ft/ 4 It Sloven Dr STEV. (NO.) 4. r PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geelo: Za vero in narod — za pravic* in resnico — od boja do zmogel Gl^snx) ^V ^TOL. DEJSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. a DRUŽBE SV CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SWVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenujt Organizations) CHICAGO/ ILL., SREDA, 7. JANUARJA -»WEDNESDAY, JANUARY i, 1942 II^HHHiMAMiiMiH LETNIK (VOL.) LI. iga gre tudi ruskim četam, ne samo zin ii Sovjetske čete zasedle mesto Možaisk pred Moskvo. — Nemško vojaštvo strahovito trpi vsled zime, vendar pa je ruska sila, in ne zima, glavni faktor, ki tepe Nemce. Kuibišev, Rusija. — Kakor je prišlo v ponedeljek poročilo h fronte, je dosegla ruska armada nov pomemben napredek na odseku pred Moskvo, ko je zavzela tamkaj me3to Možaisk, katero je igralo važno vlogo ob času, ko so nazij-ske čete še prodirale in ogrožale Mcskvo. Tudi na obeh krilih moskovske fronte so si I.usi pridobili nove zmage, s čimer je ogrožen celotni del fronte pred prestolico. Domneva se, da so se Nemci umaknili že doslej bolj daleč, kakor so imeli sprva v svojem načrtu, da "izravnajo fronto", in bo torej vsak novi umik pomenil za nje pravi poraz. _ peta1n se baje upira Nemčiji ne dovoljuje uporabe francoskega brodovja. London, Anglija. — Iz nekih virov se je v ponedeljek, poročalo tukaj, da se je mar-j žal Petain, načelnik froncoske vlade, postavil Hitlerju resno po robu. Trdi se namreč, da ne privoli v to, da bi dal francosko vojno mornarico na razpolago Nemčiji ter, da kljubuje glede te točke vsem nazij-skim grožnjam. Tudi iz Berlina prihajajo vesti, da smatrajo nazijski voditelji odnošaje s Chicago, 111. — Tukajšnjemu mestu in ostalemu osred njemu zapadu je letošnja zima v veliki meri prizanašala, kajti doslej je vladalo no večini milo in precej mokro, vreme. Koncem zadnjega tedna pa se je položaj nenadno izpreme \jetska armada, so navdali z njih še je baje izrazil, da "po- 3 - TTWJetjo zlezla navdušenjem celo Rusijo. Nje zmage namreč jasno kažejo, da izgube, ki so jih ji zadali Nemci ob svoji ofenzivi, še daleč niso izčrpale njenih odpornih in napadalnih sil. Trdi se sicer, da je ruska zima glavni zaveznik sovjetske armade ter, da je ta pripomogla k preobratu na fronti, vendar pa zima nikakor ni edini odločujoč faktor. Da gre za uspehe kredit tudi ruski armadi kot taki, se lahko razvidi iz tega, ker so se morali Nemci umakniti tudi v južnih krajih, kjer zima ni tako občutna, na pr. pri Rosto-vu, zlasti pa še na polotoku Krimu; kakor je bilo že poro-čano, so na Krimu, dasi vlada tamkaj milo podnebje, vrgli Rusi Nemce iz dveh važnih mest, namreč iz Kerča in iz Tec dozi je. Vendar pa tudi vloge, ki jo igra zima, zlasti na severnem c'elu frontte, ni podcenjevati. Zlasti začetkom tega tedna je pritisnil nov silovit mraz, do-čim je tekom praznikov vladalo dokaj milo vreme. Res je sicer, da tudi ;a Ruse ni prijetno bojevanje v ledenem vremenu, vendar pa so znatno na boljšem v tem oziru od Nemcev. Prvič so oni navajeni svoje ostro podnebje in drugič, njih vojaštvo je za zimo pripravljeno in dobro oblečeno, dočim nazijsko poveljstvo na take priprave ni mislilo, ker je pričakovalo, da bo pred zimo Rusija poražena, in zato zdaj nemški vojaki strahovito trpe. o- "NORMANDIE" PREUREJEN V VOJAŠKO LADJO New York, N. Y. — Luksuzni parnik "Normandie," ki je bil svoječasno ponos francoske plovbe, se zdaj preurejuje, da bo alužil ameriškim oboroženim silam kot vojaška pomož-fla ladja. Ameriška vlada je to ladjo zasegla, a bo po vojni plačala Franciji za njo odškodnino. indija se obrnila 2 apeLOM na churchilla New Delhi, Indija. — Skupina 15 uglednih indijskih voditeljev je zadnjo nedeljo poslala britanskemu min. predsec-niku Churchillu v Washington, kjer je ta zdaj na obisku, brzojavko z apelom, naj Britanija nemudno izpremeni svojo politiko napram Indiji, da prepreči tukaj politično krizo in pridobi deželo za sodelovanje v vojni. Ti voditelji, kateri niso aktivno vpleteni v indijsko politiko, so v svojem apelu v prvi vrsti zahtevali da se prizna Indiji taka samostojnost, kakor jo uživajo druge dežele v britanskem imperiju. --o— osrednji zapad .čutil prvi pritisk zime Popis 20 do 45 let starih odrejoi za 16. februaija —^m^—mmmrnmmmmmmmm Predsednik izdaj proglas, da se imajo vpisati moški, ki pridejo v poster za vojaščino. — Za druge, mlajše in starejše, se bo registracija pozneje vršila. kratkevestl — Jeruzalem, Palestina. — PVeko Jeruzalema in okoliških judejskih gričev je v nedeljo divjal močen vihar, kateri se je končal s snegom. Sneg je zapadel tako na debelo, da že od leta 1929 ni bilo podobnega. — Rangoon, Burma. — V trpežljivost Berlina utegne doseči konec." — Eden tukajšnjih listov trdi, da se tudi Španija upira, da bi dovolila « prevoz nemških čet preko svojega ozemlja v Afriko,, ter, da se je sporazumela s francosko vlado, da nje boste popustili napram Nemčiji. List sklepa, da je najbrž to tudi vzrok, da Hitler še ni odredil pohoda preko Francije, kakor se ie pričakovalo. v Chicagi pod ničlo, ter se je tudi v ponedeljek celi dan sukala tam okrog. V okoliških krajih pa je bila zima še bolj ostra. V Decorah, Iowa, so imeli v nedeljo celih 36 stopinj pod ničlo. -o- avto družbe dobe veli- ka naroČila POROČILA O IZGREDIH v PARIZU Bern, Švica. — Iz dobro poučenih diplomatskih krogov se je v nedeljo izvedelo, da je prišlo dan prej tf Parizu do pouličnih nemirov in kot posledica tega in 'drugih terorističnh činov' so nemške oblasti za celi .pariški okoliš odredile, da po 5. uri zvečer ne sme več nobena oseba iz hiše. Med demonstracijami je bilo, kakor se trdi, 32 o-seb ubitih, ko je neki nemški patrulni avto zavozil direktna v sredo med gruče izgredni-kov. "SOVRAŽNI INOZEMCI" MORALI ODDATI RADIJE Chicago, 111. — Po odredbi vlade v Washingtonu so morali do 11. ure v ponedeljek zvečer takozvani "sovražni ino-zemci," namreč državljani Nemčije, Japonske in Italije, odati policiji vse svoje krat-kovalne radije, fotografske kamere in strelno orožje. Kakor je objavila policija, je bil izid proti pričakovanju majhen. Dočim je namreč v Chicagj 20,000 Nemcev, 26,000 Italijanov in 250 Japoncev, je bilo do nedeljo opoldne prinesenih le 151 radijev, 509 kamer in 31 kosov orožja. Za kršilce je predpisana kazen internacije in zaplemba predmeta, ki ga niso oddali. o Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" tej britanski koloniji se opaža zadnje dni izredna vojaška ak- /¥ -T™ V .