Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1-50 Din. vsko- Na sedanji razvojni stopnji meščanskega reda je imperializem kapitalistična resničnost, pacifizem (miro-tvornost) zadnja kapitalistična ideologija (mišljenje). Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubi jan;, Delavski dom, Marxov trg 2/II. Leto 11 LJUBLJANA, 19. marca 1925. Stev. 12. Rudarski proletariat za strokovno enotnost. Zastopniki bivše Zveze rudarskih delavcev in soc. Unije slovenskih rudarjev se izjavijo za zedinjenje. — Poudarja se razredni boj. — Prvi korak je storjen, drugi korak zavisi od kongresa Unije. V rdečih proletarskih Trbovljah se je vršila v torek dne 10. marca konferenca rudarskega delavstva, na kateri so rudarski zastopniki enodušno izjavili, da mora priti do enotnosti strokovnih organizacij. I zastopniki levice i zastopniki desnice so se strinjali, da je potrebno zedinjenje in da mora obstojati enotna strokovna organizacija na podlagi razrednega boja, na podlagi proletarske demokracije in svobodne kritike. Sprejeta rezolucija dokazuje to. S tem korakom je stopil rudarski proletariat na pot zbiranja sil, da bo spet postal sposoben za boj proti Trboveljski družbi in vsej fašistovski buržuaziji- Konferenca ni bila samo manifestacija za strokovno enotnost, nego tudi manifestacija razredne zavesti rudarskega delavstva in njegove odločnosti za brezpogojen in neizprosen razredni boj. Ne enotnost radi enotnosti, marveč radi boja — to je osnovni ton rudarske konference. V naslednjem podajamo najprej poročilo o konferenci, vsebujoče glavne stvari, ki so jih navedli in poudarjali rudarski zastopniki in delegati strokovnih inštanc. Potek konference. Ob pol peti uri je v Delavskem domu v Trbovljah otvoril sodr. Krušič rudarsko konferenco ob navzočnosti 50 rudarskih delegatov iz vseh treh revirjev Trboveljske družbe. Predložil je dnevni red, ki je bil sprejet, na kar se je izvolilo predsedstvo, sestoječe iz treh sodrugov, s. Pliberška od Zveze rud. delavcev, s. Krušiča od Unije in tov. Umeka od narodno-socialne zveze iz Zagorja, ki se je tudi udeležila konference z dvema delegatoma. Za zapisnikarje so bili določeni ss. Klenovšek, Čečeva in Bostič. Kot prvi govornik je nastopil s. Makuc iz Ljubljane v imenu proletarske levice okrog „Del.-kmečkega lista“, pooblaščen od rudarjev, da jih zastopa. S. Makuc je v slikovitih besedah orisal stanje delavstva in še posebej položaj rudarjev, nad katerimi ne izvaja terorja samo 1 rboveljska družba z odpuščanjem in preganjanjem, nego celokupna buržuazija, ki pošilja nad rudarje svoje oborožene hlapce orjunce, da po fa-šistovsko napadejo delavstvo in njegove pridobitve. Tako ne more iti več naprej. Če smo se na političnem polju ločili tako, da se ne bomo nikdar več združili, vendar pa se moramo na strokovnem polju zediniti, ker vj/prašanju gospodarskega položaja, v vprašanju dnevnih interesov proletariata imamo in moramo imeti skupne interese. De-robu ProPada, rešitev je m hi! h ? HV?ih or8anizacijah. Samo to bo dalo delavstvu moč. Bodimo odkriti, saj vemo, da bi marsikak delavec Stopil v strokovno onianizariin če bi bila enotna. Oni pravijo, če bo samo ena organizacija, potem se bom organiziral, prej pa ne. Napaka je bila, da so se strokovne organizacije razcepile in to je treba zdaj popraviti. Pravijo, to so komunisti in to so socialisti. Oboji imajo svoje strokovne organizacije. Zakaj to? Zakaj bi imeli komunisti svoje, socialisti svoje strokovne organizacije? Oboji samo eno — to je geslo. Ne gre se za to, da bodo komunisti socialiste požrli ali pa socialisti komuniste. Ne! Gre se za boj za najvsakdanjejše pravice, če ne bomo propadli. Zediniti se je treba na strokovnem [TOlju. Naj ne bo premagancev, pa tudi ne zmagancev, to je stališče naše, kakor tudi Strokovne komisije. Ako se ločimo v politiki, delajmo in agitirajmo za svoje ideje v strokovni organizaciji. Saj to vemo, da bodo naši ostali naši, socialisti pa socialisti. Če pa bomo mi pridobili kakega socialista, bo pa nas še več. Samo večina naj odloča in manjšina se ji mora pokoravati do prihodnjega kongresa; na katerem lahko razloži' svoje mnenje. Proletarska demokracija mora obstojati, vsaki kritiki naj bo prosta pot, samo objektivna mora biti. Če ne pride do enotnosti razredno-bojevnih strokovnih organizacij, bodo želi klerikalci. — Imeli smo že pogajanja s Strokovno komisijo in naleteli nismo na nobene ovire resnega značaja. Predložili smo platformo, kakršno so sprejeli železničarji in na tej platformi naj se tudi izvrši zedinjenje rudarjev. Odločiti se moramo za eno ali drugo inštanco, ali Glavni Radnički Savez ali Centralni Radnički Sindikalni Odbor. Izven obeh biti, to znači ustvarjati tretjo inštanco, ki jo zagovarja Života Milojkovič in ki nudi veliko opas-nost politične nevtralnosti, kamor so se nekoliko že zaleteli železničarji. Ker pa buržuazija nam levim rudarjem ne dovoljuje strokovne organizacije, je naloga, da se Unija slov. rudarjev nekoliko izpremeni (ime, nekatere točke pravil), da bo lahko postala ona strokovna organizacija, ki bo enotna. Nosi naj pa ime: Strokovna organizacija rudarjev Jugoslavije. — Od kongresa Unije, ki se ima vršiti 22. t. m., je torej mnogo odvisno. — Na delo za zedinjenje rudarjev! V razredni boj! Zastopniki rudarjev so med govorom stalno pritrjevali izvajanjem so-druga Makuca. Nato je govoril s. Svetek v imenu Strokovne komisije iz Ljubljane. Izjavil je, da smo za zedinjenje godni. Eni kot drugi uvidevamo potrebo. Saj smo si v skrajnih ciljih edini, samo taktiko zagovarjamo različno. Pri zedinjenju naj ne bo ne premagancev ne zmagovalcev. Lahko vidimo, da je bila ovira zedinjenju v internacionalnem obsegu izdajstvo nekaterih skupin, toda v Sloveniji nismo niti eni niti drugi izdajali proletariat. Med Moskvo in Amsterdamom obstojajo sicer idejne razlike, ali nobena ideja se ne uveljavi brez kompromisa. Vse se rešuje v kompromisih. Če pride do enotnih strokovnih organizacij kljub dvema političnima strujama, bomo videli v praksi, če je to res mogoče. Če bo mogoče, dobro. Mi socialisti ne nasprotujemo zedinjenju, ampak smo za zedinjenje, četudi je mnogo razlik med nami. Morda se bodo te razlike baš vsled tega zedinjenja izginile. Vsled koncentracije kapitala, ki, zelo napreduje, bo tudi mogoče ze-di ljenje. „Čisto jasno je, da bodo socialisti požrli komuniste ali pa komunisti socialiste. Zmagala bo le ena teorija. Kajti nemogoče je, da bi obstojale dve struji, ki sta si v končnih ciljih enaki. Če pa so samo taktične razlike, mora priti enkrat doba, ko se bo pokazalo, kdo zastopa pravo pot. Zmagala bo tista ideja, ki je življenju bclje prilagodena. Propadla pa bo do-tična, ki je slabša in bodisi, da