35. številka. Lj obijan a, v ponedeljek 14. februvarja 189*. XXXI. leto. SLOVENSKI MM Ishaja vsak dan itcAcri is i mi i nedelje in praznike, tor vali« po polti prejem en sa avstro-ogerske dežele sa vse leto if> gld., ta pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., za jedan pjjuo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres poiiljanja na dom aa vse leto 13 gld., ta četrt leta a gld. 80 kr. aa jeden mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje oa dom računa M po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za t nje dele le toliko več, kolikor poštnina znala. — Na naročbe, brez istodobne vpotiljatve naročnine, ae ne ozira. Za osna ni fa pladnje as od atuistopne petit-vrste po 6 kr., će ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr , če se dvakrat, m po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvoje na Kongresnem trgn a t. 12. Upravniltvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. ver administrativne afari. rr«|p»iou akt. 31 a. Kranjski Slovenci, pozor! (Izviren dopis.) Kako sistematično se pri nas ntihotaplja nem* ičina povsod, kjer se le količkaj more, zato imamo spet nov dokaz. Za gotovo se nam poroča, da se že zadetkom dražega semestra npelje na štirirazredni ]jad*ki soli na Toplici pri Zagorji nemščina v vse štiri razrede, tako da se začne učiti že precej v I. razreda, kjer odvzame slovenščini polovico njej od* ločenih ar. Dozdaj se je na tej stirirazrednici podučavala nemščina tako, kakor na dragih šolah te vrste, kot učni predmet od III. razreda naprej. Bog vedi od kod prihaja zdaj naj eden krat ta premem ba, ki v obstoječih razmerah ni nikakor opravičena. Na tej loli je okoli 400 do 500 učencev, zgolj slovenskih otrok, izimši kakih 30 glažutarskih, ki pa tudi vsi »ajo slovenski. Kdo tedaj dela na to, da bi se zagorska okoliša hitreje ponemčila in pripravila za nikdar sito mater Germanijo? Pri zadnji občinski volitvi se je tamošnja, tako imenovana katoliško-narodna stranka zvezala z nem-ikutarsko in pomagala tej k zmagi. Tako ima zdaj Zagorje nemškutarski občinski zastop in vsled tega najbrže tndi nemskutarski krajni šolski s\et in ta si je menda štel za prvo nalogo tamošnje šole kolikor mogoče ponemčiti. Čuditi se moramo deželnemu šolskemu sveta, kako radovoljno ustreže ▼«aki, Se tako mulo opravičeni nemskutarski želji. Kje so bili ob dotičnem sklepu slovenski zastopniki v deželnem šolskem svetu ? In kaj deželni odbor, ali se je vprašal zsstran te novotarije in je li on pritrdil? Ali pa se je nemara vse naredilo prezidi -jalnim potom ? Povpraševali smo tudi ude litijskega c. kr. okr. šolskega sveta in zagotovilo se nam je, da se v njem o tej reči nikdar niti besedice ni obravnavalo, in da se njega členom o tej reči nikdar nič ni naznanilo. Kaj pri tako važni premembi jezikovnega poduka res cea. kr. okrajni šolski svet nima nobene besede? In kaj deželni odbor, ki zastopa koristi dežele, ki tudi imenovano šolo vzdržuje? Nima li on prve besede, kjer gre za koristi deželnega slovenskega jezika? Zakaj nemogoče se. nam zdi, da bi bil on omenjeni premembi pritrdil LISTEK. Izpoved pisano vezene suknje. Spisal Alfonz Da u det. Današnje jutro je bilo za kiparja Guillardina jutro lepega dne. Pred kratkim šele je bil izvoljen Členom akademije; zato je hotel za slavnostno sejo prvič obleči krasno, pisano vezeno suknjo. Ta prelepa snknja je bila sedaj po fotelju razgrnjena, in Guillardin jo je ljubeznivo pogledoval, mej tem, ko si je pritrjeval belo za vratnico. „Pred vsem: nikar hiteti? . . . časa je še dovolj", si je mislil dobri mož. V resnici pa se je v svoji nestrpni nepotrpežljivosti opravljal dve uri prezgodaj. Lepa gospa Guillardin, katera potrebuje pri svoji toileti veliko časa, pa je izjavila, da bode baš danes o pravem Časa opravljena, a niti minuto preje. Nesrečni Guillardin 1 Kaj naj počne, da bi mu hitreje minul čas? „Najprvo hočem svojo suknjo pomeriti", je dejal ter oblekel previdno dragoceno opravo, ogledoval se v zrcalu ter stopal, sam s seboj vidno zadovoljen, po sobi gori in doli. Pozdravljal je, kakor V resnici čudno je, kako se more tako vstre-zati nemškim šovinistom, ki kažejo v novejšem času nam Slovencem tako sovražno in naši Avstriji tako m z vesto lice ! P r i p o m n j a uredništva. V ti zadevi, v kateri je ob svojem času pisal tudi naš list, vložila se je od strani deželnega odbora pritožba na ministerstvo radi nedopustljivega postopanja deželnega šolskega sveta. Deželni zbor kranjski. (IX. seja dne 11. februvarja) (Konec.) V sobotnem poročila o zadnji seji dež. zbora je slučajno izostal začetek nadaljevanja, kateri prinašamo danes. Posl. grof Barbo je poročal o prošnji kmetijske podružnice v Senožečah za podporo za obdelovanje in popolnitev drevesnice in je predlagal, naj se dovoli podpore 100 gld. in naj se podružnici zagotovi, da dobi še 100 gld., ako nabavi primeren svet za drevesnico. — Sprejeto. Posl. Loy je poročal o § 7. C. letnega poročila dež odbora „Deželni muzej" in je predlagal, naj se vzame na znanje. — Sprejeto. Posl. M u r n i k je poročal o prošnji vasi Ostrožno brdo aa podporo za preložitev občinske ceste iz Reške doline v Ostrožnobrdo in je predlagal, naj se odstopi dež. odboru z naročilom, da jej po možnosti ugodi. — Sprejeto. Posl. M ur ni k je poročal o prošnji županstva v Velikih Poljanah za podporo za ubogo Frančiško Pengal, in je predlagal, naj se odstopi dež. odboru v primerno rešitev. — Sprejeso. Posl. dr. Žitnik je poročal o prošnji občin komendske fare za razpis službe zdravnika v ko-mendski bolnici in je predlagal, naj se dež. odboru naroči, izvršiti na to stvar nanašajoči se sklep dež. zbora iz 1. 1895. Posl. Kajdiž je predlagal, naj bo zdravniška služba z letno plačo 1000 gld. takoj razpiše in naj se takoj ukrene, kar treba za zg.adbo zdravnikovega stanovanja, dež. odboru pa naj se naroči, da glede regulativa stopi v zvezo s poklicanimi fak- da je že pri seji, nasmihal se svojim kolegom ter | se postavljal zdaj tako, zdaj zopet drugače, a vedno „akademiški". Pa naj si bo človek še tako ponosen na svojo osebo, dve uri dolgo vendar ni mogoče ostati pred zrcalom. S časom se je utrudil tudi naš akademik, in ker se je bal, da bi poškodoval svojo suknjo, odločil se je, da jo zopet sleče, in položil jo je skrbno na naslanjač. On sam pa je sedel naslanjaču nasproti, prekrižal noge ter nežno ogledovaje suknjo, začel sladko snivati. Kakor se spominja popotnik, kateri je prišel na cilj svojega potovanja, rad nevarnostij in težkoč, ki jih je moral prestati, tako je premišljal tudi Guillard svoje življenje od leta do leta, od istega dne, ko je vstopil v Jouffrovevo delavnico, kjer se je učil kiparstva. Spomnil se je mrzlih zim, nočij brez spanja, spominjal se je, kako je tekal, da je dobil dela, ter bolečin, katere občuti človek, ko vidi, da je neznaten, brepomemben; nu, vse je do* segel gospod Guillardin s svojim talentom. Z nazaj naslonjeno glavo ter pol zaprtimi očmi je ponavljal zasluženi mož glasno : „ Vse sam s svojim talentom, VBe s svojim tal . . .* Glasen ameh — Guillardu se je zdelo, da torji in da o tem poroča dež. zboru v prihodnjem zasednnj*. — Sprejeto. Posl. dr Žitnik je poročal o prošnji vasi Studor-Stara fužina v Bohinji za podporo za uravnavo potoka Ribnica in je predlagal, naj se odstopi dež. odboru, da ukrene potrebne poizvedbe, o katerih naj poroča v prihodnjem zasedanji. Ta del poručila spada pred poročilo, katero smo priobčili v soboto. Sedaj sledi konec sobotnega poročila. Posl. grof Barbo je poročal o prošnji mlekarska zadruge v Košani za podporo za napravo oprave in je predlagal, nakazati zadrugi v petih letnih obrokih izplačilno podporo, primerno številu zadružnikov in finančnemu stanju zadruge, katera podpora pa sme kvečjemu znašati 500 gld. — Sprejeto. Posl Po v še je poročal o prošnji županstva v Slavini za napravo novega vodnjaka v Orehku in je v imeni upravnega odseka predlagal naj se naroči dež. odboru, da ukrene takoj vse potrebne poizvedbe in potem na njih podlagi prouzroči napravo vodnjaka. Posl M od i c je pojasnil krajevne razmere in dokazujoč nujno potrebo vodnjaka, prošnjo toplo priporočal. Zbornica je vzprejela odsekov predlog. Posl. Povše je poročal o prošnji županstva v Strugah za odvajanje vode v Struski dolini in je v imeni upravnega odseka predlagal, naj se naroči dež odboru, da izvrši to d«-lo, katero bi se imelo začeti že na spomlad. — Sprejeto. Posl. P a k i ž se je zahvaljeval dež. vladi in dež. odboru za blagonaklonjenost v tej stvari. Zbornica je vzprejela predlog upravnega odseka. Posl. Lenarčič je poročal o prošnji županstva v Presirji, da se v vaai Rakitna zgradi ljudska šola, da se vpelje kaka obrt ter povzdigne govedoreja in je predlagal v imeni upravnega odseka, naj se prošnja odstopi dež. odboru, da usrene, kar se mu zdi primerno. Prihodnja seja bo v torek. prihaja iz ust starega moža, — ga je hipoma zmotil . . . Začuden se je ozrl kipar po sobi. Bil je> sam, povsem sam s svojo pisano vezeno suknjo, katera je ležala svečano razgrnjena pred njim. Toda nesramni smeh se je začul iznova. Guillardu se je zazdelo, da ni suknja več na prostoru, kamor jo je dejal, marveč da sedi v naslanjaču, s prekrižanima rokavoma, kakor da bi živela. Neverjetno ! Zasmejal se je. Prav takrat pa je začul šepet ajoč glas, kakor da prihaja izmej ramen suknje . . . nVraga, kdo naj bi to bil?" se je vprašal ubogi akademik ter debelo gledal na okolo. Iznova je začel glas: „Jaz sem, gospod Guillardin, katera čaka na vas, da pojde z vami k seji. Prosim oproščenja, da sem prekinila vaše snivanje o nepravem času, a presmešno je čuti vas, ko govorite o svojem talentu. Nisem se mogla več vzdržati. Je-li v resnici tako mislite? Ali res menite, da vas je samo vaš talent spravil tako hitro v živ* ljenju na to visoko stopinjo? Vaš talent vam je dal vse, kar imate? Čast, visoko službo, ime, premoženje? Ali se vam zdi to mogoče, gospod Guillardin? Promotrite malo samega sebe, predno mi odgovorite! — Vidite, vidite, da ni to zgolj vaša zasluga" 1 (Konec prib.) V Iajllb1|nnl, 11 f-bruvaria. Učni jezik krščanskega nauka. wVater-lani" je obavil Članek o tem predmetu, ki je oči-vidno obrnjen proti izjavam grofa Kelm-ns^g-M v nižjeavstrijskem deželnem zboru. Članek je podpisan s šifro „ — a*, zato se domneva, da gi je spisal nadškof Grostha. „Vaterlandov" dopisnik pravi: „Kakor ima cerkev in le ona prirojeno pravo, do ločiti v h*1, kar se nanafta na verski poduk (vsebino, metodo, knjige), tako more I« c rkveoa avtoriteta določiti ttidi jezik, v katerem se naj pouči.e mla- j dirja v krščanskem nauka Oiloilna za cerkveno avtoriteti) je potreb.*. Ali se in kako se cerkvena { avtoriteta di govori z drživnim šolskim oMastvom, I koliko vtplivnost na svojo neodvisno in »amos'alno j pravico dovoli državni oblasti, tu ii to je njena I stvar ter prepuščeno samo njeni prev d SOS i in modrosti. Iz vsegi »dedi, da dižov« n je Juč ugisnila vsled povelji". i^iillard je končal: Ak<> si je Z«da s svojim mnenjem nakopal krivdo, potem sem jaz tudi kr>v, k-r jaz sem istega mnenja. Postopanje Zole je lepo, plemenito in junaško. Poslanec Jaurei je ■/« ure givoril o sumljivemu vedenjn vlade, dokazoval, da j« b 1 Drevfus obsojen, ne da bi bil vedel zakaj, ter zavrel svoj govor: Ako re-sn ca in pravica v tej deželi ne moreta zmagati, potem smo izgubljeni. Zato pozdravljam Zolo z naj-veČj m spoštovat j jm, če tudi ga mo'da obsodite. — Napadi klerik dnili in vojaških časopisov na Z< Io so najnesramnejši, a izpostavljeni ho jim tudi oni časopisi in oni časnikarji, ki sploh kaj objektivnega poročaj i o tej stvari. Da imajo pri tem anonimna pisma dvomljivih poštenjakov glavne uloge, je naravni Armenska spomenioa, katero je izročil armenski patrjarh turškemu sultanu, obs-ga 16 točk, katerih petorici se nana.ša ra miterijalno obupno-slabo stanje Armencev. Patrijarh prosi dovoljenja, da se nabira zi 10 000 udov in sirot, katerih očetje ■0 poginili v minolih nemirih Nabiralo naj bi se tudi za perušene c-rkve in šole. Ako sultan nabiranja ne dovoli, naj se da iz državnih blagajnic potrebna svota. Za pokritji patrijarhatskih stroškov naj se nakaže za bodoča tri leta 5000 funtov. "Vladi naj prizna lastninsko pra-ico armenskega naroda in odloži zaostalo plačevanje vojaškega davka, katerega v obubožan h pokrajinah n kakor, navzlic nečuvenomu pritisku, ni možno dobiti; vrnejo n»j se službe onim Armencem, kateri so bili odstavljeni le radi svojega rod«, ali pa naj se jim nakaže pokoj nina, oziroma odškodnina. Skrbi se naj za ureditev zanikernih šolskih razmer ter dovoli, da posečajo tudi Armenci državne sole, kakor drugi nemohame-danski otroci. Dalje prosi patrijarh za osebno svobodo A rmencev, ki ne smejo sedaj niti po suhem niti po morju potovati. Osvobodi; naj se oropane armenske žene in deklice ter izpuste navzlic sultanovi amnestiji zaprti Armenci. Dovoli naj se tudi izgnancem, da se vrnejo. Končno prosi patrijarh za versko svobodo ter za dovoljenje, da se morejo armenski fnnkcijonarji pri svojih oblastvih pritoževati. Že ta kratek obseg armenske Bpomenice kaže pie-žalostno stanje Armencev v Mali Aziji, ki nimajo niti osebne, niti verske, niti Šolske svobode, da, ki nimajo niti pravice — bežati, nikar pa pritožiti sef Zares, turško gospodarstvo je Živa sramota devetnajstega veka ! Dopisi. ■s Železnikov, 7. februvarja. (Namen konsumnih društev; kje in zakaj sokon- j sumna društva opravičena in delovanje j našega ,1. delavskega konsamnega dru- t štva*..' Namen konsumnih društev ima biti, da bi svojim udom delavcem dobivala cenena živila in j delovati le s tolikim dobičkom, da sa morejo pokriti tekoči stroški. Kousuinna društva mogoča so v velikih obrtnih krajih, kjer se delodajalci pečajo jedrno s svojo obrtjo ali tovarno iu delavce vedno v gotovem denarju izplačujejo, ali v večjih mestih, kjer je veliko število državnih, deželnih, mestnih in privatnih uradnikov, ah v popolnoma kmečkih oboinnk, kjer je vsak posestnik prost in mu je pj-potnoma prosto oskrbeti si svoje potrebščin \ koder si hoče. Debvanje našega l. delavskega konsuua-uega društva pa us zadostuje ne prvi in tudi ne d ugi točki. Prvi točki ne ztdostuje s tem, ker zahteva od svojih u lov iu ueudov toliko dobitki, da mu je bilo mogoče izkazati v trimesečni dobi, t. j. oJ 17. oktobra 1897 do 16. prosenca 1898 nad 300 gld. či«tega dobitka, kateri d čk se je doseg- 1 h tem, da da|e svojim udom mešano koruzo (1 vrečo dobre in 1 vrečo slaba) vso za dibro; da ilaje svojim udom mešiuo moko (l v režo dobre in 2 vreči sia;ie vso za dobro; da daje svojim udom že samo na eebi nedolžno vino še z vodo zalito (za vse navedenu priča bivši odbornik Blaž Dolenc); dalje da daje svojim udom slabo vag », t. j. 1 kilo sladkorja brej papirja > ■ dok ali s pap rjem 94 dek (pnča Janez Mohorič;, iu se dalje, di daje vsa Uiuga blaga po primemo jeduaki ceni kakor drugi trgovci. Prašam torej si. k nsumuo društvo, kje je oni oboževani namen, pripomoći ubogemu delavcu do dobrih i u ceueo h živilih — brez pijače —, da pa dokažem gorenji izraz — Bsamo na sebi nedolžno vino", naj pov-ra, da je uradno preskuse vališče v Gradcu izjavio, da je vmo „Trester-iveiu", t. j. tropiuovec, — polovina — piccolit (pirdou) vin piccolo ali pet'jo t. iz česar je uaievuo, kar pise zadnji „Glasnik4, da ne mečejo gostov iz svoje gostlne, vendar se pa pnmeri, da posamezni gosti ako le predolgo uživajo to božjo kapjico, speč obsede prt mizi in tako čakajo ranega — sedaj a« poznega — jutra. Kar zadeva vago sladkorja, sklicuje se slavno konsumno društvo na uzorke katere ima v svoji trgovini, t. j. na moje ''.j k le, Tom. Dolenčevo in Jos. Bonceljuo^o, a moti se o tem zelo, ako misli dokazati, da je moj kos, katerega pogost) za pričo rabi, napičen, ker pomisli, da je tu papirja le jedno deko, pogosto tudi le Vi deke pri celi kili, pa nikdar nad 2 deki. U drugi točki, .kje in zakaj so konsumoa društva opravičena1*, bodi mi dovoljeoo povedati, da ustanoviteljema našega kousumnega društva č. gg. dru. J. Kreku in Fran Grošeljnu naše krajevne razmere niso popolnima nič znane — posle i njemu bi pač morale znane biri, a jih neče poznati; spominja naj se oni 30 let nazaj in naj pove: Kdo je bil takrat gospod v Železnikih? Delavec! Kdo je bil takrat gospodar svojih del odaj alca * ? Delavec! Kdo je takrat imel najlepši zaslužek v Ž dežnikih? Delavec ! Kdo od t ga lepega in velikega zaslužka ni ničesar prihrand? D-davec! Oni obrtniki pa, osi-ruma njih dediči, kateri so bili v lepih dobrih naš h časih vedno delavn. in varčni, da so za-se in svoje naslednike česa prihranili, se danes ime n njej o oderuhi in požrešniki in to brez pomisleka, kdo pr življa in oskrbuje grozno množico občinskih ubožcev, < nth revežev, ki so nastali iz delavcev, in brez pomisleka, kaj bi bilo d me s iz našega trga, ako bi bili vsi tako delali s svojim zaslužkom, kakor je delal delavec. Predbacivate nam „Kro-parje", kako oni napredujejo, a tega ne pomislite, kako velikanska razlika je mej našim in kroparskim delavcem. Čast krop. rskemu d laven, on je delaven in podjeten, loti se vsakega dela, bodisi Še tako zvito in težavno, česar o sebi trditi ne morete, zato k zakljuku priporočim g. dopisnika „Glasnika* od 9. decembra 1897 in 30. prosinca 1898, t. j. kon.su niHnt u in II. konsumentu, naj nekoliko bolje študira naše krajevne razmere, kakor grško in rimsko pravo, pridno se bode postavil za narodovega voditelja v Železnikih. Pripravljen sem mu na vsak odgovor, zato Vam, spoštovani g. urednik, poročam v kratkem o naši okr. bolniški blagajnici. Luka Košmelj. Dnevne vesti, V Ljubljani, M. februvarja. — (Občinski svet) imel bo v torek, dne 15. februvarja t. 1., ob petih popoladne v telovadnici I. mestne deške petrazrednice v Komenskega ulicah izredno sejo. Dnevni red: I. Predaedstvena naznanila. U. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Stavbenega odseka poročilo: 1. o rekurzu hišnega posestnika Matije Briškega v zadevi nameravanega podiranja dvorišnoga zidu pri redatnem poslopji; 2. o priziva hišne poseitnice Marije "VVettachove v zadsvi naprave podstrešnih stanovanj. I?. Policijskega odseka poročilo: 1. o pritožbi posestnika Ivana Jenka v Vodmatn proti odloku mestnega magistrata zaradi plačila pasjega davka; 2. o dopisa glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjska glsde vsakoletnega prispevka k nameravanoma kmetijskemu-kemiškemu poskuse-vališču; 3. o poročilu policijskega referenta o delovanja mestne polic je v letu 1897. V. Direktorija mestnega vodovoda poročilo o prošnji tvrdke Krije in Friedman na Dunaju za obligatno vpeljavo njenega patentnega ligatorja. VI. Personalnega in pravnega odseki poročilo v dopisa župano em, da se odveze mestni inženir Ivan Sbrizaj nadaljnega službovanja in di se vsled te^a izpraznjena služba takoj razpiše. — (Repsrtoir slovenskega gledališča.) V torek ponavlja se zanimiva Brachvogelnova drama .Narcis" z gosp. Inemm >m v naslovni vlogi. Po velikem uspehu, katerega je dosegla ta drama pri premijeri, nadejati se je mnogobrojne udeležbe. — done so za prostore na balkonu in na galeriji, kakor tudi za stojišča izdatno znižane. — V petek bode nova opera : „Vesele ženske vindsorske". — (Rabuka mej viaokošoloi.) Namškonaci-jon dne dijake smo že opetovano svarili, naj nikar ne dražijo slovenskega prebivalstva s svojimi frank furtarskimi trakovi in čepicami. Za naša svarila se niso menili. A ne samo, da so nadaljevali svoje provokacije, jeli so tudi nastopati na način, kateri je končno moral provzročiti konflikt. „Kartijolčki-, kakor je ljudski dovttp krstil te gospodke, so se navadili, hoditi v večjih tolpah po ulicah in zdi se jim potrebno, siliti