*°n °me" tfcmn* PfiorkAli ' PJemh Ietlh- Ta skupina je do- Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je ta ponedeljek izdal proglas, s katerim je odločil, da se bo vojaška registracija za moške, stare od 20. do 45. leta, vršila v ponedeljek 16. februarja. Ta registracija se bo vršila v smislu zakona,* ki ga je zadnji mesec sprejel kongres. Dasi pa ta zakon predpisuje popis vseh moških od 18. do 65. leta, vendar pride začasno v poštev le skupina v gori ome- tivnost, Prispeli so semkaj I 'J- '"'""J18 SK"pma ]e ao' močni oddelki zavezniških čet, l0CeDa " deJansk° vojaško med njimi tudi kitajskih, iz česar se sklepa, da se utegne p odvzeti ofenziva proti Japoncem od tukaj. — Helsinki,^ Fi^ka. — Sv«-~dF kažejo novo zanimanje za finsko vojno proti Rusiji ter se v velikem številu priglašafo kot prostovoljci v finsko armado. Švedska pošilja Finski na pomoč tudi vojni materija!. Vesti o domovini Zanimivo pismo, ki razkriva razmere v današnji "svobodni" Hrvatski, in Dalmaciji, kjer silijo starše, naj upi-sejo otroke v italijanske osnovne šole in kako Italijani preobrazujejo Dalmacijo. Resnica o današnji Hrvatski | tovanju, ki ste ga pa prejkon Ženeva, (Hrvatski Glas) Uredništvo "Hrvatskega Glasa" iz Winnipega je poslalo zanimivo pismo, ki ga priobču-jemo: "Ker vem za veliko in upravičeno zanimanje za vse, kar se pri nas dogaja, si dovoljujem sporočiti Vam nekatere podrobnosti iz Hrvatske, a zlasti iz naše dalmatinske Hrvatske, ki vas bodo, mislim, ne samo zanimale, temveč listu tudi koristile v borbi, ki jo danes vodite v svetu svobode in člo-večanstva. službo, dočim se bodo drugi, i . stari od 18 do 20 in od 45 do 65 let, uporabili le za razna vojna dela. Registracijski dan teh zadnjih se bo posebej pro- Washington, D. \C. — Iz vojnega in iz mornariškega departmenta je izšla v nedeljo skupna izjava, da bosta ponudila avtomobilski industriji, za pet miljard dolarjev novih "naročil za vojno blago. Doslej je___________________________ ta industrija že prejela naro-| povečali svojo produkcijo, da čil za štiri miijarde. bcd0 lahko zalagali Anglijo milijon ton živil za* anglijo London,' Anglija. — Potom radio se je objavilo zadnjo nedeljo, da je tisti dan prispela v neko britansko pristanišče nova pošiljka živil iz Zed. držav, s čimer je množina doslej poslanih živil dosegla milijon ton. Obenenf se je podarjalo, da bodo ameriški farmarji še bolj KONČNA ZMAGA NAŠA. TOVDARTL BRITANEC V predsednikovi objavi se rIJ , 1 ™ določa, da se ima registracija 1'almaciJ1 vršiti 16. februarja od 7. zju traj do 9. zvečer, ter je pozval državne in lokalne oblasti, naj poskrbe, da se ta odredba izvede. Obenem je priporočal delodajalcem, vladnim in privatnim, naj dovolijo svojim uslužbencem dovolj časa, da se bodo lahko šli vpisat. I?vzeti iz registracijske Obveznosti so tisti moški, ki so sicer vključeni v omenjeno starost, od 20. d0 45. leta, a so se že prej registrirali za vojaško službo, dalje seveda tudi tisti, ki služijo pri vojakih ali v narodni gardi, ter diplomatski zastopniki. Kdor bi se zaradi kake tehtne ovire ne mogel vpisati omenjenega dne, ima to so storiti nemudoma, kakor hitro se mu nudi prilika. Točno povedano, registrirati so se dolžni tisti, ki so bili rojeni med vključno 17. februarjem 1897 in vključno 31. decembrom 1921. Hrvatske šole zaprte Pravkar sem izvedel, da italijanske oblasti letos sploh niso dovolile odpiranja , naših losnovnih šol v — kakor je Ite-• "bani imenujejo — klasični že sami opazili. P0 pisanju tu kajšnjih listov je med drugir.: rekel tudi sledeče: "Neumni s tisti, ki mislijo, da se bo v te . krajih kdaj povrnil stari rt žim. Dalmacija je^ bila in Y ostala italjanska in da pritiskajo na starše in otroke na starše, naj otroke vpisujejo v italijanske osnovne šole. Kot Hrvat iz Dalmacije si lahko mislim, kakojtu, da pa je sedaj še mnogo hujše, o tem ni treba niti ma Ljudstvu grozi strašna lako' Lahko si mislite, g. urednil kaj pomeni za Split tako naraščanje prebivalstva, zlasti v te : časih, z ozirom na vprašanj prehrane. Da je po tej strar: res težko, nam kažejo prispr-dobe in namigovanja in včasi -odkrite pritožbe, ki se od er-sa do časa izmuznejo ostrem; očesu cenzorja. Tako mi o nekem mojem rojaku, uradnik; iz Splita, piše prijatelj, ki sta nuje v neki vasi južno od Omi- državi" tako-le: 'Ivana vsak dan želodec prinese k nam tja čez Stobreč". Tako je bilo prejšnje poletje stanje v Spli- 'slepe£" pobegnil nesreči po ta,* »TE? ^ Predsednik Churchill, ko je med svojim govorom, ki ga je ™ vk0npM ** dri»v Povdarjal, da bo do leta 1943 fel pr^br£ £ bodo zaveznice začele z ofenzivo in z njo dosecle končaj, imajo tako postopanje Italijanov žali naše prebivalstvo. Ob istem času sem izvedel, da srednje šole v Hrvatski in v Dalmaciji do danes niso odprte in vprašanje je, če se jih b0 sploh odprlo, čeprav morajo vsi profesorji biti na svojih mestih. O odpiranju univerze pa sploh ni govora. Tako mi vsaj poroča neki abiturijent, ki si je poiskal službo, ko je zvedel, da univerze ne bodo odprli. Ne vem, če Vam je znano, da so maturanti v Hrvatski na koncu šolskega leta namesto polaganja mature dobili nlskakšna 'častna maturitetna spričevala': da bi se pozneje v življenju lahko spomnili ustanovitve 'neodvisne' Hrvatske pod okriljem 'velikih prijateljev' Mus-solinija in Hitlerja. Globoko sem prepričan, da Italijani z zgornjo odredbo ne bodo mogli odtrgati od naroda ne ene same hrvatske duše, s Chicago 111. — Policija je takim barbarstvom. Mislim, da 17 nnnodnl ml. id-nlr. ____ i • • •< . _ v ponedeljek iskala nekega "slepega" berača, ki je dan prej pobegnil, ko je njegovo spremljevalko zadel neki avto. Kakor pripovedujejo očividci, sta ta "slepec" in ženska, ki ga je vodila, obiskovala več ur pred nesrečo razne salune in prosjačila. Neprevidno pa sta nato stopila pred neki avto, ki je žensko podrl na tla ter jo nevarno ranil, da so jo nezavestno prepeljali v bolnico. "Slepec" pa je taxoj na-mestu popustil vse ter je brez voditeljice lahko tako spretno zbežal, da ni sledu za njim. -o- $7.60 NA VSAKO OSEBO V ANGLIJI NA TEDEN London, Anglija. — Tekom zadnjih 9 mesecev zadnjega leta je Britanija potrošila za vojno 14 miljard dolarjev. Povprečno računano, pride na vsako osebo pq !$7.60 na teden. lo dvomiti. Skoraj pred dvema mesecema sem pisal svojemu zetu, ki tudi živi v Splitu in s katerim sem si pred vojno redno dopisoval. Do sedaj še nisem dobil odgovora, a kot druge rodbine pripovedujejo, je življenje tam bedno, tako da kar dvomim, da bi zmogel denar za pisanje. Iz Zagreba pa sem septembra do>bil pismo z naslednjo vsebino: "Tu je vse dva do petkrat dražje kakor je bilo prej, vendar spet ni tako strašno kakor v Dalmaciji. Tam je baje kgm masti 150 Din in kg kruha 100 Din. Iz teh suhih podatkov je mogoče razvideti, da bodo to zimo naši kraji strašno stradali, in zlasti Dalmacija. Kot Vam je znano, dovažati v naše kraje od nikjer več ni mogoče, ker so vsa posestva rezervirana z3 "velike prijatelje", pa tudi, če bi bilo mogoče privazati, bi bi bilo preblago reči, da so Ita- položaj ne bil mnogo lažji lijani naivni, če mislijo s takim ponašanjem napraviti iz Dalmacije tisto, kar so 23 let skupaj delali z Istro in Gorico. Zdi se, da fašistični urejevalci nimajo sploh nobenega spomina na zgodovino, ko pozabljajo, da njihovi predniki niso mogli ne le nikogar pridobiti za sebe v Dalmaciji v času triletne zasedbe po koncu prve svetovne vojne, temveč, da so se vsak dan bolj osovraževali ter pri upravljanju imeli velike težave in neprestane borbe. "Dalmacija je italijanska . . . ostala bo italijanska . . ." Pri tej priliki Vas bom opozoril na govor, ki ga je pred nekaj manj kot dvemi meseci imel guverner Dalmacije Ba-stianini pri nadzorstvenem po- spričo naravnost strašnih cen, pri tem pa ta težki položaj še otežuje prihod velikega števila Italijanov, ki ga zasedne oblasti iz jasnih razlogov še pospešujejo. Lahko ste prepričani, da mi bo često zelo težko pri duši če pomislim, da bodo naši ljudje to žimo hudo stradali. Srečen bi bil, če bi ji bilo mogoče čim prej in sčirp. bolj izdatno pomagati. Toda kako in na kakšen način ? To je vprašanje, ki nas vse bolno peče in pred katerim čutimo tak strah in trepet, da nas včasih ne more ohrabriti niti prepričanje, da *bo vse to trpljenje o-bilno poplačano p0 zmagi nad sovražnikom. Predata vite valim prijete. I jem "Amer. Slovenca" in Jim ga priporočite, da se nanj na. * AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Sreda, 7. januarja 1942 5544 The first and the Oldest Slovene s Newspaper in America. Bstabliahed 1891. lamed daily, except Sunday, Moo-diinitfaidli efter holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addreee of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription. For one year -For half a year For three month« For For half a year For three month« Single copy 46.00 > 3.00 sa hitro objavo marajo hiti podani na uredniitvo j ho iside Uit — Za aadajo Številko t tednu je čas tha dopoldne. — Na dopiae bres podpisa ae ne osira. — Rokopisov ured- m second class matter, November 10, 1925 at the post office at -------- the Act of March 3. 