Izhaja v mak Ootrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6484
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna it. 25.— Ur
N A M O C N 1 N A: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Spedizionie in abb. postale I. Kr.
ŠT. 86
TRST, ČETRTEK 12. JANUARJA 1956, GORICA
LET. V
K TITOVEMU POTOVANJU V ABESINIJO IN EGIPT
AFRIŠKI NARODI IN BODOČNOST EVROPE
Razpadanje kolonialnega gospodstva - Tlačeni narodi se dramijo
Podnebje afriške zemljine je tako, da bi na njej kljub veliki vročini lahko uspevale vse koristne rastline Evrope.
Kaj bi lahko nudila Afrika človeški družbi, je najočitneje dokazala italijanska zasedba Abesinije. Ko je Mussolini podjarmil deželo, je takoj začel graditi avtomobilske ceste, zidati opekarne in tovarne cementa, vpeljal parne žage za izkoriščanje gozdov ter 9e pripravljal, da odpre rudnike železa, soli in azbesta. V visokih dolinah reke Tigre so se že pojavljali prvi nasadi zelenjave in jagod.
Še važnejši je pa hil za Italijo bombaž. Po Mussolinijevih načrtih bi morala Abesinija imeti v 5 letih 200.000 hektarov bombažnih nasadov, ki bi se v kratkem času podvojili ter krili vse potrebe Inske industrije.
Največje bogastvo Afrike so pa njene vodne sile. Samo reka Kongo bi lahko proizvajala letno za 20 milijonov konjskih sil več ko vse ameriške reke skupaj vzete.
Kako ogromnega pomena bo to v prihodnji dobi splošne mehanizacije in industrializacije, leži na dlani. Saj pogonska moč ni potrebna le za železnice, letala, ladje in avtomobile, temveč za vse neštevilne poljedelske in industrijske stro-je, ki nas oskrbujejo z vsakdanjimi življenjskimi potrebščinami. Iz strojev prihaja skoro vse, kar uporabljamo: od papirja, usnja in obleke do gumba, klobuka in noža. Če bi se na svetu čez noč pogonska sila ustavila, bi človeštvo padlo v bedo in stotine milijonov ljudi bi poginilo.
Gospodarska premoč Amerike je ravno v tem, da ima na razpolago neprimerno več strojev in pogonske sile kot vsaka druga država na zemlji.
Ko je predsednik jugoslovanske republike krenil z velikim spremstvom v Abesinijo in Egipt, mnogim ljudem ni bilo jasno, kakšen je resnični pomen tega potovanja. Kaj išče Tito v Afriki — SO' se spraševali — in kakšno korist bo imela od tega Jugoslavija?
Vsakdo je sicer razumel, da mora Tito vrniti obisk, ki ga je lansko leto napravil Jugoslaviji Haile Selasje, in tudi to, da družijo globoka čustva simpatije Abesince z jugoslovanskimi narodi. Obe deželi sta bili v nedavni preteklosti žrtvi fašističnega nasilja in obe sta morali preliti potoke krvi, dokler sta si spet pridobili izgubljeno svobodo in neodvisnost. Spomin na skupno težko borbo proti fašizmu je trdni temelj, na katerem bo še dolgo slonelo njuno prijateljstvo.
Toda v politiki čustva niso najvažnejša stvar. Ako se kak državni poglavar poda na dolgo pot in ostane v tuji deželi skoro mesec dni, ga morajo gnati k temu še drugi nagibi: v prvi vrsti seve misel na sedanje ali vsai bodoče koristi lastne države.
En razlog za svoje potovanje je Tito navedel še preden je položil nogo na abesinska tla, ko je na ladji Galeb izjavil, da bodo narodi Afrike igrali v mednarodnem življenju bodočnosti čedalje pomembnejšo in odločil-nejšo vlogo.
Tega mnenja so vsi poznavalci razmer v svetu, četudi govori sedanje stanje Afrike navidezno proti takemu naziranju.
DIVJA IN ZAOSTALA ZEMLJINA,
Ogromna večina afriških narodov je namreč danes še nepismena in sploh na zelo nizki stopnji omike. Razsežne pokrajine so še brez cest, njihove reke brez mostov, njihovo poljedelstvo je povsem nerazvito. Malokje poznajo plug in najosnovnejše kmečko orodje. Njihovi neizmerno basati gozdovi, polni najdragoceuejšega in redkega lesa, so neizkoriščeni, ker jim manjkajo najenostavnej-še priprave, da bi z njimi sekali drevesa. A-f riški m ljudem so večinoma še nepoznane — železne sekire, žage in motike. T)a pridejo do lesa, si pomagajo na silno preprost način: drevesom sežigajo korenine, dokler ne segnijejo in se nato drevo . samo od sebe s truščem zruši. Ker v deželi ni cest in vozil, dragega lesa seve ne morejo nikomur prodati in tako tTohni njihovo' lesno bogastvo neizrabljeno.
Afriška ljudsva v pretežni večini tudi ne vedo, kaj je opeka. Svoja bivališča zidajo Iz blata ali iz trsja in slame. Evropska obrt in industrija sta jim nepoznani. Beli priseljenci so res mnogo denarja vložili v Afriko: začeli so borbo proti tropskim boleznim, zgradili marsikatero cesto in železnico, odprli
rudnike in tovarne, poskrbeli marsikje tudi za izobrazbo črncev, toda vse to je bilo vendar samo kaplja v morju.
Afriški narodi so kljub vsemu ostali kot celota še vedno zelo nerazviti. Naj zadostuje, če omenimo, da se Haile Selasju še do danes ni posrečilo' odpraviti v svoji državi suženjstva. L. 1920 so prodajali v Arabijo čvrstega črnca ali zdravo črnko za 200 do 300 dolarjev. Trgovci s sužnji so vpadali tudi v angleške posesti Sudan in Kenijo ter s silo odvažali lepo raščene mladeniče in mladenke, da jih prodajo kot delovno silo ravno tako kot vprežno živino.
Haile Selasje se že desetletja bori proti suženjstvu, a je naletel pri tem na največje težave. Ko so ga 1. 1941 Angleži spet postavili na prestol v Adis Abebi, so izračunali, da je po odhodu Italijanov ostalo v Abesi-niji še okoli S milijonov sužnjev.
NAJVEČJE ZALOGE ENERGIJE NA SVETU
Toda navzlic vsej svoji zaostalosti igra A-frika že danes precejšnjo vlogo v svetovnem gospodarstvu. Evropejci, ki so jo zasedli in nadnjo zagospodovali, se niso mnogo trudili, da bi razvili njeno poljedelstvo, temveč so iskali v deželi predvsem dragocene rudnine, to se pravi, le lasten dobiček. Mikali so jih dragi kamni in zlato.
Tako proizvaja Afrika danes 98 odstotkov vseh diamantov, 53 odstotkov vsega zlata in 22 odstotkov vsega bakra na svetu. V najnovejših časih so odkrili tudi velika ležišča n-rana, ki je neobhodno potreben za proizvodnjo atomske sile in ga že v velikih količinah izkoriščajo.
Črnci se prebujajo
Deželam in narodom, bogatim s surovinami in pogonskimi silami, se zato ni treba bati prihodnosti, čeprav so danes še neizrabljene. Splošni človeški napredek bo prej ali slej tudi k njim prodrl.
Mnogi Evropejci so tudi o azijskih ljudstvih trdili, da so nesposobna se povzpeti do omike in si ustanoviti samostojne države. Konec druge svetovne vojne nas je prepričal o nasprotnem: Azija se je v pretežni večini osamosvojila in velesile jo morajo zmerom resneje upoštevati.
V	istem položaju, v katerem je bila pred desetletji Azija, se nahaja sedaj Afrika. Njene narode so zagrabili rastoči valovi nacionalizma, ki jih nobena sila na svetu ne more več zaustaviti. Iz množic se dviga čedalje odločneje klic po narodni svobodi in neodvisnosti.
Vsak trezen človek uvideva, da bodo afriški narodi s časom prav gotovo zmagali, in sicer že zastran svoje številčne premoči.
Afrika, ki je skoro štirikrat večja kot Združene države, šteje okoli 198 milijonov prebivalcev, od katerih je le 5 milijonov belo-kožcev. Resnično samostojnih držav, kjer vladajo domačini, je v Afriki le petorica:	E-
gipt, Abesinija, Liberija, nekdanja italijanska Libija in ta mesec se jim je priključil Sudan. Nad tridesetorico ostalih afriških dežel pa gospoduje peščica belokožcev.
Kako dolgo bodo ti mogli še izvajati nad lemi narodi svojo kolonialno oblast? Vsakdo mora na primer razumeti, da v Nigeriji ne bo moglo 12 tisoč Evropejcev vladati za večne čase nad 30 milijoni črncev!
Nadaljevanje na 3. strani
NOVICE Z VSEGA SVETA
NASKOK NA NABREŽINO
Tržaška prefektura je uradno' zasegla hotel in vsa bivša bivališča angl »ameriških čet sredi parka v Sesljanu, češ da jiih nujno potrebuje za stanovanja novih beguncev iz I-stre.
S svojim ukrepom je prefektura zamahnila strahovit udarec naravnost v srce tujskega prometa devinsko-nabrežinske občine ter gospodarsko težko oškodovala vse njeno pre bivalstvo.
Ljudje se razjarjeni sprašujejo, zakaj hočejo oblastva tik pred začetkom nove sezone namestiti na stotine beguncev ravno na najlepšem delu sesljans-ke obale. Ali ni nikjer v Italiji mesta, kjer bi jih lahko1 spravili pod streho? Zakaj morajo pomagati beguncem na ta način, da škodujejo slovenskim domačinom ?
Nagibi takeaa ravnanja so očitno politični. Laški nacionalizem hoče izkoristiti nesrečo istrskih besrun-cev, da čimprei ra/narodi slovensko obalo! V sezname devinsko-nabrežinske občine je bilo v zadniih časih vpisanih okoli 800 novih volivcev, od katerih so domala vsi Italiiani. Če bodo, kakor ni*e Pie-colo, sedaj nastanili v Seslianu še do 700 priseljencev, bodo tulci kmalu v večini ter za-, gosnodarili nad občino.
Da se temu ne le domačim. temveč vsi Slovenci ne fflede na prenričanie ogorčeno uni-raio, je naravno in moralno eri ob oko opravičeno!
K°NRA.D ADENAUER
Nemški kancler je prejšnji teden obhajal svoj 80. rojstni dan. Ob njem se je zbralo 7 sinov in hči ter 14 vnukov. Pod Hitlerjem je bil Adenauer hudo preganjan in poslan v koncentracijsko taborišče. Ob koncu vojne so ga Anrrleži imenovali za župana rojstnega mesta Koelna, a nato »zaradi nesposobnosti« odstavili. .
Kmalu pa se je izkazalo, da je Adenauer eden najsposobnejših državnikov, kar jih je kdaj imela Nemčija. V politiko je stopil šele s 70. letom, a je v enem desetletju dosegel toliko, da ga primerjajo z B:smarckom ter prištevajo med vodilne politike našega časa.
Ob 80-letnici so mu čestitali EisenhowcT, Bulganin in papež Pij XII., ki ga je odlikoval z visokim redom »zlate ostroge«.
TITO V PULJU
Te dni se je predsednik republike vrnil iz Afrike in se s spremstvom izkrcal v Pulju, kjer ga je pozdravilo 70 tisoč ljudi. V Abesiniji in Egiptu — je rekel — so Jugoslovane sprejeli z nenavadnim navdušen jem. Obe afriški deželi sta sicer še nerazviti, a se polagoma dvigajo iz svoje zaostalosti: A-besinija, ki je 1. 1924 imela le 5 šol. jih šteje danes že nad 5000. Največja težava obeh držav je neverjetno pomanjkanje izobražencev in tehnikov. Brez tuje pomoči na žalostne bosta mogli napredovati. Jugoslavija jima sicer ne more bogsigavedi kaj nuditi, a bo vendar po svojih močeh pomagala ter razvila z njima živahne gospodarske odnose.
Kar tesno druži Jugoslavijo z Abesinijo in Egiptom, je predvsem globoka želja po miru, po svobodi in neodvisnosti, ki so vsem trem neobhodno potrebni, če se hočejo kulturno in gospodarsko razvijati in krepiti.
BOMBNI NAPAD
V noči od 4. na 5. december proti 2. uri po polnoči je silovita eksplozija pretresla temelje nadškofijske palače v Milanu. V hipu je bilo vse poslopje brez šip in skozi okna je udarila ledenomrzla sapa. Železna pre-graja do uradov se je zvila kot papir in pohištvo je letelo na vso strani. Sunek je odtrgal Kristusa z razpela ter ga zagnal v zid.
