leto xxiii. - številka 97 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, 6fcofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. t Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko kranj, sobota 19. 12. 1970 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tedniki Od 1. Januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik« In sicer ob sredah in sobotah 22. DECEMBER PRAZNIK NAŠE JLA LJUBITELJI ZIMSKIH ŠPORTOV! Specializirani oddelek blagovnice Kokra — Kranj vam nudi veliko izbiro opreme za zimski šport KRANJ Obiščite nas! Blagovnica KOKRA — KRANJ Čez tri dni, v torek, 22. decembra, bomo praznovali dan JLA. To je praznik neštetih fantov v sivomaslinastih uniformah, fantov, ki bdijo nad svobodo in srečo jugoslovanskih narodov. 24-letni Miloš Lukič iz Kruševca, mož Z naše fotografije, je samo eden izmed njih. Dve leti aktivne oficirske službe sta že za njim. Pred časom so ga povišali v podporočnika. Sicer pa — kar sam naj pove, kaj misli o svojem poklicu, kakšne načrte, kakšne želje ima. »Vojaški stan sem vzljubil še kot otrok. Ker mi ni uspelo priti med letalce, sem se vpisal na vojno akademijo v Beogradu, kasneje pa splošno izobrazbo izpopolnil v Kruševcu, na specialnem ABHO oddelku (atomska, biološka i he-mijska odbrana). Po končanem študiju so me najprej poslali v Maribor ter zatem premestili v Kranj. Tu sem postal komandir ABH čete. Rad imam Kranj, veste. V Mariboru se zaradi pomanjkljivega znanja slovenščine sprva nisem posebno dobro znašel, toda sedaj mi jezik ne dela posebnih preglavic. Mesta ob Savi ne bi hotel več zapustiti, saj so njegovi prebivalci pošteni ljudje in dobri tovariši. Kraj nudi človeku obilo možnosti zdrave zabave; premore namreč najrazličnejše kulturne in športne klube. Sam sem član Planinskega društva, vendar prosti čas trenutno posvečam učenju in pripravam za sprejemni izpit na tehnično fakulteto v Zagrebu. Drugače budno spremljam nogometne in košarkarske tekme. To bi bilo vse, kar lahko povem o sebi. Bo dovolj?« Seveda bo dovolj. Hvala, Miloš. Tebi in tvojim vrstnikom širom po domovini želimo obilo sreče in prijetno praznovanje 22. decembra. i. g. — Foto: F. Perdan XI. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD 16. DO 27. 12. 1970 občan sprašuje V Leskovici (Poljanska dolina) se je letos začel pouk cel mesec kasneje kakor na ostalih slovenskih osemletkah. Menda centralna osnovna šola v Gorenji vasi ni in ni mogla najti učitelja, ki bi bil pripravljen službovati v tem odročnem kraju. Tudi iz ostalih hribovskih vasic škofjeloške občine prihajajo klici na pomoč, saj se pedagogi drug za drugim poslavljajo. Zakaj? Je morda kriv novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki so ga, po predlogu temeljne izobraževalne skupnosti, sprejele vse osemletke v komuni in ki baje manj stimulira šolnike, zaposlene v dislociranih krajih, kot prejšnji? Kaj sta ukrenili gorenjevaška osnovna šola in skupščina občine škofja Loka, da bi prihodnje leto ne prišlo do podobnih zagat? ODGOVOR ELEKTRO KRANJ V četrtek, 10. decembra 1970, je bilo območje Struževa letos ie tretjič brez električne energije. To naselje je napajano prek visokonapetostnega kabelskega voda iz Gorenje Save. V primeru okvare na tem vodu pride do daljših prekinitev v dobavi električne energije, ker je iskanje in popravilo okvar tehnično zahtevno in dolgotrajno. Pri odpravi okvar podjetje Elektro Kranj zmanjša prekinitve na najmanjši možni čas i neprekinjenim delom ponoči in podnevi. Omenjeni kabelski vod poteka tudi ob betonski ograji tovarne Tekstilindus — obrat I. Letos pomladi je gradbeno podjetje izvajalo gradnjo industrijskega železniškega tira. Pri tem Je bil omenjeni kabel pretrgan in pretegnjen. Zaradi tega se Je sposobnost in zanesljivost kabla zmanjšala in je potem v bližini tega mesta prišlo do dveh prebojev kabla, in sicer v oktobru in decembru letos. Podjetje Elektro Kranj je pri pripravi programa investicij za leto 1971 upoštevalo dejstvo, da je preskrba Struževa z električno energijo iz navedenih razlogov postala negotova to je zato predvidelo položitev novega kabla. Glede na zadnjo poškodbo pa se je podjetje odločilo, da to napravi še v letošnjem letu kolikor bo SOb Kranj lahko takoj izdala ustrezno dovoljenje in če bodo vremenske razmere to dopuščale. Borci za severno mejo bodo razvili prapor Občinski odbor zveze prostovoljcev — borcev za severno mejo (1918—1919) v Radovljici bo v torek, 22. decembra, ob 10. uri dopoldne v dvorani graščine v Radovljici pripravil manjšo slovesnost. Na njej bodo borci razvili svoj prapor. Na slovesnost so povabili tudi narodnega heroja Tončka Dcžmana. A. 2. Na podlagi odloka o podeljevanju nagrade občine Kranj (Uradni vestnlk Gorenjske, št. 15-162168 in 19-176/69) skupščina občine Kranj razpisuje nagrade občine Kranj za leto 1971 — za skupine občanov, delovne in druge organizacije: za izredne uspehe pri delu, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine; — za posamezne občane: za izredne uspehe pri delu ki za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine. Nagrada občanu znaša 5.000 din, nagrada skupini občanov, delovni ali drugi organizaciji pa 10.000 din. Predloge za podelitev nagrade občine Kranj lahko dajejo občani ter delovne in druge organizacije. Predlogi za podelitev nagrad morajo biti predloženi komisiji za podeljevanje nagrad občine Kranj do 30. aprila 1971. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku, 1. avgusta. Skupščina občine Kranj Priznanje teritorialni obrambi V sredo, 16. decembra, je bilo v veliki dvorani občinske skupščine Kranj širše srečanje starešin odreda teritorialne obrambe. Navzoči so s enominutaim molkom najprej počastili spomin na preminulega Igorja Janhar-ja, ki je z veliikimi načrti zavzemal odgovorno mesto v tej organizaciji. V poročilu so bili zajeti problemi in težave pri letošnjem obsežnem načrtu usposabljanja, organizacije in materialne ureditve. Velika aktivnost te enote je že razvidna iz tega, da je biilo 83 mobilizacij in vaj v dnevnem in nočnem času, raznih seminarjev, tečajev in drugih oblik usposabljanja ba- taljonov in čet po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Nekateri izmed starešin so tako izrabili tudi do 30 in več delavnih dni (sobote in nedelje) brez nikakršnega denarnega povračila in moralnega priznanja. Prav pri tem se izkazuje visoka stopnja zavesti. Ta pa je ob visoki udeležbi na raznih vajah dokazana tudi iz vrst pripadnikov — vojakov teh enot, kar vse dokazuje splošno pripravljenost občanov za obrambo naše svobode, naše samoupravne ureditve v vsakem primeru. Ob takih uspehih prvega leta organiziranega delovanja vseljudske obrambe je vsem starešinam čestital predsednik občinske skup- ščine tovariš Sla^:o Za lokat* v imenu sveta za narodno obrambo in komisij za vse; ljudski odpor pri občinski konferenci SZDL in ZK ter povabil navzoče k skupni za--kuski in sproščenem razgo-voru. Razen starešin, vodstva od-reda, bataljonov in čet so s* sprejema udeležili tudi re-publiški predstavniki vs«-ljudske obrambe, predstavniki JLA, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine, krajevnih skupnosti P delovnih organizacij, ki s0 sodelovali v letošnjem začetnem organiziranju načrtne samoobrambe naše svobode, našega človeka - samouprav* Ijavca. K. M- GORENJSKA KREDITNA BANKA BLED 'JESENICE ■ KRANJ ■ RADOVLJICA - ŠK. LOKA ■ TRŽIČ VELIKI NAGRADNI ŽREBANJI Za vlagatelje, ki do 31 VII. 1971 vlože na hranilno^ knjižico ali na devizni račun 2000 din —'vezano nad eno leto 1000 din — vezano nad dve let: Obnovijo v navedenem času rok vezave Za vsak navedeni 17. II. 1971 v Radovljici Hranilne vloge obrestujemo: navadne 6 % vezane nad 1. leto 7 % vezane nad 2 leti 7.5 " Sredstva na deviznih računih obrestujemo: navadna 5 5 "f. v devizah 0,5 "o v dinarjih t vezana nad 1 leto 7 v devizah 0.6 % v dinarjih 10 nagrad pc 2000 din Prvi nagradi 10 nagrad po 1500 din osebna avtomobila 20 nagrad po 1000 din AUSTIN 1300 20 nagrad po 800 din in 198 lepih R 20 nagrad po 600 din denarnih nagrad 20 nagrad po 400 din 98 nagrad po 100 din 72 V četrtek so v škofji Loki na Trati odprli novo bencinsko črpalko. - Foto: F. Perdan Visoka raven proizvodnje Čeprav je imel november zaradi praznikov samo 24 delovnih dni, se industrijska Proizvodnja v Sloveniji v primerjavi z oktobrom ni dosti zmanjšala. Pri tem pa je bila Industrijska proizvodnja v preteklem mesecu kar za 13,5 odstotka večja kot v lanskem novembru. Enajstme-sečno povečanje proizvodnje Pa znaša 9,3 odstotka. V primerjavi z lanskim novembrom se je najbolj povečala proizvodnja v kemični industriji, predelavi nafte ter v tekstilni in živilski industriji. Manjšo proizvodnjo so zabeležili le premogovniki. Preseganje lanskih rezultatov v posameznih panogah proizvodnje pa znaša v tobačni industriji za 23 °/o, v kemični 'industriji 19 %, v elektro Industriji 17 °/o itd. Senčna stran proizvodnje pa Je visoka stopnja nelikvidnosti v našem gospodarstvu. V preteklem mesecu je le 15 *V4 podjetij izkazalo zadovoljivo stanje plačevanja računov, 55 odstotkov podjetij je izkazalo slabo stanje plačil, 30 °/o pa kritično. lb Srednjeročni razvojni program sprejet V četrtek je bila na Jesenicah 14. seja delavskega sveta Železarne. Glavni točki dnevnega reda sta bili sprejetje srednjeročnega razvojnega programa do 1975. leta in sprejetje gospodarskega načrta za prihodnje leto. Razvojni program slom na naslednjih točkah. Z učinkovitejšim in gospodarsko smotrnejšim izkoriščanjem obsto- Večji otroški dodatek Na zadnji seji je republiški izvršni svet sprejel tri zakonske predloge s področja otroškega varstva. Predlog zakona o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višino otroškega dodatka v letu 1971 predvideva višino otroškega dodatka za prvega otroka 70 din, za vsakega nadaljnjega otroka pa po 95 din m2sečno. Zakonski predlog o denarni pomoči za opremo novorojenca pa predvideva to pomoč v višini 250 din. Pravico do te pomoči ima otrok, katerega mati oziroma oče ima stalno zaposlitev na območju naše republike. Denarna pomoč pa je omejena • cenzusom. Dobivali bi Jo samo otroci oseb v delovnem razmerju, če izpol- njujejo pogoj za pridobitev pravice do otroškega dodatka, dalje otroci oseb, ki Imajo dohodek samo Iz kmetijske, dejavnosti in ta dohodek ne presega 1500 din letno na člana gospodinjstva ter otroci oseb, ki imajo dohodek samo od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, če ta dohodek ne presega 137 din mesečno na člana gospodinjstva. Ob upoštevanju teh cenzusov bi letos v Sloveniji izplačali denarno pomoč za okoli 22.000 novorojenčkov, za kar bi potrebovali 5,5 milijonov din. Izvršni svet Je sprejel tudi predlog zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971. L. M. ječih proizvodnih zmogljivosti doseči višjo podjetniško tvornost. Pri relativno nizkih naložbah in povečanem skladu trajnih obratnih sredstev doseči rentab.il nejšo proizvodnjo. Nadalje. Proizvodnja bo prilagojena potrošnji v severozahodni Jugoslaviji. S tem bi se izognili prevelikemu vplivu transportnih stroškov. Znižanje proizvodnih stroškov izdelave jekla je osnovno načelo razvojnega programa, vzporedno s tem pa usmeritev na izdelavo kvalitetnejših, in žlahtnejših vrst jekla. V razvojnem programu do 1975. leta ima svoje mesto tudi izvoz, ki naj bi predstavljal vsaj 15 odstotkov letne realizacije. Te postavke tudi povedo, da se proizvodnja jekla ne bo bistveno povečala, ampak le kvalitetno oplemenitila. Za proizvodnjo jekla do 1975. leta je značilen tudi prehod na hladno predelavo, medtem ko sedaj še vedno prevladuje vroča predelava. Čez pet let bo vroče predelave le Se dobrih 50 odstotkov, medtem ko jo bo prihodnje leto še vedno 73 odstotkov. K takšnemu kvalitetnemu premiku bo gotovo največ pripomogla predvidena gradnja hladne valjarne na Jesenicah. Člani delavskega sveta Jeseniške Železarne so sprejeli tudi gospodarski načrt za prihodnje leto. Načrt je sestavni del plana Združenega podjetja Slovenske železarne in usklajen s plani ostalih dveh slovenskih železarn na Ravnah in v štorah. J. Košnjek Prosim, da objavite še moje pripombe k članku »M&- terialno-socialno stanje družin v občini Kranj*. V Glasu sem 9. /2. 