Največji *iovenski dnevnik v Združenih državah Vdj» z* v*e leto - . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I G 1 GLAS NARODA listislovenskiitidelavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. I weed every day except Sunday* And legal Holidays 75,000 Readers TELEFON: C0RTLANET 2876. NO. 240. — ŠTEV. 240. Entered a« Second Class Matter, September 31, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 12, 1923. — PETEK, 12. OKTOBRA, 1923. VOLUME XXXI — LETNIK XXXI CALVIN COOLIDGE PRUT! RAZSODIŠČU Tozadevno poročilo je povzročilo v Washingtonu veliko presenečenje. — Državni tajnik Hughes je takoj pohitel k predsedniku! Coolidgu, s katerim se je dolgo časa posvetoval. — Nova zunanja potili.ka bo imela lahko usodepolne posledice. — Zaenkrat je se vsa zadeva precej tajinstvena. - , Washington. 1». < 11 > I I«< M i NVka i-a-inikarska agentu-l-»-dnik < '(iolid<»e prekinil : «!>:.'- h i Ii n uradnih kro- v lie I o hišo. Pri k Hugh 0 uro. »nferenc t-'kr.m vse nje^o- iii or "l- bo mogel '.ijnjka lF*»i>v«'rja je bilo precej onia- j. roča časopisje, j.- Ooolidsre krenil s >rt't znano, se je razsodišče. vira j" dospelo dotično poročilo. Vsi vest za skrajno avtentično. BIVŠI KANCLER CUNO PRI COOLIDGE U. Washington, I) Pi Wd- P« . <\. 11. okt. — lidge je sprejel i bivšega nem-von ('una. Po mednaroe izdela v deželi več kozarcev za viski kot pa pred prohibieijo. In jirepričan! bodite, da ljudje nimajo teh kozarcev samo zato. da bi jih gledali. IZ KUKLUKSKLANSKE OKLAHOME. « Sg jf^ ^»SBS v v NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR RAZPUSGEN Predsednik nemške republike, Ebert, je pooblastil državnega kan-celarja, da lahko razpusti državni zbor, če bi ne bila sprejeta važna zakonska predloga. — Parlamentarni položaj je izvan-redno kritičen. — V Nemčiji je poldrugi miljon delavcev brez dela. — Strahovita draginja. V .redi na sliki vidite Alberta C. limita. edinega sodnika v državi Oklahoma, ki odobrava stališče guvernerju Walt ona. odločnega nasprotnika kllklilksklanske organizacije.. Levi na sliki je šerif 15ob Sailford, na .lesni je pa državni pravdnik Gold.sberrv. l,odo zbrali poslanci ter frlasovali. če naj se "Waltona »slaneev proti njemu. upra mož. Sedaj se odstavi ali ne. Ker je pretežna veČina poslancev hO najbrze odstavljen. V tem slučaju bo vsa država, državna ava in vse oblasti v rokah tajne organizacije zakrinkanih ki so si zadali za svojo življensko nalogo, da ne bodo mirovali prej dokler ne iztrebijo iz Amerike vseh zamorcev, vseh katoličanov in vseh Židov. V slučaju, da bo governor Walton odstavljen, bo zasedel njegovo mesto governerski poročnik države Oklahome. Trapp. ki ga vidite spodaj na sliki. Odločitev Oklahomi bo imela velik vpliv tudi na vse druge južne dr- V žave ITALIJA IMA OD TURISTOV VELIKE DOBIČKE. KDO dE UMORIL 15-LETflO EMMO? Fi Cincinnati, 10. oktobra. — Biv-blagajnik narodne banke v lleeht, je dane* k rajni m sodiščem poneveril :t00.000 iitri razglaše na. ZAMORCI SE VRAČAJO. Pittsburgh. Pa Odbor neke tain za f .1. Kraju, naj Prestrašile ki so začel 11. oktobra. — organizacije je dal zamorcem v takoj zapuste so se posebno takoj odha- Ntmri mesto žensk jati. Danes so so pa zopet vrnil« varstvu posebnih policistov. Aretirali so mladega fanta, ki bi lahko povedal dosti podrobnosti, če bi hotel govoriti. — Vse, kar je prej izpovedal, je sedaj zatajil. Philadelphia, Pa.. 11. oktobra. Rim, Italija, 11. oktobra, —i Profesor Alfredo Niecefiro, učitelj gospodarstva na napoljski univer-j /i .'•■ izračunal, da je bilo leta 1922 v Italiji nad pol miljona tujezem- poljejja je aretirala mladega fan-skih turistov, v deželi so pustil. ta Ernsta Faceendo. ki baje pre-skuraj tri milijarde lir. Iz tega je Ve podrobnosti umora petnajst-razvidno. da so največji dohodek Italije tujezemski turisti. ZA 1 RUBELJ JE 7 NEMŠKIH MARK Velikanski naval na berlinske trgovine. — Vsakdo hoče zamenjati svoje milijarde za kak količkaj vreden predmet. — Tristo milijard mark na dan. SLAVNA DUNAJSKA PEVKA JERICA V AMERIKI. letne Em me Dickson, katero so našli pred par tedni mrtvo v tukajšnji bližini. Včeraj so ga z detektivi, pa niso mogli od njega , .. N ničesar izvedeti. \ i-eraj je dospela sera s svojimi možem B. Papperjem slavna du- Farit ** ce]o Tkt<1 ZatajlK kaT najska pevka Marija Jerica. V tej priznal pri prvem zaslišanju. | seziji bo v prvič nastopila na new- ^ istega dne. ko je bila Emma i v o rs k i Meropolitau operi dne 15. novembra. usmrčena. je pravil Faccenda svojemu formanu. da je videl, kako Pela bo glavno ulogo v operi so umorili mladega dekleta. For- Thai DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IK ZASEDENEM OZEMLJU M potom naše banke izvrtajejo zanesljivo, hitro In yo nizkib TieraJ ae bfle Jugoslavija: ltarpoSUJ« na ndeje poBte ln lEpUCnje "Kr. poStnl Čekovni end"4 bi "Jadranska banka" ▼ Ljubljani. Zagrebu, Beogradu. Kranja. Celju, Mariboru. Dubrovnika, Splita, Sarajeva ali drugod, kjer je pač wa. hitro bplaCllo najugodneje. _ __.... 1000 Din.......$12.50 2000 Din.......$24.80 5000 Din. ...... $61.50 Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot »n ClaoB dinarjev raSunlm« poaaMl mš 1» can to v za poitnlno In drug« atroike. Italija in aaaedene »zemlje! EaapoMlja na aadaje poŠte ta laplataj* "Jadranaka banka** ▼ Tre«, Opatiji ta Zadrm. 200 lir ................$10.20 300 lir ................$15.00 500 lir ................$24.50 1000 lir ................$48.00 Prt nakazilih, ki anatajo manj »t BM lir rafcunlme aa poitnlno In *rug« itrolk«. Wm »etiljatve. U presedajo znesek pet tM dinarjev aH pe dovolj ujeme pe mootnoetf fte posebni popust ▼rednost dinarjem ln liram sedaj nI stalna, menja se večkrat ln neprl-fiakovano; ls tega rarioga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar v roka. Olede IsphrfH v aaaerMdh dolarjih glejte poaabee oglas v j — W esiitse Denar nam je poalatl najbolje po Pomesti« Money Orte all pa Hew York Bank Draft FRANK BAKBBR STATE BANK Hew York, V, T. Gnamo nstopsStro Jadranska Bank«, man je bil prepričan, da ga hoče fant nalajrti in se ni več brigal za njegovo izpoved. Ko so pa dobili truplo mlade Dickson, je povedal oblastim. Tcaj mu je fant pripovedoval. Pri včerajšnjem zaslišanju je Faccenda vse utajil. Niti tega ni hotel priznati, da je formanu povedal o "umoru. Policija je mnenja, da je bil Faccenda zapleten v umor ali pa celo, da jo je sam umoril. Nadaljna preiskava bo spravila na dan velika presenečenja. . Berlin, Nemčija, 11. oktobra.