je ta ideja socialistična bodisi komunistična. Če bo komunistična pravilna, postanemo komunisti". Samo en pogoj stavljamo za zedinjenje in ta pogoj je treba izpolniti. Ako bi namreč hotel eden druzega pridobiti za svojo teorijo — svobodno mu — naj agitira in diskutira stvarno, argument za argument. Ne blatiti! Ne osebnih napadov! Za organizacijo bo celo dobro, če je več struj. Samo absolutna lojaliteta, osebna toleranca — to je absoluten pogoj. Kar se pa tiče narodnih socialistov, je treba z njimi najprej razčistiti vprašanje mednarodnosti, tako v vprašanju razorožitve i. dr. Pozdravljam zedinjenje, samo ne upajmo, da bomo drug drugega goljufali. Prepričujmo eden druzega. Kritizirajmo eden druzega. Večina naj odloča. Vendar lojalnosti ne smemo pogrešati. Agitacija naj bo poštena. Potem smo na dobri poti. Za Svetkom poda predsednik besedo s. Arhu, tajniku Unije slov. rudarjev, ki pravi, da naj nam bo preteklost šola. Vsi smo bili enakomerno tepeni. Buržuazija pa se dela norca iz nas, kar spričujejo radikalski letaki v Trbovljah. V enotnih strokovnih organizacijah, ki jih je pozdraviti in do katerih je treba priti, naj vlada princip demokracije. Namen mora biti čist in se mora manifestirati v stremljenju, da ne bo nikdar na strokovnem polju razcepljenja. Obojestranska iskrenost — to zahtevamo. Naj se vsak izogiba onega, kar bi skupnim interesom škodovalo, čeprav bi osebnim interesom koristilo. V čem sploh obstoja razlika med nami in komunisti? Mi in vi ste za razredni boj. Loči nas samo Moskva in Amsterdam. Vendar je ta razlika politična. Na gospodarskem polju pa obstoja ekonomski zakon. Tu naj ne tangirajo politični cilji. Očita se Uniji slov. rudarjev, da je oportunistična. Ona je resnično oportunistična, ker' ji delavstvo ne da sile in moči. Čim pa bo imela več sile in več moči, se bo taktika sama uravnavala. Po teh glavnih referatih otvori predsednik debato. Oglasi se s. Kerše (Zveza rud. d.) iz Trbovelj, ki pogreša pri govorih socialistov in zastopniku Unije konkretne predloge in konkretno stališče napram platformi, ki jo je lepo podal sodrug Makuc. Poziva, da to zastopniki socialistov izvršijo. Sicer pa pozdravlja zedinjenje. S. Šober iz Zagorja (Z. r. d.) pozdravi konferenco, se nadeja uspehu in končnim - uresničenju zedinjenja. Zedinjenje mora priti, da bo proletariat močan za razredni boj in da bomo nekoč dosegli, da bomo vsi enaki, ne pa tako kakor je danes. Mi hočemo boljšo bodočnost, za njo gremo v boj. S. Ravnikar star. iz Zagorja (Z. r. d.) pozdravi konferenco, se izjavi za zedinjenje, govori o novem pravilniku za bratovsko skladnico in o gibanju, ki je nastalo med rudarji zdaj, ko se dela za enotne strok, organizacije. S. Malovrh iz Hrastnika (Unija) omenja nekoliko zgodovino rudarskega pokreta poudarja nevarnost klerikalcev in se izjavi za enotne strokovne organizacije. Poziva, da se tudi narodni socialisti izjavijo, kaj mislijo. Umek iz Zagorja izjavi za narodne socialiste, da so prišli na konferenco brez vednosti organizacije, da pa pozdravlja zedinjenje in upa, da bodo tudi višje inštance za enotnost. S. Uratnik iz Ljubljane (Strok, komisija) pristavi, da se je Strok, komisija že razgovarjala z Narodnosocialno zvezo in da leta simpatizira z gibanjem po enotnosti. S. Majdič iz Trbovelj (Unija) se izjavi za enotnost, toda takoj apelira na sodruge, da povedo, kakšno pot je treba zavzeti. Na kak način naj se pride do zedinjenja? Tega ne upajmo, da bomo eden drugega goljufali. Opozori tudi, da je treba obvestiti rudarje v Mežici in drugod. Sodrug Makuc predlaga konkretno, da se izvoli akcijski odbor, ki bo pripravil predloge za zedinjenje in zlasti predloge za kongres Unije. Sicer je pa bila današnja konferenca sklicana, da sploh slišimo, če smo za zedinjenje. Obe strani, leva in desna, kakor tudi delegatje, so se izjavili za strokovno enotnost in to je velik korak naprej. Drug korak zavisi od akcijskega odbora in od kongresa Unije. S. Svetek se pridružuje temu pred-• logu, govori ponovno o Moskvi in Amsterdamu in poudarja, da Unija ne more izstopiti iz glavnega Radničkega Saveza in amsterdamske internacionale, dokler tega ne zahteva in ne odgla-suje članstvo. Vlada naj demokracija! Videli bomo tudi, kaj bosta ukrenili obe internacionali. S. Šober dostavi k poslednjim besedam, da naj člani in organizacije obeh internacional pritisnejo na najvišje inštance, da se združijo. Delegatje z odobravanjem pozdravijo to izjavo. S. Ravnikar (Z. r. d.) predlaga, da se to zedinjenje predloži masam, da masa odobri ali pa zavrže to našo pot. Masi se moramo pokoravati. S. Koder iz Trbovelj (Z. r. d.) govori v istem smislu. Sodrug Makuc predloži rezolucijo* ki naj vsebuje glavne sklepe rudarske konference. Ko jo prečita in ko jo da predsednik na glasovanje, se sprejme enoglasno in z navdušenjem. Glasi se: „Rezolucija skupne konference radarjev U. S. R. in bivše Z. R. D 1. Zbrani delegatje rudarskega delavstva, ki je bilo doslej organizirano v U. S. R. in Z. R. D. ugotavljajo, da je gospodarski položaj rudarjev kot tudi ostalega delavstva skrajno slab, tako da jemlje množicam vsako bo-jevno silo za boj za zboljšanje gospodarskega in političnega položaja. Razcepljenost proletariata na strokovnem polju onemogoča vsak uspešen razredni boj in izroča množice v naročje meščanskih strank. Pri zadnji zlomljeni rudarski stavki je vrgla TP. družba na stotine rudarjev iz službe, vlada je izdala reakcionarni pravilnik bratovske skladnice, poslabšala stanovanjski zakon, s katerim bodo delavci na milost in nemilost izročeni hišnim posestnikom. Skratka, rudarji doživljaja udarec za udarcem. Istočasno napenjajo meščanske stranke vse sile, da spravijo pod krinko strokovnih organizacij rudarsko delavstvo pod popolesi politični vpliv meščanskih strank in da likvidirajo razredni boj. 2. Zbrani rudarski delegati sklenejo, da se spojita tako Z. R. D. kot U. S. R. in da se vsi rudarji organizirajo v strokovni organizaciji rudarjev Jugoslavije. Poziva se kongres U. S. R., da ta sklep odobri in izvrši. S. O. R. J. naj pripravi tla za ujedinjenje rudarjev cele Jugoslavije v to organižacijp in naj skliče tekom 1 leta tozadevni kongres. 