izumiteljstvu, ki navadnemu človeku še na kra| pameti ne pade ... Cena imt 180 din Franc Šetinc UKRADENA MLADOST Na transportu slovenskih Izgnancev iz Šlezije v Slovenijo je tudi pet otrok, «ukradencev», ki |ih je podobna usoda povezala v nerazdružljivo tovarišijo. Med igro si razkrivajo trnovo pot, ki so jo hodili v času »prevzgoje« pri nemških družinah. Cena imt 410 din Manko Golar VERŽENCI Knjiga prinaša zabavne mladinske zgodbe. Pisateljev realistični pripovedni slog je obogaten tudi z marsikatero narečno besedno in jezikovno posebnostjo. Cena imt 280 din medeninaste postelje za zlate sanje dl OSMO materasso Vzmetnice PERMAFLEX, mreže ONDAFLEX, udobni SUPERMOLLEGGIATI GOMMAPIUMA Pirelli: vse kar pač človek potrebuje, da se v redu spočije. Sedaj pa vas Časa del Materasso vabi na izredno razstavo medeninastih pozlačenih postelj, modernih in v stilu, za eno ali dve osebi. Vse prav gotovo čudovito zato, da bo vaša spalnica še bolj nova in elegantna. Časa del Materasso: ne samo za dobro spanje, pač pa tudi za lepo spanje. Ul. Italo Svevo 6 (nasproti ladjedelnice sv. Marka) - LASTNI PARKIRNI PROSTOR thermoforniture * <• f UL. NAZIONALE 180 - TEL. (040) 213495 34016 OPČINE — TRST m* JfembozgAini GORILNIKI - KOTLI SONČNI PANOJI VODNE NAPELJAVE TEHNIČNA ASISTENCA IN PRODAJA Buderus KOTLI - PLIN - PLINSKO OLJE POLIGORIVA GAS k GUSS. H HEIZ W KESSEL Buderus milo mine! Lastnik A. Tasca TRST — TRG GOLDONI 8-9 tel. 040/893605 NAMIZNE LUCI trn Vaillanf s. p. a. Stenski kotli in bojlerjl na plin Conski zastopnik, asistenca In nadomestni deli: Pod|et|e GIARETTA LUIGI 34126 TRST — ULICA G. VERGA 16 — TEL. 040/574-313 AVTOPREVOZI IN PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA STARC RiLLARDO Preskrbljen prevoz TRST - FERNETIČI TEL.: 1)40/829-235 300 m od meje zraven avtoodpada R M.F KOVINSKE ZASTEKLITVE DOLINA • premična in klasična vrata • verande • okna • brezplačni predračuni TRST — Dolina 271 — tel. 228769 ZEROIIVATT Elektrogospodinjski stroji Balcor (Lastnik S. VICINI) TRST Ul. S. Maurizlo 2 1. nad. Tel. 796612 PODJETJE Alojz Daneu Prodaja gradbenega materiala Lesa Izolacijskega materiala Železnine In drugo OPČINE — Proseška ul. 13 Tel.: 211044 ZADRŽIMO TOPLOTO V ZGRADBI Letos smo ohladitev o-zračja doživeli dokaj zgodaj. Zato smo morali začeti ogrevati delovne in bivalne prostore nekaj dni prej kot navadno. Energetske težave so znane in zato vam bomo pokazali, kje izgubljamo največ energije in kako jo lahko prihranimo. Toplota prehaja iz ogrevanega prostora v hladnejšo okolico s prevajanjem, kon-vekcijo in sevanjem. Hladen zrak, ki vdira v prostor/moramo segrevati. Topla voda za umivanje, pranje in pomivanje odteka v kanalizacijo. Vse te izgube moramo nadomestiti, sicer temperatura pada, ker je porušeno ravnotežje med dovodom in odvodom. Največ energije dovajamo s kurjenjem, ostanek pa je toplota aparatov, ljudi in sonca. odvisnosti od vremena. Ce zid ni akumulacijski, potem se vsaka sprememba zuna- — pod (6 - 7%) Izguba toplote je odvisna od oblike zgradbe, kvalitete vgrajenega materiala, izved- nje temperature pozna v pro-be in načina uporabe zgrad- štoru takoj, z zelo majhno be. časovno zakasnitvijo, na pri- Od razmerja med zunanjo mer pri steklu po nekaj mi-površino zgradbe, ki oddaja nutah, pri tervolu debeline 32% ogrevanja 24% zunanje stene 18% steklt - okvirji 9% rete - zračenje 27% okna 6% klet Toploto izgubljamo tam, kjer so največje temperaturne razlike, kjer je dobra toplotna prevodnost in velik pretok snovi (vdiranje hlad- ...... , „ „ „ . nega zraka odtekanje tople toP,oto' in nlenim volumnom, 2,5 cm v 6 do 10 minutah, vode). Sedanje konstrukcije so odvisne toplotne izgube. Razlika pa je seveda v tem, zgradb in gradbenih elemen- Da bi porabili najmanj e-,d,a bo notranja površina na tov so kritične po nasled- nergije, bi bilo potrebno naj- steklu, ki je skoraj 17-krat njem vrstnetn redu: bolj izolirati atrijsko hišo in boljši prevodnik toplote, ta- _ nknn vrntn /?« . « o/V najmanj vrstno hišo. ko hladna-ar'topta -kakor ' . ,° Pri ogrevanju si uravnava- zunanja stran. Pri tervolu pa strop proti podstrešju, m0 notranjo temperaturo na bo zaradi izolacijske sposob-streha (11 - 16%) določeno vrednost, zunaj pa nosti temperatura zunanje — obodni zidovi (15 - 24%) se temperatura spreminja v površine bistveno nižja. Ce opazujemo zid iz ope ke, ugotovimo, da na primer pri zidu debeline 25 cm traja prehod toplote kar osem ur. To pomeni, da bomo nizko jutranjo temperaturo, ob 4. uri, v prostoru na zidu občutili šele ob 12. uri, torej, opoldne. Ker pa se medtem zrak zunaj še ogreje, se zaradi sončnega sevanja seveda toplotne izgube zmanjšajo. Takšen zid je v bistvu neke vrste akumulator. Ce takšen zid obdamo še s toplotno izolacijo (in s tem preprečimo ohlajevanje), bo izravnal temperature v prostorih v času, ko ogrevamo s prekinitvami. Toplotna izolacija in toplotna akumulacija nam združeni omogočita najboljšo rešitev, saj omogočata z majhnimi toplotnimi izgubami s prekinitvami, ne da bi temperatura v ogrevanih prostorih močno nihala. Realizacija: —... OGLASNI ODDELEK ŽELEZNINA L0RENZ0 Prisoten na Miklavževem sejmu Z UGODNIMI CENAMI Znamke Bosch, Star, Black & Decker, Makita TRST Fernetiči 14 FODERAMI A. PERTOT Tople sanje pod toplimi odejami TRST — Ul. Glnnastica 22 Tel. 795-998 TOLENTINO Nogavice Pletenine Srajce Spodnje perilo Obleke Blue-jeans Casual Prti Zavese Brisače Rjuhe Super Rifle Krila Vetrovke Tiskane zavese POPUSTI OD 20 DO 60% na vseh artiklih Veleblagovnica TOLENTINO TRST — Ulica XXX Ottobre 5 — Telefon 61600 Obv. občini 21.10.82 Odprta ob ponedeljkih ZASTEKLITVE LAURO Izdelava In montaža: • aluminijastih zasteklitev s posebnim termičnim rezom • aluminijaste rolete In polkna • zunanja rložljiva vrata • kovinske police • barvanje v peči 180° TRST — lndustrl|ska cono Telefon 820-016 III Est Humi 6’Hrte - TRST Šalita d| Gretfa (/a, 8/a Tel. 040/422491 — obrtniška Izdelava vaeh vrst senčnikov po naročilu — na Ji jgi ves potreben material, da sami izdelate senčnike predmeti za opremo in darila bogata izbira preko 600 razstavljenih preprog oddelek zidnih tapet Takojšnja doba va URADNI DOBAVITELJ KULTURNEGA DOMA V GORICI TRST Ul. del Bonomo 5-A (vogal Dreher) Telefon 569285 ostnik BULLO GIANPAOLO DA PRIHRANITE pohištvo paolo DOLINA Telefon: 820862 DOMJO137 TRST qiorqio Adam Ul. SETTEFONTANE. 95 - TELEFON 945070 3 RIELLO t AERMEC q mflvaEaoooMJ«w«a2ff ;o_: [ LAN DIS 4 G Y R ] cn ^BILLMAN ortna oddaja 21.40 Oddaji o kinematografiji 22.10 TV dnevnik 3 22.30 Nogometno prvenstvo A lige JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.40 Poročila 8.14 Živ žav - otroška matineja 9.30 Človekova glasba: Zvočnost in nezvočnost 10.35 Skag - nadaljevanka 11.15 TV kažipot 11.35 Srečanje oktetov - glasbe na oddaja 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 15.10 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete 15.40 Na drugačen način, zabav no - glasbena oddaja TV Beograd 16.30 Poročila 16.35 Vozovnica v eno smer: Pri ti in ostati - dokumentarna serija 17.15 Športna poročila 17..'10 Operacija medeni teden film 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.23 TV in radio nocoj 19.25 Zrno do zrna . 