The Oldest Slovene Dally in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQU AtlT Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XXIII.—LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JANUARY 11, 1940. ŽTEVILKA (NUMBER) 9 JUGOSLOVANSKI VLADI GROZI VELIK DENARNI ŠKANDAL shrambe jugoslovanskega ministrstva zunanjih zadev je izginil 170 milijonov dolarjev vreden, iz Rusije iztihotap-Ijeni zaklad. Posledice te misteriozne finančne tajne bodo zapletljaji z rusijo London, lO. januarja. — Beograjski poročevalec "London Daily Mail" poroča svojemu listu, da ® PnŠlo tekom tajne sodne obravnave proti dvema ruski-^ emigrantoma na dan, da je bilo pred boljševiško revo-iztihotapljenih iz Rusije v Jugoslavijo za 170 mili-dolarjev raznih dragocenosti, katere so shranili v ^^I'nostni shrambi jugoslovanskega ministrstva zunanjih aciev, zdaj pa je od vsega tega ogromnega zaklada ^^^lo le še za borih $5,000,000 vrednosti, vse ostalo pa ^ orez sledu skopnelo. _ Poročevalec dostavlja, da ni vlada dovolila časo-niti vrstice poročila o tej tajni razpravi. Elegantne ruske dame lim ^ je vršil pred poseb-^ Sodiščem, kjer sta bila ob-»enrt^ ^"ska emigranta Anton ^ in Leo Kuašinski, ki iro obtožena poneverbe o-akl 1 malega dela tega ^ ada v vrednosti $10,000. Da-obtoženih še šest na-ant pet med temi ele- ruskih emi-etie so bile vse opro- Eksplozija plina v rovv^ 85 premogarjev živih pokopanih Doslej so naleteli na sedmero trupel: na šest belcev In enega zamorca. — 85 premogarjev je še pod ^emljo, 47 jih je pravočasno pobegnilo. Posojilnice in hranilnice vodijo pri poso-jevanju na domove vlada boji, da se bodo njeni od-nošaji s Sovjetsko Rusijo še bolj napeli, kakor so že zdaj. V francoski armadi je mnogo tisočev duhovnikov Moi '^ost "monstroznega (jg procesa" •^^el je bil obsojen v štiri-^'.^Uašinsld, njegov tQ"-a.riš, ječo. Toda ta dva poročevalec, samo pravi ^Suri v eni največjih fi- L histerij povojnega ča- iiip,, histeriji, v kateri se je , ,, , , , •gov, iČ 1^'. slučaj grozi, da se Prt ^ Mionstroznl proces, ki v "^del mednarodne odnoša- in kradlo na debelo. ■ortiik je izjavil pred so- V zadnji svetovni vojni jih je pet tisoč padlo na bojišču, 16,000 pa jih je bilo odlikovanih za hrabrost. Jui ije.' Of zaklada iki pravi, da je ta obstojal iz zlatih ^ih vlog bivše Ruske na- me t) ■'"& xv.uon.c 11«.- jr^oieg ten pa je poa orozjen fih dragocenih zbirk gg okoli 1,000 jezuitov, 500 ka i-ARIZ, JU. jajiuaija. — LirSd državnega tajništva je izdal danes prvo statistiko o francoskih duhovnikih, ki so bili doslej pozvani v vojaško službo. Celotno število teh duhovnikov sicer še ni bilo objavljeno, pač pa nekaj individualnih števil. Med 1,400 duhovniki v pariški nad-škofiji jih je bilo mobiliziranih 524; iz Lyonsa od 1,439 duhovnikov 370; v Arrasu izmed 1000 280, in iz Agena je bilo izmed 283 duhovnikov poklicanih pod zastave 50. Poleg teh pa je pod orožjem grdd°T^ Moskve in Pe-lpucinov, 200 lazaristov in 178 4. ' iz vlog privatnih dominikancev. . I V svetovni vojni je padlo na iztihotapljen iz bojnem polju okoli 5,000 fran-kvegp ^ ^920, za časa Keren- coskih duhovnikov, dočim jih je liikl režima, vkrcan na tof ^•'^aro ter prepeljan v ^^^"^acijo. Za prevoz )hili 30 ?®°Srad je bilo po-tilr ^^^Gzniških vagonov. ®«upaj je bilo 25,000 za-ojg Navojev, med temi 700 4 i« f''^bra in 580 zabojev prodan v Londonu r>OOo srebra, vrednega digyv' p® pokojni ruski belo-ipjj general Vrangel vti-4] London, kjer ga je ylada je med tem že 0Jq jugoslovanski vla-tgf ^zadevno reprezenta-.^vala povratek tega k, tistega dela za- ' 41i prvotno last dr-^avnih javnih usta- , Potjgv tega procesa je beograjski ko-- ' da se jugoslovanska tev bilo 16,000 odlikovanih za hrabrost. Francija je ena izmed maloštevilnih držav na svetu, kjer je vojaška dolžnost duhovnikov obvezna. Samo duhovniki v francoskih kolonijah so razrešeni vojaške dolžnosti. :/ HARTLEY, W. Va., 10. januarja. — V tukajšnjem premogovniku je nastala eksplozija, ki je bila najbrže najhujša v več kot enem desetletju. Mrtvih je najmanj sedem oseb, dve milji globoko pod zemljo pa je 85 premogarjev tako rekoč živih pokopanih. Doslej so spravili s pozorišča eksplozije trupla sedmih premogarjev, šestih belcev in enega zamorca. Malo pred polnočjo se je naznanilo, da je o-stalo globoko v premogovniku še 85 premogarjev, dočim jih je 47 pravočasno pobegnilo. Silno težavno reševanje Proti kraju eksplozije vrta in koplje osem oddelkov rešilnega moštva, toda njihovo napredovanje je silno počasno in težavno ter so še vedno oddaljeni 2,-500 čevljev od mesta nesreče. Na površini zemlje pa je pripravljenih 300 mož, da bi pomagali, če nanese potreba. Strokovnjaki pravijo, da ima skupina 25 premogarjev, ki je delala v "četrtem leirem" prostoru premogovnika,k najboljše možnosti, da ostane kri življenju. Samo (11 mrtvec idclifieirau Eden izmed ubitih premogarjev, ki so ga našli poj milje od dna 620 čevljev globoli^ga šafta, je bil identificiran kct, Charley Moffitt. Ostalih ni bi^ mogoče! identificirati. Reševalci so pustili} trupla, kjer so jih naali ter na- j glo nadaljevali s svollmi rese-' valnimi deli v globino.| Vzroka eksplozije niso dognali, vendar pa vladi mnenje, da so premogarji prod,|li do kake že dolgo nerabljen^ "entre", kjer je bil nabran plin% Množica čaka poučil Na površini zemlje, ^koli premogovnika, je zbrana (jlva tisoč-glava množica, ki se^ " okoli malih ognjev ter čaka poročil iz rudnika. Med množico mnogo žena in sorodnikov premogarjev ki jih je eksplozija zalotila v globini. Premogovnik | je last j Pond Creek korporacij® i Posojilna in hranilna društva so posodila na domove $1,072,351,000, banke in trusti pa $843,508,000. JUGOSLAVUA DR2IKUUC lAmO#$KEGA SPORAZUMA Panslovanski^entiment jugoslovanskega naroda ne bo dovolil Italijanom prehoda svojega ozemlja za napad na Rusijo. Velika Britanija je končala s polaganjem minskih polj WASHINGTON. — Federal Home Loan Bank board je naznanil, da je bilo tekom prvih e-najstih mesecev leta 1939 rekor-diranih 1,249,553 hipotek ali mortgages, ki predstavljajo skupno vrednost $3,449,054,000 V novembru je bilo rekordiranih 115,993 hipotek v vrednosti $325,112,000. Ta pregled pa krije samo hipoteke na gradnji domov v mestih in krajih, ki znašajo največ $20,000 ali manj. Pri izpo.3ojevanju denarja so na vodilnem mestu hranilnice in posojilnice, ki so posodile $1,-072,351,000 na 424,407 hipotek. Banke in razni trusti pa so posodili na hipoteke ali mortgages za gradnjo domov $843,508,000 in sicer na 259,530 hipotek. Odbor - naznanja, da imajo ženske v raznih posojilnicah in hranilnicah naloženih 35 odstotkov vlog, nadaljnih 29 odstotkov pa na skupno ime zakoncev. Možje imajo 29 procentov skupnih vlog. Sedem odstotkov denarja pa je naloženega v imenu otrok. Angleži so zaščitili svoje obali in svoja pomorsljgk pota z minami, katerih skupna teža znaša 30 milimnov \ funtov. — Velike zračne bitke med Nemci . • - in Angleži. LONDON, 10. januarja. —*- Ladje angleške bojne mornarice so posejale danes po morju zadnje mine, katerih skupna teža znaša 30 milijonom funtov, s katerimi je Anglija zaščitila svoje obali in svoja pomorska pota. Poročilo o seji N. A. banke Poleg tega, se naznanja, da se je vršilo danes najmanj, četvero zračnih bitk, ko so angleški bombniki udarili na Sylt, nemški otok v Severnem morju, in na važno nemško pomorsko bazo v j