3. Ker obsojamo vsako nadaljnjo cepitev strokovnega gibanja in usta-novljanje še ene tretje strokovne centrale, naj ostane S. O. R. J. v Glavnem Radničkem Sindikalnem odboru. S tem pa pozi vije S. O. R. J. strokovni centrali, da se takoj zedinite v eno centralo, da se tako omogoči eno samo centralno instanco vsem razredno-zavednim delavcem. Rudarski delegatje istočasno poživljajo delavce organizirane v G. R. S. in v C. R. S. O. J., da z vsemi sredstvi silijo vodstva k zedinjenju. “ Nato se preide k izvolitvi akcijskega odbora. Po predlogu s. Uratnika se izvoli akcijski odbor le s strani bivših članov Z. R. L)., ki skupno z načelstvom Unije vodi delo za zedinjenje. Končno se izvolijo v akcijski odbor sledeči sodrugi: za Trbovjje: Pliberšek, Slapšak in za Zagorje: Šober in Ravnikar; za Hrastnik: Medved in Salamon; namestniki so za Trbovlje Gorjanc, Kuder in za Zagorje Ravnikar ml. in Prosenc, za Hrastnik Je-rebičnik. Lista se sprejme. Narodni socialisti naj zopet sami izvolijo §voj akcijski odbor. S. Uratnik razloži v nekoliko daljšem govoru dosedanje delo za zedinjenje. Včasih so neodvisni bili za enotnost samo iz ozirov taktike. Sprva smo bili zato pesimistično razpoloženi napram enotnim strokovnim organizacijam. Nadalje tudi omenja pravilnik bratovske skladnice, ki da je neizvedljivi Delavska zbornica je radi tega predlagala izpremembo pravilnika in tozadevno anketo. S. Šober iz Zagorja navaja en primer iz pravilnika, ki je skrajno reakcionaren in ki ga Delavska zbornica ni vzela v pretres in v svoje izmenje-valne predloge. Končno zaključi Krušič konferenco s klicem: Naj živi enotna strokovna organizacija 1 * Naše stališče. Našemu pozivu k zedinjenju se je Unija odzvala in odgovorila: pripravljeni smo za zedinjenje. To je jedro vse konference in s tem rezultatom so se razšli delegatje, da po obratih delavski masi razlože važnost tega sklepa in tega sporazuma ter da dobe od rudarske mase odo-brenje za svoje korake. S to konferenco je bil storjen prvi in najvažnejši korak k zedinjenju rudarjev. Ni treba poudarjati, da je ta korak najmočnejše delavske kategorije Slovenije važen za celokupni delavski razred Jugoslavije. Prepričani smo, da bodo temu vzgledu sledile ostale delavske kategorije ne samo v Sloveniji, nego v celi Jugoslaviji. Proletarski razred zbira zopet svoje sile, sicer počasi in mukoma ter tipaje išče poli. Toda čim je došel na pravo pot in zbral svoje sile, tedaj se bo njegova fronta proti kapitalu izpremenila in iz popolne onemoglosti bo prišel polagoma v uspešen boj. Zedinjenje strokovnih organizacij — ta parola, porojena že pred 3 leti, gre danes v mase. Rudarji, ki so nekdaj zapustili Unijo in se organizirali pod vodstvom s. Petakovlča v Savezu rudarskih rudnika, se bodo združili z delavci, organiziranimi v Uniji, v združeno »Strokovno organizacijo rudarjev Jugoslavije". Unija, to ime je osovraženo med rudarji in marsikak rudar se bo našel; ki bo rekel: Jaz naj se združim z Unijo, z Arhom in KrušiČem? Nikdar! Tako stališče je sicer upravičeno, ali ni pravilno. Kajti vsem takim rudarjem in vsem, ki so ostali zvesti revolucionarni ideji kljub terorju, porazam in zmagam poudarjamo sledeče : Mi smo in ostanemo zavedni proletarci. Naših političnih ciljev nismo zavrgli in jih ne borno zavrgli. Našega boja za osvobojenje ne bomo likvidirali. Kljub vsemu vztrajamo na bo-jevni poti. In kakor dosedaj, tako bomo tudi v bodoče ^ostali neizprosni sovražniki socialpatriotizma in refor-mizma. Mi smo se, se še danes in se bomo tudi v bodoče borili proti vsakemu izdajalstvu in proti proletarskemu kompromisarstvu Zato to u/edinjenje rudarjev ne pomen ja nikakor političnega združenja■ s socialisti. Kajti v proletarski politični stranki mora vladati enotna misel, enotna bojevna volja in ogenj ter voda se ne moreta mešati. Politično združenje je mogoče le tedaj, da sprejme ena skupina program druge skupine. Zato je politično združenje nemogoče in bi bilo škodljivo Nekaj popolnoma drugega so pa strokovne organizacije, strokovno gibanje. Sicer je tudi njihov končni cilj osvobojenje proletariata iz verig kapitala, a njihov namen je predvsem, boriti se za zboljšanje gospodarskega položaja delavcev, zboljšati plače, skrajšati delovni čas, odpraviti šikane po obratih, uveljaviti sistem in moč obratnih zaupnikov ter otiratnih svetov, voditi mezdne boje itd., skratka biti osnovna šola socializma. Vloga strokovnih organizacij je v delavskem gibanju drugačna od vloge proletarske stranke, kot je zopet druga vloga konsumov. To bomo še razložili še v prihodnjih številkah. Gospodarske zadeve in zahteve imajo in občutijo vsi delavci vseh najrazličnejših političnih prepričanj. Trboveljska družba daje vsem rudarjem enako sramotne in gladovne plače, enake udarce. Rudarji so bili doslej proti tej Trboveljski družbi neenotni, zato so bili tepeni. Vsi rudarji se morajo organizirati v eno samo razredno strokovno organizacijo. Če so še sedaj delavci razdeljeni na več skupin po političnem prepričanju, ne smejo biti več razcepljeni na strokovnem polju. Čemu naj bi imela vsaka politična skupina svojo organizacijo? Ne, tega ne sme biti. Da tega ne sme biti, nas najbolje uči preteklost od leta 1921 dalje. Strokovna organizacija naj bo ena sama. V njej naj bodo delavci brez razlike nacionalne, verske in politične pripadnosti. Tako je v vseh modernih kapitalističnih • deželah, tako je v Angliji, Nemčiji, Italiji .itd. Ali smo za enotnost radi enotnosti same? Ne. Enotnost ni cilj, ampak enotnost strokovnega gibanja je edino uspešno sredstvo za boj proti kapitalu. Enotnost zahtevajo interesi delavstva, ki se bo dvignilo na ta način Če bi delavstvo še danes ne uposlavilo enotnih strok, organizacij, bi postalo navaden brezodporen predmet kapitalističnega izkoriščanja in reakcije. Zato pozdravljamo to združenje rudarjev. Socialisti kot mi smo pristali za notranjo demokracijo v organizaciji, to se pravi, da odloča večina, da se manjšina do drugega sklepa tej večini pokorava. To dovoljuje tudi svobodo kritike, seveda ne kritike, ki bi ubijala organizacijo, ampak kritiko, ki organizacijo dviga. In vsaka utemeljena kritika je koristna in potrebna. Pogoj, ki ga je stavil s. Svetek, da se nam reč postopa lojalno in da mora vladati osebna toleranca, radi sprejemamo, ker neosnovano blatenje samo škoduje. Unija ima torej postati enotna rudarska organizacija za celo Jugoslavijo. V .ta namen se bo v nekoliko izpremenilo njena pravila in ime. Ko se to izvrši, vstopijo v njo ne samo člani razpuščene Zveze rud. delavcev, temveč vsi drugi rudarji, ki se niso hoteli nikjer organizirati, dokler ni bilo enotne strokovne organizacije. Seveda se to ne bo zgodilo čez noč, ampak bo treba za to dela in časa. Kongres Unije se vrši 22 I. m. Ker so se že na konferenci izjavili njeni zastopniki za ujedinjenje, sirni prepričani, da bo kongres Unije ravnal po željah in sklepih rudarskega proletariata. Socialistični delavci z nekakim nezaupanjem sprašujejo, če smo mi iskreno za ujedinjenje. Iz vsega našega nastopanja je lahko vsakdo prepričan/da smo s krvjo in mesom za enotnost proti kapitalu. Delavce, organizirane pri narodnO-socialistični in klerikalni rudarski organizaciji pozivamo, da spoznajo potrebo enotne strokovne organizacije, da likvidirajo dosedanje, ki služijo le za nabiranje volivnih glasov in član škili prispevkov, ne mulijo pa ničesar. Vsi v celoti naj se priključijo združeni Strokovni organizaciji rudarjev Jugoslavije Pojdimo vsi z vsemi silami na delo za enotno organizacijo in ohranimo jo pred vsakim razbijanjem! Celokupni rudarski proletariat naj stopi kot najvažnejša delavska kategorija na čelo gibanja za enotnost celokupnega strokovnega gibanja v vsej Jugoslaviji na podlagi razrednega boja in proletarske demokracije. Dolgo časa in polno bridkih izkušenj je bilo treba, da zmaga v strokovnem gibanju misel enotnosti. Enotnost maršira in bo zmagala. Trboveljski razredno-zavedni rudarji. Konferenca ujedinje-nja železničarjev. 