Prva številka//poljudni članek: Endemizem ptic//ornitološki potopis: Tenerife - endemično ptičje območje//varstvo ptic in narave: Vetrne elektrarne na Volovji rebri z vidika varovanja vodnih virov//mi za ptice in naravo: Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2007//portret: Plavček Svet ptic: 01,'07 m /' nr. k 9 - SVET PTIC: revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, letnik 13, številka01, marec 2007//ISSN: 1580-3600 prej Novice DOPPS//ISSN: 1408-9629 izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS -BirdLife Slovenia1-), p. p. 2990, SI-1000 Ljubljana l- Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, skice, tabele in grafikoni so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki je zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je potrebno soglasje izdajatelja. Revija nastaja po velikodušnosti avtorjev, ki svoje pisne in slikovne prispevke podarjajo z namenom, da pripomorejo k varovanju ptic in narave. naslov uredništva: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS - BirdLife Slovenia1-), Tržaška 2 (p. p. 2990), SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 426 58 75, fax: 01 425 11 81, e-pošta: dopps@dopps-drustvo.si, www.ptice.org glavna urednica: LTrša Koce e-pošta: ursa.koce@dopps-drustvo.si uredniški odbor: Marjana Ahačič, Tomaž Mihelič, dr. Al Vrezec, Eva Vukelič lektoriranje: Henrik Ciglič art direktor: Jasna Andrič oblikovanje: Mina Zabnikar prelom: Primer d.0.0. fotoliti: Fotolito Dolenc d.0.0. tisk: Schwarz d.0.0. naklada: 2500 izvodov izhajanje: letno izidejo 4 številke Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revijo sofinancirajo družba Mobitel, Grand hotel Union d.d. in Ministrstvo za šolstvo in šport. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Prispevke lahko pošiljate na naslov uredništva ali na elektronski naslov: ursa.koce@dopps-drustvo.si Za objavo oglasov pokličite na društven telefon ali pošljite e-mail na naslov uredništva. Poslanstvo DOPPS je varovanje ptic in njihovih habitatov z naravovarstvenim delom, raziskovanjem, izobraževanjem, popularizacijo ornitologije in sodelovanjem z drugimi naravovarstvenimi organizacijami. predsednik: Damijan Denac podpredsednik: dr. Al Vrezec upravni odbor: Dejan Bordjan, Dare Fekonja, Jernej Figelj, Andrej Figelj, Leon Kebe, Žiga Iztok Remec, Aljaž Rijavec, Jakob Smole, Rudolf Tekavčič, Aleš Tomažič nadzorni odbor: dr. Tatjana Čelik, dr. Peter Legiša, Bojan Marčeta, dr. Tomi Trilar (predsednik) direktor: Andrej Medved IB AN: SI56 0201 8001 8257 on DOPPS j e slovenski partner svetovne zveze BirdLife naravovarstvenih organizacij international BirdLife International. Fotografija na naslovnici: Plavček (Parus caeruleus))t gnezdilec listnatih in mešanih gozdov, logov, sadovnjakov, parkov, drevoredov in vrtov. Če bi mu gnezdenj e radi omogočili na vrtu, kjer primanjkuje naravnih dupel, mu namestimo gnezdilnico s primerno veliko vhodno odprtino (28 mm), foto: Marjan Cigoj glavni sponzor E'OPPS ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE WWW.MOBITEL.bi GRAic Hotel Union d.d. MtkloUčeva 1. Ijubtjuna, Slovenca m Prirodoslovni muzej Slovenije Slovenian Museum of Natural History ^IHl 4 Ptice naših krajev //ureja Al Vrezec 6 Endemizem ptic __//AI_Vrezec__ 12 Tenerife - endemično ptičje območje //Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec 16 Vetrne elektrarne na Volovji rebri z vidika varovanja vodnih virov __//GregOTj^OTačičJnJ^ataša Ravbar__ 18 Ali ima Natura 2000 v primeru Volovje rebri kaj zob? //Tomaž Jančar 20 Januarsj ivi ne (v0l^ta Tomaž Berce in Erik Šinigoj) _Čiščenje stene za breguliko_ 22 to 22 Pe 23 23 so sr 23 p« 24 24 ne ce 24 to 25 pe 25 po 25 sr Izlet za mlade ornitologe v Dobravo cn in J o vse ^^ (vodijo Dušan Klenovšek, Hrvoje Oršanič in Andrej Hudoklin)_ 26 26 to 26 ce 27 Kucelj llt; (vodi Andrej Figelj) 27 sr 27 28 29 Tradicionalni praznični izlet na n g Cerkniško jezero (vodi Leon Kebe) SO 28 po 29 to 28 če ne 30 29 pe 30 so sr PROGRAM DOPPS-a april - junij 2007 PREDAVANJA MB: Pedagoška fakulteta Maribor, Koroška cesta i6o, Maribor Termin: praviloma vsako prvo sredo v mesecu Čas: ob i8. uri CER: Knjižnica Jožeta Udoviča, Partizanska cesta 22, Cerknica Termin: vsak tretji četrtek v mesecu Čas: ob 19. uri i DOPPS BirdLife INTERNATIONAL 30 p« 31 če na je svoj izdelek skrbno načrtovala in ga poimenovala »Ptičja vila«. V parih so učenci uporabili tehnično in tehnološko dokumentacijo in skrbno izdelali ptičje kr- milnice iz lesa. Tudi devetošolce, bodoče mlade razisko- valce, so zanimala ptičja gnezda. Nekateri med njimi pa so se poglobili v temo »Biti svoboden kot ptica« in pisno ustvarjali. Vsi udeleženci delavnic so pridno razvijali svoje ročne spretnosti in delovne navade, natančnost pri delu, pra- vilno in varno uporabljali najrazličnejše pripomočke, orodja, stroje, pridobivali so navade za koristno izrabo prostega časa in tako skrbeli za varstvo okolja in ptic. Da so najboljši izdelki dobili pravo mesto na šolski raz- stavi v večnamenskem prostoru in po hodnikih šole, je poskrbela posebna skupina učencev, ki je svojo nalogo imenovala »Priprava razstave«. Seveda je bilo potrebno prav vse delavnice natančno opazovati, zabeležiti opažanja, najboljše utrinke ujeti v objektiv in dogajanja ustrezno dokumentirati s po- močjo najsodobnejše računalniške tehnologije. Tudi za to je bilo poskrbljeno, saj je skupina devetih učencev iz devetega razreda svojo nalogo vestno opravila, pri čemer je prav tako, kot vsi ostali, skrbela za varnost, pravilno ravnanje z računalnikom in fotoaparatom. Tudi avtorja tega prispevka sva pripravila vzgojno-izob- raževalno delavnico, ki sva jo poimenovala »Spoznavaj- mo ptice in jim pomagajmo«. Obiskovalci delavnice so lahko izbirali med različnimi točkami izobraževanja. »Krmilnica, pogrni se!« je bila ena od njih, kjer smo spoznavali najpogostejše obiskovalce ptičjih krmilnic in najvažnejša navodila, ki jih moramo upoštevati pri zimskem krmljenju ptic, da bo naše ravnanje pravilno. Na podoben način sva pripravila izobraževalno točko z naslovom »Pomagajmo pticam - nameščajmo gnezdil- nice«. Pomagala sva si z zloženkama, ki ju je pripravil DOPPS. Obiskovalci so jih lahko našli na tako imenova- ni »DOPPS-ovi stojnici«, na kateri so bile razstavljene še druge publikacije društva. Najbrž ni med nami nikogar, ki se ne bi kdaj vprašal, »Kateri ptič je to?«. Tako sva po- imenovala eno od izobraževalnih točk, kjer so se udele- ženci lahko preizkusili v prepoznavanju in določevanju vrst ptic, pri čemer so si pomagali s priročnikom za pti- ce, po katerem sva poimenovala najino točko. Avtor tega prispevka sem izdelal plakat o rjavem srakoperju, s ka- terim sem želel seznaniti obiskovalce delavnice, da sem se že dvakrat udeležil zanimivega in poučnega mladin- skega raziskovalnega tabora, ki ga vsako leto organizira DOPPS. Na stenskem zemljevidu učilnice je bila izrisana reka Mura in označen tisti odsek reke, ki je zavarovan z Naturo 2000. Ob njej so bile predstavljene skupine po- sebej zavarovanih ptic. Prav tej ekološko izobraževalni točki sva dala velik poudarek, vendar žal pravega zani- manja ni bilo. Vsekakor bova poskusila znova ob prvi priložnosti. Meniva, da bi ptice Mure, ob kateri živimo, moral poznati vsakdo! Ves čas so v prostoru delavnice odmevali Trilarjevi posnetki petja in oglašanja ptic. Iskrena hvala omenjenemu avtorju! Ker je bil tehniški dan, sva seveda tudi midva pripravila izdelek. Nastal je po predhodni objavi nagradne igre, s katero sva povabila k sodelovanju vse, ki imajo doma mobi kartice, na kate- rih so upodobljene ptice. Te sva potem uredila v »siste- matsko zbirko«. Ptice sva razvrstila po družinah. Eden od zelo izkušenih in pomembnih ornitologov je na srečo pravočasno odkril napako, ki smo jo seveda nemudoma odpravili in se zahvalili za njegovo pozornost. Izdelek lahko služi kot didaktični pripomoček za pouk biolo- gije v 9. razredu. Ob odhodu sva obiskovalce delavnice zaposlila z nagradnim vprašanjem: Kaj pomeni kratica DOPPS? Predvsem mlajši so se radi odzvali. Srečnemu iz- žrebancu smo podarili lepo darilo, koledar DOPPS-a za leto 2007. Da je najina delavnica ponujala res pestro iz- biro načinov spoznavanja ptic, bi se rada iskreno zahva- lila zaposlenim v pisarni DOPPS, ki so nama pomagali z nasveti ter pisnim in slikovnim gradivom. Vesela sva bila vsake pozornosti, ki so jo obiskovalci namenili pticam. Ob koncu smo se počutili tako, kot se počutimo po vsakem dobro opravljenem delu, zado- voljno in prijetno. Naša pozornost in skrb za ptice pa naj nas spremlja vse leto! Priložnosti za to je veliko, samo izkoristiti jih moramo. K našemu vedenju, kako, pa je Tehniški dan - Ptice, na OŠ Gornja Radgona, zagotovo pripomogel. 4: Učenci nižjih razredov so se pre- pustili ustvarjal- nosti in nastale so čedno pobarvane papirnate gnezdil- nice, ki so jih potem »našle« papirnate ptice. foto: Danica Barovič 5: Utrinek z raz- stave o pticah ob zaključku osnovno- šolskega tehniškega dne, ki so si jo ogledali starši učen- cev in drugi krajani Gornje Radgone, foto: Danica Barovič 6: Šolarji in učitelji smo poskrbeli tudi za predstavitev DOPPS-a in njegove dejavnosti, foto: Danica Barovič Rojstvo Severnoprimorske sekcije DOPPS //Tomaž Berce 1: Severnoprimorska sekcija ima v svojem logotipu slegurja (Montkola saxatüis), ki je ena naših najbarvi- tejših in skrivnostnih ptic. foto: Peter Büchner 2: Ustanovno sreča- nje sekcije novembra 2006 v Dornberku. Navzoči smo prisluh- nili tudi izvrstnemu predavanju kolega Tomaža Miheliča, ki nam je povedal veliko novega o veliki uharici (Bubo bubo) na Primorskem in v Sloveniji, foto: Andrej Figelj 3: Eden izmed DOPPS-ovih izletov v Vipavski dolini, in sicer v času, ko sekci- ja še ni bila formalno povezana. Pogosto druženje Primorcev na terenih, kot na tem v Renških glinokopih, je pripomoglo k na- stanku nove sekcije društva, foto: Leon Kebe Začetki Naj začnem to zgodbo pri posameznikih ... Jedro sekcije, sedanji ustanovni odbor, se je nabiralo v Vipavski doli- ni, na Goriškem, kjer smo se že nekaj let z ornitologijo ukvarjali navdušenci, ki smo vedno delovali pod okri- ljem DOPPS-a. Zbiranje podatkov o pticah, izmenjava mnenj o tem in onem, s časom pa še potreba po druže- nju, po zbiranju podobno mislečih okrog sebe - vse to je botrovalo k temu, da smo začeli z ustanavljanjem Sever- noprimorske sekcije DOPPS. Zavedali smo se, da sama sekcija deluje le, če je volja in navdušenje, teh dveh ele- mentov pa vsekakor ni primanjkovalo ob vsakem skup- nem srečanju. Število zagrizenih aktivnih članov se je vsako leto povečevalo, prav tako sodelovanje pri akcijah in izletih. Velik prispevek k temu naraščanju članov pa je treba pripisati tudi dvema ornitološkima taboroma v Dornberku, saj je prav v Dornberku in Prvačini največja gostota popisovalcev ptic v Sloveniji. Polni ambicioznih pričakovanj smo se tako zbrali na ustanovnem srečanju 24. novembra 2006 v Dornberku. Ideje so postale cilji in tako je znotraj DOPPS-a nastala nova, četrta sekcija v Sloveniji, ki se trdno drži matične enote, le da se še bolj posveča organizaciji na lokalnem nivoju ter skrbi za ob- močje, ki je vredno velike pozornosti. Govorim seveda o teritoriju Severnoprimorske sekcije, o pravih ornito- loških poslasticah, ki so bile preveč časa neodkrite in nepoznane. Renški glinokopi, Vogršček, reka Vipava, obrobje Trnovskega gozda... eno največjih gostot čukov v Sloveniji, velike uharice, podhujke, čapljice, travniki polni škrjancev, da ne pozabimo vseh strnadov ter naj- več popisanih povodnih kosov na IWC akciji. In še bi lahko naštevali, vsak po svojem okusu in preferenci. Vsekakor preveč zanimivosti, da bi lahko ušle pozornim očem opazovalcev. Ustanovni odbor in delovanje sekcije Naj spregovorim še o organizacijski posadki, ki je zasno- vala in izpeljala zamisel o združitvi Severnoprimorske regije. Ustanovni odbor vključuje devet članov, katerim poveljuje kapetan ekipe (beri predsednik) Andrej Figelj, za formalnosti pa skrbi tajnik Aljaž Rijavec. Preostali čla- ni ustanovnega odbora so še: Tomaž Berce, Jernej Figelj, Marko Gregorič, Ivan Kljun, Peter Krečič, Borut Kumar in Erik Šinigoj. Da ne bi pozabili na vse člane sekcije, je v pripravi spletna stran, skrbimo pa tudi za podmladek, kjer vključujemo mlade ljubitelje narave v akcije in iz- lete sekcije. Izmed uspehov našega delovanja moram omeniti pred- vsem zimske popise vodnih ptic, kjer smo v Sloveniji vodilni po obdelanih vodnih površinah. Dosegamo na- mreč izjemno pokritost vodnih površin, saj vsako leto popišemo, poleg zahtevanih in tradicionalnih, še kakš- no novo lokacijo. Sodelujemo tudi z ribiči v skupnem štetju kormoranov. Območje delovanja in program sekcije Teritorij sekcije sega na severu do kraljestva visokih gora v občini Bovec, na zahodu nam je meja sosednja Ita- lija, na vzhodu pa kolegi iz Notranjske sekcije. Južni rob smo si zastavili v občini Sežana, s tem pa »posegli« na Komenski in Goriški del Krasa. Znotraj meja sekcije je tako kar šest IBA območij. Cilji za leto 2007 so raziskovalno delo, pri katerem se osredotočamo predvsem na celoletni monitoring Ren- ških glinokopov, posebno pozornost dajemo seveda po- pisom za novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije, orga- nizirali bomo popis pegaste sove (Tyto alba) v Vipavski dolini ter popis čuka na Krasu v okviru projekta »Natura Primorske«. Poleg ciljnega raziskovanja se ukvarjamo tudi z naravovarstvenim delom, kjer spremljamo stanje IBA območij, ki so del teritorija sekcije (Kras, Južni rob Trnovskega gozda in Nanos, Breginjski Stol in Planja, Banjšice, TNP). Pomemben del naše aktivnosti so tudi iz- leti, ki jih organiziramo pod okriljem pisarne društva in pa predavanja, od katerih sta bili dve že odpredavani v zamejstvu, v Italiji. Hvala ... V imenu ustanovnega odbora Severnoprimorske sekcije se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem, ki so omogočili praktični nastanek sekcije, in sicer Prostovoljnemu ga- silskemu društvu Dornberk, ki nam je brezplačno odsto- pilo prostore ob ustanovni skupščini, zahvala gre tudi podjetju Fructal, ki je navzoče na skupščini pospremilo s sokovi in sladicami, gospodu Bogdanu Žoržu, predsed- niku PGD Domberk, za pomoč pri organizaciji samega srečanja in kolegu ornitologu Tomažu Miheliču za iz- vrstno predavanje o veliki uharici na Primorskem. - Popisovanje gnezdilk Drage članice in člani! Tudi letos ste s pomladansko številko prejeli preprost obrazec, v katerega lahko zaapisujete svoja opazo- vanja vrst, ki jih boste opazili na svojih potikanjih. Kljub temu da je obrazec preprost, smo z njim zbrali že veliko zanimivih podatkov. Na njem so se znašle verjetno zadnje gnezdeče zlatovranke v Sloveniji, pa ponovno odkriti črnoglavi strnad in morebiti gnezde- če laške konopeljščice. Pa niso samo redkosti tiste, ki si jih želimo zbrati. Krokar iz bližnj ega kamnoloma j e prav tako pomemben, ali pa majhna kolonija kavk v vaši vasi. Tudi pogorelček, ki poje z oreha na vašem dvorišču, nam je že pripomogel, da smo odstranili košček uganke o njegovi skrivnostni porazdelitvi v Sloveniji. Pridružite se vsem, ki svoj čas namenjajo popisova- nju za Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije. To je popis, s katerim si ustvarjamo sliko o razširjenosti in številčnosti naših gnezdilk, in popis, ki ga potrebu- jemo, če hočemo naše ptice in okolje bolje varovati. Izpolnjen obrazec je prvi korak. Več informacij na www.ptice.org oz. tomaz.mihelic(a)dopps-drustvo.si Mogoče ste v jesenskih mesecih preteklega leta v medi- jih zasledili oglas, v katerem so nas vabili, da izdelamo ptičjo hišico. Nagrade so bile bogate in marsikdo, ki rad ustvarja, si je zaželel, da bi bil med nagrajenci! Glede na to, da ves čas sodelujemo z vrtci in šolami po Sloveniji, smo se pozanimali, ali bi bilo mogoče, da bi iz- delane hišice organizator podaril DOPPS-u. Veseli smo bili pozitivnega odgovora, saj smo ptičje hišice želeli podarili vrtcem in šolam, poleg tega pa tudi nekaj sonč- ničnih semen in učnega materiala, s katerim naj bi bilo opazovanje ptic na šolskem dvorišču še bolj zanimivo. Na natečaj je prispelo kar 387 ptičjih hišic! Za vse res ne bi mogli trditi, da so bile krmilnice, saj so bile bolj po- dobne pravim ptičjim hotelom. Vsi smo se strinjali, da domišljija ne pozna meja! Organizator nam je podaril približno polovico hišic, mi pa smo nato obvestili naj- bližje vrtce in šole, da si lahko kakšno pridobijo tudi za svoje dvorišče. Odziv je bil odličen! Ptičjih mojstrovin je bilo v naših prostorih vsak dan manj, dokler niso ostale le še tiste, ki za krmljenje ptic niso primerne. Morda pa bi bile komu všeč kot okras na vrtu! Za podarjene ptičje hišice se najlepše zahvaljujemo orga- nizatorju natečaja Hidrii Perles, d.0.0. 