1879. Napovedavali so — svet pa , ni ne videl, ne slišal tako in v taki meri, kakor in kar so z njim nameravali japonski militarist*, pa tudi v tem, da je ta zahrbtni napad nas predramil, da bomo v istem trenotkn tudi mi riafli svojo narodno dušo in da bomo v prihodnje previdnejše nastopali in ravnali proti onim, ki jim je naše blagostanje na potu. Vsaka šola nekaj stane, pravi pregovor. Tako stane tudi demokratične dežele šola popustljivosti in neeujeČ-nosti. Ko je Hitler objavil v knjigi "Mein Kampf svoje napovedi in načrte, takrat bi ga lahko z malim naporom onesposobili in diskreditirali pred svetom in celo v očeh nemške javnosti. Ampak nihče ni nastopil in iz smrdljive pivske dvorane se je izkotil strupeni nazizem, ki je v kratkem času pobarbaril vse nemštvo, da se zdaj fanatično bori in umira za fanatika Hitlerja. Isto z Japoncem ! JoKn Bull in Uncle Sam, bi ga bila lahko že pred le-\ ti začela učiti človeške manire na Daljnem vzhodu. Pa sta obračala svoje poglede raje drugam. Zdaj imata nevarno gadjo zalego tudi tu, ki bi je ne bilo, če bi bila pozorna. Vojni metež bo še divjal. Hitler bo še grizel, ker ni še zgubil vseh svojih zob. Demokracija bo zmagala, a zmaga bo draga. Zmaga se lahko pospeši le v najtesnejšem sodelovanju med Američani, Angleži in Rusi. Prav za prav Rusija je najpomembnejša v tej trozvezi. Več o tem drugič. s*. Ne bo to samo za mlade;) saj starejši razvedrila bolj potrebujejo, zlasti v sedanjih napetih časih. Torej, le vkop, le vkup, kmečka gmajna! V soboto zvečer v šolsko dvorano. Prihodnjo nedeljo ima dm-štvo Najsvetejšega Imena skupno sv. obhajilo pri pol 8 maši. Nato seja. Zvečer bo sprejem novih Članov, posebno lanskih grraduantov. Po sprejemu pa večerna zabava "Smoker". Pridite obilnošte-vilno. * I V ameriški zgodovini še danes živi bojno geslo: "Remember the Maine", ki je nastalo v dneh ameriške-špan-$ke vojne. Po sedanjem japonskem napadu pa je nastalo bojno geslo: "Remember Pearl Harbor". Bojna gesla so potrebna, da podžigajo in dajejo navdušenje. Gled£ Hitlerjevih napadov na demokratične dežele, je znano, kako so se dogajali in vrstili. Ob vsakem napadu je svet debelo gledal, kot nekako nepričakovanost. Pa vendar bi njegovi napadi ne smeli biti nobena nepričakovanost. Saj je Hitler vendar v svoji knjigi "Mein Kampf" sam natančno napovedaval napade. Napad na Rusijo, osvojitev Ukrajine, vse to je napovedaval v svoji knjigi. Pa je zgledalo, da mu svet vsega tega ni prav nič verjel, ali pa yt svet vse te napovedi preslišal in prespal? Drugače biti ne more. Podobno začudenje je vstalo med nami glede japonskega napada dne 7. decembra 1. 1. na havajsko otočje. Seveda imamo vzrok biti začudeni in ogorčeni. Ampak tudi Japonci so vse to napovedavali že zdavnaj. Pisec teh vrstic se se spominja, kako je pokojni Brisbane komentiral leta 1928 knjigo "Vojna je neizogibna", ki jo je izdal japonski poveljnik Toto Ishimura. Tam je pisal Ishimu-ra dobesedno o nenadnem napadu od strani Japoncev. Ishimura govori in piše o iznenadenjih, o izvabljenju ameriškega brodovja na morje, kake ladije bodo gradili Japonci, itd. Celo napovedoval je Ishimura, da po 72 urah bo velik del nasprotnega brodovja uničenega in še druge stvari je napdvedaval. Japonski napad na havajsko otočje je sicer občuten, ampak kakega večjega onesposobljenja pa ni naredil. Japonci bodo dobili na svoj napad z obrestmi izplačan odgovor. Le počakajmo malo. Zato ne gre. Ampak kaže pa jasno, da so Nemci in Japonci svoje načrte gojili in pripravljali dokaj skrbno, pa jih tudi že pred leti javno napovedavali. Čudno je le, da merodajni vojaški krogi demokratičnih dežela v Evropi in tu v Ameriki niso teh napovedovanj vzeli resno na znanje, da bi bili s svojo čuječ-nostjo vsaj pazili, kako je potekala politika Nemčije in Japonske v tem pravcu. Vsaj to je bila njihova dolžnost. Ampak šli so ob napovedovanjih v knjigi "Mein Kampf" in Ob japonskem napovedovanju poveljnika Ishimure^ kakor da so bile to le gole legende, gole sanjarije. In sedanjost pa govori, da niso bile. Ta stran tega ravnanja je zares čudna. Težko jo je pravilno tolmačiti. Ne gre tu za nobeno norčevanje, ne za kako predbacivanje, marveč zanimivo je v tem, kaj je slepilo vodilne državnike demokratičnih velesil, kakor so Anglija, kakoršna je bila Francija in tudi naša Amerika, da so pred vsemi temi dejstvi mižali in na nje nobeden ni hotel gledati. Nemci in Japonci so govorili o njih in to celo v knjigah. A tisti, katerih ®e je vse to tikalo niso ne videli, ne slišali. • Od leta 1928, pa do nekaj mesecev nazaj so Američani prodali na tisoče in tisoče ton starega železa in raznega drugega blaga Japoncem. Trgovina, porečete. Seveda je trgovina, ampak, kadar nekdo napoveduje kar odkrito svoje programe proti tebi, kakor sta Nemec in Japonec proti demokratičnim deželam, pa jim med tem še prodajati stvari, ki jih bo tvoj nasprotnik nekoč rabil proti tebi, je pa tudi nekaj, o čemer bi bilo na mestu malo misliti, ali je tako ravnanje pravilno ali ne. Vsaj previdnost bi tako predpisala. Govoreč o previdnosti ni mogoče, da bi se ne spomnili onih izolacionistov, ki so prav do zadnjih dni zasmehovali vse one, ki so svarili pred Hitlerjem. Kako je mogoče komu priti preko morja z napadom, so govorili. Ko je prišel napad na havajsko otočje so vsi ti nekam osupnili.