22. marca se bo vršila konferenca ujedinjenja železničarjev. Vsi železničarji, ki stoje na stališču razrednega boja, bodo upostavili eno samo enotno razredno-bojevno strokovno organizacijo. Narodno socialistični in krščansko socialni načelniki so se izrekli proti razrednemu boju. Železničarji jim ne bodo sledili, ker dobro vedo, da jih ne bo rešila nobena „stanovska solidarnost" z gospodo, ampak edino-le razredni boj. Tako stopa tudi železničarski proletariat na pot skupnega razrednega boja, ki bo zboljšal današnji položaj železničarjev in dvignil zopet njihovo moč in zavest na ono višino, kot je bila po vojni. Tudi kovinarji se združijo. Kljub temu, da ima kovinarski proletariat silno v želodcu voditelje amsterdamske kovinarske organizacije, je spoznal, da to ne sme biti ovira združenju vseh kovinarjev na strokovnem polju proti Kranjski industrijski družbi. V kratkem se bo vršila konferenca, ki bo izvršila ujedinjenje na taki podlagi, da se povzdigne močna strokovna organizacija, ki bo sposobna braniti delavske interese. Sodrug Deutschbauer obsojen na šest mesecev težke ječe. Orjunski učitelji vrše špijonsko in žandarsko vlogo. 11. marca se je vršila pred mariborskim sodjščem razprava proti sodr. Feliks Deutschbauerju, ki je za časa volitev priredil v svojem rodnem kraju volivni shod za Delavsko-kmečki republikanski blok (in ne stranko, kot govori sodišče). Na ta shod je ljutomerski žandar in pol. komisar poslal orjuna-. škega učitelja Lubeja, da naj prisostvuje shodu kot špijon, žandar in komisar obenem. Take funkcije dobijo torej pod PP režimom orjunski učitelji. Ta mladi orjunski šomaštar Lubej je potem de-nunciral Deutschbauerja, na kar je bil ta aretiran. Mariborsko sodišče je sestavilo obtožnico popolnoma v smislu Lubejeve denunciacije. Ta obtožnica je kričeč dokaz za to, kam so že »neodvisna" sodišča prišla pod izjemnim režimom zakona o zaščiti države. Zato jo prinašamo skoro v celoti. Obtožnica pravi: F. Deutschbauer je dne I. februarja 1925 v Ljutomeru s tem, da je na shodu kmetsko delavske republikanske stranke (čitaj pravilno: delavsko-krnečki republikanski blok) med drugim govoril, da se treba nasloniti na sovjetsko Rusijo, ki je edina prava zaščitnica proletariata, tedaj propagiral komunistične ideje in s tem zakrivil hudodelstvo po čl. 1. zakona o zaščiti države. Na tem shodu je obdolženec med drugim rekel, da je naša država francoska kdlonija, kjer se vlada z velikim nasiljem in nas gnjavi sibski imperializem. Na leto plačamo šest milijard za kanone, s katerimi se bo streljalo na delavce. Vzdržujemo par tisoč V rang lovce v, ki odjedajo ki uh našim ljudem, te Vranglovce' je treba pobiti, treba se je nasloniti na sovjetsko Rusijo, ki je edina zaščitnica proletariata. Tako idejo razširjevati med ljudstvo in celo na javnih shodih je brez-dvomno komunistična propaganda. Advokat dr. Tuma je pojasnjeval mariborskim sodnikom, da to ni nobeno širjenje komunizma. Kaj takega more misliti le orjunec Lubej, ki je sicer nastavljen za učitelja v Ljutomeru, pa vrši prostovoljno žandarnierijsko službo. Dr. Tuma je vprašal sodnike, naj mu povedo, kaj si sploh pod komunizmom predstavljajo. Na to niso odgovorili. Dokazal jim je, da je zakon o zaščiti države protiustaven, ker nasprotuje osnovnim točkam vidovdanske ustave. Kljub temu se je izrekla pro i sod. Deutschbatierju očividno krivična obsodba v znamenju krivičnega PP režima. Sodniki so se postavili na stališče, da obsega Deutschbauerjeva agitacija v splošnem komunizem, in so ga po zakonu o zaščiti države obsodili na šest mesecev težke ječe. Dr. Tuma je prijavil proti tej razsodbi ničnostno pritožbo. i »Jutro" kot »Slovenec" skrbno molčita o novi žrtvi PPŽ terorja. Kajti demokrati in klerikalci so za preganjanje delavstva. Zapomni pa naj si buržua-zija, da nova žrtev njenega terorja in da vse žrtve monarhističnega absolutizma niso zaman, da se bo iz njih trpljenja dvignil prej ali slej val prebujenih delovnih množic, ki bodo napravile konec tlačanstvu in upostavile popolno svobodo delavcev in kmetov. Razvitje praporja Orjune v Zagorju. Orjuna hoče pod zaščito PP režima razviti prapor v Zagorju. Vsakdo ve po 1. juniju v Trbovljah, kaj se skriva za tem razvitjem. Naši sodrugi v Zagorju so zato pozvali narodne socialiste, socialiste in klerikalce, da se vrši 22. t. m. v Zagorju skupni protestni shod z zahtevo, da se ne sme dopustiti, da bi prišla Orjuna uganjat fašistovska junaštva v proletarsko Zagorje, kjer je vse prebivalstvo proti Orjuni in kjer še ni pozabljen umorjen Fakin niti morilska roka. Komunističnim poslancem sledijo radičevski. PP režim drži pokoncu samo nasilje. On tepta zadnja načela meščanskega parlamentarizma. Radičevci so mislili v svoji zmotni mirotvornosti, da jih bo absolutistični režim začel prijazneje gledati, če se odrečejo republikanstvu in se izjavijo-ea angleško monarhijo. Komaj so se izjavili za angleško monarhijo, jim je dal PP režim čutiti, da na Balkanu ni mogoča angleška monarhija, ker na Balkanu ne vladajo angleške razmere. PP vlada je namreč sklenila, da razveljavi vse radičevske mandate in da prizna le sedem mandatov, ki pripadajo dr. Trumbiču in ostalim voditeljem hrvaške buržuazije. Meščanske opozicionalne stranke, med njimi kleri- kalci se zgražajo nad tem in tožijo, da se taka protizakonitost doslej še ni zgodila v zgodovini. Mi pa prav dobro vemo, da so bili 1. 