nje! Helgolandu. Malo preden se je zdanilo, se je zaslišalo silno grmenje protiletalskih topov in Kultur 4 ŠKIM ANČKI Starši škrjančkov so prošeni, da se gotovo udeležijo letne seje, katera se vrši v soboto 13. januarja ob 8. urt zvečer, v navadnih prostorih v Slov. društ. domu. Nadzorni odbor naj pride ob 7. uri zvečer. Torej na svide- iVi (S i to konferenco, ki m s udeležiti seje. — Taj. J VerOVšEK dramo " Betajnovi" /o 1 >4 * • ^ li. januarja N. DOMU Vile rojenice Včeraj popoldne so se oglasile vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. Krist Mandel, Jr., ter pustile krepkega sinčka prvorojenca. Mati in dete se nahajata v Booth Memorial bolnišnici. Kakor znano, lastujeta Mr. in Mrs. Krist Mandel na 15704 Waterloo Rd., z vsemi modernimi potrebščinami opremljeno Hardware trgovino, v kateri postreže-ta v zadovoljstvo vsem svojim odjemalcem. — Naše čestitke! Prestavljena seja Seja Soc. kluba, ki bi se morala vršiti v petek 12. januarja kakor je bil sklep letne seje, se ne bo vršila ta petek, pač pa prihodnji; to je 19. januarja. Vzrok je, ker se bo ravno sedaj vršila konferenca Slov. nar. doma in je več članov delegatov za i to konferenco, ki bi se ne mogli NE POZABITE! Ne pozabite poseliti v nedejlo . , , , v, ^ , krasne socialne drame "Kralj na treskanje bomb angleških letal- „ ■ . .» , _ . . .. 1 ,Betajnovi", ki bo A-pnzorjena v cev. Nemci praviio, da so bih t..___, , _ . ^ , v, . , , , Narodnem domu na St. CIair trne angleški bombniki izmed . . .. , ® ^ , v. X Ave. V igri nastopijo priznam devetih sestreljeni, docim trdi- , i j ,. . i • ti . . ' clevelandski igralci. Drama jc 10 Angleži, da se samo eno an-1 ___, ... , .... "L neprekosljiva v dramatičnih pri-glesko letalo ni vrnilo. -u -i-x . v ,, ^ Izorih. Pndite, ne bo vam zal! Nemški letalci pa so v torek' Dolžnost veže vse napredne Iju-napadli angleško obal, kjer so di, da podpirajo Cankarjevo u-poleg drugih ladij potopili tudi stanovo. Poset igre je ena pot 1,985-tonski angleški parnik podpore C. U. Ne pozabite, v ne-Oakgrove ter 689-tonski obrez- del jo se vrši prireditev C. U. ni parnik Cowrie. (Nemci pra-j - vijo, da je bilo ob nemškem SAMOMOR AMERIŠKEGA zračnem napadu na angleško o-bal, ki so ga podvzeli Nemci v torek, pogreznjenih osem an- PESNIKA IN PROFESORJA Hanover, N. H. — Franklin gleških ladij izmed dvanajstih, McDuffee, 41 let stari pesnik in ki so bile napadene). j profesor angleščine na Dar-__I mouth kolegiju, je izvršil samo- Srnjakova večerja V soboto 13. januarja so vab Ijeni vsi prijatelji in znanci na letno srnjakovo večerjo, ki se bo servirala v Slovenskem domu na Holmes Ave., od St. Clair Rifle in Hunting Kluba. Začetek točno ob osmi uri; po večerji se vrši ples, za katerega igrajo bratje Krištof. Opozorilo Prejeli smo in priobčujemo; Podpisani apeliram na gotovega pisca, naj pusti pri miru družino, pri kateri jaz stanujem, in naj se drugič podpiše, da bom vedel, s kom imam opravka.— Mihael Jakin. mor. Profesorja so našli v ponedeljek zvečer mrtvega v njegovem avtomobilu. Zadušil se je s plinom, ki je uhajal iz avtovega izpuha in katerega je napeljal v notranjost avtomobila. Sporoča se nam, da je sinoči zborovala delniška družba slovenske North American banke vsestransko mirno in v zadovoljstvo delničarjev in delničark, ki so bili navzoči in poslušali poročila o napredku banke v minulem letu. Banka je napredovala v obeh oddelkih na vlogah in sicer za 333 novih vložnikov, tako da i-ma sedaj banka 2533 vložnikov. Bančne vloge minulega leta so narasle za $147,739.85. Vseh vlog ima banka $774.933.01. — Zadnjega leta ob zaključku 1938 je bila bilanca $875,860.23, minulega leta z 31 dec. pa je $1,-201,817.22. Banka je napredovala v enem letu v splošnem za $325,956.99. Banka ima okroglo 1100 delničarjev in delničark. Sejo je vodil predsednik Anton Grdina. Izvoljen je bil novi direktorij; Anton Grdina, Joseph A. Križmian, Anthony Mlakar, Frank Mramor, dr. Anthony Perko, John Breskvar in Joseph L. Surtz. VELIKO NAROČILO POTNIŠKIH LETAL New York. — American Airlines Inc., naznanja, da je naročila pri Douglas Aircraft kor-poraciji 15 velikih letal, katerih vsako bo imelo prostora za 40 potnikov. Vsako teh letal bo o-premljeno s štirimi motorji. Letala bodo stala $5,317,950. BREZ JUGOSLAVIJE JE ITALIJANSKO-MADŽAR-SKI SPORAZUM SAMO PRIVID BOLNIH MOŽGAN BUKAREŠTA, 10. januarja. — Balkanska an tan ta — Turčija, Grčija, Rumunija in Jugoslavija — se bo sestala v Beogiadu k posvetovanjem v dneh 2. 8. in 4. februarja. BEOGRAD, 10. januarja. — Tukaj se na široko raz pravlja in govori o sestanku italijanskega in madžarskega ministra zunanjih zadev in na dnevnem redu je vprašanje: Kako naj Italija pomaga Madžarski proti Rusiji ali Nemčiji, in kako n^%j se Jugoslavijo pregovori, da bi dovolila preko svojega.^zemlja prehod italijanskim četam, če bi slednje hotele pomagati napadeni Madžarski. JUGOSLOVANSKI SENTIMENT O RUSIJI Poglavitna ovira pri tem je Jugoslavija. V Madžarski vlada splošno mnenje, da ne bo Jugoslavija pod nobenim pogojem dovolila italijanskim četam prehoda hrvatskega ozemlja, če bi hotele slednje na pomoč Madžarski. Jugoslavija je zdaj v prijateljskih odnošajih z Italijo, toda pansiovanski sentiment ogromne večine jugoslovanskega mnenja bi bil silno žaljen, če bi se^dalo italijanskim četam dovoljenje prehoda za napad na Rusijo. Situacija je še tem težavnejša in kočljivejša, ker so bili do zadnjega odnošaji med Italijo in Jugoslavijo skrajno napeti in sovražni. Samomor notorične-ga roparja poštnih vlakov Italijauska letala za Madžarsko* V Madžarsko so pričeli zadnje čase prihajati italijanski aero-plani. Za enkrat se zdi, da Nemčija he hamei^ava " napasti tega dela sveta, dočim nekatera znamenja kažejo, da se Rusija utegne pripraviti na pohod na Balkan. Toliko je gotovo, da bo I-talija pomagala Madžarski, kolikor in kakor bo pač mogla. Iz vedno večje pomoči, ki jo daje Italija Finski, Rusija lahko spozna, da misli fašizem zares. i San Francisco, 10. januarja. Poroča se, da se je madžarski I — Tukaj se je zastrupil s stru- Samomorilec pravi, da je za bivšega kaznjenca najbolje, da izgine, ker zanj ni več povratka v družbo. zunanji minister na tajnem sestal s premierjem Mussolinijem za časa svojega obiska v Italiji. Po vsej priliki bo madžarski zunanji minister že tekom nekaj dni zopet posetil Italijo. Ponovni sestanek v Italiji RIM, 10. januarja. — Vest, da bo že v nekaj dneh prispel grof Csaky, madžarski minister zunanjih zadev, zopet v Italijo, kjer se bo sestal z Mussolinijem, je izzvala tukaj splošno pozornost. Ob tej priliki se bo gotovo podalo te ali one vrste deklaracijo ali izjavo proti širjenju komunizma. penim plinom v nekem hotelu Roy Gardner, notcJrični ropar vlakov, ki je bil nedavno odpuščen iz ječe, v katero je bil obsojen za 25 dni, toda je zaradi dobrega obnašanja odsedel samo 17 let. Gardner je pustil listek, v katerem je izjavil, da vsak kaznjenec, ki je obsojen v pet ali več let ječe, moti, ako misli, da bo pričel lahko zopet življenje iz-nova. To je varanje samega sebe. Med njim in socialno družbo je neprestopna barikada, katere ne more nikoli preplezati. Gardner pravi, da bi bilo najbo- V kakršnem koli sporazumu, one, ki so zaprti v Al- ki bo dosežen, bo morala igrati Jugoslavija iako važno vlogo, zato ni dvoma, da sta obe vladi, rimska in budimpeštanska že v catrazu, ako skočijo v morje, ko se