likata veak Četrtek. Cena ni ]•
IK na lato. (Za NamCIlo 3 K 00 *, ■a Ameriko la d rut« tal« drla«« « K 00 ».) — 8pl»l In doplel •• po-llllajoi Uredništva ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjev« ulice Itev. I. Narotnlna, reklamacije In Ineeratl 'psi Upravnlltvn „Domollabn", Ljubljana, Kopitarjeve allce it. 1.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
laeeratl ic •prejema),, ^o ni deSIfc cenah: Enostopna 'Ctltvritt ileetlua ..Domoljubove" tlrlne t ■aml stane ca enkrat 30 v. Pri v* uratnem objavljenju primeren t-*net po dogovora. Poiuuct > številke ee prodajajo po 10 v. o. sovnl promet poitno-branlloICne^ arada Itev. 824.707.---
' a
w	----- — —.............. ■ — -	-----—
Ste«. IZ.	U LManl, m 21. marca 1901	Leto xx.
Kdo le neumen?
Socialni demokratje se ponujajo tudi na kmetih za kandidate. Malo težko je to zanje, toda s premetenostjo se da vendarle nekaj narediti. Treba je samo več larf, prav tako kakor liberalcem, samo s tem razločkom, da socialnim demokratom zadostujeta dve, ena med svojo stranko, druga med kmeti; liberalci jih pa rabijo najmanj pet: eno za izobražence, drugo za svobodomiselce, tretjo za kapitaliste, četrto za delavce, peto za kmete. Ta — peta — je najbolj zanimiva. Ko nastopa liberalec pod larfo »neodvisnega kmeta", je ves za pusta, kar ga je. Notranjski kmetje bodo v obeh volivnih okrajih čisto natančno pokazali, kaj sodijo o takem našemljenem pustu. Ž njimi se nam ne zdi vredno razgovarjati. Vsak zaveden kmet vč, da so liberalci na kmetih samo priganiači za liberalno mestno gospodo; znano mu je, kako strupeno se branijo razširjenju volivne pravice v kme tovo korist za deželni zbor; natančno je podučen, kako so se upirali splošni in enaki volivni pravici za državni zbor; ni še pozabil, kako govorč liberalci o kmetu, da je neumen, le napol človek, ki se mu ne sme dati
| več pravic. Zato naj le rogovilijo po Notranjskem Chami, Novaki, Arki in Trillerji, kolikor jim drago, ljubljanski župan Hribar naj le pisari pisma, kamor hoče. Dekleva bo na dan volitve velika, premagana reva, in Gruden bo tako truden, da drugič ne bo nič več tiščal v kandidaturo pod liberalno zastavo.
Ogledati si pa moramo socialne demokrate od blizu. Njim se larfa nič ne poda; zato pa gotovo tudi njim samim ni všeč, če pogledamo pod-njo in jih pokažemo kmetom take. kakršni so. Za danes o njihovi proti-verski besnosti molčimo, dasi tudi to pred kmeti radi zakrivajo. Za danes navedimo samo izjave glavnih socialno demokraških voditeljev o kmetu in njegovem stanu.
Kari Marks, oče socialne demokracije piše (Kapital 13 pogl.), da je kmečko gospodarstvo najbolj leno in najneumnejše. V. Libkneht, dolgoletni voditelj nemške socialne demokracije piše o kmetu (v spisu Grund u.Bodenfrage 187(Jstr. 14U). „Njegova smrtna odsodba je zapisana in s polajševalnimi pripomočki se more k večjemu doseči, da se muke njegovega smrtnega boja podaljšajo. Uspešnih sredstev, da bi se odvrnil njegov pogin, ni nič."
Fr. Engels, glavni pomočnik Marksov poudarja, da se mora kmetu venomer praviti, da ni več rešitve zanj in da je popolnoma nemogoče, da bi se kmetom rtšilo njihovo parcelno gospodarstvo, češ da je popolnoma gotovo, da bo kapitalistiško gospodarstvo šlo preko njihovih zastarelih malih gospodarstev, kakor železnični vlak čez samokolnico.
K. Kautsky, najznamenitejši socialno-demokraški znanstvenik naše dobe, piše tako-le: „Kmetom kazati pota, ki bi po njih mogli oživiti svoja gospodarstva, se pravi vzbuditi v njih sanjarije, ki se nikrli ne morejo vresničiti." Pri vratislavskim shodu (1895) je Frohme ob odobravanju sodrugov zaklical besede: „Nihče ne misli tešiti kmeta pogina." Kadar so sami med stb< j pravijo naravnost, da socialna demokracija zameta vse postavne pred oge v varstvo srednjih stanov. Ves srednji stan, tudi kmečki, mora izginiti, mora propasti, da se more na njegovih razvalinah osnovati bodoča država.
Teh načel nam socialni demokratje ne bodo utajili. Da se upajo vseeno na kmtte, in da n. pr. Kopač v svojem oklicu razlaga, kaj se mora storiti za kmečki stan, je mo-
goče le za to, ker mislijo, da kmetje ne poznajo socialne demokracije Domoljub bo izvrševal svojo dolž nost tudi v tem oziru. Naj vprašajo kmetje Kopača, kaj socialna demokracija sodi o kmečkem stanu in naj mu pomole pod nos izjave njenih voditeljev, ki smo jih danes navedli Pribijemo še nekaj! S socialno de mokracijo si pomežikujejo »neodvisni kmetje". Liberalec in socialni demokrat špekulirata na kmečko nerazsodnost. Volitve bodo pokazale, koliko je ta špekulacija vredna. Neumen ostane liberalec in socialni demokrat; slovenski kmet ju bo izgnal. kamor spadata.
Volivno gibanje.
S. L. S. prireja po celi deželi izborno obiskane shode. To je znamenje, da se volivci zelo zanimajo za prihodnje volitve v državni zbor. Najlepša prilika ie sedai, da obračunimo za vselej z liberalci in iim na dan volitve iasno pokažemo, da ne maramo za njih brcz-verstvo, da si nc pustimo vzeti najdražje sve-tine. za katero so prelivali naši pradedje svo-io kri — sveto vero. Sai vemo, da zahtevajo slovenski liberalci ločitev cerkve od države, odstranitev verouka iz šol in razporoko! Pošten kristjan ne more z mirno vestjo dati svo-iega glasu ne liberalcu, ne socialistu. — V nedeljo. 10. t. m. je imel dr. Šusteršič dva sipina shoda, dopoldne v Mostah pri Ljubljani, popoldne pri Devici Mariji v Polju, dr. Žitnik ie imel shod v Slavini, dr. Krek v Rovah in Domžalah, Gostinčar v Borovnici, Pogačnik V Kranjski gori. Jaklič v Vel. Laščah, Demšar v Železnikih, poleg teh je bilo tudi nekaj drugih shodov, katere-so priredili naši somišljeniki po raznih krajih. Ljudstvo vstaja in liberalcev je strah.
V krškem, kostanjeviškem, mokrono-škem in trebanjskem okraju kandidira naša S. L. S. g. dr. Jankota Hočevarja, posestnika v Krškem.
Volivni shod v Borovnici. V neki zadnji številki ie »R. Prapor« pisal, da ie in bo Borovnica popolnoma rdeča. Shod, ki ga je imela 10. t. m. S. L. S. v Borovnici, je dovolj iasno pokazal, ke ie ljudstvo. Na shodu S. L. S. ie bilo nad 300 volivcev. Shod je otvoril horjulski župan Stanonik. predsedoval pa je shodu veletržec in župan na Breeu g. Kobi, ki je dal besedo kandidatu Jožefu Gostinčarju. ki je v enournem noljudnem govoru razlagal program S. L. S. in obljubil volivcem vedno ostati zvest temu programu. V istem smislu ic govoril tudi horjulski župan Stanonik. Ko so se še volivci izrekli zato, da bi se sklenil tak lovski zakon, ki bi pomenial smrt zaicem ki kmetu toliko škodujejo v zimskem času, se e kandidatura brez ugovora enoglasno in ob velikem navdušenju sprejela.
Izobrazbi.
Začetek političnih strank na
Slovenskem.
vi.
V zadnem času se ie pojavila mad Slovenci nova politična struja, ki si je nadela imena radikalna stranka, ali narodno - radikalna stranka, ali kratko narodna stranka. To gi-banie se ie začelo na.iprvo med visokošolci na Dunaju. k;er je zbirala »Slovenija«, društvo slovenskih visokošolcev, dijake, ki so bili pristaši kraniske liberalne politike in so se navduševali za voditelja kranjskih liberalcev dr. Ivana Tavčarja. Toda očividen propad te stranke v bližnji bodočnosti in vidna njena nedelavnost, vzdramila je nekatere visokošolce, da so začeli razmišljati, kako bi se dalo v bodočnosti liberalcem vendar še ohraniti malo ugleda in moči. Prvo je bilo, da so vrgli od sebe ime liberalci ali naprednjaki in si nadeli naslov: narodni radikalci; drugo pa, da so začeli povdarjati, da ie treba tudi delati, ne pa samo tupatam velikansko navdušeno govoriti, potem pa misliti, sedaj pa zopet lahko počivamo. In ni dolgo trajalo, že so imeli ti radikalci večino v »Sloveniji«, izvolili so si svoj radikalen odbor in spremenili tudi društvena pravila po svoji volji.
Takih nezadovoljnežev z liberalno politiko ie bilo pa nekai tu& že med izobraženci med Slovenci. Hoteli so celo začeti izdajati svoj list — dnevnik, ki bi bi! proti »Slovencu« in seveda tudi proti »Slov. Narodu«. Toda dr. Ivan Tavčar ie zvedel za njih namere, povabil iih je na čašo rajnega vinca in posrečilo se mu ie, da ie pregovoril voditelje nezadovoljnežev da so odnehali. Ustanovili so si sicer svoj list, »Naš List«, tednik, ki ie pa že par-krat igral kai čudno ulogo. Ko so imeli liberalci namreč lansko leto prvi zaupni shod, izvolili so tudi nekai pristašev »Našega Lista«, ali kakor so iih liberalci krstili »mladih«, v pripravljalni odbor, ki naj bi sestavil nov program za liberalno stranko. »Naš List« ni vedel nič kai bo iz tega. zato je pa ponehal z napadi na liberalce, in sploh pisal tako pohlevno. kakor da bi upal, da se bo pa le dalo doseči kako sporazumljenje med »starimi« in »mladimi«. Kakor smo videli, do tega ni prišlo ker liberalna stranka ie sprejela tak program' katerega »mladi« vsai javno nočejo priznati Jim je preodkritosrčen!
Med tem pa so na Štajerskem lastniki »Domovine« odstavili svoiega urednika Ve-koslava Spindlerja. Ta mož, seveda tudi eden izmed »mladih«, o katerem se pripoveduje da je soc. demokrat da mu ni mar druzega 'kakor. da bi zanesel razpor med štaierske Slovence, katerega do sedal ni bilo. ta ie začel kot urednik »Domovine« napadati oprezno zaslužne štajerske narodne voditelie, duhovščino hvaliti ali vsaj odobravati vsak korak lberalne kraniske stranke, dočim ie čez katoliške politike le nrerad zabavlial; osobito ie bil ves v ogniu, da bi preprečil izvolitev dr Korošca za državnega poslanca. No, moral je
Sft tod? Čaž"eaI ie v »Slov. Narodu« »p ! \akom« ako je namreč imenoval lavno delujoče Štajerske rodoHt.be. da se bodo kmalu videl. In res! Meseca oktobra 1906 skiS je v Celje blizu 00 svojih zaupnikov, ki so skle nih ustanoviti novo stranko na Štajerskem in izdajati svoje glasilo. Stranko so kS »Narodno stranko«, glasilo pa »Narodni Lis ' Malo prtre pa ie osnovalm odbor nove stran ke izda! knjižico: »Štajerski Slovenci ka ho"
fnikie/ faZla*a SV0i ^gram Kar le ;
tej knjigi, tega zaupniki niso zavrgli tore^
še velja. In s tem računam, ko navajam neka tere stavke dobesedno iz te knjige:
»Narodnost je naše najvišje načelo. Kjer zahteva narodna korist, se ima ukloniti vat drugo.«
Ali niso ravno tega povdarjati tudi kranl ski liberalci? In videli ste, kam jih je pjj". peljalo to načelo kot podlaga vsega delovanja — do zveze z Nemci.
Pa radikalci še več povedo, kakor so li. beralci!
»Smo odločni nasprotniki tega, če svečenik izrablja kot tak svoje dostojanstvo v po-litičnem boju. Načelom Kristusovih naukov nasprotuje vsekakor, če se seje sovraštvo na-sproti drugače mislečim Slovencem, če se torej spušča duhovnik v politični boj proti svojim rojakom.....In nikakor ne bomo pripustili. da bi se vtikalo versko vprašanje v iavno življenje.«
Torej duhovnik ne sme nikjer agitiratl za kakega katoliškega moža, kajti on je kot duhovnik pri katoličanih »dostojanstvenik«, vplivna oseba, zato mora biti ob času volitev lepo tiho, čeprav je ravnotako državljan kakor vsak drugi, čeravno veljajo za njega tiste državne postave kakor za druge. Načelom Kristusovih naukov nasprotuje, če duhovnik svari svoje vernike pred drugače mislečim rojakom, pravijo dalje. Da je Ie mogoče tako budaiost zapisati in dati tiskati! Kako pa more duhovnik vedeti misli drugih! Pač pa je njegova dolžnost, da svari svoje vernike pred onimi, kateri drugače delajo, kakor je Kristus učil, ali pred onimi, ki delajo proti Kristusu. In to mora duhovnik storiti, kajti Kristus je svojim apostolom in njih naslednikom zapovedal: Pojdite in učite vse narode!« Koliko bo duhovnik v cerkvi o nasprotnikih govoril to si bo pač lahko določil sam. Kristus ie tudi govoril o farizejih! Najlepše je pa, da pravijo, da vera ne spada v javno življenje. Takim ljudem je odveč vsaka beseda, ker pač vedo, da govorijo neresnico. Ravno v zadnjem času, da navedem samo en slučaj, so hoteli celo v državnem zboru, razpravljati o ločljivosti zakona. To se seveda ne tiče verskega prepričanja prav nič, in javno bi se tudi ne razpravljalo, če bi bilo vse res. kar nas učijo novi preroki. Pa idimo dalje!
Povdarjajo, da mora biti slovensko ljudstvo vsestransko izobraženo. Kaka naj bo pa ta izobrazba?
»Izobrazba sloneča na neovržnih resnicah novodobne vede, sloneča na trdih temeljih napredka in svobode prepričanja, izobrazba vsestranska — to je naša zahteva, naš cilj Sovražimo in zametavamo enostransko vce-pljanje raznih naukov v srce našega naroda, zametavamo, da ljudstvo mora verjeti kak nauk že edino zato, ker se mu pove od te ali one strani. Vsak pojedinec našega naroda si pridobivaj sčasoma vpogled v svetovno vrvenje, vsak se izobrazuj svobodno po svojem prepričanju, vsakdo čitaj to, kar on sam želi čitati, a čitaj vselej s pravim in treznim premislekom ter presodi resno in razumno, kai ie prav in kaj ni prav . . .
»Prva izobrazba se da vsakemu človeku v ljudski šoli. Zato polagamo baš na ljudsko šolo tako veliko važnost in hočemo v ljudstvu vzgojiti spoštovanje do nje.«
Mislim, da je lahko razumeti kaj hočejo. Otrok se naj začne izobraževati na ta način, da se pusti popolnoma brezveren, kajti enostransko se mu ne sme vcepljati nobenih naukov. Citati se mu da lahko vse, kvečjemu se mu naj reče, »le razmišljaj, kaj si čita!.« Da mu ne bodo dali v roke potrebnih, pravih in dobrih knjig, iz katerih bi se poučil o najvažnejših vprašanjih za človeka, namreč o Bogu. o posmrtnosti, to sami odkrito povedo, ko izjavljajo, da se morajo izobraževati le po
resnicah novodobne vede (?). Bog ve, kaj so si mislili pod to novodobno vedo; gotovo Je, da se moderna veda trudi razlagati vse brez Boga. Človeštvu hoče iztrgati vero, toda nadomestila mu ne more dati. Neki francoski brezverec je rekel: Človeštvo žeja po božjem, toda novodobna veda se oklepa le zemeljskega, naravnega.
SIcer pa nam ni treba razmišljati kakšna bo njihova šola, saj nam kar odkrito povedo:
»Zahtevamo svobodo šolstva z ozirom na vzgojo in pouk. Šolstvo ne sme imeti nikakega ierobstva v tem oziru, nanj ne smejo učinkovati nlkakšnl zunanji oziri!«
Doseči hočejo prav isto, za kar se borijo odkriti in zagrizeni sovražniki katoliške cerkve, ki zahtevajo »svobodno šolo.« Vero v Boga, pouk v veri, ven iz šole, to ie njihov hojni klic. Sicer je nedavno »Narodni List« prinesel govor enega svojih somišljenikov (učitelja), ki pravi, da se morajo otroci v šoli dobro poučiti o verskih resnicah, in čimveč bodo gospodje katehetje v tem oziru dosegli, tomboli jim bodo stariši hvaležni. Toda to je le pesek v oči. Izrecno je zapisano v gori omenjeni knjižici:
»Da slovensko ljudstvo izve. kakšni so naši cilji, kaj hočemo z novo stranko in z novim listom . . . zato pošiljamo v svet to knjižico . . . .«
In kako bodo delali, da pridejo do veljave, do moči, da bodo potem lahko svoj program tudi uresničili? Pravijo, da se bodo dali omehčati v takih kraiih. kjer je narodnost v nevarnosti in bodo tudi skupno nastopili s političnimi nasprotniki.