19.30 TV dnevnik iq 55 Vrpmf 20.00 Kože - nadaljevanka. TV Sarajevo 21.10 Športni pregled Beograd 21.40 Sezona miru v Parizu -francosko-jugoslovanski film Koper 16.40 7. nami pred kamero - Od daja v živo 16.45 Boks: Beograd - Zlata rokavica 19.30 Stičišče - Tednik TV dnevnika 20.15 Zavrženec film Igrajo: John Derek. Joan Evans 21.50 Sedem dni 22.05 Glasbeni nokturno: George Gershwin Zagreb 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Narodna glasba 15.00 Cesta, dolga leto dni - ju goslovanski film 17.00 Nedeljsko popoldne 19.30 Dnevnik 20.00 Kože - TV nadaljevanka 21.10 Spor i ni pregled 21.40 Počakaj do terne - ameriški film Ponedeljek, 29. novembra 1982 a Rit- > u' • / »!••*'> TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddala; 9.Oj Maša' 9.45 Veliki orkestri: 10X0 Poslušali boste: 10.30 Mladinski o der: »Rumeni bomboni*; 11 15 Na božna g'asba: 11.45 Vera in naš čas: 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: 12.30 in 13.30 Glasba po željah: 14.10 Nediški zvon; 14.40 Šport in glasba tor prenosi z naših kulturnih orire dicev: 18.15 Revija Zveze cerkve niti pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu (neposreden pre nos). KOPER ISlovensk' program) 7.00. 8.00, 14.00 Poročila; 16.00 Primorski dnevnik: 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.30 Za zdravje: Krčne žile; 8.07 Kinospdrcd 8.10 Stoji, stoji lipica 8.30 Polje, kdo bo tebe ljubil: Obiranje oljk: 13.00 Sosednji kraj; in ljudje: 13.30 Glasbeni notes; 13,45 Glasha po željah; 15.00 Radio Koper na o bisku: pri Primorskih novicah: 15.15 Igra ansambel The Shadovvs; 15.30 Domača rock scena: t6.l5 Objave in zabavna glasba: 16.30 Naša pesem '82; 17.00 Nedelja na športnih igriščih. KOPER (Italijanski program) 12.30, 18.30 Radijski dnevnik, 10.20. 13.30 Poročila; 6.00 9.30 Jutranji spored; 9.30 Lucianov! dopisniki. 10.00 Teksti in glasna: 10.32 Glasbeni prostor; 10.1'* Mo zaik; 11.00 Dogodki ir 11.30 Kirn. svet mladih mline vi: 12.00 Se- dem plus sedem: 12.10 Glasba v« željah; 12.40 Pika na «i»; 14.30 Glasba; 15.15 Posebna oddaja i/ Furlanije. 15.30 Crash: 16.00 Naj popularnejše pesmi: 10.30 Jugoslovanske popevke; 17.00 Lestvica LP plošč; 17.45 Glasben’ slovar; 18.45 Slišimo se zopet jutri. RADIO 1 8.00. 12.12. 13.00, 17 00, 19.00 Po ročila: 6.00 - 9.30 Jutranja oddaja; 9.30 Maša: 10.15 Nedelja.... 11.01! Permette, cavallo?; 12.30 Kvizi in glasba: 13.15 Glasbena oddaja. 15.20 «Pool sportivo*. športna od da*a; 18.30 šport: košarka. 20 00 Oddala o liriki; 22.00 Glasbena orldaja; 23.10 Telefonski klic: 23.2! Zaključek programa LJUBLJANA 7.00. 9.00. 10.00. 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila. 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija: 7.30 Zdra vo. tovariši vojaki: 7.40 Vedri zvo ki; 8.07 Veseli tobogan; 9 05 Št pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja' 11.00 Naši poslušalci čestitajo: 13.10 Obvestila in za bavna glasba: 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.05 Humoreska te dna; 14.25 Z majhnimi ansambli 14.40 Pihalne godbe; 15.10 Pri nat doma; 15.30 Nedeljska reportaža 15.55 Listi iz notesa; 16.20 Gremo v kino: 17.05 Operne melodije. 17.50 Radijska igra Ioan Grigo rescu: V ringu; 19.35 Lahko noč otroci: 19.45 Glasbene razgledni ee: 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Nočni kon cert; 0.05 Nočni program. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šola in vzgoja 13.00 Tednik o knjižnih izdajah 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Puccini, 1. del nadalj. 14.30 Posebna oddaja iz parlamenta 15.00 Šola in vzgoja: Univerza v Evropi 15.30 TV nadalj. -rPiccole donne* 16.20 Športna oddaja 17.00 TV dnevnik - flash 17.10 Risanka 17.30 «Vsi za enega* 18.00 TV film iz serije «Dick Turpin* 18.20 Kulturna oddaja 18.50 «Happy Magic* iz serie Fonzie 19.45 Almanah jutrajsnjega dne 20.00 IV dnevnik 20.30 Demon ob štirih čelov, film (Frank Sinatra) 22.30 TV dnevnik 22.40 Srečanje s kinematografijo 22.50 Dnevnik 23.40 TV dnevnik. Danes v parla mentu. Vremenska napoved 23.50 Tenis: Evropa — USA prenos iz Barcelone Drugi kanal 12.30 Tedenski program o zdravstvu 13.00 Dnevnik ob 13. uri 13.30 šola in vzgoja 14.00 Tandem 14.20 Risanka 14.50 Divji svet živali 15.10 Kvizi . 15.30 Risanka 15.50 Iz študija 16.00 šola in vzgoja 16.30 Garaža - TV film iz serije Čarovnik Merim 17.30 TV dnevnik Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Glasbena oddaja 18.25 Prosti kotiček 18.40 Dnevnik - Šport 18.50 TV film «Le strade di San Francisco* 19.45 Dnevnik 20.30 «Otello», 1. del 22.10 TV dnevnik 22.15 «Otello», 2. del 23.35 Nabožna oddaja 24.00 Šola in vzgoja 0.30 TV dnevnik Tretji kanal 14.(X) Tenis: Evropa — USA 16 45 Nogomet: A in B lige 19.00 TV dnevnik 19.30 Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja: Otroška literatura 20.40 Praznik se je končal 21.30 Šola in vzgoja 22.00 TV dnevnik 22.35 Ponedeljkov proces, oziroma oddaja o športnih dogodkih JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Poročila 9.05 Prvič - nič, drugič - nič, tretjič - živ žav 9.45 Vitez na obisku 10.55 Kje so vsi tisti ljudje Rino Chinese 11.30 2. zasedanje AVNOJ 11.55 Republika naša 12.25 Narodne pesmi 12.55 Nogomet, neposreden preder, Dinamo Zg. — Sarajevo 14.45 Kanchenjunga, film 15.50 Festival «Revolucija in glasba* 16.50 Poročila 16.55 Ciciban, dober dan 17.15 Kung fu. amer film 18.25 Da pesem ne bi zamrla 19.10 Risanka 19.15 Cik cak 19.24 TV in radio nocoj ,.«■ 19.20 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Divje meso - drama 21.45 Simfonični večer na festiva lu »Revolucija in glasna* 22.35 Poročila Koper 13.30 16.30 Odprta meja 17.00 Z nam' pred kamero 17.05 TV šola 17.30 TVD novice 18.00 Nogomet: Zagreb Dinamo — Sarajevo 19.30 Stičišče 20.15 Nesrečniki. 6. del TV nad 21.15 TVD danes 21.30 Molk prof. Martiča TV drama TVD danes TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše 8.10 Almanah: Dodaj življenje letom ne samo leta živ ljenjul; 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: W. A. Mozart: Gosi lan „utte; 11.40' 14.00 Poldnevni Skl razgledi: Beležka: 12.00 Gledališki glasovi; 12.4J Zborovsko srečanjfe v' PltimiečHu 31; januarja lani; 13.20 Gospodarska proble matika: 14.10 Roman v nadalj.: Spopad s pomlado* 14.30 Glas •ene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 ■:port; 16.00 Beseda in glasba: ‘.7.C0 Kratila poročila in kulturna 'Tonika; 17.10 Mi in glasba' 18.00 ')d Milj do Devina; 18.30 Jazzovski koncert. KOPER (Slovenski program) 7.05 , 8.00, 14.00 Poročila; 16.00 Primorski dnevnik: 7.00 Napoved prazničnega dne: 7.14 Rojevanje nove Jugoslavije: 7 20 Giasba; 7.30 Kako otroci gledajo n« praznik republike; 7.40 Kinospored in druge objave; 8.10 Glasba, 8.20 Telefonski klici dc primor skih smučišč; 9.00 Konec jutranjega sporeda; 13.00 Najava pra /.ničnega dopoldneva; i3.20 Naš gost: Danilo Turk Joco: 13.40 Oglašanje iz novogoriškega studia; 14.10 Čestitke delovnih kolektivov: 14.40 Pogovor z rezijansko pesnico; 14.50 Čestitke delovnih kolektivov: 15.20 Otvoritev no ve bolnišnice nad Izolo; 15.25 Glasba po željah; 16.15 Praznična glasba: 16.30 Telefonski klici v organizacije, kjer na oraznik delajo; 16.40 Glasba, oglašanje iz, novogoriškega studia: 17.00 Pogovori z delavci iz drugih republik. KOPER (Italilanski program) 7.30. 