^ Iij ko je še Hitler sam stopil na kup in napovedal včgno,? zdaj gledajo z drugimi očmi. Zdaj vidijo in spo-. znavajo, da je Hitler le tisti, ki je pripravljal napad na Ameriko. On je tisti, ki je naščuval Japonce, da so napadli zahrbtno, kakor so. Le v toliko si Amerikarici lahko čestitamo, da se japonski zahrbtni napad ni posrečil TO IN ONO IZ CHICAGE Chicago, III. - Letošnje božične praznike smo praznovali letos kaj lepo, kakor že dolgo ne. Polnočni co smo imeli po dolgih letih in cerkev je Jaila pri polnočnici polno nabita. Ljudje so prišli od vseh krajev. Okrog sv. Štefana je bilo, kakor košček podobe slovenskih božičev iz prejšnjih let še pred prvo svetovno vojno. Takrat so vojaki 1-rihajali za božič na dopust. Tudi tu smo jih letos videli, ki so prišli na dopust. V cerkvi sv. Štefana pa je bilo nadvse lepo. Krasne jaslice, dobro organizirano cerkveno petje pod vodstvom profesorja g. Ivo Ra-čiča in drugo vse je prispevalo, da smo božične praznike res kar najlepše praznovali. Božična kolekta v cerkvi sv. Štefana je bila letos tudi posebno izVanredna. Gospod župnik č. g. pater Edward Ga-brenja so oznanili, da znaša $2,600.19 kar je pravi rekord za našo župnijo. To kaže, da ima naša slovenska župnija sv. Štefana obilo zvestih dobrih podpornikov faranov. Zadnjo nedeljo smo culi tudi poročilo letne farne statistike. V cerkvi sv. Štefana je bilo razdeljenih v letu 1941: 31,600 sv. obhajil; krstov je bilo 64; porok 27; pogrebov 36, prvoobhajancev 44 in gra-duantov 40. Razveseljivo poročilo je podal č. g. župnik pater Edward Gabrenja tudi o gospodarskem napredku. Tekom leta 1941 je odplačal $6,200.00 na dolg. Te visoke številke kažejo znak modrega gospodarstva. Skupnih dohodkov v minulem letu je bilo nekaj nad $29,300.00. Ako pojdemo v tem tempu naprej, bomo pri naši fari kmalu lahko rekli, da je sv. Stefan v Chicago naš! Družba sv. Mohorja je praznovala zadnjo nedeljo 20 letnico svojega obstanka in usta novitve. Pri pol 12. maši se je Članstvo v lepem številu udeležilo jubilejne pete sv. maše. Zvečer pa se je vršila jubilejna društvena zabava v šolski dvorani sv. Štefana, katere se je udeležilo obilno število član stva in drugih gostov iz naselbine in okolice. Vsa proslave je izpadla prav povoljno vsestransko. Najbolj zanimiva vest je tudi to, da je družba sv. Mohorja letos prav lepo napredovala v članstvu. Jubilejna kampanja, katero je vodil Mr. Leon Mladič, je dala družbi lepo število novih pove-činih mladih pianov. Sam vodja kampanje s sodelovanjem drugih uradnikov družbe je pridobil družbi kar 57 novih članov, kar je za te čase nekaj izrednega. To kaže, da so polja za naša društva še vedno .nedodelana m se lahko še vedno veliko stori za naša društva, kjer je dobra volja za tak namen. Za prihodnjo soboto, 10. januarja, zvečer, pa opozarja tukajšnje naše društvo Three Star, štev, 33, ZSZ, vse rojake od blizu in daleč, na svojo svojevrstno prireditev, ki ji je dalo naslov "Barn Dance." Po slovensko bi se to reklo nekako "Ples v skednju." Bo 10 torej prava pravcata farmar s>ka, kmečka veselica in, ker smo Po večini vsi prišli s lyne-tov iz starega kraja, je pričakovati, da bomo po veČini vsi šli tudi na to veselico. Pravi kraj za tako prireditev bi bil seveda skedenj in, če bi bil še kak kozolec zraven pritisnjen, 4>i še bolj odgovarjalo namenu. Ker pa takih poslopij v Chica-gi nimamo, bo morala biti dobra tudi šolska dvorana na Cermak in Wolcott, in tukaj te bo ta veselica tudi vršila. Odbor društva pravi, naj pride vsakdb oblečen v resnici po fannarsko, torej "overhoze," če mogoče tudi škornje in podobno. Gotovo bo dovolj špa-■i i === i =z (ko se leto poslavlja ... (M. Blai) Chicago, 111. Ko se leto poslavlja od nas, tedaj se nam razkrope in raz blinijo naše misli na vse strani. Sklepamo leto z najlepšim mesecem celega leta. — Lep j*, cvetoči maj s svojim zelenjem, cvetjem in ptičjim petjem; lepo je žareče poletje; lepa je bogata jesen, ko nam pokianja svoj sad. Pa vendar se mi zdi december naj Lepši mesec, ki je tak poln skrivnosti in poln čudovite lepote. Res so megleni dnevi, dolge noči, mraz in sneg, toda v srcu človeka nI mraza in teme, temveč v srcu, ki zamore čutiti skrivnost in pomen decemberskih prazni kov, je polno svetlobe in gor kote. Celi mesec je kakor sve tilnik naši dušni temoti, iz katerega sijeta Še dva posebna žarka: praznik Brezmadežnega Spočetja in sveti Božič. V začetku meseca Brezmadežna, z vezeta vodnica na morju našega viharnega življenja in konec meseca pa sklenemo z biserom advanta s svetim božičnim praznikom, praznikom miru. Mir! O, bodi pozdravljen blažen mir, ki ga tako manjka danes na svetu. Kako iskreno je svet prosil v tel. dneh za mir; mir v dušah, mir po družinah, mir v državi, mir med narodi. Zbirali smo se ob jasl&Afh, « smibelu božje ljubezni do nas; vtopili se v tiste dnew, ko so pastirji na betlehemskih poljanah začuli petje angeljev: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zem lji, ki so dobre volje! — Sveti večer, večer veselja in blaženosti! Nobena pot ni tako lepa, kakor pot k polnočnici in nikdar ni v cerkvi tako lepo, kot pri polnočnici. Kako čudovito žare luči in kako iskreno done orgle — Sveta noč, blažena noč . . . Kristus se je rodil — Usmiljenja je vredno ce, ki mu ni dano občutiti tega svetega veselja. Tudi pri sv. Štefanu s0 se božični prazniki obhajali kar najbolj slovesno. Za polnočni-co je bila cerkev polovico premajhna. Ldudje so se kratko-malo morali vrniti domov. G. Mnogi so sa izrazili; Ko Jo bili še tudi po slovensko zapeli. — Kakor isfteraii pevskemu društvu Adria, tako se tudi društvu Prešeren lahko častita za trud ki ga doprinašajo za lepoto slovenske pesmi. O-bema še na mnoga leta! Kes, zaključili smo leto 1941, za katero pa še ne pojmujemo, koliko zla in žalosti nam bo pustilo, koliko spon se bo moralo še prepiliti, predno bo to poslavljajoče leto docela pozabljeno. Težka bo pošilja-tev tega leta, ki jo bomo dobili iz rojstne domovine, težka tudi mnogim v naši novi domovini! — Konec vsakega leta nam odnaša kako radost, še raje pa kako neskončno bolest, ali neozdravljivo mizerjo. In vsak pričete k leta nam posodi kako novo upanje, da s tem laglje gledamo prihodnjosti v oči. — Med dvema pečinama stoji človek, včerajšnjo in ju trišnjo in upa: to novo leto bo gotovo bolje od minulega. Pa koncem vsakega leta eno in isto upanje, eno in isto razočaranje. — Vendar, kot otroci, ki se zadovolje z malim, tako tudi mi iščemo koncem leta prijetne malenkosti, ki so nam čez leto prinesle smeh na ustnice, iščemo tudi skrivnosti sreče, ki so nas vodile skozi preizkušnje, grenkosti in tragične ure našega vsakdanjega življenja. In tedaj vemo, da le ob dobrotni roki božji nam je bilo moči naprej v zmedi naših dni nestalnosti in neurejenosti. In med križi in težavami zdihnemo: Hvala Bogu, lahko bi bil0 še hujše. — Ob zaključku leta se še posebno radi spominjamo svojih resničnih prijateljev. Tako je tudi z mano. Mnogokrat v letošnjem letu sem bila ganjena nad enim ali drugim dokazom - iskrenega prijateljstva. To pač Nmoram djati med vesele spomine poslavljajočega se leta. Za praznike smo prejeli dokaj božičnih voščil, ki pa se ne moremo nekaterim osebno zahvaliti, ker smo naslov izgubili, ali ga pa sploh nimamo. Vsem tem kličemo: Iskrena hvala za voščila in vsem — srečno Novo leto! — Letos mi je bil Miklavž posebno naklonjen. Celo Wauke-gančanje so mu dali moje ime in naš naslov, da se je tukaj ustavil z nepričakovano lepim darom. In v Barbertonu so mu oddali 'dalico" za me, ki pa je oblečena v lepo slovensko narodno nošo. Zares lepi darovi, i prisrčni "Boglonaj!" -o- NEMŠKA KRI SE NE SME MEŠATI Z DRUGO j London. — (ONA) — U-radni nazijski list "Voelki-scher Beobachter" je poročal .o smrtni obsodbi Poljaka Via župnik so povedali, da božičnaj dislava Okrelicza zaradi obče- kolekta znaša $2.200. Pač lep način fare za zaključek leta. Tudi radio nam je pripomogel k lepšemu, radostnejšemu Božiču. G. župnik so po njem voščili blagoslovljene praznike vsem Slovencem, ki jih čujejo. Korenchanove sestre so med drugimi ljubko prepevale božične pesmi. Tudi "Prešernov kvartet" smo čuli v teh dneh. Velik je užitek, kadar poslušamo te pevce. Angleško "Holy Night" so krasno pe!!. vanja z neko nemško žensko. Opisujoč smrtno obsodbo pristavlja časopis, da te to "vzorna kazen za takegk, ki meša n rnško in "poljsko kri". — Ta obsodba, tako piše omenjeni list, naj služi v svarilen zgled tistim Poljakom, ki so v sorodstvu z Nemkami, Scajti v prihodnje postavljajo v nevarnost svoje življenje. -o- Najnovejše vesti najdete v dnevnika "Amer. Slovencu!