»Toda kjer je narodnost naša sigurna (gotova), ne poznamo z nazadmaštvom (katoliško stranko) nikakih kompromisov (pogodb).«
Končno še obljubljajo:
»Po teh načelih hočemo delati kot stranka in hočemo pisati naš časopis.«
V osnovalnem odboru je bil tudi Vekoslav Špindler, ki je menda sestavil ta program in kateremu so izročili uredništvo glasila stranke S tem menim, da je povedano vse.
Bavil sem se malo bolj obširno s to stranko, ki je še v povojih in o kateri se še ne ve kako dolgo življenje bo imela, to pa zato da snoznate novega političnega sovražnika, ki prihaja med Slovence. Glavni razloček med radikalci in liberalci obstoja v tem, da so liberalci lenuharli. radikalci pa pravijo, da bodo delali, da hočejo Iti med ljudstvo in ga pridobiti za svo:e načrte. Odgovor na to podletie so že dali štajerski Slovenci s tem. da so si ustanovili svojo »Kmečko zvezo«, ki se bo v prvi vrsti brigala za izboljšanie kmetskega stanja, ki bo pa tudi pomedla take novodobne »smeti« katere raztresalo novi »preroki.« Pripomnim še, da je bil »Slov. Narod« ob ustanovitvi »narodne stranke« kar »ginjen« od samega veselja.
Kranjski radikalci so tudi pricapljali za štajerskimi ter si po njihovem vzgledu ustanovili slično stranko in bodo gotovo imeli tudi isti program.
Iz vsega vidimo, da hočejo liberalci, brezverci, zopet priti do veljave. Ie ime so si drugo izbrali. Katoliško slovensko Hudstvo pa pokaži, da so delali račun brez krčmarja!
»Si
Političen pregled.
VOLIVNA DOLŽNOST.
Ena točka nove volivne postave, ki je bila sklenjena v državnem zboru, se tudi glasi, da posamezni deželni zbori lahko odločijo, če
bo vsak volivec pod kaznijo prime ran iti na volišče in oddati glasovnico. Večina deželnih zborov je bila že sklicanih in nekateri so tudi sklenili volivno dolžnost. Tako bo na primer na Moravskem, na Nižjeavstrijskem in na Dunaju, na Gornjeavstrijskem, kaznovan vsak volivec s par kronami, ki ne bo prišel volit, Izvzet ie seveda vsak, kdor je bolan ali resnično zadržan. S tem bo prisiljen vsak volivec povedati svoje mnenje o poslancih in o strankah, ki se potegujejo za zaupanje ljudstva.
ŠTAJERSKO.
Volivni in zaupni shodi se neprenehoma vrše. »Slovenska kmečka zveza« ustanavlja po vseh krajih svoje podružnice in večina kmetov bo šla z veseljem v boj za njene kandidate. Liberalci se pa tudi gibljejo. Pri kranjski meji so postavili svojega kandidata župana Roša v Trbovljah. Seveda ga niso postavili niti kmetje, niti delavci, ampak advokati iz Celja in liberalni učitelji. Sobotni »Slovenec« krasno pove svoje misli o spodnješta-jerski liberalni stranki. Pravi namreč: »Na Štajerskem se liberalci pridno gibljejo, to se pravi: par celjskih dohtarjev se pelje vsako nedeljo ven na shode. Nemogoče ti je od teh ljudi zvedeti, kaj pravzaprav hočejo. Ce jih primeš pri liberalni duši, ti vse utaje, govore vsakemu, kakor mu je všeč. Na eni strani si upajo javno reči. da so za svobodno šolo in razporoko, na drugi strani, kjer jim bolj kaže, pa vse to uta!e in se delajo take, kakor bi ravno vstopili v tretji red. Vsakemu se mora studiti to počenjanje. Gre jim Ie za to, da bi kdo izmed njih splezal na poslanski stolček. Spravili bi se s celim svetom, poklone bi delali duhovščini in škofom, samo da bi bili poslanci.«
Doli s tako farbarijo, doli s hinavstvom! V celjski okolici upajo dobiti precej glasov in zato sklicujejo zaupni shod, na katerem bodo kmetje postavili kandidata. Pa kaj, ko smo prehitro zvedeli njih namere. Podpisani so namreč na vabilu nekateri zapeljani kmetje, poleg teh pa še nemški gra ščaki. Celjski doh-tarjj pa na skrivaj pošiljajo vabila na ta shod svojim somišljenikom, češ, da bo to liberalni shod. — Tako hočejo potegniti kmete, pa ti jih bodo kmalu spoznali in dali liberalcem, kar jim gre, namreč figo na dan volitve.
GORIŠKO.
Na Goriškem bo boj za poslance precej hud. Slovenci imajo tam tri poslance, enega bodo volili Kraševci, enega goriška okolica in enega Tolminci. Za Kraševce je imela naša stranka pretekli teden shod v Sežani. Zbralo se je okoli 500 volivcev. Kot kandidat je nastopil dr. Peter Laharnar. Ta gospod je bil pred več leti ondi okrajni glavar in je bil tako prijazen z ljudmi, da ga je veliko občin izvolilo za častnega občana. Potem je bil prestavljen v Bukovino, toda nikdar ni pozabil Kraševcev, ampak vedno jih je hodil obiskovat. Sedaj ga je naša stranka postavila za kandidata. Važna je njegova izjava, ki jo je naredil na volivnem shodu. Rekel je namreč, ker mu nekateri liberalni listi očitajo, da ne bo mogel biti dober za ljudi, ker je državni uradnik, da bo takoj izstopil iz državne službe, kakor hitro bo izvoljen za poslanca. Liberalni listi so seveda po svoji lažnjivi navadi to stvar zamolčali. Njim se ne gre za delavne zastopnike ljudstva, zato se branijo na vse mogoče načine vsacega takega kandidata, ki bi ne samo z besedo, ampak tudi v dejanju zastavil vse svoje moči za ljudstvo. Oni bi radi imeli poslanca svoje baže, ki bi trobil v liberalni rog, naj naredi potem kaj za ljudstvo ali nič, to jim je postranska stvar. Voditelj liberalne garde na Goriškem je znani Oabršček.
Njemu se pa ne gre v prvf vrsti za poslance, marveč za njegovo tiskarno in trgovino. On potrebuje stranke; ker je pa v svoji preprostosti mislil, da bo liberalizem zmagal, se ga je oklenil. Seveda ga zdaj ne more opustiti, ker bi drugod nihče ne maral zanj. Nič ni čudnega torej, da napenja sedaj vse svoje moči, da bi rešil na Goriškem liberalizem, kateremu preti žalosten konec. Toda mi upamo in smo prepričani, da bo padlo Gabrščekovo krdelce pri volitvah s primerno častjo. Imajo pa vseeno goriški liberalci eno lastnost, katero jim moramo priznavati: surovi so veliko bolj, kakor štajerski liberalci in nekoliko manj hinavski. Toda s tem še ni rečeno, da so goriški liberalci odkriti; svojih pravih namenov tudi ti ne pokažejo. Zmotil bi se torej oni. kdor bi opazoval volivni boi na Goriškem le iz verskega ali pa iz političnega stališča. Kdor hoče dobiti pravo sodbo o goriškem volivnem boju ga mora skrbno razmotrivatl tudi iz trgovskega stališča.
VOLIVNA DOLŽNOST V GORIŠKEM DEŽELNEM ZBORU.
Pravni odsek goriškega deželnega zbora je sklenil 15. marca, da predloži deželnemu zboru zakon o volivni dolžnosti. Akoravno je dotični odsek storil svoi sklep enoglasno, vendar ni nobene gotovosti, da bo ta zakon v zbornici tudi obveljal. Nasprotovali mu bodo najbrže slovenski in laški liberalci, ker se ga boje. O izidu pa prihodnjič.
SHOD NEMŠKE KRŠCANSKO-SOCIALNE STRANKE.
Dne 11. t. m. se ie vršil na Dunaju veličasten shod nemške socijalne stranke iz vseh nemških kronovin Avstriie. Udeležilo se je shoda nad tisoč zaupnikov in vseh nemških dežel. Stranka s tako močno razvito strankarsko zavestlo, kakor se Je pokazala na tem shodu, bo od zdaj v Avstri'1 najmočnejša stranka, okolu katere se bo osredotočilo vse politično življenje v bodočem državnem zboru. Najprej je govoril princ Lihtenštajn, ki ie povdarjal, da se odslei začema v Avstriji novo ustavno življenje. Dve stranki si bosta stali nasproti v novem državnem zboru, kr-ščansko-socialna in soc.-dcmokraška. Malenkostnih brezuspešnih bojev ne bo več, ampak med tema dvema strankama bo boj za načela. In gotovo ie, da bo zmagala stranka na krščanskih načelih, ako se bo zavze'a za vse stanove, za skupnost vseh stanovskih koristi. Nato je poročal dr. Gesman o programu stranke. Krščansko-soclalna stranka ni klerikalna, ker ne zahteva politiške nadvlade duhovščine, ampak ona zahteva enakopravnost za katoliško liudstvo. ki Je v Avstriji v ogromni večini. Nadalje je govorilo še več govornikov, ki so razpravljali o kmečkih potrebah in zahtevah, o delavskem vprašaniu. o starostni preskrbi in o splošnem ljudskem zavarovanju.
KRŠČANSKE STRANKE V BODOČI ZBORNICI.
Velika bo moč krščanskih strank v bodočem avstrijskem parlamentu, ako se bodo združile. NI pa dvoma, da ie mogoča prijateljska zveza med vsemi krščansko-socialnlmi strankami v bodočem državnem zboru. Gotovo je, da se bodo združile vse te stranke v verskokulturnih vprašanjih, proti svobodni šoli in proti razporoki, samo ob sebi se bo pojavilo edinstvo tudi v vprašanjih glede Ogrske in proti judovskemu kapitalizmu. To tudi nas veže z nemško krščansko-socialno stranko. Ta zveza bo velikega pomena, ker bo krščansko-socialna stranka po svojem številu tudi najmočnejša stranka v parlamentu in bo le i njo mogoče vladati. Zveza, ki bi pa
vse kričanske stranke v bodočem parlamentu vezala brezpogojno, v vseh vprašanjih in za vsako ceno, je pa docela nemogoča. So namreč vprašanja, ki nas Slovence čisto ločijo od nemške krščansko - socialne stranke. Tako vprašanje je tudi to, da izva amo mi iz svojega demokraškega stališča popolno narodno enakopravnost, v prvi vrsti za Jugoslovane.
UMOR BOLGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
V ponedeljek. II. t. m., je padel kot žrtev velikega zarotniškega gibanja v Bolgariji bolgarski ministrski predsednik Petkov, zadet od treh strelov, ko se je vračal s sprehoda. Umorjeni ministrski predsednik je bil sin kmečkih starišev in ni pohajal v svoji mladosti v nobene šole. Bil je nenavadno odločen in zelo surov človek, ki je s svojo krutostjo kakor težka mora tlačil bolgarsko l udstvo. Bolgarski narod prav nič ne žaluje za umorjenim predsednikom, ampak vse se je oddahnilo. ko se je raznesla vest o umoru. Bil ie slepo orodje v rokah kneza Ferdinanda in ni se ustrašil nobene zapreke v izvrševanju svojih večkrat jako krivičnih namenov. Tako je dal zapreti vseučilišče in je izgnal iz njega vse profesorje, samo iz maščevanja ker se bolgarski dijaki niso hoteli pridružiti vladni stranki, ampak so bili njeni od'očni nasprotniki. Vsled takih razmer 'e bilo razmerje med bolgarsko vlado in med ljudstvom činidalje bolj napeto in pričakovati je bilo kake zarote ali ljudskega upora. .Morilca so takoj prijeli in je izpovedal, da pripada zarotmški družbi, ki je bil po žrebu določen za izvršitev umora. Morilec je neki 23-letni knjigovodja, ki je izjavil, da je hotel osvoboditi bolgarsko ljudstvo iz nasilne vlade. Zarotniki so mislili umoriti tudi bolgarskega trgovinskega ministra Genadeva. Predno je monlec izvršil umor je vprašal nekega urednika, ako bi bilo sveto delo za domovino, če umori ministrskega predsednika, trgovinskega ministra in tudi kneza Ferdinanda. Urednik mu ie rekel, da bi bila velika zasluga, ako umori Petkova in Genadjeva, kneza pa ne sme umoriti. Preiskava je dognala, da pri umoru ni s;cer nihče pomagal, pač pa so bili zapleteni v zaroto tudi vseučiliški dijaki, katere so zaprli.
RUSIJA.
Ruski državni zbor zboruje sedaj toda 'vprašanje je, kako dolgo bo zboroval. Vlada čaka le ugodne priložnosti, da bi razpustila novo dumo, ker ji niso po volji ljudski poslanci, ki zahtevajo pravico za rusko l;udstvo. Kar brez vzroka si pa vlada ne upa razpustiti dume. Moči revolucije od dneva do dneva rasejo, vladne stranke pa čimdal e bolj hirajo. Zato bo morala vlada gledati, da ne stopi v boj z dumo in da si ne navali očitanja, da je razpustila državni zbor samo zato, ker je sovražnica ljudskega zastopstva. Če bi se ne bala vlada ljudstva, bi sedaj gotovo razpustila dumo. ker so prišla na dnevni red v dumi jako sporna vprašanja, katerih bi se vlada rada izognila. To je predvsem zahteva socialistov. naj se oproste politični zločinci in zadeva duhovnika Petrova. Ta je bil namreč izvoljen v mestu Peterburgu za poslanca, toda višja ruska duhovska oblast (sveti sinod) ga e dala zapreti v nek samostan, da se ne more udeleževati sej državnega zbora.
Tt^S
listek.
Kako sta se Ulkova dva ločila.
fPoučna zgodba. — Reimmichl.)
Ko je bil Ulkov Jernejec star sedemindvajset let. si je poiskal za nadaljn e življenje boljšo polovico, po domače povedano — oženil se je. Zeni je bilo ime Spelica. Samo tri leta je bila mlajša od Jernejca, sicer pa ni bila nič manj prebrisana, kakor 011. Saj veste, kadar doseže človek enkrat dvajseto, pameti nc merimo nič več po letih. Prve čase 1x1 poroki navadno imenujemo medene tedne in medeni so bili tudi tedni Ulkovih dveh. Drug drugega sta nosila na rokah, drug drugega božaia, mislila sta, da je njun dom najslajši raj.
Pa kmalu se je preobrnilo. Se pol leta ni minilo, in že ie bila prava pravcata vojska v hiši. Praviio, da se to pri mladih nerazsodnih parčkih kaj rado godi. Seveda, gospodarja pri hiši je treba, iti kdo bodi, naj odloči bitka. Bitka naj prav tako odloči, kdo bode nosil krono in žezlo. kdo bode upravljal domačo zakladnico, kdo bode hodil pokoncu in kdo se bo valjal po tleh — vse to se mora natanko določiti. — Prav tako je bi'o tudi pri Ulkovih dveh. Kmalu po medenih dneh je prišlo do manjših prask in tnalo nato ie vz-bruhnila prava pravcata vojska z vso srditostjo.
Spelica je drdrala:
»Bomo videli, če boš pokoren ali ne! Rad ali nerad! Ali nisi tako obhibil pred oltarjem? — Ti grdin, ti! . . . .« In zavihtela je nad Jer-nejcem kuhavnico ali burkl.ie ali kar ji je ravno prišlo pod roke.
.Jernejec je jecljal in se zvijal:
»Ja, ja. ie že vse res! Pa moraš potrpeti z menoj! Saj so tako naročili iz rdečih bukvic gospod župnik. E. ne boš me ne, pa bi me rada! Kaj sem te zato vzel, da mi boš delala muziko po hiši in direndaj? Ti drdra ti!«
Bitka .ie bila dolgo. Zdaj se ie bila nagibala zmaga na to. zdai na ono stran. Končala se je jako žalostno: Spclica ie izgubila dar govora — zmanjkalo ji je pušic in strel in smodnika. Le zapihala ie šc tuintam, govorila pa ni nič več. Tiho je bi'o v hiši kakor v grobu.
Kaj je hotel ubogi Jernc ec? Nekaj časa ic milo pogledoval na Spelico, ko pa ie videl da dobrohotni pogledi ne izda;o mnogo, se ie viezil tudi sam. Začel je zahaiati na vas k Mezinčku med bratce-lahkeživčke in pil ie ž njimi in jim dajal za vino. da je teklo od mize, kakor ob svatbah. Sploh ie postal zelo pogumen: iz prejšn ega cagovca se ie v kratkem prevrgel v velikega junaka. Seveda je bil junak samo pri Mezinčku, pri vinu in med bratci, doma mu pa junaštvo ni tako lepo sijalo z obraza. Stiskal se ie za peč in milo pogledoval po hiši — dokler ga ni spet prijelo, da je stekel k Mezinčku pogledat, kako sc imajo.
Nekega lepega dne, ko se je Jernejec baš prizibal iz krčme, sc je nad Spelico zgodil čudež. Razvezal se ji je jezik, in takrat ;e bil joj! Strele in pušice, grom in toča, vse se je zgrnilo nad ubogega Jernejca kot neusmiljena ploha.
Tudi on je hotel odgovoriti gromovito in uinaško, na skoro ni mogel do besede. Spelica ie pihala kakor gad in zaključila svojo srdito jezico zelo ginljivo:
»Nič več, nič več ne vstrpim! ... Zapravil bi brus vednožejni, še mo:e . . . Vem, da ti diši, na ne boš! Jutri pospravim svoje stvari in odidem, odkoder sem prišla!« . . .
Jernejec se je ponraskal pod nosom, ker ga je zasrbelo. V vidni zadregi je zastokal:
»O ie! Pa ne misli, da bo šlo tako lahko!
Prej moraš iti h gospodu župniku in v sodnijo. Tam ti bodo razložili 111 povedali.«
»Kaj ne, v sodnijo, grdin! Ločil bi se rad, aha? Že davno sem vedela, da ti take misli orjejo po butici . . . Ce ravno hočeš, dobro!«
Jernejca je zasrbelo drugič, in zopet sc je popraskal pod nosom.