10.30, 12.30. 13.30. 18.30 Poročila; 6.00 9.30 Jutranji program; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Teksti in glasba; 10.10 Otro- ška oddaja; 10.32 Glasbeni pro štor; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.30 Tisoč popevk; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbena oddaja; 15.00 Vse najboljše; 16.15 Edig Galletti: 17.00 Dela slovenskih skladateljev; 17.30 Juke box: 18.00 Komorna glasba; 18.45 Slišimo se jutri. RADIO 1 /6.00, 7.00;'8:06, 9.00. 13.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranji program; 9.02 Neposredno iz studia: 9.58 Zeleni val; 10.30 Glasbena oddaja: 11.10 Glasba in tek vati... Cristiana Minellona. 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.35 Master glasbena oddaja: 14.28 Marcon dirondirondella; 16.00 11 pagino nc; 17.30 Master uncler 18; 18.05 Mali koncert; 18.38 Šola in vzgoja' 19.30 Jazzovska glasba; 20.00 Radijska priredba; 20.45 Glasbena oddaja; 21.03 Neverjetne zgodbe 5. del: 21.30 Folklorna glas ba: 21.52 Objektiv Evrope: 22.27 Flipper; 22.50 Danes' v parlamen tu: 23.10 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 12.00, 13.00, 14.00 17.00. 19.00, 21 00 22.00. 23.00 Poročila: 7.30 Vedri zvoki: 8.07 Radijska igra za otro ke: 9.05 Praznična matineja, 10.05 Praznična oddaja; 11.00 M* smo pomlad: Jubilejni koncert; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 1310 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Praznična oddaja; 14.05 Rdeče rože; 15.00 Informativna oddaja: 15.15 Od popevke do popevke: 16.00 Glasba, humana dobrina' 17.05 Po domači pameti in meri; 17.45 Razigrana mladost; 18.30 Zvočni signali: 19.35 Lahko noč. otroci; '9.45 Minute z Dihalno godbo; 20.00 Nas veže ljubezen: 20 20 Dubravka Tomšič - Srobot njakova - nagrajenka AVNOJ; 21.05 Ščedrin in Čajkovski; 22.15 Informativna oddaja: 22.25 Iz na ših sporedov; 22.30 Popevke: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 V veselem razpoloženju. TEDENSKI SPORED IUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 30. novembra LJUBLJANA 9.00 Poročila; 9.05 Guslarske pesmi o Titu: 9.30 Nihče mi niče sar ne |:ove otroška oddaja; 10.35 Pedenjžep; 10.55 Kluane film; 11.50 Ustvarjanje Titove Jugoslavije; 13.00 Poročila: 14.10 Zlati slavček - otroška oddaja; 15.45 Poročila; 15.50 Slavi napro ti - film; 18.20 Izkušnje spopadov, zunanjepolitična odadja; 19.10 Risanka: 19.15 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.25 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Ta svet je pesmi vreden; 20.40 Modni utrinki; 20.45 Ber lin - Ale.vanderplatz . nadaljevan ka: 21.45 Poročila. KOPER 13.30 in 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TV šo la; 17.30 TVD novice; 18.00 Mia di policaji; 19.00 Aktualna tema; 19.30 TVD stičišče; 20.15 Črna ko knžka - film; 21.25 TVD danes: 21.40 Festival gorskih filmov «San Vito di Cadore*; TVD danes. SREDA, 1. decembra LJUBLJANA 8.35 in 10.35 TV v šoli; 17.35 Poročila; 17.40 Ciciban, dober dan; 17.55 Samo Katka, otroška serija: 18.25 Severnoprimorski obzornik; 18.40 Srečanje tamburašev Slovenije; 19.10 Risanka; 19.15 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnev nik; 19.55 Vreme; 19.57 Propa gandna oddaja; 20.00 Film tedna: Balada o Cablu Hoguu; 21.55 Po ročila. KOPER 13.30 in 16.30 Odprta meja: 17.00 Z nami pred kamero: 17.05 TV novice; 17.10 TV šola; 18.00 .Film . ponovitev; 19.30 TVD Sti čišče; 20.15 Visok pritisk glas bena oddaja; 21.15 TVD Danes; 21.25 Nenavaden par - serijski film: TVD Danes. ČETRTEK. 2. decembra LJUBLJANA 8.35 in 10.35 TV v šoli; 17.00 Poročila; 17.05 Mladi virtuozi: Rog; 17.25 Zapisi za mlade: 17.55 Orien tacijski tek - športni film; 18.25 Celjski obzornik; 18.40 Mladi ka mlade: Prijatelja; 19.10 Risanka; 19.15 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj: 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik: 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Studio 2; 21.10 Odsevi vzhajajočega son ca - dokumentarna serija: 21.50 Poročila. KOPER 13.30 in 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TVD novice; 17.10 TV šola: 18.00 Nesrečniki . TV nadaljevanka; 19.00 Obzorja; 19.30 TVD Stičišče; 20.15 Mladi policaji - serijski film; 21.15 TVD danes; 21.30 Kdo pozna u-metnost?: TVD danes. PETEK, 3. decembra LJUBLJANA 8.55 in 10.35 TV v šoli; 17.20 Poročila: 17.25 Dvojčka • otroška serija; 17.55 Domači ansambli; 18.25 Obzornik; 18.40 Spoznavanje naše naravne dediščine; 18.50 Za zdravo življenje - izobraževalna serija; 19.05 Risanka; 19.15 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Nove Tigrove brigade nanizanka; 21.00 Modni utrinki; 21.05 Zrcalo tedna; 21.25 Noč na obali - film KOPER 13.30 in 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TVD novice; 17.10 TV šola: 18.00 Visok pritisk glasbena oddaja; 19.00 Aktualna tema; 19.30 TVD Stičišče; 20.15 Tri skrivnosti - film: 22.05 TVD danes; 22.20 Baletni večer: TVD danes. SOBOTA, 4. decembra LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.05 Mladi vir tuozi: Rog; 8.25 Ciciban, dober dan; 8.40 Pedenjžep; 8.55 Samo Katka - otroška nadaljevanka; 9.25 Dvojčka; 9.55 Pustolovščina; 10.25 Pozdravljena, Makedonija; 10.40 Breg, dokumentarna oddaja; 11.10 Barvni svet Nikolaja Omerse; 12.45 Poročila: 12.55 Nogomet: Osijek - CZ, v odmoru Propagand na oddaja; 16.05 Porodila; 16.10 Rokomet: Medveščak - CZ. v odmoru Propagandna oddaja; 17.30 Kolargol in čudežni kovček . mladinski film; 18.45 Naš kraj: Tr-bonje; 19.00 Zlata ptica; 19.10 Risanka; 19.15 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj: 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja: 20.00 Nočni ubijalec - film; 21.35 Propagandna oddaja: 21.40 Glasbena oddaja; 22.25 Poročila. KOPER 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TVD novice: 17.10 Nogomet: O-sijek : Crvena zvezda; 18.40 In špektor Blue.v - seri iški film; 19.30 TVD Stičišče: 20.15 Dokumentarna oddaja; 21.15 TVD da nes; 21.30 Zadnje dejanje - TV nadaljevanka: TVD danes. * PORT ŠPORT ŠPORT 28. novembra 1982 SMUČANJE TEKMOVANJE ZA «W0RLD SERIES* Lep uspeh Bojana Križaja Slovenski smučar je zasedel odlično 2. mesto za Švedom Strandom - Cerkovnik sedmi - Danes paralelna slaloma BORMJO — Čeprav je bil Bojan Križaj pred včerajšnjim slalomom v Bormiu favorit številka ena, pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Kljub temu je slovenski smučai' dosegel zelo lep uspeh, kar mu bo brez dvoma vlilo moči in volje za bodoče nastope, predvsem za svetovni pokal, kjer se bo skupaj s Stenmarkom in bratoma Mahre potegoval za naslov najboljšega smučarja med vratci. Včeraj je tako zmagal Šved Stig Strand, ki je svojo tehniko boljšal iz sezone v sezono in postajal vedno bolj zanesljiv. Včerajšnji slalom za «World Se-ries* je potekal ob sneženju in na ne preveč strmi progi, ki je omogočila tudi tehnično manj nadarjenim smučarjem, da so se izkazali. Bojan Križaj je kot peti tekmovalec dosegel najboljši čas, ki ga je obdržal vse do starta Šveda Stran-da. Tudi Paolo De Chiesa je smučal zelo solidno in potrdil, da bo letos prav on udarna sila «azzurrov». Prijetno je v tem delu presenetil tudi Cerkovnik z odličnim 10. mestom, medtem ko sta šla Kuralt in Franko s proge, Petrovič in Kreačič pa sta zabeležila skromne rezultate, kot tudi Benedik. Ob vsem tem smo z dokajšnjo negotovostjo pričakovali drugo vožnjo, v kateri bi moral Križaj nadoknaditi 30 stotink zaostanka. Bojan .je bil zares zelo hiter in zabeležil najboljši čas drugega teka, Strand pa je z agresivno vožnjo vendarle obdržal še 11 stotink prednosti in zmagal. Tretji je bil De Chiesa, sedmi pa presenetljivi Cerkovnik. Danes bosta v Bormiu paralelna slaloma za ženske in moške. Vrstni red 1. Strand (Šve.) 1’45”39 2. Križaj (Jug.) 1’45”50 3. De Chiesa (It.) 1’45”96 4. Wenzel (Liech.) 