1970 bral pripombe tov. T. J. in F. B. na objavljeni članek. Popolnoma se strinjam z mnenjem tov. T. J., nikakor pa ne z mnenjem tov. F. B. Le-ta namesto, da bi s konkretnimi dejstvi ovrgel trdne dokaze, pa je skušal v svojih pripombah pod L, 2., 3., obiti in zamegliti za našega občana zelo pereč problem. Jasno je, da mu nihče ne verjame, da se npr. ne da oceniti dohodek kmečkega gospodarstva; če pošteno govorimo, še veliko prej kot pa dohodek npr. obrtnika ali podjetja. Naj navedem konkreten primer, iz katerega se lahko vidi, kako krivičen in zastarel je zakon glede cenzusa pridobitve otroškega dodatka. Brat ima v delovnem razmerju okrog 1700 din dohodka mesečno. Ker je 4-članska družina, pride na člana okrog 425 din. Na nesrečo je podedoval 1 ha travnika — višinski predel. Od tega ima 150 din dohodka na leto za travo, drugih dohodkov od zemlje nima. Pri tem ima 180 din katastrskega dohodka (odmerjeno). Zavod za soc. zavarovanje je izračunal, da skupni dohodek preseže cenzus za otroške doklade in ima zaradi tega na leto 1680 din manj dohodkov zaradi odvzetih otroških doklad. Več kot desetkratno škodo zaradi posesti zemlje (brez davka, ki tu ni prištet). Kje je tu logika? Organ, ki je izdal tak protitjudski za-kon, naj še pove, kako bi se rešil te zemlje. Zadruga ni interesent, privatni kmet pa tudi ne. Poleg tega pa farizejsko zavijamo oči ob vprašanju, kako rešiti kmečki problem, zakaj ljudje odhajajo s kmetij, zakaj vse propada. Poglejmo, kako je to urejeno v sosednji kapitalistični Avstriji. Vsak zaposleni dobi za vsakega otroka 300 šilingov, to je okrog 150 din ne glede, ali ima še kakšne druge dohodke od kmetijstva, od obrti ali turizma. Dohodke izven delovnega razmerja regulirajo s precej visokimi davki in ne z otroškimi dokladami kot pri nas. Ali ni to bolj socialistično? Če se pri nas imenuje otroški dodatek, naj v tem smislu tudi bo, če ne naj se pa preimenuje v socialno pomoč. Poleg tega naj omenim, da dobi vsaka gospodinja, ki ni zaposlena, 1000 šilingov ali okrog 500 din mesečno doklade. Dalje poglejmo, koliko papirja popišemo ob postopku za priznanje otroškega dodatka in koliko nepravilnosti je pri tem. Koliko sredstev trošimo za uslužbence v uradih, ki se ukvarjajo s tem (poudarjam sredstev, katera pripadajo otrokom ne birokraciji). Tov. poslanci tu je bogata snov za razpravo. Tov. urednik, upam, da boste priobčiti ta dopis, kar je tiha želja mnogih delovnih ljudi. K. L., Žirovnica 20 - letnica samoupravljanja G G Bled V dvorani Gozdnega gospodarstva na Bledu bo danes ob 10. uri dopoldne slavnostna seja delavskega sveta, s katero bo kolektiv Gozdnega gospodarstva Bled proslavil 20. obletnico samoupravlja- nja. Na seji bodo ocenili delo podjetja in razvoj samoupravljanja, članom kolektiva, ki »o v podjetju že več kot dvajset oziroma nad deset let pa bodo podelili priznanja, A. t~ Večji izvoz v novembru V novembru se Je povečal predvsem izvoz industrijskih izdelkov, ki Je bil za 14 odstotkov večji kot v istem mesecu lani. Po daljšem obdobju se je prejšnji mesec povečal tudi izvoz kmetijskih proizvodov. Izvozili so jih za 7 odstotkov več kot lani novembra. Za razdobje enajstih mesecev je celotni izvoz iz Slovenije dosegel 3J09 mili. Jonov din, kar je za 7 odstoO* kov več kot lani t enakem obdobju. Industrijski Izvem se je povečal za 10 odstotkov, medtem ko je bfl kmetlj-.M izvoz v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 17 odstotkov manjši, predvsem zaradi manjšega izvoza živiae in mesa. KRANJ V sredo je bilo v Kranju posvetovanje o spremembah poli ličnega sistema in stabilizacijskih ukrepov v jugoslovanskem gospoda! si\u, ki sta ga organizirala občinska konferenca SZDL in komite občinske konference ZKS Kranj. Na posvetovanje so povabili tudi vodstva ostalih družbenopolitičnih organizacij v občini, predstavnike občinske skupščine in predstavnike večjih delovnih organizacij. Posvetovanja se je Udeležilo 45 povabljencev. Osnova za razpravo so bili sklepi prve konference ZKJ, refenit Edvardi Kardelja na seji predsedstva ZKJ in sklepi 17. seje slovenskega centralnega komiteja ZKS. V okviru priprav na volilne konference krajevnih organizacij socialistične zveze v kranjski občini so se v nekaterih krajevnih skupnostih že začeli sestanki vodstev krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev. Na njih razpravljajo o pripravah in izvedbi volilnih konferenc SZDL. Kot smo že pisali, so na zadnji seji občinske konference SZDL v Kranju sprejeli sklep, da morajo biti v vseh krajevnih organizacijah socialistične zveze volilne konference končane najkasneje do 1. marca prihodnje leto. — O pripravah na volilne konference so v začetku tedna na skupnem posvetu razpravljali tudi sekretarji organizacij zveze komunistov iz krajevnih skupnosti. Delegata za občinsko konlerenco pa so izvolili tudi že na skupščini stanovalcev Podjetja /a stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Včeraj dopoldne se je na 14. seji sestala skupščina temeljne izobraževalne skupnosti. Na skupščini so razpravljali o začasnem finaciranju temeljne izobraževalne skupnosti v prihodnjem letu, o spremembah pravilnika o štipendiranju in o spremembi lestvice za sofinanciranje varstva ekonomsko šibkih družin. A. Ž. RADOVLJICA Radovljica, 18. decembra — Dopoldne se je pri občinski konferenci socialistične zveze sestal koordinacijski odbor za verska vprašanja. Razpravljali so o vlogi in delu koordinacijskega odbora in o pripravi posveta z duhovniki iz radovljiške občine. Pri občinskem sindikalnem svetu Radovljica pa je bila popoldne seja predsedstva. Člani predsedstva so obravnavali izhodišča za zbiranje in porabo sredstev v prihodnjem letu, spremembo proračuna za letos in predlog proračuna občinskega sindikalnega sveta za prihodnje leto. Turistično društvo Bled je za danes popoldan na Bledu sklicalo tiskovno konferenco. Na konferenci nameravajo novinarje, gostinske, turistične in športne delavce seznaniti z novimi možnostmi za smučanje v bližini blejskih hotelov. Turistično društvo je namreč v sodelovanju z gostinskimi organizacijami dokončno uredilo smučišča na Straži. Zavod za napredek in pospeševanja turizma Bled pa je obnovil žičnico. A. 2. TRŽIČ Zadnja seja obeh zborov občinske skupščine je bila ena najdaljših, saj je