»Nisem mislil tako, Vendar tc ne bom zadrževal. Se pospremim te k sodniku, in tam bova naredila . . .«
»Dobro! Morda še danes? Čakaj, takoi bom opravljena!«
»Danes ne! Jutri bo tudi šc dovolj zgodaj. Le potrpi, saj te ne bom požrl čez noč!«
Tako se je končal boj, in oba sta bila nezadovoljna. — Bralci pa naj ne mislijo, da je Jernejcu in Spelici omrzila ljubezen v srcu kakor živca, če jo postaviš v mrzlo omaro. O ne! Samo malo bridkostij sta občutila in pa trma jima ie vzrastla tako urno 111 naglo, da še sama nista vedela, kako. Nič čudnega! Kroni in žeziu se nihče rad nc odpove, pa naj bi se bila Spelica ali Jernejec?
Spelica je jokala, Jernejec je mrmral. Zaradi ločitve sta bili njuni srci nepopisno žalostni.
Drugo jutro je Jernejec ropotal že navsezgodaj. Zopet je dobi! nekoliko poguma. Spelica je bila uverjena, da se bosta pobotala, in se je že natihem veselila. Pa se je varala. Jernejec je potrkal na duri in zakričal v spalnico:
»Lenoba lena, pokoncu! ... Ali te še ima? . . . Brž, brž, sicer nama odide pošta in ob 12. tudi 111 več uradnikov v pisarni.«
Spelici se je krčilo srce ob teh besedah: hkrati pa jo je tudi prijela trma in kljuboval-nost. Brž se .ie opravila v praznično obleko in zavestno stopila pred moža. Sla sta na pošto. Jernejec je stopal naprej, Spelica srčno in pogumno za njim. Noben m črhnil besedice. Konji so bili že zapreženi. Jernejec je plačal voznino zase in za svojo boljšo polovico in molče sta se skobacala na sani. Sopotnikov nista imela. Veselo so škripale sam po zmrzli cesti. Mraz je pritiskal, a vendar je bilo obema jako vroče. Spelica je gledala skozi eno okno. Jernejec skozi drugo. Spelica je požirala sline, kakor bi imela v ustih najokusnejše bonbončke, Jernejec je pihal iz pipe kakor iz dimnika. Obema je bilo pri srcu, kakor bi se peljala na pogreb. Spelico jc silil jok, pa se mu je krepko ustavljala. Jernejcu je tolklo yce, kakor bi mu hotelo razgnati prsi, in zapeti si je moral kamižolo, da Spelica ni videla dviganja in padanja.
A srce je tolklo vedno burneje. Jernejec ie pogledal na Spelico in obšlo ga je tiho sočutje. Rcvica .ie zdihovala in obraz ji je bil žalosten kakor zimska megla. Rahlo je odprl usta in zinil zelo pohlevno:
»Ogrni sc 111 pazi, da se ne prehladiš!«
Spelici .ie zavrela vsa kri v glavo in že je hotela odgovoriti prijazno. Pa sam spak je dal menda, da so ji šinile iz ust trde besede:
»Aha. Boga bi zahvalil, kajne, in žal bi ti bilo!«
Jernejec je zamrmral in .ii obrnil hrbet.
Spelica sc jc zamislila. Čez nekaj časa ie potisnila žakljevino, ki jc bila na tleh. na moževo stran in rekla mehko:
»Na, zavii si noge, sicer mi ozebeš v prste in še domov ne boš mogel!«
»To bi bilo zate, d?« je zarenčal Jernejec.
Tudi Spelica jc obrnila možu hrbet . . .
Prišli so v Grahovo, kjer je postiljon ustavljal. Potnika sta izstopila in šla v gostilno. Jernejec je naročil za oba vrelega vina m dvoje klobas. Krčmar je spraševal, kam se peljeta. Jernejec si je izmišljal, kolikor sc je mogel, le z resnico ni hotel na dan. Trdil je,
da gre tožit soseda in žena gre pričat. Ko Je natakarica prinesla vino, je bil Jernejec do Špeiice zelo prijazen. Sam ji je natočil in ji natresel v ^kozarec še povrhu jako mnogo sladkorja. Špelici se je kajpada dobro zdelo, a črhnil ni noben besedice. Vse je šlo tiho kakor v sanjali.
Na mizo so prišle klobase. Jernejec je potisnil krožnik pred Špelico, Špelica zopet nazaj pred Jernejca in prerivala sta krožnik toliko časa, da je zunaj postiljon zatrobil za odhod. Brž je pograbila Špelica klobase, zavila jih v papir in jih spravila v košarico; molče sta vstopila v voz in sani so zopet veselo drčale po zmrzli cesti proti mestecu.
V vozu ni prišlo- do nevihte, pač pa v mestu. — Jernejcu je upadel pogum in hotel je že odnehati. Rekel je. da mora najprej k usnjarju, kjer bi rad nekaj nakupil, Špelica pa naj gre v cerkev in zmoli tačas križev pot. Špelica se je branila: »Premalo se spoznam po mestu; nazadnje bi me morda ukanil, in sama bi morala k sodniku. To ne gre! Daj, grem s teboj!«
Jernejec je poskočil:
»A tako? Torej ti je sodnik še vedno na misli? Kar brž pojdiva, da nama ne odide! Meni je zdaj tudi že vseeno. Čakaj, jaz ti bom dal!«
Kmalu sta bila pri sodišču. Sodnik je bil strog gospod. Brž, ko ju je zagledal, se mu je nekaj posvetilo. Nabral je obraz v resne gube in ju zelo grdo pogledal. Oba sta molčala. Špelica je dregala Jerne ca, Jernejec jc dregal Špelico, sicer pa nista prav nič zinila. Sodnik je vzrastel.
»No, kaj bo? Ali naj grem po ključarja, da vam bo odprl usta?«
Med Špelico iu Jernejcem se je razvil tale duhoviti pogovor: »Govori!« — »Ti daj!« — »Kar začni!« —
»Goltanec ti je dovolj dolgo počival!« — »Tebi se je skoro raztrgal od govorjenja!« —
»Torej začni!« — »Jaz že ne!« — »Jaz tudi ne!« — Sodnik je planil pokoncu. »Ali nai tu poslušam vajino blebetanje? Ali nc vesta, kako začeti? . . . Mož naj govori prvi!«
Jernejec si jc odkašljal. »Svojo staro sem semkaj spremil . . .«
»Ni res,« ga je prekinila Špelica, »jaz sem ga morala spremiti. Sam bi ne bil prišel!«
»Ali me nisi vedno naganjala?«
»Ali me nisi ti zjutraj prisilil?«
Sodniku se je stvar zdela vesela. Pome-žiknil je z očmi in rekel nagajivo:
»Torej drug drugega sta pospremila semkaj, zdaj že vemo. Po kaj sta pa pravzaprav prišla? Morda meni srečo voščit? . . . Govorita I«
»Jaz ne vem, kaj vam hoče moja stara« . . .
»Jaz tudi ne, kaj vam hoče moj dedec« . . .
»A tako? Sama ne vesta kaj hočeta?... Vama bom kmalu pokazal! Sprašal vama bom vest pošteno . . . Dve kajbici sta prazni in zaprl vaju bom po 24 ur, morda se domislita, čemu sta prišla« . . .
Sodnik je segel po zvoncu, ki je stal na mizi. Jernejec se je prestrašil in je sodnika naglo prijel za roko:
»Gospod sodnik, če ne daste moji stari se, čemu sva prišla . . . Premoženje bi rad zapisal svo.i stari, potem vas bom pa prosil za potni list ... V Ameriko grem . . .«
Špelica je prebledela, v zadrego pa ni prišla. Brž je poprosila tudi ona:
»Gospod sodnik, meni tudi potni list za Ameriko« . . .
Sodnik se je zasmejal, pa takoj rekel zelo resno: »Zenka, ne gre tako! . . . Ženske ne smejo čez lužo, imajo jih že dovolj tam . . . Mož bo že dobil potni list za Ameriko; vam pa, če hočete, ga napravim za Afriko . . . Ča-kajta^ takoj bo gotovo« . . .
Špelica ni vedela, kaj bi odgovorila. Sramežljivo se .ie igrala s predpasnikom in gledala v tla. Nazadnje je potegnila iz žepa robec in ga pritisnila čez oči . . . Cmerila se ie. Sodnik je brskal po knjigah in iskal imen. Prijel je za pero in Jernejec je bil vznemirjen. Mozeg v kosteh se mu je premikal. Jako pohlevno je poprosil:
»Gospod sodnik, če ne daste moji stari potnega lista za Ameriko, ga tudi jaz ne maram. Dajte mi ga za Afriko raje!« •. . .
»Ne morem,« je rekel sodnik hladno. »Tam je zopet moških preveč« . . .
»Mož in žena sta vendar eno,« je vzroiil Jernejec. »Kamor gre eden, tja mora tudi drugi ž njim!« . . .
»Seveda, če se razumeta . . . sicer ne,« je pripomnil sodnik.
»Kdo pa vam je povedal, d& se midva ne razumeva,« se je razšopirila Špelica.
»2e vem, že vem,« je zatrjeval zopet sodnik. Poznam vaju dobro .... Kajne,
vaš mož bi rad vladal in gospodaril pri hiši, in težko izhajate pri njem?« . . .
»Moj Jernejec je na.blažja duša na vsem svetu,« je ihtela Špelica. »Blažje sploh ne dobite ... Od kake komande ni govora . . . In če bi tudi komandiral, bi imel prav! Bog je že v raju zapovedal, naj gopodari mož nad ženo« . . .
»No dobro! . . . Potem ste vi svojeglavi, ker ne držite jezika za zobmi ... Sicer bi mož imel lepo življenje ob vaši strani?«...
»Prav nič ni svojeglava moja Špelica,« je zatrjeval Jernejec. »Tako krotka je in dobra, da vam ne morem dopovedati . . . Glede njenega jezika se pa zelo motite . . . Jaz že vem!« . . .
»Ne pomaga nič . . . Oba dobita potne liste!«
»Za Ameriko ga jaz že ne maram!« . . .
»Jaz pa za Afriko ne!« . . .
»Tudi prav,« je rekel sodnik kratko. »Dobita pa vsak 48 ur ob kruhu in vodi in vsak svojo kajbico . . . Hotela sta potegniti gosposko, in to je zelo kaznjivo dejanje.«
Sodnik je pozvonil.
»Prosim, prosim,« je vpil Jernejec.
»Bodite tako dobri,« je javkala Špelica.
Sodnik je ostal neizprosen. Ko je Špelica videla, da nič ne opravi s svojim kisanjem, je obrnila svojo prošnjo na drugo stran.
»Gospod sodnik,« saj bo ena kajbica dovolj prostorna za oba« . . .
»Ne sinem,« je rekel sodnik odločno in zamahnil z roko.
»Meni bo dolgčas po Špelici,« je vzdihoval Jernejec. »48 ur je preveč!« . . .
»Jaz si bom iziokala oči od dolgega časa,« .'e stokala Špelica. »Milost, gospod sodnik!«
»Ne morem! Postava je postava,« je končal sodnik in pozvonil drugič.
»Jernejec, ne zameri in ostani zdrav!« je zatulila Špelica na glas.
»»Ti tudi ne zameri, ljuba Špelica! . . . Z Bogom!«
Vstopil je ječar in odpeljal vsakega v svojo kajbico-temnico.
Zviti sodnik jima ni odpustil niti minute. — Zdravilo ie bilo izvrstno. Tretji dan sta se Jernejec iu Špelica vračala domov in pravila drug drugemu občutke, ki sta jih imela v kaj-bicah. Od tedai sta si dobro kakor golob in golobica.
Razgled po domovini.
Na shod v Št. Peter! V nedeljo, 24. marca ob 4. uri popoludne bode v prostorih ta-tnošnje občinske hiše javni občni zbor »Kmečke zveze«. Na shodu bode govorilo več govornikov o organizaciji kmečkih posestnikov in raznih kmečkih vprašanjih. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
Liberalni sovražniki kmeta. Cesar je srcc polno, o tem rada usta govore. Srce liberalcev je polno sovraštva do kmečkega ljudstva, in to sovraštvo glasno oznanjujejo liberalna usta, ki so liberalni časopisi. Brezštevilne so psovke, s katerimi so že obkladali našega kmeta. Kako nesramno se je norčeval »Narod« iz najboljših mož naše dežele, ki so prišli na zaupni shod v Ljubljano. Kako jih je zasra-inoval z bebci, nevedneži, tolpo, nerazsodno maso, podrepniki farovški itd., itd. — Kako zasramujejo liberalci dr. Benkoviča in profesorja dr. Vrstovšeka na Štajerskem, ker sta
govorila na nekaterih kmečkih shodih, češ, da se to ne spodobi za izobražene može. — Kmete imenujejo »slaboumne« in nebroj drugih očitanj bi še lahko našteli, a zadostuje naj to, da bodo bravci poznali svoje »lepe pri a-telje«, ko bodo priSli beračit za glasove. Kmet ki bo volil liberalca zasluži po vsej pravici, da se ga prezira, ker kdor se sam zaničuje, ni vreden našega spoštovanja.
Gorenjski vlak skočil s tira. V torek, dne 12. t. m. zjutraj prihajajoči gorenjski vlak številka 1721 je na menjalniku skočil z dvema vozovoma iz t ra, ker je v stolpiču 3 službujoči čuvaj Suhadolc imenovani men alnik prekmalu prestavil. Poškodovan ni hil nihče tudi vozovi so ostali nepoškodovani. Promet jc bil neoviran.
Kranjska trgovska in obrtna zbornica.
Trgovski minister je potrdil izvolitev g. Jožefa Lenarčiča za predsednika in g. Franca
Kollmanna za podpredsednika kranjske trg. in obrtne zbornice.
Nadučitelj Papa umrl. Iz Škofje Loke se nam piše: Nadučitelj Frančišek Papa je sinoči zadet od mrtvouda, umrl. Služboval je v Starem trgu pri Ložu, Metliki in ivočevju. Zadnjih dobrih 20 let je pa vodil šolo v Škofji Loki. Naj počiva v miru I
Čevlji ln rokavice se podraže. Lani so se podražile cene usnja za 20 do 25 odstotkov, sedaj se pa zopet .usnje podraži skoro ravno za toliko, vsled česar se baje podraže tudi čevlji in rokavice.
Važno za volivce. Ob volitvah se marsikdo izgovarja, da ne gre volit, češ, na mojem glasu ni veliko ležeče. A vsak glas .ie važen. Tega so se zavedali na Nemškem pri zadnjih državnozborskih volitvah. Velikanske nuiožine mož so se posluževale svoje volivne pravice. Posebno nemšk, katoliški centrtim
ima zveste volivce, katerih celo visoka sta rost tli zadrževala doma za pečjo. Tako je v Kepelnu prišel volit tričetrt ure daleč 95 let stari Tomaž Jausen. — V Kemptnu je volil 94-letni starček. Ker je starček slaboten, pripeljala ga je na volišče njegova hči. — V Ve-rekirhu na Virtemberškem je prišel na volišče 93 let stari mož, opirajoč se na strankinega zaupnika. Ker ne more mož hoditi, so ga pripeljali na saneh. Ko je prišel v volivno sobo, ga je pozdravila stoje volivna komisija in v očeii marsikaterega moža je zablestela solza ginjenja, ko je videl, kako zvesto ta starček spolnuje v svoji oslabelosti svojo volivno dolžnost. — V Gincburgu na Bavarskem je bil 91 let stari Melhijor Firbacher, ki je prvi na dan volitve prišel na volišče, popoludne pa je prišel volit njegov brat istih let. — Naj bi ti zgledi vplivali tudi na vse naše volivce, da bi prišli polnoštevilno na volišče in oddali svoje glasove našim možem. Liberalec ne bo noben ostal doma.
Zvina in ineso. Kakor kažejo vsa poročila raznih tržišč, je cena živemu blagu padla in to še za več kron. Nasprotno temu pa meso nikakor ni postalo ceneje. Ako cena živemu blagu poskoči, so gotovo tudi mesarji z višjimi cenami pri rokah, a o znižanju mesa pa nočejo ničesar slišati, kadar pade cena živemu blagu. Ker so se mesarji sami izrazili, da težko pričakujejo nižjih cen živine, da bi potem svojim odjemalcem ložje z nižjimi mesnimi cenami postregli, jim je sedaj prilika dana, to pokazati tudi v istini. Kar velja za drugod, velja tudi za nas.
Semenj v Št. Gotardu. Iz Št. Gotarda pri Trojanah se nam piše: Vsem obiskovalcem šentgotardskih sejmov naznanjamo, da so sejmi tu dovoljeni že prvotno za vsakovrstno živino: za konje, za govedo, debele in plemenske prešiče, ovce in koze!
g Iz Št. Vida nad Ljubljano: Sklicujč se na tiskovni zakon prosim, da priobčite v »Domoljubu« z ozirom na notico »Šentviški Žirovnik« v št. 9. t. 1, in notico »Iz Št. Vida nad Ljubljano« v št. 10. t. 1. tale popravek: Ni res, da sem kedaj trdil, da bo zato zajec objedal drevje še 6 let, ker bodo pri volitvah klerikalci zmagali. Res pa je, da sem priporočal volivcem, naj svojim poslancem naroče izpo-slovati zakon, ki bo dovolil zajca povsod na katerikoli način uničevati. S spoštovanjem I. Žirovnik, vodja šole. — Objavimo popravek z dostavkom, da je svoj čas naša stranka kot narodna stranka v deželnem zboru odločno zagovarjala zahtevo, ki je izražena kratko v besedah: Kmetu pomoč, zajcu smrt. Tej zahtevi pa so se vstavljali liberalci, torej pristaši g. Zirovnika. In tudi sedaj bode prva skrb naših poslancev, da se izboljša lovskj zakon — liberalcem na žalost in zajcu v pogin.