1’46”07 5. Orlainsky (Av.) 1’46”84 6. Totsch (It.) 1'47’Tl 7. Cerkovnik (Jug.) 1’47”75 8. Tonazzi (It.) 1’47”80 Ekipna lestvica 1. Švica 41 točk, 2. Italija 28, 3. Jugoslavija in Avstrija 14, 5. Francija in, Liechtenstein 12, 7. Švedska in ZRN 8. Holmes brez težav obdržal naslov HOUSTON — Severnoameriški boksar Larr.v Holmes je obdržal naslov svetovnega prvaka težke kategorije (WBC). Holmes je po točkah v petnajstih krogih premagal izzivalca Randyja Cobba in tako zabeležil svojo 41. zmago ter ostal še neporažen. Holmes je tudi tokrat blestel na ringu in ni dal nasprotniku nobene možnosti, da bi mu ogrozil zmago. Čmopolti boksar je Cobba dodobra zdelal, po drugi strani pa se je izognil vsem nevarnejšim udarcem, tako da .je bil po petnajstih rundah boja še kar svež. TENIS PO ZMAGI V DVOJICAH ZDA Davisov pokal Američana McEnroe in Fleming sta zanesljivo odpravila Francoza Noaha m Leconta in postavila izid na 3:0 GRENOBLE — ZDA so že osemin-dvajsetič osvojile Davisov pokal. A-meričani so si 28. zmago zagotovili že včeraj, potem ko sta John Mc Enroe in Peter Fleming v dvojicah premagala francoski par Noah - Le-conte s 6:3, 6:4, 7:7 in je tako sedaj stanje po dveh dneh tekmovanja 3:0 v korist ZDA. Današnji dve srečanji posameznikov Mayer - Noah in McEnroe -Leconte bosta torej le gola formalnost. KOŠARKA PRVENSTVO C-l LIGE Jadran danes na težkem gostovanju v Teramu V nadaljevanju košarkarskega prvenstva C-l lige bodo jadranovci danes igrali v Teramu proti domačemu moštvu Basket Teramo. ODBOJKA SINOČI V NABREŽINI V ŽENSKI B LIGI V napetem derbiju zmaga Sokola Nabrežinke so s 3:0 premagale Bor Intereuropo - Rezultat ne kaže razmerja moči na igrišču - Ob lepih akcijah tudi veliko napak To je bil pravi odbojkarski derbi: zadovoljivo število gledalcev, nervoza na igrišču, lepe in atraktivne akcije ob mreži, vendar tudi vse polno, če ne preveč napak. Sokol je slavil zasluženo zmago predvsem zaradi tega, ker so igralke v ključnih trenutkih znale obdržati mirne živce in prav takrat niso delale napak. Nasprotno pa Bor Intereuropa. Če vzamemo v pretres samo zadnji set, moramo ugotoviti, da so borovke zapravile kar štiri set-žoge, kar jih je seveda drago stalo. In prav ta je bila značilnost sinočnjega drugoligaškega derbija v Nabrežini: po zelo močnem začetku je Bor Intereuropa vsakič popustil proti koncu posameznih setov, kar so domačinke pridno izkoristile. Igra je bila, kot rečeno, na dostojni ravni. Celo razburljivo je bilo na igrišču, tako da so gledalci lahko prišli na svoj račun. V prvem setu je Bor Intereuropa silovito potegnil in že vodil s 7:1, ko je prišlo na igrišču do preobrata. Savo Ušaj, ki je nadomeščal glavnega trenerja Jurmana, je v boj poslal Grazio Leghissa in to je bila naj- Sokol — Bor Intereuropa 3:0 (15:9, 19:17, 16:14) SOKOL: Pesaressi, V. Legiša, Mervič, G. Leghissa, Kralj, Paulina, Lozar in Antoni. BOR INTEREUROPA: Rauber, Kus, Fičur, Glavina, Zergol, Debenjak, V. Klemše, M. Klcmše in Maver. SODNIKA: Levalli in Sechi; zapisnikar: Sechi. GLEDALCEV: 120 brž odločilna poteza. Nabrežinke so začele nizati točko za točko, izenačile pri 8:8, pustile nasprotnice na 9 in osvojile set. Prav tako in še veliko bolj razburljiv je bil drugi set. Tudi to pot so borovke povedle z 9:4 in kaže, da je bila to za njih začarana številka. Sokol jih je namreč dohitel, nato so borovke spet povedle s 13:9, pa spet izenačenje in nato zamujene priložnosti tako na eni kot na drugi strani, dokler niso domačinke odločile seta v svojo korist. Ista slika se je ponovila tudi v zadnjem setu, o katerem smo že zapisali. Skratka, zaslužena zmaga domačink, gostinje pa bi si zaslužile vsaj kak set. Pri Boru Intereuropi je bilo pokrivanje bloka katastrofalno slabo in tudi servisi so bili poglavje zase. Menimo, da so najbolj zadovoljile Kusova, Rauberjeva in Debenjakova. Pri Sokolu so vse iiiimfiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMHimitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiuiiii ODBOJKA V ZENSKI C-2 LIGI Borovke in Kontovelke uspešno čez prvo oviro Brežanke pa so ostale praznih rok v Martignaccu Bor — Sangiorgina 3:2 (7:15, 15:6, 15:10, 7:15, 15:9) BOR: Furlanič, Vodopivec, Vi-gini, Jevnikar, K. in M. Tomšič, Montanari, Jazbec, Kufersin, Godina, čač, Ukmar. Po borbeni in napeti tekmi so borovke v prvem kolu C-2 lige zasluženo premagale moštvo Sangior-gine. «Plave* so slabo začele. Poznala se jim je namreč neuigranost. To so izkoristile gostinje, da so osvojile prvi set. V nadaljevanju pa so si naše opomogle in povedle na 2:1. Vse je že kazalo, da bodo osvojile tudi četrti set, toda so povsem popustile. V zadnjem in odločilnem nizu se je tako bil boj za vsako točko. Borovke pa so z zelo požrtvovalno i<*ro osvojile set in s tem tudi tekmo. Za požrtvovalnost vse borovke zaslužijo pohvalo. (G.F.) Kontovel - Electronic Shop — AGI Gorica 3:0 (15:5, 15:8, 15:7) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Danieli, Gardini, Maver, B. in E. Prašelj, Regent. SODNIK: Vaselli. Kontovelke so v krstnem nastopu prvenstva C-2 lige izbojevale gladko zmago nad skromno šester-ko Agi iz Gorice, čeprav so morale nastopiti okrnjene, so igrale takoj odločno in vsilile nasprotnicam svoj tempo. Zlasti so se izkazale mlajše igralke. Tekma pa ni bila privlačna, saj so bile nasprotnice vsaj za razred slabše in se niso mogle enakovredno upirati Kontovelkam, (T.C.) Libertas Martignacco — Breg 3:1 (13:15,15:9,15:10,15:11) BREG: Trenta, Olenik, Žerjal, Canziani, Sabina in Ksenija Slavec, Sancin, Bandi, Stepančič. Prvi set so Brežanke dobro začele in celo povedle s 14:7, nakar so nekoliko popustile, tako da so domačinke nadoknadile zaostanek, ki pa je bdi prevelik, da bi povsem dohitele gostje. V nadaljevanju pa je Breg popolnoma popustil in lahko rečemo, da je bolj kot po zaslugi nasprotnika, ki je sicer solidna, uigrana ekipa z dobrim napadom, zgubil zaradi lastnih napak. (SaB) MINIBASKET ((TURNIR ZINI & ROSENVVASSER« Bor — GNIT 28:32 (13:28) BOR: Krasna 9, Pertot 4, Race 10, Cupin 6, Acerbi, Jercog, Jeler-čič 2, Pregare, Milone 1, Pavlica, Antonelli. V prvem kolu turnirja «Zini & Ro-semvasser* v minibasketu so borovci nerodno izgubili proti ekipi Grandi Motori. Zaradi petih osebnih napad Acerbija so naši v zadnjem delu igrali le v štirih. Krasna, Race in Cupin so v Borovih vrstah pokazali največ. (M.R.) igralke zaigrale na dostojni višini, presenetila je Grazia Leghissa, medtem ko je Pesaressijeva zapustila dokaj bled vtis z izjemo končnice tretjega seta. Ta odbojkarica pa s svojo izkušnjo odlično vodi soigralke. IZJAVI SAVO UŠAJ (Sokol): *To je bila dobra tekma, napet derbi. Igralke so delale na začetku setov veliko napak, nato pa pokazale, da znajo igrati učinkovito in zbrano, kar je odločilo tekmo v našo korist. Pohvalil bi vse odbojkarice, predvsem pa Grazio Legiiisso, ki je zelo učinkovito napadala.