4: Geografska in ornitološka pestrost severno- primorske regije je prevelika, da bi jo lahko zgrešilo oko pozornega opazo- valca. Na sliki je ostenje Trnovskega gozda, ki je med ornitologi znano po gnezdečem slegurju (Montkola saxatüis), veliki uharici (Bubo bubo), sokolu selcu (Falco peregrinus) in planinskem orlu (Aquila chrysaetos). foto: Tomaž Mihelič 5: Ptičje hišice v društvenih prosto- rih čakajo na nove lastnike, foto: Barbara Vidmar Privabimo ptice in čebele, odženimo voluharja //Ivan Esenko 1: Avtor prispevka v svojem sadovnja- ku, ki ga kroji tudi po meri ptic. foto: Luka Esenko 2: Brglez (Sitta europaea) prisega na gozd, zato posebno rad zaide v visoko- debelni sadovnjak, foto: Ivan Esenko 3: Plavček (Parus caeruleus) rad na- seljuje gnezdilnice z majhno prosto- rnino. foto: Ivan Esenko 4: Smarnica (Phoenicurus ochruros)išie hrano na tleh, zraku in na drevju. foto: Ivan Esenko 5: Gnezdo kosa (Turdus merula)v živi meji. Najbolj nepravi čas za striženje, čemur pa posveča pozornost premalo ljudi, foto: Ivan Esenko Mnogo nas je, ki se ukvarjamo s koščkom zemlje okoli doma ali vrtnarimo nekje na obrobju mesta, včasih pa pri sorodni- kih na podeželju. V to nas žene želja po samooskrbi s po vrtni- nami, največkrat pa veselje, ki v sezoni včasih nekoliko zamre, a se spet prebudi, ko se ukvarjamo s pridelkom in načrtujemo nove nasaditve. V vseh nas so kmečki geni, zato takšnemu na- činu razmišljanja težko pobegnemo, pa tudi zakaj bi mu sploh hoteli? Nekateri so gluhi za vrtnarske užitke, vendar so lahko napadeni skozi zadnja vrata, ko si v življenju najdejo partner- ja, ki se rad spopada z motiko, grabljami in lopato. Tedaj hočeš nočeš spoznajo, da zemlja in hlevski gnoj dišita in da je kore- nje, izpuljeno iz grede na domačem vrtu, najslajše. Vrt seveda ni samo zemlja, gnoj in lopata, znoj in slaba volja ter ščipanje v križu. Za model zelenjavnega vrta si bomo izbrali garkeljc naših ba- bic, ki ne pozna ostrih meja med okrasnim delom in gredami z zelenjavo, ampak na zelniku najdemo šope kamilic, ki od- ganjajo kapusovega belina (Pieris brassicae). V tej enoletni nadalj evanki bomo skozi letne čase obdelali sad- ni, zelenjavni, okrasni in vodni vrt, živo mejo in vrtno trato. To so življenjska okolja, ki najpogosteje obdajajo stanovanjske hiše in bivalne soseske večstanovanjskih zgradb. Ob vsej raz- položljivi vrtnarski literaturi, ki nam je na voljo, v tej rubriki ne bomo odkrili Amerike. Razmišljali bomo pozitivno in se prijazno sporazumevali z naravo. //Odrečemo se kemijskim »pomagalom« pri našem vrt- narjenju. Odločimo se za posevke in nasaditve v kolobar- ju, saj kolobar preprečuje enostransko izrabo vrtnih tal in preprečuje žuželkam, vezanih na določene povrtnine, da bi se v ponavljajočih nasadih prekomerno namnožile, ampak da bodo klonile ob menjavanju gredic. Ptice v sadovnjaku Ptičji svet in sadni vrt gresta skupaj z roko v roki. Ptičem po- meni drevesni sestoj kultiviran gozd, življenjski prostor, kjer se vedno najde kaj užitnega pod lubjem in v pazduhah vej. S tem skrbijo, da žuželke, ki nam v sadnem vrtu delajo pregla- vice, številčno ne presežejo praga škodljivosti in jih lahko jemljemo zgolj kot hrano pernatim stanovalcem sadovnjaka. V vseh letih obstoja našega sadovnjaka nismo imeli priložno- sti, da bi odtrgali eno samo črvivo jabolko, brez vsake uporabe kemijskih »pomagal«. //Sadnega drevja ne škropimo, deležno naj bo zgolj hlev- skega gnoja zgodaj pomladi, višino in obliko pa uravna- vamo z zmerno rezjo med zimskim mirovanjem. Vodene poganjke lahko režemo tudi poleti, kar zlasti omogoča, da so plodovi izpostavljeni soncu in lepše dozorijo. Najpri- mernejša gojitvena oblika za sadno drevje je piramida, ki je zlasti primerna za visokodebelne sadovnjake. Za sadno drevje, cepljeno na bujne in srednje bujne podlage, pa je najprimernejša oblika vreteno. Drevesa, ki so v dobri kondiciji, so bistveno bolj odporna proti bolezni. V primerjavi z življenjsko dobo dreves v plantažnih sadovnjakih, kjer je drevesni sestoj do popolnosti izkoriščan in pogosto prihaja do pomanjkanja posameznih makroele- mentov, je življenjska doba takšnega sadnega drevja bistveno daljša. Nekaj jablan v našem sadovnjaku je vzgojenih v gojitveno obliko solax, ki pa ni tipična, saj sem se za to obliko odločil naknadno, ko so bila drevesa stara že več kot deset let. Zaradi obzirne rezi v sadovnjaku ne prihaja do izmenične rodnosti, pridelek pa je zmeren do bogat, odvisno od letine. Škrlup se v deževnih letinah pojavi samo na jablanah sorte idared, vendar komaj opazno, zelene uši in ose brstarice, ki na začetku po- letja napadejo mlade svetlozelene poganjke, pa ne napravijo bistvene škode, saj se brstenj e v tem času ponovi. Na kolonij ah uši pogosto videvam pikapolonice, največkrat sedempikča- ste (Coccinella septempunctata). Za nečrvivost sadja se moram zahvaliti zgolj ptičem in prhutarjem, ki obvladujejo nočno nebo. //Ptice privabimo s številnimi gnezdilnicami, opremljeni- mi z različno velikimi vhodnimi odprtinami, kar omogoča pestrejšo vrstno sestavo duplarjev. Netopirjem namesti- mo netopirnice, ki so v bistvu podobne gnezdilnicam za ptice, le da imajo vhodno odprtino nameščeno spodaj in ne zgoraj. Lahko jih pritrdimo na vsakršno drevje, ki nas ob- daja, ali pa na sončno stran objektov, kot so drvarnice in lope, lahko pa tudi na stanovanjske hiše. Odziv obeh skupin živali v našem vrtu je več kot očiten. Ne- topirji so iz leta v leto pogostejši. Poleg vseh komarjev, ki jih polovijo, napravijo največjo uslugo sadjarju s tem, ko v toplih poletnih nočeh lovijo metuljčke jabolčnega zavijača (Carpo- capsa pomonella). Med gnezdilci so najbolj opazne siničje vrste (Parus sp.) in brglez (Sitta europaea) ter šmarnica (Phoenicurus ochruros), ki je redna gnezdilka na tramu hiše in redna obis- kovalka sadovnjaka. Tudi vijeglavka (Jynx torquilla) sodi med zveste gnezdilke našega sadovnjaka. Vsako leto ostane nekaj gnezdilnic nezasedenih, saj s samim nameščanjem gnezdilnic ne moremo povečati gostote gnezdečih ptic nad kapaciteto okolj a. //0 nasaditvah, primernih za živo mejo, bomo govorili v prihodnjih prispevkih, v tem času pa velja opozoriti, da s striženjem pohitimo, saj bodo kosi (Turdus merula) in čr- noglavke (Sylvia atricapilla) kmalu začeli gnezditi, tedaj pa ne bo več primeren čas za takšna opravila. Samotarske čebele Ko spomladi urejamo vrtne gredice in načrtujemo setev in na- sadi tve, pravzaprav urejamo življenje, ki bo tisto leto potekalo na našem vrtu. Pri tem lahko zelo vplivamo na odzive v oko- lici. S primernimi nasaditvami bomo privabili živali, ki bodo odigrale pomembno vlogo v našem vrtu, nas pa razveseljevale s svojo navzočnostjo in z njo potrjevale naše delo. Z namestit- vijo gnezdilnic za samotarske čebele bomo ugotovili, kako malo truda je potrebno, da privabimo opraševalce žužkocvet- nih rastlin v naš vrt. Pomanjkanje opraševalcev pomeni manj sadja in pojav pomanjkljivo oprašenih plodov (nesimetrično razvita plodnica pri jabolkih in hruškah). Medonosne čebele (Apis mellifera) kot poglavitni in najbolj znani opraševalci niso edine žuželke, ki opravljajo to pomembno vlogo v sadovnjaku. Samica rdeče dišavke (Osmia rufa) opravi pri opraševanju delo več kot sto medonosnih čebel delavk. Problem sodobnega če- belarstva je prenasičenost čebel na enem koncu in pomanjka- nje na drugem. Idealno bi bilo razpršeno čebelarstvo, se pravi veliko število manjših skupin panjskih enot v prostoru, kar pa je s stališča ekonomije intenzivnega čebelarjenj a neizvedljivo. Vendar lahko vsakdo med nami postane čebelar, in to s čebela- mi, ki ne pikajo in ne potrebujejo nobene nege in skrbi. No ja, po med bo še vedno treba k tistim pravim čebelarj em. V našem delu sveta živi več sto vrst samotarskih čebel. Od medonosnih se večina izmed njih močno razlikuje, tako po videzu kot ve- likosti, predvsem pa po načinu življenja. Te čebele ne snuje- jo kolonij, čeprav nekatere vrste med njimi sicer vzdržujejo ohlapno socialno življenje. Veliko med njimi jih poskrbi za svoj naraščaj v luknjah v lesu, ki so ostale kot posledica delo- vanja lesnih črvov, lahko pa uporabijo celo luknjo, ki je ostala za izruvanim žebljem. //Gnezdnice za samotarske čebele izdelamo tako, da na- vrtamo kose lesa ali zvežemo snopiče trstike. Namestimo jih na sončno stran vrtne lope ali drugega objekta, lahko pa samostojno kar na sam vrt. V tem primeru na gnezdilnico pritrdimo strešico. Samotarke bodo gnezdilnico same na- selile in opraševale sadno drevje, kasneje pa tudi druge rastline. Luknje v lesu naj imajo premer od 5 do 10 mm, kar omogoča naselitev različnih vrst čebel. Voluhar na vrtu Velikega voluharja (Arvicola terrestris), ki nam dela preglavice na vrtu, ne bomo zastrupili, temveč se bomo raj e obrnili po po- moč k naravnim zaveznikom. Med ptičjimi vrstami je kar ne- kaj uspešnih plenilcev, ki so jim majhni glodavci poglavitna hrana. Postovka (Falco tinnunculus) bo obiskala tudi mestne vrtove, medtem ko se obiska kanj e (Buteo buteo) lahko obetamo na obrobju mesta in na podeželju. Lesna sova (Strix aluco) se rada naseli v gnezdilnico in spada med glavne plenilce majh- nih glodavcev. Z njo kot gnezdilko prijateljujem dvajset let in v živo spremljam njene lovske uspehe. V času hranjenja doraš- čajočih mladičev se odpravlja na lov celo podnevi, tako sem lahko velikokrat videl velikega voluharja v njenih krempljih. Našteti ptiči so naše stalne vrste in se pojavljajo v vrtovih vse leto ali, bolje, takrat, ko jih pritegne hrana. Zato ne bodo obis- kovali vrtov, kjer vladajo fitofarmacevtski pripravki za zatira- nje glodavcev. In seveda njihovih plenilcev. //Voluharja odganjajo različne rastline, ki jim pustimo razrast ali jih nasadimo sami. To so mlečki (Euphorbia spj, cesarski tulipan (Fritiiiaria imperiaiis) in narcise vseh vrst (Narcissus s p.). Vse naštete rastline so sicer prebivalke okrasnega dela vrta, pomešane med zelenjavo pa bodo razbile togost zelenjavnega vrta. Grmički narcis, posajeni ob sadnem drevju, nam bodo prepričljivo napovedovali pomladni čas in odganjali voluhar- ja. //Če se odločimo za lov na voluharja s pastjo, uporabimo prehodno cevasto past, ki ga ujame živega. Vse ujete voluharje sem izpustil v divjino, kjer so slej ko prej postali plen kakega plenilca. Lov na voluharja je preprost, saj je njegovo gibanje omejeno na rove, ki jih naseljuje. Seveda prej ugotovimo, ali je rov »živ«, kar pomeni, da ga bo zasul, če ga bomo odkrili, saj je v svojih podzemnih sobanah občutljiv za prepih. 6: Samotarska čebela pred svojo luknjo v gnezdil- nici. Ščetka na trebuhu je polna cvetnega prahu, ki ga bo odložila v luknjo, kot hrano za zarod. foto: Ivan Esenko 7: Gnezdilnica mora biti nameš- čena na varnem mestu pred mačko in kuno belico (Martesfoina). foto: Ivan Esenko 8: Strune, kakor imenujemo ličinke hroščevpokalic (Elateridae), zelo uspešno polovimo z naravnimi vabami -korenjem in krompirjem - na sveže obdelanih gredah pa jih pobi- rajo poljski (Passer montanus) in do- mači vrabci (Passer domesticus). foto: Ivan Esenko 9: Netopirji polovi- jo ogromno letečih nočno aktivnih žuželk. Na sliki je mali podkovnjak (Rhinolophus hippo- sideros). foto: Ivan Esenko 1: Sinička na roki je zaščitni znak Tičistana. foto: Tomaž Mihelič 2: Najboljša mesta za hranjenje so tik ob grmih, ki pticam zagotavljajo zavetj in od koder je pot do roke kratka foto: Tomaž Mihelič 3: Ples z golobi. Otroci nimajo predsodkov in golobi se jim zdijo prav tako prisrčni, foto: Tomaž Mihelič 4: Otrok ne bodo navdušile samo ptice. Drevesa velikani se bodo pogovarjala z njimi. foto: Tomaž Mihelič 5: Kozača (Strix uralensis) je ptica, ki je visoko v prehranje- valni verigi. Njena številčnost je odvisna tudi od številčnosti njenega plena, foto: Tomaž Mihelič 6: Male glodavce plenijo številne živali, zato imajo te vrste navadno zelo številen zarod. Na sliki je gozdna miš (Apodemus sylvaticus). foto: Tomaž Mihelič 7: Če so zapleteni procesi v naravi pred- stavljeni skozi igro, jih otroci vsrkajo z na- smeškom na obrazu, foto: Tomaž Mihelič Bolje sinička na roki kot golob na nogi //Tomaž Mihelič Kako ptice približati otrokom? Če ste jeseni izdelali ptič- jo krmilnico, jo založili s primernim semenjem in posta- vili pred priljubljeno otroško okno, ste zadeli žebljico na glavico. Ptice so se kmalu navadile nanjo in na radoved- ne obrazke, »nalimane« na okensko steklo. Kaj pa, če ste okno odprli? Verjetno podobna reakcija ptic, kot bi se mednje zapodil skobec. Ptice so imele z vami premalo stika, da bi vam lahko zaupale. Za vsako zaupanje so po- trebne izkušnje in čas. In ker se navadno iz služb pozimi vračamo tik pred mrakom, današnji čas vsekakor ni naš zaveznik. Poiskati moramo mesto, kjer je namesto nas potreben stik s pticami nadoknadil nekdo drug. spring alive - Pomlad prihaja! - Spring Alive Ste letos že opazili ali slišali katero od prvih znanilkpomladi-belo štor- kljo, hudournika, kmečko lastovko ali kukavico? Če ste jo, potem ne od- lašajte in vnesite podatke o tem na spletni strani www.springalive.net! Če boste po njej še malo pobrskali, boste lahko izvedeli kaj več o posameznih vrstah, odig- rali igrico ali pa poslali razglednico svojim prijateljem. Vsak dan boste lahko na zemljevidih tudi preverili, kako se po Evropi širi pomlad. Vabimo vse otroke, da nam do 31.5.2007 pošljejo risbo bele štorklje, hudournika, kmečke lastovke ali kukavice na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana. Na hrbtni strani risbe naj bodo navedeni ime, priimek in naslov ter starost otroka. Risb ne bomo vračali, lahko pa jih boste prevzeli v društvenih prostorih po 1.9.2007. Tri risbe po izboru uredniškega odbora revije bomo nagradili. Z družino se na izlet odpravimo v park Tivoli. Če ima- mo doma psička, ga tokrat izjemoma pustimo doma, v žepe pa si natresimo oluščenih in na grobo nadrobljenih orehov. Pa nikar ne razburjajmo otrok s pripovedova- njem, kaj se nam bo tam pripetilo. Starši včasih s svojimi zgodbicami v otrocih vzbudimo domišljijske predstave, da na koncu resnična izkušnja kar nekako zvodeni. V park gremo torej samo na sprehod. Ko bomo prišli do Jakopičevega sprehajališča, na njegovem koncu zavij- mo desno, pod mogočna drevesa. Predel, ki so ga že stari Ljubljančani poimenovali Tičistan, je namreč znan po zaupljivih ptičkah. Številni obiskovalci, ki ptic ne prega- njajo, ampak jim prijazno ponujajo hrano, so z leti ustva- rili odnos, ki se zrcali v imenu predela parka. Zaupljivost ptic torej ni naključje, ampak rezultat izkušenj in časa. Potrebne izkušnje so si torej ptice namesto z nami prido- bile prek številnih obiskovalcev parka. Iztegnjena roka ob grmu pa je postala zanesljivo znamenje, ki obljublja slasten zalogaj hrane. Pri tem pa seveda ni čisto vseeno, kdo roko iztegne. Ptice veliko bolj zaupajo starejšim lju- dem. Malčki se namreč težko zadržijo in skušajo ptičko pobožati, če že ne ujeti. Pa še potrpežljivi niso toliko, da bi lahko kakšno minuto stali z iztegnjeno roko. Kako jih torej nagovoriti? Najlaže z zgledom. Ko smo se pred kratkim prvič vsi skupaj odpravili v Ti- voli, so orehi v mojem žepu ostali skrivnost. Seveda ni bilo težko privabiti golobov in vran, in kmalu so nam zobale kruh, nadrobljen na naše čevlje. Jaz pa sem segel v žep in ponudil še siničkam. Ko je priletela prva, so bili golobi pozabljeni. »Še meni, še meni!