1920. razveljavljeni mandati 59 izvoljenih komunističnih poslancev. Tedaj so klerikalci in njih t >variši molčali, češ: prav je tako, sedaj si bomo porazdelili 200 000 komunističnih glasov. V svoji malomeščanski kratkovidnosti niso pomislili, da tu ne gre' samo za komuniste, ampak da gre za to, da se uvede proti celokupnemu delovnemu ljudstvu sistem najkrutejšega nasilja. In isti »zakon o zaščiti države1*, ki so ga še včeraj pozdravljali in izvajali proti delavstvu, tepe danes nje same. Mandati HRSS niso razveljavljeni zato, ker bi morda HRSS pripravljala socialno revolucijo, kar je celokupni meščanski tisk navajal za opravičilo »zakona o zaščiti države". Vsakemu js jasno, da revolucije ne pripravlja stranka, ki se izjavlja za „ans>l*ško“ monarhijo. Mandati HRSS so razveljavljeni, ker je 11RSS zastopnica interesov hrvaškega naroda in hrvaških kmetov. Vladajoča srbska buržuazija hoče popolnoma spraviti ria kolena nesrbske narode. Razveljavljenje mandatov HRSS je udarec proti hrvaškemu narodu, je napoved brezpravnosti za nesrbske narodnosti, za delavce in kmete. To nasilje, mogoče le v dobi odkrite meščanske diktature, bo nov dokriz, da v mirotvor-nosti in čisto parlamentarnem boju ni rešitve. Množice danes žal še vedno verujejo klerikalcem in drugim, ki jim priporočajo mesto poostrenega boja proti PP režimu — mirotvornost in pasivno.t napram nasil u in odrešitev po vc livnih kroglicah. S tem, da PP režim postavlja izven zakona cele razrede in narode, jih nujno s'li v boj proti nasilju z vsemi sredstvi. Zadnji udarec PP r< žima proti stranki hrvatskega naro.ta ne bo zlomil boja hrvatskih kmečkih množic za S ini0st;ijn0 hrvatsko republiko. N (sprotno — dovedel bo delavce in kmete v poostren boj za nacionalno samoodločbo, proti absolutističnemu režimu, za zvezo samostojnih delavsko-kmečkih republik. V tem boju hrvatske kmečke množice ne bodo ostale osamljene, temveč jih bo najaktivneje podpiral delavski razred, ki se bori za odpravo nacionalnega kot socialnega zatiranja in za popolno svobodo vsakega naroda, za usvobo-jenje vseh zatiranih izpod kapitalističnega jarma. Ko pišemo te vrstice, še ne vemo, kako stališče bo zavzel „blok narc d-nega sporazuma in demokracije'1 vzpričo vseh nasilstev PP režima v volitvah in sedaj prot' izvoljenim poslancem HRSS. Ah bodo opoiicionalci ostali dosledni izjavam v verifikacijskem odboru: da je treba razveljaviti volitve z dne 8. febr., ker so rezultat vladinega terorja? Tej izjavi bi morali ostati še tem bolj dosledni sedaj po razveljavljenju radičev-skih mandatov. Kajti, če ostane opozicija v takem parlamentu, daje mo-ralno kritje režimu. V tem slučaju je dolžnost „bloka narodnega sporazuma", da zapusti parlament. , vnastopanje tega bloka po prvi seji kaze, da blok ni pripravljen, da se resno bon proti režimu, da rajši ustvarja nekako angleško monarhijo v oblakih in da koketira z dvorom, namesto da bi se boril za interese zatiranih narodov in delovnega ljudstva. Interese ljudskih množic more braniti le boj teh množic proti režimu Tega boja današnji blok sporazuma, ne vodi in ga ne bo vodil. Ta boj morajo prevzeti v svoje roke delavci in kmetje, združeni v delavsko-kmečkem republikanskem bloku. Naj se spametuje pravočasno levo krilo HRSS, naj otrese meščanskih monarhističnih voditeljev in naj gre skupaj z množicami. Sodrug Sedej na svobodi. SkihVzieorov\Vts,"jetpn5d iz™nbor- mu je skrajšana kazen ^JHPK0mo0ŠČen,n Sod m era n za dobra 2 meseca. bodruga Sedeja najtopleje pozdravljamo v svoji sredini puzuiav Obenem pa zahtevamo, da se izpusti na prosto celjske jetnike m preiskovance ki brez krivde ječijo po ljubljanskih’ beograjskih in novomeških zaporih. ’ Tlačanstvo hočejo uvesti. V srednjem veku ni bilo tovarn in industrije. B.lo je pa mnogo veleposestev, ki so jih imeli posvetni in cerkveni velikaši. Ti so samo rajali, ropali in klali. Z- mljo so jim obdelovali tlačani, ki so n orali garati pri enem in istem veleposestniku in se niso smeli seliti. Svoje delovne sile niso mogli svobodno prodajati, kot jo prodaja danes delavec kap talistu. Trboveljski družbi pa prijajo te srednj' veške razmere in jih hoče zato zopet uveljaviti. Rudarski podjetniki so s pomočjo drž. oblasti zadušili stavko in odmerili delavcem tako nizke plače, da pii , j !i počasi umirajo. Mnogo rudarjev, odpuščenih in drugih je šlo radi tega iskat zaslužek v Francijo. Rudarski podjetniki pa so sedaj pri PP vladi zahtevali, naj to izseljevanje ustavi. Ddavotvo rte sme 'dopustiti, da bi se kaj takega uveljavilo. B Ije je, da poginemo, kot pa da nas kapitalist prisili, da večno pri njem garamo za eno in isto ali pa še slabš) plačo. „Napreju“. Zadnja številka „Naprej“-a nam pošilja poziv za ujedinjenje. Tehnično je nam nemogoče, da na ta poziv odgovorimo v tej številki. Svoje stališče bomo obširno in natančno obrazložili v prihodnji številki, ne zato, ker tako. cenimo »Naprej", ampak ker to je potrebno z ozirom na razčiščtnje v proletarskih vrstah. Marksizem in nacionalno vprašanje. (Nadaljevanje.) Nacionalno gibanje. Narod ni navadna zgodovinska kategorija, temveč je zgodovinska kategorija gotove dobe. dobe kapitaluma. Proces izumiranja fevdalnega družabnega reda in iazvoja kapitalizma spaja tudi ljudi v poedine narode. Tako so nastali italijanski, nemški francoski in drugi narodi. HUratu so nastale tudi italijanska, francoska in druge države. Drugačen je bil razvoj v ostali Evropi. Istočasno, ko so nastale na zapadu nacionalne države, so se razvijale na vzhodu države, ki so obsegale več narodov. Taka držuva je bila tudi avstro-c>grska monarhija. Tu so bili namreč še močni ostanki fevdalizma, kapitalizem je bil razen v današnji repub. Nemški Avstriji slabo razvit, gospodarsko zaostali narodi se niso mogli tako hitro konsolidirati. Razvoj kapitalizma, tiska, kulture, gledališča, parlamentarizma vzbuja tudi »nacionalna čustva". Inteligenca, prepojena z »nacionalno idejo" tudi vedno živahneje deluje v tem smislu ... Tako se ustvarja, češki, poljski, slovenski narod. Mladi narodi se«probujajo in stopajo v vedno odločnejši boj. Boj se je razvnel ne med narodi v celoti, ampak med vladajočimi razredi gospodujočih in tlačenih narodov. Boj bojujejo navadno malomeščanstvo tlačenega naroda proti buržuaziji (Slovenci —Nemci), ali vaška buržuazija proti veleposestnikom (Hrvati — Madjari), ali vsa „nacionalna" buržuazija proti veleposestnikom vladajočega naroda (Poljaki in Ukrajinci proti Rusom). Buržuazija je glavni faktor povsod. Osnovno vprašanje za mlado, nastajajočo buržuazijo je trg. Premagati v konkurenčnem boju buržuazijo drugega naroda — to je njen cilj. Tu izhaja parola »Svoji k svojim!" Osvojitev trga za svoje blago — to je prva šola, kjer se uči buržuazija nacionalizma. Ali boj se navadno ne omeji na trg. V boj se vmeša napol fevdalna, napol meščanska birokracija vladajočega naroda s svojimi metodami: »tlačiti" in ne »pustiti". Boj se prenese z gospodarskega polja na politično. Omejitev svobode gibanja, zatiranje jezika, šol, vere, tiska itd. Stisnjena od vseh strani se buržuazija zatiranega naroda vedno bolj giblje. Začne kričati o »domovini" in predstavlja svoje interese za splošno-narodne. Za svoje interese zbira armado, ki ji govori, da gre za narod in domovino. In množice