odpro vrata njihove ječe. To resnico bo moral ugotoviti, če je ni še ugotovil, tudi Tom Moo- AMERIŠKA VLADA NAJ DOBI PREMIERJA Rochester, N. Y. — Pisatelj Will Durant predlaga, da naj se v vladi Zedinjenih držav uvede ' urad premierja ali ministrskega predsednika, ki bi odvzel del o-gromnega bremena z ramen predsednika Zedinjenih držav. Sedanji problemi so postali izda leka preveliki in prevažni, da bi mogel o njih odločevati en sam človek, pravi Durant. VISOKO VALOVJE PODRLO POMOL Los Angeles. — Na produ v Santa Barbara je visoko morsko valovje butalo s tako silo ob ondotni pomol, da ga je podrlo. Ples V soboto, 13. januarja se vrši ples pevskega zboraj Adria v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Igral bo Louis Trebarjev orkester. Občinstvo je vabljeno, da se udeleži! tesnih stikih z Beogradom. No-benega skupnega italijansko-madžarskega nastopa namreč ne more biti brez dovoljenja Jugoslavije, da sme Italija prepeljati svoje vojaštvo in vojni material preko jugoslovanskega ozemlja. Danes brez vsakega dvoma ugotovljeno dejstvo, da je Nemčija zadržala letala, ki jih je Italija poslala Finski, dokazuje, da ni za Italijo nobenega upanja, da bi mogla pomagati Madžarski proti Rusiji s tem, da ji pošlje svoje vojaštvo na pomoč preko Nemčije. Seja V petek, 12. januarja se vrši redna društvena seja društva Svoboda, št. 748 SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. ob 8. uri zvečer. Vsi člani so prošeni, da so gotovo navzoči. I poslovilnem pismu. PLEMENITA PONUDBA ČLOVEKOLJUBNE ŽENSKE San Francisco. — Mrs. Alma De Bretteville Spreckels Awl, znana filantropka (človekoljub-ka), je ponudila svoj $600,000 vreden Samarkand hotel v Santa Barbara na razpolago National Infantile Paralysis asociaciji, kjer naj bi se zdravili za o-troško paralizo oboleli ljudje. V Chicago, 111. Na razstavo pohištva v Chicago, 111., je odpotoval za teden dni Mr. Frank Grdina, poslovodja Grdinove tvrdke pohištva, kjer bo izbral novo zalogo za svoje prodajalne. . J-f'. ENAKOPRAVNOST 11. januarja, 194& I UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" F mi* m tWWMmiWg ■' mi ......"........................................................... »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by nW AMEBICAN JUGOSLAV PKIMfnNG AND POBUSHINO CO. «331 ST. CLAIR AVKmJB — HENDERSON 5311-6313 l8«u«d Kv«t7 Day Except Sundays and Holidays Po raznatolou v Clevelandu, la oelo leto.................................»SJMl la 6 mesecev....................98.00; za, 3 mesece......................$1.50 Po poiti v Olevelandu, ▼ Kanadi In Uodol ta celo leto.................$6.00 m (t mesecev....................$3.36: za 3 meceo«......................$2.00 &4 SSedlnjene drtevt n celo leto ........................................$4.60 ■a • meaecav....................$aJSQ: za S mesece.......'...............$1.50 Za Svropo, Jutno Ameriko In dnig« inoMinik« drtav«: M celo leto.'......................$8.00 ca 6 mesecev....................$4^; Natarcd as Second Class Matter April 20th, iWiB at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March Srd, 1879. IZ FINSKE ZGODOVINE Finska je tvorila najprej dolga stoletja del švedske. Bila je švedska dežela, brez samostojnosti in brez lastne narodne eksistence. Iz te dobe so ostali do danes v deželi stotisoČi švedskega prebivalstva, ki so nekdaj kot gospodujoča plast zavzemali seveda najimenitnejša mesta in so se do danes ohranili kot meščanstvo in po kapitalu močno podjetništvo, a deloma tudi kot vodilni intelektualni sloj. Finska je bila torej del švedske več stoletij. Toda Rusi so v dobi svoje ekspanzije stremeli po tem, da se UREDNIKOVA POSTA Nesrečam sami ubežimo , vardah, po šolah in dvoranah Med tem ko v Evropi divja vojna in padajo tisoči v smrt, ko si ne morejo pomagati, pa v A-meriki žanje smrt pod avtomobilskimi kolesi, da je strahota, kjer se zbirajo ljudje. V ta namen bodo poslane slike na javna mesta, da bodo ljudi opominjale na grozne nesreče, ki so zakrivljene ne tolikrat od tistega, ki vozi avtomobil, ka kadar čibuno,x,ročna koliko ti- od onega, ki gre prdmce soc pade smrti v žrelo vsako leto ljudi različne starosti. Radi tega se trudijo veščaki in študirajo kako preprečiti toliko prezgodnje smrti vseh starosti in stanov. Kar zamorejo varnostne naprave in odprave križišč in drugih okolnosti so že vse dosegli in storili, toda, nesreče se nadaljujejo še in še naprej. Začeli so potem študirati iz statistike kako se največ nesreč dogodi, kakšne starosti ljudi največ ubijejo avtomobili in kako so se največje nesreče pripetile po okolnosti h in prilikah. Ko so to statistiki izračunali, i so začeli na podlagi tega z izvaja razširijo čez deželo in v bojih s Švedi so si že v 18. sto- njem na način kakor mislijo, da ietju osvojili večji del Karelije z Viborgom. Glavno spremembo pa so prinesle napoleonske vojne. Gotovo je prav za sedanji čas zelo poučno, da je Finska prinesla Rusiji zavezništvo s Francijo v letu 1809. Takrat, ko je Napoleon bil na višku svoje slave in moči, je sklenil zavezništvo s carjem, ker je paČ računal, da si bosta delila svetovno gospodstvo ter skupno dobojevala vojno z Veliko Britanijo, ki ji kot glavni pomorski sili kontinentalci do takrat niso mogli do živega. V teh kombinacijah je Napoleon prepustil Finsko Rusiji in rniske čete so si osvojile vso deželo ter jo odtrgale od Švedske. Vendar je v okviru carske Rusije .Finska uživala avtonomijo, kakršne ni imela nobena ruska dežela. . Novi del finske zgodovine se začne z rusko revolucijo v letu 1917. Ruski predboljševiški revolucionarji se niso postavili v borbo samo za dosego političnih pravic, za notranjo politično svobodo v državljanskem smislu, marveč tudi za svobodo narodov. Kako daleč naj bi šla ta svoboda, o tem seveda so šla mnenja med propovedniki revolucije vsaksebi. Vendar v splošnem ne more nihče očitati predboljševiškim ruskim revolucionarjem, da bi v tem pogledu ne bili zelo širokogrudni. Dotedanje "narodne manjšine'' v Rusiji, ako smemo že za to dobo uporabljati ta vsekakor takrat še neobičajni izraz, so se ravnale po okolnostih. Popolne odcepitve drugorodnih teritorijev seveda ruske vlade nikakor niso imele v načrtu in tudi vlada Kerenskega ni pristala na to, da bi dovolila Finski popolno nezavisnost. Šele ko je oktobrska revolucija do-vedla na krmilo boljševike, je dosegla Finska odcep : da pade finska nacionalna osvoboditev v prvi mesec po zmagoviti boljševiški revoluciji, potem takem nikakor ni slučaj, marveč povezano med seboj po notranji prirodi dogodkov. Bila pa je to prva samostojna finska država, šele prvi začetek finske nacionalne svobode. Toda že prvi meseci finske državne samostojnosti nosijo na sebi pečat krvave, izredno srdite državljanske vojne, v katero se je brž vmešalo tudi inozemstvo. Finska je imela že v carski dobi svoj parlament in volitve vanj. V volitvah, ki so se bile izvršile v letu 1916., (torej še pred rusko revolucijo!), so dobili socijalni demokrati večino, namreč 108 maiidate od skupnega števila 200 poslanskih mest, in osnovala se je koalicijska vlada s socialnim demokratom na čelu. Toda naslednjega revolucijske-gu leta je bil parlament razpuščen, v novih volitvah pa se je meščanskim strankam posiečilo socialiste potisniti v manjšino in si pridobiti 55', mandatov. V novembru, ko je v Rusiji že zmagala boljševiška revolucija, se je osno vala na Finskem