— Prebivalstvo nemškega glavnega mesta se nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da je treba plačati sedem nemških mark za en ruski rubelj. In tudi ne more pojmiti, da je zasliševali trije}treba šest milijard nemških mark, če si hoče človek nabaviti en ameriški dolar. Ko so začeli ljudje spoznavati, da bo v par dneh izgubila marka vsako vrednost, so začeli oblegati i trgovine v upanju, da dobe že i vsaj kak količkaj vreden predmet za svoje milijarde mark. Fnnt govejega mesa je veljal včeraj 150 milijonov mark. V zgodnjih jutranjih urah so pa že večinoma vse zaloge mesa pošle. Hlebec kruha stane 80 milijonov mark. Srečen je tisti, ki ga dob*. Ijjudje stoje pred izložbami kot omamljeni. Posebno veliki reveži so starejši, ki ne morejo pojmiti oprromnih številk. V teku dveh dni se je cena vseh živil potrojila. Človek, ki hoče na dan dvakrat jesti in spati, mora imeti najmanj tri milijarde mark. ZRAČNA POŠTA MED NEW YORKOM IN S AN FRANCISCO. Berlin, Nemčija, 11. oktobra. — Predsednik nemške republike Ebert je danes pobohistil državnega kanclerja Stresemanna. da luh-kdo razpusti državni zbor, če ne bo sprejeta zakonska predloga, ki daje vladi diktatorično oblast. Kancler je to odredbo sporočil voditeljem vseh strank. Socija-listi so takoj zatem sklicali posebno sejo ter razpravljali, kako bi mogli dobiti na svojo stran ostale stranke. Danes popoldne je bil prvi paragraf tozadevne predloge sprejet s 253 glasovi. Proti je bilo 97 glasov. Tudi za di-ii{T<> točko je srlasovala večina. Ko se je pa vršilo glasovanje plede tretje točke, so zapustili člani naeijonalistične stranke dl •žavno zbornico. Vsled tega je bil državni zbor brez kvoruma. Končno glasovanje se bo torej vršilo šele v soboto. Položaj v nemškem parlamentu je tako kritičen. Ko se je vršilo tretje glasovanje o predlogi, ter je bil predsednik Loehe prepričan, da ne bo mogoče dobiti dvetretinske večine, je odredil, naj se poda Stresemann k Ebert u ter naj ga prosi za polnomoč, da bo lallko razpustil parlament, v slučaju, da -bi postava ne bila uveljavljena. Tozadevna predloga dol. Boraufii 1 nanhtttaa, ▼tltffonai Cartlinat WMT1 «* & f. NEMČIJA IN FRANCIJA \ 1*. rurjii je posledica razmer. ni ii n. ii!>ki kapitalisti delajo načrte za pogajanja, ko-r ; j,rrmi>ljajo o t eni in onem, svetujejo toliiTo, — vse na stroške delavcev. iinkj delavei delajo v majnah in v tovarnah. Iti . ii |>a ni prisilila /.ave.st, pač pa francoski l>aJoneti in , ki ga kujejo, je jMjvst-m enostaven. k. v*'l»*iii(lustrijalci bodo lahko delili dobičke s Francozi, j liuo <»ipraviti o*»-muriii delavnik, pritisniti delavce tukaj! i bo slo. ■ .i l»o obnovljena. če bodo delavci pokorni in če bodo j sho. In si vuda če l>o 1 raneo^ko-neuiška uprava dovolj 114. ki si- /av/»-iiia za produkeijo*T in za "red", bo plo-skal.! io vvi ni upal dosti šariti v Kuhru. >• :iii' ■»•!>- -ilil svoje sužnje delati za Francijo, lahko iz-f h pMiiicarejevo stališče ni zavidanja vredno. Od Xem-v.i • dnino. Z no ga in i je pa potlačil delavce in zalite-: »rajo delati. / ndiistrijalci bi pa prisilila, da bi nekoliko zmanj-! vojega koraka. > : moral tudi opustiti vse načrte glede ustanovitve i ene porenske republike. n.i važno — .z Nemčije ni mogoče iztisniti ti- ! obljublja 1'oineare Francozom. j / -• ■j i 1*..iiiear** francoske industrijalce. Toda Po-1 i Milit ik '.it b d i francoske volitve. Kampanja se je že začela. : tu r*- obljubiti volileem, tla bo dobil od Nemčije b d«• znižani francoski davki. Veliko se piše in govori o ameriški svobodi in prostosti. Svoboda je lepa stvar, prostost i pa še lepša. ! Svoboda se pa tiče samo naro-; da. prostost pa vsakega posamez-ka, in v sled tega je prostost sto-j krat lepša kot svoboda. Amerika je sicer svobodna, toda njeni državljani niso prosti. Vsaka ameriška država ima svoje postave. V Iowi in Georgiji ne sme dati nihče nobene napitnine. Dajanje napitnine je pod kaznijo prepovedano. V.sledtega hodijo ljudje po teli državah d<> ušes kosmati, ker noče nihče zaupati svojega obličja brivcu. Sami dobro veste, kako vas brivec vdrugič obrije, če mu vprvie ne daste ničesar. V državi Texas ne sme nihče i javno izjaviti, da je človek iz opi-ee postal. Ce pravi kaj takega-. jra sodnik, ki ima opičjo pamet, zašije, da je črn. V državi Oregon no smejo hoditi otroci v privatne šole. Ce bi njihova beseda kaj zalegla, bi bile še to minuto odpravljene vso javne šole. V državi North Dakoti ni dovoljeno kaditi cigaret. Vsled tega si ženske s cigarami pomagajo. i V državi Vermont ni dovoljeno j žvižgati ob nedeljah. Nedeljsko preklinjanje zaenkrat še ni prepovedano. V državi Arizoni je prepovedano v nedeljo striči lase. V državi Nebra.ski morajo vse ženske nositi dolga krila. V newvorski takozvani "visoki družbi" mora ženska, ki je ustrelila svojega moža. priznati, da ga je ustrelila, če ne, je zaprta. V državi New York smejo sa-. m o roparji nositi orožje. Ce dobi ' policija pri poštenem državljanu revolver, je zaprt. Razen šmira je prepovedana v Ameriki vsaka pijača, ki ima kaj I"«'- I udi mastike v sebi. 3u§0sintmm*ka Ustanovljena L 1898 JKatm. Stelmota GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki: Pre»ednlk: RUDOl.F PERDAN, S>33 E. Ih5 St.. Cleveland, O. Podpredsirdnik: LOUIS BALA XT. Box 106 Pearl Av«.. Lorjtln. O. Tajnik: JOSErH PISHLEll, Ely, Minn. Zjasni blagajnik LOL'IS CHAMPA. Box 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih umrtnm: JuHN MOVEK.N, «12 — 1 Jth AT*. But, Uulut-h. Minn. Vrhovni ztirsvnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bid*., »0« Grant Bt. at Sixth Ave.. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTOTf ZBASNIK. Room «06 BakeweU Bid*., tor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago. TIL FRANK BKRABEC. 4822 Washington Street, Denver, Cola. Porotni odbor. LEONARD PLABODNIK. Pox 480. Ely. Minn. • GP.EGOP. J. PORE.NTA, 310 Stevenson BUlg.. T'uyallup, Wash. FRANK ZORICH. «217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTTN PTRC, 7S0 "London Kd., N'. E-. Cleveland, O. PAt'LIXE ERMEIXC. 2V3 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STEKLE, 4<>4 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CElAHC, 638 Market Street. Waukegan. III. I Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tikajoče se uradnih ra.iev kakor tudi denarne poAllJatv« naj ee pofilljnjo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj »e pošilja na predsednika porotnega odbora. I 'r-.šr. jo za sprejem novih članov ln bolnlUcs ■pričevala nal ee poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlporoCa vsem Jugoslovanom u obilen pristop. Kdor želi postati član te orKanlatacIje. naj se zglaal tajnika bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo društvo se lal-ko vstanovi z 8 člani ali članicami. Iz Jugoslavije. 'Obrtna šola za žensko mladino, v; trirovee Dolivomtr IN ji*', oce šti-Beogradu. i rib otrok. Zvabil je k sobi 14letno P.e< grajske javne delavke so p<> deklico Miienko ter jo odpeljal v in;ei jui\'i ir^ne Ki i>t:ne I»oškovi-| Zenuin, j i t;i::t oskmnil tu nato reve ustali« vile pred kra.kem žen i prodal v neko javno ULšo. Pri desko onrtno šolo, v k;iteri .se žen-J Mici je < »tal šr teden dni t»-r se ska mladina pripravlja za gospo- nato vrnil 1; svoji ženi. Ko je ta dinjstvo. (.Jt:spe s na lastne stro-; zvedela, kaj j- /.u-i pa sn opazili njeno svoji svrlii. V novo šolo je vpi-j nakano in j.i rešili gotove sinrtii. salo toliko mladenk, da niso mo-jZa ženino p»i-etvje jia je gli vsili sprejeti. S<>ii> vzdržuj -j;« gos.pe same. n:.uist rslvo ti-govine imen u je in plaea le učiteljiee. Xa-menj"iia je ta šola v j»rvi vi-sti romašni žeiislvi mladini, katero pripravlja za praktično življenje. Suša v Črni gori. V Črni gori. zlasti v eetinjskem okrugu. je zavladala velika suša. ki ogroža jarino korn/.o in krom- ziv.na trpi mnogo. Smrt književnika. D opisi« Manville, N. J Doe t*, oktobra s<> je pripetila! t k' valu nesi neča na.šemu ro- j .UM .1 ob n u 1 '.oh a. Za^MioJen je bili mi .!• lies in |wi delu ga je 1*1 in. Donu . j.* bil pri De- v'ei M ariji v Polji i pri Ljubljani, j |:l:l je mladenič p --. •bno dobrega t :t, star •> ► b t. elan «-la \ - ki \>tnr š r. SNPJ. vi Haute. Iiul. Naj ostane v j 1 ' po llll'l 11 1 iNCin, ki so ga Z iU »lom gre it1 ]wwt-j dorbro. | ni'-^ki in ži * o *»ke id 17 leti Kdor želi i l -lati v tovarni.! to p služi. če ima zdrave' ude. K >aj rti vel:Is , a je prijazni. « M. Fine. | Ferrell, Pa. Vabi irno v*- ro jake \z oikdliee,: da jfi« "tijo zabav. oktobra ve" er v flrvat**1 iein d<»mu na Stanto n ulici. Zač ■etek ob 8. uri.1 l*r»Mlst a vi sc ij?ra enod»janka: "Kaki ven je fromp ta.k je slu- K*f\ 1 gra je povzet a iz vtijaakega ja t«*r vsesk • zL šaljiva. Naj- poki most \-zbujajo Nežka. J-kili narodnih društev in pa nad-1 ti*ij ISožo Itaeie /.a **lYohudo". rtMliiimi vzorei, ki si posneti p» Wloltraiijskih otiračili, ki j:h lira- Novice iz Slovenije. Stritarjeva zlata poroka ;d«i>oMne se je jubilarju poklonila Priplava Stritai jeve zlate p a-o- šolska mladina ter izr =«'•;!a njego-ke v i: -ašk; Slatini, ki ji* hilu vi »progi prekrasen š pek. Cer-iJol .'- 'na za -t<> 1-"». . tje je kveni ohredi zlate poroke kakor morala «'i::ej!;i, ker --t* je pesniko-f tudi nameravano ].-« <.i"»• i : i ],-..»* i.- n^jnikfi. I tudi nameravano slavnostno ko-vo zdrav;«* / i je dni poslabšalo j silo je m ralo zaradi pesnikove moženi (]a je v zakonu že ln j.- Kil priklenjen na p .stelj. Na bolezni odpasti občin-ki zast< p ne^aj možgan. došeelii, videei, kako spoštuje C'r-nomelj sv<'jo velezaslužuo narod-i no delavko. I*iif 7. oktobra bo v Metliki s:ol-jar ka razstava, k: jo priredi b<'-, lokranj-.ko učit^l jst vo. Na meti razstave j>', pokazali belokranj-eeni. kaj vse uspeva v IWlokrajini: in kaj se laliko dobro j>r<» naš kmet m!>lil tudi na nove vire doh(»dkov, se bo zad<»lžil do vrata.: Amerika je srda j zaprta in obetajo se sUbi ea.-ii. Zato pa je s^tlaj prilil;a, da m' začnemo zanimati Zadnje žeželjsko proščenjo je pred v ■ -SlaTini bakljad< udeležili r-: 11 i ni g domom je nieo. ■. H,* o. 1'irkiH. jem in v čega obe* -er sla1 !>! :i • 1 nosti s i v KogaAki v Rogaški Slatini je izvolil pts-1:1: na čast pesniku • i»ika v priznanje njegovih velikih ■i-' n;n 1<», ki s • m- je zaslug za slovenski narod za svo- n številu d«-ma-;jega častnega občana.. •. l'r.«l Stritarjevim. v v "Stj ■ g ioa priredila po
  • r navzo-tstva čet i t al. V sob.to Stre;a v ccljski cerkvi. l»ondeljek o-pt. je raz>a-| V Poljanah pri Starem trgu so d<»bili novt ga n at i učitelja Rust i jo. Gr.hlje s'i brez druge učne moči lil ravno tako Preloka in Vrh pri Vinie*. Na ( . šnjeve je prišel učitelj iz zasedenega ozemlja, ki so ga Italijani pognali po oSletuem službovanju brez penzije. Grozni vi ti nas: — zavezniki. V Šolskem ozim se vrsi velik nered in učiteljstvo je vsknl zani- 1 za i a gr Vest .i l»r> pre^krbel odlx>r. ► svidenje 20. okL! Odbor. » »V - * v Iz Belokrajine. Matiček. Pridite vsi. vam Vrh pri Vhlici je brez duhov-j ' Za ulo!ažl»o želodi-a In nika. Cujemo. da »e nekaj giblje in da misli vee ljudi v pravoslav-je, ker so se naveličali večne politiko v eerkvi. Nekaterim gospodom žilica ne da miru, da ne bi ža-'lili ljudi, ki pa zamerijo in to po no smo obhajali oseinde- pravici. Potom bo pa lep mir in » gruspe Ilarinsrove v Or- zadovolj.stvo kakor nekoč na Ik*lo-iiomlju. Vsa narodna društva ao kranjskem. s * zbrala 7 godbo in j»evei ter na-; MetHka je dobila elektriko, na redila lepo podoktiieo. Nato sta1 kar je jako'ponoma. Ce bi bilo pri čestitala jubilantki ravnatelj Jan- nas inalo ve hoče obdržati pri življenju. Savinj-ki dolini huda nevihta. Po i. uri pojRihlne )■• začelo liti kakor iz škafa in votlo grmenje je nrešinjalo soparni zrak Kar udari naenkrat v mestu - električne napeljave in ; je p vzrojila skoraj r. > celem me-j -tu nepf»plsen -ti a h. Zažarelo je po raznih h*sšah, kakor bi bilo neposredni IdLžlni. Sta-blli ponekod naravnost omamljeni, tudi so zažvenketale ]K> nekaterih poslopjih šipe V farni cerkvi sami je strela noko-liko poškedovala p;tst< r v bližini orgel i ter potrla mnogo šip. Zid v bli/lni stojoec ptaa*e gimnazije je pa esmoj- n. ljudje so čutiii eelo na ulici zračni pritisk ter v s inem strahu iskali zavetišča. Kakor poročajo iz Dubrovnika, je v Novem pri Tn.giru umrl brv. književnik m novinar Ivo Cinik". Tragedija mlade devojke. Na C't-tin ju si * je Milka Vukiče-vič. hčerka aktorja tamkajšnje državne tiskarne, zaljubila v nekega poročnika, ki je prosil za njeno roki-. Ker je i če pnušnjo •('.klonil, se je Miika ustrelila z revolverjem. Vsled žalosti je tudi Milk na mati hotela izvišiti samomor. kar so p;i domačini še pravočasno preprečili. Tragedija Milke Vukičevičeve je vzbudila na Ce-t in ju splošno sožalje. Maščevanje odpuščenega upravitelja. ivo so bili :i' davno v okolici Si-benlka vojaki na vajah, je povabil neki vaščan komandanta čete. naj ilovoli v ijakom. da s«* nazob-lj*'J° grozdja v njegovem vinogradu. Povabilo je seveda dobro do-šlo. A'ojaki se pošteno poslužili prijaznega povabila. l>rtigega dne i»a je vojaš!;;t oblast prejela pritožbo proti vojakom, ki so ople-■ » ni!i vinograd cerkvenega pose- Najvee ljudi umrje vsled svojih | stva. Prijazni vašČan je bil O vsem tem. kar sem zgoraj 1 napisal, je v Ameriki prepovedano pisati. ) v * * * j Veliko se govori o lestvici na--j predka. Lestvica napredka je tista le-| stviea. na kateri stoji ameriški j zidar, ki zasluži po petnajst dolarjev na dan. * u. * * Ameriški dolar ni tako visok kot je bil leta 1913. je pa zato najmanj stokrat hitrejši. * -s-* Ljudje, ki se pritožujejo zastran vročine, ponavadi tudi z mrazom niso zadovolni. Lepa ženska se zato poroči z gr- Downtownski rojak se je pritoževal: — Zdravnik mi je rekel, da ne smem niti piti niti jesti. 1'živati smem samo mleko. Ali mi->li, da moram lakote crkniti, če prej upravnik cerkvenega posestva, a je bil odpuščen. Da se maščuje nad popom, je povabil vojake v vinograd. Proti nj-iim je uvedeno -•'/dno postopanje. Radhinska tragedija v Beogradu. V Beogradu se je odigrala rodbinska tragedija, ki je močno vznemirila V mmtu je dolgo vrsto — Ne, — mi je odvrnila. istota-iTet mirno živela Milena Mardevac .ko šepetaje, — kar hitro vstopite!! s svojo 141etno hčerko. Pred par tedni je dosj.«el k rodbini 561etni zdravil, ne pa vsled svojih bolezni. — * ■* * Že nekaj dni sem popolnoma hrlpav. Danes sem hotel obiskati svoje-era prijatelja in njegova žena mi je odprla vrata. Ker ne morem glasno govoriti, sem zašepetal: — Ali je vaš mož doma? zvedel udi ni; ž, ki je doma pobral vse imetje in neznano kani izg'aiil. < lb-lasti pohotneža. 1 akor tudi njegove žrtve doslej š^1 niso izsledile. -Mirni se, da « !»stoja dobro organizirana družba, ki se bavi z nečisto obrtjo. Predpoldne pogreb, popoldne poroka. V Novem Sadu se je vršil v h si posestii:ka Ahdnje Kelemena iste--_ra due p Lr,,e'i in poroka. Kideme-nova hčerka Marija je umrla na dan pred p*»roko svoje s,-stre. :i Ki-leno-o ni hotel ov. V bližini vasi Peljevina sta se oba - orla s kmeti, nakar je Filahič streljal v zrak. Kmetje pa so nato skušali navaliti na oba lovca, nakar je Fala-ii č. kakor sam zatrjuje v silo-branu streljal v maso kmetov ter je ene-ra usmrtil in štiri težko p >--k' doval. Falanič je bil aretiran. Smrt glasovltega roparja. Znani roparski glavar serina, ki je strahoval vse prebivalstvo južne S-!,i je, je bil te dni v bliž ni Pii'tine « d bombt ki jo je nosil t»ri sebi in katera je eksplodirala, popolnoma raztrgan. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. j NOVA ZANIMIVA KNJIGA 1 Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega i slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovensfega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galic: je, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in 0 polkovem uporu ter njega zakletvi. NA KRVAVIH i POLJANAH ] Spisal Ivan'Maticic Cena • poštnino - $1.50 - Knjiga jo trdo vexana, vsebuje 270 strani in 26 alik ia vojno. "GLAS NARODA" 02 Cortlandt Stroot, Now York, If. Y. i HEi-v Morski razbojnik. Spisal kapitan Frederick Marry*!. ■ je odgovori] llawkhurst 15. ] vogla vje. Zmota. Avenger'T je rojLvil vsa svoja jadra ter plul proti severu. Zasledi valce je puatil daleč za seboj, in prav ni bilo videti lia /orjn, ko je naslednje«« juti-u pri- Kraitrk^o na krov. Kljub vs^n prusnjam Kajn«*ini ni hotel mladenič deliti :> njim |wnelj>t\«i na lad ji, nego se je imel le za potnika ali p;< jetnika. Ni bil dve miniti na krovu, ko je opazil »na dva španska ribi«"8, ki >ta bila v službi pi i dimu ''innauowu. kako »il; radi- tega je k njima ter ju nagovoril. Zelo >ta /acudila, k«» sta videla Kraneisca tukaj, dokler jima ni ta povedal, kaj se je zgodilo. Onadva pa ^ta z«»|H-t pripovedo-vala, kaj se je pripetilo njima ter mu pokazala palce na rokah, ki nosili sledove mučenja, tla l»i bili izsilili i/, njiju le.soieo. leo m* je zgrozil. vendar |»a ju je po-tolažil z obljulto, da iKMSBta kmalu z pet prosta in ^ bo*ta lahko vrnila h gospodarju. Ko s« je vračal Francisco s prednjega konca ladje, je našel na krovu lla\\ khursta. Njiju oči s > ;e srečale in kazale veliko sivra-štvo Ilawkhuist je bil «*1 velike izgube krvi št- jako bled in rana ga je očividno še vedno zelo lx>-lela. Ker so mu pa sporočili, da :>ta se kapitan m Fnuiriseo najbrze popobioiua spoprijazuila, ni mogel .*eč dalje i^tati v postelji. Vedel je tudi, da se je kapitan izogibal vsakemu boju z "Kuter-priso", in nekaj mu je pravilo, tla se je morala v kapitanu zgoditi velika i/pre meni ba. Kakor l udi je bil še slab. je vendarle sklenil, nkrbno i>aziti na vse, kar se je zgodilo. Zakaj sedaj je smrtno sovražil oba, Kajna in Kran-ci*ea, in čakal prve prilike, da se iiiiMČujc. Za trenutek sta me mu zdela premogočn*. Toda čutil je, da tw* bliža čaj* njegov*- zmage. Kranc.seo je .šel mimo ilawk-hurstn, ne tla lw bil zinil besedico. * * Zopet sta presiti, kakor vidim", je opomnil llawkhurst porogljivo. •Na vsak način pa nisem za to dolžan hvale vam", je odgovori Francisco p< nosno, "in za svoje življenje tudi ne." "Ne, gotovo ne I A m%diui, da s* iu jaz vam nekaj dolžan za to-le kniflo v rami' , je o»lgt>voril kr- "Da. ste", je odgovoril F raji- cist o mrzlo. "In prepričani bodit* svoj dolg poplačam z vedel" predrzne. *" Pokličite može navzgor", je »■dgovoril Kajn; "in kot eHan moštva boste zvedeli tudi vi, česar Želite." Moštvo razbojniške ladje se je zbralo na zadnjem koncu. "' Al'«; je!'' je dejal Kajn. * * Prvi krmar mi je povedal, da bi radi vedeli, kam irreiiio. Na to odgovorim to-le: Ker .mamo na ladji toliko ranjencev ki toliko plena spodaj, mi mer jam kreniti na otok tuk.ij blizu, kjer smo bili žv večkrat, d Zanimivosti o spancu. . oski-himo potrebne poni to otoki Kaiktjfc. ktlo vprašati še kaj dru- Ureditev počitka je prav tako važna kot ureditev dela. Samo s pravilno izmenjavo dela in počitka se- do»eže največ, kar zmoreta duh in telo. Pa tudi na razpoloženje človeka ima spanje velik vpliv ker kdor slabo spi, je navadno sla-be-v oje in muči s svojo-raztlraž-ljivostjo vso okolico. Narava sama nam je dala za vzgled bitje, ki spi dolgo in globoko in ki ga hočemo vzeti za izhodišče naše razprave, da pojasnimo bistvo spanca; to je človeški zapl<>dek fembrijo). Porajajoče se dete v materinem telesu spi devet mesecev. — Čim se loči od matere, se zbudi, in n jegova zmožnost, tla kriči in čepela, nam dokazuje, da je poprej v resnici spalo. Čudovito je, kaj je novorojeni po 11 i a v če k v devetih mesecih "prespal". V devetih mesecih ein-br ijonalnega življenja se izvrši celotno postajanje človeka, dočim je ] naprimer pozneje treba 2S let, da pra\e — Ali želi gegi; 1 "Pa", je odgovoril llawkhurst, •*tiiii bi radi vedeli, kaj namer-jate tem m lat) i m možem >Van-c'.m* m. lz'»u.bdi smo velike zaklade bogastva. Spodi)j imamo tri-tlesi i ranjencev in na suhem smo pustdi devet mrtvih. Jaz sam imam kroglo tu v rami; in vse toj^^.j (]ojenček doz<)ri v zreJega je zakrivil on sam. Pravice zalite- , varno!!' Možje! Pravice zalitevate in jo tudi dobite", je tnlgovoril ka-pitau Kajn. "Vi peculate dobro tega mladeniča. Še kot otroka sem jra ] rinexel vmkaj na ladjo. Njemu ni nikdar ugajal način našega živi j Mija in dostikrat je profil, tla bi .smel V* telesu — injjloveka se poloti On je " napet". j spanec. Ta onemoglost pa hkrati Telesno stanje z zvišan i m krv novzroea. da izostane vsako delo nim tlakom in močnim izločeva- in da se ne tvorijo na novo utru-njem joda nam potem kaže onega jevalne snovi. Polagoma izloči za gibkega, telesno in duševno ela-pe tnica zopet toliko joda, da za- stičnega človeka, "ki hodi s svoji-1 vlada v telesu, nakar se spanec mi živci po žici", kakor je to iz-1sam po sebi prekine. Budenje ali borno povedal Moltke. moža. V devetih mesecih prvotnega razvoja zraste dete do približ no pol metra — in še okoli tride set l it je še potem potrebnih, da se stvori ostala dolžina 1 in četrt metra, kolikor meri srednjevelik človek. «r<% K;, ko naj si razlagamo teh devet mesecev dolgega, neprekinje-Poz\ al me je na odgovor, opiraje'nega spanca in ogromnega delo-n t našo postavo: Kri za kri! j vanja narave v tem času. in kaj Kanil me je; storil je prav in tega'se moremo ia tega učiti ,'lede na-mu j e štejem v zlo. Ako bi brl vedel, da ste gamerjali i postavit i na suho, kjt«r naj bi bil počasi lunrl za ji'adom in žejo, ne bi bil nikdar dovi lil tega. Kaj pa je zakrivil? sega spanca? Kiikor često v naravi, tako nam je tudi tu poizkus pomagal reši- Čim jačje sodelujejo letlvice in zaščitnica, tem bolj vtiskata čto-veku gotov znak s tem, da zatirata iztočila, ki jih spuščajo v kri druge žleze in ki učinkujejo na telo nasprotno. Taki žlezi, ki delujeta proti sodelovanju ledvic in za-ščitnice. sta možganski privesek "n kaličnica. }Zadnji del možganskega priveska izloča v človeško kri snov. ki vpliva na intenzivno rast. Notranje izločevanje kalilnice podeli moškemu globoki glas brado in notranjo voljo. Kaj je torej posledica, ako se zmanjša u-činkovanje možganskega priveska in kaličniee z delovanjem ledvic in zaščit nice ? Ako se to zgodi, i-mamo pred seboj majhnega, debe lušnega človeka, ki je duševno ne navadno gibek in se kreče kot živo srebro. Zaščitnica v njem intenzivno izloča jod, da razotruje obilne utrujevalne snovi tako živahnega žrvčnega delavca. Inten zivno delujejo ledvice, da se iz T>Hiiie —^vse se vrti okoli utruje-valnUi snovi in joda. plovba vseh drugih pristaniških čolnov ustavljena. Ogromni parnik "Mauretauia" je nedavno pripeljal 11.T9G vreč pošte. Tekom leta dni od konca letošnjega marca je poštno brodov-je pričakalo 1 ..">17 preko morskih pa mikov in prejelo otl njih 813. 119 vreč pošte. Ti poštni jiarniki so obenem prevažali pošto iz — Rrooklyna na pomol št. 72. namreč 1126.997 vreč. Na ta pomol prihajajo vlaki New York Central že-iezniee. ki ra znaša j o poito drugam i »o Združenih državah-. Dostikrat se dogaja, tla new-Vorški poštni urad ijli železniška poštna služba odpremlja prihajajočo inozemsko |x>što. še predno so se potniki, ki so prišli istočasno, izkrcali iz parnikn. Aforizmi. j ti vprašanje: pokazalo se je, da j kri in telesni soki zaplodka ne vse- prazni zaščitnica, da se požene vse 1'rav nieesar! C e pa je kaj, je za-1 kujejo joda. strupene snovi v telesu nasproti kriv I pr»»ti meni. In <4>sojefii je bil iri i - , . . . , . •if l je snov. ki jo izloča v človeku takozvana zaščitna žJeza ali dr* vam o^irestmi prtUi mtMii. in oJ^sojeai je na n urt zaradi nieesar, in sami ste l ili oftločuo proti jijegovi smrti. Ali ni re.i tako?" "Da — res", je odgovorila večina mornarjev. "Na naravnost čuden način je bil i--sen smrt i ter je nato prišel v službo k drugemu človeku. Ujeli ste ga in zahtevate sedaj pra-viee. Imejte jo torvj ! Recimo, da je zaradi tega zapadlo njegovo življenje — vi ste ga bili obsodili na s.urt po krivem in zarad tega ste j o vsej pravici dolžni, da mu v tem primeru vrnete življenje. Zaht evam to cxl vas, možje, ne samo kot pravico zanj, temveč tudi kot naklonjenost in vdanost proti meni. vašemu kapitanu." "Velja, vse je dobro!" je vzkliknila večina razbojnikov. jodu. Tak tip potrebuje dolgega zaščitnica. Zaščitnica je žleza, ki spanja. Zaščitnica, ki deluje z iz izloča svojo snov na znotraj, to! redno silo. se je proti večeru tako I ^^ ^ naslčc; ne bojim se vas prav nič." Po teli Kraueiaeovih l>esedah je prišel kapitan po lestvi navzgor, llawkhu: t se je obrnil m odšel. "Ta človek namerja nekaj zlobnega. Francisco", je dejal kapitan bolj tiho; "skoro že ne vem, komu naj zaupam; t<*ia paziti moramo nan j. Že nekoliko čaota pri-dtkbiva raoitv o /ase. No, to pa nima posebnega ]»omena. zlasti ako miruje le še malo časa. Sam bi mu rad izročil poveljstvo te ladje. A kaj, &ko ga poizkusa pridobiti pre-rMiio — —" "Ja« imam možake, ki jim lahko popolnoma zaupam", je rek«4 Francisco. "F'oj«.liva dol!" Krtncivfl je poslal jto Krumana Pompeja ter mu dal vpričo kapitana razne ukaze. Na veliko čudenje vseh je to noč strašil llawkhurst. Dani je bil od neprestanega opazovanja in otraženja zelo utrujen. je bolj okreval od dne do dne. Nekoliko dni se ni pri|M"tfilo nič in "Avenger" je mirno nadaljeval *vojo pot. Samo Francisco je vedel, kaj naunerja storiti kapitan. "Jako malo vode ie imamo", je iiftkega dne sporočil llawkhurst; "ali jo I km do imeli| dovolj do tja. kamor smo namenjeni?" "Za koliko dni je še imamo, ako dobi vsaicilo pobio mero?" MK»j*r4 za dvanajst." "Teilaj »e mora dajati le stopili sedaj na kapilanovo sttan. IlawkhurNt se je ozlralkakor hutlo^beu duh. "Denar naj vzamejo ("iti. ki se dajo podkupiti", je odgovoril, "toda jaz se ne dam! Kri za kri hoeem imeti in zaraditega vas svarim. Življenje tega fanta je moje in imeti ga hočem! Zadržite me pri tem, ako morete!" je nadaljeval, vzdignd roko ter pretil ž njo skoro ravno pred k a pitano vini obrazom. Rdečica je oblila Kajna. V trenutku se je visoko vzravnal, zagrabil kol, ki je ležal blizu, in po drl llawkiiursta na tla. "To imaš za svojo upornost!' je zaklie-al Kajn ter stopil Hawk-hurst u na vrat. "Možje, do vas se igračam! Ali je ta človek vre-deu/da f-staue še nadalje krmar? Ali zasluži, da ostane živ?" "Ne, nikdar!" «o vpili razbojniki. "Smrt!" Francisco je stopil prednje, re koč: "Možje! Kapitanu sate borili uslugo; storite še meni eno: Pustite temu človeku življenje! Spominjajte se, kolikokrat vas je vodil v boj, kako hraber in zvest je bil do!*edaj. Pomnite, da še vedno boleha na rani, ki ga dela če l>olj razdražljivega. Zapovedovati seveda ne more več dalje, ker -nikdar več ne dobi kapitanovega zaupanja, toda pustite ga, da živi in zapusti to ladjo." * Ako se vsi strinjate s tem, naj bo!" je odgovoril K*»jn in «e ozrl po možeh. "Jaz nočem njeigovega življenja." Reabojnjki so mu pritrdil L llawkhurst je počaai vstal, nato Vedno iznova se ponavljajoči ličinki. ki se ponavljajo z enako močjo in skozi več rodov, so privedli nekatere ljudi do pravcatih "kemičnih tipov". Poznamo majhne. debeluhaste ljudi, velike, debelušne tipe;, majhen rod, velik, suh človeški tip in njegove mešanice. ki se nLso razvile tako enostransko. Pri vsakem teh tipov so žleze z notranjim izločanjem cele generacije na prav poseben način delovale in tako vedno oblikovale telo. Dalje služi jod zaščitnici tudi v to. da razotruje strupene "usedline. ki se tvorijo v telesu od dela. To je predvsem važno za naš fini ži včni sistem. Trajno in močno razi rovano možganje deluje dušev ga tipa spe večinoma devet do deset ur. Tako vidimo, v kakšni zvezi sta spanec in izločanje joda. Komaj se je dete rodilo, začne kričati in in ista se brez ovire odpremi v New York, naloga newvorskega urada pa je, da ugane vse ostalo. Rokovanje paketne pošte za inozemstvo nalaga ogromno dela-; količina te pošte raste s presenetljivo hitrostjo tekom desetih let — (od leta 1912 do 1922) je narastla za celih 445 odstotkov. Bilo je ž»> slučajev, da je en edini parnik odpremil 10.000 vreč inozemske oošte; ako bi se te vreče nanizale druga poleg druge, bi bilo treba no čisto drugače od možganov, ki je preobloženo s strupenimi in u-trujajočimi snovmi. Človek, ki i-ma v sebi mnogo joda, je duševno živahen, izpremenljiv. kot živo srebro. Kakor se pravi, kaže "napetost". In v resnici lezi v tej beset! i posebna kemična zagonetka. Pokazalo se je namreč, da se ledvice in zaščitnica medsebojno podpirati. Ledvice izlc.Čajo takozvani and renal in na znotraj, ki zviša krv ni tlak s'tem. da zožuje krvne Staniče in draži vse organe, predvsem pa zašČitnico, kjer pospešuje od- ravno; toda jaz sam bi rad so ga spremili v njegovo kabino. Dri:gi krmaf je bil nato imenovan za prvega, drugega -pa ,naj bi so izvalili možje sami. Po tem prizoru je cele tri dani vladal mir in red na razbojniška lad ji. Kajn se je v tem času trdno odi »čil. kaj ukrene ter je razodel svoje načrte Franeiseu. Ta mu je veroval, ker je videl v tem, da je kapitan svoj delež podaril moštvu, njegovo resno vodjo. Nastalo je tred njima tako ore srčno razmerje, kakršnega ni bilo prej nikdar rat d njima. Toda o Franeisco-vi materi in svojem prejšnjem življenju ni kapitan nikdar govoril. Francisco ga je večkrat povpraševal po tem, a vedno mu je odgovarjal: i4V kratkem zveš vse, Franei«co, toda sedaj še ne; prev«č bi me sovražil." iztiska v kri prvi jod skozi kri-L . . .. , , * „ , - | sest in polj mdj dolge proge, calne mišice. Pa se mnogo časa je treba, da dozori zaščitnica do svo-. Prihajaj()ča pošta. je popolne delavnosti. V ta nameni potrebujejo otroci dolgotrajnega, I Rokovanje prihajajoče inozem-globokega spanca. j ske pošte je ravno tako zanimivo Gorje otroku, ki ostane tudi po kot ono odhajajoče. Prihajajoči rojstvu brez joda! Zapisan je po- parniki prinašajo dostikrat do polnoma duševnemu in telesnemu 10.000 vreč pošte. Ko ti parniki poginu. Ipriplovejo do kvarantenske po- Opazujmo pa tipe, ki ne potre- staje, se morajo tam ustaviti, do-bujejo mnogo spanja. To so lju- kler zdravniška oblast ne da do-dje. ki jim nedostaje joda in pri voljenja za vhod v pristanišče. — katerih se izločevanje joda ne vr-|To priliko porablja poštna oblasrt ši redno. Ker imajo vse žleze go-1 za prevzem inozemske pošte. Ma tovo delavnost, dosegajo ti ljudje I li poštni parniki se približajo oce-gotovo marsikatero presežnost Janskemu parniku in prevzamejo vajo. I vso pošto, ki jo je prinesel Globlji vpogled v bistvo ljudi, I Ti poštni parniki so pod upravo ki ne potrebujejo mnogo spanja, železniške poštne službe (Railway se nam nudi, ako opazujemo vpliv I Mail Service). Navadno je istočas podnebja na stanje človeškega te-j no v obratu dva do pet takih par-lesa. Znano je. da sol|ee ovira rast. nikov; dostikrat je trojica njih Severni človek je vedno večji, po-1 poleg tnega samega prekocean-časnejši in neokretnejši od južnja-l skega parnika. da prevzame nje ka. Spolno je nnptvejši, ker je no- govo pošto. Glavni parnik tega tranje izločevanje mod skupno z I poštnega brodovja se imenuje — delovanjem možganskega pri ve-("President" in je 167 čevljev dolg ska ojačeno in je s tem omejeno lin 39 visok; opremljen je z brez jajeevje na zunanje spolno izlo-l žičnim brzojavom in more preva-čevanje. Krvni tlak pa ni zvišan. J žati do 4,000 vreč pošte. Za plov-To so oni ljudje z zmernim živ-j bo od kvarantine do pomola na Ijenjem, ki se ne obrabijo tako hi-172. St. ob Hudson reki rabi 35-50 tro kakor južnjaki, ki ne dozore j minut, kakor je pač plima in o-tako hitro in ki često dosežejo vi- j seka. sok o starost. Ako opazujemo vplivi Pošta se iz velikih prekomor-podnebja na kemični sestav tele-Jskih parnikov preklada v poštne sa, se nam šele razjasni, kako sta- parnike, iki ob boku onih velika-ra mora biti indoevropska rasa. j nov izgledajo kot kaki pritlikav-Izredno zanimivo je tudi s teh \ ci, s tem, da spuščajo vreče doli zrelišč opazovati živalstvo, od orjaških savrijev do malega srnjac-ka z golšo in zabuljenimi očmi. skozi dolg platneni žleb. Poštno brodovje more naložiti do 5.000 vreč v eni uri. Čim je prevzelo vso pošto, od plove z vso brzino do Severni tip potrebuje z ozironiij na svoje telesne lastnosti manj pomola številka 82, kjer čakajo spanja od južnega tipa. Kretanje njegovih duševnih pojavov je po- tovorni avtomobili in železniški vozovi, ki nakladajo pošto s pomočjo parnih dvigal. Ta majhna mornariia vrši svo;( (Dalje prihodnjič.) časnejše, t v or jen je in raztrujeva-nje ustrujevalnih snovi lenejše. — Seveda, zato ni duševno manj sposoben. Zakaj inteligenca ne zavisi I*^1 "rez ozira na vreme? ne me" le od kemičnih in fizikalnih poja- Sla ne vihar ne straši vrlih mor- vov v možganju, temveč je tudi narjev, niti v slučaju, da bi bila MI POZNAMO potrebe svojega naroda ter mu vsled tega zamoremo najugodnejše in na j solidne j še ustreči. ZA TOČNO IN REDNO IZVRŠEVANJE DE NARNIH NAKAZIL, . ZA UGODNO IN BREZSKRBNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO, ZA DOPREMO OSEB IZ STARE DOMOVINE, kakor tudi za vsa druga brezplačna navodila glede gornjih zadev, se zamorete s popolnim zaupanjem obrniti na znano FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : : : : New York, N. Y. ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu alika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, . Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-•estavljen. Vsebuje 239 strani, Darovana. Spisal Alojzij Dostal, Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po Živo in resnično slikanib domačih značajih. — Vsebuje 231 strani, Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani $1.00 .70 .60 M JO Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .40 Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne gpaŠčake m juna-iko umirali mučeniake smrti. Vsebuje 378 strani, % ,T0 POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St, New York .T* » ■ - . - # ■ GT AS XAROPA, 12. OKT. 1923. CAROVNICA. 4 ' — • Spisal JEAN BAMEAU. Za "Glas Naroda" poslovenil J. T. 20 (Nadaljevanje.) To je bil poljub, ki je sel od srca do srca. — Zahvaliti ti moram za neizmerno ljubezen. Take ljubezni kot si j#- zmožna ti. ni zmožna nobena druga ženska na svetu. Par izostal edini vretl-ni naslednik slu v nega mojstra Rodina? Ali veste, (la vas bo okus lOO^r čistega turškega tobaka v Helumr kmalu prepričal v razliki med dobro iu navadno cigareto? Električna in industrijalna razstava Grand Central Palace Lexington Ave. Sc. 46th St. Od 17..do 27. oktobra 1923. Od 11 dopol. do 11 zvečer. Oglejte si naše predmete. The New York Edison Company Naslednjega jutra sta se pogovarjala pri zajtrku. Pascal je rekel; — V kratkem času bo postal senator Laearre minister, jaz bom pa podtajnik v njegovem kabinetu. — Oh, krasno! — je vzkliknila Melanija. — Na leto bom imel šest do sem tisoč frankov plače. — Ne večf — je vprašala Melanija ter se naslonila na komolec. — Ne, zaenkrat ne več. Toda, ko bo minister strmoglavi jen, bom dobil lepo odškodnino in morda celo zaslužni križec. — O križec — je odvrnila in se nekoliko zaničljtvo nasmehnila. — Križec ni karsibodi. < lovek se lahko postavi ž njim. Napri-mer. če bi prišel v Malirec. No. ker že govorolva o Malirecu. ti moram povedati, da imam lep načrt za najin t a mošnji grad. Spodaj bo veža, ki bo šla skozi vse poslopje in bo dolga kakih sedemnajst metrov. Tako vežo sem videl v neki hiši v Bretoniji in mi jako ugaja. in uredila bova ves grad z bretonskim pohištvom. — Kakšne bodo pa stene? — je vprašala Melanija. —■ Vse z zlatom obite. — Ali ti ne ugajao tapete iz blaga? — Ne, te so predrage. V desetih letih pa tudi niso za nič vet*. In tudi moli se lahko zarede vanje. — Prav imaš, to bi ne bilo praktično. — In Melanija se je odpovedala tapetam. Pascal je pa kar naprej razlagal, kakšen bo grad. Vzel je svinčnik in papir ter začel risati, kje bo knjižnica, kje bo soba za tujce in kakšna notranja ureditev. — V kakšnem slogu bodo urejene 1 — V empirskem slogu. In tudi za svojega prijatelja Laqua bom uredil posebno sobo. — Kakšna bo pa moja? — To prepuščam popolnoma tvojemu okusu. Velika omara s tremi zrcali. In po stenah same slike. Tako je pretekal čas v upanju in hrepenenju. Toda lepili dni ni hotelo in ni hotelo biti. Pascal še vedno ni dobil boljše službe, in svota. katero je bila poslala teta Alibert. se je začela precej krčiti. Krojača in šiviljo sta morala za nekaj Časa pustiti pri miru. Stari, zavrženi klobuki so morali zopet romati iz shrambe na glavo. In večkrat je moral bodoči "veliki mož'' zardeti. ker je prišel v pisarno z rokavicami, ki so precej dišale po bencinu. Nekega večera — bila sta že dve leti poročena — je prišel Pascal ves razburjen in smrtno bled domov. — Moj Bog. kaj ti je? — je vzkliknila Melanija. Poljubila ga je na žalostne oči. ki so bile sedaj tako motne. — Kaj ti je, mnj ljubi Pascal? Povej mi vse, saj veš, da te neizmerno ljubim. Njegove oči so postale vsled Melanijinih poljubov mokre. — Kaj naj bi bilo? — je rekel in zaškripal z zobmi. —- Vse je končano. Vse je uničeno. — Kako to? — Senator Laearre me več ne potrebuje. — Tvoj senator? Torej te je odpustil? Zakaj pa? — Ne vem. Rekel mi je, da ne potrebuje nobenega tajnika več. Jaz sem pa prepričan, da je to samo izgovor. Iznebiti se me hoče. Jaz nisem več zanj. Skoraj gotovo bo vzel koga drugega. O ti pro-kleti lopov, gotovo ve, da sem se spri s svojim očetom. Prepričan je, da bi ga moji sorodniki začeli sovražiti, ee bi me še nadalje podpiral. Prihodnje leto po potrebuje pri volitvah njihovih glasov. O ti prokleti lopov! — In ti misliš, da je to vzrok? — Malo to, malo pa kaj drugega. — Kateri vzroki so še? — Kaj jaz vem? Morda nisem dovolj eleganten, da bi sprejemal njegove obiskovalce. Moja obleka je že precej ponošena. In pravi, da sem postal čuden, odkar sem se poročil. Po njegovem mnenju bi ne smel storiti tega, in povrhtega Še vzeti dekleta-- — Kaj? — je vprašala Melanija in namršila obrvi. — Nič, nič. kaj me briga! Hudič naj ga vzame! Pascalova žena je pa uganila konec stavka. Konec stavka se je namreč glasil: — Poročiti se z deklico, ki nima niti beliča premoženja. — O. Pascal — je zavzdihnila in sklonila glavo. — O. Pascal, vse to mora« trpeti zastran mene. Oprosti mi, odpusti mi! Kaj naj storiva? Oh, če bi te mogla osrečiti, če bi bil kje na sveta prostor, kjer se da lahko zamenjati srčno kri za zlato. Moj ilog, moj Bog! Tistega večera nista pila čaja. Zvečer je stopil na balkon in se globoko zamislil. V srcu se mu j« porodil trden sklep, da se mora bojevati, da se mora boriti naprej do končne zmage Jutri se bo napotil po Parizu, potrkal bo na vsaka vrata, in ni riodej, da bi se mu katera ne odprla. (Dalja prihodnjič.) Največja nevarnost za Jugoslavijo. V uglednem angleškem listu — "The Observer" piše znani publicist I. L. Garvin o krfskem in o reškem vprašanju in pravi med drugim: — Za Jugoslavijo niso največje nevarnosti spori z njenimi sosedi, ampak njen notranji položaj. — Nevarnost preti Jugoslaviji od znotraj, nevarnost notranje revolucije in razpadanja. Jugoslovane je udružila svetovna vojna v troedino kraljevino SHS, toda pn veri in svojem čustvovanju se že Srbi med seboj zelo razlikujejo. Ta list (Observer) je že opeto-vano nagla-šal, da bi bil za SHS v danih razmerah federalistični sistem najboljši. Totla Srbi so vztrajali na pretiranem centralističnem sistemu. Oni so briljantno in hrabro pleme, ki je v stanu držati se svojih lastnih političnih idej s samomorilno trdovratnostjo. Z druge strani so pa tudi njihovi hrvatski bratje ravno tako hrabri, sposobni in trmasti in zahtevajo večjo samoupravo v okviru troedi-ne kraljevine. To so jim doslej odbili. Zato se nahaja vodja federa-listov Stjepan Radič danes v pregnanstvu, a velik del Hrvatov je zrel za vstajo. Koncem doncev ne bo prišlo le do upora, ampak do razpada, če nepopustljivi centralist v Belgradu ne bodo pokazali bolj elastičnega državništva, dokler je še čas. Ce bo prišlo do eksplozije. bo padla iskra v siiiodni-šnico na Balkanu. — Seton Watson in Radič. Preko uredništva "Nove Evrope" dementira Seton Watson vse časnikarske vesti o njegovem sestanku z Radijem v Londonu, ker živi že nekaj mesecev na Škotskem. — "Obzor" pripominja k POZDRAVI ZZ NEW YORXJL Pred odhcdom na parnik President Wilson pozdravim svoje hče če: Marijo Levee v Vintondale, Pa., Marjeto Čad v Eveleth. Minn., in Nt-ž> Bevčič v Holl-sopple. Pa., ter njih može. kakor tudi Franka Bevčič in njegovo družino. — Louis Zakrajšek. na potu v Ravnik (Bloke). Hretanje parnikov - Shipping News 13. oktobra: ». Majestic. Cherbourg; America, Cherbourg. Bremen: Saxonia. Cherbourg; liicagD, Havre; Orduna Cherbourg, Ham-burs ; Ryndam. Boulogne. 16. oktobra: Berengaria. Cherbourg; Reliance Cherbourg, Hamburg; Canoplc, Cherbourg. Bremen. 17. Okivwi a: Muenchen. Hamburg; Pres. Adams, Cherbourg; Tyrrhenla. Cherbourg. Hamburg. 18. oktobra: Albert Ballln, Hamburg; Rochambean. Havre. 20. oktobra: La Savoie, Havre; Olympic, Cherbourg; Ohio. Cherbourg. Hamburg; New Amsterdam, Boulogne; Leviathan, Cher, bourg. 33. oktobra: Aqultania, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. I. ter se zahvaljujem Mr. Antonu Bobku. ki mi je preskiibel, da sem Pridno odpotujem .s p ami kom President Wilson. pozdravljam vse vi je -prijatelje v Clevelandu, J24- oktobra: Ohio, posebno pa Antona Pavli, j Paris. Havre: Pres. Monroe, Cherbourg. 25. oktobra: Thuringia, Hamburg; Colombo, Genoa. 27. oktobra: Homeric, Cherbourg: Orbita, Cherbourg. (Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg. Bremen; Vendam, Boulogne. 20. oktobra: Resolute Cherbourg, Hamburg. Mauretania, Cherbourg. 31. oktobra: Pittsburgh, Cherbourg, Pr»men: men, Bremen; Ameriitf^Sg Genoa; 1J. se tako lan da \ sec. *' nob el vozil iz Cieve-New York. — Josip Av- 7. novembra: Uelsenland, Cherbourg: Suffren. Havre; Pres. Polk. Cherbourg; SeydlKZ, Brc-mtn; G«jute Ilosso. Genoa. . novembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg, Hamburg. 10. novembra: I.eviaihan. Cherbourg; Martha Wa^h-ii'trtun. Tm; Olympic, Ch. rbourg: Derf-flinger. Bremen; Orea, Cherbourg, Hamburg; Albania. Cherbourg. 13. novembra: Aquitania. Cherbourg; Reliance, Cher, bourg. Hamburg. 14. novembra: Paris. Havre: Zetland. Cherbourg; Pres. Adams. Cherbourg; Yorclt. Bremen. 15. novembra: Westphalia. Hamburg. 17. novembra: America, > "herlv .-.srpr. 'Pr.-men: Ore-inn, Cherbourg. Hamburg: Chicago. Havr*-: Ryndam, Boulogne; Muenehen. rtre»n.>n. 20. novembra: Duilio, Genoa, 21. novembra: Canpoic. »'herbourtr. Bremen: Pres. Van Buren, Cherbourg. 22. novembra: Muunt Clay. Hamburg. Predno odpotujem s paru • kom Pre?ndetit Wilson, še enkrat po-temu dementiju, da so vsled tega zdravljarn vse svoje prijatelje in tudi neresnične vse vesti demo- znance v Clevelandu, Ohio, p >s*-b- re,"Trst kratske "Riječi", ki je uprav dra-1110 Pa Mr. Frank Zakrajška, kate-matično živahno opisala diskusijo j rcm" sc najsrčnejše zahvaljujem za ves njegov trud. ki ga je imel z menoj z rn^noj. — Ne smem tudi p-aabiti zahvaliti se tvrdki Frank Sak^r State Bank za točno postrežbo. O pol osmih zjutraj sem prišla v urad, eno uro pozneje pa iem že odšla na parnik. Hvala vsem! — Katarina Pelecli. 