Nova odredba za izseljence v Ameriko. Naselniški komisar na Ellis Islandu je izdal naredbo, da noben izseljenec ne sme imeti seboj več kot 10 funtov prtljage. Kar je več, se bode potom ekspresnih družb oddalo na dom. Parniške družbe so o tem obveščene.
Umrl je v Kranju posestnik in trgovec g. Karol Windischer. Bil je mož stare gorenjske korenine, skozinskoz znača en in pošten katoliški mož. Naj v miru počiva!
V ponedeljek po tihi nedelji — liberalen ples. Pred tednom je »Narod« vabil na ples ki ga je priredila ljubljanska liberalna »Čitalnica« pret. ponedeljek. Ce se ne motimo je stan Blenveis še vedno predsednik te zanimive »Čitalnice«, ki skrbi za to, da lepe liberalne navade ne izginejo. Bogve, kaj imajo za veliki petek na programu? Nam se zdi naša liber. stranka taka, kakor so bili ljudje ob Noetovem času: Takrat so tudi plesali in se gostili, namesto da bi pokoro delali, potem j» pa prišla nadnje vesoljna povodenj. Sloven-
sko ljudstvo bo tej stranki priredilo povoden) «tako ploho, da jo bodo pomnili oni, ki jo pre-žive To početje nesramne liberalne bande presega že vse meje. To jc grdo in predrzno izzivanje poštenega krščanskega ljudstva, ki se v postnem času spominja trpljenja Gospodovega. Vsak poštenjak mora obsojati te liberalne lumparije, ki se dogajajo sedaj v postnem času. Kdo bo še verjel liberalcem, ki se bodo sedaj pred volitvami trkali na prsi in se delali dobre katolike, v Ljubljani pa tihi teden prirejajo javne plese! Proč s temi hinavci !
Sijajno je zmagala na Vrhniki v podobči-nah (razun ene) in v vseh treh razredih naša stranka. Liberalci Jelovškovci so sramotno pogoreli. Bog živi naše vrle volivce!
Vsled silnega pomanjkanja prostorov jc Katoliška Bukvama v Ljubljani prisiljena razširiti še to leto svojo prodajalno. Da si pa kolikor mogoče olajša dvakratno selitev, se je odločila oddajati spodaj navedene knjige za nekaj časa po zdatno znižani ceni. Te cene pa veljajo samo do selitve, t. j. do 30. maja tekočega leta . Po preteku tega časa je vsaka znižana cena popolnoma izključena, ker bodo novi lokali ustrezali v toliko potrebam, da v svrho pridobitve prostora ne bo več treba oddajati knjig v zgubo. Po znižani ceni se dobe knjige:
Nevesta Kristusova ali podučna in molitvena knjiga za pobožne krščanske device. Poslovenil B. Bartol. Šesti natis 1894. Rdeča obreza (mesto K 2'48) samo 2:—, zlata obr. (mesto K 3'40) samo K 2-60, s poštnino vred 20 vinarjev več; rjavo usnje, okovane platnice (mesta P 5—) samo K 3.—, fina bela vezava (mesto K 5*40) samo K 3*20. Izvrsten molitvenik s potrebnimi poduki. Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Serafinskega, ki med svetom živijo. Spisal O. Nikolaj Meznarič. Peti pomnoženi natis 1899. Rdeča obreza (mesto K 1 '80) samo K 1 '30, s poštnino 20 vin. več. To je celoten molitvenik, ki pa obsega poleg tega tudi vsa potrebna navodila itd. za tretjerednike, katerim ga zelo priporočamo.
Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja ali navod k bogoljubnemu življenju. Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. Rdeča obreza (mesto K 1'80) samo K 1-50, zlata obreza (mesto K 2:40) samo K 1'90, s poštnino 20 v. več. Zlata knjiga, ki kaže za vse med svetom živeče stanove, visoke in nizke, najlažjo in najzanesljivejšo pot skozi življenje v srečno večnost, knjiga ni stroga, temveč vpliva samo blažilno in tolažilno ter je še danes najboljša svoje vrste. Bolje ne moreš porabiti denarja, kakor če žrtvuješ te vinarje za to prekrasno knjigo; škoda, da je med Slovenci še tako malo znana, naroči naj si jo vsak »Domoljubov« bralec. Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal Ivan Belec, župnik, 1885 — Broširano (mesto K —-40) samo K —'20 s poštnino 5 v. več. Zgodovina cerkljanske fare. Spisal Ivan Lav-renčič Založil Anton Golobič, 1890 Broširano (mesto K U60) samo K —"90 s nošt-nino 20 v. več.	'
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada nabral van Šašelj, 1906. Broširano (me-
več Sam° '5°' S poštnino 20 v.
Voska na daljnem Vzhodu. Uredil dr Evtren
moT^n6- Br°ŠirT (mest0 K 4'80) sa-mo K 3 80, vezano (mesto K 6—) samo
samo K 4 90, s poštnino 30 v. več.
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja.
g Iz Šenčurja pri Kranju. Naše katol. slovensko izobraževalno društvo je imelo v torek dnd 19. marca svoj redni občni zbor v društvenih prostorih. Vspored je bil: 1. poročilo predsedništva, 2. poročilo blagajnika, 3. poročilo tajnika, 4. poročilo knjižničarja, 5. volitev novega odbora, 6. slučajnosti. Kakor se razvidi iz letnega poročila, je društvo precej napredovalo. Bila so štiri predavanja iu sicer o gospodarskem vprašanju predaval je g. kaplan Bešter iz Cerkelj, o alkoholizmu je predaval stolni vikar g. Smolnikar iz Ljubljane, o zgodovini Slovencev g. profesor Jarc iz Kranja, in še enkrat o alkoholizmu g. župnik Kalan iz Zapog. Društvo je priredilo šest predstav, knjig se je prebralo 110. Društvo je priredilo dva posebna romarska vlaka na Tr-sat in na Sveto Goro. Naročili smo tudi jako lepo tablo s primernim napisom pri Zadružni zvezi. Tudi pevski zbor naših vrlih fantov šteje že petindvajset članov, ki so kos tudi težjim skladbam, tako, da lahko povsod sijajno nastopijo. Da bo društvo v bodoče še bolj napredovalo, vabimo v svoj krog tudi može našega mišljenja, katerih smo dosedaj pogrešali. Pa tudi fantov naj bi se kolikor mogoče veliko vpisalo, da bi se obvarovali one surovosti, ki je lastna fantom izven našega društva. Torej pogumno naprej za pravi napredek, po geslu našem »veri in omiki«!
Iz kamniškega okraja.
g Ogromno škodo so letošnjo zimo napravili zajci po naših vrtovih pri mladih drevesih. Enemu samemu posestniku v Mengšu so objcdli 52 drevesc. Marsikateremu posestniku so uničene nade, da bo imel v malo letih mnogo lepega sadja. Skrajna potreba je, da se lovski zakon prenaredi.
g Hranilnica in posojilnica v Mengšu ima dne 25. t. m., to je na praznik Marijinega oznanjenja, ob 3. uri popoldne v veliki dvorani Ladštcterjeve tovarne, svoj občni zbor. Vsi udje in prijatelji hranilnice ste vabljeni, da se udeležite občnega zbora.
g Volivni shod bo v Mengšu dne 25. tega mes„ v Ladšteterjevi tovarni ob pol 4. uri popoldne. Volivci, pridite na shod v obilnem številu!
g Lepo cerkev imajo Trzinci. Pred par leti so vso prenovili. Sedaj pogrešajo le še orgelj, toda tudi te bodo imeli, ker zanje zbirajo doneske. Vsa čast vrlim Trzincem, ki toliko žrtvujejo za čast božjo!
g Enorazredno šolo v Trzinu nameravajo razširiti v dvorazredno. V ta namen bodo sedanje šolsko poslopje vzdignili za eno nadstropje.
g Gasilni dom si bo sezidiala požarna hramba v Trzinu.
g Volivni shod v Domžalah 10. marca popoldne ob treh je priredil kandidat Slovenske Ljudske Stranke dr. Janez Krek. v Domžalah volivni shod, ki se je vsestransko izvrstno obnesel. Udeležba je bila izredno velika; navzo- < čih je bilo nad 300 samih volivcev, med temi skoraj prav vsi odborniki domžalski in de-palski z vrlim depalskim županom J. Dime. I redsednikom je bil soglasno izvoljen bene-ficijat Bernik, ki po kratkem pozdravu pove, da bi se tudi domžalski župan Matej Janežič rad udeležil tega shoda, pa mu vsled bolezni (protina, to ni mogoče. Sporoča pa, da se t vsem kar se bo danes tu na shodu sklenilo, pcpolnoma strinja. Kandidat dr. Krek je na to v nad eno uro dolgem govoru pojasnil voliv- j cem pomen splošne volivne pravice in nalo-
ge poslanca za ta okraj v državnem zboru. Z izvrstnim svojim govorom si je takoj osvojil srca vseh poslušavcev. Sporočile so se mu Se nekatere nujne potrebe tega kraja. Ko je ob sklepu dal predsednik kandidaturo dr .Kreka na glasovanje, so prav vsi navzoči soglasno izjavili, da hočejo 14. majnika zanj glasovati. Ob splošnem navdušenju in v najlepšem soglasju se je zaključil shod! Takim možem — čast!
g Blagovica. Cimdalje bolj se širijo po raznih župnijah izobraževalna društva, kar je hvale vredno. Možje in mladeniči naši občine, tudi mi si omislimo kaj tacega, malo dobre volje in bo šlo, — Tudi »Domoljub« je pri nas še premalo razširjen, posebno zdaj ga bolj pridno prebiramo, ko prinaša zanimive članke o prihodnjih državnozborskih volitvah. — V naši občini (sta namreč dve župniji skupaj, Blagovica in Št. Ožbalt) sta se mnogo prizadevali dve osebi za odkup bire g. župnika in cerkovnika. In sta mislili, kako se bosta s tem ljudem prikupili. Dosegli sta pa ravno nasprotno, ker večina občanov je tega mnenja, da bi ostalo še pri starem.
g Abstinenčno gibanje. Nad Komendo v prijaznem Zalogu je prišlo tudi do spo^ znanja, da alkohol (zlasti pa v žganju), prav veliko škoduje človeški družbi, in se je po pojasnilih zavednega abstinenta Fr. Zabarnika iz šmarce, takoj vpisalo 9 oseb in pristopilo k društvu »Abstinent« v Ljubljani in si nabavilo društvene znake. Zavedajo se, da niso zato postali abstinenti, kakor da bi bili Bog zna kaki požeruhi v pijanosti, ne, ampak zato, da pokažejo, da se brez alkohola dd živeti, in še prav dobro živeti! Pri tem pa lahko vidijo tisti, ki jih tare stara navada pjianče-vanja in pitja, da se te navade prav lahko otresejo, ako imajo le količkaj dobre volje, in pa ljubezni do svojcev. Vam pa vrli novi člani kličemo: »Bog Vas živi!«
g Visoka starost. Pokopali so 4. marca v Mengšu Katarino Štebe iz Depale vasi. Dosegla je visoko starost, 94 let. Bila je to menda najstarejša oseba v mengiški župniji.
g »Blagovestnik« pošiljajo iz Ljubljane v mengeško župnijo. Opozarjamo, da je to pro-testantovski list, ki hoče širiti krivo vero Lu-trovo med Slovenci. Kdor dobiva ta list, naj ga takoj nazaj vrne s pripombo, da ga nai več ne pošiljajo.
g Požar. Dne 10. marca je začelo okrog 9. ure zvečer goreti pri g. Frančišku Kosecu v Pristavi poleg Mengša. Pogorel je kozolec, nekaj sena in druge priprave. Na kozolcu je spal nekdo. Kozolec je bil že v plamenu, ko se je zbudil in se še pravočasno rešil. Gospodar je bil sicer zavarovan, vendar ima veliko škodo.
g Narodni kolek v prid družbi sv. Cirila in Metoda prodaja prodajalna Rihar v Mengšu. Z ozirom na blagi namen te družbe priporočamo vsem zavednim narodnjakom, da kupujejo narodni kolek.
g V knjižnici katoliškega slovenskega Izobraževalnega društva v Mengšu vlada letos jako živahno življenje. Nabavilo se ie mnogo novih knjig. Knjig iz knjižnice se lahko poslužuje vsakdo ne glede na to, ali je ud katol. slovenskega izobraževalnega društva ali ne.
Bohinjske novice.
g Sv. mlsllon je bil tudi v Srednji vasi od 5. do 13. marca. Prav pridno so hodili ljudje poslušat lepe govore in tudi zelo pridno prejemali sv. zakramente, kajti obhajanih je bilo tekom celega tedna ogromno število 1800 vernikov. Zelo lepa je bila sklepna procesija v torek 15. marca. Prihiteli so gospodje iz Bohinja, i a blejtkega kot«, g. dtkan in celo
iz Jesenic, ter pomagali pri slavnosti. Za to .iiin izrekamo na tem mestu prisrčno zahvalo! Pa tudi g. misijonarjem naj Bog plača njihovo blagonosno delovanje. Z veseljem se bomo spominjali dni — sv. misijona.
g 143 »Domoljubov«, torej še vedno največ v radovljiškem okraju, je v Srednji vasi. Lahko se postavimo, da nismo zadnji in da drugje zaostajajo za Bohinjci. — Prihaja pa tudi 5 »Slovencev« in 60 »Bogoljubov« ter obilo »Kmetovalcev« v našo župnijo.
g Pokopali smo 12. sušca Močilnikarjevo mater Mino Stare iz Cešnjice. Rajnica je bila blaga in dobra žena. N. v m. p.!
g »Šajn« se bo naredil nad Bohinjem, opomnil je nekdo, ki je slišal, da je bil v vseh treh župnijah sv. misijon. No, čeravno tudi »šajna« še ne bo, da bi le nekaj ostalo — pa bo tudi dobro.
g Predavanje bo v izobraževalnem društvu cvetno nedeljo, 24. marca popoldne v društveni sobi. Na vrsti je predavanje »Varstvo gozdov«, ki ga je sestavil domačin strokovnjak. Pridite vsi, tudi drugi, ki se zanimate za stvar.
g Pomanjkljivosti pri novi železnici. Iz Bohinja se nam piše: Odkar se je nova železnica otvorila, je na progi med Trstom in Jesenicami največ tovornega prometa na Bistrici. Ni čuda, saj so Bohinjci celo zimo do-važali z gora vsakovrstni les na kolodvor. Na skladišču je na stotine metrov drv, ki čakajo vozov, da jih popeljejo proti Trstu. Zopet na drugem prostoru so nagromadeni hlodi, namenjeni na morje, tam zopet cele skladovnice desk. Skladišče je očividno premajhno in nikakor že sedaj ne zadostuje. Živa potreba je, da se razširi. Res, za časa grajenja železnice na Dunaju prav nič niso mislili na prihodnjost, Bohinja sploh niso upoštevali. Inšpektor Fritz je pač pravočasno opozarjal, nai z ozirom na gotovi razvoj Bohinja prvotne načrte popravijo in prikrojijo potrebam časa, toda dobil je za blag nasvet ukor. Delajte po načrtu! In sedaj se vidi, kako prav je imel, a je prepozno. Na eni strani so milijone izdajali, na drugi strani pri vinarjih varčevali, pravzaprav zapravljali. Nujna potreba zahteva že sedaj raznovrstnih popravil — saj je vse premajhno. Isto velja tudi o kolodvoru na Bistrici. Že minolo leto je bila ob poletni sezoni večkrat taka gnječa pri kasi, da si se komaj preril na peron. In promet tujcev bo vendar najvažnejši faktor v Bohinju. Kaj si tujci mislijo o naši moderni napravi? Glede osebnega prometa Bohinj, oziroma Bistrica ni daleč zaostala za Bledom. Upoštevati je treba, da Bohinj še nima lastnikov vil, še ne udobnih kopališč in šetališč. Toda tudi v tem oziru bo leto za letom večji napredek. S tem pa tudi gotovo večji prihod tujcev. — Glede tovornega prometa Bistrica daleč prekosi Bled. Zabiliežiti ima Bistrica 1358, Bled le 1128 pošiljatev. Pa tudi glede prejemkov, oziroma dopošiljatev! Bistrica ima 2526 dopošiljatev, Bled le 1924. Načelništvo na Bistrici je naročilo 896 tovornih vozov, Bled le 405. Te številke govore dovolj jasno. Da se bo moglo ugoditi upravičenim željam in potrebam, pomnožiti bo treba osobje. Vse ugodnosti privoščimo drugim postajam, toda z ozirom na promet zahtevamo iste ugodnosti, kakor jih uživajo drugod. Nerazumljivo je, zakaj bistriški kolodvor še do danes nima lastne tehtnice za vozove. Prav je, da ima lastno tehtnico Podbrdo, Sv. Lucija, Bled, toda tehtnica je na Bistrici vsaj toliko potrebna, kakor na naštetih postajah z ozirom na velikanski tovorni promet. Nedavno so nekemu trgovcu na bistriškem kolodvoru delavci naložili trame na železniški voz, namenjen proti Trstu. Najbližja tehtnica j« Podbrdom. Pravilno bi bil moral biti ondi
voz stehtan. Toda ondi ni bilo prostora, vlekli so torej voz dalje. To bi še vse ne bilo nič hudega. Toda, kaj potem, če je voz pretežak, ako nosi preveliko težo, potem neusmiljeno, kar je preveč, zmečejo raz njega. Trgovec pa naj se pelje tjekaj in išče za drag denar prostora — ali pa naj zopet, kar je bilo preveč, pelje na svoje stroške nazaj. Koliko sitnosti, koliko stroškov! Trgovec niti fakture ne more pravočasno odposlati — saj ne pozna teže svojega blaga. Predno pa težo izve, je blago že na mestu. Dokler vladajo te razmere, je nemogoč razvitek trgovine. Nadalje je velik nedostatek na bistriški postaji, da stranke ne dobe pravočasno naročenih vozov. To je skrajna brezobzirnost. Direkcija mora promet podpirati, ne zavirati in tako skrbeti za ren-tabiiiteto železnice. Na skladišču čaka sedaj že nad 300 sežnjev drv; za trideset voz ima lesa lesni trgovec gospod Grassi, nad 20 voz gospod Kobi. Koliko nejevolje provzoča strogo določeni čas za nakladanje! Ako je voz na mestu naložen, mora biti naložen v 24 urah, drugače je kazen 40 vin. na uro. Na bistriškem kolodvoru pa zaradi pomanjkanja prostora na skadišču fizično ni mogoče v tem določenem času vsem naložiti. Saj voza s tira ne morejo potisniti. Slavna direkcija naj se o teh nedostatkih prepriča in upošteva zahteve ljudstva.