meščanska vlada brez socialistov ter je j)ričela pod predsedstvom Svinhufvuda izvajati reakcionarno politiko. Toda to je bila doba, ko je bilo ozi ačje zelektrizira-no in so socialne težnje obvladovale situacijo. Zato je razumljivo, da je protisocialistični nastop Švinhufvudove vlade izzval delavstvo, v katerem je ravno zaradi tega prevladala skrajna levica. Pod njenim vodstvom je finsko delavstvo konec januarja 1918 proglasilo generalni štrajk, kar je pomenilo signal za državljansko vojno. Finski levičarji so osnovali sovjetsko vlado v Helsinkih, a desnica, opita na čete, poslane iz Nemčije, je začela krvavo vojno pod poveljstvom generala Mannerheima blatskega Nei)i-cu, ki se je kot caristični general priključil finski desnici. Državljansko vojno, v kateri so finski delavci pokazali veliko energijo ter so obvladovali situacijo skoro v vsej deželi, so kmalu odloČili Nemci, ki so poslali Manner-heimu na pomoč ekspedicijsko armado pod vodstvom znanega generala von der Goltza, Za nagrado si je Nemčija malo kasneje priključila Hnsko ter dala izvoliti enega od nemških princev za kralja; pod nemškim pritiskom je je najbolj primeren, da se bo nesreče, vsaj za mesto Cleveland, zmanjšalo če se bo nasvete in priporočila upoštevalo. V Clevelandu obstoji že več let organizacija z imenom "Cleveland Safety Council". To bi se reklo, da obstoji organizacija, ki se zavzema, da ob varuje ljudi na cestah in domovih pred takimi nezgodami v kolikor s}iloh more to njeno delo pomagati. Na čelu to organizacije je sodnik Lee E. Skeel. kot predsednik. Za njim je ogromna skupina državljanov in izbranih ljudi vseh narodnosti in stanov ši-rom mesta in okrajev, ki so poklicani v delokrog. Izmed Slovencev so na krmilu: Mr. Kovačič, novi councilman, Mr. John Arthur Alič in Mr. Gornik, mlajši in starejši, Mr. Mihelich in moja malenkost, potem zastopniki lokalnih listov. , Ni še dolgo, ko se je vršilo v šolski dvorani fare sv. Vida o tem predavanje in kazanje slik ter razlaganje kako se nesreče piipete, da bi vse to opozorilo ljudi, da bi se bolj previdno obnašali, ko gredo na cesto in preko nje, ko .se vsedejo na avtomi-bil in ga vozijo. V ta namen so 3e vršili govori in se je razlagalo, svai'ilo in poučevalo ljudi. Da se je pričelo s tem in s ta-!io akcijo je vzrok namreč ta, ker je statistika dognala, da je lonesrečenih največ ljudi visoke ;:tai'osti in ljudi, ki so inozemci, ":ar velja največ za nas,, ki smo ojeni izven Amerike. To je res-ličuo dokazano, da je res, da pade največ takih ljudi, ki se ne najo dovolj previdno varovati, '.:i se ne zanimajo za svarila, ki e dnevno podajajo v ameriš-.ah časopisih. Ljudje, ki se ne zavedajo, da je v teh letih vedno več avtomobilov na cesti in ki ne vedo da i-raa ravno tako voznik avtomobila pra,vico da vozi po cesti kakor ima človek pravico hoditi. Vse to je privedlo to organizacijo do tega, da so sklenili taka predavanja po vseh lokalih ste pa se dosti ne zmeni za drugi promet. Lahko sta kriva oba, toda tisti, ki sedi v avtomobilu bo še lahko dihal in se vozil, oni pa, ki je padel pod avtomobil bo položen v grob, tako je zguba ter ga, ki je hodil čez cesto, ker je zgubil življenje ali pa je bil pohabljen do smrti. Statistika je dokazala, kakor je že zgoraj omenjeno da se tega dogodi zelo veliko v naši oko-'ici: St. Clair Ave. Superior do Payne Ave., kar zelo zadene 23. vardo. Dokazano pa je, da se to pogosto dogaja tam, kjer žive nozemci, ki niso tako dobro po-:nam z postavami, ki se tičejo avtomobilskih nesreč, ko ne be-■ejo toliko ameriškega časopisja. Ker se gre v resnici za to, da ie to obvaruje in dq, se kar je nogoče prepreči nadaljne pogo-;te nesreče, smo bili v ta na-nen poklicani skupaj na posve-ovanje vsi, katere se je sma-ralo da imajo pri narodu po-nanje, da narodu lahko te stva-i razlože in pojasnjujejo. V ta ■lamen je torej tudi ta dopis. Naj se vrše tudi pogoste demonstracije in predavanja, se mnogi vseeno ne bodo teh po-služili in udeležili^ pri tem bodo pa le mogoče tele vrstice njim prišle v rolfo in bodo čitali in videli, da se Igre za to, da se njih življenje obrani in podaljša. Ne bo škodilo, f;e tudi mogoče ne bo takoj pomagalo, kdor bo bral naj začne tudi misliti naj se spomni na svoje rojake in prijatelje, k' 3o že popadali pod avtomobili, ko so korakali preko ceste in zgubili življenje. Ravno v naši naselbini imamo dosti piilike pasti v preran grob radi avtomobilov. Naša St Clairska cesta je zelo široka Avtomolili drvijo po njih tiho "n hitro ker je gladka in široka Ker je široka, je veliko bolj nevarna kakor pa je nevarna oz-'.ca po kateri gre en avto tja dru-%i pa sem. Kjer je pa cesta široka in potnik misli, da prehiti en avtomobil pa skoči ravno pred drugega, ki je prihitel mimo onega poleg ob strani in nesreča se je srečala s potnikom. Na tako široki cesti se ni varno podajati preko ■jeste drugje kot pri svetilki, ki je za varnost ljudi. Pri svetilki se pa tudi dogodi veliko nesreč n sicer radi tega, ker so podajo potniki preko ceste prepozno, ko je že bila zelena svetilka nekaj časa odprta, potnik misli, da jo bo dohitel še ob času in začne ie teči, medtem je že avtomobil zdrsnil pod zeleno svetilko misleč, da ie njegovo pravo in tako je zopet mož, žena ali otrok pod avtomobilom. Na naši St. Clair cesti ne smete ne prehitro začeti preko celite in ne začeti poznejši, ravno ko se odpre zelena svetilka, takoj začnite in korakajte hitro pa Rusija piistala na pomirjenje s Finsko. Toda reakcionarna stranka pod vodstvom Svinhufvuda je temeljito izkoristila svojo zmago nad marksističnimi nasprotniki. Nevtralni viri nava.i;jjo, tla je dala okrog 80 tisoč delavcev \'reči v ječe, da je bilo nešteto od teh postreljenih med njimi dva poslanca, ostali pa poslani v zapore in koncentracijska taborišča, kjer je zopet tisoče in tisoče pob]'ala smrt. Doba "belega tei'oi'ja" je ostala za dolgo v najhujšem spominu v finski levici, strasti se še dolgo niso mogle pomiriti. Malokdaj so pogledi na bližnjo preteklost tako poučni razumevanje politične sedanjosti, kakor so pogledi na finsko nedavno zgodovino. boste komaj prekoračili cesto, ko stanove. Igra ali drama je delo se svetilka zaobrne na drugo, a-ko storite drugače riskirate svoje življenje in spravljate tudi o-nega, ki vozi avtomobil v slab položaj. V kolikor je krivda velikokrat tega, ki vodi avtomobil, posebno še, če ga vozi pijan, je še večkrat krivda ljudi samih, da jih je zadel avtomobil, vse to je dokazala statistika iz prič, ki so pričale o nezgodah avtomobilov in pešcev. Zatorej se ljudi resno svari in opominja. Varujte si življenje ko se ni-.'comur tako neznansko ne mudi la bi moral tvegati svoje življenje. Malo več previdnosti in pa-nosti, ne zanašajte se na voz-lika, mogoče, da ga je on spil ]:laž ali dva in vas dobro ne opa-:i posebno še v teh zimskih Ineh, ko je tema in megla. Vsak ;e je dolžan tudi sam varovati, ';e mu je kaj na tem, da si živ-jenje ohrani še nekaj let. Anton Grdina Zadružna predpustna veselica V 25-letih je Zadruga imela že /sakojake veselice, zabave, piknike in bankete — ni pa imela 3voje predpustne veselice kot jo 00 imela dne 3. februarja, to je v soboto, v gornji dvorani Slov. del. doma. Ker bo ples, bo menda ustreženo vsem razen meni :n par drugim takim plesnone-ukim mačkom. To je zagotov-■jeno zato, ker igral bo občeznan n priljubljeni Melody Club orkester, kateremu načeljuje