* ZVONIMIR BROŽIČ: (Bor Intereuropa): «Odločila je zbranost Na-brežink. Sokol je izkoristil vse naše napake. Naše odbojkarice so v ključnih momentih, tudi ko so visoko vodile, psihološko popustile in prav ta nestabilnost je odločila tekmo. Ob tem jim je zmanjkalo tudi moči, vsekakor pa čestitam Sokolu ob zasluženi zmagi.* (M.Č.) NOGOMET ŽENSKA C -1 LIGA Bled nastop Sloge OMA — Sloga 3:0 (15:10, 15:4, 16:14) SLOGA: M. Grgič, Kalan, T. Križ-mančič, čuk, M. Križmančič, N. Grgič, Hrovatin, Maruška Grgič, V. Vidali, S. Vidali, L. Križmančič, M. Malalan. V tržaškem derbiju z ekipo OMA je Sloga potegnila v samih treh setih igre krajši konec. Takoj naj povemo, da je šlo to za enega najslabših nastopov Sloge, saj se je nasprotnicam upirala le v zadnjem setu. Igra je bila na slovenski strani vseskozi dokaj nepovezana, glavna hiba pa je bila prav v tem, da so slogašice zelo malo napadale in še to brez pravega efekta. Igra se je razživela le v zadnjem nizu, ki so ga slogašice prepustile pri stanju 16:14, vsekakor slab nastop Sloge, ki daje resnično slutiti, da so pred to ekipo kar težki časi. (Inka) ŽENSKA D LIGA Sloga — Volley Club Trst 3:0 (15:3, 15:0, 15:6) SLOGA: A. Adam, E. Adam, Sosič, Kovačo’, Drnovšek, Gorkič, Grgič, Križmančič, Milič, Peršič in Purič. Kot sam izid jasno kaže, Sloga v svojem prvem nastopu ni imela prevelikih problemov s tržaško ekipo Volley Club. Nasprotniku je namreč prepustila v vseh treh setih samo 9 točk, kar je zgovoren dokaz o razmerju sil na igrišču pa moramo, da se je rl Brazilci v Evropi SAO PAULO — Junija prihodnjega leta bo brazilska državna nogometna reprezentanca na turneji po Evropi, kjer bo odigrala štiri prijateljska srečanja. m g Priznati Sloga pred- stavila svoji publiki na prvem srečanju dokaj zbrana, vedela je, zakaj igra in tekmo tudi vodila od samega začetka do konca. Vajeti igre je takoj prevzela v svoje roke in te pobude ni izpustila do zaključnega sodnikovega žvižga. Priznati je treba tudi, da je Slogi šlo vse od sprejema do napada na mreži in bloka. Skratka zelo dober nastop slogašič na tem prvem srečanju v D ligi, kar kaže dobro upati za bodočnost. (INKA) Sokol — Volley Club Tržič n.o. Včerajšnjega srečanja ženske D lige v Nabrežini med Sokolom in tržiškim moštvom Volley Club niso odigrali, ker ni bilo sodnika. BOKS Cherchi novi prvak TREZZANO - Franco Cherchi je včeraj osvojil italijanski boksarsk; naslov v mušji kategoriji. Cherchi je po točkah v dvanajstih krogih premagal dosedanjega prvaka De Levo in se bo najbrž sedaj boril za evropski naslov. Naši košarkarji bodo danes nedvomno pred težko nalogo, vseeno pa so se podali na pot odločno namenjeni, da izborijo novo zmago. Srečanje se bo pričelo ob 17.30 in ga bo neposredno prenašal tudi Radio Trst A. V PRVENSTVU KADETOV Nabrežinskemu Sokolu slovenski derbi Sokol — Kontovel 88:60 (52:28) SOKOL: Pertot, Stanissa 1, Ušaj 32, Bogateč, Gruden 6, Buzan 2, Devetak 12, Žbogar 4. Sedmak 10, Pahor 21. KONTOVEL: Pertot, Grilanc 6, Terčič, Zaccaria 6, Danieli 2, Pi-ras, Starc 16, Paoletti, Košuta 4, Emili 27. Nabrežinci so osvojili prvi letošnji slovenski derbi v kategoriji kadetov proti ekipi Kontovela. Tekma se je začela s smolo sokolov-cev, kajti že od samega začetka je moral zapustiti igrišče Pertot zaradi rahle poškodbe. To so izkoristili spretni Komtovelci in v 6. min. so zaostajali le za 2 točki. Nato pa so se domačini zbrali in hitro ter učinkovito zaključevali na koš. Požrtvovalna Starec in Emili sta se solidno upirala sokolovcem, vendar osamljena igra ni zadostovala, da bi Kontovel nadoknadil zaostanek. V drugem delu so Nabrežinci še povečali prednost in jo obdržali do konca. Omeniti je treba, da je spolzko igrišče oviralo igro ekip in kot posledica tega, je bilo veliko osnovnih napak. Moštvi sta z igro le delno zadovoljili, kajti prav gotovo so Kontovelci zmožni boljše igrati. Pri Kontovelu in pri Sokolu bi le lahko pohvalili nekatere posameznike, vse več pa bi moralo biti skupinske in bolj požrtvovalne igre. Andrej P. SLOVENSKO . . PLANINSKO /SPDT\ DRUŠTVO TRST Smučarski odsek SPDT vabi na SMUČARSKI TEČAJ SPDT ki bo trajal štiri nedelje januarja prihodnjega leta. Vpisovanje bo v četrtek. 2. decembra, in petek, 3., od 19. do 21. ure ter v soboto, 4.. od 10. do 14. ure (tel. 744249). Vsa pojasnila ob vpisu NOGOMET Vil. KOLU 1. ITALIJANSKE LIGE Udinese danes morda brez Edinha Vsi «veliki» tokrat v gosteh - V nedeljo počitek Današnje kolo v 1. italijanski ligi zna biti zelo zanimivo, saj bo kar šest ekip z gornjega dela lestvice (Roma, Verona, Juventus, Inter, Sampdoria in Torino) igralo v gosteh. Na papirju bi morala najlažja naloga čakati Romo, ki se bo srečala z zadnjeuvrščenim Catanza-rom, vendar treba pomisliti, da je Liedholmovo moštvo v sredo igralo pokalno tekmo proti Kolnu, ki je morda pri igralcih pustila nekaj utrujenosti. Glede ostalih je težko napovedati, kako se bo izteklo, čeprav je težko verjeti, da bi n.pr. Ascoli zaustavil Juventus. Še najtežje bo verjetno za Verono, ki bo v gosteh pri Fiorentini, ki je itak odrezana iz boja za končni uspeh in se bo zato skušala kako drugače oddolžiti svojim navijačem. Udinese bo danes igral doma proti Piši, ki je v nedeljo izenačila proti skromnemu Catanzaru, Videm-čani imajo torej izredno lepo priložnost, da dosežejo prvo zmago pred svojim občinstvom, zato je res škoda, da je nastop Brazilca Edinha v dvomu. Igralec si je namreč poškodoval koleno, vendar trener ni povsem obupal, da ga bo vendarle lahko uporabil, čeprav bi to lahko bila tvegana poteza, saj bi s poškodbo lahko šlo na slabše in bi potem igralec moral dlje počivati. V nedeljo pa v 1. ligi ne bodo igrali zaradi sobotne tekme med Italijo in Romunijo v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo. DANAŠNJI SPORED (14.30) Ascoli - Juventus, Avellino - Inter, Cagliari - Napoli. Catanzaro - Roma, Fiorentina - Verona, Genoa - Sampdoria, Torino - Cesena, Udinese -Piša. V 3. ITALIJANSKI LIGI Trieslina v Padovi Po nedeljski lepi zmagi proti Medeni, bodo Tržačani danes gostovali v Padovi proti istoimenski enajsterici. ki za vodečima Triestino in Carraresejem zaostaja za tri točke. Buffoni bo danes imel na razpolago vse igralce, tako da ne bo imel iiHiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia KOŠARKA PRVENSTVO A-1 LIGE Goričanom novi točki? Igrali bodo doma proti moštvu Latte Solo Tržaški Bic na težkem gostovanju v Bologni V 14. kolu italijanskega košarkarskega prvenstva A-1 lige bo danes goriški San Benedetto igral doma proti moštvu Latte Sole. Goričani, ki so med tednom v Rietiju premagali moštvo Binove, so tudi v današnjem srečanju favoriti. Pred dokaj težko nalogo pa bo tržaški Bic, ki bo v Bologni igral proti Sinudyneju. Derbi kola pa bo v Cantuju, kjer