** Smrtna Cleeland, O. — Po vec mesečni bolezni je v ponedeljek 29. decembra preminul mnogim poznani rojak in pionir newburške naselbi'ne Joseph Miller, v starosti 66 let, stanujoč na East 81st Street. Doma je bil iz vasi Smrečje, fara Sv. Jošt pri Vrhniki na Notranjskem in je prišel v Ameriko že pred 50. leti. Pred leti je vodil gostilno v Brooklynu, potem pa tukaj v Newburgu. Delal je tudi v trgovini z želez-nino, katero je vodil rojak Jos. Jerič, leta 1937 je pa bil nastavljen za oskrbnika S. N. D. v Newburgu. Bil je tudi med ustanovitelji fare sv. Lovrenca in sploh je bil v prejšnjih letih zelo aktiven na društvenem polju. Mnogim rojakom v Newburgu je pomagal do državljanskih pravic. Zapušča soprogo Agnes, ^rojeno Pintar, šest sinov, štiri hčere ter vnuke in vnukinje. Pokopan je bil zadnji petek 2. januarja iz cerkve sv. Lovrenca na Calvary pokopališče. »Na vojaškem dopustu Pueblo, Colo. — Mr. Frank Kastelic je prišel od vojakov za deset dni na počitnice k svojim staršem Mr. in Mrs. John Kastelic, kateri s<> se ga prav razveselili. Prav tako so ga bili seveda veseli tudi bratje in sestre, kakor tudi njegovi prijatelji. Frank je prav ko-rajžen vojak in prijatelji mu žele, da bi se srečno vrnil domov! — K vojakom se je podal prostovoljno Mr. Henry Prijatel, sin Mr. John-a Pri-jatel. Tudi njemu želimo vse dobro in končno srečne vrnitve nazaj domov! — Bog z vami vojaki! Vile rojenice Cleveland, O. — Vile rojenice so oni dan posetile druž;-no Mr. in Mrs. Peter Nagode na Calcutta Ave. ter jim pustile v spomin .zalo hčerkico prvorojenko. Oče novorojenke je sin poznane Mrs. Potočnik iz East 161st Street. — Prijatelji častitajo! Družina, ki ima že pet fantov vojakev Pueblo, Colo. — Tukaj pri nas imamo družino, ki ima e-najst sinov. Od teh enajstih jih je pet že pri vojakih, ostali bodo pa še šli, razun morda enega, ki je bolj bolehen. Ti fantje so iz družine Mr. in Mrs. Joseph Peček na Egan St. Mati sinov-vojakov je pa tako kola j žna, da bi šla še sama pomagat v vojno, če bi bilo potreba. — J. M. A MERI KAN S KI SLOVENEC POSLU8AJTE vsako nedeljo prvo in najstarejša jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. IZZIVANJE (362) (Metropolitan Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Xa vrhu kletke flolpo časa ostati, besnim divjakom. ni mogla Tarzela da bi ne podktffat AGAIN SHE CALLED TO THE WHITE GIANT, OFFERING HIM AID IF HE ■ WOULD FINO TOMMY FOR HSR. Zopet jc zaklicala belemu velikanu in mu ponudila pomoč če >i najde Tommy ja iu ji k« prepusti. TARZAN SAW THAT IF SHE STAYED TO HELP HIM, SHE WAS DOOMED. HE MOST DRIVE HER AWAY. Tarzan je videl, da če še nekaj časa ostane vrh« kletke, je izgubljena. Moral jo je tortj odpoditi. ^^s^msters: WITH EXAGGERATED SCORN HE fittWLED: "TARZAN DOES NOT NEED TbUft HELP." ■_______ _ S pretiranim zaničevanjem je- yza-mrmral: "Tarzan ne potrebuje ttoje pomoči!*' N * 3raooooa^ooeoooooooooeeooooooooooooooooooooooooooooo< URADNO NAZNANILO ZSZ. Članstvu Zapadne Slovanske Zveze se tem potom službeno Naše zastopnike in člane opozarjamo naj si te lestvico iz lista izrežejo, da jo bodo imeli ob prilikah pri roki in bodo tako vedeli, kak kredit se dovoljuje članom za Glasilo ZSZ, kadar naročaje dnevnik. UPRAVA AMER. SLOVENCA, ■ o- prej več let obc^riavgle seje. — Sklenjeno j« tudi bilo, da se bo po vsaki seji igralo neko prav kratkoc&sno igro v zabavo članic. Torej soaestre, prihajajte rade na seje, ker bo to v vašo korist. Naj ae tem potom v imenu odbora zahvalim vsem, ki ste kaj prispevale in darovale za božični party po letni seji od- Dopisi lokalnih društev finih j IZ URADA DRUŠTVA MARIJA POMAGAJ ST. 24, ZSZ. Salida, Colo. Naznanjam članom in članicam zgoraj omenjenega društva, zlasti tistim, ki se niste'irastlega in mladinskega oddel ob deveti uri dopoldne v gl. uradu Zveze. V smislu pravil se ima vdeležiti omenjenih revizij gl. tajnik, gl. blagajnik m gl. nadzorni odbor. - V soboto 24. januarja točno ob deveti uri dopoldne se pa otvori letno zborovanje gl. odbora. Tega zborovanja se pa ima vdeležiti, poleg zgoraj omenjenih, tudi gl. predsednik, prvi. gl. podpredsednik in vrhovni zdravnik. Zadeve, ki jih društva ali posamezni člani, žele predložiti gl. odboru v rešitev, morajo biti v gl. uredu do ali pred 22. januarjem 1942. Žeieč celokupnemu članstvu ZSZ srečno, zdravo in zadovoljno novo leto, ostajava z bratskimi pozdravi Vama udana, LEO JURJOVEC, SR., gl. predsednik, J ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. OFFICIAL NOTICE OF THE WSA. The membership of The Western Slavonic Association is hereby notified that the auditing of books, examination of bonds and other valuable documents, held and owned by the Association, shall commence Friday, January 23, 1942, promptly at 9 A. M. at the headquarters of the Association. •In accordance with our by-laws it shall be the duty of the Supreme Secretary, Supreme Treasurer and the Supreme Board of Trustees to attend the said auditing. The annual meeting of the Supreme Board shall be called tc order on Saturday, January 24, 1942, promptly at 9 A. M. In addition to the aforesaid members of the board it shall be the duty of the Supreme President, First Supreme Vice-President and Medical Examiner to attend this meeting. All matters submitted by subordinate lodges, or individual members, for consideration of the board should reach the supreme office on or before January 22, 1942. Wishing the entire membership of the WSA a very Happy and Prosperous New Year, we remain Fraternally yours, LEO JURJOVEC, SR., Supreme Pres. ANTHONY JERSIN, Supreme Sec'y. a * članstviTzapadne slovanske zveze Naslednja lestvica kaže, koliko doplačajo člani ali članice Zapadne Slovanske Zveze za list "Amerikanski Slovenec", ako želijo istega prejemati dnevno. Ako se Član ali članica ZSZ. naroči na dnevnik, da prejema vsako številko lista "Amer. Slovenec", tedaj ima doplačati na leto $5.25, za pol leta $2.65. Družinam, pri katerih spada več članov k Zapadni Slovanski Zvezi, to se pravi člani ene in iste družine, ki so: oce, mati, sinovi in hčere. (Poročeni sinovi ali hčere se ne štejejo, taki tvorijo družine same zase. Tudi člani mladinskega oddelka ne pridejo vpoštev, ker ti za Glasilo ne plačujejo pri ZSZ in do istega niso upravičeni). Le za člane v odrastlem oddelku pride to v upoštev. Za take člane v eni družini Uprava "Amer. Slovenca" dovoljuje, da se taka družana skupno naroči na dnevnik in Uprava lista da za vsakega takega člana (ico) letno kredita 75c. Vsem takim članom se na to tednik Glasilo ustavi in se vsej družini pošilja dnevnik po en izvod. Take družine potem doplačajo za dnevnik, kakor sledi: Lestvica: M član v družini doplača letno........$5.25, t 2 člana v družini doplača letno.......4*50; 3 člani . v družin) doplača letno........$3.75, 4 člani v družini doplača letno... 13-00, 5 članov v družini doplača letno.......S2.25, 6 članov v družini doplača letno........$1.50, . t. članov v družini doplača letno.____$ .75, Več kot 7 članov v eni družini se kredit pri dnevniku ne dovoljuje. v P?novno poudarjamo, člani mladinskega oddelka ne pridejo v upoštev, ker ti za Glasilo ne plačujejo in ga tudi ne prejemajo, to* rej niso upravičeni do kredita pri naročnini. za pol leta.......