se temu odzovejo, kajti pritisk zadeva najbolj nje in povzroča nezadovoljnost. Tako se začne nacionalno gibanje. Tako je postopala in postopa n. p. SLS. Moč nacionalnega gibanja zavisi od udeležbe najširših slojev naroda: delavcev in kmetov. Ali stopi proletariat pod prapor meščanskega nacionaliima — to zavisi od stopnje razrednih nasprotstev, - od zavesti, organiziranosti proletariata. Razredno-zaveden proletariat se n. pr. ne da zavesti lepemu petju SLS. Zavisno od vseh faktorjev, naštetih zgoraj, zavzema nacionaln > gibanje vedno bolj značaj gibanja množic. Vsebina nacionalnega gibanja ni povsod enaka. Pii nas in zlasti na Hr-vatskem nosi predvsem značaj gibanja kmečkih množic, nacionalne manjšine zahtevajo državljansko enakopravnost, upoštevanje svojega jezika v šolah, pred sodišči, skratka p vsod v državi V različnih zahtevah se kažejo različne poteze, ki označujejo narod sploh (jezik, ozemlje itd.) Take so v splošnem oblike in značaj nacionalnega gibanji. h vsega povedanega je jasno, da je nacionalni boj v času naraščajočega kapitalizma boj meščanskih razredov med seboj. Često se posreči buržuaziji, da zainteresira za svoj nacionalni boj tudi proletariat in tedaj zadobi nacionalni bc j na zunaj »splošno naroden" značaj, ali samo na zunaj. Ali iz tega ne sledi, da proletariat ni dolžan, da bi se boril proti politiki tlačenja narodov. Zatiranje narodnosti zadeva delavstvo često še bolj kot buržuazijo. Ali politika nacionalnega zatiranja je važna preizkušnja za proletariat še z druge strani. Ta politika obrača zanimanje širokih ljudskih slojev od socialnih vprašanj, od vprtšanj razrednega boja — k nacionalnim vprašanjem, ki so „obča“ za proletariat in buržuazijo. To pa ustvarji ugodno podlago za varljivo oznanjenje »harmomije interesov vseh stanov", kot govori SLS, za prikrivanje razrednih interesov proletariata, za duševno pokolebanje delavstva. To postaja tudi resna ovira za skupen boj in skupno organizacijo delavcev vseh narodnosti. »Deli in vladaj" — to je politika buržuezije napram prolt tariatu. In kolikor se ta pt litika buržuaziji posreči, predstavlja največje zo /a proletariat, za združenje vseh i j g vih sil proti buržuaziji. Delavci morajo korakati proti •-> vraž-nemu kapitalu v enotni b jevni internacionalni armadi. In pr-iv zato, ker stoji delavstvo na medn r dnem stališču, se morajo honti po t' p Ht ki zatiranja narodov in za pravico popolne samoodločbe vsakega naroda, i. i da se vsak narod sam odloči ali ca popolnoma samostojno državo, ali federativno zvezo z drugimi itd. Narod je suveren in vsi narodi so enakopravni. (Dalje prihodnjič.) „1. junij” zopet pred mariborskim so- diščem. V sredo 11. marca je bila prod mariborskim sodiščem razprava r d i zaplembe brošure „1. junij". Dr. Tuma, ki je v imenu naš -ga konzorcija vložil priziv proti zaplembi brošure, je pozval sodnike, naj konkretno povedč, katere odstavke iz razprave se je namenoma potvorilo ali izpustilo, da je bila brošura zaplenjena. Dejal je, da je nemogoče soditi, dokler ne i ivedej > konkretno razlogov za zaplembo. In sodniki niso mogli povedati teh mest ter so sklenili, da pokličejo predsednika celjske razprave dr. Levičnika o 1. jun. trboveljskih dogodkih, da on iz spomina pove, katera mesta smo i pustili v brošuri. In tako se je razpr. va od-godila. Ta stvar bo postala š: jiko zanimiva in bo razkrila, s kakšnimi sredstvi se pod PP režimom duši svobodo tiska. Slovenska duhovščina v boju proti boljševizmu. (Konec.) Le sleparji in zaslepljenci ne omenjajo vzrokov, ko govore o posledicah. Festalozzi. Boljševiška revolucija je takoj ločila cerkev ud države, cerkveno zemljo dala brez odškodnine kmetu, kateremu po božji in človeški pravici (popje seveda so nasprotnega mišljenja) pripada, ne pa popu in menihu, ki je noče obdelovati, podru-žabila je cerkve in samostane, pregnala iz samostanov one menihe, ki niso hoteli delati (po načelu sv. Pavla: kdor ne dela, naj ne je) in jih spremenila v sanatorije, letovišča za delavce, bolnice in vzorne kmetije. Patriarh, nekak papež pravoslavne ruske cerkve je od 1. 1917. sveti mož Tihon. Ta na noben način ni hotel priznati boljševiške oblasti, češ, da ni božja; ako-ravno je včasih dan za dnem pridigal: „Vsaka oblast je od Boga!u S tem je še bolj pokazal mešetarski karakter svoje cerkve. Pošiljal je svoje blagoslove Kol-čakovi in Denikinovi armadi, poljskim belim gardam, ampak ti blagoslovi niso pomagali. Delavsko in kmetsko ljudstvo je ostalo na vladi. Prišla je1 lakota 19*21. leta. Kajpak! jo je poslal, da nas reši boljševiške vlade, ki je v satanovi službi, tako je mislil tudi Tihon, ne samo Čeplak in Bud-kievič. Zato poskrijmo dragocenosti, ljudje pa naj mro, magari vseh 30 miljonov naj pomre! Tihon je izdal ukaz, v katerem je, kakor je tekom razprave sam priznal, potvoril citate iz cerkvenega prava, da bi dokazal, da je jemanje dragocenosti iz cerkva za reševanje gladu umirajočih bogokletnost, ki se kaznuje z izobčenjem iz cerkve. Temu ukazu so sledili popje, zvesti svojim protiljudskim, kontrarevolucionarnim nazorom in prišlo je do številnih procesov. Še predno pa je bil patriarh Tihon obsojen, se je sešel cerkveni koncil pravoslavne cerkve, Tihona odstavil in obsodil njega in v»o kontrarevolucijo in se postavil na stališče: „Vsaka oblast je od Boga, torej tudi boljSeviSka Pod utisom te obsodbe s strani cerkvenega zbora in pobožnih premišljevanj v ječi je Tihon priznal svojo zmoto in podal izjavo, da ne bo več nadaljeval svojega kontrarevolucionarnega delovanja. Gospodu dr. Grivcu pa priporočam, da se pri obvezni spovedi za letošnjo Veliko noč Bkesano odreče protiboljševiških izmišljotin, oziroma laži, ki jih je pobral bogvekje. Ne pozabi naj pa, da je s svojim resnici v oči bijočim predavanjem pohuj-šal množico ljudi, ki je pač mnenja, da tako „učenu gospod in maziljen duhovnik samo čisto resnico govori. — „Slovenec“ me je imenoval ^poslanega agitatorjau, ker sem poslušaje Grivčevo „objektivnou predavanje parkrat vzrojil. Napravil sem opombe pri statistiki prebivalstva Moskve in Leningrada — kajti mnenja sem, da človek, ki se ne potrudi leto dni čitati nobene nove statistike o prebivalstvu teh dveh mest, ni upravičen go* voriti o sovj. Rusiji. Svoje namene pa je odkril ta „učeniu dr. Grivec tekom predavanja, ko je govoril o aretacijah škofov, patriarhov, diakonov in popov in o obsodbah, vzroke ]>a zamolčal. Pa mu še ni bilo sleparije dovolj. Začel je govoriti o antireligiozni propagandi v sovj. Rusiji. Da v Rusiji je antireligiozna propaganda popolnoma svobodna, vi g. dr. Grivec ste pa slepili ljudstvo, ko ste to propagando identificirali s preganjanjem. Pašič-Pribičevičeva družba bi lahko velesrbske