mladi uouis Ižanec. Ti fantje igrajo lar jim je naročeno in direktorij je naročil veliko za stare in mlade. Marsikdo se bo oblekel v maska ro, Jankovich grozi, da bo ;udi in ta trud je treba malo lagraditi. Imeh bodo štiri glav-le dobitke in potem druge dobitke zraven, to je pravzaprav lagrade za: najlepšo, najbolj po-■nembno, najgršo, itd. Vredno >e bo požuriti, kajti darila ali lagrade, bodo vredna pobrige posameznika. Za ostalo bodite brez skrbi, da )odo ženske pazile, da bi kdo ne )dšel domov lačen, direktorij pa jejen. Glavno je pa, da prinesete zopet š seboj tisto razigralo dobro voljo, katero ste že oh krat v preteklosti na Zadružnih priredbah ene ali druge vrste. Direktorij bo storil vse v svoji moči, da bo ta ostalo vtisnje-10 v vaš spomin in vaše sodelovanje garantira, da bo uspeh s .0 veselico na predpustno so-)oto 3. februarja v S. D. Domu. Vstopnina je mal kvoderček. /stopnice se dobe pri vseh di-ektorjih ali uposlencih zadruge n kakopak tudi pri vseh člani-:ah ženskega odseka. Sezite po ijih, rezervirajte ta dan za Za-Iružni -ples in glavno je, da zagotovo pridete š svojimi prijatelji vred. Posebna pripomba: — V soboto 13. januarja bodo imeli Boi-lermakerji New York Central svoj ples in zabavo v Slov. lel. domu. Kuhinjo bodo oskr-jovale Mrs. Ižanec, Mrs. Bokal n druge, čijih imena ne vem V^em pa, da kadar im^jo ti fan-je veselico, je vredna obiska, n ker so prijatelji zadruge, je to vabilo na mestu. Posetite njih ples! Jos. A. Siskovich, tajnik Kralj na Betajnovi Ako hočete videti Kralja na Betajnovi. pridite v nedeljo ob 3. uri popoldne v avditorij Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Tako se imenuje igra, katero priredi dramsko društvo Anton Verovšek v prid Cankiirjcve u- nasega največjega pisatelja 1-vana Cankarja, v kateri nam pokaže pravo sliko kmečkega življenja. Po končani predstavi boste pa imeli veliko razvedrila, za katerega bodo skrbeli točaji v prizidku in tudi kuharice vam bodo postregle z dobrim prigrizkom. Zvečer vas bo pa zabaval Jankovičev orkester, ki vas bo prisilil, da se boste morali zaobrniti. Cankarjeva ustanova vas vse prijazno vabi, da posetite to prireditev, da s tem pokažete naklonjenost tej ustanovi, ki deluje za korist in izobrazbo nas vseh. Vstopnina v predprodaji ie samo 30c pri blagajni 40c, zvečer za ples 30c. Vsčopnice se dobe pri raznih članih in članicah ter v uradu Cankarjeve ustanove v SND. — Odbor. GUMASTI ŠKORNJI SO MU REŠILI ŽIVLJENJE V Trenčinu na Slovaškem so se utrgale žics nekega voda visoke napetosti in padle na, vlažen trg ter nabile vozišče z elektriko tako, da sta se konja nekega kmečkega voza, ko sta dospela do tega mesta, zgrudila kakor od strele zadeta na tla. Bila sta v trenutku mrtva.Kmet je ušel gotovi smrti le zavoljo tega, ker je h'l obut v gumaste škornje. IZGUBE L. 191J, IN LETOS Poročilo angleškega mornariškega ministrstva navaja, da je Anglija 1. 1914 v prlvib treh mesecih pomorske vojne izgubila 22 ladij s skupno tonažo 125,656 ton. Med temi ladjami je bilo šest križark, ki so jih bile torpedirale nemške podmor- ŠKRAT Predkoiivenčiie Mislim, danes se začne konf^ renca S. N. Doma na St. CW' Ave. 1. Kdo ve če bo naš Fred den dobil delo kot "bartender ki se ga tako potrebuje pri Slo^' nar. domu? 2. Ce bo tista častna miza p" šla na vrsto, ko je toliko Ij^^ lačnih, da bi se jim dalo krul'' in malo za pit v imenu S. N. ma? 3. Če bo šlo tako počasi ^ Slovenski muzej, ne bomo iw'' kaj pokazati našim ljudem. ^ se je do sedaj naredilo v tem žiru, se lahko pripiše samo Erai -nu Goršetu. Jo^e Pogr3) Francoski pesnik Alfred '' Musset jc nekoč sedel s svoji?" prijatelji v neki pariški resta* raciji. Pri tretji jedi je de M"' set nenadoma vstrd, se prikl<"^ in skušal nato stoje jesti. Njeg' vi prijatleji so bili zelo izneH deni. "Kaj je s teboj?" so vprašali. Alfred de Musset ni dal no# nega odgovora. Prišla sta kar in poslovodja restavraci, "Ali je mogoče stol pretrd?" nice, en dreadnought in ena kri- vljudno vprašal poslovodja. "■ žai ka. ki sta eksplodirala, ker ne," je odgovoril pesnik, "ne 9 ' ampak kokoš na krožniku." 1 "Zakaj ste pa vendar vst^ spo.3tovani gospod," vpraš' poslovodja. — "Veste," je de; Alfred de Musset nato. "jaZ vedno ravnam po starem pra^ lu: dvigni se pred starostjo." ' sta naletela na mino in tri kri-"arke, ki so bile potopljene v teku sovražne akcije na mor ju. V sedanji vojni pa je angleška mornarica izgubila v prvih treh mesecih vojne devet ladij v skupni tonaži 73,886 ton. ZNANI GODBENIK V BOLNIŠNICI Mineolp, N. Y. — Paul Whitman, znani godbenik in kapelnik popul^irnega orkestra, ki nastopa na radiu, se nahaja v tukajšnji bolnišnici. Njegova bolezen ni nevarnega značaja. IZKABA VKTKA \ NOVI ANGLIJI Cambridge, Mass. — V državah nove Anglije nameravajo zgraditi celo vrsto mlinov na veter, ker nameravajo izrabiti silo /etra v koristne svrhe, da s tem prihranijo na vodni in električni sili. OPERACIJA ŽENE NOTOKICNEGA THAVVA Mineola, N. Y. — Evelin bith, bivša žena notoričnega lijonarja Thawa, ki je pred ^ setleti ustrelil njenega Ijubf^ ca, nekega stavbenika, se nab®' v tukajšnii bolnišnici, kjer bodo operirali na mehurju. FRANCOSKI ZDRAVNIKI ^ VRAČAJO V CIVILNI POKl" Ob splošni mobilizaciji dii® septembra je moralo v Fran'' odriniti pod orožje tudi 2'^-^ zdravnikov. Zdaj je vrho^ \odstvo francoske armade od čilo, da bo 3000 mobilizira''' zdravniko; poslalo domov. HAILE SELASSIE IZRAŽA SVOJE SIMPATIJE FINSKI IvONDON, 10. januarja. — boju za svojo svobodo in Haile Selassie, pregnani ccczr 11- visno^t. tiopije, je poslal Ligi nr.rivJ.T,-' Cesar je zbežal brzojavko, v kateri j? i.Tc);"] svoje simpatije za Tin ]:o. V svoji brzojavki je sporočil, da E-tiopija sicer ne more Finski ma- terialno pomagati, "ker sama nadaljuje s herojskim odporom proti nasilnikom," toda ji izraža svoje iskrene simpatije v njenem iz Abesio'' ' kakor znano, leta 1936, ko i vdrle v deželo italijanske ar^^^ I de. V svoji brzojavki je ub' afriški monarh dalje pripq0f da če bi bila dobila Abesinij" dovoljni meri orožje in dr^ vojne potrebščine, bi se Ita^ nom nikoli ne posrečilo zav". vati dežele. STROGO KAZNOVANJE NEMŠKE MLADENK^ WEIMAR, Nemčija, 10. ja- j hteval pet let ječe, toda sodi' nuarja. — Anna Hoffmann, 19-1 je nayrglo še dve leti z moti letna nemška mladenka, je bilaicijo, da je dekle vzdrževalo pred posebnim sodiščem obsoje-1 timne odnošaje z ujetim P"*! na na sedem let ječe in za pet kom, dasi je vedelo, da je to P let na izgubo državljanskih pro- i povedano. Intimni odnošaji vic, ker je imela intimne odno-; dovoljeni nemškim mladenk šaje z nekim poljskim vojnim u- samo z nemškimi vojaki, jetnikom. takem slučaju vrše mlade'' Državni pravilnik sani je' za-1 svojo palriotično dolžnost. 