se bosta spoprijela Ford in Skansijev Scavolini. DANAŠNJI SPORED (17.30) Sinudyne - Bic; San Benedetto -Latte Sole; Cidneo - Carrera; Ford - Scavolini; Honky - Binova; Lebo-le - Berloni; Bancoroma - Cagiva. Peroni — Billy 62:79 (35:39) V sinočnjem anticipiranem srečanju 14. kola A-1 lige je milanski Billy zanesljivo premagal moštvo Peronija iz Livorna. Gianelli je bil z 20 točkami . najboljši strelec pri gosteh, pri domačinih pa’ Jeelani (19). A-2 LIGA Brillante - Rapident; Selečo - Ital-cable; Indcsit - Sapori; Benetton - Bartolini; Eagle - Cantinc Riunite; Sav - Coverjeans; Mangiaebevi -AP Udinese; Farrow’s - Sacramora. Okrnjeni Sežanci visoko zmagali Kraški zidar - Zaprudje 105:82 (43:40) Čeprav so nastopili v okrnjeni postavi, so sinoči košarkarji sežanskega Kraškega zidarja zasluženo premagali zagrebško moštvo Zaprudje. Najboljši strelci- v sežanskih vrstah so bili Brezec (36 točk), Gvardjančič (22) in Kobe (24). (M.N.) Dom PROMOCIJSKA LIGA - Erbasol 87:79 (46:41) Bearzotu nagrada «Alcide De Gasperi« RIM — Enzu Bearzotu so včeraj podelili priznanje «Alcide De Gaspe-ri», katerega so pred njim dobili znane osebnosti kot Eduardo De Fi-lippo, Federieo Fellini, Renato Gut-tuso in drugi. težav s sestavo ekipe, ak pa jih bo imel . . . zaradi izobilja, če sodimo po lestvici, čaka Tržačane nekoliko neugodno gostovanje, vendar je treba tudi pomisliti, da je pred tednom dni Padova izenačila proti Spalu, ki je eno slabših moštev v tem prvenstvu, zato bi lahko sklepali. da jim vsaj točka ne bi smela uiti. V anticipiranem srečanja sta včeraj Rondinella in Carrarese izenačili 1:1, tako da ima danes Trie-stina lepo priložnost, da z morebitno zmago ostane sama na vrha lestvice. DANAŠNJI SPORED (14.30) Modena - Parma. Padova - Trie-stina, Piacenza - Brescia. Pro Pa tria - Trento, Rimini - Forli, San-remese - Vicenza, Spal . Fano. Tre-viso - Mestre. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Deset zadetkov v Beogradu Včeraj so odigrali dve anticipirarri srečanji 16. kola v prvi jugoslovanski nogometni ligi. V Beogradu je Crvena zvezda kar s 6:4 (5:1) premagala moštvo Ve-leža. v Tuzli pa je domača Sloboda odpravila Beograd z 2:1 (0:0). V Beogradu je torej padlo kar 10 golov. Za Crveno zvezdo so bili uspešni: Savič (trikrat, en zadetek iz enajstmetrovke), Janjanin (dvakrat) in Repčič: za goste pa: Sko-čajič (dvakrat), Vladič in Vukoje. Ljubljanska Olimpija pa bo igrala danes izredno pomembno srečanje v borbi za obstanek doma proti Rijeki. DANAŠNJI SPORED Olimpija - Rijeka: Partizan - Hajduk; Željezničar - Vardar; Dinamo (V) - Vojvodina; Radnički - Gale nika; Budučnost - Osijek. Jutri: Dinamo (Z) - Sarajevo (ob 13.00 po TV). MONTEVIDEO — Penarol (Urugvaj) in Cobreloa (čile) sta igrala neodločeno 0:0 v prvem finalnem srečanju za nogometni «pokal li-bertadores*. Povratna tekma bo v torek v Santiagu. MANUFAKTURA S. UDOVIČ TRG PONTEROSSO 4 • Konfekcija • Moško in žensko perilo • Posteljnina • Športne vetrovke in drugi tekstilni artikli ODBOJKA SINOČI V MOŠKI C-2 LIGI V prvem kolu dve zmagi in en poraz Uspešna sla bila Bor JIK Banka in Juventina Belca, 01ynipia Torpin je izgubila Volley Bali Videm — Bor JIK Banka 1:3 (13:15, 15:10, 7:15, 13:15) BOR JIK BANKA: Plesničar, Marušič, Budin, Corvo, Stančič, Bitežnik, De Valderstein, Sgubin, Batič, Pečenko. Odbojkarji Bora JIK Banke so na gostovanju v Vidmu pripravili izredno prijetno presenečenje. Premagali so domačo šesterko Volley bali, ki je eden od favoritov v podskupini za prvo mesto in s tem tudi za napredovanje v višjo ligo. Tokrat pa so naleteli na izredno dobro razpoloženega nasprotnika, ki je pokazal letos daleč najboljšo i-gro. Uspeh je še toliko bolj dragocen in dobrodošel, ker so morali slovenski odbojkarji na igrišče o-krnjeni, med tednom pa Plesničar in Pečenko zaradi poškodb sploh nista trenirala. Ne glede na to pa je postava Plesničar, Pečenko, Stančič, Budin, Bitežnik in še posebej kreator Marušič zaigrala izredno zanesljivo in zasluži za prikazano odbojko vso pohvalo. Na tem gostovanju so tako borovci osvojili dve zlata vredni točki, ki so najboljša spodbuda za nadaljevanje tega dokaj izenačenega prvenstva. (G. F.) OBVESTILA ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 30. novembra, ob 18. uri na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, seja košarkarske komisije. Dnevni red: 1. delo komisije za sezono 82/83; 2. skupne ekipe; 3. razno. • • • SK Devin organizira smučarski tečaj, in sicer za alpsko disciplino na Trbižu, za nordijsko pa v Žabnicah. Tečaj bo 5., 8., 12. in 19. decembra (pogojno s snežnimi razmerami). Cene: tečaj in prevoz 55.000 Ur, samo tečaj 20.000, samo prevoz 35.000 lir, enkratni prevoz 10.000 lir. Vpisujejo odborniki: Lncijan Sosič - Devin, tel. 208-551; Bruno škerk - Praprot, tel. 200-236 in Ruggcro Pieri - Opčine, tel. 212-571 od 18. do 20. ure, ali pa na sedežu društva v torek od 20. ure dalje. Vpisovanje se zaključi 30. t.m. Do tedaj morajo interesenti poravnati celotno vsoto. Avtobus bo vozil od Bazovice, preko Opčin, Proseka, Saleža, Praprota, Mavhinj, Nabrežine in Sesljana na Trbiž. ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 30. novembra, ob 19.30 na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, seja teritorialnega odbora za Tržaško. Dnevni red: 1. poročilo o srečanjih z obmejnimi telesnokultur-nlmi skupnostmi; 2. program za sezono 82/83; 3. deželni glavni odbor. Smučarska odseka ŠD Mladina in ŠD Breg obveščata izletnike in tečajnike, da vlak na Koblo odpelje iz Sežane ob 6.40. V primeru neugodnih snežnih razmer bodo izletniki pravočasno obveščeni v dnevniku. Za posamezne izlete se vpisovanje konča v sredo, 1. decembra, v sredo, 8. decembra in v sredo, 15. decembra. « « • Združenje slovenskih športnih društev v Italiji obvešča, da bo zaradi tehničnih razlogov plavalni tečaj v hotelu Maestoso v Lipici do konca maja ob ponedeljkih namesto ob torkih z Istim urnikom. Jutri, 29. novembra, tečaj odpade zaradi praznika v Jugoslaviji. Juventina Belca — Rangersj Videm 3:2 (11:15, 16:14,! 15:10, 2:15, 15:9) JUVENTINA: F. Mervič, D. Mu-čič, R. Faganel, L. Černič. M. Černič, R. Petejan, I. Plesničar. L O-rel, I. Juren, M. Jarc, A. MaUč, R. Lavrenčič. Včeraj se je začela za Juventino prvenstvena pot v C-2 ligi. Fantje DANES V GORICI Zanimiv turnir Ob prvi obletnici odprtja Kulturnega doma v Gorici bo danes zanimiv moški odbojkarski turnir, na katerem bodo nastopila moštva Juventine, Jamelj in Našega praporja. 