2A. novembra: Majestic, Cherbourg; R... hamb^nu, Havre; Ohio. Cherbourg, Hamburg; Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen; Xew Amsterdam, Bourogne; Tyrrhenla, Cher, t aurg. 27. novembra: Berengaria, Cherbourg. Pre- 28. novembra: med Watsonom Carlton-klubu. in Radičem v! Na potu v domovino. ■vede- 1, novembra: Hanaa. Hamburg, 3. novembra. Majestic, Cherbaurg: Rotterdam. Boulogne; 1'res. Fillmore, Bremen. £. novembra: Berengaria, Cherbourg. Pr» s. Garfield. Cherbourg. 23. novembra: Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg; "Samouprava" o razmerah v Macedoniji. S posredovanjem tvrdke Frank Salrser Slate Bank so odpotovali r staro domovino: S parnikom Resolute 'J. oktobra: i^imr n K< kola iz La Salle, 111.. v Ljubljano. •lauez J. Šetina iz La Salle, 111. v Prečno. Primož Merlak z družhio iz Chi-eag , 111., v Krško vas. S parnikem Belgenland oktobra: Fran Nose iz Mamstique. Mich., \ Krko. Fran Bevear iz Philjppi, \V. Va., v Ro6:nj. Jožef Ruparčič iz Philippd, W Va., v Loški potok. S parnikom President Wilson 11. oktobra: Anton Knafelc iz Moirgantown, \V. Va.. v lvnežak. V in cen c Koritu ik Lz Brownfield Pa. v I e.- k o vee pri Krškem. Alojzij Zakrajšok iz liollsopple, Pa., na Rakek. Ivan Faletič s sinom Lz Indianapolis, Ind., v Ročinj. Frančiška Črne Brookhni, N V., v Kočevsko Reko. Katarina Pelecli z otroci iz Cleveland. Ohio, v Radomlje. Jožef A v sec iz Cleveland, Ohio v Boričevo. Mongolia, Hamburg. 30. novembra: President Wilson, Trst. 1. decembra: leviathan, Cherbourg: La Savoie. Ha-Veendam. Biai- -M vre; « dyinpic, Cherbourg !ogne. VABILO NA VESELICO. Društvo sv. Jožefa št. 5?. JSKJ. Little Falls, N. Y.. priredi plesno veselico, oziroma vinsko trgatev v soboto 13. oktobra v svoji Iv orani na 36 Danube St. Tem-potom vljudno vabmio vse cenjene Slovence in Slovenke v Little Falls, kakor tudi iz sosednih far-merškili naselbin, da nai5 izvolite posietiti pri tej prireditvi. Začetek ob 7. uri zvečer. Za mnogobrojno udeležijo sc priporoča Odbor. HITRA POTNIŠKA SLUŽBA! od NEW YORKA do TRSTA (preko Genove) Najboljša in najkrajša pot po Sredozemskem morju z našimi veličastnimi parntki, COLOMBO ....... 25. okt....... 5. dec. AMERICA ........ 31. okt.: 7. decembra DUILIO Cprvokratno odplutje) .. 20. nov. Največji in najhitrejši parnik na olje za Sredozemsko morje. Udobne kabine tretjega razreda z 2, 4 ln 6 posteljami za družine ln ženska. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno. Za podrobnosti vprašajte naSega agenta v vaSem mestu rdi pa naravnost pri rnmmi generale italiana Italia-Amcica Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York Naši zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka. Belgrad ln njene podružnlcet POTOVALNI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Glas Naroda'*, so: Joseph Černe, Anton Simčič in Joseph Smalzel. Upravništvo. .VWW5 uraoiu n NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGI Hajnovejia iliutrovanm iadajs Vsebuje 808 itruL EF Om > poštnin« H.— ■LOVKNIO PtTBLMHIBIO OO, ts Oofftlmdt Kmi Toris City. M. T New York. Plymouth, Havre, Pari* LA SAVOIE ................ 20. okt. PARIS ____ 24. okt.; 14. nov.; 12. dec. SUFFREN .................. 7. nov. New York. Havre. Pari« CHICAGO ................ 13. oktobra ROCHAMBEAU .......... 13. oktobra ROUSS1LLON.............. 8. nov. New York. Vigo [Spain I. Bordeaux LA BOURDONNAIS ......... 27. okt. Puile za navodila lakilan ■femta ali b« rLimi armi: 19 STATE STREET. NEW YORK V in iz Jugoslavije na vladnih parnikih Združenih držav. "D OTl"JTE u-i dobno prxl za- " St":il'» vlade Zdru- ženih držav. Hitri parniki, izborila lirana, velike kabine. posebni pro-Hti-rl za. zak"iiOe !n )i?an slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Še ena : 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solnfiee; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. ProSnJa; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Danici; 2-L Savska; 25. Obladek; 26. Planinska roa. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad ; 29. Božiča i slavni j; 30. NaSa zvezda; 31. Lahko noC; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te prasal: 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. UsliSI nas; 30. Na morju: 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Oblaček ; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobo-vu; 47. Katriea: 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad ru-def-ih rož: 50. Zdraviea; 51. V mraku; 52. Lepa naSa domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna; 56. Slanica; 57." Oj. te mlinar; 58. Pojdam v nite; 59. Slovenac, Srb. Hrvat: 60. NaSa zvezda; «1. V slovo; 62.1z-Rubljem cvet; 63. Sanak spava; 64. G'ejte, kako umira pravični ; 65. Naprej : 66. Kje dom je moj, 67. Hey Sloveni. 71. Domovini ; 72. Sokoiska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem ; 75. Domovina ; 76. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Fran kopa nka; 80. ŠtO Cntifi. Srbi ne tnžnl?; 81. Pobnitimija; 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi noči- 85. Milica; 86. Xjoj ; 87. Njega nI; 88. Pod oknom: S9. Prva ljubezen; 90. Lahko no?; 01. Pri okno sva ®ol mali oglasi ▼ "Glas Naroda". IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more izplačati dolarje le potnikom v Ameiiko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega Usta in ne več kot protivrednost od 3XKXJ. — frankov, to Je približno $200.— za enega potnika. V slučaju, da naslovljenec za i»-plafllo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moramo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo. SploSno mnenje vlada, da se čeki, ki %e glase na dolarje, tudi v dolarjih Izplačajo, kar pa ni res. ker, kot Že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pdd kaznijo prepovedano izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripiavnl za ljudi na deželi, ber so banke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe lz Amerike potrdilo, d& so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo t Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih. kateri ee jim izplačajo na zadnji pošti brez neprilik. Tudi za nabavo potnega Usta (posa) je na jpri pravne Je poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne Ustine in potni list se pa lahko plača tudi s dinarji. V Italiji in zasedenem ozemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če Je pa namenjen denar le xa potovanje, je na nakaznici označiti vidno: I*, plačati le, ako naslovnik potuje. Vsled DaraPčuJoOh stroSkov smo se morali odločiti prevreditl pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za lzplačllfc do $25. računamo po 75 centov; od $23. naprej po 3%. to je po 3 cente od vsakega dolarja. Na nakaznici na) be tMm m» Ceno: IzptmčaU ▼ dolarjih. Ta pristojbina Je veljavna ne. dolarska lspiačlla r JdfosIavtJl ln Italiji FRANK SAKSER; STATE BANK 82 Cortlandt Si, New York City