1- januarja, 1940. ■ IfAKOCRA^i^Bai] stran 3 Nega nohtov na nogah Nohti na nogah, posebno na ])alcu, radi prične rasti v me-"^0. kar povzroča hude boleči-'■'6. Včasih pa se tudi vse meso okoli nohta ognoji. To je naj-^"^čkrat posledica pretesnih čevljev, pri ženskah previsoke pe-in pa tudi nepravilno rezanje iiohtov. Nohte reži na nogah vedno okroglo. Ker so pa nohti po-sebno pri starejših ljudeh zelo ^fdi, zato si pripravi poprej to-P^o kopel za noge, da s tem ^ehčaš nohte in jih potem lo,-^ porežeš. Nohte reži, če le mogoče s kleščami za rezanje nohtov, si-pa s škarjami, ki pa morajo -'ti ostre in močno. Kote nohtov,, ko so se že v kopeli zmeh-cali, previdno malo dvigni s pi-'co, ki jo uporabljaš za čišče-•^je nohtov na rokah. Če pa te jiiniaš, se pa posluži nožička. Klino noža ali pilico poprej ve-^^0 operi z alkoholom ali vodikovim dvokisom, da se v pri-če hi se kaj ranila, ne o-^žiš ali zastrupiš. Ce boš tako ""■^vnala, ti ne bodo nohti rasli v "^eso. Nohte reži vsak teden ali ys^j na štirinajst dni. Ne pore-pa nohtov do mesa, ker po-blazinice na prstih preveč ''Pijo in počasi otrde. se je pa noht že zarasel v tedaj si pripravi kamilč-kopel za noge, in ko se je '^^ht zmehčal, ga previdno dvi-in pod noht podloži malo če tega nimaš, pa tenko, ^ čisto platneno krpico. Okoli Jnetega nohta pomaži z jodovo '•ikturo. To ponovi dvakrat na Ko bo noht dovolj zrasel *^^2 blazinico prsta, šele tedaj 5;'a odreži. I^okler sc noht popolnoma Pozdravi, re smeš nositi tes-, čevljev in paziti moraš na 3-jno čistočo, posebno še, če ®koli nohta vse vneto ali ce-gnojno, da se ne zastrupiš. , P^ tega ne moreš sama po-' k zdravniku, ki bo brez bolečin in velikih ^oškov kaj hitro pozdravil. kihma Cause * «u$ht in 3 Minutes and rcmo\ing mucus or strangling, choking. KLICI IZ VOZA ZA POHIŠTVO Ko je neki tovorni voz v bližini Monakova prehitel voz za pohištvo, ki ga je vlekel motorni vlačilec, je vozač iz notranjosti voza za pohištvo zaslišal neke skrivnostne klice na pomoč. Ustavil je, zadržal je tudi vozača v vlačilcu in mu povedal, kaj je slišal. Oba moža sta nato odprla voz za pohištvo in v roke jim je padel onesveščen nosaČ pohištva, med tem ko sta bila dva druga nosača že skoraj o-nesveščena. 'Delavci so se dali zapj-eti v voz, da bi opravili vožnjo do namembnega kraja. Med vožnjo se je pokvarila posoda z amoni-akom, iz nje so se začele dvigati pare in spravile može v smrtno nevarnost. Pomagati si niso mogli, ker se je voz dajal odpirati samo od zunaj, njih klicev pa vozač zavoljo ropotajočega motorja ni slišal. Vse tri delavce so morali odpeljati v bolnišnico. 1906 izgubil naj prvo desno roko 1. 1910 prsts leve roke, pet let pozneje levo roko do zapestja in 1. 1920 do pazduhe. Vse te pohabe pa ga niso mogle odvrniti od znanstvenega dela. Še letos v januarju se je trudil, da bi prodrl čim globlje, v skrivnosti radija. Starost in poškodbe so ga končno prisilile, da je ustavil to delo. Mnogo tega, kar vemo danes o terapev-tičnih lastnostih radija, je njegova zasluga. Država ga je med drugim nagradila z velikim križem Častne legije. KABINET OČETOV ŠTEVILNIH OTROK Japonska dela propagando za povečanje števila rojstev, a sedanja japonska vlada daje ljudstvu v tem pogledu sama najboljši vzgled. Njenih 11 članov ima skupaj 50 otrok in če prištejemo še otroke prvega kabinetnega tajnika Riusf.akuja En-doja, odpade na ])osameznega ministra 4.5 otrok. V pogledu števila otrok, vodi mini,iter za prekomorske zadeve Cuneo Kanemicu, ki ima devet i potomcev. Sledita mu notranji minister, ki je obenem minister za socialno skrbstvo, Naoši 0-hara ter mornariški minister Zengo Jošida, ki imata vsak po sedem otrok, ministrski pred-isednik Nobujuki Abe pa ima 1 šest otrok. PAliAGRAFI SE NE MOREJO PRITOŽITI Prevoz vojnih letal preko a-Uieriške ms je po zračni poti jc prepovedan, v Kanado pa dobe lahko vse eno kolikor hočejo ameriških letal. Paragrafom se izognejo na poseben način, kakor poročajo "Times" iz Otta-we. V Ameriki izdelana letala predajajo Kanadi na neki točki ameriško-kanadske meje južno od mesta Couttsa v kanadski provinci Alberti. Tu sta na o-beh straneh meje dve letališči, ki ju veže % kilometra dolga, prema cesta. Letala, ki priha- jajo iz tovarne, pristajajo na ameriškem letališču in jih popeljejo potem po cesti tik do meje. Ker bi se kanadski vojaški letalci izpostavili nevarnosti internacije, če bi prestopili mejo, vržejo preko meje vrv. Nanjo privežejo na ameriški strani letalo in potem ga na oni .strani po nekoliko nagnjeni cesti potegnejo k sebi. Na ta način je prišlo v Kanado že mnogo vojnih letal, a paragrafi nevtral-Kostnega zakona se ne morejo pritožiti. ANGLIJA 150 KUPILA AMERIŠKE LADJE Ottawa, Ont. — Tukaj se danes poro';a, da je angleško ministrstvo za paioplovbo uvedlo z vlado Zedinjenih držav pogajanja za nakup večje množine a-meriških ladij, ki so zdaj brez haska zasidrane v ameriških pristaniščih. ta vrsta orožja poleg podmornic vedno največje izgube. Zato je opaziti na obrazih mož, ki odhajajo z brodovjem iskalcev min na svoje težavno delo, vedno resen izraz. Čim dalje prodira brodovje v ogroženo morje, tem viharnejšc postaja to. Visoki valovi udarjajo preko krova in brizgi segajo do poveljniških mostov. Moštvo je obleklo pooljene plašče. Brodovje prodira v široki črti, na poveljniških mostovih sprejemajo optične signale in oddajajo dalje. Vodilni brod je oddal nenadno povelje: "Iskal- ne priprave v morje! Težke Pohod na mine Ime "iskalec min" ima za kopnjaka na sebi neki resni in skoraj grozotni prizvok, še iz svetovne vojne je znano, da ima priprave so kmalu nared, možje pa moraio krepko prijemati. Brodovi vozijo z veliko brzino skozi viharno noč. Razporejeni so tako, da morejo široko progo, ki jo prevozijo, z zanesljivostjo proglasiti za prosto min. Straža z največjo pozornostjo opazuje iskalne priprave, ali se je ujela kakšna mina vanje. Zavoljo stalne nevarnosti, da zadene mina ob brod, i-majo vsi možje rešilne pasove na sebi. Nenadno se oglasi svarilno povelje ki zove na poplah. Vse plane na krov, vsak odide na svoje mesto, pripravijo se topovi. Daleč spredaj je videti dve luči in vse gleda z napeto pozornostjo tja. Ko se izkaže, da ladja, ki ji pripadata luči, ni nevarna, se alarm zaključi. Proti jutru šele se zaključi tudi '^zastavljena naloga. Brodovje se napoti domov. Ko so brodovi zasidrajo, je vse zado- voljno, da je šlo brez nesreče. Iskalci min ne prinašajo domov nobenih velikih in vidnih uspehov. Toda njih delo je neogibno potrebno v vojni dobi. Brez tega dela bi se morala ustaviti še tista omejena trgovinska plovba, ki je mogoča v vojnem času. MUČENIK ZNANOSTI V Parizu je v starosti 67 let umrl mučenik znanosti, profesor Charles Voillant. Kot navdušen učenjak se je postavil dobesedno s telesom in dušo v službo raziskovanju enako zdravilnih, kakor nevarnih žarkov gama, zavoljo katerih je leta Tke MAY Company Nekaj denar prihranjajočih vrednosti v naši Januarski Razprodaji Umetnin FLOCK 6ERMANT0WN PAVOIA Odda se that .........o. Jjen(jftcf.^^tacks, the doctor's prescription the cause of your agony. |?^utclv ?S''l dopes, no injections. Ab-Starts work in 3 minutes, tonight. Soon feol well, vcars ?^tpert 'o^^®?Ker, and eat anything. Guar-If ,^Pletely satisfactory or money yupr druggist is out ask him to **^y. Th#. o, for you. Don't suffer another Kuarantce protects you. V najem se odda soba na Waterloo Ud., v Collinwoodu, mlademu slovenskemu fantu. — Naslov se dobi v našem uradu. V najem Opremljena soba se odda za e-no osebo. Parna gorkota. Vpraša se na 6513 Edna Ave. "CALL FOR MR. BINGO" ^®e's AjtoTKEc. fjirvss. eeoco THAX SIRC uwos so AOOOT ne ' nvowa PA.et\w& RtRMfvC*- mnixxiK rc if S6STfeeoA.v sr«cOc r sw uvsT. it sesns . _ KERMMCiDeKR. r 406t cam'x tKtMKlfb6 AMP PR,€^»AI»i6 ^^Soot Nfc)0 CfVCL 2*^ (^04-mm'T fwiCT eicK? cn iosT ^ cnr> AkLOAG, VOO KAlOtO -- •" KEKMAAJ, J/ rW'S VOO oaoi Kioeiu) AOU MOCH I-__^ V MR 6*A(60! polno 2-unči predeno, posebno za samo Mehka, trpežna pa vola, ki je pripravna za narediti odeje, "afghans," obleke in druge pripravne reči za dom. Izbira iz velike zbirke v popularifi h barvah. Druge pavole tudi na razprodaji po poselilii ceni. OPOMBA: Lahko naiedite polne mere ,odeje s. 24 predenih vlaken iz Germantown pavole po ceni 9*36. 