g Hišo št. 76 na Bistrici je kupil od železniškega ministrstva gospod M. Bevc, poštar na Bistrici. Za časa grajenja železnice je ta hiša služila za stanovanja inženirjem.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz tihega Loma. Nesreča ne spi. To je izkusil posestnik v tukajšnji občini št. 18, Jakob Primožič, po domače Slapar, v noči dne 5. t. m. Vtrujen od dela, je legel zvečer kar za peč. Ob pol enajstih ga zdrami iz spanja nenavadna svitloba. Gorelo je gospodarsko poslopje in kmalu tudi hiša. Gospodarsko poslopje je z vsem, kar je hranilo, popolnoma vničeno, od hiše pa je zgorel zgornji del, kjer je bila hranjena praznična obleka domačih. Bil je zavarovan na 1000 K, ali škoda se računa na 3000 K, čeravno so živino rešili. Ogenj je nastal baje po neprevidnosti. V nevarnosti so bile tudi bližnje hiše, rešila jih je množina snega, ki še pokriva hiše izpod Storžca.
g Iz Škofje Loke. Malo za nos nas vodijo gospodje v Škofji Loki, ker tako odlagajo te volitve v krajni šolski svet. Zdaj so jih že manda dvakrat. Prvič je bilo že vseeno, ker še niso bili oddali povabil. Ko smo pa dobili povabila, smo šli v mesto, pa zopet ni bilo nič. Sedaj so pa zopet preložili, menda do Velike sobote. Imeli smo zastonj pot cele dve uri daleč. Takrat so nas dobili, da so nam povabila oddali. Ko so se pa zmislili, da so preložili, pa niso vedeli, kje da smo. Gospod ne stori zastonj nič, kmet naj pa dela tlako! Zapomnili si bomo to!
g Umrl je 11. t. m. v Vrbnah pri Mošnjah Jože Legat v 63. letu starosti, oče 12 otrok, po zelo dolgi in mučni bolezni. Blag mu bodi spomin!
g Iz Zabnlce. Od 24. febr. do 1. marca se je obhajal pri nas sv. misijon. Vodila sta ga oo. jezuita: superior Al. Žužek iz Ljubljane in J. Verhovec iz Št. Andraža na Koroškem. Udeležba je bila ves čas mnogobrojna, obha-jancev 749. Nad vse slovesen je bil sklep s procesijo z Najsvetejšim. Bog plačaj čč. misijonarjem! — Vsled opeklin je umrla triletna Zofija Tonja v Dorfarjih. Mrliček je bil zdravniško obduciran. — V krajni šolski svet so bili pri obč. seji izvoljeni možje katoliške itranke. Pametno I — Ključarjema pri po-
družnlcl v Spod. Bltnjem sta bila imenovana posestnika Matej Dolenec in Ivan Kokalj. — Število udov Mohorjeve družbe je od lani za 8 nazadovalo. — Dekliška Marijina družba dasi maloštevilna, si je omislila krasno za stavo. Napravila jo je tvrdka A. Hofbauer v Ljubljani za ceno 410 K. Na praznik sv. Jožefa je bila od presv. knezoškofa, ki je drage volje že prejšnji dan prihitel k nam, slovesno blagoslovljena. — Sodnijsko so bili zaslišani ljudje, ki so hodili k loški konjačici po zdravila. Ali ni morda spretnih zdravnikov v bližini? — Influenca se oglaša tu in v okolici. Da bi le preveč ne razsajala! Srečnejši smo jo že preboleli.
— Lep večer v St. Vidu nad Ljubljano so priredili zadnjo nedeljo mladeniči telovadnega odseka Blaž Potočnikove čitalnice. Uprizorili so prelepo petdejansko žaloigro »Garc.a Moreno«, ki jo je po Tricard-Arensu priredil dr. Aleš Ušeničnik. — Pred igro je kapelan Val. Zabret v vznesenih besedah podal občinstvu lepo sliko življenja tega izrednega moža, ki je kot predsednik ekvadorske republike ob svojem času (umorjen 6. avgusjta 1875) obrnil nase pozornost vsega sveta. Ze ta slika je bila poleg prologa kaj umesten uvod v žaloigro, katero so mladeniči, ki so večinoma prvikrat nastopili na oder, res tako dobro igrali, da je občinstvo z napeto pozornostjo sledilo njenemu razvoju prav do konca igre. Ne bomo naštevali posameznih imen in ulog; samo to rečemo, da v teli igralcih tiče lepe dramatične zmožnosti, ki se bodo v spretnih rokah učiteljevih gotovo razvile do krasnih uspehov. Pripomnimo še, da po našem mnenju morajo take igre silno vzgojevaino vplivati na naš ljudstvo; saj življenje n. pr. tako uzornega moža in katoličana, kakor je bil Garcia Moreno, predstavljano v besedi in nastopu, nehote vzpodbuja k posnemanju. — Dvorana »pri Cebavu« je bila do zadnjega kotička napolnjena; občinstvo pa je z navdušenim odobravanjem izražalo svoje priznanje vrlim mladeničem, ki so lahko ponosni na svoj prvi uspeli! Upamo, da so zadovoljni tudi s finančnim uspehom, ki bo omogočil, da bo ista dvorana kmalu opremljena z vsem potrebnim telovadnim orodjem, ki je pogoj na-daljnemu razvoju šentviškega telovadnega odseka!
Iz Šmarja pod Ljubljano.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Iz Leskovca nad Višnjogoro. Posestniki vasij Leskovec, Gor. Brezovo in Selo smo bili vložili ugovor z več podpisi na c. kr. okrajni šolski svet v Litiji, zakaj morajo biti iz tukajšnjih vasij, ki so nad eno uro daleč od šolskega poslopja, učenci in učenke že ob osmih v šoli, zakaj ne ob devetih, in zakaj ne bi otroci ki hodijo prvo in drugo leto v šolo, hodili samo dopoldan, ne pa celi dan v šolo. To je vendar prehudo, da mora tako mlado telo narediti še cez uro dolgo pot, potem pa mirno štiri ure v šoli sedeti in spet popoldan nekatere dneve. Zvečer pride pozno domov, tedaj ima pa še nalogo spisati, zjutraj mora pa zopet zgodaj od doma. Naloge nima časa pisati, zato se boji v šolo. Stariši in roditelii pa s palico po njem, ker mora v šolo, drugače je kazen. Ko pa pride v šolo in nima naloge, je že spet kaznovan, tako, da se mora otroku šola prignusiti. Mi radi dovolimo otrokom uk v šoli. Kar je preveč, je pa preveč. Ali nam šolske oblasti plačajo zdravila, ko nam otroci obole vsled mraza in gladu, in kakega vojaštva naj pričakuje država od nas, ko
ugovarja ali prosi. — «-...---------- , .
bilo dalo na deželni odbor v razsodbo, kdo je dolžan tlako delati na poki (.d Orajžarieve ic-se pa do Korleta. Leskovec ah Dedindol. a Je razsodil deželni odbor, da mora Dedindol ac-lati tlako na imenovanem potu. N
I Žalostne novice iz Litije. Ouieino, aa je žena gostilničarja in mesarja g. Irškana, svojega moža zapustila in da sedaj toži za ločitev. Tako daleč smo prišli v času razporok m »Narodovega« vladarstva. — Naš priljubljeni g. župnik so oboleli vsled pretila enja. Službo božjo oskrbujejo iz Šniartna. Našemu dobremu gospodu želimo vsi iz srca zopet zdravja. — Litijo zapusti naš povsod priljubljeni gospod Ivan Ditz, ker je odpoklican k ravnateljstvu. Bil je prijazen in nepr.stransk uradnik in zato smo ga spoštovali vsi. Na njegovo mesto pride gosp. Franc Golli iz Ljubljane.
1 Sava. Podivjanost in brezbožnost današnjih dni se vidi iz sledečega slučaja. 13,Io je, ko so fantje šli v Litijo k naboru. Prišlo jc sv. obhajilo. Gospod župnik gre z Najsvetejšim mimo gostilne, kjer so fantje pili. Vsi vtihnejo in pokleknejo, samo en fant iz L., ki dela v Zagorju kot rudar, se ne odkrije, ampak zavrisne in pokaže zija!a za sv. Rešnjim Telesom! Tako daleč privede socialna demokracija. Poživljamo pristojne oblasti, da naj kaznujejo fanta po § 303. Te dni je duhovne vaje za ljudstvo tukaj vodil č. g. župnik Glo-belnik iz Polšnika.
1 Št. Lambert. Zanimiva stvar Je prišla na dan. Tukaj je posestnik P. Prišel je v roke neki Mariji Ceglar iz Šmartna, podomače »ta črni Mici.« 1'Iačevati ji je moral v 20. stoletju po 12% obresti. Sicer pa pravijo, da tako odira ta Mica po celem litijskem okraju že več let. Slučajno je prišlo to pred sodnijo na dan in sedaj bo Mica cvrla, ker je P. 85 gl. preveč obresti plačal. Poživljamo vse dolžnike, kj so v okraju več kot po 6% odstotkov obresti tej Mici plačevali, naj se pritožijo, da dobe denar nazaj. Micki se res kikeljca trese, kaj bo. zato je šla že v Št. Lambert, da bi se z možem »zghhala«. Pa modri mož se ji ni udal. Ta oderuški »kšeft« je opravljala že več let in si pridobila precej tavžentov. Sedai ji bije plat zvona! —
1 Polšnik. Tudi v naš gorski kraj so prišli ljudje, ki imajo socialdemokratičnega duha I ako je onidanle neki delavec iz Trbovlja ali Zagona preklinjal Mater Božjo in to pri nas ki častimo in imamo krasno cerkev lurške Matere Božje. Takemu tiču mora posvetiti žandarmerija. - Oni dan je gorel Zlamboh
1 Konsum ali krščanski trgovec? Govorilo se je že po Šmartnem, da bi se ustanovil prepotrebni konsum ,a menda ni bilo pripravnega prostora. Sedaj se zopet nekaj o tem govori. Sicer ne za to, da bi se ustanovil konsum. a čujemo, da bo posojilnica uredila v svoji hiši spodnje prostore in jih oddala kr-ščansko-ni.slečenu. trgovcu. To misel po-zdravljamo, ker so vsi naši trgovci liberalci več ali manj. posebno Johan in Slavinec & Seleker. Potem pa bravo in bravol
1 Cirkus Barnum. Mislili smo, da pr.de v Šmartno kak cirkus, ker je bilo te dni vse v plakatih po hišah in štangah. A kai e bilo?
- »kmečko« posojilnico. Bog žegnaj ! -
Ij Slaba tolažba. Rus na Grosui>ljem sc tolaži z novimi občinskimi volitvami. Zato jc najel nekaj kričačev, ki našim ljudem na dol-go in široko razkladajo, kako bodo grosupeljski liberalci pri občinskih volitvah stopili naši stranki za vrat. Toda Rus pije na medvedovo kožo. Ze sedaj lahko rečemo: Rusova koman-da je bila pred vsakimi volitvami tako širokih ust, ko pa je bilo treba šteti volivne glasove, je Rusu zmanjkalo sape. Kaj vsega ni poskusil pred zadnjimi volitvami. Rotil je jn prosil, lovil na mleko in vino, pa ni šlo. Kako naj bi šlo \ prihodnje, ko bomo vestno in odločno vse storili, da tudi na Grosupljem pridejo liberalci tja, kamor so jih pomedli že povsod drugod, namreč na smeti! Ako žele grosupeljski liberalci še tega edinega zastopnika, ki ga imajo sedaj v grosupeljskem občinskem odboru, izgubiti, jim bomo drage volje postregli.
Ij Kako visoko smo nad morjem? Šmar-ska cerkev stoji 360 metrov nad morjem, tunel pod Sv. Križem ima pri vhodu 324, pri izhodu 320 metrov, cesta nad tunelom 338 metrov, grosupeljski kolodvor 333 metrov, ško-fcljca pa samo 294 metrov nad morjem. — Torej stoji šmarska cerkev za 27 metrov višje kakor grosupeljski kolodvor in 66 metrov višje nego Škofeljca.
Ij Smarskl župan gos|>od Anton Škerjanc je po šesttedenski litidi bolezni zopet okreval.
ij Rekrut ne bo naš državni poslanec! Neki Petrič iz Ljubljane sc sili za državnega poslanca namesto dr. Šusteršiča. Petrič bo še nadalje kuril železniške stroje, ker mi imamo žc določenega dosedanjega izurjenega poslanca. Radovedni smo, kdo bo pri nas volil tega sociainodemokratičnega novinca.
Ij Opozarjamo naše trgovce, naj šolskim otrokom nikar ne točijo žganja, kakor se je žalibog to že dogodilo. »Domoljub® bo vsakogar zgrabil za vrat, ki bo iskal takih umazanih dobičkov.
Ij Cerkvica na Selih leži na sredi med Šmarjem in Grosupljem takoj na desni strani železniške proge. Nekdaj ni imela zvonika, ker so našli na pročeljni strani, kjer se tišči sedaj zvonik, mnogo podob, med njimi eno, ki nam kaže škofa-svetnika. Zvonik je bil torej pozneje prizidan pred cerkvenim vhodom. Držal se je potem do leta 1892, ko je strela ugarila vanj, ubila ccrkveniika in pretresla zi-dovje. Zato so ga do jx>lovice podrli in nanovo sezidali. Veliki zvon je bil nekdaj v Šmarju in ima napis: »Glej križ našega Oo-spoda J. K. — bežite nasprotne moči, zmaguje lev iz rodu Juda, korenina Davidova, aleluja.«
Manjši zvon nosi priprošnjo: »Treska in hudega vremena reši nas o Gospod!« Oba zvonova je naročil dekan Kajetan plemeniti Gallenfels leta 1783 iu 1776.
Novice iz Velikih Lašč.
d Iz Velikih Lašč. V nedeljo dne 10. marca smo imeli kar dva shoda naenkrat. Najprej je bil shod izobraževalnega društva, pri katerem je predaval g. dež. poslanec Jaklič. Nato se je vršil volivni shod. Udeležba ie bila tako ogromna, da so bili prostori izobraževalnega društva veliko premajhni za vse zborovalce in jih je mnogo moralo oditi, ki niso dobili prostora. Govoril je najprej "aš državnozborski kandidat g. Jaklič, za "Jim pa g. Baloh in g. Ramovš, ki sta v toplih besedah priporočala Jakličevo kandidaturo, nnoglasno so se zborovalci izjavili, da 14. maja oddajo vsi svoje glasove za Jakliča.
d Dobro dela hranilnica in posojilnica v Kobu. V nedeljo, 10. marca se je občnemu zboru polagal račun za 1. 1906. Denarnega
prometa je bilo na 283 tisoč kron. Rezervni zaklad se je zvišal za 1200 kron in znaša zdaj čez 6000 kron. To vrlo delovanje naj vspodbudi Robarje, da naj se vsi oklenejo domačega zavoda in tam vlagajo svoje prihranke.
d Za predsednika krajnega šolskega sveta
je bil izvoljen na Robu g. župnik Pešec, v Laščah pa župnik Jakob Ramovš. Laški liberalci so malo debelo pogledali, ko so jim naši kar izpred nosa vzeli vso oblast v šolskem gospodarstvu.
d Dobro se ju zvezali. Umrla je 14. marca v Selu Frančiška Hiti, stara 83 let. S svojim, zdaj 871etnim možem je živela v zakonu nad 60 let. Lahko bi bila obhajala že deinantno poroko, pa se tako stari ljudje v svoji skromnosti radi odtegnejo počeščen ju. Jo bosta pa tam obhajala.
d Nagla smrt. 1. marca je zadela srčna kap 44 letno Marijo Usnik, ženo cerkvenega ključarja v Krvavi peči. Cujmo, ker ne vemo ne ure, ne dneva!
d Ozimina. Po prisojnih krajih je odlezel nadležni sneg. toda ozimina se je pokazala jako revna.
Iz Št. Ruperta.
Neljuba pomota se je, kakor se nam poroča. vrinila med novice iz St. Ruperta. Tu je tiskarski škrat namreč prestavil celi stavek na nepristojno mesto. »Vsa velika občina St. Rupcrt jc sedaj brez babice«, ta stavek bi moral stati na koncu notice o smrti Ane Orčar, ki je bila babica. Pokojna gospa Marija Vrtovec ni bila babica, ampak e živela samo pri svoji hčeri gospodični c. kr. pošta-rici in je bila blaga in mirna gospa, dobrega srca, kar je pričal tudi krasen pogreb. N. v m. p.!
d Umrl je Mihael Zupančič na Rakovniku, star 80 let, oče Fr. Zupančiča, posestnika in načelnika cestnega odbora. Bi! je dolgoleten ključar na Veseli gori. Počivaj v miru!
d Vendar smo dobili kandidata za državni zbor. Ker se ic g. Slavko Ravnihar odpovedal, ie izvrševalni odbor v dogovoru z zaupniki postavil v okraju Krško g. dr. Janko Hočevarja za kandidata Slovenske Ljudske Stranke. Tega bomo sedai voMi zato, ker ga je postavila Slovenska Ljudska Stranka, ki je kmečka stranka . Predstavit se bode prišel takoj po Veliki noči. Ce se ne motimo, pride enkrat tudi dr. Šusteršič doli. Najbolje, če bi prišla oba skupaj!
Belokranjske novice.
b Iz Semiča: Dne 5. t. m. so našli v Gra-niški gori v lastnem hramu mrtvega vsled opeklin Jankota Popoviča iz Dol;, župnija Draga. Splošno si ljudje razlagajo to nesrečo tako, da se ga je Popovič ob ognju preveč navlekel in zaspal. Med tem, ko je spal, se mu je vnela obleka in tako ie našel žalostni konec.
—	14. t. m. je umrl v Semiču eden najstarejših korenin tukajšnje fare: Mihael Medic, star 93 let. — Po vinogradih je že vse živo, četudi še bri e mrzli sever in še sneg leži no polju in dolinah. Letošnje zime kar noče biti konec.
—	Naši ljudje imajo še dosti vina na prodaj. Kdor si želi dobre in poštene kapljice, naj pride čez Gorjance. — Upamo in željno pričakujemo, da bi se že kmalu mogli k nam voziti z »Lukamatijem«. Zdaj stoji to upanje v našem srcu na visoki stopin i, ko dobimo v kratkem za poslanca g. dvornega svetnika Sukijeta, ki ima za Belokrajino najboljšo voljo in srce. —
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Tržišča pri Mokronogu. V zadnji številki »Domoljuba« smo navedli, kaj so libe-
ralni naprednjaki dobrega storili, v današnji pa hočemo v kratkih potezah bralcem in prijateljem »Domoljuba« sporočili in opisali, kaj so v naši občini zamudili. Da tudi ta spis okrajšamo, bodemo navedli le nekaj dokazov:
1.	Za naša občinska pota bi se bil moral sestaviti poseben odsek, ki naj bi skrbel zato, da se ohranijo naša občinska pota, če ne v izvrstnem, saj v primernem stanju, ne pa v takih škandaloznih razmerah, kot so sedai.
2.	Ker našim občinskim finančnim krogom vedno primanjkuje denarja, bi bili lahko naložili dovoljeno naklado na žganje; a proti temu imajo naši občinski možje razne pomisleke: prvič pravijo, da je s tem oškodovan kmet, ker največ žganja pokupi za delavce in drugič so oškodovani odborniki gostilničarji, ki bi potem ne mogli delati tolike profite, ker žganje sedaj ni nič ceneje, kakor pa tedaj, ko je dežela pobirala naklado, občina pa če pri tem izgubi nekaj tisočakov, nič ne de, saj jih plačajo kmetje. 3. Kot popolnoma slovenska občina, bi morala na vaških napisih stati le slovenska imena vasij itd., nemška kot nepotrebna pa zavreči. 4. Da zabrani razno pohujšanje, moralo bi naše županstvo, kot policijska oblast prepovedati v gotovih mejah točenje po moči. 5. Da se širi omika preprostega ljudstva, moralo bi naše županstvo prirejati poučna predavanja in zimske šole, da se ljudstvo pouči v raznih gospodarskih, zadružnih in socialnih vprašanjih. Ko bi naše županstvo z občinskim odborom vred tako delalo za ljudstvo, ne bi bilo treba ovreči volitve za občinski odbor, ker ljudstvo bi volilo vse stare odbornike in jih visoko cenilo, ker pa naš občinski zastop lenari, ter samo gospoduje, stori pa nič, ga pa ljudstvo sovraži, prezira in zametuje.
d Iz Loškega potoka. V naši liberalni vasi Travniku imajo že štirinajsto leto posojilnico v Kaprovi oštariji. Čudno nad vse, da bi se v tolikih letih ne mogel dobiti bolj pripraven prostor za posojilnični urad kot je Kaprova oštarija. Posojilnica bi vendar v oštariji ne smela biti. Naša katoliška posojilnica pa ni nameščena v oštariji, in tudi ne bo, kar je edino prav!
d Iz Šmarjete. Vso pozornost smo zadnji čas obrnili na K. slov. izobražealno društvo, ki je, dasi ustanovljeno že nekaj časa, bilo nekako mrtvo, brez prave oblike in življenja. V nedeljo 10. marca smo imeli občni zbor, volitev odbora, izmed katerega je bil za predsednika izvoljen posestnik Janez Čudovan. Podpredsednik je mladenič Franc Hiti. Tajnik gosp. kaplan, namestnik mladenič Franc Go-renc, blagajnik trgovec Gustav Strejner, namestnik mladenič Janez Perme, knjižničar Janez Ilovar, namestnik Janez Zoran. Pre-gledovavca računov sta posestnika Janez Penca in Janez Poljanec. Velik nedostatek je, ker nimamo še pravega društvenega prostora. Upamo ga kmalu dobiti. Le tako vrlo naprej, fantje možje, brez vsakega pomisleka v veseli nadi, da se trudimo za dobro stvar. Seveda je pri nas tudi nekaj takih, modrijanov, ki jim vsa stvar ni po volji. Ne moremo pomagati !
d Izgubljeno na potu iz Krškega v Kostanjevico. Dne 28. februarja t. I. (kvaterni četrtek) zgubil je neki gospod, vozeč se od popoldanskega vlaka s postaje Videm-Krško na potu iz Krškega v Kostanjevico podolgovato črno usnjato torbico, v kateri so bile spravljene črne hlače, 1 spodnje moške hlače in nekaj žepnih robcev. Pošteni najditelj sc uljudno prosi, oddati to torbico v gostilni g. Vaniča v Krškem (Zatonu) proti dobri nagradi.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Sturje pri Ajdovščini. Ze dolgo let ni bilo take hude zime pri nas, kakor letos; sedai jc nekaj ponehalo in mislimo, da ne bode več tako hudo in da bomo skoro lahko začeli zemljišča obdelavati, ker je letos vse zaostalo. Letos iz našega kraja ne bo treba hoditi dela si iskat po Nemškem, ker sc bodo pri nas gradile kar tri tovarne v Palih. Delo je cenjeno na 3,615.678 kron. Gradila bode te tovarne neka družba iz Nemškega in delo se pr.čne s 1. aprilom. Velike priprave se že vozijo v Pale za zgradbo. Tisti torej, ki mislite iti v tujo deželo si dela iskat, ostanite raje doma. Dnevna plača bode dobra, po tri krone na dan, za navadnega delavca, zidarji pa po 5 kron.
n Zveza kat. slov. nepolitičnih društev v Vipavi ima svoj redni občni zbor na velikonočni ponedeljek 1. aprila t. 1. popoldne ob 4. uri v prostorih katol. slov. izobraževalnega društva v Vipavi (cerkvena hiša). Dnevni red po pravilih. Na to se opozarjajo vsa zvezna društva in člani, ki nai poskrbijo za dobro udeležbo.
Idrijske novice.
n Samoumor. V sredo 13. marca, okrog 7. ure zjutraj se je usmrtil v Idriji upok. rudar Peter Lapajne. Samomorilec je šel zjutraj iz hiše, kmalu nato pa se je slišal močan pok in ko so hiteli domačini iz hiše pogledat, kaj se je zgodilo, zagledali so rajnkega, sedečega ob zidu, s sklenjenima rokama čez prsi, pa brez glave. Okrog trupla je bilo vse polno krvi in koščekov glave. Domneva se, da si je ran ki zažgal dinamitno patrono v ustih, ki mu je raznesla glavo na drobne kosce. Nesrečnež je bil sicer miren, priljuden človek, pa tudi strasten ljubitelj žganja. — Pogreba, ki je bil v petek popoldne, se cerkev ni udeležila. Pokopali so ga tovariši veteranci z godbo. Ker je bil v vojski na Laškem, mu je v svrho zadnje časti počil trikrat strel iz topiča. Pred in po pogrebu se je grozno zabavljalo čez duhovščino, ki samomorilca ni hotela cerkveno pokopati. Vzrok je bil ta, ker so domači njegovi priznali, da se je dejanje zgodilo pri polni zavesti. Pravijo, da je še prejšnji dan govoril, češ, jutri bom že ležal v mrtvašnici. Zdravnik seveda ni mogel nič konstatirati. Sicer bi pa svet tudi brusil jezik še bolj, če bi bila duhovščina zraven pri pogrebu, češ, »za denar store vse«.
n V Črnem vrhu nad Idrijo je imelo kat. slov. izobraž. društvo dne 3. marca svoj tretji redni občni zbor, na katerem je podalo račun o svojem delovanju. Rednih članov je bilo v minolem letu 118, ustanovni trije. Dohodkov je imelo 904 K 94 h, stroškov 859 K 94 h. Društvo je priredilo dve predavanji in dve veselici s petjem, tamburanjem in dramatičnimi predstavami, ki so se vse prav dobro obnesle. Knjižnica je štela 1492 knjig, in sicer 650 knjig poučne, 842 pa zabavne vsebine. Prebralo se je 635 knjig. Društvo je za posamezne vasi inujlo naročenih 7 izvodov »Slovenca«, v društveni sobi pa je razpoloženih šc več drugih časopisov, poleg tega je še v župniji nad 100 »Domoljubov«. Na belo nedeljo bo veselica s petjem, tamburanjem ter igrokazom v 5. dejanjih »Raz Marijino srce«.
n Kmetijsko društvo v Črnem vrhu vrlo napreduje. Iz računskega zaključka za leto 1906 je razvidno, da je pristopilo 14 članov, izstopilo 7. tako da jc štela zadruga konccm leta 253 članov. Prejemkov je b.lo 52.993 K 58 h, izdatkov 52.673 K 9 h. Blaga se je prodalo za 42.835 K 76 h. Čisti dobiček znaša
588 K 57 h, rezervni zaklad 3505 K 50 h. Te številke priča o, kako nespametno mislijo oni naši »prijatelji«, ki prerokujejo, da nas bo kmalu konec.
Iz raznih krajev Notranjske.
(»Kmetska stranka za Notranjsko«.) »Kako pridemo mi kmetje do tega, da bi volili duhovnika, da bi zastopal kmečke koristi? Dol z Žitnikom I Oospodstvo hočejo imeti duhovniki v naši državi v rokah, ter potisniti revnega kmeta ob steno, da bi ga potem iz-žemali.« Tako beremo na fliki papirja, ki jo v Blasnikovi tiskarni tiskano sedaj trosijo po Notranjskem. V »Notranjcu« od 16. marca pa čitamo to-le: »Program kmetske stranke za Notranjsko.--Kmetski stan je enakopraven z drugimi. S stanovi, ki so mu po težnjah ali drugače najbližji, kakor so delavski, obrtnijski, trgovski in duhovski, želi si vzajemnega sodelovanja.« Ravno tam beremo, da je dne 10. t. m. Cesnik iz Knežaka to točko pri zaupnem shodu utemeljil tako-le: »Vsakdo, ki je naših misli in ki je dobre volje delovati kmetijstvu v napredek in prospeh, nam je dobrodošel; torej tudi duhovnikov, ki so pripravljeni delati z nami in za nas, ne bomo odbijali, ampak sprejeli jih bomo z veseljem v naše vrste.« — Zdaj pa vprašamo: Kje imate koga, ki bi bolj vztrajno, nesebično in uspešno deloval v prospeh kmetijstvu, kakor dr. Žitnik? Notranjski kmet to ve; tudi liberalcem je to dobro znano, saj se sami obračajo nanj. A zdaj pred volitvami gredo proti njemu kot stekli psi. Poznamo te kmete, ki jih vodi zvonar s kravjim zvoncem Arko; »kmet« Cesnik iz Knežaka, Domicelj iz Zagorja, Čeprnič iz Postojne — to so res neodvisni kmetje. Liberalci od nog do glave in nič drugega. Poštenje in značajnost notranjskega ljudstva je premočna, da bi ga mogli vjeti na svoj lim hinavci in sleparji. Doli se imenujejo »Kmetska stranka«, v »Narodu« jim pa pravijo »narodno-napredna stranka«. V programu vabijo celo duhovnike, v govorih Čhamo-vih in Novakovih pa mrgoli samih farjev. Najmočnejšega krokodila bi razneslo, ko bi mu dal požreti vse to, kar mislijo liberalci, da bodi hrana notranjskemu ljudstvu!
(»Tega pa ne!«) vpije neki »Narod« o Gostinčarju in izkuša Notranjcem dokazati, da Gostinčar ni zmožen za poslanca. Liberalci vpijejo zoper vsakega kandidata S. L. S.: Tega pa ne! Zato nas vpitje zoper Gostin-čarja pre.v nič ne moti in ne boli. A liberalcem tudi v brk povedano, da je Gostinčar boli zmožen za poslanca, nego vse najvišje glave, kar jih premore liberalna stranka. Dolgo vrsto let stoji Gostinčar že v javnem bo.u in je sam govoril že na več shodih, nego vsi liberalci skupaj, kar jih tlači slovensko zemljo. Hribar se ni upal nikdar govoriti javno o občinskem gospodarstvu — Gostinčar je to storil; Ferjančič je v državnem zboru molčal ko grob — Gostinčar je neprenehoma razpravljal državnozborska vprašanja v krogu svojih somišljenikov; Plantan in dr. Tavčar, oba skupaj ne sežeta s svojo politično modrostjo tako daleč, da bi se z Gostinčarjem sploh razgo-varjati mogla o politiki. To vam v obraz povemo, gospoda! O Grudnu z Jeličnega vrha pa še ne govorimo ne, kajti ta zna morda v oštariji povedati pet zabavljic zoper klerikalce, a za javnost je čisto mrtev, še veliko manj zmožen, kakor za večne čase odstavljeni Janez Tavčar ali Andrej Ferjančič, ki se niti pokazati ne upata tačas, ko Gostinčar javilo nastopa in dela.
n Zahvala. 100 kron podpore je tudi letos blagovolila nakloniti slavna Mlekarska zadruga v Kočah gasilnemu društvu slavinske-»8. Z* to veliko dušno darilo izreka ji pod-
pisanec v društvenem imenu najlepšo zahvalo - Prostovoljno gasilno društvo v S a-vini. dne H. marca 1907. - Načelnik And.ti
Pe" n°Iz Dolnje Košane. Dnč 13. t m Je bil za nas Košaiice žalosten dan, pa zakaj i 4ato. ker se je ta dan zadnjič poslavljal od nas nam tohko priljubljeni in dobri častit, gospod kaplan Janez Medved. 'I a gospod ie pastiroval cela štiri leta v naši fari; bi je vseskozi marljiv in delaven v svojem poklicu. Bog mu povrni stotero vso skrb, ki jo je imel za košaiice!
Primorske novice.
p Iz Brd pri Gorici. Pred tedni so ljudje našli mladeniča pri mostu Soče blizu Podgore I pobitega do smrti. Ti so vsi prestrašeni začeli mladeniča klicati in dramiti, a zastonj. Imel je razbito sence tako neusmiljeno, da mu je oko skoraj iz glave padlo. Pobitega so nesli v bolnico, kjer je precej izdihnil svojo dušo. Kaj bi rekel Turk k temu nekrščanskemu zločinu. Zločinec zasluži ostro kazen, da bo v zgled tistim, ki se tako radi pretepavajo.
p Istrski deželni glavar odstopil. Na prošnjo istrskega deželnega odbora, naj se skliče istrski deželni zbor, odgovorila je vlada, da skliče istrski deželni zbor, ako pritrdi večina v to, da zboruje v Kopru. Vlada je tudi izjavila, da bo na slovenske interpelacije odgovarjala slovenski. Vsled tega je izjavil istrski deželni glavar dr. Rizzi, da vsled sklepa de-želnozborskega kluba večine odstopi.
p Samoumor vojaka. Tu se je ustrelil v vojašnici vojak Ivan Sumraz iz Pulja. Kro-glja mu je šla skozi srce in hrbet ter obtičala v steni. Sumraz se je baje ustrelil, ker so ga podčastniki baje vedno tožili pri stotniku.
p Požar na Krasu. Dne 6. t. m. zvečer okoli 7. ure je nastal v Krajnivasi pri Dutov-Ijah velik požar v hiši g. Zlobca po domače Kranjoda. Pogorel je velik hlev, v katerem je imel v eni vrsti dvanajst glav goveje ži-oine in senik, ki je bil nad istim. Živino so vrli sosedje še za časa rešili. Škode utegne biti okoli 4000 kron. Kako je nastal požar, ni znano.
p Nesreča. V torek popoldne je utonil v Soči neki železniški čuvaj pri Dolginjivi pri Plaveh, ko je hotel čez reko h kosilu. Bil je doma z Jesenic. Pokopali so ga danes v Št. Mavru.
p V Komnu namerava neka tržaška družba ustanoviti mlekarno in po vseh okolu stoječih kraških vaseh pa podružnice ter se zato vršijo potrebne priprave.
Od 16. aprila se ne bo smelo prodajati mleko v Trstu na nobenem trgu, razen tistih ki ga nosijo v »svoje hiše«. Surovo in kuhano maslo se bo smelo prodajati kamorkoli. Najbrže je zato delovala gori omenjena družba da bo lažje dobivala mleko, katero bo ona pošiljala v Trst.