$2.65 za pol leta.......32.25 za pol leta______$1.90 za pol Ista.____$1.50 za pol leta_.....$1.15 za pol leta.......S .75 za pol leta..-.....$ .40 — Prosim vas vse, člane in članice, da se gotovo uide ležite prihodnje in prve seje v novem letu 1942 v nedeljo 11. januarja zvečer ob 7 uri v navadnih prostorih. Na tej seji boste slišali poročilo mojega urada kot sedemletni tajnik. Na tej seji bodo tudi ustoličeni novi društveni uradniki. Naj še omenim sklep zadnje letne seje, ki je ta, da se bo dalo na vsaki seji $1.00 iz društvene blagajne članu ali članici, katerega ima se bo bralo. Seveda, le tie bo na seji navzoč. Torej nasvidenje na seji v nedeljo 11."januarja na zgoraj označenih prostorih. Jacob Butala —o- IZ URADA DRUŠTVA SV. KATARINE ŠT. 29, ZSZ. Cleveland, O. Ob koncu leta se naše misli nekako bolj poglobijo in sicer v spominih na preteklost, pa načrtih in upanjih na prihodnost. Akoravno smo v časih, da menda enakih še ni bilo, ker se ve« svet tepe, kot da je poblaznel, vendar je najbolje, da se ohrani mirno kri, ker tudi ta svetovni kaos bo minil in mesto sovraštva bo človeštvo objela ljubezen. Saj tudi po nevihti sonce svetleje sije. Naj nekoliko sporočam o sklepu decemberske seje. — Poročilo tajnice so članice z zadovoljstvom vzele na znanje, posebno kar se tiče števila članstva v odrastlem in mladinskem oddelku. Iz tega se vidi, da smo ravno zaključenega leta 1941 še povoljno napredovali. Zato najlepša hvala vsem tistim, katerim je dru-i štvo pri srcu in ste pomagali, kjerkoli je bilo potrebno. Teh pa žal ni bilo ravno veliko število, ker ako bi bile vse požrtvovalne kakor so bile nekatere, bi bili doseženi vse drugačni uspehi. Pa je že tako, da mnogi člani poznajo društvo pobližje le takrat, kadar ga potrebujejo, to je v bolezni in nesreči. * Odbor za leto 1942 je bil iz voljen sledeči: Johanna Mer-var predsednica, Anna Svigel podpredsednica, Frances Po-nikvar tajnica, Mary Butara blagajničarka, Louise Zadnik zspisnikarica, Mary Kraje reditelj ica. Nadzornice 1 so pa Stella Herbert, Mary Zupančič in Josephine Mlakar; voditeljica mladinskega oddelka je Stella Herbert. — Za naprej se bodo društvene seje vršile v Slov. narodnem domu na St. Clairju št. 4, to je v istem prostoru, kakor smo že ka. Posebno še hvala sledečim: Frances Drobnich, Anna Svi~ gel, Mary Zupančič, Josenh Mlakar in Mary Pojnich. Rada bi imenovala prav vse, ki ste še prispevale za mladinski oddelek,- pa bi >/zelo preveč prostora. V resnici, je odboi takih Članic lahko vesel, samo da bi imele še mnogo posne-movalk. Končno še priporočam, da bi to leto redno plačevale društvene prispevke, se udeleževale sej in pa da bi vsaka pridobila vsaj enega novega člana, najsibo v odrastli ali mladinski oddelek. Ako bomo vršile enake dolžnosti, potem bo društvu zagtovljen uspeh. — Srečno in veselo Novo lete želim vsemu članstvu ZSZ. — Pozdrav! Frances Ponikvar, tajnica -o- OD DRUŠTVA SVOBODA 5T. 36, ZSZ. Se* Chicago, Hk Vsem članom in članicam naj bo tem potom sporočano, da se udeleže prve letošnje društvene seje, katera se bo vršila v četrtek 8. januarja ob osmih zvečer v navadnih prostorih pri sobratu tajniku na f»510 Ewing Ave. Iskrena želja vsega društvenega odbora je, da se seje udeležite kolikor mogoče vsi člani. Čeprav ni k dove kake posebnosti za razpravljati ali določati, je vendar važno, da se člani udeležujejo društvenih sej. Vsaj tisti pridite, ki niste zares nujno zadržani, da se spoznamo, ker se tako poredko vidimo. Zadnja seja lanskega leta, ki se je vršila 18. decembra je bila prav lepo obiskana od strani članov, za kar hvala vam, ki ste se potrudili priti! — Po seji smo imeli običajno hožičnico za mladinski oddelek. Zelo nestrpno so ti naši mali pričakovali božičnega moža in že menili, da ga ne bo. Ko je pa prišel, bi najraje vsi hkratu bili pri njemu ter vsi ob enem prejeli njegova darila. Dobili so poleg daril tudi okrepčila ter se zadovoljni vračali na svoje domove v spremstvu svojih mater. Mladine je bilo veliko, vendar vsi niso bili. Škoda! — Tudi odrastli člani so dobili po seji okrepčila in se tako skupno zabavali z mladimi. Torej še enkrat cenjeno članstvo, ne pozabite društvene seje v četrtek 8. januarja. Obenem tudi ne pozabite vsaki me se z poravnati svojih ases-mentov, kar je velike važnosti. — Pozdravljeni in nasvidenje na seji! C. Grmek, preds. -o- DOWN THE ALLEY ThTee Star Lodge, No. 33. Last week we asked oar readers if they remembered the feud that existed between the Martins and the Coys, and we told our readers that such a feud existed between two of our keglers, Lou Zefran and Leo Jurjovec, Jr. Well, we would like to apologize for making that remark. The feud between Leo and Lou is not like the feud that existed between the Martins and the Coys. No, it's a heck of a lot worse! Last Sunday Zef really tet Leo have it with both barrels. In the midst oi the first same, the bowlers were interrupted by a Western Union Boy who entered pacing Leo Jr. The boy was leading a live duck (yes. wc said raznoterosti S10VAKI SE NAGIBAJO K CEHOM Stockholm, Švedska. — (ONA). — Berlinski poročevalec tukajšnjega časopisa '"Stockholm Tidningen" poroča, da se je začelo slovaško mnenje čedalje bolj vidno o-bracati od nemškega vodstva in so se začeli slovaški kulturni in politični voditelji nagibati na Cehe. — Slovaki so začeli spoznavati, da čehoalova-ški režim v Pragi, jim je bil veliko bližji in bolj v sorodstvu z njhovimi stremljenji, kakor je pa sedanji povi režim pod nazijskim pritiskom. — Ob e-duck), by a long red ribbon. The duck nem se pa tudi 1>oje, da bi *« clothed in a red bandana hand- Madžari prevzeli kontrolo nad deželo, če bi jih Nemci pusti- kerchief and had a red bow to match about its neck. Zef then made the presentation to Leo. To add insult to injury, Zeff arranged to have motion pictures taken of the presentation and Ifrus managed to create a i>ermancnt record of the time that Leo was caught with his trousers at half mast. After the presentation of the duck, Zef thought that Leo would need some stimulants to bolster his courage, so he had some concoction served to Leo ■whiqh Leo had to drink. From the facial contortions that were registered bv Leo, one wo6td think that he in-bibed in some-deadly liquor. Your reporters later found oat thrt it only milk, pure and undiluted. Leo has promised to outdo ZeJ next week, but your reporters doubt it he will be able to come anywhere near duplicating the prank pulled by Zef. However, as the blind man said, we shall see. Ernie Jerin really did himself proud Sunday by shattering the high series mark in roHimr three games of 199, 206. and 204 for a 609 series. This really sets a high mark for all the other keglers to shoot at, and from the way the bowlers have been tossing the balls so tar. it seems doubtful whether Ernie will ever be headed. Leo Gurtowski. who ha$ been liaving a lot of tough luck lately, still has not been able to snap out of his bad streak. He did, however, pick up a difficult 9-10 split in his second game and to end up with a 146 game, which was his best game in quit? some time. Your reporters think Leo will now hit his stride and bowl some respectable games. Show us we are not wrong, Leo. Frank Primozich, who has missed several sessions bee