1 Stamped Tubing Pillow Cases, hemstitched zajkvačkati par 49c Bucilla Jumbo Crochet Cotton, ivory or ecru velike bale 15c Stamped Applique Quilts, double bed size, neatly stamped vsaka 2.98 Stamped Linen brisače za goste, hemstitched hems vsaka 29c Bucilla Carpet Warp, različne barve, posebno ... 29c Bucilla Wondersheen Yarn, 700 yard skeins, ivory shade 39c Needlepoint Tapestry Pieces, različne mere, cene od 19c do 3.79 Needlepoint Tapestry Pavola, varno proti moljem, fade proof, 120 yd. skeins 57c Carpet Warp. 800-yard spools, in white, cream or colors 23c Oskrbimo tudi telefonska naročila THE MAY CO. . . . ARTGOODS Pokličite CHerry 3000 FOURTH FLOOR THE NAY COMPANY DRINK W - Ima okus, ki vam ugaja s hrano. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRojpcct 0333 O Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga % "THE SLOVENES: A SOCIAL 1 K HISTORY ff o o H O spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi mor&la biti v vsaki hiši kjer je tu ^ rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. Q O Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue » CKe(v.e Moo srwkLL i JOST cwc CA,S€ 4 mo, FOR--^eec^diO MG OF 'Ag' UXXV -TMWGJ. YOU FDR. I i % [IS Vi # i i i m i # iTi W M i iH W # I i iS @ m Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. t Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 jji | # M i ^ s ® i i # M I i w # nMHKm«! KOVICA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnderson 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnraore 4680W JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 gTTTO ernxN I aWIKOPRSVNOST 11. Januarja, 194C. s JOHN KNITTEL 3f) LJUBEZEH IN ZIOCIN ROMAN Rože zvečer, mnogo rdečih rož. Anton Jakob jih je narezal in se je celo potrudil, da so mu roke krvavele. Nato jih je morala Matilda postaviti v različne vaze. Eno izmed teh vaz je dobila Tereza v svoji sobi. Izvlekla je rože in jih vrgla v kot. "Da, prav zares! Najprej rože in kaj potem? Ko bi le hotel o-diti! Do ranega jutra naj kvarta in me pusti pri miru!" Nekoliko kasneje je pobrala cvetlice drugo za drugo in jih vtaknila nazaj v vazo. "Lepa žena vladnega svetnika sem! Če bi me videli ljudje takšno, kakršna sem v resnici, bi me živo sežgali! Ljudje! Ph! Ta Hedvika, ki sem jo srečala — že spet je spredaj okrogla zadaj pa vlači krilo po prahu. — Spolnjevati svete ženske dolžnosti! Ženska! Žene! Samice! Vihajo nosove, če jih srečam. Sumničijo najbrže--ne, ni- takoj sledila. Ni mogla. Nemogoče! Zaškripala je z zobmi in spet korakala po vrtu sem in tja. "Deklica! Ali ne boš vendar prišla?" je čez nekoliko časa zadonelo spet z okna. "Zakaj ne greš spat, Tone?" je zaklicala. Ni mogla prikriti jezo v svo-sam. Za mene je že prestar in jem glasu. preneumen. j bom pač počakal!" Tereza je okrenila pogled^ z Mračna grenkoba se je lotila njegovega obraza. Tu vidiš, je duše, strupeno sovraštvo dejala, "kakšna čudovita nak- tega življenja, ki ga ji je ljučja se pripetijo v življenju, ^skuhala usoda, in skoraj nepre-"Kaif NaMinne? Nesreča? magljiv stud do njega, ki je bil po zakonu središče tega življenja. Vpraševala se je, kako dolgo bo še lahko prenašala to Kaj? Naključje? Nesreča? "Doživetje, kakor ga doživi skoraj vsaka žena v vsakdanjem razvoju svojega življenja." "Deklica," je rekel, "ne razumem te." "Oh! Vem, da me ne razumeš, toda nekega dne me boš razumel." Anton Jako se je naslonil nazaj v stolu, potisnil je palca v žep telovnika in motril Terezo s težkim pogledom. "Ali bi mi rada kaj prikrila, dekle?" "Ne!" je zaklicala z odločnim glasom, "Potem mi povej, kaj naj pomeni govoričenje o tej nezgodi — naključju — nesreči ali kaj česar ne morejo slutiti, toda do-j jaz vem?" mišljajo si, da morajo že zaradi "Kasneje ti bom povedala, ne zdaj. Kasneje!" Počasi je pokimal. "Hm! Kasneje! Da kasneje! Vedno praviš kasneje, nikdar pa ne zdaj!" Če je Tereza pomislila na prihodnost, so jo mučile zle slutnje. Polagoma je čutila, da se njene misli, ki jih je neprestano obvladovala, njena strast, izgubljajo v čudne globine. Porajal se je na svetlo skrit svet, ki je spal doslej v njenih prsih. Temne sile so jo poganjale naprej. "Naprej!" ji je klical notranji glas. "Naprej! Preteklosti ni moči nikdar več popraviti. Kar si storila, ne bo odtehtala nobena pokora!" In da bi pridobila novih sil. novega vzgona, je že istega večera pisala Gottfrie-du ognjevito pismo. Anton Jakob je v svoji delovni sobi premetaval papirje. Soba je bila pravi družinski muzej, kajti med njenimi štirimi stenami življenje! Ali naj gre zdaj k njemu in mu pove, da ga ne more ljubiti? Če bi bil njen stric ali oče ali kakršenkoli sorodnik, bi ga lahko prenesla, le ne kot zakonskega moža! Le tega ne! To je bilo neznosno! . . . Toda kaj, ko bi mu zdaj povedala resnico ? Vroč val krvi ji je udaril v glavo. V vratu ji je bilo kakor bije ura. — Resnico! Najbolj enostavno! Zakaj ne? Da, resnico! Dobra misel! pravice domnevati, da imajo dolžnost marsikaj domnevati. To pobožno bemsko ljudstvo! To brezbarvno, trdoglavo kmečko ljudstvo!" "Kako ti ugajajo moje rože?" je vprašal Anton Jakob, ko sta sedela zvečer pri mizi. "Rože so vedno lepe!" je odvrnila. "Toda zdaj? Ali niso celo nekoliko lepše kakor navadno?" "Zakaj?" "No, jaz sem jih nabral. O-•glej si moje roke." "Rokavice bi si nataknil. Tako kakor storim jaz." Začutila je nasladno okrutnost. "Oho, aha! Da! Toda hotel sem, da me bode. Za tebe sem jih trgal in vsak zbodljaj me j'e veselil," Tereza se je glasno zasmeja-la. To se ji je zdelo smešno — Tone, pa v vlogi ljubimca. Jutri bo sedel spet pri svojem kozarcu in klical "adut!" s temi velikimi pestmi bo razbijal po i so bile nakopičene vse nagradne mizi in ne bo mislil na rože niti listine, diplome in poverilnice na trnje. Potrepljala ga je po ] vseh umrlih Mullerjev. Tereza je ' izrabila to zaglobljenost starega roki "Hvala lepa, Tone! Hvala lepa!" In ni se jenjala smejati. "Moje rože," je dejal in ona jih je zasadila. Spočetka je Antona Jakoba o-supnilo, kmalu pa se je še on predal njeni veselosti. Tudi on se je smejal. Celo zardel je. Le kako se mu je moglo to primeriti, da je trgal rože? "Še več bi jih preskrbel," je dejal, "toda nisem mogel prej začeti. 