in batinaške ideje propagirala, kolikor ji ljubo, slepar bi bil tisti, ki bi ji v tem slučaju očital preganjanje. Preganjanje se začne tam, ko se razpušča, prepoveduje, zabranjuje, zapira, mori, odpušča itd; vsled tega je upravičen očitek PP režimu, da preganja vse federalistične, kmečke in revolucionarne struje; ravnotako je upravičen očitek (sicer’ pa to ni očitek!) Sovjetski delavsko-kmečki vladi, da preganja kontrarevolucionarne kroge, kapitalistične pijavke, imperialistične sleparje. Tega očitka se boljševiki ne o-tresajo, temveč odkrito govore, da ne prizanašajo onim, ki v interesu buržuazije dvigajo orožje proti delavcem in kmetom, ki jih hočejo zaplesti v nove vojske za interese kapitala. Sleparstvo je pa, očitati sovjetski vladi — preganjanje krščanstva. To je gnusno obrekovanje teorije in prakse ruske revolucije ! Ideje ruske revolucije so dovolj močne, da kljubujejo vsaki verski propagandi, zato je ta popolnoma svobodna. Ideje krščanskih cerkva, njihovo jezično krščanstvo (na ustnicah, na jeziku je, v srcu in na delu ga ni) ne more kljubovati antireligiozni boljševiški propagandi. Razkriva se mešetarski značaj krščanskih cerkva! Zato se one poslužujejo klevetanja, laganja in obrekovanja. Dr. Grivec je vreden pobor-nik križarske vojske proti boljševikom „v imenu vere in morale“, kot je rekel sam. r Nad čem se slov. duhovščina razburja in nad čim se ne razburja. V Zvezi Soc. Sovj. Republik vlada popolna svoboda vesti in veroizpovedanja. Boljševiki ne preganjajo niti res krščanskih sekt nazarencev, stundistov, katerih pripadniki v nobenem slučaju ne vzamejo orožja v roko in so v carski Rusiji prenašali po petnajstletna pregnanstva. Uzakonjeno je, da se pripadniki sekt, ki po svojem verskem prepričanju ne morejo služiti vojske, pridelc sanitetnim oddelkom in ne silijo v službo. Nad tem se slovenska duhovščina razburja! V Jugoslaviji se obsojajo nazarenci na 11 let. Teh Nazarencev je po zadnjih podatkih v Eshaeziji zaprtih 970 in sicer v Pančevu 442, v Vinkovcih 339 in v Zemunu 189. To je nasilje nad kristjani, to je preganjanje krščanstva. To preganjanje pa katoliška (božja in edinozveli- čavna) cerkev molče odobrava in se ne razburja nad njim. Kako nepošteno, neznačajno in ubog > na duhu je to vaše jezično krščanstvo, to vaše farizejstvo, to vaše mešetarstvo z Bogom! V Rusiji ste najlepše pokazali svojo vlogo stebra in potuhnjene podpore kapitalizmu in od tam, kjer je zmagala prva protikapitalistiČna revolucija in kjer tovariš Jaroslavski dobro vodi antireligiozno propagando, se bo razkrinkanje vašega mešetaratva razširilo po celem »vetu 1 Ne bo lo vas rešili niti zakramenti, niti bajoneti ali kanoni, niti klevete in laži! Dušan Kermauner. P. S. Razpisal bi se lahko še o drugih svetkah dr. Grivčevega govora. N. pr. o umoru s. Urickega ali pa o prijateljski karikaturi s. Jaroslavskega, pa tudi o vojnem hujskaču belgijskem kardinalu Mer-cierju, ki je med svttovno vojno govoril o „sveti“, križarskim vojskam enaki, vojski zoper centralne države, ravno ob istem času, ko je dr. Grivec molil za zmago teh. Ali pa o čudežnem obnavljanju starih ikon (svetih podob) in starih počrnelih kupol . . . „Vidimo, da Bog ni pozabil Rusije !u, je vzkliknil dr. Grivec. To se da razumeti le tako: ko je Bog videl, da njegovi služabniki in namestniki ne morejo boljševikov ugonobiti ne z blagoslovi, ne z ognjem, pa je sam prišel na pomoč . . . Da pa spodvežem krila enaki obreko-valni gonji proti Zvezi Soc. Sovj. Republik s strani slov. duhovščnie, poživljam gosp. univ prof. dr. Grivca in njegovega protektorja, to je Apostolsko društvo sv, Cirila in Metoda, da priredi o tej temi javno diskusijo v isti dvorani in pred istim občinstvom. Pripravljen sem vabila nanjo sam nabiti na vrata vseli ljubljanskih cerkva. Radoveden sem, ali se g. dr. Grivec in njegovi kolegi boje resnice ali ne. Naročajte „Zapiske“ DKM Iz unije sovjetskih republik. Sovjetska unija je zavarovana proti napadom. (Konec.) Nastaja položaj, ko postaja kapitalističen »vet mnogo nervoznejši, kot je bil prej. Kljub vsem pogodbam z meščanskimi državami se ne smemo dati varati. Vprašati se moramo, ako je vedno trdnejši položaj sovjetske unije, utrjevanje njenega gospodarstva za kapitaliste povod za trajno „zvezou. Na eni strani gotovo. Ali treba bo misliti na dialektiko. Na drugi strani gledajo namreč kapitalisti sovjete vedno bolj po strani. Saj so bili prepričani, da se morejo sovjeti boriti in /stradati, ali da niso sposobni dvigniti gospodarstva. Sedaj so te njihove nade splavale po vodi. Utrjevanje ruskega gospodarstva je moment, ki lahko poostri političen položaj kapitalističnih dežel. Kapitalisti vsega sveta ' vedo prav dobro, da bo ukrepitev ruskega gospodarstva v dveh letih najmočnejši revolucionarni faktor, kot ga doslej še ni bilo. Dvignenje gospodarstva bo najmočnejši argument proti vsem nasprotnikom revolucije. Na delegacijo angleškega delavstva je ravno najbolj vplival ta argument in ne Marxovi ali Leninovi nauki. Na nje je najmočneje od marksizma in leniniima vplivala povzdiga železne in tekstilne industrije, delavskih plač, šol, bolnic, kulture. In takih močnih argumentov bo vedno več. Na drugi strani se dviga revolucionarno delavsko gibanje najbolj v tako-zvanih zmagovitih državah: v Angliji in Franciji V Angliji so danes najpriljubljenejši in najbolj obiskani komunistični shodi. V Franciji narašča močna boljšev. stranka, pred katero je zatrepetala buržuazija povodom prenosa Jauresovega trupla v Panteon. Francoski meščanski časopisi so pisali tedaj sledeče: „Mesto ene sta bili dve demonstraciji : oficielna menjševiška in — boljševišks. Mimo nas gre oficielen sprevod z rdečimi praporji. Pojejo internacionalo . . . Ali to ni strašno. To so naši ljudje, poznamo jih. Tu so Renaudel, Blum in drugi socialistični voditelji. Sedaj pa pride boljševiška demonstracija. Tu so delavci, žene, komunistična mladina, cele tovarne, tu je mnogo več ljudi, tu so sto-tisoči. Oči se jim svetijo od navdušenja. Tu ima prapor res rdečo barvo, tu zveni internacionala popolnoma drugače.u Pri takem položaju je težko francoski in angleški buržuaziji boritj se proti sovjetski Rusiji. Angleški konservativci so hoteli organizirati enotno protisovjetsko fronto. A ta namen se jim ni posrečil niti na reakcionarnem Balkanu radi medsebojnih nasprotstev balkanskih držav. Vendar s tem ni rečeno, da je buržuazija nehala misliti na vojno. Sovjetska Rusija skrbi za vojno industrijo in organizira rdečo armado na novi teritorialni podlagi. Položaj sovjetske Rusije je na vzhodu naravnost sijajen, na-pram drugemu svetu zelo ugoden. Ona je pripravljena, da odbije vsake imperialistične napade. Vsa ta dejstva je ugotovil zadnji sovjetski kongres, ki se je končal prejšnji teden v Tiflisu, na jugovzhodu Rusije, kjer je 100.000* ljudi v uličnih manifestacijah pozdravljalo kongres, na katerem sta bila glavna poročevalca Rikov in Čičerin. Na kongresu je bila izrečena sovjetski vladi soglasna zaupnica. Šola in cerkev v sov. Rusiji. Nihče ne more tajiti gospodarske in kulturne zaostalosti Rusije kot posledice barbarskega carizma. Nad sedem let se že trudi sovjetska vlada z vsemi močmi, da popravi ono, kar je bilo zamujeno v sužeujski preteklosti. Ko je utihnila vojna na vojaški fronti, govorimo sedaj o tretji fronti — fronti ljudske izobrazbe (druga je gospodarska fronta), na kateri je tudi treba zastaviti vse moči. V prvih letih po preobratu se je s polnimi rokami trosilo šole po deželi; 1. 