apse of illness, came back to pick up a 9, 5 and 7 railroad for one of the better shots of the day .Ernie. Terin. in registering his record breaking series, also picked up a toughy when he picked up a 5, 6 and 10 shot. The league leading Reliance Federals mixed trith the Zefran Boosters and took the Morticians for two games. This enabled the Federals to increase their lead to two full games oyer th»ir closest rival. The Jurjovec Boosters were matched with the erstwhile lowly Petrovič Boosters, but the Petrovič team managed to take two games to throw the remaining three teams into a three way tie for second place. We have maintained all along that our teams were very evenly matched, and this contention is being borne out with the passing of time. Just a reminder to all our members and friends that our great Bam Dance will be held on January 10th, 1942 at St. Stephen s Ballroom, Ccrmak Road li. To tudi zadržuje Slovake od resnih uporov, četudi se zadnje čase množe razni sabotaž ni čini. V OČEH SE BOLEZNI NE DADO BRATI Pred 50 leti je madžarski naravmjioktor Peczely izumil očesno diagnozo, ki se je hitro razširila po vsem svetu. Ta metoda bolezenske diagnoze se opira na domnevo, da se pri obolenju kakšnega organa por kažejo na določenih mestih šarenice, ki so podrejena tem organom, določene značilne spremembe. Zato so očesni diagnostiki razdelili šarenico v "organska polja", vsak organ ima svoje določeno polje. Stvar je seveda preveč vabljiva, da bi se je ne polastili vsakovrstni šušmarji, ki so ž njo povzročili že mnogo škode. To je pripravilo pred nedavnim skupino vroclavskih raziskovalcev do tega da so očesno] diagnozo, v treh tamkajšnjih bolnišnicah preizkusili* po vseli pravilih. Pri «to pacientih, o katerih-so natančno vedeli, za kakšno boleznijo trpijo, so preiskali šarenico* da vidijo, ali kaže v določenih poljih kakšno spremembo. Samo v treh primerih so to zanesljivo ugotovili — in tu je lahko delovalo naključje, kajti šarenica je zelo podrejena individualnim spremembam. Tudi drugi zdravniki so preiskali hipoteze očesnih diagnostikov, pa niso našli no-benega potrdila zanje. Neke spremembe po vsem organu vida (in ne samo šarenice!) dopuščajo sicer sklep o določenih boleznih, ki vplivajo na o-ko. Sem spadajo na primer različni primeri možganskih vnetij, jetike in sladkorne bolezni. Toda samo izvežbanemu zdravniku je mogoče v zvezi z drugimi preiskovalnimi načini postavljati v takšnih primerih zanesljive očesne diagnoze. Trditev, da se vsaka bolezen in poškodba kaže na očeh oziroma v določenih delih šarenice, je popolnoma iz trte zvita. Se-pred kratkim je neki šušmar po očesu diagnosti-ciral nekega pacienta — in ni opazil, da ima pacient stekleno oko . r . Neka tvrdka pa obeta svojim klientom očesno diagnozo na podlagi — fotografskih posnetkov oči . . Takšni primeri so napotili državni zbor nemških zdravstvenih strokovnjakov do tega, d.i je razpisal nagrado 10.000 mark za tistega očesnega diagnostika, ki bi bil sposoben neoporečno dokazati in to pod znanstven kontrolo, da je mogoče z šarenice ug'otovfli določene fiziološke in patološke spremembe. Te nagrade menda ne bo nihče dil. -o- and Wolcott Avenue. This is the first time that our lodge has sponsored a Barn Dance, and we are looking forward to making it a huge success. We cordially invite all our members and our many friends, to help us make this dance one that will never be forgot-ten. Before closing, we would like to ask all of our readers to help our government march on to Victory by buying defense bonds and stamps today. Following are the standing of our teams: Won Lost Reliance Boosters _____ 18 15 Jurjovec Boosters ........ 16 17 Zefran Boosters .._______ 10 17 Petrovič Booster* _____ 16 17 THE TWO ELLS. MADŽARI VZNEMIRJENI ZARADI NEMŠKE MANJŠINE London. — (ONA) — Iz o-jr^jcih virov se poroča, da so madžarske politične oblasti precej vznemirjene nad nemško manjšino na Ogrskem, ki postaja že skoro nasilna. — Opazovalci kažejo na nemške manjšine v Rumuiji in na Hrvatskem, ki se sami sebe prištevajo med nekako priviligi-rano skupino med narodi in da se prav tak duh širi med nemško manjšino, tudi na Ogrskem, zlasti se je to začelo kazati, ko se je število N,o$mcev na Ogrskem povečalo s priključitvijo Transylvanije. Isti razlagalci vidijo v tem delovanju nemške manjšine začetek na-I zijskega sistema, da bi Nemci ' kontrolirali vso Evropo. DON'T TAKE THIS LYING DOWN . . . When men are lighting and dying, you must do your pan. Be Aire you enlist your DOLLARS for DBRNSB. Back OUT armed forces and protect your own life—with every single dollar and (ttme jwi can. America mart heve n steady flow of money pouring in eveqp day to help beat back our enemies. Put Dimes into Defense Stamps. And put Dollars into Bonds. Buy now. Buy every pay day. Buy as often as you can. i^ofit'H^Jtft this AfiWBifca PRISRČNO STE VABLJENI, DA PRISOSTVUJETE NAŠI Nas novi dom Ogel Milwaukee, North in Damen ave. Slavnostni otvoritvi 10. januarja na severni strani najlepših Scvings in Loan prostorov NAGRADE ZA VSE — GODBA PRIČNITE NOVO LETO PRAV Odločite se danes, da boste otvorili zavarovani delničarski račun, plačujoč 3% (po sedanji meri). Računi zavarovani do $5000 od U. S. vladne agencije. Idealna investacija za posameznike, druiabništvo, korporacije, lastništva. truste, bratske in^ zavarovalninske sklade. Denar vložen do 15. nosi obresti od 1. v mesecu. Vabimo vas, da si ogledate naš novi dom, se seznanite z našimi uradniki ter se bolje poučite o naših možnostih. Sklenite, da pridete ... in pripeljite svoje prijatelje Ce nas ne morete obiskati, potem pošljite po n*8lovlieno "Fict". m P« našo literatuor o HRANITVI po POSTI. PRIDRUŽITE SE NAŠEMU 1942 božičnemu klufcu, Id se pričenja zdaj. ~ " FRIRFIELB SAVINS S; t lonn nssouHTion »•danfji prostori: 2729 West Cermak Road, Chicago, Illinois NOVI PROSTORI po 10. januarju. 1942: Ogel Milwaukee, Worth in Damn »ve., Chicago, Illinois Ustanovljen 1901 Kupujte obrambne bonde tukaj Premoženje nad 12,060,000 T-nrsr: ■ ■ WWWI • - f.Lip^l Stran 6 Sreda, 7. januarja 1942 = / i — ZGODOVINSKI ROMAN — Rusk! spisal G. P. Danile vski Preložil AL Benkovič Nikakor pa Se ne v 9. in 10. stoletju: takrat je bilo staroslovensko pismenstvo napreden činitelj prosvete, ki se je napajal na grškem Vzhodu še iz boljših virov, kot jih je tedaj mogel nuditi rimsko-fran-kovski Zapad. Leta 906. se je zrušila Veli komor a vska vojvodina od madjarskih napadov. Slovansko bogoslužje in s tem združeno pis-menstvo je pa našlo sijajno gostoljubje južno rd Save in Donave v Bolgarski dr« žavi, ki je tačas obsegala malone ves slovenski Balkan. Neposredni Metodovi licenci so se naselili v južnozapadnem delu države v Ohridi. Najodličnejši n\ed njimi fo bili: Kliment, ki se mu pripisujeta življenjepisa sv. učiteljev, obe panonski legendi : Žit je Konstantina in žitje Metoda, — dalje Naum, tudi pisatelj, in Gorazd. Še bogateje je vzcvelo slovansko slovstvo na dvoru bolgarskega carja Simeona v Preslavu ob severnem vznožju Balkana. I )opolnil se je prevod sv. pisma obenem z nekaterimi razlagami sv. očetov in so se priredile obredne knjige, katere so še manjkale. Slovenili so se govori sv. očetov (sv. Ivana Zlatoustega, sv. Bazilija, sv. Gregorja Nazianškega, sv. Efrema Sirca —kateheze sv. Cirila Jeruzalemskega i. dr.) in celo strogo