morala poleg tekočih zadev spraviti z dnevnega reda tudi nekatere sicer nujne, a že rahlo zastarele. Odborniki so poslušali poročila o realizaciji proračuna, skladov ter sredstev občine za prvih letošnjih devet mesecev, analizirali so poročila o gibanju gospodarstva za enako razdobje, spoprijeli so se s problematiko socialnega varstva v občini in poslušali poročilo zavoda za šolstvo o učnih uspehih učencev osnovnih šol v preteklem šolskem letu. Tri točke dnevnega reda so bile posvečene davčni politiki v občini (prispevki in davki občanov, prometni davek od nepremičnin in pravic ter davek na dohodek od stavb), dve pa cenam, (dede kontrole cen za osnovne življenjske proizvode, ki je zlasti v letošnjem letu po nepotrebnem razburjala duhove, saj je bila občinska skupščina prisiljena zgolj potrjevati zviševanje cen mleka, kruha in mesa, so odborniki sprejeli mariborsko pobudo, naj te pristojnosti prevzameta republiški izvršni svet in skupščina. Na dnevnem redu je bila spet problematika tovarne usnja Runo oziroma sploh nadaljnji obstoj te delovne organizacije, ki je zabredla v hude gospodarske težave, iz katerih je brez znatne pomoči od zunaj izhod nemogoč. Prihodnja seja občinske skupščine bo po predvidevanjih že v sredo. Ta bo dokončno odločila nadaljnjo usodo Rima. Tudi če bi prišo do prisilne likvidacije te gospodarske organizacije, pa na srečo ni problemov z zaposlitvijo delavcev, saj mnoge tržiške delovne organizacije močno potrebujejo delovno silo. • ok Hranilnica GKB v Kranju Gorenjska kreditna banka bo v ponedeljek ob 10. uri dopoldne na Koroški cesti v Kranju odprla hranilnico. Sklep o ustanovitvi hranilnice so sprejeli že letos febru- arja na zboru Gorenjske kreditne banke. S hranilnico želi banka navezali še tesnejše sodelovanje z občani oziroma varčevalci in prilagoditi obratovalni čas tako, da bo od- prta rudi takrat, kadar Je banka v Kranju zaprta. Za začetek bodo v hranilnic' opravljali vse posle s hranilnimi vlogami. Prodajali Pa bodo tudi devize na pot«« Uste. A. t. Letovanje in regresi kranjskih de'avcev Zavedajoč se pomena oddiha, rekreacije in letovanja zaposlenih se občinski sindikalni svet v Kranju že vrsto let prizadeva, da bi rekreacija in letovanje našli ustrezno mesto v programih delovnih organizacij. Kranjski občinski sindikalni svet predlaga, da bi delovne organizacije pripravile posebne pravilnike. V njih bi določili, da se v okviru sklada skupne porabe nameni del sredstev za oddih in rekreacijo. Ta sredstva naj rastejo skladno s povečanjem osebnega dohodka. Regrese za dopust naj bi izplačali vsem delavcem v enaki višini, dobili pa naj bi jih tudi nezaposleni zakonski tovariš in otroci. Za letovanje socialno ogroženih delavcev naj vsaka delovna organizacija nameni določeno vsoto denarja, zanje pa bi prispevala še osnovna sindikalna organizacija 5% od svojega proračuna, občinski sindikalni svet pa 3% sredstev od svojega proračuna. Ugotovimo lahko, da je bila takšna politika sindikata v skladu 7. resolucijo VI. kongresa ZSJ, kakor tudi s po-litičmmi cilji in nalogami slovenskih sindikatov. Občinski sindikalni svet je zanimalo, lutko so bila lotos uresničena njegova priporo- | čila, zato so poslali delovnim | organizacijam kranjske obči- j ne vprašalnik, da bi lahko ugotovili dejansko stanje in se na osnovi teh ugotovitev pripravili za prihodnje leto. Od 106 vprašanih delovnih organizacij jih je poslalo odgovore 75. Iz odgovorov je razvidno, da 3 delovne organizacije regresa niso izplačale, 14 j Lli je izplačalo regrese v višini 300 din, 11 pa izpod 300 din. 43 delovnih organizacij je izplačalo regrese v višini od 300 do 600 din in 3 delovne organizacije nad 800 din. Najnižji regresi so bili izplačani v Tekstilindusu, Železniški postaji. Uslugi in Varnosti, najvišji pa v Gorenjski kreditni banki, Skupščini občine Kranj in Višji šoli za organizacijo dela. Samo 17 delovnih organizacij je pri delitvi upoštevalo tudi nezaposlenega zakonskega tovariša in 29 delovnih organizacij otroke. Kot kažejo podatki v obči-, ni skoraj ni bilo organizacije, ki regresov ni izplačala. Zato se bo v naslednjem letu sindikat predvsem prizadeval, da regres dobijo tudi nezaposleni družinski člani in otroci. Letovanje socalno in zdravstveno ogroženih članov občinski sindikalni svet organizira že vrsto let. Res jc, da je vsako leto več tistih, P jim sindikati pomagajo, da vsaj del dopusta prežive ob morju, vendar je na drugi Stranj vse manj delovnih organizacij, ki bi pomagale svojim članom pri organiziranju letovanja. Pri obč;nsk_-m sindikalnem svetu je v izdelavi analiza O socialnem stanju družin * nizkimi osebnimi dohodki. Podatki kažejo. da imamo • občini preko 500 družin. JP imajo dohodek na člana niij* od 300 din. Tem družinam ^ sedaj pomagata občinska skupščina in sindikalni svet' Pomagati bi jim morale tudi osnovne sindikalne organiza* cije. Precej dvomljiv jc P°" datek, ki je razviden iz vprašalnika, da so zdravstveni :'n socialni problc nI samo v 1<* delovnih organizacijah. Sindikalne organizacije ocenjujejo, da 'k- skoraj po!oV1" ca zaposlenih letovala izve*1 kraja svojega bivanja. Kolikor so te ocene točne, potem ima na lo ^rrv" *n vpliv rudi dodeljen regr« zapo^0" n:rr» L. Bogataj GLAS * 5. STRAN Planirani deficit zdravstva v prihodnjem letu Zelena luč na turističnem semaforu Na zadnji seji sveta gorenjskih občin so razpravljali o 8tališčih izvršnega sveta do financiranja zdravstva v prihodnjem letu glede na stabilizacijske ukrepe ter o možnostih financiranja zdravstva V novih pogojih v gorenjski »*giji. Zaradi ukrepov za stabilizacijo gospodarstva se zdravstvu kot tudi ostalim družbenim potrošnikom ne obeta Izboljšanje finančnega položaja. Novi zakon je namreč postavil limit 10,8 odstotka na Povečanje dohodkov glede na letošnje leto. Ob tako skromnem povečanju dohodka zdravstvo ne bo moglo Pokriti vseh svojih potreb. Vinko Hafner, ki je bil tudi na seji sveta gorenjskih občin, je povedal, da bi s takimi sredstvi v zdravstvu gospodarili le, če bi zmanjšali zaposlenost. To pa vsaj v gorenjski regiji ni možno, saj se s kadrovskimi problemi vsaj gorenjska regija že nekaj Časa ukvarja. Predvsem slabše