9.30: Naš prapor - Juventina 10.15; Naš prapor -Jamlje 11.00: Juventina - Jamlje so stopili na igrišče zelo nervozni. Malo jih je «ustrahovala» nova liga, v kateri se bodo morali boriti, nekoliko pa tudi nasprotnik, ki ga sploh niso poznali. Prvi set je začel tako z vidnim strahom cbelo-rdečih* in premočjo ekipe Rangers. V nadaljevanju pa so se naši fantje naenkrat pomirili in pokazali lepo in zanimivo igro. ki nas je prijetno presenetila, saj smo vedeli, da so začeli s treningi pozno. Njihova zmaga je torej še toliko bolj dobrodošla. (I. Plesničar) Olympia Terpin — Vecchia Pallavolo Trst 0:3 (11:15, 11:15, 15:17) OLYMPIA TERPIN: Špacapan, Neubauer, Š. in M. Cotič, D., S. m M. Terpin, Kuštrin, Dornik, Košič, Černič. Ekipi sta si bili v glavnem enakovredni, v odločilnih trenutkih pa je 01ympda zaradi neuigranosti naredila kako napako več od nasprotnika, ki je to s svojo večjo izkušenostjo znal prisebno izkoristiti, tudi s pomočjo sodnika. Velja pa omeniti, da je v tretjem setu O-lympda vodila že z 9:3, na kancu pa je zaradi zgrešenih sodniških odločitev in lastnih napak (zlasti v polju, manj ob mreži, kjer je bila še kar solidna) tudi ta niz pripadel gostom. NOGOMET Kras zamenjal trenerja Nogometno moštvo Krasa je doslej doseglo dokaj poprečne rezultate, tako da je položaj Krasove ekipe na lestvici dokaj poprečen. Med tednom se je tako sestalo vodstvo nogometnega odseka ŠK Kras in z veliko večino glasov sklenilo, da bodo dosedanjega trenerja Mandaniccija zamenjali s Hafnerjem, ki je že v prejšnjem prvenstvu privedel krasovce iz skoraj brezupnega položaja na odlično osmo mesto na skupni lestvici. Hafner bo že danes vodil moštvo v derbiju z Gajo. (Z. S.) Domači šport ' ™ .V •• 4 •> p VAM PREDSTAVI Ferrari v nezavesti MIT .AN — Popularni Giovanni Ferrari, ki je z italijansko nogometno reprezentanco zmagal na svetovnem prvenstvu leta 1934 in 1938 ter je bil kasneje tudi zvezni trener «azzurrov», je v nezavesti v bolnici «San Carlos v Milanu, kamor so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo. Ferrari je sedaj star 75 let. DANES Nedelja, 28. novembra NOGOMET 1. amaterska liga 14.30 v Miljah: Fortitudo - Vesna. 2. amaterska liga 14.30 v Repnu: Kras - Gaja; 14.30 v Žavljah: Giarizzole - Primorje; 14.30 v Bazovici: Zarja - Zaule. 3. amaterska liga 14.30 v Dolini: Breg - Grandi Motori; 14.30 v Trebčah: Primorec -Barbarians; 14.30 v Sovodnjah: So-vodnje - San Lorenzo; 14.30 v Gradišču: Torriana - Juventina; 14.30 v Podgori: Piedimonte - Mladost. Deželni naraščajniki 10.30 v Dolini: Breg - Udinese. Pokrajinski naraščajniki 8.30 v Žavljah: Zaule - Primorje. Najmlajši 11.45 na igrišču Campanelle: Cam-panelle - Vesna; 10.30 v Bazovici: Zarja - Chiarbola; 15.00 igrišče Vil-la Carsia: Roianese - Primorec. /pVSA OPREMA IN VETROVKE IZ GOSJEGA PUHA IZREDNE CENE & KAKOVOST velika izbira vetrovk • tehnične in termične hlače ženski, moški In otroški kompleti • |oplčl In plašči Iz gostega puha — Vse to le pri: ŠPORT 'PRDU VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT FEJtNEJIGI 24 Začetniki 10.30 v Repnu: Kras - S. Luigi B Kras. KOŠARKA Moška C-l liga 17.30 v Teramu: Teramo - Jadran. Promocijsko prvenstvo 11.00 telovadnica Pacco: Edera Časa del Frigo - Bor Radenska; 11.00 na Kontovelu: Kontovel - Ferrovia-rio; 11.00 na Opčinah: Polet - Sco-glietto. Mladinci 15.00 telovadnica šole Morpurgo: Stella Azzurra - Polet. ODBOJKA Ženska D liga 9.30 v štandrežu: 01ympia - CP Pieris. Deklice 11.30 v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS Trst - Breg. Tretjina 2. AL se je iztekla Letos manj zadetkov V okviru nogometnega prvenstva 2. AL so z nedeljskim kolom (desetim) odigrali točno tretjino prvenstva. Res je sicer, da ima šest ekip tekmo manj, saj so v devetem kolu odložili tri srečanja (Giarizzole - CGS, Domio - Kras, Isonzo -Čampi Elisi), katera bodo odigrali 8. decembra, tako da bomo šele tedaj imeli popolno lestvico. Vsekakor smo po tem delu prvenstva ugotovili, da napadalci leto« niso bili tako spretni kot lani, oziroma so bile obrambe morda bolj pazljive. V 77 tekmah je namreč skujmo padlo 162 golov (6 avtogolov. 14 enajstmetrovk), lani jja je v tem delu (78 tekmah) jjadlo 198 golov, torej 36 golov več kot letos. Povprečje pa je vsekakor še kar zadovoljivo, saj imamo letos 2,3 gola na tekmo (tako povprečje smo imeli lani ob koncu prvenstva — 571 golov v 240 tekmah). Nekateri napadalci so se letos že postavili v ospredje, prav zaradi tega smo sestavili začasno lestvico najboljših strelcev, 6 golov: Tonelli (Čampi Elisi); 5 golov: Abrami (CGS); 4 gole: Aversa (Campanelle), Caniglia (D* (Čampi Elisi), Privileggj (Mugge-sana), Botteri (Opicina), Gatta (1) (Zarja), Grbec (Domio); 3 gole; D’Alloia (Čampi Elisi), Berna-bea (Domio), Huez (Giarizzole) Luciana (Isonzo), Mauro in Molinn (Libertas), Garofalo in Potasso (1) (Muggesana), Di Benedetto (2) (Primorje), Clementin (S. Marco). Sledi še 70 nogometašev, ki so dosegli po dva oziroma en sam gol. (*) V oklepaju goli, doseženi it U-metrovke. Bruno Rupat J TRICESIMO TAVAGNACCO VIDEM GORICA TRŽIČ NAS KATALOG TUDI PO TELEFONU Nudi pravim liubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. na|bol| ugodne cene, ki se ujemalo 8 kakovost|o kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu In se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 300 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. HR %ii LUNI E A MOŠKA, ZENSKA IN ŠPORTNA OBLAČILA TRST - UL CARDUCCI 4 - TEL 040-631188 vse za božič od okraskov do daril dobite pri... HAltcm CASABAZAAR ARCHI Ul. Giulia 1, tel. 750233 Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ PREČNIKA Namesto cvetja na grob Mare Sardoč - Zidarič darujeta Žita in Franc Legiša 10.000 lir. Namesto cvetja na grob drage Mare Sardoč - Zidarič darujejo: Albina Brana vd. Svetlič 20.000, Marino Rojc 15.000, Danilo Osič 10.000. Zofka Obad 10.000, Marija Šemec 20.000, Radovan Šemec 10.000, Viktor Uk mar (Nabrežina - Kamnolomi) 10.000, Albert Svetlič (Salež) 10.000,' Miro in Nada Brišček (Praprot) 10.000, Stanko žužek (Mavhinje 35) 10.000, družina Ladija Širce (Šempolaj) 10 tisoč in družina Miloša ter Stanke Mokole 30.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN Ob 10. obletnici smrti strica Antona Sosiča (Francina) darujeta Zvonko in Angelca Malalan z družino 15 tisoč lir. Peter Rauber in Stano Ključar darujeta 39.000, Riko Brecelj 10.000 ter N. N. 50.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Ob 20. obletnici smrti Ivana Švaba darujejo žena Vida in hčerke 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Ferdinanda Tenceja daruje družina Sulčič (Križ 95) 5 000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BRIŠČKOV V počastitev spomina Marije Milič por. Danev in ob 28. obletnici smrti Vilme Milič daruje Lidija Ka pun 20.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na Lojzko Škabar da rujeta Maja in Mitja Bitežnik 30.000 lir. Angela Sedmak (Krit) daruje 20 tisoč lir. V počastitev spomina Angela Kan-teta darujeta Žita in Franc Legiša 15.000 lir. V spomin na pok. Maro Sardoč' daruje Radovan Šemec 10.000 lir za SK Devin. V spomin na Marijo Danev daruje družina Kralj (Opčine 1244) 10.000 lir za atletsko sekcijo SZ Bor. Namesto cvetja na grob Marije Milič - Danev darujeta Tončka in Pe-pi 25.000 za ŠD Polet, 25.000 za pevski zbor Vesela pomlad in 25.000 lir za SKD Tabor. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostale darove in prispevke objavili v torkovi številki Namesto cvetja na grob Mirande Strajn daruje Albina Kocjančič 10 tisoč lir za kD F. Venturini. Namesto cvetja na grob drage mame Alojzije Andolič daruje Marija Taučer 10.000 lir za škedenjski otroški pevski zbor. Namesto cvetja na grob zeta Silvija Stoparja daruje Marija Taučer 10.000 lir za škedenjske skavte. V počastitev spomina Rudija Bratuža. očeta kolegice Bogdane, darujejo člani Slovenskega stalnega gledališča 101.