«, so zavreščali vsi štirje otroci in kar težko smo se dogovorih za vrstni red. Pred tem smo postavili še pravila. »Pri miru in nobene- ga lovljenja, prav?« No, na koncu je uspelo samo Boru. Mogoče zato, ker je največji. Ali pa zato, ker je najbolj vztrajno molil ročice proti grmu. Domov grede smo delali načrte, kako bomo na orehe na- vadili tudi siničke okrog naše hiše. »A veš, oči, kako ne- žni so siničkini krempeljci«, mi je zvečer, tik preden je zaspal, zašepetal Bor. Poskusite še sami. Občutek ptičjih nožic na roki je res očarljiv. Izdelajmo skupaj - prehranjevalna veriga //Barbara Vidmar in Tomaž Miheli Ponavadi majhnemu otroku težko razložimo naravne zakonitosti. Zato so nam v takšnem primeru pri razlagi v pomoč preproste igrače. Otroku lahko skozi igro pojas- nimo tudi tako zapleteno stvar, kot je prehranjevalna ve- riga - s pomočjo »mobila«. Otrok bo med igro spoznal, kako sov naravi med seboj povezane živali in rastline, in s tem tudi, kdo pohrusta koga - v našem primeru miška lešnik in zatem sova miško. Kako izdelamo mobil? Potrebujemo: trši šeleshamer, škarje, barvice (lahko so tudi vodene barve, voščenke, flomastri...), vrvico Navodila: Na papir narišite sovo, miško in lešnik. V pomoč naj vam bo slika 7, na kateri je že izdelan mobil. Vse tri izrežite in jih pobarvajte na obeh straneh. V sredino sove in miške izrežite primerno velik krog (miška poje lešnik, sova pa miško). V krog v sredini miške s pomočjo vrvice pritr- dite lešnik, v krog v sredini sove pa miško z lešnikom. Sovo obesite na dovolj dolgo vrvico in svoj novi mobil pritrdite na strop. Otroku med izdelavo mobila pojasnite, da so v naravi mnoga bitja med seboj tesno povezana. Ena takšnih po- vezav je tudi prehranjevalna veriga ali, v primeru bolj zapletene povezanosti, prehranjevalni splet. Kjer je veli- ko rastlinske hrane za male sesalce, bodo številčne tudi sove, ki rastlinske hrane sploh ne uživajo. Spodbudite otroka, da bo sam narisal ptico, miš in leš- nik, seveda pa lahko za svoj mobil izberete tudi druge živali in rastline. Repaljščica povezuje švicarske in slovenske ornitologe //Urša Koce 1: Repaljščica (Saxicola ruhetra)]e morda med najbolj ogroženimi pticami evropske kulturne krajine. foto: Borut Rubinić 2: Delta reke Reuss na izlivu v Vierwaldstätter See je eden skrbno varovanih švicarskih naravnih rezervatov. Tu gnezdi ena izmed zadnjih izoliranih populacij repaljščice v državi, nova pri- dobitev rezervata pa so umetni prodnati otoki za ogrožene gnezdilke prodišč, kot na primer malega deževnika (Charadrius duhius). foto: Damijan Denac 3: Ob delti Reussa je novembra z alpskih pobočij v dolino pihal močan in topel veter fen. Ornitologi pri opazovanju gage (Somateria mollissima)ji2L Vierwaldstätter See, od spredaj: Petra Horch, Simon Birrer, Urša Koce, Roman Graf in Davorin Tome. foto: Urša Koce Novembra 2006 smo trije slovenski ornitologi z Nacio- nalnega inštituta za biologijo, Davorin Tome, Damijan Denac in Urša Koce, obiskali švicarski ornitološki inštitut Vogelwarte v Sempachu. Na tridnevnem obisku, ki je bil namenjen predvsem izmenjavi izkušenj pri raziskovanju in varstvu repaljščice (Saxicola rubetra), smo s švicarskimi strokovnjaki razpravljali o njeni gnezditveni biologiji, eko- logiji, populacijskem dogajanju v evropskem prostoru ter o njenem formalnem varstvenem statusu in konkretnih var- stvenih prizadevanjih v obeh državah. Damijan Denac je v predavanju vsem delavcem na inštitu- tu izčrpno predstavil delo in rezultate večletnih raziskav repaljščice v Bevkah in Notranjih Goricah na Ljubljanskem barju, ki na našem inštitutu potekajo pod mentorstvom Da- vorina Tometa. Sledila je razprava v ožjem krogu, na katero so bili povabljeni vsi švicarski ornitologi, ki se ukvarjajo z repaljščico, bodisi raziskovalno bodisi z ukrepi za njeno varstvo. Svoje bogate izkušnje in znanje so med drugimi z nami delili priznana raziskovalca Reto Spaar in Simon Bir- rer ter sodelavci na varstvenih projektih: Petra Horch, Jac- ques Laesser in Jerome Gremaud. Diskusije se je udeležil in jo s svojim znanjem in izkušnjami primerno razgibal tudi Lucas Jenni, nesporno eden vodilnih ornitologov razisko- valcev in naravovarstvenikov starejše generacije v Švici. Njihove predstavitve so od bolj splošnih tem na področju varstva ptic v Švici prešle h konkretnim temam o repaljšči- ci. Repaljščica je v 70. letih prejšnjega stoletja v Švici predvsem v nižinah pričela hitro izginjati, do danes pa se je ohranila zgolj v majhnih in izoliranih populacijah na gorskih traviš- čih (Alpe, Jura). Glavni razlog za tako drastičen upad je bila spremenjena kmetijska praksa, ki je tako kot drugod po Ev- ropi uvajala zložbo zemljišč nekdanje mozaične kulturne krajine ter pospeševala pašo in vzgojo čimbolj produktiv- nih travnikov, ki jih danes ponekod kosijo tudi šestkrat let- no. Težave, s katerimi se srečuje na traviščnih tleh gnezdeča repaljščica na takšnih območjih, so pomanjkanje pevskih mest in neprimerna struktura travnate ruše, izguba gnezd zaradi prezgodnje košnje in teptanja živine ter pomanjka- nje travniških nevretenčarjev za prehrano mladičev. V Švici se z velikim naporom bojujejo za ohranitev še za- dnjih gnezdečih gorskih populacij, ki pa jim prostor odžira vse bolj napredujoča urbanizacija v gorskih območjih s tu- rističnim potencialom in celo do pred nedavnim še nemo- goča intenzifikacija gorskih travnikov. Prav zdaj enemu od gnezdišč pri vasici Urserental v bližini prelaza Sankt Gott- hard grozi izginjanje zaradi načrtovane graditve prestižne- ga hotela in golfišča. Švicarski kolegi so pokazali veliko širino in velik interes po sodelovanju s tujimi ornitologi in naravovarstveniki. Po Da- mijanovi predstavitvi so priznali velik pomen našemu raz- iskovalnemu delu na Ljubljanskem barju. Nanje je precej- šen vtis napravila tudi sama ohranjena mozaična kulturna krajina, ki je v nižinah v njihovi državi že davno preteklost. Veliko zanimanja so pokazali zaradi izredno pomembnih podatkov o gnezditveni fenologiji repaljščic, gnezdečih v bolj ali manj optimalnih razmerah v nižinskih predelih, ki so osnova za pripravo ukrepov za vzpostavljanje in uprav- ljanje novih gnezdišč tudi v degradiranih nižinskih legah. Razvila se je tudi debata o varstvenem statusu repaljščice v Evropi, saj po kategorizaciji BirdLife ni opredeljena kot SPEC (vrsta evropske varstvene pozornosti). Po izkušnjah navzočih strokovnjakov pa populacije povsod po Evropi upadajo, zato smo se strinjali, da bi bila potrebna strokovna revizija varstvenega statusa te vrste. Po večletnem prizadevanju za varstvo repaljščice in hkrati drugih vrst ekstenzivnih travišč je neustavljivo upadanje populacij tudi znamenje, da je treba ovrednotiti primernost doslej apliciranih varstvenih ukrepov in jih ustrezno prila- goditi. Slednje pa je možno le ob poglobljenih raziskavah repaljščičinih življenjskih potreb. In ne le na gnezdiščih, pač pa tudi na prezimovališčih in selitveni poti. Zadnji dan obiska so nas kolegi s Vogelwarte popeljali na ogled nekaj alpskih gnezdišč repaljščice. Obiskali smo že omenjeni Urserental ter gnezdišče pod goro Geissberg. Eno izmed gnezdišč repaljščice je tudi na komaj nekaj hektarov velikem ekstenzivnem travišču v rezervatu v delti reke Re- uss, ki se izliva v jezero Vierwaldstätter See. Delta je majh- na, a ji namenjajo vso varstveno pozornost. Prav reke so v Švici poleg kulturne krajine drastično degradirane, saj so večinoma ujete v kamnomete. Uživali smo lahko tudi ob ogledu njihove impresivne knjiž- nice, ki je največja ornitološka knjižnica v Evropi. Pred od- hodom so nas velikodušno obdarili z duplikati iz knjižnice po naši izbiri. Sami smo jih želeli obogatiti še s slovenski- mi publikacijami, pa se je izkazalo, da med temi v njihovi knjižnici ne manjka niti revija Svet ptic! Kot zanimivost pa še to: Inštitut Vogelwarte si je z dolgo- letno tradicijo varstva ptic in narave v Švici pridobil ugled ustanove, ki jo ljudje cenijo zaradi velikega prispevka k družbenim vrednotam. Njegovo izjemno široko delovanje na področju ornitologije in naravovarstva v občudovanja vrednem finančnem deležu podpirajo državljani sami, ki s tem postanejo t.i. »prijatelji Vogelwarte«. Naziv, ki v danes pretežno degradirani Švici izkazuje zavest, da je pestra na- rava tudi v tej »mitični« deželi, urejeni in gospodarsko iz- koriščeni do zadnjega koščka zemlje, še vedno pomembna vrednota. Ali pa ravno zato še toliko večja. Strokovna delavnica o kozači v narodnem parku Bavarski gozd //Al Vrezec V narodnem parku Bavarski gozd v Nemčiji že od leta 1970 poteka program ponovne naselitve (reintrodukcije) kozače (Strix uralensis). V več kot 30-letnem obdobju so v naravo izpustili prek 200 osebkov, a do danes brez večjega uspeha. Nekaj več uspeha so imeli na Češkem v gozdnem komplek- su Šumava, kjer so z naseljevanjem začeli šele v letu 1995, v Avstriji pa se trenutno soočajo s prvimi poskusi reintro- dukcije. Projekt, ki ga je v 70. letih zastavil dr. Wolfgang Scherzinger, je zašel nekako v krizo, saj neuspele reintro- dukcije kažejo, da s programom umetnega naseljevanja ne- kaj ni v redu. Zato so se v parku odločili, da na pobudo zna- nega strokovnjaka za sove v Evropi, dr. Theodorja Mebsa, skličejo strokovno delavnico o kozači, kjer naj bi skupaj s strokovnjaki iz vse Evropi skušali v prvi fazi dobiti pregled nad statusom vrste v Evropi, v drugi fazi pa preučiti težave reintrodukcije kozače v Srednji Evropi. Organizator delav- nice, dr. Jörg Müller, ki je trenutno strokovni vodja parka, je k sodelovanju povabil strokovnjake s Finske, Poljske, Slovaške, Češke, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, iz Slovenije pa sva se srečanja udeležila z dr. Davorinom Tometom. V uvodu delavnice, kije potekala med 25. in 26.11.2006, je dr. Scherzinger predstavil ozadje projekta reintrodukcije. Na območju Bavarskega gozda in Šumave je nekdaj živela izo- lirana populacija kozače, ki pa je izumrla. Zadnje gnezdenje je bilo potrjeno leta 1875, z letom 1926 pa naj bi kozača na območju dokončno izumrla. Izolacijo vrste je najverjetneje povzročila človeška roka s fragmentacijo gozdnega prosto- ra, s čimer je bil prekinjen stik z matično populacijo. Ni jas- no ali je bila bavarska populacija povezana s slovaškimi ali s slovenskimi kozačami, ki so Bavarskemu gozdu najbližje. Eden od zaključkov srečanja je zato bil tudi skupni pristop k projektu, ki naj bi razkril genetsko ozadje različnih popu- lacij kozače po Evropi. Med njimi tudi bavarskih kozač, saj je od nekdanje originalne populacije še vedno ohranjenih nekaj muzejskih primerkov. Pri tem se je izkazalo, da je bil eden večjih problemov reintrodukcijskega programa tudi poreklo sov v gojitvenih centrih, saj so bili pri tem pome- šani osebki iz različnih virov in podvrst, tako skandinav- ske Strix uralensis liturata, zahodno-sibirske S. u. uralensis, kot južno-evropske S. u. macroura. Končno skupno stališče udeležencev glede reintrodukcijskega programa je dobro povzel dr. Pertti Saurola, ki je strnil, da same introdukcije niso ustrezno orodje za varstvo vrst. Kljub temu pa je pred- lagal, da se ob morebitnem nadaljevanju introdukcije kot gojitveno bazo uporabi sove iz Bavarski najbližje populaci- je (morebiti glede na genetske raziskave tudi najbolj podo- bne), pri čemer bi bilo poleg introdukcije nujno poskrbeti tudi za naravni most oziroma stik z matično populacijo, to- rej iz Slovaške prek Češke in iz Slovenije prek Avstrije. Ob tem se je izkazal kot velik problem varstva ptice v Nemčiji in Avstriji tudi lov, saj je bilo precej izpuščenih sov nelegal- no ustreljenih. Živahna razprava je dala tudi nekaj novih vidikov na raziskave te ptice v Evropi zlasti prek primerjal- nih ekoloških študij med južnimi in severnimi populacija- mi. Dobro izhodišče za to bo zbornik referatov srečanja, za katerega so se zavzeli vsi udeleženci. In Slovenija? Kot kaže gre pri nas za dokaj pomembno jedrno populacijo kozače, ki lahko služi kot točka, od koder bi se kozača po naravni poti razširila v Srednjo Evropo, najprej v Avstrijo in Italijo, lahko pa tudi dalje, saj fosilni ostanki pričajo, da je bila ko- zača v preteklosti precej bolj razširjena na zahod. Vsekakor ostaja kozača posebna tema evropskega varstva ptic, pri čemer imamo tudi Slovenci s svojo relativno veliko popu- lacijo te ptice pomembno vlogo. 4: Udeleženci strokovne delavni- ce o kozači (Strix uralensis) v narod- nem parku Bavarski gozd med vročo debato. Od leve pro- ti desni: dr. Davorin Tome, dr. Theodor Mebs, Ulrich Augst, dr. Wolfgang Scherzinger foto: Al Vrezec 5: Eden izmed še preostalih prepara- tov kozače (Strix uralensis) iz izvirne in danes izumrle populacije, ki je živela na območju Bavarskega gozda in Šumave. foto: Al Vrezec //Tomi Trilar Če se v poznih zimskih in zgodnjih spomladanskih dneh, ko sonce že pridobiva na moči, drevesa pa še niso olistana, sprehajamo, bodisi v gozdovih ob mrtvicah reke Mure ali v Krakovskem gozdu, v mešanih gozdo- vih v Beli krajini ali pa celo v ljubljanskem Tivoliju, nas daleč v ozadju ves čas spremlja siničje »razburjanje«. Ozrimo se naokoli in natančno prisluhnimo. Visoko iz krošenj uslišimo »ci-ci-ci-ci-ci-ci-zirr« in kmalu tudi uzremo drobno siničjo silhueto, ki se z akrobatsko spre- tnostjo obeša po konicah vej. Razburjeno,vendarznačilnosiničjeoglašanje»ci-ci-ci-ci- ci-ci-zirr«, ni nič drugega kot plavčkovo (Parus caeruleus) območno petje. Z njim sporoča tekmecem, da je terito- rij že zaseden, samico pa sprva vzpodbuja k vzajemni gradnji gnezda, parjenju in valjenju jajc, kasneje pa k hranjenju mladičev. Onomatopoetično zapisano značil- no plavčkovo petje je zgrajeno iz trilčka, dolgega niza hi- tro se ponavljajočih podobnih tonov, ki so na zgornjem robu slišnega območja odraslega človeka. Kot pri vsaki vrsti ptice, tudi pri plavčku poznamo variabilnost v ob- močnem petju. Območno petje se bodisi spreminja od osebka do os- ebka in pri nekaterih vrstah osebke po petju lahko celo individualno prepoznavamo, npr. pri kozači (Strix uralensis), velikem skoviku (Otus scops) in koscu (Crex crex), ali pa se spreminja geografsko in govo- rimo o dialektih, npr. pri ščinkavcu (Fringilla coelebs). Raziskovalci so ugotovili, da se v plavčkovem petju v času utrjevanja teritorijev trilček pogosteje ponavlja pri osebkih živečih v listopadnem gozdu preden vz- brsti listje, kot pa pri osebkih v vednozelenem gozdu. Kasneje, ko v listopadnem gozdu vzbrsti listje pa naj bi se trilček v plavčkovem petju ponavljal manj pog- osto. Raziskovalci si še niso edini, ali je to zaradi slabše slišnosti, saj drevesno listje zelo dobro duši visoke frek- vence ali pa so meje teritorijev med gnezdečimi pari že tako utrjena, da zasedenosti območja ni potrebno ne- prestano sporočati. Gnezdišča plavčkov so predvsem v listnatih in mešanih gozdovih, v logih, sadovnjakih, parkih, drevoredih in vrtovih. Velja za nižinsko vrsto, vendar ga najdemo tudi v sredogorju in le izjemoma tudi višje. Gnezdi v drevesnih duplih, pa tudi v votlih vejah in zidnih špranjah, v sili pa se naseli celo v poštni nabiralnik. Iz literature so znani tudi podatki o gnezdenju v gnezdih drugih ptic, predvsem ujed in vranov. Tako npr. Reiser iz prve polovice prejšnjega stoletja poroča o gnezdenju plavčka v gnezdu mestne lastovke, ki tako na hitro spominja na duplo. Plavček pa naseli tudi gnezdilnico. Vhod v gnezdilnico mora biti manjši od 28 mm, tako da se plavček na tesno prerine v notranjost, saj ga drugače lahko izpodrine velika sinica (Parus major). Plavček na območjih, kjer gnezdi v Sloveniji, običajno ni najpogostejša sinica, pač pa ga praviloma po številč- nosti močno presega velika sinica. Pri popisovanju za Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije smo na dvoki- lometrskih transektih pri popisu številčnosti gnezdilk v nižinskih tetradah zabeležili dva do tri pare plavčkov in povprečno 9 parov velikih sinic (5 do 10 parov). V Beli krajini pa smo na pobočjih Poljanske gore in na hribu Goljak pri Maridolu naleteli na območje meša- nih gozdov z izjemno veliko količino trhlih dreves, kjer je bilo med 6 in 8 parov plavčkov in 2 do 5 parov velikih sinic. Plavček dosega visoke gnezditvene gostote tudi v nižinskih poplavnih gozdovih, predvsem v starih se- stojih z visokim deležem doba, kjer so gostote plavčka enake gostotam velike sinice. Pozimi se plavček pojavlja po celi Sloveniji. Zanimivo je, da prezimuje tudi v habitatih, kjer sicer le redko ali pa sploh ne gnezdi. Tako se v mešanih jatah z drugimi sinicami klati po pretežno iglastih gozdovih, neredko v precej odprtih predelih z manjšimi skupinami dreves, po gozdičkih, med nizkim drevjem in raztresenim gr- movjem, po živih mejah v kulturni krajini in v bližini človekovih bivališč, kjer pogosto prihaja tudi v krmil- nice in na lojene pogače. Še posebej zanimivo pa je po- javljanje v trstiščih, kjer se lahko zadržuje v velikem številu. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da v Sloveniji prezimuje populacija plavčkov, ki je številčnejša od gnezdeče populacije. Vzrok temu je tako naša popu- lacija, ki se v zimskem času razkropi in se klati v širši okolici, kot tudi prišleki od drugod, predvsem s seve- ra, ki se pridružijo našim osebkom. Zimsko klateštvo naše populacije dokazujejo posamezne lokalne najdbe pri nas obročkanih plavčkov, zimske prišleke s severa pa jesenska in zimska opazovanja ter obročkanje, pred- vsem v priobalnih trstiščih. Naj omenim še zanimivo najdbo duplarskega klopa (Ixodes arboricola) na plavčku s Pohorja, ki je do sedaj edina najdba te vrste klopa v Sloveniji. Radovednost, spretnost in sposobnost učenja plavčka še posebej potrjujejo poročila iz Velike Britanije, kjer ima dostavljanja mleka v steklenicah na dom dolgo tradicijo. Na začetku 20. stoletja so razvažali steklen- ice brez pokrovčkov in ptice so imela lahek dostop do smetane, ki se je nabrala na vrhu mleka v vratu stek- lenice. Plavček in taščica (Erithacus rubecula) sta se naučila nagniti v vrat steklenice in pojesti smetano in sta tako začela izkoriščati ta bogati novi vir hrane. Med obema vojnama so raznašalci mleka pticam preprečili dostop do hrane in steklenice zaprli z aluminijasto folijo. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je že cela britanska populacija plavčkov, čez milijon osebkov, znala preluknjati aluminijasti pokrovček in si je tako ponovno pridobila dostop do bogatega vira hrane. Zanimivo je, da so tu in tam opazovali tudi posamezno taščico, ki se je naučila prekljuvati aluminijasti pokrov- ček in doseči smetano, vendar pa se znanje ni nikdar preneslo na celotno populacijo, tako kot pri plavčku. Kako je to mogoče, saj imata obe vrsti, tako taščica kot plavček, kot pripadnika ptic pevk razvite enake nači- ne komuniciranja? Vendar, pa sta si bistveno različna v socialnem načinu življenja. Spomladi plavčki živijo v parih, dokler ne vzredijo mladičev. Ko pa se mladi- či osamosvojijo, lahko v Veliki Britaniji opazujemo razširjene družine osmih do destih osebkov, ki se od zgodnjega poletja do konca zime spreletavajo od vrta do vrta. Nasprotno pa so taščice zelo teritorialne ptice skozi celo leto. Samec taščice ne bo za nobeno ceno do- volil drugemu samcu, da vstopi na njegovo območje. Samec taščice se lahko šopiri celo pred zadosti velikim šopom rdeče volne, ki se pojavi na meji njegovega ob- močja. Njihov način komuniciranja je torej izrazito antagonističen, pogosto le preko teritorialnega petja, in preprečuje transpopulacijsko prenašanje vedenjskih vzorcev. Naj omenim še zanimivost, da Slovenci kar tri živa bitja imenujemo plavček. Plavček Salvinia natans, vodna pr- aprot, je ime dobila, ker plava na površini vode. Plavček Rana arvalis, vrsta žabe, in plavček Parus caeruleus, pti- ca, pa zaradi modre (plave) barve. 1: V času svatova- nja samec obredno hrani samico, foto: Janez Bogataj 2: Plavček pogosto gnezdi v senožet- nem sadovnjaku, kjer mu stara sadna drevesa zagotavljajo dupla za gnezdenje in obilo hrane za zarod. foto: Urša Koce 3: Samec zbira gradivo za gnezdo, foto: Tone Trebar 4: Plavčki pozimi skupaj z drugimi sinicami obisku- jejo krmilnice. Ponujeno seme odnesejo na bližnje drevo in ga tam s kljunom spretno odprejo. foto: Ivan Esenko 1: »Gozd je učilnica življenja v naravi,« nam je povedal malovrški revirni gozdar Bernard Perme, ki skrbi, da otroci iz okoliških vasi in mest spo- znajo ta izjemno pomembni del naravnega okolja, foto: Urša Koce 2: Znamenite krmilnice vaščana Franca Zajca v vasi Mali Vrh pri Prežgan j u foto: Vojko Havliček 3: Interpretacijske table na naravoslov- ni gozdni učni poti vodijo uka željnega izletnika od enega gozdnega »ekspona- ta« do drugega in ga seznanjajo s procesi v tem ekosistemu, foto: Urša Koce 4: Gospod Franc pri izdelavi krmilnic uporablja naravne materiale, ki jih mojstrsko poveže v estetsko dovršen izdelek, foto: Urša Koce V decembrski številki Sveta ptic sem prebrala: »Tokrat- ni izlet bo nekaj posebnega. Obiskali bomo vas v bližini Janč, kjer vaščani množično krmijo ptice.« Ključne be- sede - vas, Janče, množično, ptice - so bile zame dovolj prepričljive. Vasi v okolici Janč sem, čeprav sta me starša kot otroka pogosto vzela s seboj na gobarjenje in nabiranje (od- ličnega!) kostanja v bližnje jevniške gozdove, odkrila šele lani. Po »službeni« dolžnosti, ko sem potrebovala fotografijo te krajine. Odtlej sem se že večkrat odpravi- la tudi v kultivirani del tega kosa Posavskega hribovja in presenečena odkrila, kaj vse se tam dogaja: Sadna cesta, Borovničeva pot, Jagodna pot povezujejo kmetije s ponudbo sadja in sadnih izdelkov, ki jo ponekod do- polnjuje tudi turistična ponudba. Številni senožetni sadovnjaki, ekstenzivna pridelava raznovrstnega sad- ja in gozdovi z veliki deležem kostanja so prednost za tamkajšnje domačine. Čudoviti razgledi na vse strani Slovenije in makadamske poti, ki ovijajo gričke z vas- mi, izletnika pripravijo tudi do vriskanja! Lahko si predstavljate, da je v tej pokrajini tudi veliko ptic. Na Malem Vrhu so nas sprejeli štirje domačini: vaščana g. Miro Kahrimovič in ga. Milena Hvala, revirni gozdar g. Bernard Perme in g. Franc Zajec, izdelovalec krmilnic za ptice. Takoj so nas osvojili s svojo odprtostjo in širino duha. Gospa Milena je bila že od vsega začetka vez med Vojkom in domačini. Poskrbela je, da se je vas oskrbela s kar 6io kg sončničnih semen za krmljenje ptic! Na Ma- lem Vrhu je krmljenje ptic družabna dejavnost. Gospod Miro je povedal, da je v njihovi vasi s skupnimi aktiv- nostmi takole: nekomu se porodi dobra ideja, sprva sam povleče voz, nato pa se mu počasi pridružijo vsi, ko vi- dijo, da je ideja vredna uresničitve. Pripovedovali so še o mnogih drugih družabnih aktivnostih, med drugim o njihovih lastnih »vzporednih« lokalnih volitvah, ki so jih izpeljali na nekoliko hudomušen način, in pripo- vedi so nam druga za drugo govorile o pomenu vezi, ki se ji reče prijateljstvo. No, pa se vrnimo k pticam. Ni naključje, da je krmljenje ptic v vasi pomembna dejavnost. Gospod Franc je na- mreč vešč mojster v izdelovanju čudovitih krmilnic iz naravnih materialov, in te so razobešene po vsej vasi. Njegove krmilnice poznajo celo nekateri ugledni Slo- venci, saj jih vaščani priložnostno ponosno komu po- darijo. V svoji delavnici nam je velikodušno pokazal, kako jih izdeluje. Mojstra smo pri tem poslikali in tako zabeležili ves postopek izdelave. Letošnjo krmežljavo zimo ptic tako kot drugod, tudi na Malem Vrhu, ni bilo blizu. Tako je o krmilnicah, nave- šenih s pisanimi pticami kot novoletna jelka, ostalo le pri predstavah. A Malovršani kljub »odpovedani pred- stavi« niso razočarali, saj imajo v bližini svoje vasi tudi Naravoslovno gozdno učno pot. Pa smo se odpravili tja. Gospod Bernard nas je vodil od ene postaje do druge in nam v različnih gozdnih sestojih obrazložil zakonito- sti, strukturo in vlogo gozdov ter prvine sonaravnega gospodarjenja z njimi. Vzdolž učne poti so postavljene interpretacijske table, zato se na izobraževanje lahko odpravite tudi sami. Na eni izmed tabel smo prebrali: »Ker je v slogi moč, v družbi pa pomoč, se drevesa in grmovja na različne načine družijo, da bi premostili za- htevno razvojno pot iz travnika v gozd.« Tako kot do- mačini Malega Vrha! Spoznali smo tudi gozd panjevec, ki je nastal zaradi preveč intenzivne sečnje mladih dre- ves. Iz panjev posekanih dreves so pognali številni po- ganjki, ki pa so pri rasti opešali, zato je gozd nižji in bolj »mršav«, kot bi bil ob bolj gospodarnem ravnanju. Na poti skozi gozd smo vendarle slišali nekaj ptic. Pri prepoznavanju petja in oglašanja smo na pomoč pri- skočili ornitologi. Po vejah smrek so se vesili meniščki, slišali smo tudi veliko sinico, dolgorepke in plavčka, videli brinovko, pele pa so taščice in že prvi carar. Ogla- sila se je črna žolna, znamenje precejšnje ohranjenosti naših gozdov. Narava je res učilnica življenja - na poti so se nam razvezah jeziki in naravoslovno-življenjske teme smo obdelovali drugo za drugo. Nekateri so bili presenečeni nad trditvijo, da se prav vsak lahko priuči prepoznavanja ptic po oglašanju. Vabljeni v malo šolo ptičjega petja v Tivoliju (glej Program DOPPS-a, str. 31)! Vaščani Malega Vrha so nam zares poživili predzadnjo januarsko soboto. S svojo dobro in neomahljivo voljo, občutkom pripadnosti in celostno skrbjo za lastno oko- lje so nam dali lep zgled. Prisrčna hvala vsem! nam je pogled na liske (Fulica atra), sivke (Aythyaferina) in mlakarice. Mali ponirki (Tachybabtus ruficollis) so uživali v svojem potapljaškem klubu. Labodi grbci (Cygnus olor) pa so bahavo razkazovali svoje kočije v soju sonca. Tudi moja želja se je uresničila, kajti nenadoma sem na jezeru zagledal tatarsko žvižgavko. Bila je v družbi sivk. Spet se je končal dober ornitološki izlet, ki nam je dal veliko užitkov ob opazovanju tako vodnih kot gozdnih ptic. Bilo je lepo februarsko jutro. Spet smo se zbrali ljubite- lji ptic. Tokrat smo se odpravili na Zbiljsko jezero. Imel sem dobre občutke, da bomo videli veliko vodnih ptic. Globoko v sebi pa sem si želel videti kakšno redko vr- sto, npr. tatarsko žvižgavko (Netta rufina). Pot nas, mladih ornitologov, seje začela v središču Med- vod do jeza v Medvodah in nadaljevala po gozdni poti do Zbiljskega jezera. Z nami so bili tudi najmlajši ljubi- telji ptic. Bili smo zadovoljni, saj smo že na začetku naše skupne poti videli zelenca (Carduelis chloris), turško grlico (Streptopelia decaocto), mlakarice (Anas platyrhynchos), ve- likega Žagarja (Mergus merganser)in velikega kormorana (Phalacrocorax carbo). Gozdna pot nas je vodila do majh- nega zaliva, od koder se je odpiral prečudovit razgled na jato čopastih črnic (Aythya fuligula). Med njo so bili pomešani osamljeni čopasti ponirki (Podiceps cristatus). Prednost gozdne poti je bila v tem, da smo imeli priložnost opazovati tudi gozdne ptice. V krošnji dreves smo videli močvirsko sinico (Parus palustris), čopasto sinico (Parus cristatus), veliko sinico (Parus major), brgle- za (Sitta europaea) in našo drugo najmanjšo ptico, rume- noglavega kraljička (Regulus regulus). Naša pot se je nadaljevala po cesti do cilja. Pogled na Zbiljsko jezero je bil prečudovit. V soju sonca je žarel v vsej svoji veličini. Jezero je bilo kot v pravljici, posuto s pticami. Odprl se ■* Postanite član DOPPS, pridružite se nam! Želite prispevati k ohranjanju našega naravnega bogastva in k povečanju družbene veljave varstva ptic in narave? Morda želite aktivno sodelovati v ornitoloških in naravovarstvenih projektih? Ali pa si želite le prijetne družbe z drugimi ljubitelji ptic in narave? Vse to vam prinaša članstvo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS. Poleg že omenjenih možnosti se boste lahko brezplačno udeleževali številnih izobraževalnih izletov in predavanj širom Slovenije ter prejemali revijo Svet ptic, prvo slovensko poljudno revijo o pticah. Mogoče vas zanima strokovno delo in se boste odločili še za Acrocephalus. Naše poslanstvo je varovanje ptic in njihovih habitatov. Tega uresničujemo s skupnimi močmi, zato je prav vsak posameznik pomemben člen verige, v kateri lahko pripomore k varstvu narave. Svojo namero o včlanitvi sporočite na naš naslov: DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana, e-pošta: dopps@dopps-drustvo.si ali nas pokličite na 01 426 5 8 7 5. Poslali vam bomo pristopni paket. Postali boste del organizacije, ki deluje v javnem interesu varstva narave in je partner svetovne zveze za varstvo ptic BirdLife International. S tembostestoriliuslugopticam,naravi in nenazadnje tudi ljudem. 