1922 so nastale finančne težkotie. Začetkom l. 1923 pa je zopet začelo stalno in sistematično naraščati šolstvo in vzporedno s tem je padala nepismenost. Tudi v kapitalističnih deželah se trudi vladajoči razred, da da delavcem in kmetom gotovo znanje in izobrazbo. Ali mi predobro vemo, kakšna je ta izobrazba. Univerza je le za premožne, dočim so za proletarce ljudske šole. V Ljubljani 80 razni pedagogi ustanovili nekako „ljudsko visoko šolou, ki naj bi zadovoljili delavce s su-rogati, ki padejo z meščanske mize. Popolnoma drugače v sovjetski Rusiji. Tu je vse znanje, visoke šole, akademije, umetnoat in znanosti na razpolago delavskemu razredu. Visoke šole kot Sverdlova univerza v Moskvi, komunistična (prej socialistična) akademija v Moskvi in polno podobnih zavodov je namenjeno samo za vžgejo razredno-zavednega delavstva. Sovjetska država žrtvuje ogromne vsote za strokovno izobrazbo v obratih, za proletarsko mladinsko vzgojo, za kulturno delo med ženami itd. Na raznih poljih je sicer še vedno polno Specialistov iz meščanstva, ki izvirajo iz prejšnje generacije (rodu), ali te meščanske strokovnjake vedno bolj izpodrivajo proletarski, ki so uživali svojo izobrazbo na visokih prol. šolah sovjetskih republik, se vzgajali v proletarskem duhu brez laži in predsodkov izkoriščevalne meščanske družbe. V sedmih letih je že vzrastla generacija delavcev, ki v znanju, izobrazbi in kulturi mnogo prekašajo svoje zapadno-evropske sodruge. To so ljudje, ki prihajajo od stroja in pluga in ki imajo pred-izobrazbo, ki jih dela za sposobne uradnike v državi in stranki. Isti pojav: Koliko lahko doseže delavski razred, če je sam gospodar svoje usode, vidimo tudi v verskem vprašanju. Rusi so bili splošno znani kot babjeverno, religiozno razpoloženo ljudstvo. Kajti carizem je s pomočjo popov gojil nevednost in praznoverje, da je mogel laže zatirati delovno ljudstvo. Nobeno izobraževalno delo ne bi moglo imeti toliko UBpeha, kot ga je dosegla sovjetska oblast v pobijanju verskih predsodkov. Izvršena je ločitev cne SLS. In tako so ljudje glasovali za razne meščanske opozicionalne stranke. Večina je proti režimu. In pri vprašanju; ali za opozicioualni blok ali za nas, so izbrali opozicionalni blok, ker so na naši strani čutili slabost. Radi preganjanj in organizatorične naše slabosti nismo mogli bolj vplivati na množice. In nič strašnega se ni zgodilo, najmanj pa kaj takega, da bi prišli do zaključka, da v Sloveniji ni več delavskega političnega gibanja. Delavski razred je doživel precej porazov, delal je napake in njegovo gibanje ni na tleh, ni končano, ampak se dviguje. Ujedinjenje na strokovnem polju bo pomenilo in prineslo precejšnjo povzdigo ne samo strokovnega gibanja, ampak delavskega razrednega gibanja sploh. To bom razložil še v drugem dopisu. S tem, da bomo stalno razkrinkavali klerikalce ravno v onih vprašanjih, v katerih še vedno vodijo množice za seboj in s tem, da bomo dokazali v dejanjih delavcem in kmetom, da smo edino mi resnaopozicionalna stranka ne samo proti današnji vladi, ampak tudi proti današnjemu sistemu, bomo pridobivali polagoma na vplivu, dokler ne bomo zbrali vseh zatiranih in izkoriščanih na svojo stran. Ne se vdajati črnim mislim, delavsko gibanje je sicer padlo, ali ni popolnoma na tleh. Premalo smo bili izkušeni, da bi vzdržali naval reakcije in vpliv na množice. Delale so se glavne napake v letih 1921 in 1922. Iz teh napak se učimo, preganjanj« so nas utrdila, imamo pravilno politično pot in pravilno taktiko v strokovnem vprašanju. Po tem sedaj vsi delajmo ne samo nekaj po-edincev in uspehi ne bodo izostali. Tudi v Rusiji je carizem silno pritisnil na delavsko gibanje, ali ravno zato, ker je ono prestalo največ preizkušenj, se je najprej dvignilo in tudi zmagalo. Leta 1920. smo mislili, da je za osvobojenje potrebno samo navdušenje. Sedaj smo spoznali s trdimi izkušnjami na svojih lastnih ramenih, da je potrebna tudi trdna organizacija in v ognju preizkušena pravilna politika. Star org. delavec. Novo mesto. Pri nas po volitvah Orjuna vedno bolj terorizira. Ker čuti zaslombo v PP režimu, nastopa vedno bolj nasilno in vrši špijonsko, denunciantsko in žandarsko vlogo. Ali 8 takim svojim nastopanjem ne žanje uspehov, temveč ravno nasprotno — odvrača delavce in revne kmete od sebe. In ker ljudje vidijo, da klerikalci ■ niso nobeni resni nasprotniki orjuncev, se ljudje nagibajo popolnoma na našo stran. Proletarci uvidevajo, da je treba proti orjuna-štvu in PP režimu resnega odpora, klerikalci pa oznanjajo le pasivnost. Klerikalci ne vzgajajo ljudi k odporu proti nasilju, temveč učijo ljudi, naj tem bolj klonejo s tilniki, čim bolj pritiska teror. Ge se bomo še dalje držali tega nauka, bodo naši tilniki popolnoma uklonjeni. Razredno - zavedni proletarci morajo povsod agitirati proti orjuncem in razkrinkavati njihov fašistovski značaj. — Naši železničarji še niso toliko zavedni kot po drugod. Še vedno jih je mnogo pod vplivom narodnih socialistov. Najboljša agitacija proti narodno-socialističnemu frazarshu bo sedaj enotna razredno-bo-jevna železničarska organizacija. Novomeščan. Vsem dolžnikom. Nekateri kolporterji, zlasti v Zagorju in Trbovljah so neredno od-računavali in so se silno zadolžili pri upravi našega lista. Ker se niso odzvali pozivom uprave, jih pozivamo javno, da nemudoma izpolnijo svoje obveznosti napram pro~ letarskemu listu, katerega izhajanje zavisi le od naročnine in kolpor-taže. Če tega prizadeti ne izpolnijo, bomo v listu objavili njihova imena in vsote, ki jih dolgujejo, da spozna to vsa proletarska javnost. In nemarnosti sodrugov, ki so razpečevali list, pa ga niso odračunali, se bodo morali zahvaliti delavci v dotičnih krajih, če bomo prenehali pošiljati časopis onim kolporterjem, ki nam dolžne vsote ne odračunajo. Izdajatelj in lastnik: Konzorcij v Ljubljani. Odgovorni urednik Josip Pezdir, sedlar. Tiskarna, Josip Pavliček Kočevje.