bogoslovne razprave (n. pr. Ivana Dam. "Slovo" o pravej vere"). Važni so postali prevodi mnogih meniških asketičnih del, ker so širili meni-ške vzore tudi med Slpvani. Ti so imeli samostane skupaj z Grki na Sveti gori (Athosu), a slovenski vladarji so jih vneto gradili tudi na domaČi zemlji. Asketič-nim delom so se pridruževali številni svetniški življenjepisi. Posvetna znanost se je malo gojila; še največ zgodovina: iz grščine so se prevajale različne kronike, naslovljene Vre-menniki ali Letovniki in razni letopisci so beležili tudi domače dogodke. Pesnifovo v vezani besedi se je komaj poskuša x pač pa so prišle k južnim Slovanom različne pripovedke in romani, ki so bili v srednjem veku običajni pri Grkih in drugih Orientalcih n. pr. o Trojanski vojni, o Aleksandru Velikem, o Barlaamu in Joža f a tu, o Modrem Akiriju in drugi. Iz Bolgarije je prodrlo slovansko bogoslužje in slovstvo k Hrvatom. Ti so bili započeli lastno državnost na tleh severne Dalmacije že proti koncu 8. veka spočetka pod frankovsko vrhovno oblastjo. Hrvaški kralji so se kmalu oklenili rimske sto-Iice ter se zvesto "držali papežev (kralj Zvonimir je prejel kraljevo krono od Gregorja VII.), dočim so bolgarski in srbski vladarji po začasnem omahovanju ostali v ol moč. ju carigrajskih razkolnih patriarhov. Zato se je tudi slovansko bogoslužje na Hrvaškem izobličilo v rimski obred, med vzhodnimi Slovani pa se je držalo obreda grškega. Slovansko bogoslužje rimskega obreda se je iz prvega zavetišča v Dalmaciji razširilo na zapadno otočje, v Bosno in Hercegovino, v severno Hrvaško in tudi v slovenske dežele, ki so spadale pod oglejski patriarhat, koder nahajamo neredke glagolske spomenike še iz poznega srednjega veka. Do danes se je ohranilo v dalmatinskih škofijah, v Črni gori in na otočju. Ko je hrvaška vladarska rodbina izmr-la, ie stvorila Hrvaška z Ogrsko državno zvezo in leta 1102. je bil Arpadovič Ko-loman v Belgradu ob morju kronan tudi za hrvaškega kralja. Prvemu bolgarskemu carstvu je bil pa že blizu sto let prej ) { ? naredil konec okrutni carigrajski vladar Bazilij II. s priimkom "Bolgaromorec". Toda le nekaj čez poldrugo stoletje je minulo, pa se je Bolgarsko carstvo obnovilo (1186) ter je najbolj razširilo meje za earia Ioana Asena II. (1218—1241). A to carstvo je našlo na Balkanu tekmeca v istočasni Srbski državi. Ta je imela po-četke svoje že v 10. veku v deželah okoli Skadrskega jezera. Kesneje je — umikajoč se Bizantincem — prenesla-težišče proti vzhodu v Raso " (sedanji Novi Pa-zar). Štefan Nemanja — začetnik vladar-ske rodbine Nemanjičev — je zapravo u-temeljil Srbsko državo. Temu je sledil sin Štefan, 1196—1228, ki si je izprosil od papeža kraljevo krono (1217), zato se naziva Pi-voveneani. A njegova zveza z Rimom je bila kratka. Štefanov brat, menih Sava, se je izobrazil pri grških menihih na Sveti gori popolnoma v duhu vzhodne cerkve ter izposloval od grškega patriarha zase čast samostojnega (antokefal-nega) srbskega nadškofa. Nadškof Sava je z bratovo pomočjo organiziral srbsko cerkev, zidal cerkve in samostane. Med temi je najbolj slovel Kilandar na Sveti gori, ki je postal prosvetno središče srbskega naroda. Najmogočnejši srbski car je bil Dušan Silni (1331—1355), ki je pe-škega nadškofa povzdignil za patriarha srbske cerkve (1346). Obe slovanski državi, ki sta uspevali na Balkanu od 12. do konca 14. veka — bolgarska in srbska—sta slovansko bogoslužje in slovstvo sijajno pospeševali. Mnogi cerkveni knezi so sami bili odlični pisci, vladarji pa so imeli za čast, da so pismenstvo podpirali. A značaj slovstvu se izza 10. in 11. stoletja ni več mnogo menjal. Bogatelo je pač z novimi proizvodi, večinoma prevodi iz grščine, a ostalo bistveno bogoslovno in cerkveno, ki se je v njem odseval duh sočasne bizantinske književnosti. Bizantinsko prosveto so t^čas vodili menihi. A ti niso kazali podobne naprednosti in tvornosti, kakršno so udejstvo-vali vrstniki njihovi na Zapadu. Kaj vse so dali Zapadu benediktinci in tudi viteški redovi v vseh kulturnih panogah—do samih proizvodov narodne umetnosti! No v prvi polovici 13. veka so se jim pridružili dominikani in frančiškani, ki niso le budili in gojili vseh vrst znanosti in umetnosti, ampak so tudi postali — zlasti frančiškani — kvas ljudske družbe, ki je prostrane dežele Zapada socialno ozdravil in prerodil. Kako zelo je tačas tudi Balkan potreboval enake pomoči, kjer so radi ne-socialno razdeljene zemlje, — ki je vsa bila last velikih posestnikov-boljarjev —, iz selskega proletarjata vstajali bogomili — neka krivoverska ločina s komunističnimi socialnimi nauki. Bogomili so se pod imenom Valdenzi ali Patareni razširili v severno Italijo in na Francosko. Tu so se jim frančiškani in dominikani uspešno ustavili z idealom evangelskega uboštva, ki so ga udejstvo-vali v svojem redu, ter jih večino spravili s katoliško cerkvijo. V južnih slovanskih državah so pa bogomili postali prava narodna nesreča: ko so vdrli v deželo Turki, ko so jih ti krivoverci pozdravili za rešitelje ter so prvi odpali od krščanstva ter se pomohamedanili. (Dalje prih.) ŠE JETNIKOM SO JEMALI TOPLE OBLEKE Stockholm, Švedska. — (PNA) — Poročilo francoskega vira p^avi, da so naziji ob nastopajoči zimi pobirali po Parizu volnene obleke, kožu-hovine in volnena pogrinjala. Pri tem so celo jetnikom po-brali vso količkaj toplejšo obleko, da so mogli nekaj dati vojaštvu na rusko bojišče. — V koncentracijskem taborišču St. Denis in v Besancon jetniš-nici v Parizu, kjer je nad 1000 ženskih jetnic, so nemške oblasti pregledale vsem jetnikom in jetnicam njihove kovčegč ter jim pobrale vse toplejše stvari iz njih. Večina teh jetnikov pa je Angležev. — Obšli so vae trgovine po Parizu in izdali še poseben oklic na ljudstvo, da prodajo svoje te&-ke zimske suknje in oblekle, kakor tudi volnene spodnje obleke in nogavice. — »li so tudi v zaprte privatne h&e Amerikancev in drugih tujcev ter Francozov, ki so jih ti zapustili in odšli z dežele. , Vse to pa nazijskega poloma v Rusiji ni moglo rešiti. • j Širite in priporočajte 1 i » ♦ "Amerikanski Slovenec!" Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. ijatelj svetu Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Do-ber list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dola vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANI®! V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI dragega nam soproga, oziroma očeta, Nick Miketič, kateri je preminul 2. januarja 1S40. Da&i ste potekli že dve leti, kar si nas zapustil, ljubi soprog in dragi oče, si nam še vedno v spominu in obžalovan od svoje soproge in otrok. Žalujoči ostali: FRANCES MIKETIČ in otroci. Pueblo, Colorado, 2. jannarja 1942. 8 knjig za polovično ceno Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake sp<*-daj navedene knjige, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki. Letoe, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si narobe te knjige, ki jih tu objavljamo za polovično ceno. Te knjige so: *MALI ANGLEŠKI WBBSTBRJBV BBSBDNJAK", ki ga np^rsbljpjo v osnovni tbli ______________SOc -CELJE", zanimiv opis mesu Celja in njega okolice............... 40c "NA NOGE V SVETI BQJ*\ zanimiva kajIga, ki jo je spisal pok. Kkof JegttS ________________________________ 30c "OB SREBRNEM STUDENCU" (sanimiva povest) _____SOc "OČE BUDI TVOJA VOLJA"