5: Mladi ornitologi smo se zbrali ob Zbiljskem jezeru. Pridružili so se nam tudi starejši ljubite- lji ptic in otroci. foto:Urša Koce 6: Ali kdo že vidi tatarsko žvižgavko (Netta rufinaJ! foto: Franc Vrtačnik 7: Jurij je bil zelo navdušen nad gozd- nimi pticami, foto: Urša Koce 8: Najmlajša udeleženca izleta sta na dobri poti, da postaneta mlada ornitologa, foto: Urša Koce 9: Zimska romanca foto: Franc Vrtačnik 10: Tatarska žviž- gavka (Netta rufina) foto: Eva Vukelič Zimski tabor mladih ornitologov Dobrodošli v svetu ptic //Marjana Ahačič 1: Učenje na terenu je neprimerno bolj vznemirljivo kot tisto za mizo. foto: Tomaž Mihelič 2: Dogajanje na Zimskem taboru so z zanimanjem spremljali tudi mediji, udeleženci pa so se mimogrede naučili še nastopa- nja pred kamero, foto: Tadeja Oven 3: Se zadnje dejanje: predsta- vitev rezultatov petdnevnega dela pred polno dvorano Osnovne šole Škofije, foto: Igor Brajnik 4: Bojana Lipej, vodja tabora, ter mentorji Igor Brajnik, Aljaž Rijavec, Eva Vukelič, Matjaž Premzl in Josip Otopal so s svojim znanjem, izkušnja- mi in predanostjo navduševali svoje varovance, foto: Tadeja Oven »Dobrodošli v svetu ptic,« je tudi v imenu predsed- nika društva, Damijana Denaca, udeležence prvega zimskega tabora mladih ornitologov v Naravnem re- zervatu Škocjanski zatok pozdravil direktor DOPPS Andrej Medved. Nato je 20 mladih fantov in deklet sa- mozavestno, jasno in s ščepcem humorja predstavilo rezultate svojega petdnevnega dela. Ozračje tik pred začetkom javne predstavitve, name- njene staršem, prijateljem, sponzorjem in domači- nom iz Škofij, kjer je tamkajšnja osnovna šola za pet dni gostoljubno odprla vrata bodočim ornitologom, je bilo napeto. Nekaj deklet je v jedilnici še zadnjič pregledovalo predstavitveni plakat, dve sta hiteli z zaključevanjem risbe velike črne štorklje, ki jo je sku- pina podarila svojemu mentorju, Igorju Brajniku. V računalniški učilnici so se fantje živahno dogovarjali, kdo bo predstavil katero izmed preučevanih ptic, sku- pinica v avli pa je še zadnjič preverjala, ali je njihova predstavitev pripravljena tako, kot mora biti. Seveda je bila, in predstavitev rezultatov dela se je za- čela: prva skupina je primerjala ptice, ki so jih videli med izletom ob izlivu reke Soče v Italiji, druga tri za- nje najbolj zanimive ptice, in sicer plavčka, pegasto sovo in vodomca, tretja je predstavila metode pre- učevanja ptic, četrta ptice močvirij, peta pa različna življenjska okolja. »Veliko novega so izvedeli v teh petih dneh, mentor- jem zastavili obilico zanimivih vprašanj in se, kar je tudi zelo pomembno, naučili predstaviti svoje delo,« je na zaključni prireditvi poudarila Bojana Lipej, vod- ja letošnjega tabora, ki je med 17. in 21. februarjem, v času zimskih šolskih počitnic primorske regije, to- krat prvič potekal v naravnem rezervatu Škocjanski zatok in njegovi okolici. Udeleženci so se spoznali z metodami raziskovalnega dela, prepoznavanja različnih vrst ptic, njihovih do- ločevalnih znakov kot tudi njihove ekologije, pravil- nega beleženja in obdelave terenskih podatkov, ter se seznanili s problematiko varstva narave. Prvi dan so se odpravili v Škocjanski zatok, drugi dan v Sečoveljske soline, tretji dan so si ogledali deželni naravni rezervat ob izlivu reke Soče v Italiji in imeli zvečer zanimivo potopisno predavanje, četrti dan pa so delali v skupinah in se popoldne odpravili opazo- vat sove na Kraški rob. V sredo, zadnji dan tabora, so pripravljali zaključne predstavitve. Botanik Josip Otopal, eden od petih mentorjev, je bil prvič na ornitološkem taboru. »Osnovno sporočilo, ki sem ga želel posredovati otrokom, je, da so vsi deli žive in nežive narave povezani v celoto, ki se neneh- no spreminja. Tabor kot malce drugačna oblika izob- raževanja pa je bil odličen način, da jim to nazorno pokažem. Veliko so spraševali, z veseljem debatirali, naravovarstvo jih je izjemno zanimalo. Tabor je tudi ena najboljših oblik izobraževanja z vidika motivira- nja mladih za učenje, saj smo se tu imeli zares dobro in obenem na zabaven način spoznavali veliko nove- ga. Idealen način torej, kako priti v znanost in pri tem uživati!« Udeleženci tabora: Alenka Babič, Bia Rakar, Timi Cermelj, Taja Majer Fišter, Matej Gamser, Kim Hrva- tin, Kristina Jurman, Gašper Kodele, Adelina Kolata- hi, Nežka Lazar, Lavra Lipej, Ana Morgan, Nika Mori, Alenka Mrakovčič, Syu Poropat, Jakob Puh, Valentina Sergaš, Tanja Šumrada, Andreja Tršavec, Zala Vuga in Lara Zakrajšček so delali pod vodstvom mentorjev Igorja Brajnika, Josipa Otopala, Tomaža Remžgarja, Aljaža Rijavca in Eve Vukelič. Izvedba tabora je del projekta »Natura 2000 za boljšo kakovost življenja« (Natura Primorske), ki ga delno sofinancira Evropska unija v okviru Programa pobu- @ ^ OUHVHt POKROVITELJ j de Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Italija 2000- 2006. Nacionalni organ Programa pobude Skupnosti IN- TERREG IIIA Slovenija-Italija 2000-2006 je Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Tabor sta finančno podprla še Ministrstvo za oko- lje in prostor ter družba Mobitel, glavni pokrovitelj DOPPS.« - Nagrajenec križanke za mlade: Območja Natura 2000 v Sloveniji V januarju smo v uredništvo prejeli eno rešitev kri- žanke, in bila je pravilna. Poslal jo je DOMEN STANIČ iz Trsta, ki mu veselo čestitamo! Domen bo po pošti prejel nagradni paket, v kate- rem so lesena piščal za oponašanje ptic (ščinkav- ca), brošura »Življenje med nebom in zemljo: Naše ptice na 25 posebnih območjih varstva« in majica z napisom »Natura 2000«. Upamo, da mu bo nagrada v veselje! Uredništvo ■* Razpis za mladinski ornitološki raziskovalni tabor na Notranjskem Tudi letos bomo, v sodelovanju z Notranjskim regijskim parkom, organizirali ornitološki tabor za mlade. Potekal bo v začetku julija, med 30. junijem in 7. julijem 2007. Na tabor ste vabljeni vsi mladi ornitologi med 12. in 18. letom, ki bi se želeli poglobiti v raziskovalno delo na področju ornitologije in naravovarstva, izpopolniti v prepo- znavanju ptic ter se ob tem družiti in izmenjevati izkušnje z vrstni- ki. Nastanjeni bomo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Rak v Rakovem Škocjanu. Kotizacija za udeležbo je 25 EUR, kar vključuje nastanitev in prehrano. Število udeležencev je omejeno na 20. Pred- hodno prijavo pošljite po navadni ali elektronski pošti najkasne- je do 30. aprila 2007 na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana ali eva.vukelic@dopps-drustvo.si s pripisom »prijava na tabor«. V pri- javi navedite osebne podatke (ime, priimek, naslov, datum rojstva in telefon ter elektronski naslov, če ga imate) ter napišite, česa bi se na taboru želeli naučiti. Prijavljeni boste najkasneje do 1. junija obvešče- ni o podrobnostih v zvezi s taborom. //Tanja Šumrada, 15 let 1: Ljubljana s po- stovkine perspek- tive ... foto: Darinka Mladenovič 2: ... in postovka (Falco tinnunculus) z Ljubljančanove perspektive foto: Kajetan Kravos Postovko (Falco tinnunculus) štejemo med najbolj znane in pogoste slovenske ujede. Razširjena je po vsej Evropi, pa tudi v Aziji in Afriki jo najdemo. V Sloveniji je pogosta gnezdilka, predvsem na Štajerskem, v osrednji in južni Slo- veniji. Najdemo jo tudi na Primorskem. Postovka se zadržuje na odprtih travnatih površinah in pol- jih, prepletenih z logi in mejicami. Ne bomo je našli v večjih strnjenih gozdovih. Živi tako v nižinah kot v visokogorju. Zanimiva je tudi njena prilagoditev na življenje v večjih mestih, kjer jo v zadnjem času srečujemo vse pogosteje. Na njenem jedilniku se najpogosteje znajdejo miši. Večje žuželke, kuščarje in majhne ptice pa lovi redkeje. Spomladi par postovk zasede gnezdo, v katero samica nato izvali 4-7 rumenkastih jajc. Gnezdi v starih vranjih in srač- jih gnezdih, v skalnih razpokah in odprtinah, različnih po- slopjih in razvalinah. Valita izmenoma oba starša, in sicer 28-30 dni. Pogosto vali le samica in ji samec le prinaša hra- no. Prvih nekaj dni po izvalitvi mladičev samica še ostane pri njih in jih greje, nato pa jih hranita oba starša. Po 4 do 5 tednih mladiči že lahko poletijo, a jim starša prinašata hra- no še do jeseni. En par ima tako en zarod letno. Severnejše postovke se jeseni selijo v južnejše kraje, med- tem ko so pripadnice južne populacije stalnice. Pri nas se odselijo le nekatere, pogosto pa v Sloveniji prezimujejo po- stovke, ki sicer prebivajo v severni Evropi. Postovkino gibčno telo je značilne vitke, sokolje oblike z oz- kimi in prišiljenimi perutmi. Samec je po hrbtu rdečkast, po trebuhu pa je svetlo rumenkaste barve. Po vsem telesu ima razpršene majhne črne pike, razen po repu in glavi, ki sta sivo modrikaste barve. Samica je, kot je značilno za mnoge sove in ujede, malce večja od samca. Njeno telo je obarvano z manj bleščečimi barvami, njena glava in rep pa sta pro- gasto rjave barve. Tako samec kot samica imata pod očmi dolgo črno liso, ki jo lahko dobro vidimo z daljnogledom. Noge ima rumene barve, na koncu pa se končajo z močnimi ukrivljenimi kremplji črne barve. Postovko zlahka prepoznamo. Najlaže tedaj, ko poseda na visokih drogih, drevesih ali obcestnih lučeh, saj že na da- leč prepoznamo njeno značilno sokoljo obliko. Že njeno staro ime »postojka« pa nakazuje na še eno postovkino po- sebnost: pogosto namreč, še preden strmoglavi iz zraka na plen, nad njim za nekaj trenutkov obvisi v zraku in v tem času na vso moč maha s perutmi. Temu nekaj trenutkov trajajočemu postanku sledi nagel, strmoglavljen let, po ka- terem prileti natančno na svoj plen. V svatovskem času par pogosto v zraku počenja prave akrobacije, ki bi jih občudo- val prenekateri pilot. Njen let pa je na splošno sestavljen iz dolgega lebdenja, ki ga na vsake toliko prekinjajo plahuta- joči zamahi s perutmi. Mnogi ornitologi in poznavalci ptic opozarjajo na zmanjše- vanje števila postovk, predvsem zaradi uporabe strupenih škropiv v kmetijstvu, ki zastrupljajo njen plen. Razlog je verjetno tudi v izginjanju njenega življenjskega prostora. • - Vabilo na popis postovk v Ljubljani V teh dneh se je tudi v Ljubljani že ugnezdila pomlad. Skupaj s spomladanskim petjem ptic pa je prišel tudi težko pričakovani popis postovk v Ljubljani, ki ga bomo letos opravili prvič. Vsak popisovalec bo dobil določen del Ljubljane, ki ga bo enkrat ali dvakrat na teden prehodil ali prevozil s ko- lesom. Velikost popisnih kvadratov je pripravljena tako, da jih peš lahko obhodite v približno eni uri. Tedensko bomo tudi objavljali svoja opažanja na e-mail skupinah, da boste lahko dodajali svoja tudi drugi. Popis bo trajal od marca pa do konca junija. Cilj popisa je zbrati čim večje število gnezd na območju Ljubljane in bližnje oko- lice. Žal pa imamo še vedno težave z majhnim številom popi- sovalcev, tako da bi bili zelo veseli, če bi se nam pridružil še kdo izmed vas. Vsi drugi pa ste vabljeni k pošiljanju kakršnih koli opažanj ali gnezdenj postovk. Za vse dodatne informacije in posredovanje opažanj po- šljite e-pošto na naslov: sumrada.tanja(a)gmail.com ali pa pokličite na telefon 041 974 242 (Tanja Šumrada). VABILO NA SREČANJE MLADIH ORNITOLOGOV SLOVENIJE Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije bo le- tos, po nekaj letih premora, spet organiziralo Srečanje mla- dih ornitologov Slovenije. Na tem srečanju bodo skupine osnovno- in srednješolcev vse Slovenije s pomočjo plakatov, diapozitivov, powerpo- inta in prosojnic predstavile rezultate svojih raziskav, ki so jih opravile v preteklem letu. Srečanje je oblikovano kot tekmovanje v različnih katego- rijah, tako tematskih kot starostnih. Gre za enkratno prilož- nost, ob kateri lahko otroci spoznajo naravo, se jo naučijo spoštovati in ohranjati ter se ob tem še družijo, si izmenju- jejo informacije in seveda predstavijo svojo šolo. Na srečanje je vabljena tudi vaša šola in vedite, da na DOPPS-u močno upamo, da se ga boste udeležili, če ne s skupino, pa vsaj v avdienci. Pričelo se bo 29. septembra 2007, ob 10. uri, v zeleni pre- davalnici na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Pogoji sodelovanja: • Skupino lahko sestavlja ena ali več oseb, mlajših od 18 let oziroma do največ iz četrtega letnika srednje šole. • Za raziskovalno nalogo se morajo navdušiti učenci sami. V nobenem trenutku raziskovalnega dela ne smejo razis- kovalci ovirati, ogrožati ali motiti ptic, še posebej ne med gnezdenjem, zato je priporočena uporaba daljnogleda in podobnih pripomočkov. Lovljenje ptic je brez posebnega dovoljenja v Sloveniji z zakonom prepovedano. • Za predstavitev je treba izdelati plakat - oblika je prepuš- čena vam. • Izdelovanje raziskovalne naloge mora obvezno zajemati tudi terensko delo. • Kot končni izdelek sta na voljo dve obliki: 1. Raziskovalna naloga, izdelana po predlogih knjižice: Šorgo, Andrej (1994): Priporočila za izdelavo mladinske raziskovalne naloge iz ornitologije, Ljubljana. 2. Strokovno-znanstveni članek, po navodilih, kakršna so objavljena na notranji strani zadnje platnice vsakega izvoda strokovne revije Acrocephalus od leta 2000 na- prej. • Raziskava lahko zajema katerokoli področje ornitologije. Zaželena, vendar ne obvezujoča, je uporaba spodaj navede- nih tem. Te naj rabijo le kot vodilo, kar pomeni, da se lahko znotraj določene teme osredotočite tudi na ožje področje. Teme: 1. ODNOS IN VPLIV ČLOVEKA NA PTICE Kakšen odnos imajo ljudje do ptic in narave? Nekateri zelo dobrega, nekateri pa žal tudi zelo slabega. Ali človek uničuje življenjski prostor in v njem živeče ptice v vaši bližnji okoli- ci? So nekateri ljudje posebej prijazni in naredijo vse, da bi jim pomagali? Pri ugotavljanju tega si lahko pomagate tudi z anketiranjem ljudi. 2. PTICE NAŠIH SADOVNJAKOV Pravi, stari, visokodebelni sadovnjaki postajajo pri nas čeda- lje redkejši. V njih prebivajo nekateri zanimivi predstavniki ptičjega sveta. Osredotočite se lahko samo na enega, lahko pa tudi na vse, ki jih najdete. 3. VPLIV MAKADAMSKIH CEST NA PTICE Pri nas še ni bila narejena raziskava o vplivu teh cest na ptice. Nekatere se kopajo v pesku, nekatere se na njih pre- hranjujejo ... le ugibamo lahko, koliko drugih, za zdaj še pri- kritih pomenov lahko imajo za ptice. Vsekakor zanimiva tema za raziskovanje. 4. SKRITE PTICE NAŠIH KRAJEV V živalskem svetu je dosti živali, ki nam zaradi svojega na- čina življenja in svojih strategij preživetja ostanejo večino življenja prikrite, še posebej, če jih ne iščemo. Med temi je tudi marsikatera ptica. Nedvomno so takšne sove, tukalice, sloka, pa tudi kobilar in dlesk. Ugotovite, kako bi jih lahko našli. Izmislite si metode in preizkušajte njihovo delovanje. Glede metod, ki so lahko naravovarstveno sporne, kot na primer »izzivanje ptic s kasetofonom«, se posvetujte s kom iz DOPPS-a. 5. POGORELČEK Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus) je ena lepših, a žal tudi bolj ogroženih ptic naših krajev. Možnosti za preživetje mu zmanjšuje njegova tesna navezanost na ogrožene visokode- belne sadovnjake. Toda ali je res tako odvisen od njih? Ob- stajajo še kakšni drugi razlogi za njegovo ogroženost? Kaj pravzaprav počne pogorelček v svojem življenju? Z opazo- vanjem te prelepe ptice se boste marsikaj naučili, ne samo o pogorelčku, marveč tudi o pticah v splošnem. Pazite, da ga ne zamenjate z bližnjo sorodnico šmarnico (Phoenicurus ochruros). 6. S ČIM SE IZDAJO? Če najdemo oglodano drevo, lahko sklepamo, da v bližini živi bober. Po sledeh v zemlji lahko določimo tudi srne... Po- dobne sledi nam puščajo tudi razne ptice. Vsi vemo, kakšno je duplo, toda ali je duplo vedno kar duplo? V vodi ob jeze- rih in rekah v muljastih tleh lahko pogosto najdemo sledi - kdo jih pušča? Zapuščena gnezda - čigava so? Nekaterih sploh ne bi prepoznali kot take, denimo belo omelo, ki kaže na navzočnost cararja (Turdus viscivorus). Najdite takšne in podobne sledi in povejte, kako zanesljive so. To temo lahko povežete tudi s četrto. Pri raziskovanju in samem izdelovanju raziskovalne naloge ali članka želimo vsem, ki se boste za to odločili, obilo za- nimivih opazovanj in veselja ob delu. V primeru, da ste se odločili za sodelovanje na tekmovanju, vas prosimo, da nam svojo udeležbo potrdite v pisni ob- liki, najkasneje do 30. aprila 2007. Napisane raziskovalne naloge oziroma strokovne članke pošljite v treh izvodih najkasneje do 3. septembra 2007 na naslov DOPPS-a. Po tem datumu boste prejeli program srečanja z natančnim mestom srečanja in razvrstitvijo v skupine ter informacije o morebitnih spremembah. • Aleš Tomažič, koordinator srečanja Kraški rob - prvovrstna kraška krajina s pogledom na morje 1: Kraški rob je zaradi svoje dostop- nosti priljubljen pri mladih družinah, foto: Tomaž Mihelič 2: Zelenec (Lacerta viridis), še posebej pogost pod vznožji foto: Tomaž Mihelič 3: Skalni glavinec (Centaurea rupestris) je eden izmed redkih rumeno obarvanih glavin- cev v Sloveniji. Raste na kraških traviščih od nižin do montanskega pasu, zato ga bomo srečali tudi na Kraškem robu. foto: Tomaž Mihelič 4: Skorševe »hru- ške« - prezrta spe- cialiteta slovenske narave foto: Tomaž Mihelič //Tomaž Mihelič Opis Kot bi Kras z nožem odrezal, me je prešinilo, ko sem prvič stopil na Zjat nad Podpečjo in zaradi previdnosti sem raje naredil korak nazaj. Kraška planota se tu namreč hipoma konča in mogočna ostenja zaznamujejo skokovit prehod iz apneniškega Krasa v flišno Primorje. Narivi apnenca, udomice in podori so skupaj z močno erozijo na flišu ustvarili krajino, ki spominja na veličasten obrambni zid. Stara naselja se kakor piščeta pri koklji stiskajo v zave- trnih vznožjih ostenj, ki jih varujejo pred močno kraško burjo, in že kratek obisk sredi zime nam razjasni, da je mikroklima vznožij tako rekoč čarobna. Izredni pestrosti življenja botrujejo oblikovanost terena, podnebni prehod in sprememba matične podlage. Rastje je toploljubno. Flišne doline je človek večinoma obdelal in jih na poboč- jih zasadil s trto in oljko, na manj strmem apnencu pa so se nekdaj razprostirali mogočni pašniki, ki jih je danes ne- malo kje prerasel gozd črnega gabra in malega jesena. Robovi sten so čudoviti razgledniki. Tu lahko, ne da bi po- gledali na karto, dojamemo, da je Tržaški zaliv res zaliv, in če vas je že kdaj zamikalo, da bi se odpravili v zahodne Alpe ali Dolomite, se za vzpodbudo ob opranem ozračju odpravite kar na Kraški rob. Veličasten venec nad padsko nižino si boste lahko ogledali v živo. Dostop Najboljše izhodišče za zgornje etaže Kraškega roba je Za- zid, od koder po slikovitem kolovozu mimo osamljene, razpadajoče železniške postaje pridete na rob Lipniške planote. Od tod se lahko povzpnete na Golič, položen vrh na sredini travnatih pustinj. Izlet pa zaokrožite čez Kav- čič, kjer se skozi Istrska vrata na meji s Hrvaško spustite nazaj na nižjo teraso. V Zazid se lahko vrnete kar po njej, lahko pa prek Rakitovca, še eno nadstropje nižje. Atraktivna so tudi ostenja spodnjih etaž. Na tem mestu bi vam rad priporočil Osp, nad katerim se bohoti največ- ja kraška udornica pri nas. Če bi tod radi opazovali ptice, morate biti pripravljeni, da boste namesto ptic v steni uzr- li na desetine športnih plezalcev, saj so ostenja nad vasjo najbolj obiskano slovensko plezališče. Mi se bomo zato raje odpravili v Podpeč, ki je obdana z mogočnimi narav- nimi in sezidanimi stražnimi stolpi. Pomladni vrvež Najboljši čas za obisk Kraškega roba je začetek maja. Prav vsak kotiček nam takrat lahko postreže z nečem izjem- nim. Tu bo našel nekaj zase tako začetnik kot najbolj iz- birčen opazovalec ptic. Najbolj pestre so srednje etaže. Tu se lahko na veliko mestih naposlušamo petja več vrst str- nadov hkrati. Poleg najštevilčnejšega skalnega še plotni in veliki, pa tukaj lokalno redek rumeni in izjemno redek vrtni strnad. Zadnji dve leti je na Kraškem robu moč po- novno slišati celo črnoglavega strnada, ki je veljal za gnez- dilko, ki je pri nas že izumrla. Na traviščih nad stenami nas bo presenetila številčnost poljskih in hribskih škrjancev, tu pa lahko opazujemo tudi najredkejše vrste suhih kraških travišč, kot so slegur, kotoma in kačar. Na Kraškem robu redno gnezdi tudi pla- ninski orel, ki ga bomo največkrat opazili visoko v zra- ku. Previdno pri določanju na daljavo, saj se na območju redno pojavljajo tudi beloglavi jastrebi na svoji poti med Kvarnerjem in Alpami. Ptičje stolpnice Posebnost in značilnost Kraškega roba so gnezdilci skal- nih sten. Razgibanost nekaterih sten omogoča gnezdenje več vrstam hkrati, in to v velikem številu. Tu gnezdi na stotine planinskih hudournikov, ki jih zaradi tega lahko pogosto opazujete v zraku v širši okolici območja. Kraški rob je edino območje v Sloveniji, kjer gnezdijo kavke še v naravnih stenah, ter območje, kjer najlaže opazimo puš- čavca. Ta sicer skrivaški ptič se vam bo najbolje predstavil v začetku maja, ko boste lahko opazovali njihove spevne svatovske lete ob vseh večjih stenah. K pestrosti skalnih gnezdilcev pripomore tudi kolonija mestnih lastovk v Veliki steni nad Ospom, edina v Sloveniji, ki ne leži v Al- pah. Od lastovk na Kraškem robu gnezdi tudi redka rdeča lastovka, v nasprotju z drugimi njenimi gnezdi pri nas, prav tako v naravni steni. Zakaj pa ne ponoči? Pestrost Kraškega roba je mogoče izkusiti tudi ponoči. Spomladi bomo ob večerih slišali veliko uharico. Gnez- dilec skalnih sten pa je tudi veliki skovik. Če dodamo še čuka, ki ga lahko opazujemo ob vznožjih sten, in podhuj- ko, ki naseljuje predvsem strma pobočja, porasla z listavci in črnim borom, pa je mera že kar zvrhana. Vas zanima, ali planinski hudourniki ponoči mirujejo? V juniju se s spalno vrečo odpravite v Osp in presenečeni boste. Če pozimi ne marate nositi dolgih rokavov Eno najmilejših podnebij v Sloveniji je prav pod vznožji sten Kraškega roba. Če vas ob morju lahko preseneti mrz- la burja, bodo pod robom tudi januarja dolgi rokavi po- gosto odveč. In Kraški rob nam je tudi za zimo pripravil nekaj presenečenj. To je verjetno območje, kjer si pozimi najlaže ogledate skalnega plezavčka in planinsko pevko. Prvega v vseh večjih stenah, drugo pa v napol zaraslih, za- vetrnih pobočjih. Če ptice niso dovolj Kraški rob je za vsakogar. Tu sta preproščina in milo pod- nebje izoblikovala gostoljubne ljudi, ki vas bodo pogosto vabili in tudi zvabili na pokušino letošnjega pridelka. Ker se ne morejo pohvaliti s tako dobrim pršutom kot pravi Kraševci, bo beseda raje tekla o in ob izvrstni kapljici. Mo- goče se je zaradi tega vasem še najbolje približati šele po izletu, saj na Kraškem robu res lahko vidimo marsikaj. Na svoj račun bodo prišli tako geologi kot botaniki in zoolo- gi. Tu se lahko jeseni najeste plodov skorša in naberete žajbelj za zimske prehlade. Na svoj račun bodo v toplem delu leta prišli tisti, ki radi opazujejo plazilce in netopir- je. Da kraških žuželk niti ne omenjam. Skratka, na Kraški rob ob prvi priložnosti, in prepričan sem, da se boste uvr- stili med zasvojene povratnike. Opozorilo! Kraški rob je zaradi svoje izjemnosti dom prenekaterih redkih in ogroženih vrst. Spoštujte jih, prosim, in hodite smo po uhojenih in označenih poteh. - Zanimivejše ptice na območju Obdobje gnezditve beloglavi jastreb (Gypsfulvus)(pre\etmk) kačar (Circaetus gallicus) planinski orel (Aquilla chrysaetos) sokol selec (Falco peregrinus) kotoma (Alectoris graeca) skalni golob (Columba livia) veliki skovik (Otus scops) velika uharica (Bubo bubo) čuk (Athene noctua) podhujka (Caprimulgus europaeus) smrdokavra (Upupa epops) planinski hudournik (Apus melba) hribski škrjanec (Lullula arborea) rdeča lastovka (Hirundo daurica)(redka) slegur (Monticola saxatilis) puščavec (Monticola solitarius) kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotte) taščična penica (Sylvia cantillans) žametna penica (Sylvia melanothorax) žalobna sinica (Parus lugubris) (redka) rumeni strnad (Emberiza citrinella) vrtni strnad (Emberiza hortulana) plotni strnad (Emberiza cirlus) skalni strnad (Emberiza cia) črnoglavi strnad (Emberiza melanocephala) veliki strnad (Miliaria calandra) Prezimovanje planinski orel (Aquila chrysaetos) hribski škrjanec (Lullula arborea) skalni plezalček (Trychodroma muraria) puščavec (Monticola solitarius) planinska pevka (Prunella collaris) žametna penica (Sylvia melanothorax) (redka) skalni strnad (Emberiza cia) plotni strnad (Emberiza cirlus) snežni strnad (Plectrophenax nivalis) (redek) veliki strnad (Miliaria calandra) 5: Vsak, ki želi videti skalnega ple- zalčka (Tichodroma muraria), bo verjet- no najprej pomislil na Alpe. Veliko lažje, z manj truda bomo plezalčka videli pozimi na Kraškem robu. foto: Milan Cerar vadna postovka (Falco tmnunculus) je pogosta prebivalka nolike obdelane pokrajine z nizkim rastjem in najpogostejša :dstavnica iz družine sokolov (Falconidae) v Sloveniji. Največkrat opazimo med lebdenjem, ko opreza za morebitnim plenom, n jo največkrat opazujem na območju letališča Brnik, med denjem, trganjem malih glodavcev ali pa, tako kot ob nastanku serije fotografij, med posedanjem in nastavljanjem še zadnjim lčnim žarkom na ograji letališča. Serija slik je nastala oktobra 36, ko sem imel priložnost prav od blizu in podrobno opazovati nico navadne postovke, ki se ni dala motiti ne sprehajalcem ne ografom in nenazadnje niti vse gostejšemu letalskemu prometu letališču. Ob fotografiranju me je spustila na razdaljo le nekaj trov in ob tem prav previdno, a ponosno pozirala mojemu ektivu. RSKE PRIGOD Raztresena zemlja //Ivan Kogovšek No, zdaj pa vemo, zakaj raste toliko sončnic iz cvetličnih korit na našem balkonu, saj imamo svojega vrtnarja! Tako sva rešila primer »raztresena zemlja«. 1: Brglez (Sitta europaea)- skriv- nostni sadilec sončničnih semen foto: Ivan Kogovšek 2: Cvetoči rezultat zatikanja semen v cvetlična korita foto: Ivan Kogovšek Po lanski zimi sem pleteno ptičjo krmilnico kratko malo pustil viseti na balkonu. Ni se mi je ljubilo snemati z luči, na kateri je pritrjena, navsezadnje pa je kar lep okras. Vso zimo je bila kar dobro obiskana. Največ je bilo seveda velikih sinic, plavčkov, zelencev, vrabcev, celo nekaj polj- skih, prišli pa so tudi posamezni liščki, močvirska sinica, taščica in celo menišček. Ker živimo zelo blizu gozda, pa so bili redni gostje tudi veliki detel, ščinkavci in brglezi, ob- časno kar štirje. Prišla je pomlad, nato poletje, in ker je krmilnica še visela, si človeška duša ne more pomagati, da ne bi kdaj pa kdaj stresla nekaj sončničnih semen v krmilnico. Ivica je dodala malo nasekljanih orehov in obiski so se nadaljevali. Najbolj glasni so bili brglezi. Že od daleč iz gozda so glasno napo- vedali svoj prihod. Rože na balkonu so pridno cvetele, vendar sem večkrat opazil koščke zemlje iz cvetličnih lončkov po balkonskih tleh. Res je, da sem večkrat izpulil kakšno sončnico ali ple- vel iz cvetličnega korita, pa zato še nisem potresel pol bal- kona z zemljo. Na podlagi izkušenj, kako natančno takšno delo opravijo ženske roke, sem imel občutek, da sem glavni osumljenec v hiši. Ko smo opazili mišje kakce na okenski polici, so bile one krive za razmetano zemljo po balkonu, nato pa smo ugoto- vili, da zgoraj za špirovcem, čisto za zidom, prenočuje ne- topir. Nekega jutra sem skrit za zaveso gledal, kako si brglez na- bira semena v kljun. Več si jih je zataknil, ne vem, kako da mu niso izpadli, nato je zletel do korita z rožami in začel zatikati semena za rob korita. To vajo je ponovil še večkrat po celem balkonu. Za njim so prišle sinice in so tista manj skrita semena pobrale. To početje sva opazovala še večkrat. Enkrat je semena sprav- ljal v razpoko za robom, drugič, ko semen ni bilo v krmilni- ci, je s kljunom razmetaval zemljo, da je letela na vse strani, in iskal skrita semena. Pišite nam Pomlad je čas številnih terenskih dni in izletov ter čas urejanja okolice domov, povsod v naravi pa se nekaj dogaja. Povsem verjetno je, da se bo tudi vam pripetilo kaj zanimivega in vznemirljivega. Vabljeni k pisanju dogodivščin s pticami! Čas med pisanjem je še pose- bej dragocen zato, ker dogodke ob tem podoživimo in doživetja oplemenitimo. Ne bojte se prispevati svoje- ga pisnega izdelka v rubriko »Ptičarske prigode«. S čudenjem, smehom, vznemirjenjem ali navdušenjem boste obogatili bralce Sveta ptic. Fotografije fundacije Saxifraga Zbirka fundacije Saxifraga šteje več kot 150.000 nara- voslovnih fotografij, ki jih za objavo v naravovarstve- ni publikaciji v primeru, da finančna sredstva niso na voljo, dobite brezplačno. S svojimi fotografijami pa se lahko pridružite skoraj 100 evropskim naravoslovnim fotografom, ki so z na- menom, da bi pripomogli k varstvu narave, že prispe- vali fotografije v zbirko Saxifraga. Več informacij na spletni strani www.saxifraga.nl. ORNITOLOŠKO IZOBRAŽEVANJE Priporočila za pripravo in vodenje ornitoloških ekskurzij //Damijan Denac i. Uvod Slovenska ornitologija je v zadnjih 25 letih doživela neslu- ten razvoj. V slovenščini imamo vrhunske ornitološke pri- ročnike, znanstveno/strokovno revijo Acrocephalus, ki je pripravljena za vstop v družbo najodličnejših ornitoloških revij s t.i. faktorjem vpliva, poljudno ornitološko revijo Svet ptic, imamo prve lastne ornitološke monografije in druga knjižna dela s tega področja. Poleg tega imamo vzpostavljen sistem predavanj, izletov in akcij, ki potekajo po vsej državi, tako da imajo ornitologi začetniki ali ljubitelji ptic danes neprimerno boljše možnosti, da pridejo do kvalitetnega ornitološkega znanja, kot so ga imeli naši predhodniki. Iz- obraževanje lahko v grobem razdelimo na samostojno, kjer so naši učitelji le knjige, internet in revije ter izobraževanje, kjer smo v neposrednem stiku z učiteljem. In slednje je, vsem drugim metodam navkljub, še vedno nenadomestlji- vo. Z interpretacijo strokovnjaka, z njegovo osebno karizmo in širino dobi znanje in naš odnos do njega popolnoma novo dimenzijo, do katere se sami nikoli ne bi dokopali. V tej luči imajo predavanja, izleti in akcije svoje posebno mesto, saj se pri njih praviloma srečamo s človekom, ki nas ne le izobra- žuje, marveč nas s svojim odnosom do znanja tudi vzgaja. Zelo pomembno je torej, kakšen je učitelj. Uspešen bo tisti, ki je svojemu delu resnično predan, njegove besede in deja- nja pa so usklajena, saj bolj kot z besedami izobražujemo in vzgajamo z zgledom. Pomanjkanja pozitivnega odnosa do iz- obraževanja ne odtehtata ne pretvarjanje ne intelekt. Če ne odrasli, nas takoj razkrinkajo otroci. Za izobraževanje je nuj- no, da vsaj v osnovi čutimo veselje in potrebo, da lastno zna- nje predamo drugim. Ta želja pa sama po sebi še ni dovolj, moramo jo nadgraditi. Skoraj vse druge spretnosti, potrebne za učinkovito izobraževanje, so večinoma le stvar prakse. Iz- obraževanje je navsezadnje tudi naša moralna dolžnost, saj je prav, da prejeto znanje predamo naprej. Bojazen, da bomo s tem kaj izgubili, je odveč, v resnici bomo vedno bogatejši. Tokrat se bomo posvetili izobraževanju v ornitologiji in v sklopih obdelali štiri najpogostejše oblike izobraževa- nja: ekskurzije, predavanja, tabore in akcije. Moj namen je vzpodbuditi čimveč ornitologov, ljubiteljev ptic in drugih, ki se tako ali drugače ukvarjajo s pticami in naravo, da se tudi sami preizkusijo v izobraževanju in predajo svoje dra- gocene izkušnje naprej. Vse oblike so pomembne in imajo svoje značilnosti. Nekdo se bo našel kot predavatelj, drugi kot vodja izletov, tretjemu bodo ljube akcije ali si bo izmis- lil kaj povsem novega. Priporočila so namenjena odpravlja- nju najpogostejših začetniških nerodnosti, preletijo pa jih naj tudi tisti bolj izkušeni. Morda vam bo uspelo izboljšati svoje delo, vam in vašim učencem v veselje. Ena v ornitologiji posebej priljubljenih in učinkovitih ob- lik izobraževanja javnosti ali izbranih skupin so ornitološki izleti ali ekskurzije. Zato se jih bomo lotili na začetku. Po- nekod v kurzivu navajam resnične primere za ilustracijo. Iz vsakega se lahko česa naučimo! Besedilo je v prvi vrsti na- menjeno vsem, ki vodijo ornitološke ekskurzije in nimajo posebne pedagoške izobrazbe, pa tudi neornitologom, ki se srečujejo z izobraževanjem na terenu. Prav bo bržkone pri- šlo tudi tistim, ki se z didaktičnimi napotki za opravljanje terenskega dela srečajo v zelo omejenem obsegu, prakse z izvedbo pa še nimajo (denimo študentje biologije). Zapom- nimo si nekaj, največ se bomo naučili, ko bomo začeli učiti sami, torej začnimo! 2. Priprava Neki učitelj mi je ob priložnosti povedal pregovor, da zna dobro učiti le tisti, ki je sposoben izpeljati zanimivo učno uro že samo s tablo in kredo. V tem se skriva precej resnice, a vendarle bomo v takšni situaciji redko, čeprav je impro- vizacija - sposobnost, da se znajdemo v vsaki situaciji - po- membna lastnost dobrega učitelja. Na vsako didaktično enoto, tudi na vodenje ekskurzije, se moramo vnaprej pri- praviti. S tem bomo možnost zapletov zmanjšali na mini- mum. Priprave ne potrebujemo nujno na papirju, čeprav je to priporočljivo, v osnovi je dovolj že, da o ekskurziji teme- ljito razmislimo. Poleg vsebinske in didaktično-metodolo- ške priprave bomo morali razmisliti tudi o organizacijski plati ekskurzije. 2.1 Vsebinska priprava Krona uspeha naše ekskurzije je jasna predstava, kaj želimo z njo doseči. Ljudi navdušiti za opazovanje ptic, jih naučiti razlikovati nekaj vrst med seboj po videzu ali po petju, jim predstaviti nekatere aktualne ekološke probleme in rešitve zanje, jim prikazati neko območje in njegovo ornitofavno 1: Znanje je na prvem mestu. Pred našim samostojnim izobraževanjem mora biti za nami že dolga pot, ko smo bili učenci sami. foto: Damijan Denac 2: Posebej se pripravimo, če pri- čakujemo novinarje na izletu. Medtem ko bomo dajali izjavo, naj našo skupino prevzame pomočnik, foto: Damijan Denac 3: Pri uvodu se predstavimo, na kratko orišemo potek ekskurzije in predstavimo ključ- ne cilje. Naj ne bo predolg, a pazimo, da ne pozabimo nanj. Vzpostavimo neverbalno komunikacijo z udeleženci, foto: Damijan Denac 4: Poskrbimo, da bo naše sporočilo prišlo do vseh. Med hojo v vrsti bo naša komunikacija omejena le na nekaj najbližjih, zato za poglavitna sporo- čila »zberemo« vso skupino, foto: 5: Pazi, avto! Ob robu ceste je boljše, foto: Dejan Bordjan 6: Nepričakovana ovira na poti med ekskurzijo. Priporočljivo je, da pot pred ekskurzijo prehodimo sami. foto: Dejan Bordjan ipd. Ne ostanimo le pri prikazu območja in njegovih pticah v opisnem smislu. Ker so ptice privlačna in priljubljena skupina med ljudmi, jih prizori iz sveta ptic navdušujejo, pri opazovanju so motivirani in si veliko zapomnijo. Izko- ristimo njihovo dovzetnost in odprtost duha in jim v teh trenutkih dajmo največ. Vključimo ekologijo, ne navajaj- mo le dejstev, marveč jih povežimo v zaključene zgodbe, kjer se prepleta več vrst, dejavniki človeka in nežive narave. Pri snovanju ciljev imejmo v mislih strukturo udeležencev in njihovo število. V različnih okoliščinah isti cilji ne bodo izvedljivi, zato ni slabo, če jih razdelimo na glavne, ki opre- deljujejo znanje, ki ga bomo podali v vsakem primeru, in dodatne, ki jih bomo uresničili, če bodo ugodne možnosti. Na vaši pripravi naj torej ne manjkajo zapisani cilji. Pa še to, ne pretiravajte s količino novih pojmov, ki jih boste osva- jali s poslušalci. Trije primeri ciljev ornitološke ekskurzije v Šturmovce pri Dravi: i.) Udeleženci se bodo seznanili z naj- pogostejšimi vrstami ptic, ki jih lahko opazujejo v Sturmovcih, in jih s pomočjo priročnikov skušali sami določiti. 2.) Udeleženci bodo podrobneje spoznali ekološke zahteve posameznih vrst in strukture v biotopu, ki so pogoj za njihov obstoj. 3.) Iz razlike med opazovanimi pticami v poplavnem gozdu in na intenzivnih poljih ter na osnovi pridobljenih informacij o pomenu struktur za ptice bodo skušali sami sklepati, zakaj intenzifikacija kmetijstva ogro- ža ptice. Ko imamo cilje, se na ekskurzijo pripravimo vsebinsko in se dodatno podkrepimo s podatki ter osvežimo znanje. Pre- berimo članke, kakšno knjigo ipd. Vsebino, o kateri bomo govorili, moramo obvladati in to je osnovni predpogoj izob- raževanja. Pretvarjati se ne smemo. Če česa ne vemo, mora- mo to priznati, saj nas bodo pri »blefiranju« ljudje sicer hi- tro ujeli in s tem bo tudi naše dejansko znanje izgubilo težo v njihovih očeh. Dovolj zgovorna sta naslednja primera: Na ornitološki stojnici sredi Ljubljane je kolegica ogovorila mimo- idočega in izkazalo se je, da se mož zanima za ptice. Ko mu je predstavljala eno izmed zloženk, je pri sliki prosnika govorila o taščici. Gospod jo je vprašal, katera ptica je na sliki, in ona je od- vrnila, da taščica, on pa njej: »Ne, ne gospa, to pa je prosnik,« in razočaran je zapustil stojnico. Učitelj biologije na eni izmed gimnazij nam je nekoč priznal: »Pred terenskimi vajami me je bilo vedno strah, da bi me dijaki vprašali kaj, česar ne bi vedel« Najhuje zanj so bile vaje iz bo- tanike, saj je rastline poznal slabo. Problem je »rešil« tako, da je pred ekskurzijo na poti, ki jo je kasneje prehodil z dijaki, kratko malo populil vse rastline, kijih ni poznal! 2.2 Didaktično-metodološka priprava Didaktično-metodološka priprava ni nič drugega kot raz- mislek o tem, kako bomo zastavljeno ekskurzijo, naše cilje, izvedli. Smiselno jo lahko razdelimo v uvodni del, osrednji del in zaključek. Prepogosto se zgodi, da se vodja izleta niti ne predstavi in ne naredi kulturnega uvoda. Plane k telesko- pu in že hiti, tukaj je kos, ščinkavec, glejte plavčka, uf, zani- mivo, ste slišali zeleno žolno v ozadju?... Druga skrajnost je enourni uvod z vsemi zgodovinskimi podrobnostmi kraja v hladnem jutru in s prezeblimi kostmi. Potrebna je zdrava mera uvoda! Vnaprej vsaj v grobem predvidimo, kje bomo kaj povedali in pokazali. Pomembno je, da cilje povežemo s situacijo na terenu. Pa vendar je iznajdljivost na terenu zelo pomembna. Vsega ne moremo predvideti. Izkoristimo vsako najdeno pero, staro gnezdo, kadaver, duplo. To vse so dragoceni učni pripomočki, ob katerih poslušalcem zlepa ne zmanjka motivacije, sploh če skrivajo vsak svojo zanimi- vo zgodbo, ki pa naj bo kdaj pa kdaj tudi duhovita. Ni slab- šega kot smrtno resen, strog vodja, ki si ga otroci ne upajo niti pogledati v oči, kaj šele vprašati, ki ne izraža čustev in ga spravi ob živce radostna razposajenost otrok. Če se le da, vključite humor, a le z zdravo mero in okusom. Naj bo tak- šen, da nikogar ne prizadenemo. Profesor nam je na preda- vanjih kot bodočim pedagogom prvo uro povedal: »Učitelju se odpusti vse, razen ena stvar - da na predavanjih ni smeha«. In kako prav je imel! Metoda na ekskurziji naj ne bo le naša razlaga in prikazova- nje te ali one vrste. Raje kot razlago uporabljajmo metodo razgovora in tako aktivirajmo udeležence. Vzpodbudimo jih z vprašanji, povezujmo njihovo znanje in ga nadgrajuj- mo s svojim. Motivacija pri razlagi v frontalnem načinu, kjer mi govorimo, drugi pa le poslušajo, udeležencem hitro pade. Zato izbirajmo takšne metode, da čimbolj aktiviramo udeležence. Idej na terenu nam ne sme zmanjkati. Pomisli- mo tudi, kako bomo zaključili ekskurzijo. Sklepna beseda, kjer ponovimo svoje ključno sporočilo, se vsem toplo za- hvalimo za udeležbo in sodelovanje ter udeležence povabi- mo na naslednji izlet, je lep zaključek. 2.3 Organizacijska priprava Organizacijska priprava je skoraj najpomembnejši del pri- prave, saj gre lahko vse narobe, če nanjo pozabimo. Pot, oprema in sodelavci ter njihova vloga morajo biti glavna tema našega razmisleka, ob posebnih priložnostih pa ne smemo pozabiti tudi na primer na medije. Pot V idealnih razmerah sami prehodimo pot ekskurzije dan ali dva pred izletom. Zaprta cesta, neurejen obvoz ali porušena brv čez jarek nam lahko nakopljejo kup nevšečnosti, sploh če imamo za seboj 50 ljudi. Teren obvezno obiščimo pred- hodno, če ga nismo obiskali že dalj časa. V primeru, da tega nikakor ne zmoremo, pa se vsaj pozanimajmo pri kolegih, ki so bili tam pred kratkim. Nikoli ne vodimo ekskurzij po terenu, ki ga ne poznamo dobro, predhodno pa si ga nismo ogledali! V poduk sledeči zgodbi. Pred leti sem vodil skupino osnovnošolcev na Radomeljske mlake pri Domžalah. Na tem terenu sem bil pred vodenjem le enkrat več mesecev prej. Zamislil sem si vodenje po isti krožni poti, ki sem jo pred meseci prehodil. Učenci so imeli točno določeno uro vrnitve, saj naj bi jih čakal avtobus. Ekskurzija je potekala odlično in se je že skoraj iztekla, ko sem pri koncu krožne poti naredil napako. Del naše poti je vodil po brezpotju, kije bilo videti nekaj mesecev kasneje povsem drugače. Teren sem podcenil, vse se je zdelo ena- ko in v poplavnem jelševem gozdu nisem imel praktično nobene oporne točke. Skupina mije zaupljivo sledila, sam pa sem kmalu ugotovil, da sem na napačni poti, oziroma da sploh ne vem, kje smo. Lahko bi se vrnili, od koder smo prišli, vendar bi krepko za- mudili avtobus. Skupini nisem pokazal, da sem v dvomih, malo sem tvegal, čez dm in stm sem nekje po občutku usekal bližnjico in na srečo smo kmalu prišli do znane ceste in avtobusa - ujeli smo ga le za las. Odleglo mije, a to je bila dobra šola. Pred nedavnim je morala na društvenem izletu celotna skupina jo udeležencev v slogu »Jamesa Bonda« preplezati nepričakova- no ograjo. Še dobro, da so bili tudi starejši udeleženci bolj gibčni, in oviro smo premagali vsi. Vodja, domačin, seveda ni šel v iz- vidnico. Vedno predvidimo, kje bomo vodili ljudi, in prilagodimo pot najmanj spretnim. Hoja čez improvizirane majave brvi, skoki čez kanale, beg pred psom, ki je večkrat odpet z verige - to ne sodi na izlet za javnost. Na nekem izletu na Ljubljansko barje smo šli peš iz Rakove jelše v Lipe, Ljubljanico pa smo, tako sije vsaj zamislil vodja, prečkali po t.i. cevi. Cev je sicer povsem varna in ograjena, le na začetku in koncu je daljši del nad kopnim nezavarovan in hoja po cevi tam zahteva kar nekaj ravnotežja, ki pa ga eden izmed udeležencev žal ni imel. Cevi ga je bilo strah, z muko je pot sicer zmogel, ven- dar je bil zato precej nejevoljen in nezadovoljen z izletom. Skupaj s potjo vnaprej predvidimo trajanje izleta. Če vodi- mo izlet za ljudi, ki se prvič seznanjajo s pticami, naj le-ta ne traja več kot 3-4 ure. Oprema Razmislimo, kaj potrebujemo za izobraževanje sami in kaj bodo na izletu potrebovali udeleženci. Pomembna sta pred- vsem obutev in obleka, saj je od njiju odvisno počutje na izletu, pomislimo pa tudi na morebitne stroške (vstopnine ipd.). To moramo pravočasno sporočiti prijavljenim kandi- datom, če prijav ni, pa že v napovedniku izleta. Za potrebe izobraževanja vzemimo s seboj kakšen dodatni daljnogled ali teleskop, udeležencu brez opreme bo prišel zelo prav. Tudi več priročnikov je boljše kot eden, ne sme pa se zgoditi, da ne bi bilo nobenega! Pisalo in beležko moramo imeti tako ali tako na vsakem terenu, dobro pa je imeti tudi fotoaparat za dokumentacijo izleta. To nalogo je najbolje prepustiti pomočniku, da se lahko bolje skoncentriramo na samo izobraževanje. Ne pozabimo na seznam udeležen- cev za evidenco. Pripravimo si tudi material za udeležence - zloženko o območju, vodnik ipd. - in razmislimo, kdaj ga bomo razdelili. Ponavadi je bolje na koncu izleta, da mate- riala ne nosijo s seboj na izletu in ga uničijo. To še posebej velja za otroke. Sledi oprema, ki jo moramo imeti s seboj kot odgovorni vodje! To sta vsaj prva pomoč, predlagam majhen in zelo priročen komplet za motoriste in komplet rezervnih oblačil, kadar bomo v bližini vode. Mobilni tele- fon pa ima danes že vsak. Tri kratke zgodbe na to temo. Na terenskih vajah v jame je kolegica globoko v jami cela padla v vodo. Profesor je imel na srečo komplet rezervnih oblačil s seboj, tako da se je lahko preoblekla. Do izhoda iz jame je bilo več kot uro hoda po težkem terenu in lahko bi se resno podhladila. Na istih vajah sije med vračanjem sošolec na kapniku za nameček še grdo poškodoval glavo. Profesor je znova obvladal situacijo, iz »čudež- ne torbice« je potegnil prvo pomoč in mu oskrbelrano. Teren pa sva zaključila z neko drugo kolegico. Ko je na Malem placu pozimi hodila po hlodu nad vodo, ji je spodrsnilo. Povsem mokra se je lahko vrnila le še domov, zavita v rjuho, ki sem jo po naključju vozil v avtu. Rezervnih oblačilni imel s seboj nihče! Na Ormoškem jezeru sem pozimi iz vode reševal laboda, ki mu je obroček poškodoval nogo. Nespametno sem skočil v vodo in nisem pomislil, da s seboj nimam rezervnih oblačil. Na srečo me je rešil kolega in mi dal hlače, kijih je imel oblečene čez trenirko, sicer bi bil v resnih škripcih. Samo gol bi se lahko usedel v avto in odpeljal domov. Zgodaj spomladi nekaj let kasneje sem se pri vrhniških glinokopih znašel v podobni situaciji, ko pa bibilo bolje, če bi skočil v vodo oblečen! Laboda s trnkom v kljunu sem zvabil v bližino s kruhom in se v spodnjicah zapodil nanj. Hlače sem slekel, saj ni- sem imel rezervnih - izkušnja iz Ormoža. Laboda sem ujel, a me 7: Udeležencem vselej pomagamo pri »orientaciji« za teleskopom, še posebno, če ga še niso vešči. Čim natančneje opišimo položaj ptice, dajo bodo vsi brez težav našli. foto: Damijan Denac 8: Teleskop vse- lej nastavimo na višino najnižjega opazovalca. Če jih imamo več, pa naj bodo v višinskem gradientu, foto: Damijan Denac __^ "S T >Jt \ t - i 11 ^ v'* 9: Na ekskurziji v izobraževalne in vzgojne namene izkoristimo na- ključne priložnosti in najdbe. To zelo pozitivno vpliva na motivacijo. Naj ne izostane naravovar- stveno sporočilo, foto: Damijan Denac 10: Pustimo udeležencem, sploh otrokom, da opa- zovanje doživijo, in jim dajmo čas, da se navdušijo in načudijo. Šele nato dodajmo informa- cije. Če vidimo, da nekdo uživa v opazovanju ptice, ga ne začnimo takoj bombardirati s podatki, foto: Damijan Denac 11: Medtem ko smo osredotočeni na razlago, nam bodo kolegi po- močniki »poiskali« nove zanimive vrste. Brez njihove pomoči se nam bo mimogrede zgodilo, kar je na karikaturi, karikatura: Marjan Vaupotič je pri tem, ko sem ga nosil iz vode, globoko opraskal s krempljem po skoraj vsej dolžini stegna. Brazgotino nosim še danes. Bolje bi bilo imeti mokre hlače. Tudi pravil in priporočil ne gre upoštevati vedno enako. Kako pomembna je dobra informacija o potrebni opremi in poti za udeležence izleta, pa nam razkrije naslednja tragiko- mična dogodivščina. Mlajši štajerski kolegi so organizirali dvodnevni izlet na Lovren- ška jezera. Na izlet so povabili tudi mlada ornitologa iz Ljublja- ne, s katerima so se spoznali na Mladinskem ornitološkem tabo- ru. Vse, kar sta od »organizatorjev« predhodno izvedela, je bilo zborno mesto in končni cilj, ki pa sta si ga povsem napačno pred- stavljala - v nižini! Tako sta se na dan izleta prikazala v gumi- jastih škornjih. Kljub neprimerni obutvi so se vendarle odločili za vzpon, ki se je za nekatere končal z žulji v velikosti »šestega prsta na nogah« in precejšnjo izčrpanostjo. Za izlet v gore sta imela po- vrhu vsega šepovsem neprimerno (pretežko) malico in opremo za nošenje prtljage (torbe namesto nahrbtnika). Sodelavci Naslednja ključna stvar je število ljudi, ki jih bomo imeli na ekskurziji, in približna starostna struktura. Pri izletih za širšo javnost z objavo v časopisu je obisk seveda loterija, vendar skušajmo predvideti največje število in se pripraviti nanj. Sami realno ne bomo obvladovali skupine z več kot i o obiskovalci, zato imejmo na vsakih io obiskovalcev enega pomočnika. Pred izletom se pogovorimo s pomočniki in jim razdelimo naloge. Vloga pomočnikov na izletu je neprecen- ljiva, če pride denimo na izlet novinar, ki se mu mudi in želi od vas intervju. Za ta čas bo pomočnik prevzel skupino. Po- navadi je najboljše, da se sami posvetimo komentiranju in izobraževanju, pomočniki pa nam naj pomagajo predvsem pri iskanju ptic, ki jih komentiramo. Ti so lahko mlajši per- spektivni ornitologi, ki se urijo v izobraževanju. Občasno jim prepustimo besedo in jih postopno navajajmo na izob- raževanje. Sčasoma bodo sami prevzeli skupino, sprva še z našo tiho udeležbo, kasneje pa popolnoma samostojno. Vzgojimo naslednike. Udeležujmo se ekskurzij kolegov in jih opazujmo pri delu. Kot opazovalci jim lahko kasneje v pogovoru pomagamo odpraviti kakšno pomanjkljivost, ki se je sploh ne zavedajo. Enako seveda velja za nas same. Po zaključku prosimo kolege za objektivno kritiko vodenja na- šega izleta. 3. Izvedba Če smo se na izvedbo dobro pripravili, smo lahko prepriča- ni, da bo vse v najlepšem redu. Ko na zbornem mestu oceni- mo, da smo čakali dovolj dolgo tudi morebitne zamudnike, zberemo udeležence in začnemo. Jasno in glasno se pred- stavimo, povemo morebitne organizacijske podrobnosti, govorimo sproščeno in jedrnato. Predstavimo se z imenom in priimkom. Povejmo, kako dolgo bo izlet trajal in kaj je njegov namen. Pazimo na neverbalno komunikacijo in tele- sno držo. Vzdržujmo očesni stik z vsemi udeleženci. Vsako- gar moramo pogledati v oči vsaj enkrat. Skušajmo ohraniti skupino v celoti ali pa razdelimo večjo skupino v manjše, ki bodo imele vsaka svojega vodjo. Najslabše je, če se nam skupina »razvleče«, z nami hodi nekaj najbolj zagnanih, ki izvedo sicer vse, drugi pa nič! Zato je pomemben tudi tempo izleta. Starejša kolegica mi je pripovedovala, kako je »trpela« na izletu, ki sta ga vodila mlada ornitologa. Pozimi so bili na terenu od zore do mraka in peš so opravili precejšnjo pot. Vodji sta bila »neunič- ljiva«, bila sta v dobri kondiciji in udeležence sta »gnala«, da je bil joj. Le s težavo jih je dohajala, ko je prišla do njih, pa so že nadaljevali. Ves dan so bili osredotočeni le na ptice. Mlada nista niti za hip pomislila na malico, in tako »iz obzirnosti in da se ne bi sramotil«, tudi noben od udeležencev ni jedel. Gospa je s send- viči v nahrbtniku stradala ves dan in se vrnila domov popolnoma Ko opazimo ptico, skušajmo udeležencem čimbolj natanč- no opisati, kam naj pogledajo. Podajmo podroben opis s konkretnimi opornimi točkami, postavimo teleskop in ga dajmo na voljo vsem udeležencem. Vedno vprašajmo, ali so videli ptico, ki smo jo nastavili v vidno polje, in jo po po- trebi ponovno poiščimo. Mnogi udeleženci priznajo, da so videli ptico, čeprav je niso, samo da ne bi »izpadli nespre- tni«. Vodja mora ustvariti sproščeno ozračje, da do takšnih dogodkov ne bo prihajalo. Izlet ni tekmovanje in dokazova- nje sposobnosti. Zato izlet vodimo z veliko mero empatije. Največja napaka, ki jo lahko učitelj ali vodja naredi, je, da si misli, da je nekaj samo po sebi umevno! Zelo pomemben z vidika motivacije je način našega vode- nja, naša energija, kar pa nima nič opraviti z ezoteričnim. Pred leti sem peljal na Cerkniško jezero dva Angleža iz RSPB- ja, ki sta imela pri nas delavnico o delu s člani. Turobno deževno jutro ni obetalo nič dobrega. Zaradi dežja ptic praktično nismo mogli gledati, čeprav jih je bilo pred dnevi na jezeru veliko. Tudi medveda ni bilo. Pogosto sem omenjal, da je na jezeru sicer veliko ptic, le danes nimamo sreče in podobno. Tisti dan sta na delavnici govorila prav o tem, da na izletu vodja nikoli ne sme reči, da je slabo, saj s tem vzame voljo ljudem. Pomenljivo sta me pogledala. Vedno je super, pa čeprav lije kot iz škafa. Vodja mora ustvariti takšno ozračje! S takšno energijo speljimo izlet do konca, in če se že ptice nočejo pokazati, naredimo sami toliko večji vtis - s prepričljivostjo in odprtostjo. Še beseda, dve o od- govornosti vodje. Vodenja skupine ne podcenjujmo nikoli, če kdorkoli na izletu potrebuje pomoč, je vodja dolžan po- magati ali organizirati pomoč. Slabo bi se lahko končal izlet za tujce, ki sem ga pred leti vodil po enem izmed naših pragozdov, po Pečki. Mlajši Italijan mi ni pove- dal, da je bil operiran na srcu in da se ne sme izpostavljati večjim naporom. Vso pot navkreber je držal z nami dober tempo, kakor da ni bilo nič, naenkrat pa ga je zvilo... Šele takrat sem zvedel za njegove težave. Situacija je bila dokaj kritična. Počival je in počasi je le zmogel preostanek »izleta«. Pri težjih turah moramo od udeležencev dobiti podatke o morebitnih zdravstvenih težavah in drugih posebnostih. Vodja pa seveda ne more prevzeti odgovornosti za udele- žence, ki ne sledijo navodilom. Če smo imeli tovrstno iz- kušnjo z udeležencem, jo lahko iz previdnosti in brez slabe vesti povemo kolegu, ki bo vodil izlet in ima prijavljenega istega človeka. Na izletu po Balkanu se udeleženec ni mogel zadržati in je kljub jasnemu navodilu, kje se sme hoditi in kje ne, le-tega prekršil in od- šel po svoje. Tuji kolegi so se križali, saj je šel čez minsko polje. Ko se je vrnil cel, je le zamahnil z roko. Kaj pa, če bi stopil bolj levo? Ko smo že pri nevarnostih, omenimo še občutek za varnost. Vodja ga mora imeti. Kako pomemben je občutek za var- nost in kako nevarno je, če nas pri opazovanju ptic ali česa drugega zanese predaleč, pa naslednja situacija. Vedno mo- ramo imeti nekoga na koncu skupine! Imeli smo terenske vaje v Alpah. Na vrhu, kije imel čez 2000 m, se je vreme začelo kisati in profesor se je odločil za hitro vrnitev h koči. Z večino študentov je odbrzel naprej, nekaj starejših žensk, ki so študirale ob delu, pa tempu ni bilo kos. Nanje je kar pozabil. Zaostale so, z njimi pa sva ostala s sošolcem, da bi jim pomagala čez del, ki ga je bilo treba preplezati. Ujela nas je močna nevihta s strelami, ki so sekale med nas. Skale so letele čez pot, ena pol- metrska je za las zgrešila gospo. Premočeni do kože in premrzli do kosti smo se srečno vrnili v kočo in naleteli na začudene obraze ob toplem ričetu češ, kje ste pa hodili tako dolgo. Namesto zaključka pa misel o poslanstvu in osebni poziciji učitelja ali vodje. Učitelj naj bo kot drevo, ki daje sadež tako tistemu, ki ga zaliva, kot tudi tistemu, ki meče kamenje vanj. Brez osebnih pričakovanj do udeležencev. Mi lahko zgolj dajemo, koliko pa bo kdo odnesel, je stvar vsakega po- sameznika in njegovega interesa. Za konec seznam, 10 vprašanj, na katera si odgovorimo pred vodenjem vsake ekskurzije: 1. Kaj sploh želimo z ekskurzijo, kaj je naš cilj in kaj bo glav- no sporočilo? 2. Ali smo se dovolj potrudili in obnovili vsebino, potrebno za izlet? 3. Kdo bodo tisti, ki jih bomo izobraževali, in koliko jih bo? 4. Ali bomo potrebovali pomoč? Ali imajo sodelavci jasna navodila? 5. Kje bomo vodili udeležence (ali poznamo pot) in kako dolgo bo izlet trajal? 6. Ali imamo pripravljeno vso potrebno opremo za vodenje in za primer nesreče (optična oprema, priročnik, poseben material za udeležence, prva pomoč, rezervna oblačila)? 7. Ali bodo udeleženci potrebovali posebno opremo, doku- mente (obmejno območje, tujina) ali morebiti denar in ali so obveščeni, da to potrebujejo? Kaj, če pride kdo na izlet brez tega? 8. Kako sta začetek in konec izleta usklajena z zvezami jav- nega prevoza? 9. Ali imamo vsa potrebna dovoljenja za izlet in ali smo ob- vestili pristojne organe, če je to zaradi območja potreb- no? 10. Kaj bomo, če bo deževalo? Za samo vodenje pa 10 opornic: 1. Očesni stik, pazimo na neverbalno komunikacijo. 2. Raje uporabimo razgovor kot razlago. 3. Uporabimo priročnik in ptico pokažimo tudi v knjigi. 4. Dajmo jasne napotke pri iskanju ptic. 5. Naši komentarji naj bodo pozitivni, brez zmanjševanja vrednosti in pomena izleta. 6. Prilagodimo cilje interesu udeležencev, vodimo karseda sproščeno in neobremenjeno. 7. Vodimo tako, da ne »razbijemo« skupine. 8. Naredimo uvod in zaključek. 9. Na izletu naj ne manjka naravovarstveno sporočilo. 10. Vodimo čimveč izletov, udeležujmo se izletov kolegov in skrbimo za lastno pedagoško izobraževanje. 12: Samo trenutek, da vam spet na- stavim ... foto: Damijan Denac 13: Tako je pravilno! Vedno si pomagajmo s priročnikom, foto: Tatjana Koren 14: Ne pozabimo na čas za malico in počitek, še posebno, če je izlet daljši in so udeleženci otroci, foto: Tatjana Koren 15: Padec v blato je prijetnejši od kope- li, sploh če nimamo s seboj rezervnih oblačil in je zunaj prijetno toplo. Kaj pa pozimi, daleč od »civilizacije«?, foto: Damijan Denac avtorji: Marjana Ahačič Primož Kmecl Borut Kumar Andrej Medved fotografi: i: Tomaž Mihelič 3: Marjana Ahačič 4: www.gnezdilnice.si 6: Milan Cerar l//lzdelane upravljavske smernice za varovane vrste Decembra 2006 smo v okviru pro- jekta LIFE Narava »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca Crex crex v Sloveniji (LIFE03NAT/SLO/ 000077)« izdelali tudi upravljavske smernice za varovane vrste ptic na treh posebnih območjih varstva (SPA): Ljubljansko barje, Cerkni- ško jezero in porečje Nanoščice, ki so obenem ključna območja var- stva za nižinsko populacijo kosca v Sloveniji. Na začetku študije so najprej pred- stavljene varovane vrste, njihove ekološke zahteve, razširjenost v Sloveniji in na posebnih območjih varstva (sistematski del), nato pa še tabela s ključnimi varstvenimi podatki o vrstah, seznam smer- nic ter pregledna tabela o uporabi smernic. Naleteli smo tudi na ne- kaj vprašanj, ki jih bodo morali rešiti upravljavci teh območij: na Ljubljanskem barju predvsem sta- tus vrst zaraščajoče krajine sever- nega dela barja, na Cerkniškem jezeru pa na dilemo, v kolikšni meri so pretekli posegi vplivali na vodni režim jezera, ki je ključen za preživetje nekaterih vrst ptic. PK 2//DOPPS ponovno pri za- mejskih Slovencih V sredo, 13. decembra popoldne, je Severnoprimorska sekcija DOPPS na slovenski osnovni šoli v Pevmi pripravila predavanje o pticah Sa- botina, že drugič pri rojakih iz za- mejstva doslej. Predaval je izvrsten predavatelj Jernej Figelj, ki je na po- učen in otrokom razumljiv način predstavil ptice, habitate in varstvo ptic na Sabotinu. Otroci so bili zelo navdušeni, zato so kar naprej postavljali veliko vprašanj v zvezi s pticami, tako da se je Jernej kar dobro namučil. Nav- dušeno pa je bilo tudi osebje šole. Ker ptic Sabotina ni mogoče pred- staviti le v nekaj besedah, se je pre- davanje zavleklo na dve šolski uri, a je otrokom čas zelo hitro minil. Svoje so k temu prispevale tudi od- lične DOPPS-ove fotografije na dia- pozitivih. Kaj je lepšega kot videti otroke, ki imajo radi naravo? To je tudi edino upanje na boljšo prihodnost ter naj- boljša popotnica za učinkovitejše varstvo ptic in narave. Na tem po- dročju lahko naravovarstveniki veliko naredimo. Jernej je na preda- vanju v Pevmi pripravil stezo, s ka- tere bodo poleteli bodoči zavezniki narave. BK 3//V Grosupljem smo izdelo- vali gnezdilnice za ptice Pod geslom »pomagajmo pticam, postanimo njihovi prijatelji« so učenci obeh osnovnih šol iz Gro- supljega, OŠ Brinje in OŠ Louisa Adamiča v drugi polovici februar- ja izdelovali gnezdilnice za sinice in škorce. Skupaj 350 otrok je pod skrbnim vodstvom Vojka Havlička, Ivana Kogovška in Tomaža Mihe- liča izdelovalo gnezdilnice, ki so jih kasneje obesili na drevesa okoli šole in svojih domov. Najmlajšim udeležencem so se na delavnicah na OŠ Brinje pridružili tudi njihovi starši, dedki in babice. Delavnice so bile rezultat sodelo- vanja DOPPS in Centra Grajski vrt Boštanj, katerega glavni namen je osnovnošolcem približati svet ptic. Prek praktičnega dela smo jim predstaviti pomen varstva ptic in narave ter jim vzbudili zanima- nje za naravo. K sodelovanju smo najprej povabili šolske krožkarje (modelarske, naravoslovne in no- vinarske), a je bilo navdušenje med šolarji tako veliko, da se je število udeležencev skokovito povečeva- lo. Otroci so z veseljem izdelova- li gnezdilnice, jih pod vodstvom ornitologov postavili na primerna mesta ter kasneje spremljali doga- janje. Svoja opazovanja zdaj bele- žijo in o njih poročajo na posebej za to vzpostavljeni spletni strani www.radenskopolje.si, ki je začela delovati v začetku marca. MA 4//0 gnezdilnicah tudi na spletu Ljubitelji ptic se bodo prav goto- vo razveselili nove spletne strani, prek katere Aleksander Pritekelj, dolgoletni član Društva za opazo- vanje in proučevanje ptic Slovenije, posreduje svoje bogato znanje in dolgoletne izkušnje s področja iz- delovanja in nameščanja gnezdil- nic www.gnezdilnice.si. »Za izdelavo spletne strani sem se odločil, ker želim pridobljeno praktično znanje posredovati vsem ljubiteljem narave, skrb za ptice in znanje o gnezdilnicah pa bi moralo postati del splošnega vedenja o na- ravi, še posebej za tiste, ki živijo na podeželju,« pojasnjuje in dodaja, da je po vrtovih mogoče videti veliko NOVICE neprimerno izdelanih in postavlje- nih gnezdilnic, ki na žalost lastni- kov mnogokrat ostanejo nezasede- ne. »Da bi bilo takšnih dogodkov čim manj, prek spletne strani po- sredujemo svoje izkušnje in nasve- te,« pojasnjuje Aleksander, ki se je s pticami pričel bližje spoznavati že v otroških letih. »Zimskemu krmljenju in stikanju za ptičjimi gnezdi po grmovju je že kmalu sle- dilo tudi izdelovanje gnezdilnic za sinice. Tako je sedaj za mano že 27 let izkušenj s postavljanjem in izde- lovanjem gnezdilnic,« je povedal. MA 5//Predavanje o koscu v Postojni Na povabilo društva Drobnovrat- nik sta Eva Vukelič in Andrej Med- ved sredi februarja v prostorih In- štituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni pripravila preda- vanje o koscu in o prizadevanjih DOPPS za njegovo ohranitev na porečju Nanoščice in splošno v Slo- veniji. Ob zaključku triletnega pro- jekta LIFE Narava III »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca Crex crex v Sloveniji« so predavanja po- tekala še na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru. Predavatelja sta posebno pozornost namenila naravovarstvenim ak- tivnostim na porečju Nanoščice, ki je ob Ljubljanskem barju in Cerk- niškem jezeru eno od treh projek- tnih območij LIFE. Predstavila sta učinkovito sodelovanje z lokalni- mi kmeti iz okolice vasi Hrašče pri Postojni in poudarila, da si DOPPS še naprej želi tovrstnega sodelova- nja z lokalnimi kmeti in drugimi prebivalci vasi na območju Natura 2000. Prihodnost in obstoj ptic po- deželja sta namreč odvisna od volje in pripravljenosti lokalnih kmetov, ki skrbijo, da se travniki popolno- ma ne zarastejo in kosijo na pra- vilen - pticam prijazen način. Na predavanju je bila podana pobuda o skupnem nadaljevanju naravo- varstvenih aktivnosti z društvom Drobnovratnik tudi po koncu pro- jekta. Udeleženci predavanja so bili navdušeni nad idejo, da se po vzoru vzpostavitve naravnega rezervata »Iški morost« na Ljubljanskem bar- ju podoben rezervat vzpostavi tudi na vlažnih travnikih ob Nanoščici. V okviru projekta LIFE bo namreč pripravljen le ureditveni načrt. Predavanje o koscu na Postojnskem je bilo prvo v nizu predavanj dru- štva Drobnovratnik, ki je nastalo z namenom povezovanja ljudi na širšem notranjskem območju. Dru- štvo združuje posameznike, ki so profesionalno in ljubiteljsko dejav- ni na področju varovanja naravne in kulturne dediščine. AM 6//Koiiko ptic živi okrog nas? V januarju in februarju je Tomaž Mihelič pripravil sklop predavanj, s katerimi je na različnih koncih Slovenije predstavil vrste in šte- vilčnost ptic, ki smo jih v zadnjih letih popisali za Novi ornitološki atlas gnezdilk. Začel je s predavanjem v Radovljici, kjer je predstavil ptice, ki živijo na Gorenjskem.Ptice osrednje Sloveni- je je predstavil v Ljubljani, nadalje- val pa v Mariboru, Celju in Murski Soboti, kjer je predstavil ptice Šta- jerske in Pomurja. Njegovo preda- vanje v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki je bilo prvo DOPPS-ovo na tej lokaciji, zadnje v omenjenem sklopu pa je bilo v Kopru. Predavatelj je v luči najnovejših spoznanj predstavil tako pogoste kot tudi redke in naravovarstveno pomembne vrste. Ljudi, ki so se pre- davanj udeležili v zares velikem številu, pa so predvsem zanimale ptice, ki so redne obiskovalke nji- hovih domov in krmilnic. Skupaj se je predavanj udeležilo 207 ljubi- teljev ptic. MA - Višina članarin v letu 2007 Zahvaljujemo se vam za podporo v letu 2006, saj brez vas, članov našega društva, naše delo ne bi bilo mogoče v obstoječem obsegu. V letu 2007 bomo članarine prvič plačevali v evrih, upravni odbor pa je potrdil naslednje višine članarin: • polna z Acrocephalusom 32,66 EUR • polna brez Acrocephalusa 27,22 EUR • znižana z Acrocephalusom 21,77 EUR • znižana brez Acrocephalusa 16,33 EUR • družinska z Acrocephalusom 38,10 EUR • družinska brez Acrocephalusa 32,66 EUR • podporni člani 136,09 EUR. Obnovitvena pisma boste prejeli v mesecu marcu ali aprilu. Upamo, da boste v naši družbi ostali tudi letos! Paket Lepo je, ko se na nekoga lahko popolnoma zanesete. Na zveste prijatelje. Na življenjskega sopotnika. In druge najbližje. Pravzaprav vam še nikoli niso bili tako blizu. Ne glede na to, kaj počnete in kako daleč narazen se nahajate, lahko z Mobitelom ujamete skupni trenutek. Vedno in zanesljivo.