'Grofica' je povrgla tele, ko sem bil slučajno v hlevu, pa "Povedala mu bom resnica!" Takrat pa se je zavedla, da to, kar se ji je zdelo v razvoju njene ljubezenske afere polagoma nekaj povsem prirodnega — da se je telesno vdala Grottfriedu — da to nikakor ni bila tako malenkostna in prirodna zadeva in je ni bilo mogoče enostavno povedati. Nemogoče je bilo, da bi se meni nič tebi nič izpovedala take resnice in bi jo hladnokrvno priznala možu, ki je v poletni noči, prepojen s spolnim koprnenjem, klical z okna: pri-i di v mojo bližino! Ne, sunek z bodalom v njegovo srce, zalo-žek strupa bi bil prava igrača v primeri s takim udarcem na njegovo čast. Terezi so se tresla kolena. Ne, za izpoved ni imela poguma. Predaleč se je spustila. Poleg tega bi se s popolnim priznanjem Antonu Jakobu nikdar ne približala oni sreči, kateri je veljalo njeno vroče hrepenenje. Resnica bi to srečo uničila. Resnica bi imela za posledico neznanske prepire, obdolžitve, ponižanja, morda celo popolno odpoved. Kako sramotna in zaničevanja vredna, kako grozotna in čudna bi bila v luči te resnice! In potem šele bi bilo življenje docela neznosno. Bolje je biti te-pen, bolje, da ti strgajo kožo s telesa v cunje, kakor pa, da te kamenja. Velikodušje? Razume-: vanje? Odpuščanje? Tega ne bi' smela pričakovati od Antona Ja- ] koba. Če izve resnico, jo bo neu- j smiljeno pognal v obcestno bla-1 to. Raje smrt... "Terezika!" je zaklical na pol tožeč, na pol nestrpen glas, "Zakaj ne prideš ? Pridi, deklica, čas je!" Nazadnje je poslušala njegov klic, šla je z majavimi koraki po stopnicah, tako da je lahko s svojega okna razločno slišal ropot. Šla je v svojo spalnico, zaprla vmesna vrata, se naglo slekla in legla v posteljo. Zona za zono je oblivala njeno telo. Stisnila je zobe in tiho ležala. Kmalu nato je zaslišala v soseščini težak korak, vrata so se odprla in svetloba se je razlila po njeni postelji. Jeze je trepetala. "Deklica", je zaslišala skoraj tik svojega ušesa njegov nežni glas, "že več kakor dva tedna je od tega, deklica!" "Tone," je odgovorila in presenetil jo je zvok lastnega glasu — bil je za to povod tako čudno glasan — "ne morem." "Ne bodi vendar! Kaj to pomeni?" Odrinila ga je, "Ne smeš!" je zaklicala, "Kaj pa se j6 zgodilo?" "Nič. Pojdi v posteljo. Nič. Drugič ti bom povedala." "Ali sem te razžalil, deklica? Ali sem ti storil kakorkoli krivico?" "Ne! Ne! Toda pojdi. Tone, pojdi!" Skoraj kakor renčanje tigri-nje. "Zdaj se pa res ne spoznam več!" je dejal ostro razdražen. "Mislim, da tega nisem zaslužil!" Za sekundo je opazoval njen bledi obraz, njene oči, ki so se svetile v polmračni sobi in nato je odšel. Zaprl je vrata, ne preveč burno, toda z nekako odločnostjo, kateri se je začudila. "Premišljajte, možgani! Premišljajte!" In divje si je segla z rokama v lase. Tiho ječanje, brez solz, jo je streslo kakor krč, "O bog! Kakšno življenje!" Ni se več vrnil. Toda tudi on ni spal. Svetloba njegove luči je lila skozi luknjo v ključavnici in skozi špranje v vratih. O čem neki premišljuje? Anton Jakob je sedel zjutraj pri zajtrku hladen kakor skala. Skodela mlečne kave, v kateri so plavali kosci črnega kruha, je bila nedotaknjena pred njim. Globoka brazda je pUčila njegov obraz. Raztezala se je povprek po njegovem čelu, obkrožala oči in se izgubljala preko ličnic v razkuštrane vrtince sive brade. Jamice pod njegovimi ličnicami, ki so dajale obrazu očitno surovo dražest, so bile globoko nagubane kakor sive votline. Zdaj pa zdaj so se mu zabliskale oči. Čutil je, da je nekaj v njegovem življenju popolnoma narobe. Vijugast razvoj dogodkov ga je mučil. Najmanjši sunek bi zadostoval, da bi sprostil njegovo silovitost in nasilno povzročil one neusmiljeno zajedljive muhavosti, ki bi se jih, kakor je vedel, kasneje kesal. V sobo je prišla Tereza. Bila je nekoliko bleda. Sklonila se je k njemu in ga poljubila na. čelo. Skoraj v trenutku se je zgladila velika brazda v obrazu starega in se razpršila v tisoč drobnih gubic. Nasproti Terezi je hotel biti predvsem pravičen in pravičnost ne sme biti mračna. Sedla je in mešala svojo kavo. Njene oči so ga težko motrile. Dolge, temne trepalnice so skoraj zakrivale pogled. Ustne kote je imela prav malo zaokrožene. "Tone, ti si zlo voljen, kaj ne?" je rekla. "Toda ne smeš biti. Glej, skrivnost imam. Že dlje časa sem ti jo hotela priznati, toda poguma nisem imela za to." "Hm!" je zagodrnjal in nagnil glavo nekoliko vstran, kakor bi jo hotel posebno dobro slišati. "Izpij svojo kavo, mrzla bo. Dolila ti bom nekoliko vročega mleka." "Kakšno skrivnost?" je vprašal in odrinil skodelico, "Ah! Strašno!" "Beži!" je dejal osorno, "To mora biti pač lepa skrivnost." "Veš," je pojasnila, "prav za prav sem ti jo že včeraj povedala, toda ti si tako trdoglav!" "Kaj?" "Ko sva govorila — Ijeni nezgodi." (Dalje sledi.) o namiš- OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTr in smuknila iz hiše, da bi vrgla pismo v najbližji nabiralnik. Ko razsrjena kmečka poštenost in se je vrnila, se ji je uprlo, da bi stopila v hišo. Postopala je po vrtu sem in tja, tu pa tam se je ozrla v zvezde. "Deklica!" je nenadoma zadonelo z okna. "Kje si?" "Naužila bi se rada še nekoliko svežega zraka!" je odvrnila. "Saj boš prišla kmalu gor, ali ne?" je spet nežno zadonelo. "Da, kmalu!" je zaklicala. Nežno povabilo je ni ogrelo. dostojnost postavi k zidu in te St Clair Rifle and Hunting Club val\i vse prijatelje in znance na svojo UTN^ SRNJAKOVO VEČERJO ( ki se vrši V soWto, dne 13. januarja, 1940 v Slovenskem Domu na Holmes Ave., Cleveland, O. Začetek točno ob osmi uri. Po večerji se vrši običajni ples in vsestranska zabava. Igiajo bratje Krištof. Vstopnice imajo v pi'eclprodaji člani kluba. Pridite! Za klub, odbor. sem Joggija pognal in pomagal Nikakor ni zmogla, da bi mu NEVERJETNO PRENEHANJE REVMATIČNIH BOLEČIN # Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin-v kitah in z gibih s priprostim drgnjenjem s Pain-Expeller-jem, To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-Expeller s sidrom na steklenici. 3HBEB "CALL FOR MR, BINGO" na—MM—■— e B B SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM,,, CALL F0% COC2,.6lt>iGO! m 'Enakopravnosti' ^/(0 A. PU0UC Pc/kce OrteC) cc(VMebO foR SPo-cf"., TReRE's oioie S/vee eo^-e Vvg FOO<^P--OnstiCuA.'i ^"ovxo SCo.csRveO'So Ti-svce t'a^tCD <0 -TKE Gccooicip i % NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo, da je preminil naš dragi brat ANTON PREGELJ Umrl je dne 29. novembra. Pogreb se je vršil iz Želetovih prostorov na 2. decembra v cerkev sv. Marije Vnebovzete ter od tam na Calvary pokopališče kjer smo ga položili k večnemu počitku. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence k njegovi krsti in sicer: Mr. in Mrs. Anton Stefancic, st., Mr. in Mrs. Anthony Stefancic, Jr., družini Frank Jelercic, Mr. in Mrs. Lenart Brothers, Al, Sylvia in Jeanette Jelercic, družina Bizjak iz Kane, Pa., družina Kuhar, Mr. in Mrs. Leo Stefancic, Mr. John Gorjup, Mr. Joseph Grošel, prijatelji, Mr. in Mrs. Rudolph Jelercic, delavci iz Browning tovarne, društvo V Boj, št. 53 SNPJ in Waterloo Camp, 281 WOW. Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv, maše in sicer: Mr. in Mrs. Louis Stefančič, Mr. in Mrs. Stephen Stefancic, Mr. Frank Stefancic in hčerka, Mr. in Mrs. Frank Sepec. Hvala tudi onim, ki so dali svoje avtomobile brez-palčno v poslugo in sicer: Mr. Frank Jelercic, Mr. J. Kuhse, Mr. L. Stefancic, Mr. A. Mestick, Mr. J. Pike, Mr. A. Novak, Mr. J. Zupančič, Mr. J. Znidarsic. Zahvalo izrekamo Joseph Želetu in sinovi pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb in najboljšo poslugo. Hvala čst. g. Mons. V. Hribarju za opravljene pogrebne obrede in onim, ki so ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškemu odru in vsem, ki so ga spremili an njegovi zadnji zemeljski poti. Dragi pokojnik počivaj v miru in rahla naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali FRANK PREGELJ, brat IVANKA, MARIJA in ANTONIJA, sestre vsi živeči v stari domovini. Cleveland, Ohio, 11, januarja, 1940. Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! naročnina je: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za ^ 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja posije en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio