utv:; SLOVENSKA BGELA. s^P
Odgovorni vrednik: Ani. Jnnežic.
St. 40.	V četvertek 30. septembra 1852, III. leto
Murdoha kamen na Mulu. *)
(Poleg S o t s k e pravlice.)
„Halo! halo!" razlega se kric čez Mul otòk; »Trara !" trobenta poje, kaj šuma pač je vzròk ? Kdo nek prederzno krati sladak seljanov mir? — Na lov Mutane kliče njih poglavar Mak Lir.
Na glas trobente lovci ležiše zapuslé, Se preden hribov verbi od sonca se zlaté; Vsak je na nogah, kteri ravnati z lokam znà, Na lov se za Mak Liram rad alj nerad poda.
Za trumo zala žena Mak Lira tud' sledi, Tri leta staro dete v naročju nje leži. Na nježnih licih bere se še mladosti cvét, Veselo jutro vabi tud njo vnn v božji svet.
Med lovci imeniten je Murdoh velikan, Vmetavin lokostreljic po vsim otoku znan ; Zadele njega pšice so marsiktero zver — Ne najde lovec bolji se krog in krog nikjer.
Marsktera serna mora, od pšic zadela, past, Že spolnjena je grozna za lov Mak Lira strast, Kar k zadnim psi jelena pred lovce perženo, Za njim vsa truma dere — „halò, baiò, halo!"
V težavah prot votlini zdaj jelen perbeži, Pri kteri ravno Murdoh na straži še stoji, Pred njega se postavši, zapre begunu pot — Prestrašen, vbogi jelen ne vé ne kam, ne kod.
Kaj mu je zdaj počeli! smert vidi pred sabò! Odzad ga desno, levo, psi, lovci gonijo; Na Murdoha se verže, podere ga z rogmi, __ Cez njega naglo skoči in v bližnji log zbeži.
To viditi, kar zdere Mak Lir z mečnice me<>, In Murdohu se bliža, od jeze ves goreč.^ „Prekleti bodi« pravi »ne vreden de živiš, „Alj vreden, de plačilo zasluženo dobiš."
*) Mul, eden od tri sto hebridskih otokov.
In že namahne z mečam — vse groza spreleti, Proč žena ga od djanja prenagliga deržh „Pravičen bodi njemu, k' mu lovec ni enak, „Tu Murdoh je nedolžen — spoznali mora vsak."
Mak Lir „prav imaš« reče »pač bilo bi gerdò, „Če b' se moj meč z njegovo omadežval krivjò ; „Za take rase šiba — zberite se možje, „In glejte, kak' kaznuje boječi lovec se.«
„Tzslecite berš njega, zvežite ga terdó, „Potem vzemite šibe, tepite ga ojstró." Pokoršno slepo tirja Mak Lir, od jeze vnét, Nemili poglavarja ukaz bo sužnim svét.
Prestrašen, \bogi Murdoh zažene mili jók: „Sim mož, Mak Lir, ah ! dvojih sim oče jaz otrók ; „Pri ti, k' te je rodila, Mak Lir, te zarotim : „Naj ženi mož, otrokam naj oče še živim."
Zdaj pred Mak Lira vergla je žena se na tla, S povzdignjenim' rokami meči nevsmiljen'ga ; Alj trinog proč oberne od nje serdit obraz, In, gluh za prošnje, reče spolniti svoj ukaz.
Tekó kervave srage čez herbet mu nazdol, Mak Lir nemili VpiJC T » Možje, udrite bolj !« In gorji šiba žvižga, udriha gorji vsak, De stepen, ranjen Murdoh človeku ni enak.
Mak Lira žena joka — topi se ji sercé, Poklekne in objame nemiliga nogé: „Zadosti je mučenja, ne bodi več serdit" Končati kazen reče, krivi je tiger sit.
Zdaj Murdoh, grozno ranjen, na truplu oslabén, Po vsim otoku Murdoh na vek osramolèn, Podpiran komaj vzdigne se od kervavih tal, De bi po šegi Školov za kazen hvalo dal.
Alj kdo manj, kakor Murdoh, na hvalo misli zdàj! Nad njim se maševati — ta misel mu je ràj; Z rok sterga ženi dete, ko trenil bi z očmi, In z njim ko serna naglo na skalovje beži.
In višji zmirej višji si upa love serdit, Cez strašni brezin skoči na druge skale zid; In višji zinirej višji gre v hrib prederzna, pot, Dokler na strašnim griču stoji razkačen Škot.
t
In tam, kjer v morje skala moli, zažene smèh : »Tu sim ! za mano, imate v plezanju ko jas speh, »Čast si! Mak Lir nemili! na veke meni vkral, »Glej, kak' nad tabo Murdoh se bo zdaj maseval.«
Zdaj vzdigne strašni dele — vse groza spreleti — Se bliža kraju skale, svoj dar u zrak derži,
In--lu zavpije oče: „O Murdob, Murdoh, stoj!
„Naj ti otrok se smili, edin otrok je moj!«
»Saj hočem poravnati, kar sim zakrivil se, »Bog ve, Je širitve moje prav z sercä žal mi je , »Če mene se ne vsmiliš, otroka vsinil' se saj , »O daj preljub'ga sinka, o daj ini ga nazaj !"
»S pogojam" pravi Murdoh« ga s tim nazaj dobiš, »Če, kar od tebe tirjam, na tanko tud' storiš; »Drugač zletelo dete v trenutju v morje bo — »In zdaj mi brez zamude odgovor daj na lo."
Mak Lir na to zavpije: »Kar zapoveš, storim, »De le preljubo déte od te nazaj dobim.« Glas strašni maševavca razlega se pod hrib : »Izsleei se, moj trinog ! in lerpi muko šib.«
Mak Lir v naročju žene obupane medli, Z ljubezni do otroka — se šibati pusti.
V	mašvanja žejnim sercu občuti Murdoh hlad ; Nad povračilom brusi se inaševanja jad.
Teko kervave srage čez herbet mu nazdol, Kriči z višine Murdoh : »Možje, udrite bolj !" In gorji šiba žvižga, udriha gorji vsak; Mak Lir, stepen in ranjen, človeku ni enak.
Po toljk' krivi preliti opade ga slabost; Na skalo se opera — mučenja je zadost. Ječi, de Bog se vsmili : »Nazaj mi dele zroč', »Potim, k pogoj sim spolnil, vlolažen pojdi proč."
»»Obdva osramotena, Mak Lir, sva ti in jas, »»Kdo bolj, Mak Lir? alj Murdoh? — to naj presodi čas; »»Vlopif otroka, sebe — je namreč moj namen, »»Osranioten umerjem, ti živi osramoten."«
In s tiiif besedam' Murdoh na skale kraj hiti, S povzdignjenim rokami fantička v zrak derži,
In--o gorje ti, Murdoh! — Bog te obvar', otrók!
Val strašni v morja brezin pokoplje uju globok.
Presune vbogo mater obupa ojster meč, Oterpjejia v tla gleda, se zgrudi — ni je več !
V	Mak Lira tarnovanja valov se meša šum, Zasramba, smert otroka pripravi ga ob um.
V	kraj te preslrašne skale na lov gre love nerad, Čolnar se je ogiba, teško je tu veslat ;
Od Škotov pa ta kainen bo še današnji dan Po strašni zgodbi kamen Murdoha imenovan.
Emanuel Tomšič.
Razdelilva dédsine.
(Iztočna povest.)
Slari pošteni Ibrahim iz" Smirne čutivši, da mu dni njegovega živlenja h koncu tekó, poklice svoje štiri sinove ter jim jame takole govoriti: V kratkem mi je laj lepi svet zapustiti. Brez vsacega strahu gledam konec svojega živlenja ; zaupan je in milost Vsegamogočnega me tolaži in s mirom navdaja. V svojem živlenju nisem hoté kaj hudega storil. Nikomur nisem krivice delal, nikomur nisem na njegovej cesti in premoženju najmanje škode prizadjal. Predpise vere svojih sprednikov sini zvesto in nalanjčno spolnoval. Vselej sini si po inogocosti prizadeval, revšino in nevoljo mojega bližnjega polajšati. Ako sim pa po človeškej slabosti v čem kaj zakrivil, ako sim nehote koga razžalil — oj, dragi moji sinovi! popravile moje pogreške, kadar me več ne bode in spoštujte moj spomin s krepostnim živlenjem. Od vsega mojega pozemeljsk^ga blaga, kar ga posedujem, zapustim vam štiri dele; pervi je pravda, ktera mi ima tri miljone piaslrov od ednega zvitega Franka '), druga mojega ranjcega brata, donesli. K temu delu se še pridodà deset tisuč pia-strov za neobhodne potroške. Drugi dèi je ladja z žitom in tergovska računarnica v Rozeti. Tretji del je tile perstan. Pred trideset letami sim rešil v bitvi našemu sultanu živlenje, kteri je bil še tedaj drugi sin ') vladajočega sultana. S solznimi očmi ine je prosil, da tirjarn kako darilo; vendar jaz mu prošnjo odbijein, ker sim vsega zadosti imel. Na to sname z roke svoj perslan in zapriseže pri proroku, da hoče tistega, ki mu taj perstan v mojem imenu pokaže., kakor lasi nega brata sprejeti in mu pravico do vsili milosti podeliti. Slopivši na prestol, me je mnogokrat k sebi na dvor povabil, vendar jaz sim se povabilu vselej odtegnil. Zakaj jaz sim zmiraj večo ceno v mir in svobodo slavil, kakor u nevarnosti serajla. Cetverti del je moj grad ali dvor v Buhar - Baši3) s poljem, vertovi in celim pohištvom. Dohodki scer niso veliki, vendar more varčna družina iz njega pošteno živeti. Izberite si taj, dragi moji sinovi! Ako se ne morete v izboru pogoditi, pa srečkajle!
Najstarejši sin, Mustafa, izbere si perstan; drugi, Alia, ladjo; tretji, Husein, oglasi se, da hoče pravdo dognati in najmlajšemu ostane dvor v Buhar-Baši.
„Sedaj pa, dragi moji !" reče stari Ibrahim, »prisezite, da ste s to razdelitvijo zadovoljni in da ! oče vsaki zmed vas v nesreči eden dru-zemu vzajemno na pomoč priteči."
Sinovi prisežejo. Stari Ibrahim dokonča molitev in blagoslovi svoje sinove. Tiho spanje mu zatisne oči. Njegovo živlenje vgasne brez vsake bolečine in tuge, kakor vgašajo na zapadu poslednji žarki blagotvornega dnevnega svetila.
Bratje sahranijo premčnljive ostanke krepostnega svojega očeta, se na novo objamejo in ponovijo prisego, da če eden drugemu v ne-
') lako imenujejo l'urei vsakega kristjana. ') Svnjc dui lurski sultani niso svoje rodoviue /.spirali; temuč so jim imenitne Časti u vojski ali vladarstvu poverovali. Buliar-Baša, eden predel v okolici niesla Smirne v Auatolii, kjer se več dvorov bogatih Turkov najde.
sreči vselej radovoljno na pomoč priteči in vsaki nastopi svojo novo pot živ le nja.
Mustafa otide v Carigrad, da pokaže sultanu perstan. Koinej se pokaže vladar na vratih saraja in hoče v mošeo oditi, se povzdigne Mustafa in zavpije iz vse moči ') : „Vsemogočni padišah '). Ibrahim ti je tvoj perstan poslal.« „Kdo si ti ?« ga popraša sultan in postane ter prime za perstan. »Jas sim Mustafa, najstarejši sin Ibrahimov. Moj vmi-rajoči oče mi je predal to dragoceno stvar in zavkazal, jo tebi, vladarju dveh svetov izročiti."
„Tako je pošteni Ibrahim umeri? pregovori sultan in si debelo solzo otare, »slava in čast Višnjeinu, da morem vsaj njegovemu sinu ono službo poverniti, ktero mi je njegov oče skazal ! Pridi k meni po božjej službi ; samo vkaži v mojem imenu, da te v saraj puste."
(Dalje sledi.)
v
Frančišek Ladislav Celakovsky.
(Dalj e.)
I edajni višji glavar Češke žlahtni Chotek, ki je blagor svoje dežele na vsako vižo podpiral in pomnoževal, se je jel tudi na češko narodnost in slovstvo ozirati. Vidivši da Pražske novi ne zmiraj bolj pešajo iu omagujejo, je izročil vredništvo Celakovsky-mu, kterega ime je že daleč okrog slovelo. t Hitro so se spremenile različnosti v posebno kratkočasno prilogo Češka Včela imenovano.
ČeIakovsky je nastopil vredništvo I. 1834. Okoli njega se je zver-slilo kolo čeških pisateljev po največ njegovih osolmih prijateljev in mlajših česliteljev, kteri so po njegovem navodu začeli razvijali svoje sile na novem odperlem polju. Tako je število naročnikov kmalo dosti naraslo in mu vredništvo precej dohodkov donašalo.
Ko se je tega leta že dosti zaoskerbljenega vidil, je vzel Celakovsky za ženo devico krasnega léla in še žlahlnejše duše. Serca obeh sle že davno bile svezane. Maria je postala njegova ljubezniva žena.
Vredovanje Pražskih no v in vendar Čelakovsky-mu ni vse po volji izšlo. Zakaj že lelo pred Vcelo je začel izhajati list Jindy a Nyni, kteri seje I. 1834 v Češke Kvèty preinènil. Bil je te list središče vsih mladih spisateljev, kteri so hotli v svojem prenapetem duhu vse uzde raztergali, vse staro podreti in čislo novo samostalno in izvirno pol hoditi. Ker se je pa v Kvétih samo na izvirnost in novost gledalo, je imel Celakovsky marsikaj popravljati in grajali.
Alj ne samo taj, temuč še mnogo družili literarnih bojev je moral Celakovsky prestali, ktere je vselej s ojstro satiro odbijal.
V tej dobi mu je predala vlada preslavljenje novo izdanega k a- • ženskega zakona, kar mu je, da bi dèlo zraven druzih svojih opravil v določenem času dokončal, mnogo Iruda prizadjalo. Celakovsky je to svojo nalogo v polovici leta prav izverslno doveršil.
Leta 1835 je Nejedly, učitelj češkega jezika na Pražskem vseuče-lišču vmerl, in mesto njegovo je bilo prazno. Zemeljska vlada je posta-
') Padišah, veliki sultan, ') Pod imenom saraj se razumi celo sultanovo pohištvo.
vila ČeIakovsky-ga za začasnega učitelja. Ta dolgo zanemarana stolica je sedaj na enkrat dozdaj neznano imenitnost dosegla. Ime Čelakovsky-ga je privabilo mnogo poslušavcov, klere si je s jasnimi in zaimavimi pred-našenji obderžati znal. Ni se moglo drugače, misliti, kakor da če Ce-lakovsky-mu slolica ostati ; zakaj že samo ime Čelakovsky-ga ni pripustilo, da bi se bli njegovi prijatelji in čestitelji za to mesto oglasili. Vender se je nekaj prigodilo, kar je nenadoma njegove naj lepše nade podkopalo.
V dobi polske vstaje I. 1830—1831 je bil Celakovsky zrniram na strani Rusov, in je zategadel mnogo prepirov imel s svojimi mlajšimi prijatelji, kteri so mislili, da bode s Polsko vseobčna politička svoboda padla. Akoravno polske vstaje nikoli ni odobril, je vender te nesrečni narod zmiraj omiloval. Mnoge naredbe posebno proti narodnim pravicam mu niso mogle dopasti. Ker je bil navajen , svojih misli ne zakrivati in ptuje pregreške s ojstro satiro grajati, je primeril v Pražskih novinah carovo ravnanje s Polaki ravnanju tatarskih hanov s podverženimi ruskimi knezi. Cenzura je to mesto pregledala, ne pa rusko poslanstvo v Beču. Pritožilo se je pri avstrijanskej vladi. Celakovsky je bil pred sodnijo na zagovor poklican in odstavljen od vredništva in od profesure. To je bila globoka rana, ne samo za Celakovsky-ga, kteri je bil spet brez vsih sredstev se pristojno preživiti, teinoč tudi za narodno reč, ktera je s tini veliko veliko škodo preterpela. Češka Včelaje začela spet obnema-govati in tako tudi Pražske no vin e; ni dolgo terpelo, in Pražske novine so spet imele komaj 200 naročnikov , kakor pred letom 1834. Slolica češkega jezika pa je životarila pod različnimi nasledniki Čela-kovsky-ga, brez da bi se bil kdo posebno za njo maral in poganjal.
Ta nova nesreča, ktera se inu je pripetila, je tudi njegov duh močno pretresla. Čeravno mu je hitro na to vdova Kinskv-ga mesto knjižničarja predala, tako ga vendar to mesto vsih telesnih skerbi oprostiti ni moglo, in le malo časa mu je za spisovanje ostalo. To in nja globoko ranjeno čuvstvo je napolnilo s neko otožnostjo in nevoljo njegove misli. V tem času je spisal celo zbirko epigramov, v kterih je vse njemu neprijateljske osobe napadal.
Do leta 1840 je Čelakovsky samo v različne časopise, kakor Mu-sejnik, Denn ice, Vénec itd. dopisoval. Po tem pa je zbiral gradivo k velikemu učenemu delu, to je k etimologičkemu slovarju, kterega so-slaviti se je ravno v tej dobi namenil. To delo mu je vzelo skoro ves čas. Vender kadar se je njegov duh od lih težkih del vtruden odpočili moral, je nova pesniška dèla dogotavljal, klera so leta 1840 na svitlo prišle, ter njegovemu imena novo slavo pridobile.
Prišel je na svitlo O h las pisni ceskych in s t olisi à ruže. Čim dalje je pesniški duh Čelakovsky-ga dremal, s tini večjo radostjo so se nja novi plodi sprejeli. Viditi je iz tih poezij, da si je Čelakovsky v tem času več globokosli v svojih mislih pridobil, kakor visokosti zgubil.
Tega leta je izdal Celakovsky kratko Češko dobropisemnost in Kratko mluvnico némeckého j a z y k a, poslednje delo na višji ukaz k šolskej porabi. Pesništvo in jezikoslovje! Kako različni predmeti v jedno sdruženi ! Čuditi se moramo, kako da je pri Čelakovsky-mu oboje vjedno cvetelo. V jezikoslovju mu je mnogo pomagala njegova živa domišlija in v pesništvu mu je jezikoslovje pripomagalo k tistej izverstnej obliki v nja pesniških delih, ktero je vse občudovalo.
(Konec sledi.)
Zmes.
Slovstvene «lrubiiiiee.
* Izverstni jugoslavenski list »Neven« prinese v svojem najnovejšem listu „uvod" dramatiziranega eposa pod naslovom: „Kraljevič Marko«, ki ga je slavni ilirski pesnik P. Preradovié sostavil. Veri) tega donese radostno novico, da ima omenjeni spisalelj še drugo narodno žaligro v 4 delih pod naslovom „Vladimir i Košara« v rokopisu dogotovljeno. Predmet je vzet iz dalmalinsko-bulgarske dogodivščine in je g.g. bravcem Bčele že od lanskega leta znan. — Veliki pesniški duh g. Preradoviča je celemu slavjanstvu iz njegovih Pervencev in novih piesem slavno znan; torej vsakdo vè, da imamo kaj izverstnega pričakovati.
*	V tiskarnici dra L. Gaja se tiska v ilirskem jeziku: »naravoslovje« (fizika) od Jos. Partaša. Celo delo bo zneslo kacih 20 tiskanih pol. Izdajalo se bo po svezkih — a 20 kr. sr.
*	G. Jaromir Erben pripravlja za natis dèlo: „-d i p lom a ta r,« ki bo mnogo imenitnih listin zapopadel. Dalej misli g. pisatelj tudi: »narodne običaje Cehov in ostalih Slovanov" popisati.
Slaveiituke «Irobtlnee.
* V „slovenske nov i ne" piše neki češki popotnik iz Ljubljane med drugim tudi tole: Pred vsim drugim sim se jel po Ljubljani bližej ogledovati. Poslopje deželnih stanov je zlo obširna stavba. V ednem delu se najde višji gimnazij in gimnazialna knjižnica, ktera je prav lepo vredjena; obseže 23000 različnih knjig in rokopisov. Med njimi se najde prav redkih in dragocenih narodopisnih, umetnijskih in naravopisnih dèi. Obrazi velikodušnih vlemeljileljev se hranijo v pervej sobi. Knjižničarji so prav priljudni in učeni možje, in med njimi tudi g. Kosmač, slovenski domorodec in sodelavec pri „Novicah", ki je z menoj po imenu v žlahti. Sel sim z njim g. Dr. Bleiweissa, vrednika »Novic« obiskat in odtod ine je več ur po mestu vodil. Peljal me je tudi v kasino, kjer so skorej vse slovanske novine najti, ročna biblioteka in zbirka prirodninska, pa 3 sobe za podučevanje inladeži v risanju. Odtod sim se podal v Alojzjevišče, ki ga je sedajni knezoškof Alojz Wolf za izrejo 40 za duhovni stan namenjenih učencev osnoval.
Moje veselje doveršiti siin se podal k skušnji učencev iz šole za poljsko gospodarstvo, ki se je po posebnem prizadetju g. dra Bleiweissa, dra Strupi-ta in nekterih druzih rodoljubov osnovala. Tu je viditi, kaj zamore prava ljubezen do naroda in terdna volja. Mladenči od 15 do 24 let so se izpraševali v gleštanju in ozdravljanju živine, iz rastlinstva, iz stavljenja gospodarskih pohištev itd. in so prav možko odgovarjali. Upotrebovale so se pri navku knjižice: »Nauk spoznanja in ozdravljanja vunajnih in nolrajnih bolezin konj, goved, ovac, koz itd.«, spisal Dr. Simon Strupi. Potem: „Nauk zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati.« Spisal Dr. Janez Blei weiss. Tota knjižica je 1. una 4. del „Živinozdravstva." K tej šoli je tudi pridružena zdravilnica za bolno živino,» kovačnica, gleštivnica izverslnih bikov in obširen vert s mnogo lisuč »turbinimi in druzimi žlahtnimi drevesci. —
Sploh se v Ljubljani narodnost veselo razvija, ne hlasta se po theoriah, Bog vé kakih, in sega povsod do djanskega živfenja. »Slovenske Gerlice" je ravno izšel 4. svezek. — Na ulicah se sploh slovensko govori, pa vradništvo ludi nemško. Napisi so vsi najprej slovenski in polem nemški. Cerkvi je 32; v vsakej se pridiga v nedelah trikrat; samo v dvehcerkvih se pridiga enkrat tudi nemško. 1'aj slovanski rod ima lepo prihodnosl, ce mu ravno njegovi in naši neprijatelji mnogo zaprek stavljajo. S Bogom!
*	Kakor je znano, je ranjci g. Celakovsky več imenitnih rokopisov zapustil, ktere hočejo njegovi prijatelji poredoma izdati. Najpoprej se bo izdala njegova »primerjajoča slovnica slovanskih jezikov." Slavni g. Šafarik jo bo še pregledal in popolnoma doveršil.
*	„Serbske beogradske riovine« pišejo, da bo na tamošnjem liceu g. prof. A. Vukouianovič z začetkom novega šolskega leta zgodovino serbskega naroda in serbskega slovstva v zvezi s kralko povestnico narodov in slovstva ostatili Slovanov predavati začel.
*	V letašnjem zimskem tečaju bodo v Praze v češkem jeziku pred-našali: na bogoslovskem učilišču prof. I)r. Fabian: pastirsko bogoslovje; na pravniškem doc. dr. Frič: o pristojnosti sodnej in sodnijskem redu; doc. dr. Grünwald: deržavljanski zakonik; prof. Jonak: pervine narodnega gospodarstva ; na medicinskem prof. dr. Purkyné : človekoslovje ; doc. dr. Spot: životospravo; na lnodrosiovnem prof. Tomek: zgodovino avstri-anskega cesarstva in razkladanje Kosmove kronike; prof. dr. Vocel: češke, starožilnosti, zgodovino izobraženosti kerščanskih narodov; prof. dr. Koubek : zgodovino novejšega češkega slovstva in poljski jezik ; doc. Hanka pa slovnico in slovstvo slaroslovanskega jezika.
*	Na Silezkem se bo zemaljski zakonik mende spet tudi v češkem jeziku izdajali jel.
*	Prokopovo češko igrališno družlvo je na Dunaju v igrališču »an der Wien" sledeče igre predstavljalo: „Paličova deera" „Debora," »Bratr Honak«, »Bankrotar a kramarka" (dvakrat), »Sladkova dcera" in v poletnem igrališču v Fünfhausenskeni: »Slepega tnladenca" od Tyla.
Urii/.tvo sv. Tloliora. V nedelo 26. septembra je bilo sledeče obravnovano:
1.	Je bilo oznanjeno, da se je doslej 520 družtvenikov oglasilo.
2.	Je bilo sklenjeno, da se ima ccna » Blagomira," ker je ta knjiga posebno za šolska darila namenjena, od 30 kr. na 20 kr. sr. znižati in tako po bukvarnicah prodajati.
3.	Da se ima neko darilo za najboljšo prostonarodno »zgodovino slovenskega naroda" razpisati.
Naznanje. Družlvo sv. Mohora je, kakor smo že oznanili, svoje knjige za g.g. družlvenike že doličniin odborom poslalo. Torej naj se oglase tisti, ki v Lavantinskej škofii na Štajerskem prebivajo, v Celju, iz Gradške škofie v Mariboru itd. Samo čast. bogoslovcem Lavantinske škofie smo perve dve knjigi v Št. Andraž poslali ; tretjo pa dobijo v Celju.
Izdatel in tiskar; F er d. Žl. K lei n ma j r v Gekvcn.