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob drage Mare Zidarič darujeta Sandro in Anica Oberdan 50.000 lir za cerkveni pevski zbor iz šempolaja. V spomin na drago Maro Zidarič darujeta Stanko in Milka Kralj 10 tisoč lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. Ob tretji obletnici smrti Dušice Slavnik - Tolazzi darujeta hči Sonja in sin Marko 50.000 lir za Glasbeno matico. Ivanka Bolčina daruje 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. Nerina Strain (Dolina) daruje 30 tisoč lir za pevski zbor F. Venturini - Domjo. Ob 20. obletnici smrti očeta Lovrenca Kosmača (iz Zabrežca št. 2) daruje Marija 20.000 za spomenik padlim v NOB iz Boršta in 20.000 lir za cerkev v Borštu. Ob nabiralni akciji darujejo za SZ Sloga: salon Majda 50.000, trgovina s čevlji Malalan 20.000, drogerija Carli 25.000, drogerija Škabar 15.000, trgovina z električnimi pripomočki Sosič 15.000, zlatarna ir. urarna Sosič 10.000, Gradbeni material Daneu 20.000, mlekarna Wilhelm 5.000, trgovina z otroškimi oblačili Merlino 10.000, mesnica Danieli 30.000. trgovina z jestvinami Despar 20.000, Start šport 10.000, N. N. 65.000, trgovina z jestvinami Vidali (Bani) 30 tisoč, foto Segulin - Trst 20.000, optika Viki 10.000, Tecnoutensili Tensi 20.000 lir. Mira Grgič daruje 10.000 lir za SZ Sloga. Namesto cvetja na grob Giulia Zo-bina darujeta Danica in Alojzija 10 tisoč za KD Primorsko Mačkolje. Ob osmi obletnici smrti Antona Smotlaka se ga spominja sin A-leksander z družino in daruje 10.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje V spomin na pok. Angela kanteta daru je žena Slava 100.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na pok. Angela Kanteta darujeta Josip Ferfolja in Gabrijela 10.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. PODJETJE UNIVERSALTECNICA TRST Korzo Saba, 18 — Ul. Zudecche, 1 — Trg Goldoni, 1 obvešča cenjene potrošnike, da bodo trgovine ODPRTE JUTRI, 29. NOVEMBRA Mali oglasi PRODAM nove ortopedske hlače št. 100 — široke 88 90 cm. Telefon 040/53441. IŠČEM hišo ali stanovanje v najem. Telefonirati od 12.30 do 14. ure na št. 040/794672 interna 28. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči -belo in črno vino. Pellicceria CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA, JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST . Viale XX settembrc 16 Tel. 796-301 PRODAM par smučarskih čevljev št. 44 znamke san giorgio in št. 38,5 znamke caber. Tel. 040/567939. SLUŽBO v hotelu v Rimu dobijo: tajnik/ca s prakso in z znanjem tujih jezikov; receptor z znanjem tujih jezikov; šef strežbe sposoben vodstva hotelske restavracije; kuhar/ica s poznavanjem slovensko-jugoslovanske kuhinje; mladenič za pomožna dela v recepciji: dekle za strežbo. Ponudbe poslati na naslov: hotel Bled, Ul. S. C. in Gerusalemme 40, 00185 Roma: tel. 06/777102 ali 7579941, PRODAM zložljivo omaro (osem kosov) za dnevno sobo iz mahagonijevega lesa dolgo 3,10 m, široko 45 cm in visoko 2 m. Telefon 040/911119. IŠČEMO hišno pomočnico dvakrat tedensko. Telefonirati na št. 040/ 224-407 od 19. do 20.30. PRODAM CAMPER fiat 238/E s pridvižno streho, opremljen za zeieznma domjo, m - T«i. ni-n JVf]KlE7 PDCIP imUulMM V?Kv7lL# SMSln PADRIČE -TRST - 226161 + KAROSERIJA + MEHANIČNA DELAVNICA + CESTNA POMOČ Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS DECEMBRA VAM OVREDNOTIMO DENAR ZA NAJMANJ 20% V teh časih se to zdi skoraj neverjetno, pa je vendarle res, jutri, 29. novembra, se bo začela ENKRATNA IZREDNA PRODAJA S POPUSTI V VIŠINI 20% — 30% — 50% PRI NAKUPIH V GOTOVINI 10% PRI NAKUPIH NA OBROKE na vsej zimski in krzneni konfekciji za moške, ženske in otroke, izjeme so le športni artikli, usnjena galanterija, podloženi kožuhi in perilo. Ne smete zamuditi izredne priložnosti, ki Vam jo nudita dobro založeni trgovini Ul. Carducci 10 — Ul. Oriani 3 Ul. Carducci 14 telefon (040) 79 46 72 zimsko kampiranje. Vozilo registrirano tudi za prevoz oseb in tovora. Telefonirati ob urah kosila ali večerje na št. 040/213-651. UGODNO prodam rulotko laica letnik (april) 1978, dolgo 4.90 m s pokrito verando in CAMPER gran solei 460. motor ford diesel 160, letnik 1980, kompletno opremljen. Telefonirati med delovnim časom na št. 040/826759. PRODAM avto fiat 1500 berlina. Za podrobnejša pojasnila telefonirati med delovnim časom na št. (0481) 84-295. PRODAM fiat panda 30 — doba Sest mesecev, prevoženih 3000 km. Telefon 0481/78100. PRODAM prašiče pitane ln za pitanje raznih tež. Grudina Cipriano, Rupa • štradnlta, tel. 0481 391063. ZOBOZDRAVNIK dr. Ivo Petkovšek ordinira za otroke in odrasle v Ul, Canova št. 2 vsak popoldan od 15. do 19. ure. Tel. 040/772120. ZAMENJAM novo 80 kv. m veliko stanovanje v Ul. Bonomea za hišico z vrtom v bližini mesta. Telefonirati v večernih urah na št. 040/410811. ORVISI bogato Izbira vsakovrstnih Igrač TRST — UL. PONCHIELLI 3 KROJAČNICA za moške in ženske ima na zalogi nove vzorce blaga za obleke, kostime, plašče, tiro-loden, duble face. Košuta, Drevored D'Annunzio 11, Trst. VELIKA kraška hiša z zemljiščem je na prodaj v Zgoniku. Telefon (H0/00536. PRODAM smučarske čevlje nordika št. 43/44 enkrat rabljene. Telefon 040/422128. BARKOVLJE — trisobno stanovanje s kletjo, garažo in vrtom ter razgledom na morje proda podjetje privatniku. Telefon 040/774637. PRODAM fiat 750 cena 120.000 lir. Teleron 040/212359. ZADRUŽNA Kraška mlekarna zaposli pomočnika sirarja. Prednost imajo člani zadruge. Informacije v uradih Kmečke zveze Ul. Cice-rone 8/b od 8. do 17. ure, tel. 040/62754. CVETLIČARKO z večletno prakso i ščemo. Telefon 040/62200 ali 630481. PRODAM kole za trte in drva (akacija) — Izidor Sirk, Podgora tel. 0481/391338. STILNO pohištvo (800) prodam po ugodni ceni. Telefon 040/54390. PRODAM smučarske hlače gigi riz-zi št. 50 malo rabljene. Telefon 040/200617. db cp DECIBEL JELKA DANIELI - CVELBAR OPČINE - Narodna ul. 116 UGODEN NAKUP O Plošč O Posnetih in neposnetih O Psihadeličnih luči Popusti od 15 do 30% obv. 22. 11. 82 Keramika Brunetta TRŽIČ • Ulica C. A. Colombo 9 Telefon (0481) 72129 * ' "ril L; JkSSStti Termopalex ogreva radiator|e vse hiše z ognjem kamina: od 19.000 do 30.000 Kcal/h Dobite ga lahko v verzi|ah: 76—96—A106. mm Ventilpalex Kamin s toplim ventiliranlm zrakom z dejanskim donosom od: 500 do 900 m3/h Dobite ga lahko v verzijah: 60—76—96. PRIMO ROVIS Ideja... uspeh... pravi naslov... LINEA L VIDEM - TAVAGNACCO - ULICA NAZIONALE 24 - TELEFON (0432) 46B74 — zahtevajte Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnt|e) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnina Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ Številka 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120.00 letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|ubl|ano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm| 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožal|a 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, Iz vseh drugih dežel Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdil 12 v Italiji pri SPL 28. novembra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala! In tiska f . član Italijanske J*■** zveze Časopisnih \ Trst založnikov FIEG