Nadškof Montini, ki je še sedel pri delovn. mizi, je prebledel, ker ni vedel, kaj se dogaja. Izkazalo se je, da so neznani zlikovci bili postavili na okno palače močno bombo ter zbežali.
Policija je mnenja, da napada ni izvršila nobena odgovorna politična stranka, temveč posamezni protikatoliški prenapeteži, ki jih moti prevelika škofova vnema za delavce in reveže•
DRUG ZA DRUGIM
Pisali smo že, da je angleška kraljica za Novo leto priznala državno neodvisnost Sudana. Komaj je bil njen proglas prebran, se ie že javil azijski princ Abdul Rahman ter zahteval samostojnost tudi za svojo deželo, za Malajski polotok na Daljnem vzhodu.
Malaja je našim liudem znana le po imenu, a je vendar velika skoro- za polovico Italije in ima 6 milijonov prebivalcev. Dežela je bogata in izvaža predvsem kavčuk ali gumo, v drugi vrsti pa kositer, ki je ena najbolj iskanih lahkih kovin v svetu.
Vsak slepec že iz tega vidi. kako se kolonialna oblast nad tujimi narodi povsod krha in ruši.
PODPORE PRIDNIM DIJAKOM
Ministrstvo za prosveto je tudi letos razpisalo več podpor za pridne in revne dijake srednjih šol. V goriški deželi so razdelili 2 milijona 230 tisoč lir. Med nagrajenimi sla tudi dijakinja slovenske višje gimnazije Franka Vižintin, ki je prejela 70.000 lir, in Albina Pintar 9 strokovne sole, ki je dobila 30 tisoč lir. Pridnima dijakinjama čestitamo!
OTPOCI V KREMLJU
Za časa Stalina je bil Kremelj kot nedostopna trdnjava in le redkokateremu človeku je bilo dovoljeno, da postavi vanj nogo.
Stalinovi nasledniki so tudi v tem pogledu vpeljali spremembe. Pred sv. tremi kralji so odprli krasne bivše carske dvorane ter pustili vanje na tisoče otrok, da vidijo predstave z lutkami. K igram bo v enem tednu pri-puščenih 150.000 teh malih gostov.
S takimi ukrepi si hoče vlada pridobiti naklonjenost prebivalstva.
»VOLI, DA DOBIŠ AVTO!«
V Ameriki pričenjajo že priprave za do-dočc predsedniške volitve. Obe vodilni stranki, demokratska in republikanska, se bojita, da dosti brezbrižnih volivcev ostane doma. Pri nas so v starih časih vabili lene ljudi na volišče s tem, da so delili mednje »volilne golaže«. V Ameriki so si pa zmislili nekaj novega.
V državi Kenlucky -nameravajo opremiti volilne listke s številkami in priredita z nji mi loterijo. Na vsako izžrebano število pride avto. Povsod so že nabiti lepaki: »Voli, da dobiš avto!«
POLOŽAJ V FRANCIJI
Največje presenečenje zadnjih volitev je bila bučna- zmaga mladega papirničarja Petra Poujada, ki si je ko j ob prvem nastopu priboril 52 poslancev. To je tembolj čudno, ker je Poujade neizobražen mož prav zmedenih idej. Kar ga- odlikuje, je le nasilnost.
Če ne bo- vlada sprejela njegovih zahtev — je dejal — bo vsa Francija zagorela in v deželi bodo- izbruhnile stavke davkoplačevalcev. Kmete bo poslal v poulične borbe. Svojim poslancem je zagrozil, da jih bo strogo kaznoval, če bi kdo- od njih odpadel. Dal jih bo (udi pretepsti in če treba obesiti. V parlamentu je na poštni predal vsakega- svojih poslancev dal nalepiti sliko ve-šail!
Poujade bi -kljub temu ne bil posebno nevaren, če bi bile ostale demokratične stranke složne. Toda te se še -do danes niso mogle zediniti in tako je Francija- še zmerom brez vlade. Če pojdejo stvari po tej poti naprej, se bo parlament v svojimi voditelji v množicah popolnoma osovražil ter povzročil, da pridela v Franciji na. površje komunistična ali pa fašistična diktatura.
LEPO PRVENSTVO
Trst z okolico ima med vsemi mesti Italije najmanjšo umrljivost otrok, še leta 1946 je od 100 otrok brž po rojstvu ali v prvem letu umrlo 14, medtem ko je danes to število padlo na 4.
NOVI IZUMI
V	Ameriki so spustili v promet prvo- težko- bombno letalo na atomski pogon: B-36. To dokazuje, da- so strokovnjaki uspešno rešili tudi vprašanje, kako zavarovati moštvo pred nevarnimi radijskimi žarki, ki so se jih doslej najbolj bali-. V nekaj letih misli Amerika zgraditi tudi eno letalonosilko in eno lahko križarko na atomski pogon.
IZJAVE PIJA XII.
Zdravniška znanost je že- tolikanj napredovala, da bo v bodočnosti celo mogoč »porod brez bolečin«, kar je predvsem zasluga slovitega ruskega zdravnika Pavlova. Nov način obstoji v tem, da duševno toliko- časa vplivajo na mater, dokler se ne osvobodi strahu ter z vsemi silami pri porodu vedro sodeluje. Nekateri zdravniki uporabljajo na porodnici tudi mamila.
Mnogi kristjani so si stavili vprašanje, ali ni porod brez bolečin v nasprotju s sv. pismom, kjer je zapisano : »in v bolečinah boš rodila svoje otroke.«
»Zveza katoliških zdravnikov« Italije je zato prosila papeža za pojasnilo. Ker je prer teklo soboto slučajno zborovalo v Rimu nad 100 ženskih zdravnikov z vsega sveta, je Pij XII. sprejel v Vatikan njih odposlanstvo- ter jim v govoru razložil, da porod brez bolečin niti malo ne nasprotuje s krščanstvom, če se pri tem uporabljajo naravna sredstva.
Pomembno papeževo izjavo je priobčil ves mednarodni tisk, saj gre za važno vprašanje vesti, ki se ne tiče le katoličanov, ampak tudi pravoslavcev in protestantov, skratka stotin in stotin milijonov kristjanov po vsem svetu.
Le pri nas se je našel časnik, ki se mu je zdelo umestno se norčevati iz vsega tega ter zbijati neslane šale na račun krščanstva in vere, čeprav bi se moral zavedati, da s tem arobo žali čustva najmanj 80 odstotkov našega naroda in tudi večino lastnih bravcev.
Tak način -pisanja je ravno tako neresen kot neokusen.
Senzacije o nepomembnih ženitvah
Te dni je svetovno časopisje spet zagrabilo za novo »senzacijo« in jo izkorišča »na vse mile viže«. To je možitev igralke (»race Kelly z monakovskim knezom Ranierijem. Komaj so časnikarji zvedeli za njuno zaroko, sc ju obsuli kot nadležne muhe in ho. teli zvedeti najmanjše in najbolj intimne podrobnosti o njunem razmerju, celo to, s kakšnimi ljubkovalnimi imeni nevesta kliče ženina in kakšne monograme bo nosila na o-sebnem perilu.
Ta »senzacija« sicer listom ne bo toliko zalegla kot vprašanje zaroke med princesi Margaret in Townsendoim ali Farukove do godivščine, vendar pa jim je dobrodošla, da polnijo z njo svoje strani, dokler ne dobi spet še kakšnega mastnejšega zal »gaja.
Že ves povojni čas prisostvujemo teinu napihovanju stvari, ki niso same po. sebi prav nič važne in ki v bistvu nikogar ne zanimajo. Kaj vendar zanima povprečnega ev ropskega bravca, če se Margaret odloči za tega ali onega snubca, kaj ga brigajo Farukove ljubezenske dogodivščine, poroka majhnega vladarja nevažne vojvodinice ali družinske zadeve perzijske cesarice. Zakaj dajejo časnikarji tolik pomen stvarem, ki tega ne zaslužijo?
MALOVESTNI ČASNIKARJI
Vprašanje ni tako malovažno, kot bi se zdelo, ampak spada k splošni kulturno-zgo-<1 fr v inski sliki naše dobe. Medtem ko se bijejo v Alžiru, na Malaji, v Keniji in drugje na svetu boji, s katerimi se skušajo zatirana ljudstva rešiti tuje oblasti, in ko sc dogajajo vsepovsod v resnici velike stvari in usodne socialne in druge spremembe, je nekomu veliko do tega, da se piše rajši o »lum-{»anju« debelega Faruka in o drugih zanimivostih v zvezi s propadlimi vladarskimi rodbinami in filmskimi igralkami in velekapitalisti, ki nam jih skušajo prikazati v kar najbolj simpatični luči. Če človek bere, kat pišejo na obeh straneh oceana o teh ljudeh, moTa dobiti vtis, da je nadvse pomembno, kar počno, pa četudi vsi samo preganjajo čas po nočnih zabaviščih. Zdi se, kakor da hočejo ljudstvu namenoma spet priljubiti že propadle ali še vladajoče vladarske hiše in nazadnjaške socialne sisteme, ki so jih predstavljali ali jih še predstavljajo.
Morda pa malovestni in moralno propadli časnikarji oziroma lstniki listov samo strežejo najnižjim nagonom množic, njihovi bolestni domišljiji in radovednosti ter neumnosti. Na te nižje lastnosti v ljudeh je ubran velik del sodobnega svetovnega tiska.
Dolžnost poštenih časnikarjev in kulturnih delavcev bi bila, da preko časopisja širijo izobrazbo in moralno vzgajajo ljudi. Namesto tega pa usmerjajo njihove misli proč od najholj perečih vprašanj modernega časa in jih skušajo napraviti še bolj neodporne do listih, ki si bodisi s silo bodisi z denarjem ali z demagogijo prisvajajo oblast nad ljudstvi.
Vsak bister in moralno zdrav človek bi moral zaradi tega odklanjati tako časopisje, ki skuša napraviti ljudi le neumne in brezbrižne do resnično pomembnega dogajanja v svetu.
BISTER SLEPAR
Stave na nogomet se širijo že po vseh državah. Pohlep ljudi po velikih dobitkih je znal g. Pienz iz Bregenza na Avstrijskem zelo spretno izkoristili. Ustanovil je društvo, v katerem imenitni računarji z znanstveno »natančnostjo« določijo, kako moraš izpolniti stavni listek, da prej al.i slej zmagaš. Član društva je moral plačati 9 šilingov, za to so mu »jamčili«, da vsaj v 3 letih zadene nekaj stotisočakov.
Tako se je v sleparskem žepu g. Pienza zbralo v enem letu 125 milijonov lir. Kdor zna, zna!
SE NI ŠE ODLOČIL
Predsednik Eisenhower je spet zdrav. Preden je prevzel vladne posle, je prvič po bolezni sprejel časnikarje, ki so ga takoj vprašali, ali namerava .iznova kandidirati. »Moram še premisliti!« je odgovoril. Nato so hoteli vedeti, koga bi on sam predlagal za državnega poglavarja. Eisenliower je pokazal z roko' na zravftn stoječega svojega uradnika llagertva in dodal, da bi bil tudi njegov bral Milton za to dober.
republikanci pritiskali na Eisenhovverja, naj spet kandidira. Kot zaslužen vojskovodja ima le on dovolj ugleda v množicah, da bi gn drugič izvolile. Sicer hi utegnili Trumanovi de- i mokrali spet zmagati.
Nadaljevanje s 1. strani
Mussolini se je teh težav zavedal in zato je izdelal povsem drugačne načrte. V Abesiniji je nameraval naseliti kar milijonske množice Italijanov. Samo v prvi polovici 1. 1936 je vložilo 600.000 oseb prošnjo, da bi smele stalno bivati v Abesiniji. Po> fašističnih računih bi do 1. 1940 morala dežela šteti že 5 milijonov laških naseljencev.
V	trenutku, ko je Italija stopila z Nemčijo v vojno, je pa zaizvonil mrtvaški zvonec vsem načrtom in sanjani o afrikanskem kolonialnem carstvu in zgodovina se je zasukala v povsem drugačno smer:	kolonialno
gospodstvo vsepovsod v svetu razpada in bliža se čas, ko se bodo tudi afriški narodi drua za drugim osvobodili tujega jarma in postajali postopoma neodvisni.
DELA IN JELA ZA BODOČE RODOVE
Daljnovidna politika mora že danes računati s tem zgodovinskim razvojem ter se z njim pravočasno sprijazniti. Odgovorni državniki — je poudaril v božični poslanici Pij XII., — ne sinejo ovirati zaostalih narodov v njihovi opravičeni borbi za svobode in samostojnost, temveč jim morajo nasprotno pri tem — pomagati.
Če dobro premislimo, taka pomoč ni le v korist nerazvitim ljudstvom, ampak tudi o-nim. ki jo dajejo. Naravno je namreč, da bodo afriške dežele stale v prihodnosti na strani narodov, ki jih podpirajo, ter kljubovale onim, ki so jim nasprotni. Če bo zapad osa-
Eisenliovver se bo moral kmalu odločiti, kajti volitve bodo v Ameriki že v začetku novembra.
VEČ PROMETA
V	letu 1955 se je promet v tržaškem pristanišču nekoliko zboljšal. Medtem ko je predlanskim padel na najnižjo točko, tako da je bil Trst na sedmem mestu med laškimi lukami, se je lani spet dvignil na četrto.
Toda kolika razlika še vedno med Benetkami in Genovo ter Trstom! Promet v Trstu je znašal dnevno 13.43*) Ion, v Genovi pa o-koli 28 tisoč, to je več ko še enkrat toliko.
ČUDNA KRIZA
Medtem ko v mnogih deželah primanjkuje hrane, je Amerika zašla v krizo, ker pridelujejo njeni kmetje preveč živil. Skladišča so prepolna in ljudje ne vedo, kam s pridelki. Eisenhovver hoče izdati poseben zakon, po katerem naj bi država dajala nagrade kmetom, ki spremene svoja polja v pašnike ali gozdove. Za to hočejo potrošiti približno eno milijardo dolarjev. Res, narobe svet!
Ker bo kljub temu ostalo še preveč živil v sklad iščih, bo Amerika odvečna živila prodala po nižjih cenah čez morje, in sicer tudi v dežele »železne zavese«.
svoje tekmovalke v skoro Evinem oblačilu, ki jo je bila našla v moževi listnici, je dala kratko in malo razmnožiti ter jo nalepila po vseh vaških vogalih. Vse se je smejalo in vrla »lepotica« je od sramote pobegnila.
inosvojitev Afrike oviral, je raizumljivO', da se bodo afriška ljudstva v svoji stiski oprla na Moskvo in se povezala s komunizmom, lako zavezništvo bi bilo za zapad zelo nevarno, ker bi utegnilo prevrniti vse ravnotežje političnih sil v svetu!
Vendar sodelovanje z Afriko ni le političnega, ampak tudi velikega gospodarskega pomena. Le pomislimo, kako silne količine vsega mogočega blaga bodo afriški narodi potrebovali, ko se pričnejo gospodarsko razvijati. Koliko plugov, lopat in motik, koliko umetnih gnojil, koliko tekstila in najrazličnejših drugih industrijskih izdelkov!
Samo po sebi se razume, da jih bodo kupovali, če je le mogoče, v prijateljskih državah. To je gospodarsko ozadje Titovega po-lovanja v Abesinijo in Egipt. Na pot ga je gnala tudi skrb m bodočnost mlade jugoslovanske industrije.
Sodelovanje z Afriko pa ni važno le za Jugoslavijo, ampak sploh za vso Evropo. Kdo naj gospodarsko organizira Afriko, da lahko izkoristi svoja prirodna bogastva? Za to je poklicana v prvi vrsti sosedna Evropa s * r»-jiin velikim znanjem in izkustvom, s n j omiko in s pridnostjo svojega prebival"
Samo če se Evropa gospodarsko zedini z Afriko, lahko postane neodvisna od obeh orjaških velesil, to je od vsemogočne Amerike in čedalje močnejše Sovjetske zveze, ki že danes ogražata njeno samostojnost.
Gospodarsko zdfruženje obeh zemljin bi pomenilo obenem mnogo dela in jela za prihodnja pokol en ja vse Evrope!
ŽENA SE JE MAŠČEVALA
] Ko je na Tirolskem neka žena zvedela, Jasno je, da ne bo postal predsednik Ame- j da jo mož vara z mlajšo in lepšo sosedo, se rike niti IIagerly niti Milton, temveč da bodo je na prav poseben način maščevala. Sliko
Afriški narodi in bodočnost Evrope
Sb&pifrl fr T'#2fi.'i/e t*rj n
PODEŽELJE ZA PROSTO CONO
Vsi naši ljudje s podeželja budno spremljajo časopisno borbo za prosto cono, ki se te dni bije po vseli tukajšnjih listih. To vprašanje je tako živo, da je prevzelo najširše plasti našega ljudstva. Vsi smo upravičeno uverjeni, da se v novem političnem položaju more naše ozemlje dvigniti iz gospodarske krize le, če se pri nas proglasi prosta cona.
Zanimivo je, da se za tako rešitev potegujejo skoraj vse politične stranke in gospodarske organizacije. Nekateri pri tem pripominjajo, da so- se vladajoče stranke zavzele za prosto cono samo zato, ker se bližajo volitve.
V	Trstu se je lani osnoval »Odbor za prosto cono«, ki uživa vso podporo strokovnih in gospodarskih organizacij.
Nedavno tega pa je nenadoma počila bomba. Rimski gospodarski list II Globo je objavil članek, v katerem pisec trdi, da se je parlamentarna komisija v Rimu, ki je to za-devo' proučevala, izrekla — proti prosti coni. Ta vest je vzbudila v vsem tukajšnjem javnem mnenju globok vtiis. Nekateri občinski svetovalci so zahtevali, naj se nemudoma skliče seja mestnega sveta. Odbor za prosto cono je poslal brzojave predsedniku republike Gronchiju, ministrskemu predsedniku Segniju ter zagrozil s stavkami v mestu in na deželi.
Nekateri so predlagali, naj se skličejo izredne seje tudi podeželskih svetov, na katerih naj svetovalci ponovno zahtevajo ustanovitev proste cone. Zdi se nam, da bi naši župani res morali čimprej sklicati občinske svete, na katerih bo brez dvoma prišla do soglasnega izraza ljudska volja.
Kraševec
NABREŽINA
Konec preteklega tedna je po vsej Tržaški zadivjala močna burja, katere sunki so dosegli celo 110 km na uro. Najmočneje je zapihala v soboto dopoldne, ko je obenem pritisnil hud mraz. Kljub neugodnim vremenskim prilikam sta ta dan brata, 26-letni Ivan in 18-letni Henrik Gruden, šla v nabrežinski portič, stopila v majhno barko ter odveslala na morje ribarit. Čim bolj sta se oddaljevala od obale, tem bolj ju je zajemal močan veter. Čez nekaj časa pa sta bila že v resni nevarnosti, da ju veter in valovi premagata. Njuno neenako in silno nevarno borbo z morskimi silami je k sreči o'pazil domačin Ivan Caharija, ki je o tem takoj obvestil o-četa dveh ribičev Ivana Grudna. Silno zaskrbljen za usodo sinov, je oče odšel v portič ter skupno z Zdravkom Caharijo krenil z večjo barko na pomoč. Po hudi borbi z valovi in vetrom jima je uspelo doseči prvo barko in vkrcati Ivana in Henrika na krov ladje. Tedaj pa so vsi štirje pričeli borbo za povratek k obrežju. Čeprav so zastavili vse sile, da bi ladjo spravili do kraja, se je kmalu izkazalo, da jih burja čedalje bolj odnaša na odprto morje; To je opazil Ivan Caharija, po domače Nini Guretov, ki je z nabrežja budno sledil hudi borbi naših ribičev.
V	prepričanju, da njegovi prijatelji ne bodo zmogli borbe s podivjanimi silami narave, je brž pohitel v vas in o nevarnosti obvestil orožnike. Ti so takoj telefonirali na komisariat v Devin, od koder je na pomoč naših vaščanov odplul motorni čoln. Orožniki
|so zaradi močnih valov le s težavo vkrcali potopljence na svojo ladjo. Z njo: so končno dosegli sesljanski portič.
Razume se, da so Nabrežinei bili vsi mokri in premraženi, a kljub temu srečni, da so se rešili.
Številni potniki se silno pritožujejo, da je na nabrežinski železniški postaji čakalnica nezakurjena. Mislimo, da je treba to nevšee n ost čimprej odstraniti, saj je znano, da imajo vlaki iz Jugoslavije večkrat veliko- zamudo, kar pomeni, da morajo ljudje dolgo pre-zebovati. Upravo železnic naprošamo, naj poskrbi, da bo čakalnica pozimi primerno zakurjena.
SPOMENIK IGU GRUDNU
Pretekli torek so se v Nabrežini sestali nekateri občinski svetovalci, ki imajo' nalogo pripraviti vse potrebno, da se na glavnem vaškem trgu postavi spomenik domačinu Igu Grudnu, pesniku našega Krasa. Svetovalci so sklenili, da bodo to delo poverili kiparju Čehi Pertotu, rojaku iz Nabrežine.
Na isti seji so razpravljali tudi o spomeniku padlim, ki naj bi stal pred občinskim domom. Oba spomenika bosta po možnosti izgotovljena še v tem letu.
SESLJAN
Tržaški dnevnik! »II Pi-ecolo« je v sredo poročal, da je prefektura v začetku tega tedna rekvirirala v Sesljanu hotel in park, ki sla last devinskega princa. V veliko poslopje bodo namestili, kakor poroča list, nad 700 beguncev iz bivše cone B. Vest je upravičeno vzbudila v našili ljudeh silen odpor. Vsi smo namreč pričakovali, da se letos končno odpre hotel, od katerega je, kakor smo že večkrat poudarili, odvisna tujskoprometna bodočnost ne samo Sesljana, ampak vse de-vinsko-nabrežins-ke občine. Sedaj pa nam nekaj mesecev pred začetkom sezone pripeljejo v najlepši predel naše obale begunce!
Vsak trezen človek mora ob tem ukrepu priznati, da se je prefektura skregala s pametjo. Ali ni na Tržaškem in po vsej državi nobenega drugega prostora za begunce? Zakaj jih ne nameste v kaki vojašnici?
Slišali smo, da je lastnik hotela že vložil priziv proti nezaslišanemu ukrepu. Prepričani smo, da bo tudi občinska uprava ostro protestirala proti takemu brezobzirnemu ravnanju nadrejenih oblastev.
CEROVLJE
Konec zadnjega tedna smo spremljali k večnemu počitku kar dva domačina. Po dolgi bolezni je pretekli četrtek preminil 91-etni Ferdinand Kocjančič, nekaj ur kasneje pa 77-letna gospodinja Jožefa Legiša. Pogreb blagih pokojnikov je bil v soboto zjutraj. Krsti so nesli v farno cerkev v Mavhinjah. kjer je misijonar g. Vidmar daroval mašo zadušnico, medtem ko je župnik Žorž orglal in pel črno mašo za pokojne.
S pokojnikoma smo zgubili v vasi tipična predstavnika kraških družin. Pokojni Nan-do je bil kamnosek in obenem kmet, ki je vse življenje garal, da je preživil družino. Pokojnica pa je bila vzorna in delavna gospodinja, ki je z veliko marljivostjo in neverjetno iznajdljivostjo znala skrbeti za družinske dohodke.
Naj obema sveti večna luč in naj jima ljubi Bog podeli mir, ki sta ga na tej zemlji le redkokdaj olkusila. Globoko prizadetim sorodnikom izrekamo najgloblje sožalje.
AVTOBUSNEMU PODJETJU »LA CARSICA«
Včasih potujem z avtobusom podjetja »La Carsica,« na naš Kras. Potnikov je običajno vedmo veliko. Večkrat se dogodi, da morajo rednemu avtobusu, ki vozi preko Proseka, Sv. Križa, Nabrežine do Cerovelj, dodati še en voz. Prvi avtobus pa ostane že v Trstu brez sprevodnika. Šofer mora sam skrbeti za zapiranje vrait za potniki, ki izstopajo ali vstopajo, kar je seveda zelo zamudno.
V	Sv. Križu se navadno dodatno vozilo u-»tavi in šele tedaj vstopi v redni avtobus sprevodnik.
Mislimo, da bi podjetje »La Carsica« mo« ralo imeti v vsakem vozilu sprevodnika, saj ga vendar ne tarejo finančne težave.
Današnje stanje je nedopustno in ga je tre-b a nemudoma odpraviti.
Prizadeti potnik
ZGONIK
Pred kratkim je pokrajinska uprava sporočila zgoniški in nabrežinski občini, da bodo v kratkem asfaltirali cesto, ki gre iz Božjega polja, preko Gabrovca do šempolajske-ga obmejnega bloka.
Vest je razveselila vse naše Kraševce, ki so že dalj časa moledovali, naj se enkrat za vselej temeljito uredi ta prevažna gospodarska žila. To delo je še bolj potrebno, odkar se je razvil živahen promet z jugoslovanskim Krasom.
RICMANJE
Nekaj dni pred Novim letom so- nepričakovano prekinili dela na cesti Ricmanje-—Donijo. Na poti stoje kupi granitnih kock, a- ni nobenega delavca, -ki bi jih spravil v delo. Ljudje se upravičena sprašujejo, zakaj se je to zgodilo. Nekateri trde, da dosedanji delavci niso bili sposobni dokončati del, drugi pa pravijo, da je zmanjkal denar. Cesta je seveda v obupnem stanju in nam povzroča velike sitnosti. Upamo pa, da se bo gradnja čim-prej nadaljevala.
Pretekli ponedeljek je -pri Korbarjevih u-mrl gospodar. Pogreb je bil v torek in so se ga udeležili številni vaščani. Naj blagemu pokojniku sveti večna luč. Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
-Slovensko narodno gledališče v Trstu priredi v soboto, 21. januarja, ob 21. uri v dvorani na Stadionu »Pryi -maj«, Vrdelska cesta 7.
I. gl edafišfit p fes
(Zaželena je temna obleka)
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, ul, S- Fran-cesco 20, tel. 37-3-38 od četrtka, 19. t. m. dalje ter dve uri preid pričetkom pri blagajni dvorane.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško nzomlje
V	NEDELJO, 15. JANUARJA, OB 10.30 DOPOLDNE V KINODVORANI V SKEDNJU
Grimm-Skufea
Janko In Metka
JAZBINE
Na Silvestrovo^ sta si v naši kapelici obl ju kila večno zvestobo domačinka Zofija Klanjšček in posestnik Albin Glessi iz Gradiške. Nevesta je iz znane narodno zavedne in verne družine, ki jo spoštuje vsa vas. Fantje so pred nevestinim domom postavili lep slavolok. Tu ju je pred odhodom k poroki pozdravil domačin Štekar Jože in jima v imenu deklet in fantov ter vse vasi želel mnogo srečnih in od Boga blagoslovljenih let. Po-ročil ju je domači župnik g. Martinčič. Po cerkvenem obredu je ženin povabil domačine v gostilno, kjer jih je bogato pogostil. Z novoporočencema smo preživeli nekaj veselih trenutkov. Domači pevski zbor jima je pel v cerkvi in na svatbi. Nevesta je namreč bila več let vneta pevka in je obenem sodelovala pri vsaki kulturni prireditvi. Zato nam je nekam težko, ko zapušča našo vas in gre na ženinov dom v Gradiško. Naj jo na njeni poli spremljajo naše čestitke in prisrčne želje, na tam ustvari zdrav slovenski dom.
Na novem Štekarjevem domu smo isti dan priredili Silvestrov večer. Bili smo Židane volje in se ob prepevanju narodnih pesmi tudi nekoliko zavrteli.
Prihodnjič pa bomo potožili v Novem li-8,11 0 naših gospodarskih in kulturnih potrebah.
TRŽIČ
V Tržiču se je pojavila nevarna bolezen poliomielitis, paraliza, ki navadno napade o-troke. Hudo so zboleli trije otroci v nežni starosti. Oblast v a so ukrenila vse potrebno, da nevarnost omejijo. Ta bolezen je v A-meriki precej razširjena. Napadla je tudi predsednika Roosevelta. Proti »poli ju«, ka-kor to nevarnost na kratko imenujejo, je mlad učenjak dr. Salk iznašel cepivo. Vendar so zdravniki mnenja, da cepivo proti tej bolezni ni še povsem učinkovito.
Tržiiškemu občinskemu upravnemu odboru moramo zares čestitati, da je sklenil vrniti že vplačane davke v znesku 252 tisoč 304 lir, kar se jako redko zgodi. Na isti seji je odbor sklenil nakupiti nove občinske svetilke za 138 tisoč 320 lir, vodni ogrevalnik za šolo v ulici Romania za 64 tisoč in železne palice za okna iste šole; poleg tega je odobril še nakup novih oblek za občinsko ognjegasce, kar bo stalo 225 tisoč.
IZ DOBERDOBA
V priljubljenem Novem listu se tudi Do-berdobci prav radi oglašamo. Priznavamo, da naše županstvo stoii, kar more, da: dreza pri raznih oblastvih, vendar ponovno moramo ugotoviti, da gre država naši občinski upravi premalo na roko in da nima dovolj srca za ljudske potrebe. Tako je v naši občini še vedno 12 družin brez pravega stanovanja ali pa bivajo v takih hišah, ki ne odgovarjajo človeškemu dostojanstvu. Ja-meljci spet že leta in leta. zaman moledujejo, da bi se zanje zgradila prepotrebna ljudska šola. Zares je že skrajni čas, da se že tolikokrat obljubljeno novo šolsko poslopje v Jam-Ijah zgradi vsaj do prihodnjega šolskega leta.
Naš Dol prav tako že celo večnost prosi, da bi sc v njegovih osni ero vasicah napeljala električna luč. Noben pameten človek ne
more razumeti, kako je v naši moderni dobi mogoče zanemarjati vasi, ki leže tako rekoč pred nosom deželnega središča Gorice. Naj nam prefektura vsaj .pojasni ovire, ki preprečujejo napeljavo elektrike v naših vasicah.
Edina svetla: točka v našem gospodarstvu je, da se brezposelnost pri nas ne širi in da so se razmere v tržiških ladjedelnicah zboljšale ter ustalile. Ker smo Kraševci po značaju podobni svojimi skalam, ostanemo kljub vsemu trdni. Gojimo čvrsto upanje, da bo v novem letu zadovoljivo rešeno marsikatero gospodarsko vprašanje naših vasi.
Ob tej priliki želimo Novemu listu, da bi se v novem letu pri nas še bolj razširil in prodrl v vsako kraško hišo, tako da bi ga marljivo bralo staro in mlado..
ŠTEVERJAN
Preteklo soboto sta zastopnika goriške Lege Nazionale odvetnik Velvi in njegova tajnica gdč. Helena Salustri obiskala našo in druge ljudske šole v Brdih. Spremljal ju je didaktični ravnatelj Lebani. Najprej sta navzočim staršem in otrokom voščila srečno novo leto. nato pa razdelila darilne zavoje ter obljubila, da jih bodo prihodnjič še ‘bogateje delili. Naravno je, da so naši ljudje teh darov veseli.
Prav je. da so zanje tudi hvaležni, čeprav jim je dobro znano, da zasleduje ta ustanova zgolj raznarodovalne cilje in da je ne vodi pri delitvi zavojev resnična krščanska ljubezen do revnih slovenskih otrok in njihovih staršev.
Darila Lege Nazionale pridejo prav človeku, ki je revež, a pravi Slovenec zaradi tega ne bo pozabil na svojo dolžnost, da ljubi svoj rod in svojo zemljo ter bo poskrbel, da se njegovi otroc.i še pridneje oprimejo učenja materinega jezika.
Na Novo leto srno čuli s prižnice podatke o rojstvih, smrtih in porokah v preteklem letu. Poročilo je bilo še nekam zadovoljivo, saj smo imeli v Števerjanu lani kar šest porok več kot predlanskim. Smrti je bilo pa manj in rojstev pa prav isto število..
Naše gospodarje in občinsko upravo pa tarejo Velike skrbi, o čemer bomo podrobneje spregovorili prihodnjič.
* KRMIN
Že nekajkrat smo v Novem listu opozorili na hudo nadlogo in veliko škodo, ki jo’ že več tednov povzročajo trume poljskih miši na Goriškem, predvsem pa na krminskcm in gradiščanskem polju. Oblastva so to nevarnost premalo upoštevala in so nam zato miši uničile doslej že precejšnje količine koruze in žitaric.
V	četrtek preteklega tedna pa je bil sestanek zastopnikov prizadetih krajev, ki sta se ga udeležila tudi deželna predsednik dr. Cu-!ot in kmetijski nadzornik dr. Marsano. Odločili so se, da bodo odslej uničevali miši s posebnim strupom, ki pa je precej drag. tipamo, da bo mišja nevarnost v kratkem odstranjena.
IZ PODGORE
Letošnje božične praznike smo Podgorci lepo in veselo praznovali. Obisk v cerkvi je bil vse. praznike, zlasti pa še pri polnočnici kar odličen. Naš mladi pevska zbor je z le-
pim petjem še posebno poglobil prazniško razpoloženje. Na Štefanovo, Silvestrovo ter Novo leto nam je nudila nekaj prijetnih in poučnih ur nova kino-priprava, ki je vrtela dva filma.
Preteklo> soboto proti večeru je izbruhnil požar pri železniškem mostu. Iz neznanih vzrokov se je vnela trava ob železniški progi, Zgorelo je je precej. Goriški gasilci so preprečili večjo škodo.
OBMEJNI PROMET LANI
S prepustnicami lin dvolastniškimi dovoljenji je preteklo leto prišlo na italijansko stran 161 tisoč 254 jugoslovanskih državljanov, v Jugoslavijo pa je odšlo 102 tisoč 364 italijanskih. S potnimi listi pa je prekoračilo mejo pri Rdeči hiši 14 tisoč italijanskih in nad 24 tisoč tujih državljanov. Z navadnimi prepustnicami je šlo v Jugoslavijo 57 tisoč 589 oseb, v Italijo pa 54 tisoč 178. Te številke priobčujemo zato, da ugotovimo, kako prav je imel poslanec Baresi, ko je v članku »Politični in gospodarski položaj«, ki so ga priobčili v preteklem tednu italijanski listi, obsodil vse tiste, ki so spočetka videmskemu Sporazumu nasprotovali, se z njim pozneje navidezno, sprijaznili, a v zadnjem času spet dvigajo zoper njega svoje puhle fašistične in šovinistične proteste. Tisoči in tisoči italijanskih državljanov, ki dan za dnem, zlasti pa ob sobotah in nede-Ijah, uživajo dobrote videmskega sporazuma, sodijo, da se svetovalcu Pedroniju in vsem njemu podobnim kričačem vrti v glavi. Take gospode ne moremo smatrati za glasnike javnih koristi, čeprav danes še nosijo častni naslov občinskih svetovalcev. Gbrje politiku, ki se spre s številkami in s tem s stvarnostjo.
DRZNA TATVINA
V ponedeljek ob 4. uri zjutraj so tatovi vdrli v tobakarno g. Alojzija Tomasija v u-lici Carduicci ter odnesli iz nje cigaret, kol-kovanega papirja in kolkov v vrednosti nad 300 tisoč lir. Dvignili so kratkomalo vrata na navoj, pobrala plen in brez skrbi odšli. Vse to se dogaja, čeprav varuje Gorico kar trojna straža. Ni dolgo, tega, ko smo poročali o podobni tatvini v tobakarni na Travniku. Tudi teh tatov doslej niso našli.
V četrtek preteklega tedna je neki zlikovec odpeljal v Svetogorski ulici avtomobil videmskemu trgovcu, ki se je mudil nekaj minut v štacuni. Avtomobil so ta teden našli v Tržiču, tatu pa še ne.
ALI SO GORIČANI POSTALI SKOPI?
Doslej so v sklad za zimsko pomoč nabrali pri podjetjih in zasebnikih le 1 milijon 250 tisoč lir. Ali je to znak skoposti ali Tev-ščine? Eno in drugo.
IZ GABRIJ
Prometnih nesreč noče biti konec. Ni dolgo od tega, ko je vso, našo vas pretresla vest, da sta se nai tržaški cesti v bližini letališča precej hudo ponesrečila domačina Florenin Ludvik in njegova 29-letna žena Marija. Zasebni avtomobil' ju je nemudoma odpeljal v goriško bolnico Brigata Pavia. Zdravniki so pri Floreninu ugotovili težji pretres možganov, pri njegovi ženi pa lažji. Poleg tega sta oba zadobila tudi manjše poškodbe na obrazu in na roki.
Vst vaščani jima želimo, da bi čimprej popolnoma okrevala. Čujemo, da se je njuno stanje, hvala Bogu, zboljšalo.
IZ ČEDADA
Tarčentski občinski svet je razpravljal o vzdrževanju ceste iz Tarčenta v Učejo skozi občine Brdo, Rezija in Tajpana. Pomemben korak k ureditvi tega vprašanja pa je storil videmski deželni zbor, ki je na seji z dne 29, decembra odobril ustanovitev konzorcija za vzdrževanje te ceste.
To pot so pred leti zgradila vojaška obla-stva, ki so zanjo tudi dobro skrbela. V zadnjem času pa je bila tako zelo zanemarjena, da je na njej danes promet sila težaven in da je zaradi tega avtobusno podjetje zagrozilo u-kaniti dnevno vožnjo. S tem bi bil onemogočen že tako slabo razviti tujski promet, ki je vendar prinašal nekaj dohodkov prebivalstvu.
Z ustanovitvijo konzorcija se bo to težavno in važno gospodarsko vprašanje, kakor upamo, ugodno rešilo. Za vzdrževanje 25 km dolge ceste potrebujejo šest milijonov lir. V u-stanovljeni sklad bo- prispevala deželna uprava tri milijone, občina Tarčent bo od celotnega zneska plačala 17 odstotkov, Brdo 23%, Rezija 10, Tajpana pa 0.1%. Za popravila bo skrbela deželna uprava, občine pa bodo morale pozimi skrbeti za odstranitev snega. K vzdrževanju ceste bo znatno1 prispeval tudi vojaški gradbeni urad, ki bo letno potrošil tri milijone in pol lir. Namestil bo obcestne kamne, zgradiil kanale ter obvaroval v hribovitih predelih cesto pred padanjem ka-
menja. Ta vest je za našo deželico vsekakor razveseljiva. Svojo deželno upravo pa ob tej priliki naprošamo, da se spomni tudi na ceste v drugih naših dolinah, ki so' res strahotno zanemarjene.
DOLENJI BRNAS
Posestnica Rina Manzin, poročena Borghe-se, je oni dan šla grabit steljo daleč v hrib nad Brnasom. Ko je obesila breme stelje na žico, da bi ga spustila v dolino, jo je breme povleklo s seboj. Revica se je koj zavedla smrtne nevarnosti, a ni obupala. Krčevito se je držala bremena, ki je s Strašno brzino drvelo v dolino. Obenem pa ga je obračala tako1, da je šlo pred njo. Ves čas je tudi kričala, da bi opozorila moža, ki je čakal v dolini. Mož je takoj uganil, kaj se godi. Brž je vrgel nekaj lisja na nasip, ob katerega so navadno butala bremena, ki so letela po1 žici. Po 700 metrov dolgi poti, ki je pai trajala le nekaj minut, je uboga gospodinja trčila neverjetno močno ob nasip, od katerega jo je vrglo več metrov daleč. Mož jo je ves prestrašen zgrabil za lase, priteklo' je več ljudi, ki so bili prepričani, da bodo ubogo Ritno našli vso polomljeno in mrtvo. Res čudež, da so jo pobrali, sicer nezavestno, a živo in brez težjih poškodb. Rina se mora zahvaliti lastni prisotnosti duha in brnaški Materi božji, da bo mogla še grabiti listje na senožeti nad Brnasom.
ZIMA JE PRIKIMALA
Kakšna bo letošnja zima, ni doslej še noben vremenoslovec prav uganil. Do novega leta nam je še nekam prizanašala. Zdaj sta pa pritisnila mraz in veter. V Trstu je prejšnji teden burja že nekaj oseb vrgla ob tla, da so jih morali nesti v bolnišnico.
Ponekod je pa zima nadvse mila. Ob Gardskem jezeru je lažna pomlad, v južnem Ti-rolu pa že cvete jasmin.
Z LETALOM V HIŠO
V soboto se je v Pompejih pri Neaplju pripetila nenavadna nesreča. Vojaško letalo se je nenadoma pokvarilo in je s silovito močjo treščilo v kmečko hišo, pred katero se je igrala skupina otrok. Koščki zrakoplova so deco razsekali na kose. Mrtvih je bilo osem, ranjenih pa deset oseb. Letalec se je rešil, ker se je pravočasno spustil s padalom na zemljo. Hiša se je vsa razsula.
ŽENSKE — DUHOVNIKI
Pri nas si nihče ne more predstavljati, da bi ženska mogla postati duhovnik. Popolnoma drugače pa je med protestanti na Danskem. Do danes so že 4 ženske študirale bogoslovje in bilo od tamkajšnjega škofa Bau-ma posvečene.
V največjo zadrego je spravila škofa četrta, 31-letna doktorica bogoslovja Frida Jcm-sen. Z mislila si je, da. se mora omožiti. Če se smejo ženiti pastorji — je dokazovala — si lahko tudi ona poišče moža.
glejn s svojo zahevo je zmagala tudi pri ministru za bogočastje. To tem laže, ker je minister slučajno — ženska.
EU GR
Ti G
Dne 21. novembra 1916 je umrl stari cesar Franc Jožef I., ki se ob smrti ni niti zavedal, da je z njim konec Avsrije. Njegov naslednik Karel je upal, da bo z mirovnimi ponudbami posameznim državam rešil prestol. Prepozno! Že 30. maja 1917 so južni Slovani pod vodstvom Kreka in Korošca zahtevali v »majniški deklaraciji« samovlado. Dne 20. julija istega leta je pa jugoslovanski odbor v Londonu, v katerem je Primorce zastopal tržaški odvetnik dr. Gregorin, izdal Krfsko deklaracijo1, ki zahteva svobodno in neodvisno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Jugoslovanski dobrovoljci so1 zgrabili za puške in se na vseh frontah vojskovali zoper svojega stoletnega sovražnika.
3. oktobra so osrednje velesile:	Avstro-
Ogrska, Nemčija in Turčija prosile ameriškega predsednika Wilsona za mir. Ta pa je odpisal, da sprejme predajo, toda na podlagi samoodločbe narodov. Narodni svet v Zagrebu je pod Koroščevim predsedstvom razglasil, da se bodo južni Slovani ne glede na državne meje združili v novo skupno državo. Zanimiv za nas je skrajni poskus poslednjega avstr, ministrskega predsednika Hus-sareka rešiti obstoj Avstrije. Izdal je nekaj dni pred izjavo Narodnega sveta cesarski manifest, po katerem naj bi vsak narod v državi imel popolno samoupravo. Trst z okolico bi pa tvoril samostojno državico v okviru Avstrije. Misel o samostojnem Trstu je torej
že takrat bila živa. Uresničila se je, a le na papirju, 30 let kasneje.
Zamisel »Združenih držav Avstrije«, s katero so si Habsburžani skušali rešiti prestol, je propadla zaradi odpora nenemških narodov monarhije. Tako so v Beogradu 1. decembra 1918 tudi južni Slovani proglasili svoje združenje v enotno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Prerokba »mane, tekel, fares« je za habsburško monarhijo dozorela. Je pa z njo nehala tudi tajna zakletev belega grada? To borno videli pozneje.
V.
Tajna zakletev, ki diha v belem gradu in grabi z nevidnimi prsti vse, ki pridejo z njim v stik, ni zginila po koncu prve svetovne vojne.
Prekletstvo, katero je izrekel nad hišo Habsburžanov nesrečni ogrski domoljub grof Lonyay, im tisočere zakletve sestradanih in izmučenih mož in fantov v strelskih jarkih, so leta 1918 zbrisali mogočno cesarstvo in njega vladarje s površja zemlje.
Njegovo dediščino ob Adriji je prevzela druga kraljevska hiša — Savojci. Ta dinastija je pa v krvni zvezi z belgijsko. Brali smo o strašni kletvi ciganke tam v grajskem gozdu, ki jo je vrgla v obraz belgijskemu kralju Leopoldu I.: »Usoda te bo kaznovala za tvoja podla dejanja. Ti in tvoj rod bosta poznala žalost in solze.« Leopoldu je sledil na prestolu sin istega imena, ki je po očetu
podedoval marsikatero grdo potezo značaja. Daljna potomka njegova je zadnja kraljica na ital. prestolu Marija Jose. Tudi nad to nedolžno žrtvijo visi črno prekletstvo, da mora kot Elizabeta saima iskati pozabe in u-lelie v svetu. Čudna pota usode so tudi njo pripeljala v beli grad, čeprav samo za nekaj ur. Ta obisk je v zvezi z drugim princem iz italijanske hiše: Amadej era Savojskim.
SVARILU SE SMEJE
Po senžermenski pogodbi je miramarski grad pripadel Savojcem. Ko so zavili črno-rumeni prapor, je na glavnem grajskem stolpu zavihrala italijanska trobojnica. Nekaj časa je bil grad brez kraljevskih stanovalcev. Toda mikavna okolica in v morju lesketajoča belina stolpnega gradu je kmalu privabila pod svojo streho nove prebivalce — iskat svoje nesreče.
Amadej Ilumbert Savojski, princ Aosta, je bil ob koncu prve svetovne vojne dvajsetleten mladenič, živahen in poln življenja. Ker ni bil določen za nasledstvo, je živel brezskrbno in lepo življenje kraljevskega princa. Po stari dinastični navadi je stopil v armado kot letalski častnik. Še mladega ga je peljala poit na afriška tla v italijanske kolonije in v osrčje Kenije, kjer je pozneje našel zadnje človeško zatočišče — grob. Kakor da bi ga zla slutnja vodila tja daleč od domu.
Leta 1927 se je princ Amadej poročil s kneginjo Ano Burbonsko-Orleanško. Ves Neapelj je tistega septembrskega dne drl na ulice občudovat mladi par, ko je korakal po poroki iz cerkve v kraljevski grad Capodi-monte. Vse je vzklikalo priljubljenemu princu in njegovi ženi. Pred njima so se odpirali sami sončni dnevi. Tisto zimo sta prebila v lepi Florenci v vili Arriglietti, ki je lrila prej last nekega avstrijskega nadvojvode.(Dalje)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
JlTtfan S^cjJoDič .•	v	uprizorUvi	SNG
»Gledališče v krogu« z odrom sredi dvorane, mar ne rUši odrske iluzije? In drama, kjer nastopata samo dve osebi? Verjetno je hotel režiser Babič s tem le varčevati z ansamblom.
Tako mj je prijatelj, ko sem se odpravljal gledat predstavo SNG, vcepil predsodek, ki je le stop-njeval mojo radovednost. In vendar — tisti dve in pol uri, kolikor je predstava trajala, sta minili s tisto naglico, ki je značilna le za polnokrvna dra-matska besedila. Ne samo to, zdi se nam tudi, da predstava na tradicionalnem odru ne bi dala gledalcu takšne možnosti vživetja. Zato se nam zdi poizkus z gledališčem »v krogu« pri tem psihološkem delu docela uspel.
Takih ljudi, kakršen je Marko Barič, ni manjkalo niti pri nas. Mislim na vojne ujetnike, ki so se vračali iz Rusije na svoje domove, ko je bila vojna že davno minila. Prihajali so z zaraslimi bradami, z ruskimi izrazi v ustih, s polno glavo revolucije in boljševikov. A domotožje jih je pripeljalo nazaj, čeprav čez Japonsko in Singapur.
Proti koncu leta so se — kot doslej še vedno — vnele v osrednjem slovenskem časopisju polemike o tem. kaj je krivo, da ima slovenska filmska industrija tako malo uspehov. Od nje smo si obetali precej več, kot (nam je doslej dala. Tudi v preteklem letu je razočarala, ker je izdelala en sam samostojno igran film, in še tega s tujim režiserjem, medtem ko so celo v Bosni in Makedoniji priredili več filmov. Triglav film se je zadnja leta usmeril predvsem na koprodukcije. Od tega so si obetali v začetku koristi, ker so mislili, da se bo tako naš film vsaj v tehničnem pogledu izpopolnil, a zdi se, da mislijo kar ostati pri tem.
Krivdo za zastoj slovenskega filma je verjetno treba pripisati delno pomanjkanju finančnih sredstev in neizkušenosti tehničnega in igralskega osebja, ki mu manjka oplojujočih stikoy s tujo filmsko umetnostjo, delno pa premajhni sproščenosti pri pisanju scenarijev in v zasnutkih za nove filme.
Partizanska tematika gotovo še ni bila filmsko izkoriščena v taki meri, kot bi zaslužila. Vendar pa bi bilo treba počakati na prave umetnike, ki bi jo znali prikazati v človeško bolj poglobljeni in zanimivejši obliki. Tako pa začenja utrujati. Slovenski listi veliko pišejo o filmskem realizmu, n. pr. v italijanskih in francoskih delih, vendar se zdi, da so slovenski filmarji brez posluha tako za pravi realizem kot za poezijo v filmu in brez pravega čuta za resnično zanimive in sodobne zamisli, ki jih je vendar toliko in se kar ponujajo filmski industriji, ki ji ne gre samo za dobiček.
Slovenska filmska industrija tudi lani, kar se kratkega filma tiče, ni ustvarila nič posebnega, celo manj kot prejšnja leta, ko so vendarle izdelali precej dobrih stvari. Edina izjema med lanskimi kratkimi filmi, ki so bili po večini naročeni in zato propagandno-reklamnega značaja, je bil »Ples čarovnic«. Zamislil, režiral in posnel ga je Milan Kumar, ki si je ustvaril ime predvsem s svojim uspelim kratkim filmom »Barok v Ljubljani«. »Ples ča-
Quousque tandem ?
Zadnjič sem bral v Novem listu članek o dyeh koledarjih tukajšnjih knjižnih založb, o katerem bi rad napisal neko svojo pripombo. Koledarja OF jiisem bral, zato ne morem o njem reči ničesar. Pač pa sem dobil v roke koledar Goriške Mohorjeve družbe. Čudim se, kakb je mogel člankar tako dobrohotno soditi o publikaciji, katere kakovostna raven je pod vsako kritiko. Da ne bo kdo mislil, da gre za politiko, poudarjam še enkrat: presenečajo me absolutno pomanjkanje čuta za aktualnost, cela vrsta tretjerazrednih sestavkov brez vsake zveze z našo problematiko, stokrat ponatisnjene zgodbice, skratka, da povzamem svojo misel v besedo starega Mohorjana: ni škoda papirja in sredstev? Cemu naj bi torej zakrivali s plaščem dobrohotnosti publikacije, ki so danes, ko je slovensko krščanstvo y največji stiski, po slogu in vsebini kvečjemu na stopnji Bleiweisovih Novic? Naučimo ee vendar enkrat reči bobu bob in popu pop.
A. R.
Kar pa je nezadržno gnalo nazaj Marka Bariča, je bila ena sama, izključna misel — misel na ženo, s katero sta se morala na večer poroke ločiti. Pride, ko nje ni doma. Ves ganjen se ozre naokrog po stanovanju: pismo neznanega grofa, v kotu šopek cvetlic. Nato spet neznani moški po telefonu sprašuje po Gigi, njegovi ženi. Telefon se spet oglaša — to je že več kot dovolj, da se v njegovem srcu naseli pošastno ljubosumje, ki ga Giga, ko se bo vrnila, ne bo mogla ovreči z nobenim dokazom. Jokala bo, mu razstavila viso svojo korespondenco, a zaman. Zadnjega dokaza mu ne bo dala! Raje ga bo ustrelila, smrtno užaljena v svoji ženski časti, da Marku velja več njena telesna nedotaknjenost kot vsa njena dolgoletna srčna zvestoba.
D ram a tak a polnost, življenjskost problema, pioral-no napredna težnja, to so odlike, zaradi katerih vidimo v tem delu pozitivno postavko v letošnjem sporedu SNG. Miha Baloh kot Marko Barič in Štefka Drolčeva kot Giga sta dobro odigrala svoji vlogi, doživeto in s temperamentom, ki ga je delo tega pisatelja zahtevalo.	JADRAN
rovnic« je bil zanimiv poskus filmsko ilustrirati glasbeno skladbo. Kumar si je izbral neko skladbo modernega slovenskega skladatelja Blaža Arniča in na njej zasnoval upodobitev izgodbe, ki sta ji dala koreografsko podobo Pia in Pino Mlakar. V treh nočeh so nato posneli v naravi osrednji del filma, kar je bilo težko delo, a je Kramarju uspelo. Skoda le, da ni bil film posnet v barvah. V njem vidimo tudi mlado plesalko veroniko Mlakarjevo, ki je s tem prvikrat nastopila v slovenskem filmu. Zaigrala je kraljico čarovnic in dokazala, da je kljub svoji mladosti že velika plesalka. V Parizu, kjer pleše zadnje čase, jo je občudoval pelo znani dramatik Jean Cocteau. Mlinarja, ki je druga glavna vloga, je enakovredno odplesal Janez Miklič
M.
LAHKE SKLADBICE za violino in klavir
Tržaški glasbeni kritik in skladatelj prof. Pavle Merku je nedavno tega izdal v samozaložbi v Ljubljani zbirko lahkih skladlb za violino iu klavir. Zbirka je namenjena začetnikom v pouku yioline ter vsebuje skladbice, ki se oddaljujejo od običajnih šolskih študij, ker navajajo malčke na posebnosti sodobne glasbe ter jim zastavljajo predvsem ritmične probleme. Tehnično so pri tem izredno lahke.
Notografijo in opalografijo je oskrbel naš najboljši strokovnjak Silvester Orel iz Dobravelj pri Tomaju, mož skladateljice Brede Sčekove.
Zbirka je v prodaji v slovenski knjigarni ulica Sv. Frančiška v Trstu.
Natrij in kalij ter naše zdravje
Znanstveno je dokazano, da sta natrij in kalij zelo važni prvini za človekovo zdravje.
Ali ti ni soseda nikdar priporočala, da nikar preveč ne soli jedi, če je tvoj krvni pritisk previsok? Zakaj ti to pravi? Zato, ker je kuhinjska sol spojina natrija in klora. In res je sosedino priporočilo zelo umestno za človeka z visokim krvnim pritiskom. Preslane jedi namreč povzročajo, da se v tkivu nabira mnogo vode in posledica je, da je delo srca in lasnic (kapilar) silno otežkočeno. Zaradi preslanih jedi se krvni pritisk zveča, kar se lahko zgodi tako mladim kot starim. Bolnik se mora v tem primeru držati določene diete. Njegova hrana mora biti vegetarijanska, uživati mora predvsem mnogo grozdja, hrušk itd. V hrami naj ne manjka česen, ki je v teh primerih zelo učinkovit. Vsa jedila morajo seveda biti prav malo soljena. Sol lahko zamenjamo z drugimi podobnimi sredstvi, n- pr. amonijevim kloridom ali z začimbami, kakor sita poper in limona. Slična bolniška hrana je priporočljiva tudi za ljudi, ki bolehajo na ledvicah. V teh primerih tudi ne smemo uživati preveč mleka, in sicer prav zaradi njegove precejšnje soli.
Za druge bolezni pa je sol odlično zdravilne sred-
fleubki komlt u- Qo'iici
V	nedeljo popoldne se je zbrala v bivši prosvetni dvorani »Mladike« y Gorici množica poslušalcev vseh stanov in prepričanj. Privabilo jih je navdušenje za lepo slovensko pesem.
Dorniberški moški pevski zbor, eden najboljših v Slovenskem Primorju, je zapel vrsto umetnih in narodnih pesmi, ki so poslušalce kar prevzele. Neverjetno dinamični dirigent profeisor Matičič je sestavil spored po določeni miselni vsebini: prvi del je pokazal dobo naše glasbene romantike, v drugem delu je zbor odpel stare in nove ljubezenske pesmi, v zadnjem pa so pevci hoteli pokazati bolj folkloro v narodni pesmi po Maroltovi jn Simonitijevi predelavi. Čeprav so večino skladb vsaj starejši naobraženi poslušalci poznali, je vsakdo vendar močno občutil, da sta zbor ini ,njegov vodja dvignila našo pesem iz starega čitalniškega vzdušja ter jo izbrusila in zapela tako, da se je zaiskrila v vsej prevenstveni lepoti. Vez med poslušalci in zborom je bila zato takoj vzpostavljena.
Najibolj so užgale »Kanagalilejska ohcet« in na koncu »Ribničan«. Vmes je pa zadonelo nekaj še bolj umetniških n. pr. »Pojdem u Rute« s ptičje-srebrnim tenorjem solo in »Bolen mi leži«.
Se nekaj besed o zboru samem: na odru smo opazili stare znance, ki so peli že pred četrt stoletjem. To je dokaz, da je v Dombergu pevsko izročilo kar ustaljeno. Pet jih je celo pelo »iz ene žlahte«. Pohvaliti je treba bronasto zveneče globoke base in soliste. Tenorska stran je pa še nekoliko prešibka, čeprav so posamezniki močno izvežbani. To poudariti je važno, ker moramo pomisliti, da so vsi pevci kmečki ljudje in vinogradniki, katere je združila v lepo zliti zbor samo ljubezen do domače pesmi. In to je našim starim in novim Dornberžanom v čast! Slišali smo, da so zbor povabili tudi na večje odre po Jugoslaviji in celo na turnejo po Franciji. Želimo jim, da bi tudi tam uspeli, kot so v Gorici.
NoVi roman Metoda Turnška
»In hrumela je Drava«, o katerem smo zadnjič prinesli oceno, je že dobiti v tržaških in goriških slovenskih knjigarnah.
Letošnje leto obeta tržaškim Slovencem sploh znatnejšo knjižno letino, kot je bila lanska. Cez kak mesec bo izšla v mariborski založbi »Obzorja« zbirka novel pisatelja Alojza Rebule. Državna založba v Ljubljani obljublja obenem natis njegovega romana »Babilon«, za katerega je lanj dobil eno prvih nagrad y razpisu omenjene založbe. Roman bo izšel verjetno pod spremenjenim naslovom.
(Pisatelj Boris Pahor pa bo izdal pri Državni založbi Slovenije prvi del svojega obsežnega romana o doživljajih povratnika iz nemških koncentracijskih taborišč, ki je tudi dobil eno prvih nagrad. Druga njegova knjiga pa kmalu izide, kot slišimo, v Kopru. Tudi Metod Turnšek nas bo ob svoji pisateljski plodovitosti prav gotovo presenetil s kakim novim pripovednim delom, saj čujemo, da ima več stvari v delu.
G. H.
stvo. Vzemimo človeka, ki morda že od zgodnje mladosti boleha zaradi nepopolnega delovanja žlez pri ledvicah. Zdravniki so ugotovili, da je žival, kateri so te žleze odstranili, poginila. Ce so jo pa operirali ter ji dali primerno količino natrijevega klorida, to je soli, se ji je življenje podaljšalo.
Zato mora človek, ki mu te žleze ne delujejo, na en ali drugi način použiti več soli. To znatno pomaga, da zgine značilna utrujenost in mnoge želodčne motnje.
Isto seveda velja za človeka, ki ima zaradi svojega telesnega ustroja izredno nizek krvni pritisk.
Kar smo povedali za natrij, bi lahko pripisali tudi kaliju. Pomniti pa moramo, da je ta prvina nekak nasprotnik natrija, to se pravi, da drugače ali celo nasprotno učinkuje.
Ce ti je n- pr. zdravnik predpisal slane jedi, se moraš navadno izogibati onih, ki vsebujejo mnogo kalija. Ne smeš jesti mnogo mesa. To naj bo po možnosti kuhano, da se množina kalija zgubi v juhi. Izogibaj se tudi belega fižola in graha.
S tako bolniško hrano in s primernimi zdravili boš odstranil utrujenost, nizek pritisk krvi, otožnost in potrtost, ki čestokrat izvirajo iz pomanjkanja ravnotežja med tema dvema za človekovo zdravje tako važnima prvinama.
Slovenska filmska industrija v preteklem letu
za TV5LŠIE zin>iR av.ifK
GOSPODARSTVO
SKRB ZA SADNO DREVJE POZIMI
Pozimi imamo pri sadnem drevju troje o-pravil: urediti moramo obliko drevesa, sadnemu drevju moramo zrahljati zemljo in jo pognojiti ter drevesa poškropiti.
UREDITEV OBLIKE (OBREZOVANJE)
Skrben in izvežban sadjar pozimi prav malo obrezuje sadno drevje in nima za ureditev njegove oblike posebnega dela, ker je že junija ali julija odstranil vse poganjke, ki bi lahko kvarili obliko sadnega drevesa. Tedaj moramo presodili rast drevesa in odstraniti vse nepotrebno. Rane, Id jih takrat napravimo, se hitro zacelijo, ker so sorazmerno majhne in je drevo v bujni rasti. Zato ne bomo nikdar dovolj priporočali, naj se drevesa obrezujejo spomladi ali poleti.
Kdor pa tega ni izvršil poleti, mora to sto-riti sedaj: odstraniti je potrebno' vse veje, ki bi bile v napotje drugim in bi se z drugimi gulile. Zginejo naj tudi veje, ki so nalomljene, suhe in motijo drevesno obliko. Veje morajo' biti odrezane gladko, čim bliže debla. Paziti pa moramo, da ne povzročamo prevelikih ran. Prav posebno pa moramo skrbeti, da se kaka veja ne odčesne; zato jo moramo vedno spodsekati spodaj oziroma na strani, kamor bo padla. Če je rana količkaj velika, to je večja kot novec za 10 lir, jo moramo z oistrim nožem obrezati in namazati s cepilnim voskom.
DREVJE MORAMO OKOPATI IN POGNOJITI
Brez nič ni nič in krava se pri gobcu molze. To velja tudi za sadno drevo. Obilo dobrega sadu bo drevo dalo samo v primeru, da je pravilno negovano in če imajo njegove korenine dovolj zraka in hrane.
Ne bomo tu poudarjali potrebe, da se o-kopljejo in pognojijo drevesa, ki rastejo v industrijskih, to je v sklenjenih nasadih, in tudi ne o drevesih, ki stoje pri redno obdelanih njivah. Lastnik prvih natančno ve, da mora sklenjeni nasad redno okopavati in gnojiti, drevje ob njivah pa je deležno' nege in gnojenja njiv. Redno pa so zanemarjena drevesa, okoli katerih raste trava.
Zapomni si, da morajo korenine sadnega drevja dihati in da mora zato imeti zrak neoviran dostop do korenin. To je mogoče samo, če je zemlja pod drevesom zrahljana, če ni trda, zabita. Zato je vsaj enkrat v letu, in sicer pozimi, nujno potrebno napraviti pod sadnim drevesom kolobar, ki sega nekoliko še izven drevesne krone. Zemljo v kolobarju prekopljemo, istočasno pa še pognojimo. O gnojenju sadnega dervja bomo govorili prihodnjič.
NAMEN ZIMSKEGA ŠKROPLJENJA
Z zimskim škropljenjem hočemo uničiti pTezimovalne oblike škodljivcev, pa naj bodo iz živalskega rodu ali iz glivičnega sveta.
V	zimskem času škodljivce huje zadenemo kot v poletnih mesecih, ker so sedaj drevesa gola in nam listi ne delajo ovir. Vse vrste škodljivcev pa so sedaj tudi bolj občutljive, posebno ker lahko nastopimo proti njim z močnejšimi, to je bolj koncentriranimi škropivi.
škodljivci žive na vseh naših sadnih dreve eih, tako na onih iz pečkaste skupine (ja-
blane in hruške) kakor iz koščičasle (breskve, češnje, marelice, slive) in pa tudi na tistih iz jagodne skupine (kaki in trta). Vsaka skupina ima svoje značilne škodljivce. Zato je škropljenje nekoliko različno po skupinah.
O	škropljenju sadnega drevja bomo govorili prihodnjič. Danes hočemo le opozoriti vse gojitelje breskev, da je skrajni čas, da v prvo poškropijo drevesa z 2- do 3-odstotno raztopino modre galice in apna. Breskve morajo biti poškropljene dvakrat: prvič v dobi od novembra do januarja, drugič pa v začetku marca. Le tako bomo obvarovali breskve proti kodri.
Pred tedni smo poročali, da »aspor« ni u-činkovit za zimsko škropljenje breskev. Ta trditev ni popolnoma pravilna: »Aspor« deluje proti kodravosti, a le če premešaš več kot 1 kg lega sredstva na 100 litrov škropiva, kar bi pa bilo mnogo predraigo. Zato »a-spor« ni primeren za škropljenje breskev. Modra galica je kljuh visoki ceni cenejša.
KAKO JE S CENO MODRE GALICE?
Letos moramo računati, da bo modra galica znatno dražja kot lani. V drugi polovici lanskega leta se je namreč začela dvigati cena bakru. Kg čistega bakra stane danes skoraj 700 lir. Ker je v vsaikem kg modre galice 25 odstotkov ali 1/4 kg bakra, stane samo baker okoli 170 lir. K temu moramo dodati še strošek za žvepleno kislino in ostale proizvodne stroške ter doibičke prodajalcev.
Trenutno je na trgu nekoliko modre galice, ki stane na debelo okoli 220, na drobno pa 230 lir za kg. Z gotovostjo lahko računamo, da bo konec februarja ali v začetku marca cena mnogo višja.
Naši čitatelji se ne smejo prestrašiti, če raste cena bakru. Ne smejo misliti, da se bližamo vojni, čeprav je baker res dragocena prvina za vojno industrijo. Še več ga pa
V
jr— d)porini pregled - .
SMUČANJE
VVennen. Kljub pomanjkanju snega, je bilo zadnje dni že več tekem v veleslalomu, v tekih in skokih-.Zelo zanimive so bile one v Wengenu. Za smuk je bila proga dolga 3000 m in imela 1020 m višinske razlike. Na prva mesta so se uvrstili Avstrijci, ki so v tej disciplini sedaj najboljši na svetu. Prvi je bil Sailer. Progo je prevozil v 3*21,6”. Sledita Avstrijca Rieder in Schneider, nato Sved Forrer, za njim zopet Avstrijec in šele na 8. mestu Italijan Burripi. Pri poznejših tekmah se je ponesrečil jugoslovanski najboljši alpski smučar Tinče Mujej. S to nesrečo je izgubila reprezentanca Jugoslavije človeka, od katerega si je mnogo obetala. Se popolnejšo zmago so slavili Avstrijci v slalomu. Tu so si osvojili kar 6 prvih mest.
Grindelvvald. Tu so bile ženske mednaro.lne tekme, katerih so se udeležile tudi predstavnice Jugoslavije. Tekle so pa deset km dolgi progi in se uvrstile šele na 22., 23. in 25. mesto. Skupaj je nastopilo 37 tekmovalk. V odsotnosti skandinavskih atletinj so si prvih šest mest zagotovile Ru-inje. Bolj zanimive so bile tekme v alpskih disciplinah.
V	slalomu je zmagala Poljakinja Kowalska, v alpski kombinaciji pa Svedinja Berthodova. Avstrijke «o se uvrstile pri slalomu na 5., v smuku na 3. in v kombinaciji šele na 8. mesto. Kaže, da ženske precej zaostajajo za moškimi. V veleslalomu je zmagala Nemka Lanig. drugo mesto pa je zasedla Italijanka Minuzzo.
potrebuje elektroslrojna industrija, ki je danes v polnem razmahu. Če se ne posreči e-lektroslrojni industriji nadomestiti bakrene žice z enako dobrim in cenejšim sredstvom, bo cena bakru stalno rastla.
CVET ALI KAN V VINU
Vinski kan se razvije na površini vina, ki je v dotiku z zrakom. Kan laže preprečimo 'kot jia kanasto vino ozdravimo. Potrebno bi bilo držali vinsko posodo polno in dobro zaceljeno ali pa redno žveplati prazni prostor, ki nastane nad površino vina.
Če pa vino ima že kan, moramo najprej obrisati doge v praznem delu soda s krpo, katero smo prej zmočili v raztopini vode in kalijevega inetabisulfita (10 gramov metabi-sullita v litru vode). Prazni del soda zažvep-
1	a ni o z azbestnim žveplom — na trakcih ali v kolescih. Nato vzamemo lij in mu podaljšamo vrat s primerno bezgovino, s stekleno cevjo ali črevom, tako da sega vrat lija še nekaj em globoko v vino. Skozi lij zlivamo zdravega enakega ali boljšega vina, tako da se kan v sodu dviga in gre pri vehi ven. Ko je sod poln, obesimo platneno vrečico s 5 grami mclabisulfita ali eno kocko enososine na lil pri vehi v sod, a samo tako globoko, da je vrečica komaj pokrita z. vinom, ter nato sod začepimo. Po nekaj dneh sta metahi-sulfit oziroma enososina raztopljena. Vrečico potegnemo iz soda, katerega zopet dobro začepimo.
Če imamo vino v pletenkah (flaškonih, da-mižanah) in se je tu razvil kan, ravnamo podobno: liju podaljšaj vrat in pletenko za-lij, da gre kan iz nje. Nato vzemi iz pletenke liter vina, raztopi v njem pol kocke enososine, če posoda drži 50 litrov, in raztopino zlij zopet v pletenko, ne da bi vino mešal. Vino v pletenkah obvarujemo pred kanom •tudi s pastiljami »florstop«. V vsako pletenko damo< po eno: pastilja plava na vrhu, tako da se kan ne more razviti. Pastilja zgubi svojo učinkovitost v približno 6 tednih in je zato najbolje, da jo — zaradi varnosti nadomestimo vsak. mesec.
SKOKI
Velik uspeh je na skakalnih tekmah v Innsbrucku dosegel vsemui svetu znani jugoslovanski skakalec Polda. Kljub temu da je letos prvič nastopil, in sicer skoraj brez vsake vaje, je zasedel 4. mesto. Čeprav na tekmovanju niso nastopili Skandinavci, je p j egov uspeh pomemben, ker je pustil za seboj celo Avsitrijca Bradla, ki je prvi na svetu preskočil v Planici 100 m. Zmagal je pa Rus Tsakadze. Drugo 'mesto je zasedel Nemec Glass, ki je skočil tudi najdalje. Ostal jugoslovanski predstavniki pa silno pogrešajo vaje, saj so se odlični Zidar, Rogelj in Gorišek uvrstili šele jia 31., 32. in 33. mesto.
Tudi v Cortini je bilo v nedeljo večje mednarodno tekmovanje na novi olimpijski skakalnici. Skakali so Nemci, Švedi, Poljaki in Italijani. Zmagal je že omenjeni Harry Glass. Italijan Tolin je zasedel šele 12. mesto.
SMUČARSKI SPfJRI
Sportpa javnost je pretekle tedne mnogo govorila o sporu avsti ijskih smučarjev s svojim vaditeljem slovitim Rossnerjem. Popolnoma upravičeno so bili suspendiraini uporniki, med njimi tudi najboljši avstrijski smučar Spiss. Sedaj pa so se greSniki vdali, prosili odpuščanja in tako bo Spiss zopet nastopil. Saj niso tako neumni, da bi sami onemogočili glavnega favorita v alpskih disciplinah.
JUGOSLOVANSKA REPREZENTANCA
V	sredo je olimpijski odbor sklenil, dn bo Jugoslavijo zastopalo v Cortini samo 17 atletov in atletinj. To število je za državo, ki je tako blizu Centime in ki ima toliko dobrih smučarjev, naravnost smešno majhno. Pri tako »številnem« zastopstvu ne
B. A.
(Nadaljevanje na 10. strani)
UAZ NAMREČ RAR NA ERATRO^ OPRAVIM STARIMI PTIČKI LOT Sl Tl! UOHOHOHO HO! VJ---
PUSTI ME!
’ MOTI 'PRI3ATE=* , IZ\ SO V BLIŽINI.
V	NAPOMOČHJ
NO,DOVOLT TE BILO / -y/ 5>TE.L BOM DO TRI.) „
VITOREPC A SO ZAPUŠČALE MO^I
MOLJ Sl
Z VELIKO TEŽAVO TE TRDONTA POTEGNIL PRI WELZA IZPOD DEBELUHA....
bližal«. zvtTofcčPEc šie ZAMlgAl.. TBpAS.,.
.TODA ZVITOREPEC NI KAZAL ZNAVOV 2IVLTEN 3A... ..#*y
068Š&* m
[ZVITOREPCA TE
zagrnTla TEMA.
oTEa,ross»4 Tl 3E MRCINA’ SREČO IMAM,9 DA SEM m/ ZADEL.
Avf UBOGI ZVITORE’ yi PEC'. SE ZADUŠIL SE^ BO...TAUOT GA MORAM Lit IZVLEČI
Moja Angležinja je trepetala, čutil sem, kako je drhtela ob meni, popadla me je divja strast, da bi jo zagrabil in stisnil v svoje naročje.
Daleč pred nami, na levici in desnici, pa tudi za nami so se zasvetili obrežni svetilniki; bele, rumene in rdeče luči so se vrtele kot orjaške oči velikanov, ki nas opazujejo, ki prežijo^ na nas in pohlepno čakajo na naš pogin. Lna izmed teh luči me je posebno dražila. Vsakih trideset sekund je ugasnila in se nato prav tako znova prižgala. Bila je pravo pravcato oko z vekami, ki so se hkrati z ognjenim pogledom dvigale in padale.
Od časa do časa je Anglež podrgnil vžigalico in pogledal na uro, nato pa časomer znova vtaknil v žep. Nenadoma mi je preko glav svojih hčera rekel z vzvišeno resnostjo:
»Gospod, voščim vam srečno novo leto!«
Bila je polnoč. Segel sem mu v roko, ki jo je stisnil. Nato je povedal stavek v angleščini in naenkrat so začeli vsi štirje prepevali himno »God save the Queen«. Petje se je dvigalo j>od črno in nemo nebo in izginjalo v velikanskem prostoru.
Najprej ine je imelo, da hi se nasmehnil, takoj zatem pa me je prijelo mogočno in slovesno občutje.
Nekaj nesrečnega in hkrati ponosnega je bilo v tem petju bro-dolomnih in izgubljenih ljudi, nekaj molitvi podobnega in nekaj
r
N
Ouy Do Maupaasant
NASEDLA LADJA
Ponudil sem ji plašč, pa ga je odklonila. Slekel sem ga in jo kljub odporu zavil vanj. Medtem ko se je branila, sem se dotaknil njene roke. Sladek srh me je spreletel po vsem telesu.
Čez nekaj minut se je vetrič okrepil, morje je začelo glasneje naskakovati ladijske stene. Zravnal sem sc, močan sunek zraka se n*i je zagnal v obraz, veter je začel naraščati.
Tudi Anglež ga je opazil in kratko dejal:
»To je strašno za nas.«
Brez dvoma je bilo strašno. Pretila nam je gotova smrt že v PTimeru, če bi zgolj srednje močni valovi napadli in pretresli nasedlo ladjo, kajti bila je tako nalomljena in razmajana, da bi jo Prvi močnejši sunek razvalil.	*
Zato je naša tesnoba hkrati z vedno močnejšimi sunki vetra rasla iz trenutka v trenutek. Morje je začelo kipeti. V temi sem vi-^el peneče se valove, kako so prihajali kot bele črte in izginjali, medtem k0 g0 mimogrede zadevali ob ogrodje naše ladje, da je P°d slehernim sunkom zaškripala in nam zaustavila kri v žilah.
(PRI3ATELT I ?. .BRUOMOHOHO!! RTE TIH PA IMAŠ?. MENDA BI ME RAD USTRAŠIL*' SAMO ENEGA VELBLODA VIDIM TAM ZADAŠ TORE! Sl SAM "
ZVITOREPEC V 3E IZGUBIL VSAKO UPANLJE...
MENI Sl HOTEL'POBEGNITI «5 HO -
HO-H0" no. nikoli več. ti ne bo treba PRED as NIKOMER bezata
TEDENSKI KOLEDARČEK
Dne 11. januarja si dal
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pesos
švicarski frank
zlato
papoleon
oz. dobil za:
633—636 lir 23,50—24,50 lir 80—85 lir 155—158 lir 1630—1690 ]ir 148—151 lir 16—18 lir 148—149 lir 725—730 lir 4550—465 lir
VALUTA — TUJ DENAR
15. januarja, nedelja: 2. po Razgl, Pavel, Maver
16. januarja, ponedeljek: Marcel, Berard
17. januarja, torek: Anton, Marijan
18. januarja, sreda, Stol sv. Petra v Rimu, Prlška
19. januarja, četrtek: Marij, Knut
'20. januarja, petek: Fabijan in Sebastijan 21. januarja, sobota: Neža (Janja), Hilda
RADIO TRSTA
Nedelja, 15. januarja ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
11.30 Vera in paš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše;
15.00 Glasba za paše malčke; 17.00 Koncert pevskega zbora Avgust Tanče iz Nabrežine; 18.40 Koncert tenorista Renata Kodermaca; 20.30 Slovenski oktet;
21.00 Puccini: »Manon Lescaut«, opera v 4 dejanjih.
Ponedljek, 16. januarja ob: 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 27.15 Rimski Korsakov: Španski capriccio; 21.30 Pevski duet in harmonika;
22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti.
Torek, 17. japuarja ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravpiški vedež; 20.30 Zbor Slovenske filharmonije;
21.00 Radijski oder - Petar Petrovič: »Ploha«, igra
V	3 dejanjih.
Sreda, 18. januarja ob: 12.55 Jugoslovanski motivi;
18.30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza; 20 30 Pevski tercet Metuljček; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti.
Četrtek, 19. januarja ob: 19.15 Sola in vzgoja; 20.30 Vokalni kvintet Lisinski; 21.00 Dramatizirana zgodba; 22.00 Iz italijanskega političnega življenja; 22.37 Operetni odmevi.
P^iek, 20. januarja ob: 13.30 Glasba po željah; 18.40 Koncent tenorista Pavla Pokomyja; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Prireditve in umetnost v Trstu; 21.30 Vokalni kvintet; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti.
Sobota, 27. januarja ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Ritmični orkester Swiinjgiji« Brothers; 15.30 Kavarniški koncert orkestra Carla Pacchiorija; 16.00 Sobotna novela; 16.15 Domači odmevi; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Poje zbor Slovenske filharmonije.
Vprašanje št. 197: Kako se na najboljši način pripravi svinjsko meso (sušenje)?
Odgovor: Na to vprašanje je nekoliko nerodno odgovoriti, ker so okusi in navade zelo različne in se menjajo iz kraja v kraj. Zato je najbolje, da vprašate za pasvet klavca, ki prašiča zakolje. Klavec je v tem pogledu navadno največji strokovnjak. Ce pa pe dobite drugega zanesljivega navodila, ravnajte takole: Prašičje meso morate najprej dobro osoliti z pavadno soljo. Za 50 kg mesa rabite okoli 1% (kg soli. Nato meso pustite dva dnii pri miru, kasneje ga obrpete in pustite še en dan. Potem zložite meso v kako kad (orno), ki ima -sipodaj čep. Meso zložite kolikor mogoče tesno, tako da bo med kosi čim manj praznega prostora. Nato ga po-lijete z raztopino, kd jo pripravite iz naslednjih snovi (za 50 kg mesa): Segrejte 5 litrov vode in vanjo stresite 50 gramov solitra (salpitro), enako količino pavadpega sladkorja, 10 gr popra, ščepec majarona, prav malo koromačevega cvetja, nekaj brinjevih jagod, nekaj strokov česna in sok s retin j e debele limone. V raztopino stresete tudi sol, ki je morebiti ostala od prejšnjega soljenja. Ko se ta raztopina ohladi, podijete z njo meso v kadi1. Tretji dan odcepimo kad, zberemo tekočino ip z isto zopet polijemo meso, katero smo predhodno obrnili. To ponavljamo skozi 15 dni, nakar vzamemo meso iz kadi, ga dobro obrišemo in obesimo v prostor ki je določen za prekajevanje. Kurimo z drvmi, najbolje bukovimi, katerim vsako toliko dodamo po kakšno brinjevo vejo. Ogenj naj ne bo prehud/. Ce? noč paj se prostor prezrači ip ohladi, naslednji dam pa zopet kurimo. Klobase sušimo 2 do 4 dni, salame 4 do 7, reberca 10 dpi, gnjati pa 14 dni. Ko je prekajevanje zaključeno, obesimo meso pa zračen prostor, da se tam dobro osuši.
Vprašanje št. 198: Imam nekaj citrončkov in bi žejel vedeti, kako naj jih gojim, da bodo dobro u-spevali.
Odgovor: Varovati jih morate prehudega mraza, kar pa ne pomeni, da jih moramo držati vedno pa toplem. Citrončki prenesejo mraz do ničle, huiši mraz pa jim škodi, posebno mladim poganjkom. Ne smete jih držati na prepihu. Obvarovati jih je skakanja toplote! Posoda, v karterl so vsajeni, mora biti dovolj velika, v splošnem tako široka, kot je krona grmiča. Zemlja naj bo rodovitna, a lahko je navadna vrtpa. Prevažpo je zalivanje! Najbolje je. da jih zalivate vsak drugi dan, a po malo; nikdar ne toliko, da bi iz posode pritekala voda. Drevesca bodo hvaležna, če jih zalijete z litrom vode, v katerem raztopite 100 gramov kurjaka. S tem pa jih zalijte v začetku aprila, jupija in avgusta, v celoti trikrat. V marcu, maju im juliju in septembru raztrosite po zrahljani zemlji nekoliko umetnega gnojila, najbolje v oblikah »fertil« ali »pe-rflor«. Vsako drugo leto v februarju je potrebpo mepjati zemljo in takrat je navadno potrebpa tudi večja posoda.
(VVV^VvVvVvVVVvVvVVVvVNVVVVVV^AVVVVNVVVV^/VVVVN^AVVVNA^/VVVVAVv^
izaaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago LeglSa Tiska zadruga tiskarjev »Graphls« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
Športni pregled
(Nadaljevanje z 8. strani)
bo čudno, če dožive polom! Ali pi morda zato, ker so dobri smučarji sami Slovenci? Kaj pa druge države? Majhna ip revna Avstrija bo poslala 94 atletov, Finska 84, Norveška 89, Švedska 114 Švica 101, Belgija 26, CSR 84, Francija 72, Italija 108, ZDA 126 in Rusija 145. Druge države bodo poslale manj reprezentantov kot naštete države, a pri pjih ni zimski šport tako razvit kot v Jugoslaviji. Nujno je potrebno, da se jugoslovanski olimpijski odbor premisli! V skokih bodo zastopali maitično državo Polda, Rogelj ip Zidar. Četrti še ni določen. V tekih bodo tekmovali Gašper Kordež, zmagovalec s Pokljuke, dalje Cvetko in Janez Pavčič ter Hlebanja in še en tekmovalec, verjetno Matevž Kordež, ki pa je trenutno v slabi formi. Ker se je Mulej ponesrečil, verjetno pe bo mogel nastopiti. Zato je gotovo le za Cvepkelja, da pojde v Cortino, medtem ko sta ostala kandidata za alpski smuk še nepoznana. Zenske: v tekih bodo kar 4 tekmovalke, ki so vse v žejo slabi forpai, za alpsko smučanje pa pojde samo Zupančičeva, kar je brez divoma premalo.
NOGOMET
V 14. kolu državnega prvenstva Italije pi bilo posebnih presenečenj. Čudno je le to, da je Fioren-tina igrala doma neodločepo s Spalom, jn da je Triestina končno vendar spet zmagala, čeprav pa lastnepi igrišču in z Neapljem.
Kot vse kaže, so ise jugoslovanski nogometaši, ki so na turneji po Aziji, odločili, da bodo zmagali vedno z 9:0. .Zadnjič smo poročali, da so v Rango-onu v Burmi premagali predstavnike domače armade z 9:0. V torek so z istim usjpehom premagali še burmansko izbrano epajstorico. Junak dneva je bil mladi Mujič, ki je sam zabil kar 6 golov.
KOLESARSTVO
V torek je odpotovalo v Kairo, kjer bodo od 12. do 26. januarja kolesarske dlirke, 5 jugoslovanskih kolesarjev: Petrovič, Jesič, Bajc, Vuksan 4n Jugo. Zanimivo je to, da bodo prveči nastopili na kolesih domače izdelave. Izdelala jih je tovarna Rog v Ljubljani. Vaditelj Jovanovič upa, da bodo osvojili prvo mesto.
T O VAR N A
Ptincie
“1 KRMIN - CORMONS  I TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
vdanosti sličnega, kar je spominjalo na stari in vzvišeni vzklik »Ave, Caesar, morituri te salutant«.
Ko so bili končali, sem poprosil svojo sosedo, da bi mi zapela balado ali legendo ali kar koli bi že hotela, samo da bi pozabil na svojo tcsinobo. Privolila je in kmalu zatem se je njen čisti in mladi glas razlegel v noč. Pesem, ki jo> je zapela, je bila brez dvoma žalostna, njeni končni zvoki so bili zategli, počasi so ji prihajali iz list in se razletali nad valovi kot ranjene ptice.
Morje je postajalo vedno bolj razburkano, neprestano' je suvalo v nesrečno laidjo. Na nič drugega nisem več mislil, kakor na sunkovite glasove. Tedaj sem se spomnil siren. Kaj bi porekli mornarji, če bi se zdajle z laidjo pripeljali mimo nas? Moj izmučeni duh je zablodil v sanjarjenje. Sirena! Ali ni bila sirena, morska vila, tista, ki me je zadržala na črvivi ladji in me bo zdaj zdaj potopila v morske valove?
V	hipu se nas je vseh pet zavalilo po palubi, kajti »Marie-Joseph« se je pogreznila na desno stran. Angležinja je padla name, da sem jo z obema rokama zagrabil in stisnil nase. Ves iz uma sem jo> divje poljubil na usta, na sence in na lase, kajti mislil sem. da je prišla moja zadnja ura. Ladja se ni več premaknila, vsi smo ležali negibni.
„ Oče je zaklical: »Kate!«
Deklica, ki sem jo držal objeto, je odgovorila »yes« in storila kretnjo, da bi se osvobodila. V tistem trenutku sem hotel, da bi se ladja razpolovila in da bi se z deklico« vred potopil,
Anglež je dodal:
»Malce smo se zagugali, nič dragega. Še vedno imam svoje tri hčerke!«
Najprej pa je ni videl in je že mislil, da je izgubljena.
Polagoma sem se dvignil in naenkrat zapazil blizu nas luč na morju. Zavpil sem in dobil odgover. Bil je čoln, ki nas je iskal, kajti lastnik hotela je zaslutil našo neprevidnost.
Bili smo rešeni. Skoraj razočaran sem bil nad tem! Vzeli so nas v čoln in nas spravili v Saint-Martin.
Anglež si je mel rotke in šepetal:
»Večerjati hočem! Dobro večerjati!«
Zatem smo zares večerjali. Jaz pa nisem bil vesel; otožno sem se spominjal ruševin »Marie-Joseph«.
Naslednjega jutra smo se morali ločiti, večkrat zapoTed smo se objeli in si obljubili, da si bomo pisali. Odpotovali so proti Biar-ritzu. Malo je manjkalo, da nisem odšel za njimi.
Bil sem zaljubljen, skoTaj bi zaprosil za dekličino roko. Če bi samo še osem dni preživeli skupaj, pa bi jo poročil. Kako je človek včasih slaboten in nerazumljiv!	(Konec)