P Grozen čin zblaznele ženske. V Trstu sta bili 351etna Ana Gaeta in 371etna Marija Zorzin veliki prijateljici. Ana ni šla že pet let iz hiše, ker ji teče iz noge. Te dni je rekla Marija Zorzin Ani: »Vi ste nesrečna radi vaše noge a meni je življenje tako težko! . Najbolje bi bilo, da umrjeva obe!« Ana Gaeta se je na te besede smejala in jih ni smatrala resnim V nedeljo popoldne je Marija Zorzin naprosila Ano, naj bi jej prišla pomagat, na kar se je Ana rada odzvala. Marija je pomivala kuhinjsko posodo, a Ana jo je brisala. Z njima je bil 21etni deček Marije Zorzin. Hkratu e postala ta poslednja nenavadno razburjena ter j. začela nekaj iskati po kuhinji. Ana jo je
vprašala, česa da išče. »Sekiro!« jej je odgovorila Marija. »Evo jo pod ognjiščem!« je dejala Ana, pokazavša na sekiro. Marija je pa s bliskovo hitrostjo pograbila sekiro, skočila proti Ani in pahnivši jo tako, da je padla na tla. je zavpila: »Sedaj bova skupaj umrli!« Obenem jo je pa vdarila s sekiro po g|a. vi. Ko je videla, da leži Ana vsa krvava na tleh, je spustila sekiro, poiskala neko staro britev ter si z isto prerezala vrat. Otrok, ki je videl obe ženski ležati v krvi na tleh, je začel u piti, in šele na njegovo upitje so prihiteli ljudje. Pozvali so takoj zdravnika z zdravniške postaje, ki je podelil obema ženskama najnujnejšo pomoč. Ana Oaeta je imela 4 rane na glavi in eno na levi roki. Marija Zorzin je pa imela vrat grozno prerezan, rana je dolga 25 cm. Ano Gaeta je pustil zdravnik doma, a Marijo Zorzin je dal prenesti v mestno bolnico, kjer so jo vsprejeli v X. kirurgični oddelek. Stanje poslednje je jako opasno. h vsega je razvidno, da jc Marija Zorzin to storila v hipu blaznosti.
p V Istri bodo kandidirali za državni zbor Slovenci in Hrvatje odvetnika dr. Laginjo, in profesorja Matko Mandiča.
Štajerske novice.
š Izobraževalno društvo v Celju je priredilo v nedeljo, dne 10. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma« kmetijski shod, katerega se je udeležilo okolu 200 ljudi iz celjske okolice. Predaval je potovalni učitelj gospod Go-ričan. S poljudno besedo je zelo na drobno razpravljal glavne tri vzroke slabega stanja in sicer: 1. zakaj si naš kmet ne more, 2. noče. in 3. ne zna pomagati. O. 'predavatelju najlepša hvala!
š Zrakoplov so videli v četrtek dne 7. t. m. po Spod. Štajerskem. Bil je velik, bel zrakoplov, ki je jadral visoko v zraku proti jugu. Kakor se poroča, je padel na tla v Kočevju na Kranjskem. Neki stotnik se je peljal v njem z Dunaja in je rabil do Kočevja samo pet ur.
š Slovenska Bistrica. Tu je umrl gospod kononik Hajšek. Pogreb je bil v soboto ob 10 uri dopoldne. Naj počiva v miru!
š Lov na volllce. Narodna stranka zatrjuje polnih ust, da jim je sveta skrb tudi za delavstvo. Toda narodovci vidijo delavstvo samo v Trbovljah in Hrastniku, samo tamkaj prirejajo shode, drugod po slovenskem Štajerskem pa se popolnoma nič ne brigajo. Zakaj? Ker jim ni za delavstvo ,ampak samo za glasove pri volitvah. Toda »Kmečka zveza« bo pokazala, da bo ona za vse stanove skrbela, in zato je brezdvomno, da bodo delavci šli za našimi poštenimi ljudmi, ne pa za političnimi leparji. Dobro naj pomislijo volivci kmečki in delavski, predno bodo oddali svoj glas liberalcu in naj se piše tudi za Roša.
š Sv. Anton v Slov. goricah. Mi tukaj pri Antonu še precej dobro napredujemo. Bralno društvo precej živahno deluje, saj boljše skoraj ne more, ker nima prostora, čeravno smo morali dozidati velike zidine, kar nas je stalo mnogo tisočakov. Naš gospodm učitelj so preveč liberalni, ker ne marajo slišati pozdrava »Hvaljen bodi Jezus Kristus« od nikogar in niti od šolarjev. — Takih učiteljev tudi P" nas na Kranjskem ne manjka. Duh nasprot-proti cerkvi in Kristusu je med učiteljstvoni vedno bolj razširjen. Žalostne razmere.
š Pri sv. Tomažu pri Ormožu so dobili vozno pošto. Odhaja v Ormož ob 12. uri in 45 minut opoldan. Prihaja nazaj ob 7. uri in 30 minut zvečer.
V Vuzenlcl sozmagili pri občinskih; volitvah Slovenci v vaeh treh razredih.
Iz raznih krajev.
Iz občine Zgornje Šiške. Vasi občine Zgornja Šiška so dobile nove, zelo lične napise. Kar je pa najbolj zanimivo, je to, da so samo slovenski. Vsa čast zavednemu občinskemu odboru! Slovenske občine posnemajte to povsod!
g Iz Gor J. Pretečeno nedel o ie imela tukajšnja hranilnica svoj XII. redni občni zbor. Iz računa povzamemo, da naša hranilnica vrlo dobro napreduje, ker ima že čez 16.000 kron rezerve, poleg tega je pa hranilnica okolu 7000 kron darovala. — V nedeljo dnč 24. t. m. ima kmetijsko društvo svoj IX. občni zbor. Kdor hoče videti, kako deluje in napreduje, naj pride na občni zbor. Posebno so vabljeni člani. Po zboru imajo g. kaplan predavanje.
Mstvo zaužiti
ki pomaga le mimogrede, je prav tako brezpomembno, kakor bičati utrujenega konja. Vse drugače pa je, če kdo zaužije sredstvo, kot je Scott-ova emulzija, ki sestoji iz najboljšega ribjega olja, v zvezi z apneno in natron hipotosfiti, ter vse tel -naglo na novo poživi in trajno pokrepi, tako da se v kratkem času izgube vsi nagibi k slabosti in se povrne trdno zdravje in nova eueržija. Kot okrepo čilo za slabotne otroke ali rekonvalescente je Scott-ova emulzija naravnost nedosežna. „Scott* je neprimerno vspešnejSi In zdravilnejšl kot navadno ribje olje.
Ribič z velikim doriem je porottvo za pristen Scottov izdelek.
Scott-ova emulzija
se dobi v vseh lekarnah. E) Cena Izvirne steklenice K 2 50.
Le še 14 dni traja tekmovanje za navodilo o pripravi močnatih jedil s Ceres-ma-ščobo. Kakor čujemo, je vdeležba zelo številna. Navodila (recepti), ki dojdejo po 31. marcu, se ne bodo več vpoštevala pri razdeljevanju cen za 10.000 K. Pogoji za tekmovanje se izvedo pri vsakem boljšem trgovcu.
m
€0
Ane llvce' infttkO	®°,h boleti
Rabim« Ff e uJSa bolele, in
^.tU po^0
livte, o^^ajatorica »P wlodcu,
zaprytt' n-barbar**	4 K- I
odvai^«	11
- m
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" Izide dn6 28. marca 1907.
Loterijske srečke.
Dunaj,	9.	marca	90	H6	5	36	22
Oradec,	9	marca	4!	58	28	43	86
Trat,	16	marca	23	14	46	36	77
Line,	16	marca	16	64	26	64	;2
Dobra srečka — brez dobitka. Nek samski mož je imel deklo, ki ga je prosila, naj ji da 10 frankov na njeno plačo. Kupiti namreč želi srečko št. 41.144, češ da se ji je sanjalo, da ta srečka zadene glavni dobitek. Mož ji je dal denar in dekle gre kupit srečko. Cez nekaj časa dobi mož seznamek izžrebanih srečk v roke in res, glavni dobitek 500 tisoč frankov je zadela srečka št. 41.144. Hitro gre domov. Dekla o tem še ni ničesar vedela. Ponudi se ji v zakon in kmalu je bila poroka. Nekega dne po poroki pa vpraša svojo ženo, kje itna srečko in izve da ona ni kupila srečko. Med potjo, ko je šla kupit srečko, je videla lep klobuk in je dala zanj deset frankov. Pač je mož pri tem debelo pogledal!
w	_ w
CUDEZ
ae je zgodil neda»no v Budapešti, ki je edmi te vrste. Ta čudež ie učlnil, da deželna zaloga snknjenega blaga v Budapešti razpošilja za
IO kron 3 m kos
finega pomladnega blaga ali kamgarna v čini, temnovišnjevi, sivi in rujavi ali drap-barvi za popolno obleko za gospode (suknja, blače in telovnik). Kupon črnega kamgarna 31/, mtr, ki zadostile za salonsko obleko, stane 16 kron. To, neverjetno nizko ceno določiti je bilo mogoče omenjeni trgovini samo s tem, da Je kupila celo zalogo sukna nekega tovarnarja, kt Je bil v velikih denarnih stiskah za ceno, ki komaj krije proizvajalne stroške.
Vzorci se vsled velike prodaje ne razpnš ljajo.
Naročila izvršule proti povzetju Landes-Tuoh«Export>Waaren> haus, Budapest Vll|36, Rotten billergasce 4|A.	602 1-1
Josip Kordin
Ljubljana, Pred Škofijo 3.
priporoča	626 8—2
•vojo bogato zalogo vsakovrstnih ■	zanesljivih semen ——
kakor: Črne domače, lucerne In rudeče detelje, espsr-lete, velikanske rumene, rudeče In beli pese, ln korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrsi trav: trav-nlinlce, meiane za suho In mokro zemljo, najboljia krma za ilvlno In konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zellič In kmetijskih semen po nizkih cenah. — Poitnim polom Izvršujejo se naročili točno ln solidno.
Edina domača tvrdka
ki prodaja snovi za napravo domače pijače, bodisi na vodo, droži in tropine. Cene so nižje, kakor povsod drugod snovij padaje več Moj prednik je prodajal nad 20 let te snovi; jaz jih že 7 let v splošno zadovoljnost oddajam. Cene so zopet znižane Zahtevajte cenik. Slovenec, zaupaj domačinu! Fr. Humljak, trgovina s špecerijskim blagom, delikatesami in poljskimi pridelki. Gradeo, Auen-bruggerjcva ullea 26.	3434 6
Velik konkurz. Na Dunaju je propadla
trgovina delikates, vina in likerja Prane Kreč-marja. Dolgov ima 235.000 kron pri 200 avstrijskih, nemških, francoskih in inozemskih tvrdkah.
Zastrupljeno s ciankalijem so našli 22. t. m. na Dunaju v monakovskem vlaku neko 201etno čedno oblečeno deklico. Posrečilo se je. da so jo spravili v zavest, a je tajila, d* bi se zastrupila.
Učenec
se sprejme za krojaško obrt. Sprejem po dogovoru. Franc Sitar, LjubljaLa Koloavirske ulice št. 38.	619 1 1
U Al stane II j > kauč. 1» w ročna stampil^a z imenom, zn& čajem in naslovom do 6 cm dolžine, iz- _ redne trpeinosti s kaseto in trajnim barvilom. —
Zastonj cpS?8tadmo:
mačlh tiskarnah, numeratorllh, iablonlh Itd. 421 2 Turama slamp. i. Lewlaaoa, Dunaj I|25, Adlerg. li. - Fli. Odesa«. Zaslopalkl ae IKeJo,
Krallestvo Saiko —"
Tecbnlkum Hainlchen
Stroj, in elektr. Inženirje, tehn. poslov., novod>.b, laborat. Prosp. Ir. S-6
Tov~dei. za učenje
_ Saiko Altenburg. _
Destilacija žganja
spojena z Izdelovanjem brezalkoholnih osveievalnih pijač se UkoJ prične z najboljšim uspehom, za oblastveno dovoljenje za Izdelovanje in tudi prodalo se [amči ter uredi temeljito ln strokovno manipulacija na licu mesta. Obiirne Informacije v dosego dobre kupčije Vrste brez konkurence ln reklsmo na razpolago Resni reflektantle naj poilljajo ponudbe pod „Oold-263 grube 2500" na 10—A
Annoncen-Expedition EDUARD B R A U N
Wlen, I. RoUnturmstrasse 9.
8 >
• ms g
o srf *
K M S
•S" «83
i f* a.
S "S- Sar1 ■
► « = au
£5- "laf
OSf M o T
Si **
li* 0.-JJ lO
TJ O S
i'i-9
GEfg |
fiihtnnnlln brezplačno dopošiljatev mojega
iOnlBUDJIB ilustr. oenika z nad IOOO slikami. Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago
se vzame nazaj za popolni znesek. Šlika '/» nav. velikosti.	611 3-1
Št. 365
srebrna dam-'Vm ska remont gl. 8*80
Št. 322
srebrna moška "Ve remont. gl. 8*80
Št. 337
srebrna s sidro 16 kamnov gl.S"— dvojni plašč gl. 6-80
Št. 341 srebrna s sidro dvojni plašč ^^ 15 kamnov, posebno močna gl. 7—9-80
Anton Klffmann
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in arebrnine. Izvoz v vse dežele. MARIBOR L. 8 - ŠTAJERSKO.
(LMfll
n
ima v zalogi knjigi, kateri je uredil in izdal dr. E. Volčič v Novem mestu:
1.	Civilno-pravdni red in sodni pravilnik z drugim' civilno-pravdnimi zakoni Knji,a jc popoln zeornit pra\il označene vrste; koncem tvarine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in li vatskcm jeziku. - Ob<eg XII in 909 strani; cma vezani kr.figi 8 K 60 h, broširmi 7 K — s pošt-niro 7 55 K.
2.	OdvetniSka tarifa v slovenskem in hrvatskem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Orseg 75 strani (2 i tabel), cena 1 -80 K s poštnino 2 K — 678 5 1

.Kunard Line* Trst-Ne»-York ie najpripravnsjSa, najc.nejSa
io najboljša pot Iz Ljubljane t severno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne rančno vožnje po raznih železnicah, nobenega presedovanja ne pr?nofevnnja in rploh nobenih postranskih stroškov mej potjo. Par-nikl so prostorni, varni, rrnfni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Orana in postrežba Dajbolj-ia Pojasnila daje in karto prodaja glavni zastopnik	»004 46
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vljudno se priporoča
trgovina s klobuki in čevlji
man Podlesnlk ml.
Ljubljana, Stari trg iteu. jO.
Volika blago.
Postavno zavarovano.
aaloga. — Solidno — Zmerno suna. . ' •
2178 52 25
Vsako ponarejanje kaznivo. Edino pristen je Bi to
T h i e pt*y-jev balzam
z zeleno znamko .redovnica". Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijalna steklenica s patent, zamaškom K 5'— franko.
Thierryjevo centifolljsko mazilo
proti vsem že tako starim ranam, vnetjem^ ra-nltvam, absccsom in oteklinam vseh vrst. Cena: a lončka K 3'60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej — Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljajo na:
AlleinechfepBalsam Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri mtftrkMmitiiMMd	Rogaški Slatini.
A.ThierrymPr?;rad* Brošura s tisoči originalnih pisem prntis In tti iaMiut-Suvtoafc franko V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah
Ceno češko perje!
1 kg novega, .Ivega,
tubi
perji	. -
K <'40; 1 kg belega,
skunljenega gosjega
perla K J - , boljšega
jako mehkega, skub-ijenega K 8 60, K 5 - ;
l kg prav finega, snežno - belega, skub-Ijenega K 6 40, K t)'-.
Pri naročilu 5 kg franko.
Izgotovltene postelje,	Z
tnenkasiega nanklnga, I pernica 170 cm dolga, 116 cm Široka, z lepim puhastim račjim per]em K m--, s finim polpuhom K 12'—, K I4 -, z najflnejiltn sivim puhom K 16 —; 1 vz K 2 80, K 4—. Pošilja Iranko.
Zamena dovoljena.	142 9
I vzglavnik 80 cm dolg, 68 cm ilrok po povzetju od K 10-— dalje
j S. B E HIS C H, Deienlce 71, ČeSko. \ Deklo in hlapca
k živini in za na polje išče posestnik na Gorenjskem. Naslov pove upravništvo .Domoljuba' 613
Proda se 1800 metr centov ŽIVEGA APNA
Vač pove IVAN GRUDEN, ttgovec z apnom Godič-u, pošta Kamnik.	45S 4-3



OT 1: ? TO fg
f^pfeNI

John-ou .UolMompr pralni stroj
je dobrota za vsako gospodinjstvo, ker naredi perilo bliščeče belo, ga varuje in obenem prikrajša delo, prihrani kurjavo, čas in denar za več kot 75 o/0. Mnogovrstna uporaba in najpopolnejša sestava, brez konkurence ! - Z John-ovim 6tedilnim parnim strojem opremljen, je za poljedelstvo nepopisne vrednosti. Pozor pred ponarejanjem I Samo varstvena znamka „Volldampf" zajamči pristnost. — Na željo se pošlje na poizkus.	604 5-1
J. A. JOHH, A.-G., mil, Fronkenberggasse 4. 11144.
Svoji k svojim!
1(X
i? E **
= 2 * n
it a
(3)0 o C
™ .e NS
Is
Kdor želi dobro in poceni kupiti, naj se poda vedno le v dobro znano trgovino z mešan, blagom
VENDELIfl I, J, STARETA U RIBNICI
tam bode dobil vedno sveže in najzanesljivejše blago po zmerno nizkih cenah. — Nadalje priporočamo veliko zalogo, moškega, ženskega in splošno manufakturno blago, katero odda radi prevelike zaloge po lastni ceni.
Pri tej priliki pa opozarja vse cenj. odjemalce, da dobi ta teden dva vagona najlepše dobre suhe moke, katero bode svojim naročnikom po zelo nizki ceni oddal. Kdor hoče imeti res lepo in dobro moko, naj ne zamudi te ugodne prilike in naj hitro po njo gre, dokler jo bode še kaj na razpolago od teh dveh vagonov (potem bode dražja). - Klobuki dobijo se najnovejše mode in tudi pravi amerikanski. — V zalogi ima tudi dobro in zanesljivo semensko deteljo domačo in nemško (luccrno), katero vsem toplo priporoča, ter se jamči, da je brez preje. 603 2-1
**
H
1 v
<9 N"
3 3
" O
N<
o *
•S
tfi
Svoji k svojim! fjjjg$
Sirolin
FsvsfaJ« .lu« d« Jc« in t.i, teleta, •datranjnje kalelj, Uaetar.Bjc enoja, nočno potenj*.	2209 D 44 ^
Pripor oCa)« v tak dan pri
Notnih boleznih, kotnim Krnskemu kitih, ikro- _ tolozl, lnflnend flflfl^
Moiiitrrfai profesorji ii rirmfti.