plačani srednji medicinski kader zelo veliko fluktuira, zato so nekateri zdravstveni zavodi na Gorenjskem glede tega v precejšnji zagati. V razpravi so člani sveta tehtali različne variante gospodarjenja v prihodnjem letu, ko bo treba upoštevati okrnjeno potrošnjo zaradi stabilizacijskih ukrepov ter zeljo zdravstvenih delavcev, da bi nivo zdravstva ostal vsaj neokrnjen. Gorenjska zdravstvena služba bi nam- reč v prihodnjem letu potrebovala za svojo dejavnost 36 odstotkov več sredstev kot letos, pri tem pa so upoštevali dvig osebnih dohodkov na raven kot jih predvideva katalog II. Tolikšno povečanje pa za Gorenjsko ne bo sprejemljivo, ker so se člani sveta odločili, da bodo sprejeli določbe republiškega družbenega dogovora o finan- ciranju zdravstva v prihodnjem letu. Omejitev potrošnje v zdravstvu pa bo skladu povzročila dobrih 600 milijonov starih din izgube. Izgubo bi pokrili z višjo prispevno stopnjo — 7,1, ne glede na to, da bo del denarja na računu blokiran. Denarna zagata bo vsekakor manjša, če bo sprejet zvezni predpis o deblokaciji računa. L. M. Nova trgovina na Klancu Veletrgovina Živila Kranj bo danes ob 9. uri dopoldne na Klancu odprla novo samopostrežno trgovino z mesnico in bifejem. Nov, najmoderne-je opremljeni potrošniški objekt je veljal prek 2 milijona novih dinarjev. Posebnost nove trgovine je, da jc bife urejen tako, da je v njem gostinski in slaščičarski del. Površina prodajalne znaša prek 170 kvadratnih metrov, gostinski prostor meri 54 in skladiščni prostori okrog 120 kvadratnih metrov. V celotnem objektu pa je za 3600 litrov različne hladilne tehnike. Samopostrežna trgovina na Klancu v Kranju je letos že osmi potrošniški objekt, ki ga je obnovila oziroma na novo zgradila veletrgovina Živila Kranj. Letos so namreč odprli že novo trgovino v Trbojah, prenovljeno prodajalno zelenjave Agraria v Prešernovi ulici v Kranju, novo delikatesno trgovino v Kranju, novo samopostrežno trgovino v naselju Vodovodni stolp II in novo samopostrežno trgovino v Britofu ter novi trgovini v Struževem in v Vogljah. Znano jc, da so v zadnjih letih Živila na Gorenjskem odprla več samopostrežnih trgovin, v katerih so uredili tudi bifeje. Tako se je v okviru trgovinske dejavnosti pri podjetju močno razvila tudi gostinska. Prav zato bodo z novim letom v podjetju Živila Kranj ustanovili tudi gostinski oddelek. A. 2. Zborovanje slovenskih kemikov v Kranju Kranj, 18. decembra — Da- j ne8 je bil v Kranju občni Zbor slovenskega kemijskega društva, ki se ga je udeležilo več kot 100 kemijskih strokovnjakov iz podjetij ln drugih organizacij. Zborovanje pa so izkoristili tudi za dvodnevni posvet o položaju in razvojnih možnostih kemijske Industrije v Sloveniji. Pred leti so v Sloveniji ugotavljali, da kemijska industrija zaostaja, ker je bila graditev novih tovarn v Jugoslaviji usmerjena predvsem v druge republike. Kljub temu pa so menili, da bi bil delež Slovenije lahko večji, če bi bolje Izkoristili razpoložljive strokovne in materialne sile. Vsled tega so se potem lotili Posebne študije o razvojnih možnostih slovenske kemijske Industrije. Na današnjem in jutrišnjem posvetu bodo strokovnjaki, ki eo sodelovali pri kdelavi te študije, obrazložili Posamezna področja od umet- nih gnojil in gumarske industrije do pralnih sredstev in farmacevtskih proizvodov. Prav tako pa bodo govorili o izobraževanju strokovnjakov in raziskovalnem delu. V svojem pozdravnem govoru je inž. Janez Beravs kot predstavnik pokrovitelja posvetovanja tovarne Sava poudaril, da slovenska kemijska Industrija ima možnosti za nadaljnji razvoj, zato bi morali ob novih načrtih postaviti odločnejšo zahtevo po večji družbeni podpori. Predsednik republiške gospodarske zbornice inž. Valentinčič pa je menil, da bi se morala podjetja v tej dejavnosti tesneje povezati med sabo ln s tujimi partnerji. S. L. Še en vrtec v Kranju Svet za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti občine Kranj je na svoji zadnji seji sprejel sklep o odkupu in adaptaciji stanovanjske hiše na cesti Staneta Žagarja št. 9 v Kranju (Petenlinovo) za potrebe še enega vrtca. Odkup stavbe in zemljišča z vso potrebno preureditvijo bo veljala okroglo 1,160.000 (116 milijonov starih) dinarjev. V preurejeni stavbi bi bilo pro- stora za 80 otrok. Poleg tega je tam predviden prostor za Zavod otroško varstvenih ustanov celotne občine. Vse otroško varstvene ustanove v Kranju imajo danes v varstvu okroglo 800 otrok. Potrebe pa so mnogo večje in še vedno naraščajo. To zlasti velja za severni novi del mesta, kjer pa bo prav ta vrtec delno prispeval k ublažitvi tega problema. K. M. Spodbuden sklep občinske skupščine Tržič je prišel v pravem času. Saj ni nič neznansko velikega, je pa tisti prehod od besed k dejanjem, na katerega pri vsaki stvari tolikokrat čakamo, a ga redko dočakamo. Na pobudo kranjskega trgovskega podjetja Živila, ki ima v Podljube-lju že svojo trgovino in gostinski obrat, svojo dejavnost v tem kraju pa želi kanalizirati tudi v čisto turistično smer, je občina Tržič posredovala pri nakupu zasebnega zemljišča. 1700 m2 naj bi prekrila voda umetnega jezera. Jezero bi bilo globoko do dveh metrov, napajal pa bi ga potoček Je-zernika. Na livadah ob jezeru in na obronkih gozdnatih površin pa bi zrasli turistični in gostinski objekti (cesta okrog jezera, počitniške hišice, hotel idr.). Občina se je obvezala, da bo najela posojilo za odkup nekaj nad 3000 m3 zemljišča z najmanjšo možno obrestno mero za 10 let, anuitete pa bi odplačevala Živila. Približno enaka površina pa je že v družbeni lasti Živil. Pri vsem tem si je občina zagotovila le odkupno pravico po enaki ceni, če predvideni investitor načrtov ne bi izpeljal. Sicer pa vse kaže, da bo podljubeljska dolina prva pri načrtovanju turističnih gradenj. Zato oddelek za gospodarstvo pri občini Tržič že izdeluje idejno študijo za 7 priključkov na cesto E 94 med Bistrico pri Tržiču in ljubeljskim predorom. Za sam Tržič sta najvažnejša oba vstopa s te ceste v mesto: razširitev cestnega ustja na sedanji cestni deteljici v Bistrici in glavni priključek na Čegclj-šah. Načrt predvideva njuno gradnjo že v prihodnjem letu. Posebno pomemben bo vstop v Tržič iz ljubeljske smeri, saj je zaradi nove ceste že več let Tržič odrezan od tranzitnega prometa. Tako bo oživela tudi nekdanja ljubeljska cesta od Ccgeljš do mesta. Razen enega bodo vsi ostali priključki reševali dostope do bodočih turističnih mikro-lokacij na ljubeljskem območju. Izgotovljene načrte bodo seveda morali predložiti v odobritev še pristojnim republiškim organom. Prizadevanja občinskega referata za turizem, turističnega društva in krajevnih odborov socialistične zveze, ki so v lanski sezoni začeli s turističnim prosvetljevanjera prebivalstva (ustreznih predavanj se je udeležilo nad 1500 ljudi), dobivajo zdaj že konkretnejše oblike: do leta 1973 bo turistično usposobljenih 340 zasebnih ležišč, na lep odmev pa so naleteli tudi pri zasebnih gostincih (zlasti vaške gostilne naj bi prevzele tudi vlogo turističnega centra v kraju). Delovni kolektiv gostinskega podjetja Zelenica pa tudi že resno razmišlja o graditvi motela v Bistrici nad letnim kopališčem. Ob zaključku tega turističnega poročanja morda še nekaj navidezno drobcenega, a vsekakor koristnega: trgovska podjetja so pripravljena prodajati tržiške spominke, ki jih bo dalo narediti domače turistično društvo — to bodo miniaturne skrinjice nekdanjih cehov: kovaškega, usnjarskega, čevljarskega in krojaškega. Pritegnila bo tudi renesančna kaseta z detajlom stropa pri Sv. Jožefu na pokrovu. Načrte je pripravil Mirko Majer, eden pobudnikov turističnega razvoja v Tržiču. Uresničitev te zamisli so pozdravili tako na republiškem zavodu za spomeniško varstvo kot na gorenjski turistični zvezi. Po 13 barvnih razglednicah, izdaji turističnega prospekta in kulturnega vodnika po Tržiču bo to v manj kot enoletnem razdobju še en kamenček v turističnem mozaiku Tržiča. -ok Tovarna Runo pred ukinitvijo Omahovanju ti viski li občinskih odbornikov — med malo nostalgično željo in diktatom ekonomike — je napravil konec sklep zadnje seje članov republiškega sklada rezerv gospodarskih organizacij, ki je zavrnil kredit za sanacijo tovarne Runo v višini 5 ln pol milijona din. Pridobitev teh sredstev je bil eden izmed pogojev Konusa, da tržlško tovarno usnja pripoji. Sicer pa je bilo močno vprašljivo, ali bodo Konjicam pripravljeni pomagati Runu tudi če bi ta pogoj uresničili. Občinska skupščina Tržič bo o nastalem položaju razpravljala v sredo — verjetno pa ji ostaneta le dve možnosti. Razgovori z upniki Runa (v ponedeljek v LJubljani in v torek v Tržiču) bodo pokazali, ali bo možna prisilna poravnava ali pa bo izhod le v prisilni likvidaciji. Resnična sreča za zaposlene Je v tem, da ne bodo občutili problema zaposlitve. Nekateri so si priskrbeli zaposlitev, pri večini pa bo posredoval Komunalni zavod za zaposlovanje v Kranju. Tržiška industrija namreč takoj potrebuje nekaj sto delavcev. -ok »Jugoslovanska ljudska armada je zrasla iz ljudstva v narodnoosvobodilni vojni in revoluciji ter je bila v vseh razvojnih obdobjih socialistične revolucije zanesljiva zaslomba ljudstva in delavskega razreda za zaščito njunih revolucionarnih pridobitev in socialističnega razvoja. Tudi danes je s svojimi moralno-političnimi, strokovnimi, tehničnimi in splošno vojaškimi kvalitetami močan činitelj vseljudske obrambe, hkrati pa je del oboroženega ljudstva. Naši delovni ljudje imajo najgloblji interes, da bo JLA tudi naprej na ustrezni sodobni tehnično-tehno-loški in organizacijski ravni v skladu s potrebami naše vseljudske obrambe in z našimi realnimi možnostmi.« (Iz resolucije 9. kongresa ZKJ) Vsako leto v tem času se spominjamo zaslug, dela, nalog, pravic in dolžnosti, ki jih imajo enote Jugoslovanske ljudske armade do ljudstva in do sebe. Nikoli ne pozabljamo, da je armada bila in je bistveni, sestavni del nase revolucije, zmage in poti v socializem. Letos pa za izjemo poglejmo v nekatere armadne službe, uprave in ustanove, Jti sodijo bodisi pod državni sekretariat za narodno obrambo ali pa pod generalštab JLA. 198.190 novih šoferjev! Samo se v bledem spomi-tm, ki ga prepreza sramota s grenkimi občutki naše nek- danje nebogljenosti in izdajstva, živi v starejši generaci-ciji podoba dolgih volovskih vpreg, s katerimi je nekdanja kraljeva vojska leta 1941 tako neslavno v pičlem tednu zapravila svobodo kraljevine Jugoslavije. Danes je moč armade v njenih motoriziranih in ostalih hitrih udarnih enotah, pri katerih pa seveda razen sodobne tehnike še vedno odloča vojakovo srce, lik socializmu predanega človeka. Med tehniko sodi tudi obvladovanje motornih in drugih vozil. Brez njih bi bila sodobna armada hitro obsojena na propad. Samo lani so v vrstah JLA izučili 17.590 voznikov motornih vozil, med njimi 568 prometnikov. Letos je skozi prometne šole v JLA šlo nekaj nad 16.700 mladih šoferjev, med njimi tudi 620 prometnikov. V 25 letih (1945—1970) je naša armada izučila 198.190 šoferjev, od tega 5959 prometnikov. Pri tem pa niso všteti šoferji—vojaki, ki so jih izučile enote rodov in služb JLA na krajših tečajih, torej zunaj avtomobilskih in prometnih učnih enot JLA. JLA-del oborožene 325.000 pregledov in 38.000 zdravljenj za občane Tudi letos je sanitetna služba JLA dosegla lepe uspehe. V enotah vojne mornarice, v vojaških bolnišnicah in v drugih vojaško-sanitetnih ustanovah so opravili 325.000 specialnih in drugih pregledov civilnih oseb. V vojaško medicinskih ustanovah so zdravili letos nekaj več kot 38.000 civilnih oseb, kar je dalo skupaj 660.000 bolezenskih dni. Nad 2200 bolniškikh postelj iz arrnadnega posteljnega fonda bolnišnic je bilo na voljo za naše občane v državi. Rekrutne komisije so načrtno pregledale vse mlade moške enega letnika. Sem štejejo tudi flourograf-ski pregledi sanitetne službe JLA, ki so zajeli celotni letnik mladeničev, rojenih 1962. Občutna in dragocena je bila pomoč, ki so jo s higienskimi in drugimi preventivnimi ukrepi uresničevali pripadniki JLA na območjih, ki so jih ogrožale poplave, kot tudi v Bosenski Krajini, ki jo je prizadel potres. Sanitetna služba JLA je nosila glavno breme dela pri uresničevanju higijenskih in protiepidemič-nih mer, ki jih je zdravstvena služba vodila proti nevarnosti, da bi v državo vdrla kolera. Dragocena je že vsa leta rudi pomoč, ki jo dajejo pripadniki JLA kot krvodajalci. Zdravstvene ustanove ter enote teritorialne obrambe dobivajo od ustreznih vojaških zavodov sanitetna in druga ma- Vojaki na obisku v tovarni Sava terialna sredstva. Vzgoja kadrov vojne medicinske akademije, ki je letos slavila 20-letnico obstoja, je ena izmed dragocenih dejavnosti naše armade. Nad 170 civilnih zdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov in drugih strokovnjakov je bilo na specializaciji ter na strokovnem izpopolnjevanju samo v vrstah vojne mornarice. Dolga vrsta predavanj za zdravstvene delavce, številni seminarji, simpoziji in druge oblike sodelovanja štejejo prav tako v to dejavnost. Sto milijonov prihranka samo pri HE Djerdap , Armada ima svoj inštitut za inženirske in zaščitne konstrukcije. Njegovi sodelavci opravljajo številne predhodne in končne preiskave na cestah, ki jih grade inženirske enote JLA. V njihovo pristojnost sodijo preiskave o nosilnosti in drugih značilnostih stez na letališčih. Organi tega inštituta so za hidrocentralo Djerdap izdelali projekt ter z delavci hidroelektrarne postavili dva mosta za prevažanje gradbenega materiala. Nad milijon ton različnih materialov so doslej po njiju na Djerdapu prevozili samo v eno smer, ko pa bo centrala-velikanka gotova, bodo mostova razstavili in ju lahko uporabili drugje. Pri njunem postavljanju so izumili izviren sistem, ki ga doslej še nikjer niso poznali. Z izvirno rešitvijo so prihranili izgradnjo velikega podpornega stebra in samo s tem prihranili 100 milijonov S din. Dolga je vrsta izumov, ki so delo članov tega inštituta. Taka je plavajoča platforma, ki nosi 80 ton; razvili so vrtalni stroj za črpanje podzemnih voda do globine 150 metrov, kar je zelo dragocena pomoč za kraške predele v državi. Sem sodijo različni novi filtri, kompleti za čiščenje vode, pripomočki za civilno zaščito, filtri za čiščenje zraka, izumi za zaklonišča itd. Tudi inštitut za tehnično-medicinsko zaščito, ki spada pod upravo za razvoj in proizvodnjo oborožitve JLA, ima širok obseg dela. Letos se je predvsem učinkovito pečal z vprašanji, ki zadevajo zaščito ljudi pred posledicami kemijske in atomske vojne. Sem sodijo predvsem vsa sredstva, ki so namenjena za množično uporabo civilnega prebivalstva pri njegovi za- ščiti, kot so različni šolski kemični pribori, mali pribori za vaje, sredstva za razkuže: vanje osebne oborožitve in vojaške opreme, kemični radialni dozimeter, zaščitna obleka in otroška zaščitna plinska maska. Dragocena pomoč inženirskih enot Inženirske enote JLA so letos v okviru svojega rednega izobraževanja zgradile posa-vrste objektov za potrebe armade, razen tega pa sodelovale pri zgraditvi posameznih objektov za gospodarstvo v skoraj vseh predelih države. Zgradile ali delno obnovile so nad 200 km cest raznih kategorij, postavile 32 mostov v skupni dolžini 840 m, zajele so veliko število novih vodnih izvirov in sodelovale pri izgradnji nekaj nad 40 kilometrov vodovodov v raznih garnizijah. Za potrebe gospodarskih in družbenih organizacij so pomagale pri izgradnji kanalov za odvodnjavanje in sodelovale pri pripravi zemljišč za športne in druge objekte. Pri obrambi pred poplavami je samo v Vojvodini sodelovalo 6 inženirskih enot z vsemi svojimi tehničnim sredstvi. V Bosenski Krajini so bile njihove; enote prve pri odstranjevanju posledic velikega potresa. Med letom je več tisoč vojakov dobilo strokovne spe; cialnosti: postali so strojniki inženirsko-gradbenih strojev, minerji, hidrotehniki itd. P° vrnitvi v domače kraje se bodo lahko zaposlili v gospodarstvu kot strokovnjaki. Ogromna je bila bila P0; moč, ki jo je JLA nudila Pn obnovi Banjaluke. Ze v prvih dveh mesecih po potresu Je bataljon gradbincev JLA popravil nad 100.000 m2 objektov. Po enem letu so vojaki-gradbinci vrnili ljudem 222» stanovanj. Ce vemo, da ima Banjaluka skupno kakih 90w stanovanj v družbeni slasti, nam številka pove vse. Ra; zen tega so popravili precej vojaških objektov in zagotovili normalne pogoje za de'^ in življenje vojakov. Samo Banjaluki znaša vrednost gradbenih del JLA nad 17 mi-ljard S din. Tovariš Tito ter drugi so dali vojakom-gra^' bincem visoke ocene in PrI" znanja za opravljeno delo. Mnogo je mest in drugih krajev, kjer prav po zas1U" gi enot JLA nastajajo sodobni urbanistični načrti za nadaljnji razvoj večjih nase*1!' ga ljudstva Pomembno delo inštitutov, o katerih vemo le malo Ena izmed armadruh usta-n°v, ki mora skrbeti za geodetske in kartografske podat-ke ter dokumente za potreb« oboroženih siL je vojnogeo-grafski inštitut. Korist od njegove dejavnosti ima v širšem smislu celotna vseljudska obramba, kot tudi gospodarski razvoj države. Razen osnovnih nalog za Potrebe oboroženih sil deluje inštitut tudi na področja nalog, ki ima splošni družbe-n> pomen. Letos so njegovi delavci iz zraka posneli nad 1.500.000 ha površin za fotogrametrijo. Prvič so letos večje površine slikali tudi % barvnimi filmi in z infra tehniko. To je dragocen pripo-moček in napredek predvsem za geološke raziskave terena. Številni fotogrami, fotoskice, Ioto načrti, diapozitivi in drugi fotodokumenti pomagajo gospodarstvu in znanosti v državi. Na njihovi podlagi sestavljajo zernijevide in načrte ter dokumente za različna raziskovanja, proučevanja in Planiranja. Brez tega bi ne mogU delati geološki zavodi, vodno gospodarstvo, gozdarstvo, projektantske na znanstvene ustanove, elektrogospodarstvo in mnogi drugL Projekti novih avtomobilskih cest Novi Sad—Beograd in Knin—Bihač so bili sestavljeni s pomočjo delavcev tega inštituta. Tudi predlogi idejnih projektov avtomobilskih cest Karlovac—Rij eka ter Zagreb—Beograd so bili napravljeni v tej ustanovi. Sodobno reševanje nalog višje geodezije, uvajanje elektronskega računanja in vpeljava novih metod v fotogrametriji ter njeni uporabi so pota tega inštituta. Hidrografski inštitut je ustanova vojne mornarice, ki raziskuje številna vprašanja Jadranskega in Jonskega morja. Z inštituti 30 držav zamenjuje ta ustanova svoje publikacije. Tu nastajajo nove obalne karte, različne morske publikacije, priročniki in štu-džjje za potrebe gospodarstva in znanstvenih