občinstvo, da se jim mora umikati. Slovensko obč nstvo je dolgo trpelo te čedalje drznejse provokacije. Te pa so bde toliko neumest-nejše, ker je obče znano, da so pri zadnj h izgredih na univerzah prav „karfijnlčki" kazali nemško nacijonalnim množicam slovenske visokošolce in proti njim na skrajno sramoten način hujskali. Danes opoludno so slovenski visokošolci trč li ob nemško-naciiondne , Ivarfiolčke" in to v obližji pošte. Vsled nemikonacijohaln h provokac j je prišlo do konflikta, čigar konec je b.l, da so slovenski visokošolci nemške izzivače pozvali, naj se umaknejo 8 svojimi čepicami. Jeden „Karnjolčkov" se je spozabil tako daleč, da je izpustil besedo „Lausbub", na kar je seveda dobil odgovor v obliki zaušnice. Nemškim izzivačem so prihiteli na po noč razni stebri ljubljanskega germanstva, kakor profesor dr. Binder, Dzirasjkv, Schmidt, prof nor Hallada itd , a „Kalfi-jolčki" so poki cali na pomoč tudi igralce nemškega gledališča. Zbralo se je precej občiastva, a dočim so nacijonalci dijaki in nedijaki krič ili na vs* g lo, klicali po polic ji, psovah slovenske visokošolce itd., je slovensko občinstvo vse to počenjanje poslušalo že nekoliko preveč mirno. Opozarjamo novi5 nemške nacijonalce, naj nikar ne draž-jo in ne izzivajo slo* venskega prebivalstva, zlasti pa naj lepo pospravijo tiste svoje praske trakove in čepice, ker bi sicer morali eventuvalna nova neljuba p esenečenja le sami sebi pripisovati. — (Umrli.) V Ljubljani je umrl danes po kratki bolezni g. Pran Ko k a I j, učitelj na II. mestni deški šoli. — V Maribora sta umrla upokojeni podpolkovnik Andrej pl. Slivnik, kateri je dolgo let službovalpri našem kranjskem pešpolku, in rodoljubni mariborski trgovec in posestnik Martin B e r d a j s. N. v m p.! — (.Slovensko planinsko društvo") ira* danes v spodnji kavarni „ Narodnega dom i" redni občni zbor. Zičetek ob 8, uri zvečer. Nadejamo se, da se členi mnogobrojno udeleže. — (Trgovinski ples,) ki se je vršil na korist trgovinski bolniški blagajni v soboto večer v prelepi čitalnični dvorani „Narodnega doma", je bil sijajen rendezvoas ljubljansko elite, ki se je sešla v izredno velikem številu ter poslala najodličnejše zastopnike vseh boljših slojev. Plesna dvorana js pod«jala gledalca uprav čaroben pnz >r; toliko krasnih gospej in draŽestnih gosjpic v veleelegantnih, dragocenih toaletah, toliko civilnih in vojaških od-ličnjakov, toliko ljubljanskega trgovstva in urad-ništva ni bilo že dolgo zbranega na sijajnem plesišču. Smelo trdimo, da je bil trgovinski ples izmej vseh letošnjih najlepši in najanimiranejši, kar jih je bilo v „Narodnem domu". Zabava je bila fina, a vender neprisiljena. Mej odličnjaki smo opazili pred vsem ekscelenco dež. predsednika barona Ho i na, ekscelenco divizijonarja fml. pl. Hdchsmanna, dež. glavarja namestnika barona Lichtenberga, ekscelenco barona Schvreglja, polkovnega poveljnika Nietacheja, dvornega svetnika Schemerla, Hinančnega ravnatelja, dvornega svetnika Plaohkega, finančnega prokuratorja, dvornega svetnika dr. Račiča, polkovnika Ca« val la rja, oberstlajtoanta pl. Puteanija majorja Lukanca, majorja K u kiča, majorja Lav* riča, vladna svetnika Mah kot a in pl. RUh-lin ga, okrajnega glavarja markija G oz an i j a, dei. odbornika dr. Tavčarja in os. svetnika M urnika, župana Hribarja, drž. poslanca dr. Ferjančiča, notarske zbornice predsedniki 6o(-golo, trgovinske zbornico predsednika Perdana, h ranilničnega predsednika Lockw»nni, dež. sod. svetnika Martinaka, svetnika vit pl. Garibol-dija, del. poslanca dr. Maj ar ona. mnogo odvetnikov, sodnih nradnkov ter več stotnikov in častnikov 27, 17. in domobranskega pešpolks. Mej plesom je igrala prav marljivo vojaška godba 27 peš polk a. četvorke je vodil s posebno spretnostjo g. Scbentel; pri 1. četvorki smo naftteli blizu 80 parov, pri poslednji pa še vrdno do 50. Priznati treba odboru,zlasti njega predsedniku, g. J. C.May-**rju ter rediteljem gg. Karingerju. Verbun* u, Gnianu, Krisperjn. Souvann in Scbantelju, da bo storili vso svojo dolžnost. Veža in stopnjišče sta bla z ze lenjem in rastlinami jako okusno dekorirana. — (SlavČeva maakarada,) vršeča se sinoči pod naslovom .Velika slavuost na Blidu", se je odlikovala po svoji originalni npr zorif vi in izredno mnogoštevilni udeležbi. Okoli 100 mask, m^j katerimi je bila večina naravnost tde^antna run« gn ka-rakt eiif-tičnib skupin v izvirnih kostumih, pnsame/ni kuti jozni or ginsli. zlasti pa velik broj draž^Htnih, poredno šegavh lepotic ter neumornih plesalk, — vsi ti so rudili tudi nesodehijočim g eda c*rn zubsve v iz ob'liu. Za danes ktn^tatu,emo le, da ne je si-noč na Slavčeva mai-karada cbnesa v vsakem oziru pra v izborno Odbor se je v iet»ni irštenu trud I, da je podal gostom ni kuj vsetkoz* pristnega, zabavnega in lep*ga. Zato pa je vladu in mi) občinstvom uprav la/košna veifli st Maasarade se je udehŽilo tudi mm go civilnih in v« jaških odličnja-kov s svojimi grspemi, katir.h soglasna i-orlba je bla: „Slavet" je s „slavi>rstjo na Bbdu" prekosil vse svoje dosedanje prelep pr«dpuntne prireditve, ki so bile itak vedno posebno ukusno aian-žirane. Daljše prročdo nam je oblu. hijeno. — (Koliko Ljubljana na leto potrebuje?) Po uradnim izkazu se je J« ta 18U7 dacu podvržene ga blaga v Ljubljano pripeljalo, kakor sledi: 20 023 litrov ruma, araka, n zolje in likera, 1222 he kti litrov žganjevca, 834 hektolitrov žganja, 17;j90 hektolitrov vina, 3530 hektolitrov viiifcbtga mošta, 61 hektolitrov Radnega mesta 23318 hektolitrov pive, 1448 htktohttov kisa, 4003 kiav iu vi lov, 8598 telet do jediifga leta starih. 3329 ovac, ovnov, koz, kozlov in kofitiunov. 3554 jagnet, krzličev in prašičkov do 5 kilogramov, 307 prašičkov od T) do 19Vs kilogramov, 8202 prušičev nad 19Va kilogiamov, 989 mc-t. stot. svežega na soljerega in prekajemga mesa salam in klobas, 102 3(5 gosij. puranov rao in kapunov, 40519 parov kokošij. pišiet in golobov, 484 im in divjih koz. 2505 zajcev. 311 fazanov, divj h petelinov in divjih kokošij, 342 gozdnih jerebe, koturnov, divjdh gosij, divjih rac, ki unačov in divjih golobov, 14 lisk, kožic in potapljavk, 14 160 kilogramov r b in školk iz morja, rek in potokov, ribjih iker sardin in sardeli, 15835 kilogramov klinov navadnih morskih rib, slanikov, rakov, polžov, žab in ostrig, 1626 met. st. riža, 54343 met. etot. mrke, pekanj. sladkarij, malega in prepečenega kruha, 29134 met. st. sena, slame in otrobov, 604 met. st. zelenjave, €430 met. st. svežega sadja, 756 met. t-t masla etearinovih in lojevih sveč, 625 met. st. sviniske masti, 570 met. st. mila, G98 met. st. sira, 1027185 jajc, 1171 uet. st. konopnega in lanemga in gor-Šičnega olja, 740 met. Rt. olkinega, mandelnovega in orehovega olja, 35057 kub. metrov trdih drv, borov« ga in brinjevega lesa. 3591 kub. metrov mehkih drv in butaric, 3266 met stot. ogla, 318348 met. stot. premoga in koaksa, 5107 met. st. ovsa v zrnji, 39 met st. loja. — (Policijske vesti.) Mestna policija areto-vala jo v mesecu januvarju letos 274 oseb in sicer zaradi izgreda in kaljenja nočnega miru 85, zaradi beračenja od hiše do hiše 30, zaradi pijanosti 21, zaradi prestopka § obč. zak. 14, zaradi hudodelstva tatvine 13, zaradi reverzije 8, zaradi prestopka tatvine 8, zaradi nameravanega izseljenja v Ameriko pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti 2, oseb zasledovanih v policijskih listih 2, zaradi hudodelstva izneverjenja 1, zaradi prestopka § 320 lit. e) kaz. zak. 1, oseb brez prenočišča 1 in zaradi trpinčenja živali 1. C. kr. deželnemu sodišču se je iz ročilo 16, c kr. okrajnemu sodišču pa 75 oseb. Odgonskim potom se je odgnalo 68 oseb, izgnalo se je iz Ljubljane 5 oseb. Tatvin se je ovadilo 21. V 14 slučajih so bili storilci znani ali so se poiz-vedeli. Vrednost ukradenih reči znaša 674 gld. 69 kr. Mestni policijski stražniki so napravili 466 ovadb, mestni policijski detektivi pa 75. Vseh vlog je imel mestni policijski urad 1224. — (V razumevanje novih davčnih zakonov.) V krogih avstrijskih kmetovalcev vlada skrbi, da namerava finančna oprava iz obstoja čisti kata-uterski donesek 250 gld. presegajo čega zneska sklepati na davku zavezani (obdačljivi) dohodek več kot 600 gld. in proglasiti posestnike takih dohodkov kot napovedi (fasij i) podvržene. Tu se gre ofi vidno za napačno razlaganje one, svoječasno obilo obravnane, ravno vsled nujne želje agrarskih ■astopnikov v izvršitveni predpis vzprejete določbe, namreč, da ae kmetski posestniki, kateri nimajo drugačnih dohodkov, kakor iz svoje zemljiške podati, ki jo obdelujujejo sami, ako ne presega ka-tasterski Čisti donos njih zemljišč in zemljišč njih ukupno prirejenih družinskih udov ukupnoga zneska 250 gld., nimajo vzprejeti v spisek oseb, o katerih se domreva, da so zavezane oaebni dohodnini. Ne glede na to, d* niti vzprejem vseh zemljiških posestnikov z višjim katasiernkirn donosom v označeni spisek ni kategorično zaukazan, tudi vzprejem kake osebe v ta spisek n knkoi še ni smatrati kot določbo glde dohodn neke dolžnosti. V členu 41. iz-vršitveuega predpisa se ta spisek imenuje izrecno kot pripravljala pr poraoček za bodočo priredbo, temveč se odločba glede dohodu nske dolžnosti pridržuje čemim komisiji. Cemlni komisiji pa je isto tako v členu 55 izvršitven ga predpisa dano navodilo, da trna pri cenitvi vselej za podlago jemati dejanski donesek zemljišča, naj bode že ta vi^ji ali nižji k*>t katasteridkt donesek, lega, da kmetikim zeudjisk.m posestnikom o zakonu podeljena pravica odb.tka dolgovn h obredij, davkov in družin bremen v ravno isti meri pri-toja, kakor vsem drugim, po zako u prizadetim i sobam, ravno tuko ni ti»ba posebej r menjati kokor tega, da veljajo v 173 in 174 določene olnjšave, (oziroma na stan družine m na poBi bne razmere, ki kratijo plačilno zmožnosti tudi n-t kmetske zem'jiške posestnike. Kar se slednjič tiče f.iHijske dolžnost", se ta opira po § 204 tejza zakona p avilorna še le ni davku podvrzmi 1000 gld. presegaj >či dohodek. — („Narodna Čitalnica v Vipavi) priredi dne 19. t m. maskarado v dv« rani g. Ant. Per-havoa v Tn bi u v Vipavi iSvira oddeisk vojaške g> dbe iz Gorite V stop je dov« Ijen le proti izkazu vabila, ki velja kot vst pnica. Vstopnina: 1 gld. od osebe. Z^č«t«-k ob 8 uri zvei-er. — (Iz deželnega zbora štajerskega.) Nemška večina je nameravala jedeokril za vselej pre prečiti možnost e\entuvalitete, da bi katera stranka i/Mi.pila iz dežen ga zbora, in j", v ta namen predlagala, naj se določi, da izgube tisti poslanci svoje mandate, kateri se dlje časa ne udeleže sej. To nakano so slovenski poslanci in nemški klerikalci, proti krtti nm je bila naperjena, preprečili na ta način, da so pri posvetovanju o tem predlogu zapustili dvorano, Ker j- pri tacih stvareh treba, da so navzoče tri četrtine vseh poslancev, ni mogla nemška večina ničesar skleniti. — (Iz deželnega zbora koroškega) Iz Celovca se nam piše z dne 18. t. m.: V 22. seji predlagal je poslanec knez Rosenberg, naj se voli odsek, obstoječ iz 5 členov, ki naj b; izdelal adreso povodom 50letn ce na cesarja. Izvoljeni so bili v odsek: Rosenbeig, dr. Metnc, Ghon, knezoškof dr. Kalin, in slovenski poslane Muri. — V 24. seji se je dovolila podpora „Sudmarki" in jSulferajnu" po 1O0 gld. Ko se je dovoljevala podpora »Sulmarki* oglasil se je slovenski poslaoec Einspieler in rekel, da bodo Slovenci glasovali proti njej, ker je javna tajnost, da uporablja ,Stil-marka" svoja sredstva v politične, pred vsem pa v volilne namene. Pri nagradi „Šulfc rajnu" pa je izjavil poslanec Grafenauer, da bodo Slovenci iz vzrokov pravičnosti glasovali proti vsaki podpori. V ravno isti seji se je vzprejel predlog železniškega odseka, n»j se pri vladi naglasa, da se normalnotirna železnica v rožno dolmo nujno potrebuje radi železne industrije v rožni dolini. — (V vrbskem jezeru) je bil — kakor se nam piše — najden zdravnik dr. Ellikan, doma iz Strassburga v Alzaciji. Javili smo že, da je bil pri drsanju izginil pod ledom, ker se mu je vdrlo, le klobuk njegov ostal je še na vrhu »eda. Ponesrečenec bil je zavarovan za ogromno svoto in treba je bilo mrtvi ca najti, da se izkaže njegova smrt. V to svrho poklicani so bdi trije potapljavci. Ob 10 uri 17 minut so bile v petek vse priprave na mestu. C. in kr. potapljavoc I. razreda na ladiji „ Da Ima ttt v Polju je šel najprej pod vodo in ostal ondi 14 minut V drugič vporabil se je na ledu nahajajoči sedvnamo-stroj. Potapljavec se je preskrbe! z električno svetilnico in hajdi zopet pod vodo. Komaj je preteklo Sest minut, že je dal znamenje, da je truplo našel. Moral je Še dvakrat potopiti za kake 2 ali 3 minute in ob 11. uri 4 minute je bilo truplo, ki je bilo le na čelu poškodovano, iz vode. Pri mrtvecu so našli desetak, 50 kr. drobiža, zlato uro z verižico, kakor tudi veliko pisem. Prepeljali so mrtveca v njegov rojstni kraj. — U Tržaški Sokol') priredi dne 19. t. m. v gledališču „Armonia" maskarado. — (Promocija) Suplentom imenovani profesorski kandidat, gospod Fran Vidic, znani slovenski pisatelj in uaš stalni not rud ni k, bo 16. t. m. na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem modroslovja. Delavnemu rojaku naše prisrčne čestitke ! — (Osebna vest ) Gosp. Avgust £ n d 1 i c h e r je imenovan ravnateljem dalmatinske deželne hipo-tečne banke. * (Influenoa v Rimu.) V Kima gospodari influenca Zbolelo je že 63.000 Ijndij, mej njimi največ starih in otrok. * (Zadnji potomec Ameriga VesDUOoijaJ je neka dama, živeča v Rima prav v skromnih razmerah. Njen oče je spadal k florentinskira p »trici* jem; bil je konaornik etrurijske kraljice ter pozneje visok uradnik v ministeratvu Darila i Uredništvu našega lista je poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp'na. Minka Eržen, „vedeževalka* na „ Slavce vi maska-radi". nabrala 10 kron 22 vinarjev. Živili rodoljubna nabiralka, darovalci in darovalke in njih nasledniki ! Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 14. februvarja. Bivši minister unanjili del, grof Gustav Kalnoky je včeraj nenadoma umrl na svojem posestvu na Morav-skem. Rodil se je 1. 1832 v Letovicah, služboval pri vojakih in v diplomaciji, postal 1. 1880 poslanik v Petrogradu in generalni major ter bil 20. septembra 1881 imenovan kot Ilavmerlov naslednik ministrom unanjili del. Dne 16. maja 1895 je bil primoran odstopiti. Onemogočili so ga Madjari. Dne 24 marca 1897. 1. je bil imenovan členom gospodske zbornice, a ni prestopil praga te zbornice. Niti obljube ni storil. Obolel je te dni za in-lluenco. Tej se je pridružilo vnetje osrčnika. Cesarja bo pri pogrebu zastopal najvišji dvorni maršal grof Czirakv. Dunaj 14. februvarja. Pod cesarevim predsedstvom se je včeraj vršil skupen mini-sterski svet Popoldne je imel avstrijski uiini-sterski svet sejo. 0 namenu LSanflvjevega prihoda na Dunaj se razširjata dve verziji. Jedni trde, da je prišel, ker cesar neče potrditi zakona o pomadjarjeo-ju ogersk h krajevnih imen, drugi trde, da so nastale nove težave glede nagodbe. B vsi češki namestnik grof Thun je bil včeraj v posebni, nenavadno dolgi avdijenci pri cesarju. Dunaj 14. februvarja. Sekcijski šef in vodja tiskovnega oddelka v rainisterskem predsedstvu, Rudolf Freib erg, svetovalec Taatiejev in Bademjev, katerega so Nemci silno sovražili, je stopil v pokoj. Prag*a 14. februvarj*. V današnji seji dež zbora je dr. Herold utemeljeval svoj predlog o uredbi jezikovnega vprašanja na podlagi nerazdeljivosti Češke in popolne ravnopravnosti obeh jezikov v celi deželi. Pragma 14. februvarja. Adresna razprava se začne najbrž v petek. Domneva se, da se bodo N-mci ahsentirali, a gotovo to še ni. Praga 14 februvarja. Vsi Češki visokošolci so prindili včeraj velik shod, katerega se je udeležilo mnogo profesorjev. Shod je sklenil, da je takoj začeti obsežno agitacijo za ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem. Olomuc 14. februvarja. Znani posl. Lecher je prišel sem in bil vzprejtt kakor kak majhen potentat. V svojem govoru je rekel, da so Nemci v parUmentu Slovane popolnoma porazili in prisilili Ebenhocha in Scheichcrja, da sta se uklonila nacijonalcem. Rini 14. februvarja. Papež je svoj jubilej praznoval jako slovesno. Maše, katero je daroval, se je udeležilo 15000 italijanskih romarjev in mnogo inozemskih vernikov. Maši je prisostvoval ves diplomatični zbor. Papeža je občinstvo pri prihodu in pri odhodu živahno aklamiralo. Pri maši se je pel Te Deum, kateri je papež sam zlo žil. Pariz 14. februvarja. Agitacijski odsek, kateri vodi akcijo proti Drevfussu, je imel včeraj zvečer sejo, po kateri je uprizoril ve-liko demonstracijo. Udeležniki so klicali: „Ži-vela vojska" ! „Živio cesar" ! Pariz 14. februvarja. Monarhistično-klerikalne agitacije so postale republiki nevarne. Vlada se boji, da nastanejo resni izgredi in je v pomnožitev pariške posadke poklicala jeden del v Versaillesu nastanjenega voja. Slovenci in Slovenke I ne zabite družbe bv. Cirila ln Metoda I 1 flt 6S59. (247) Slavno pove! | »t v o e. In kr. pehata*** polk« l**op«ld II., kralj helsljohl it. S7, doposlalo mi )• mm netila« ahoge »i» «14. kot Cisti dohodek dobrodelnega vet'era, kateri je dne 5. februvarja t. 1. priredil eastnilki r.hor v kasinskih društvenih prostorih. v dolžnost si Štejem, slavnemu polčnemu poveljstva in časti temu častniškemu zbora na tem izdatnem dara v imenu mestnih nht žcev izrekati najiskrenejlo zahvalo. k Ljubljani, dne 12. februvarja 1898. Župan: Iv. Hribar 1. r. fiuv. r>Deželno gledališče i Ljubljani. r>r pr hu. V torek, dne Iff. r«bruv»r|» IH»H. Drugikrat: Žaloigra t petih dejanjih. Nemški spisal A. E. Braehvogel. Poslovenil A. Funtek. Režiser g, R. Inemann. Blagajnica se odpre ob 7. ari. Začetek točno ob 1 ,8. uri Konec pred 10. uro. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pelpolka it. 27 Prihodnjs predstava bo v petek, dne 18. februvarja 1898• Iz uraeliiejra lista. ■svrttlae alf ehoehntlvn* draiket Martina lvanleka ml. posestvo v Čatežu dne 17. februvarja in 17. marra v Kostanjevici. Jožefa Mestnika zemljišče v Podbnkovji, cenjeno 2255 gld., dne 17. februvarja in 17. marca v Zatičini. Umrli so v IJublJanl: Dne 10. febravarja: Jera Mihevka, kaj zari ca, 65 let, Ilovca It. 4, pljučnica — Martin Lovlin, mizar, 30 let, Poljanska cesta It. 57, pljučna tuberkuloza. Dno 11. februvarja: Ivan Schmelzer, kuhar, 53 let, Vodmat it. 59, otrpnenje možgan. — Ernest Mate, čevljarjev sin, 2 mes., Kolodvorsku ulice It. 12, vodena glava. Dne 12. febrnvarja: Jožefa Potok ar, mitničarjeva hči, 2 leti, Vodmat It. 86, vnetje sapnika. V hiralnici: Dne 21. februvarja: Marija Škerl, delavka, 41 let, pljučnica Meteorologično poročilo. Vi Si na nad morjem 306'2 m. Sj ■ 0 L. M ■ hi Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 2^ S.-i 2 Vetrovi Nebo lili i - s * o, p 12. 9. zvećer 744 9 — 5 si. jug pol obl. 13. 7. sjutraj 2. popol. 745 n 743 o — 11-6 — i 8 ■1. jzah. al. avzh. pol obl. jasno 00 9. zvećer 742 7 - 6« si. jng megla 14. • 7, zjntraj 2. popol. 741 9 740 7 - 81 -f 1-0 si. jzah. si. azah. megla oblačno o-o Srednja temperatura sobote in nedelje —V8' in —6*4', sa 53* in 6*0)* pod normaloin. ID'O-za.a.JsJsa. borza dne 14. tVbrnvarja 1898. Bkupni državni dol|» v notah.....102 gld. 35 kr. Skupni državni dole; v srebru .... 102 , 35 , Avstrijska zlata renta . ,.....122 „ 55 , Avstrijska kronska renta 4°/0.....10V „ 85 , Ogerska zlata renta 4%.......121 „ 55 , Ogerska kronska renta 4»/,..... 99 , 35 , Avstro-ogerske banćne delnice .... 934 „ — r Kreditne delnice.........363 , 25 London vista...........120 „ 10 " Nemški drž. bsnkovci za 100 m.irk ... 58 _ 77". , 20 mark............ 11 , 76 . 20 frankov........... 9 B bi n Italijanski bankovci........ 45 _ 80 . C. kr. cekini.......... 5