F. Hoffinam - La Roche & Ce.,
Basni (ivlea).
Dobiva a«
1 zd ravnil____
4 K itcUeatca.
rtttflM p9
K« m pomito nuaj vredna ponarejanja, pro-"bteviju vetlno: izvirni zavitek .Rocba'.
i
milo oo je najboljše!
SCHICHT-OVO MILO
ni samo najboljše, ampak tudi najcenejše. Če potegneš s tem milom po perilu le enkrat, izda to več, nego če storiš to desetkrat s katerim drugim milom. Schichtovo milo pridobi vsled posebnega, skrbnega načina pri izdelovanju iz najboljših snovi posebno čistilno moč, ki je nima nobeno drugo milo. — Njegova uporaba je veliko var-čenje na času, delu in denarju !

ID
DI
za kovaški obrt s p r e | m c takoj pod jako ug' d-nimi pogoji Anton Jankovič, kovač v Dolenji Koiani. Notranjsko.	531 2 1
$
O J* C B •b
c
O «
N
C
v U
'»'ktrjŠ&S'
.. •- ir • ■>.?»:
o
»
a
N
t/l
O 3
» 3
pr o
11	. n f. ■
n^Sijse oljnate barve
prodaja po najnižjh cenah
Adolf Hauptraann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneiev, lakov in steklarskega kleja. 2322 26-12
!!Največji vspeh nove dobe!!
je sloviti
Vpisana varstvena znamka. Daje snežno belo in popolno brez duha
perilo in izredno varuje platenino. Brez mila sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	2197 16—U 250 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg n i, 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek In preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Min losu m Dunaju, I. MolRerbustel 3.
FRANC JOZEFOlfA
grenk a voda.

Pozor, kmetice In dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero Izvršujem ie čez 2.r> let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to |e Kapilor it. II. Isti deluje, da postanejo lasje gosti dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena (Iranko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrac št. 65, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem
b 273 10—4
I
Ali kaSljate?
Vas li boli v prsih? Bodite previdni, kajti tudi najmanjši kašelj more biti znak grozovite tuberkuloze I Vsak ki trpi na kašlju, hripavosti, nahodu, pomanjkanju slasti, ali je sicer telesno slab, naj brezpogojno rabi 315 a Halapi-jev
TUBERIN
To je brezpogojno učinkujoče in že ne-številnokrat preizkušeno sredstvo proti bod-ljajem v prsih, kašlju, kataru v pljučih, pre- ! hlajenju, bolih v grlu itd. V prsih bolehajoči hvalijo Tuberin v vsej deželi. Vzorčna steklenica stane K 3'—, velika stekl K 5-—, in ga pošilja po povzetju, ali če se pošlje denar naprej
frlderik Jlalapi TSIK1
Budapest VIII., Jčzsef kOrut 64 46.
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici je po prošnji lastnika Josipa Smerke, p« sčstnika ii go-tilničarja v Sp. Gorjah št. 28, na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičn:na za katero so se u tavile pristavljene izklicne cene, in sicer:
Posestvo vlož. št 38 k. o. Sp. Gorje, obstoječe i i:
a.	p. št. 58/2 hiša št. 28 z gospodarskim poslopjem in vrtom p. št. 57 . 811)0 K
b.	„ „68/1 hiša z dvoriščem...............3000 „
c.	„ „ 115 travnik.................100 „
d.	„ , 971/42 gozd..................4C0 ,
e.	„ „ 971/75 .................... 400 ,
/. „ „ 971/134 „ ................... 200 „
g.	„ „ 156/6 ...................."0,
h.	„ , 164 travnik in pare. št. «5 njiva........... 3200 „
Dražba se bo vršila dne 27. marca 1907 pričenši ob 9. uri dopoldne na domu lastnika v Spod Gorjah št. 28.
Ponudbe pod izklicno ceno se tudi sprejmo.
Na posestvu zavarov. upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je plačati s 5% izklicne cene kot varščino na roke sodnega komisarja, z ostalkom na roke g. dr. Vilfana v Radovljici. — Prodajalec si pridrži pravico, prodajo v 14. dneh odobriti ali odkloniti.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodniji.
C. kr. okrajna aodnija v Radovljioi, oddelek I.,
699 1—1	dne 14. marca 1907.
Najboljše švicarske ure, zlatnina in srebrnlna se dobe po najnižjih cenah pri sloveči domači ivrdki	357 26 1
H. Suttner, urar
Ljubljana, Glavni trg, nasproti rotovža.
Prosim zahtevajte nov velik cenik, kateri je ravno izšel in se pošlje zastonj in pošt. prosto
Vabilo na REPJN OBČNI ZBOR
Xjnaske posojil**!«*«*
registrovane zadruge z neomejeno zavezo.
ki se riši 8. aprila 1907 ob 6. url zvečer v društvenih prostorih v Ljubljani, Kongresni tri štev. 2.
Dnevni red: J. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o potrditvi računa. 4. Sklepanje o porabi dobička. 5. VOiter nadzorstva petero članov, t. Dopolnilna volitev štirih udov načelstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 11. marca 1;07.
Dr. Ivan Šusteršič,
načelnik.
Josip Šiška
odbornik
razpolago, dok?"''nI? bode^alo^st* po^ "	hran"nih ** ~	* *** "	^ °bČnCm zb°rU slavne,B,, P občinstvn >ri	brezPlačno
Denarni promet za leto 1906.
Prejemki
Račun glavnih deležev: Vplačila........
opravilnih deležev: Vplačila............
, hranilnih vlog: Vloge..............
tekoči: Vloge, vzdignen, naložen denar in vrnena posojila .
posojil: Vrnena posojila.............
efektov: Izžrebani efekti.............
menic: Plačila.................
nepremičnin: Sprejemki.............
terjatve od prodanih posestev: Sprejemki na kupnini
pro diversi: Razni sprejemki...........
pristopnine: Vplačila..............
posojilnih obresti: Plačila............
tekočih obresti: Prejete obresti...........
efektnih obresti: Prejete obresti..........
zamudnih obresti: Prejete obresti..........
obresti prodanih nepremičnin: Prejete obresti.....
meničnih obresti: Prejete obresti...........
upravnega prispevka: Prejemki..........
Gotovina v blagajni začetkom leta 1906 ..........
Sprejemki Izdatki
Kron
vin.
600	_
1016	—
4113573	90
20248100	48
949712	99
400	—
514454	33
219025	95
48462	35
741303	06
254	—
357683	74
290109	76
1458	20
6455	09
1079	71
11593	02
23635	47
191471	68
27720370	74
Izdatki
Kron
Račun inventarja: Nakup inventarja............
, glavnih deležev: Vrneni deleži..... ...
opravilnih deležev: Vrneni deleži . . ........
„ hranilnih vlog: Vzdignjene hranilne vloge ........
tekoči: Posojila, vzdignene vloge in naložen denar pri raznih
zavodih...................
„ posojil: Izplačana posojila.....
„ menic: Eskomptovane menice........
nepremičnin: Plačila in investicijski stroški......
terjatev od prodanih posestev: Prodane nepremičnine
pro diversi: Razna izplačila.............
obresti hranilnih vlog: izplačane obresti	......
posojilnih obresti: Vrnene obresti.......
tekočih obresti: Izplačane obresti...........
meničnih obresti: Povrnene obresti..........
davkov in pristojbin: Plačani davki in pristojbine.....
dividend: Izplačana dividenda............
upravnih stroškov: Izdatki..............
razpoložnega zaklada: Vzdigneno za penzijski zaklad uradnikov Gotovina v blagajni koncem leta 1906 ............
vin.
152	
400	—
152	—
3363638	33
ij 21531418	88
1069893	52
j| 568954	70
77149	06
I 115168	83
742672	86
36341	99
1596	97
38229	26
27	71
12254	82
17G	—
17904	19
4000	—
120245	62
1 27720370	74
Denarni promet:
2752889966 27600125 12
K 5512902418
Račun zgube in dobička za leto 1906.
D e b e t	kron	vin.	kroa	vin.	Kredit		kron	vin.	| kron	Ti«.
Račun obresti hranilnih vlog: izplačanih..... kapitalizovanih...........	36341 477489	99 24	513831	23	Račun posojilnih obresti: prejete obresti leta 1906 predplačila leta 1905 .........		357673 22864	74 45		
inventarja: 10<V0 odpisa od K 6928 39 . . . 10% , , , 152— . . .	692	84			zaostale obresti leta 1906 .		84340	90		
	15	20	708	04	zaostale obresti leta 1905 .... predplačila leta 1907 ...... povrnjene obresti leta 1906 . . .	K 12617238 „ 28521 68 . , 1596 97	464879	09		
davkov in pristojbin: izplačani davki .... zaostali davek...........	12254 130	82 71					156291	03	308588	06
zaostali davek za leto 1905	12385	53								
	703	29	11682	24	Račun tekočih obresti: prejete obresti izplačane obresti ....		290109 38229	76 26	251880	50
efektov kurzna izguba			520	80						
, upravnih stroškov.......... , bilance: dobiček...........			37904 43687	19. 10	Račun men. obr.: prejete obr 1. 1906 predplačila leta 1905 ......	K 11593 02 , 186964	13462	66		
					povrnjene obresti leta 1906 . . . predplačila za leto 1907 .....	K 27 71 . 3309 70	3337	41	10125	25
					Račun efek. obr.: prejete obr. 1. 1906 zaostale obresti leta 1906 ....	K 1458-20 , 52545	1983	65		
					zaostale obresti leta 1905 . .		388	31	1595	34
					Račun zamudnih obresti.....				6455	09
					upravnega prispevka . . . pristopnine....... , nepremičnin....... . obresti od prodanih nepremičnin: zaostale obresti.....	prejete obresti i	1070 570	71 27	23635 254 4158 1640	47 91 98
1			608333	60	1				608333 |	60
Račun bilance z dne 31. decembra 1906.
	D • b • t	kron	vin.	kron	vin.	Kr «d it	kron	vin.	kron	vin.
Račun	posojil: na vknjižbo.......... na poroštvo............	4700735 1488142	41 26	1 6188877	67	Račun glavnih deležev........... opravilnih deležev	11823559 477489	72 24	5200 8796	—
n	tekoči: naložen denar......... posojila.............	903411 4923359	73 72			hranilnih vlog: stanje......... kapitalizovane obresti......k. .			12301048	96
	pri nas vloženo..........	5826771 559111	45	5267660	45	. meničnih obresti........... davkov in pristojbin.......... , dividend.............. rezervnega zaklada.......... . razpoložnega zaklada......... . posebne rezerve za zgube 1 „ ... iz hipotekarne kupčje penzijskega zaklada.......... ! , zgube in dobička: dobiček.......			3309 130 190 24477 93393 62719 44618 15328 43687	70 71
n i n n n	terjatve od prodanih posestev...... menic............... efektov.............. nepremičnin............. inventarja 10o/o odpis od K 6928 39 . . . K 692 84 100/, . . , 152 - .... 15 20	5003 708	87 04	74954 248375 101072 521392 4295	83 42 80 68 83					011/2 563/4 141/4 36i/2 46 10
n	posojilnih obresti: zaostale obresti na vknjižbo zaostale obresti proti poroštvu.....	73862 10478	63 27							
	za leto 1907 predplačane obresti ....	84340 28521	90 68	55819	22					
n n ti n	efektnih obresti........... obresti od terjatev prodanih posestev . . . pro diversi............. blagajne.............. penzijskega zaklada: lastna knjižica št. 8388 obresti..............	14725 602	84 62	525 570 3780 120245 15328	45 27 32 62 46					
		1		j 12602899	02				12602899	02
***
Izdelane postelje
lr rdečega posteljnega Inlfta! Prav
dobronnnot-nleno. Pernica aH hla-jlna, 180 cm dolga llfi cm K 12—, K 15 -
filroka K 10-
In K 18 - 2 metra dolga. 140 cm Uroka K 14 -, K 16—, K IS'-, K 21 —. Zglavnik 80 cm dolg, In cm Širok K 3-, K 3 50 In 58 4'—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4-50 In K 5'M>. Izdelujem tudi po kakrSnikoll drugI meri. 3-delnl modroci Iz iln-e 'a 1 posteljo K 27' , bolISI K 33-PoSilja fc po&tnlne prosto po povzetju od K in-— naprej. Zamenja ali nazai sc vzame proti povrnitvi potnih stroškov. 6-1
BenedUt Sachsel, Lobes 910
pri Plinu na ČeJkem 512
Ceno češko posteljno fSb perje
5 kg novega skub-Ijenega K 9-60, boljšega K 12, — belega, jako mehkega, skub-Ijenega K 10- ; K 24 snež-nobelega, mehkega, skubljene-ga, K 30 -; K b6 -. Pošilja se franko proti povzetju Tudi se zarrenfa ali na/a) vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Snchsel, Lobes )59, p. Plzen, Češko.
Razsodišče
Rok za pošiljatev rcceptov za moč-nata jedila se je podaljšal do dne 3f. marca
Cene nagrad se niso samo razpisale, ampak se bodo tudi iz-
Sledeči gospodje so prevzeli razsodišče za Ceres tekmovanje v vrednosti
K 15-000-
Profesor A. Hess, rav
natelj strokovne šole gremija dunajskih hotelirjev.
F. Kedvessy, načelnik kuhinje jokey-kkiba
Jean J. Powondra, osrednji predstojnik z ve*e avstrijskih kuharjev. Franc Stadler, načelnik kuhinje Njegove Svetlosti kneza Montenuovo.
Načelnik tovarn za Ceres živila in
vodja oglasnega bir6 Jurija Sclrcht a A G.	246
Dva učenca
za mizarsko obrt vsprejme takoj Josip Ber-lič, Dravlje, Št Vid nad Ljubljano.	600
Kdor kupuje
gvantno blago za moške in žtnske, najde veliko izber in 605 ugodne cene pri 7-1
I!. Miklouc, Ljubljana
Stritarjeve, (foltalske) ulice št. 5.
Pozor!
Čitaj!
Pozor!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kor,-gestiji — pomanjkanju teka, krčih Itd. Ne-dosežno sredstvo 7a uzdržanje dobrega prebavanja.	2444 20 U
Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena !e za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča, lekarnarja
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
Velikonočne pesmi
(Riharjevi in drugi napevi) za mešan in moški zbor uredil Josip Sicherl, organist v Ribnici. Cena partituri K 1'-. Dobijo se ravnr-tam.	612
Ivan Savnik
pri Besenčanu na Glavnem trgu v Kranju.
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega frišnega blaga za moške in ženske obleke, najnovejše mode po jako nizkih cenah.
Velika zaloga židanih in volnenih rut, židanih šerp ter vsakovrstnih potrebščin za šivilje in krojače po tovarniških cenah. Na zahtevo se dopošljejo tudi vzorci. 501 10-2
Slabokrvni slabotni nervozni
Odrasli in otroci dobe
dr. Hofmeistra ..Pho^al"
izborno, tek vbujajoče živce krepilno
hranilno in hren, sredstvo
Priporočajo ga zdravniki.
^Tsh^nn6^3'^,5 in 8 K' Pastiie: 100 ><om.
inn « u- ^n ' ,K, 4'~ prašek: 25 P- K 1-20, 100 gr. K 3-50, pastile za otroke s čokolado 100 komadov po 1/2 gr. K 1'75.
Zaloga: Jos Mayr in O. Piccoli, lekarni v Ljubljani Dobi se v vseh lekarnah. 385 20 -4
Izdajatelj Io odgovorni urednik: Dr Ignacij Žitnik,
Najboljše domače krepčilo za želodeo
(katero tudi gospodje zdravniki radi vživajo) je
rastlinski liker JLORIAN'
od t astlinikt destilaoije ,F10R AN' v Ljublj nI
Dobi sc pri vseh boljših trgovcih.
Varujte se, da ne bodete pre\arjeni s kakim drugim, slabim izdelkom I
Pristno je samo blago pod imenom
„FLORIAN" iz Ljubljane.!
//} i/ni/ei -»>• . 'AmcriJta
Jfateri xo/i/o <Wto, po ceni in ic/ ncsl/iro-pcicvftii rta/so obrne/0
< xSV>/ i c <n m. etete«
v .i/tiM/uni 'Mv/oduvnske ulice^(t '■$'•>('kvvrt/nctiPi/ffinilct <i</o selrvtplač/ic.
Cena
IB5 K.
HASTIN
00
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.	187 26 4
Tovar.iiška zaloga: lekarnar Trnk6ciy> Ljubljana.
Izpraznjena je služba organista in cerkovnika
oziroma tudi samo cerkovnika v župniji Rakitna pošta Borovnica. - Službo je nastopiti o sv. Jurju.
Župnl urad Rakitna. 544 2 -'/,	Jože! Juvanec, župnik.
I. kranjsko podjetje za umetno ite* larstvo In illkanjc na ateklo
Aug. Agnola,
Dunajska cesta 13a, poleg,figovca'
se priporoči prečistiti dubovičinl in p. »• slavn. občinstvu za napravo cerkvenih okno« z umetnim steklarstvom sli slikane na sleklo, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. It«. -Ima ludl v zalogi različno porcelansko in stekleno posodo za namlzje gostiln n zasebnike, svetilke, okvire itd. po na|nlt|lh cenah Narisi, ceniki In proračuni na zahtevo zasloni, mnoga spričevala za dovrie« dela so cen|enlm od|emalcem v ogled na razpolago.	t»°<
Tl»k»l»: .Katoliška Tlikirn«'