ustanov. Brez dela tega inštituta ni polaganja podmorskih kablov, pomorski gradbinci pa so prav tako odvisni od njegovih podatkov. Nič manjša ni vloga ladijskega inštituta, ki daje svoje delovne sposobnosti za potrebe naše vojne in trgovske mornarice. Prav ta inštitut si je pridobil ugledno ime z znanstvenimi novitetami pri strojegradnji in gradnji ladij. Njegova pomoč pri projektiranju in gradnji specialnih objektov je visoko cenjena v vrstah strokovnjakov. s tem seveda nikakor nismo izčrpali obsežne dejavnosti in drugih vojaških ustanov, inštitutov, šol, služb in uprav. A že za to, kar smo ta v kar najbolj zgoščeni obliki lahko povedali, zasluži pred dnevom JLA vse naše priznanje in pohvalo za prizadevno delo, uspehe in budnost, ki so in ostajajo glavna odlika naše ljudske armade. T. Gošnjfk Vseljudska obramba v SFRJ postaja sestavni del samoupravnega socialističnega sistema. »Ni al mogoče zamisliti,« kot pravi predsednik Tito, »uresničevanja samoupravnih pravic delovnega človeka na območju ekonomskega, političnega, kulturnega in družbenega življenja sploh, če ne ustvarimo takih pravic tudi na območju obrambe.« Tako vseljudska obramba dopolnjuje celovitost osebnosti, hkrati pa predstavlja dodaten obseg nadaljnjega družbenega razvoja. NavznotraJ pospešuje reševanje vprašanj, ki včasih zavirajo hitrejše gibanje, pomaga pa tudi pri premagovanja protislovij in krepitvi socialistične družbe, v kate- ri rešuje tudi njene notranje slabosti. Navzven je vseljudska obramba močan instrument politike neuvrščanja naše države. In če pri vsem tem varno, da sta vprašanji oborožene borbe m odpora proti slehernemu morebitnemu agresorju stvar naše celotne družbe, a nikakor ne le njenih oboroženih «91, potem teko vsa naša prizadevanja za tem, da se sleherna samoupravna sredina v državi — od najmlajše deloV-ne organizacije, prek občine, republike tja do zveze—v kar največji meri usposobi, da postane hkrati del enotne vseljudske splošne obrambe. Praznik JLA V teh dneh bodo v vseh gorenjskih občinah z različnimi prireditvami, srečanji itd. počastili praznik Jugoslovanske ljudske armade. V kranjski občini bodo skupine vojakov iz gamizije Stane Žagar obiskale največje delovne organizacije v občini. Ogledali si bodo proizvodnjo in se seznanili z uspehi in težavami. Skupina vojakov se bo udeležila tudi klubskega večera v Naklem, kulturna skupina garnizije Stane Žagar Kranj pa je pred dnevi obiskala tudi krajevni skupnosti Podblica in Zalog. — Včeraj zvečer je bilo v domu JLA v Kranju quiz tekmovanje med mladimi planinci in pripadniki JLA. Naslov tekmovanja je bil Planinstvo in NOB. Po tekmovanju je bil tudi kulturni program, v katerem so sodelovali recitatorji, orkester SMB 220 in folklorna skupina. — Danes ob 9. uri bo komandant garnizije Stane Žagar Kranj sprejel 73 pionirjev kranjskih osnovnih šoL — V ponedeljek ob 9. uri bodo v garnizdji v Kranju odprli spominski muzej brigade Franceta Prešerna, ob 10. uri pa bo svečan pregled enot kranjske garnizije. Predstavniki delovnih kolektivov IBI in Sava pa bodo obiskali mejno enoto na Jezerskem. — V ponedeljek popoldne bosta predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar in komandant garnizije Stane Žagar pripravila sprejem za predstavnike družbenopolitičnih organizacij in JLA. Zvečer pa bo v domu JLA tovariški večer. — Občinski odbor ZZB NOV Kranj bo v torek, 22. decembra, ob 16. uri podelil priznanja ob 25-letnici osvoboditve za prizadevno sodelovanje in pomoč pri razvijanju tradicij NOB 90 posameznikom, organizacijam in društvom. Osrednja proslava ob dnevu JLA v radovljiški občini ki jo pripravlja občinsko združenje rezervnih vojaških starešin, bo v torek, 22. decembra, ob 17. ari v festivalni dvorani na Bledu. Na svečani akademiji bodo prebrali odredbe vrhovnega poveljnika oboroženih sil Jugoslavije maršala Tita o napredovanju nekaterih rezervnih starešin. V kulturnem programu pa bodo nastopili recitatorji osnovne šole, garnizije Bohinjska Bela in delavske univerze ter pevska zbora Anton Tomaž Linhart in tovarna Alnrira Radovljica. Sodelovala bo tudi godba na pihala iz Gori j. — Kakor vsako leto bodo vojaške svečanosti letos tudi v garniziji Bohinjska Bela in Radovljica. Svečanosti se bodo udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine. — V dneh pred praznikom pa bodo vojaki obiskali vse večje delovne organizacije v občini. kjer se bodo seznanili z delovnimi kolektivi in njihovimi proizvodnimi uspehi. V garniziji v Skofji Loki bo danes popoldne nastopil ansambel JLA iz Kranja, zvečer pa bo v dvorani kulturno umetniškega društva škofja Loka akademija z družabnim večerom, ki se je bodo udeležile starešine JLA in predstavniki družbenopoUtičnih organizacij. — V ponedeljek pa bodo v garniziji v Škof j i Loki podelili pohvale in nagrade vojakom in starešinam. Za pionirje in učence gimnazije — štipendiste JLA pa bodo odprli razstavo orožja. A. Ž. V ponedeljek, na predvečer dneva Jugoslovanske ljudske armade, prireja predsednik občinske skupščine sprejem za predstavnike mejnih enot na območju občine, njihovega poveljstva iz Radovljice in za vojaške rezervne starešine, ki so sodelovali pri vzgoji teritorialnih enot in v letošnjih akcijah ozemeljske obrambe sploh. Poseben odbor pri zvezi rezervnih starešin pa pripravlja program praznovanja 22. decembra: na šol-Ji bodo v višjih razredih posvetili posebne spominske ure, poleg tega pa bodo dobili slikovni material o življenju in delu JLA danes in ga razstavili v posebnih vitrinah. Učenci Graj-zerjeve šole bodo že po tradiciji obiskali vojake v karav-11 in tam pripravili priložnostni kulturni program. Sicer pa bodo vojake v vseh mejnih enotah na območju občine kot vsako leto obiskali zastopniki rezervnih vojaških starešin in družbenopolitičnih organizacij. športne prireditve v počastitev praznovanja tega dne pripravljata strelska organizacija in mladina tovarne Peko. V Podljubelju pa bo ž« jutri svečana akademija. -ok Lep uspeh loških mladincev in vojakov Republiška konferenca ZMS je v začetku letošnjega leta razpisala posebna tekmovanja za mladino in vojake pod naslovom: Najboljša občinska organizacija ZMS in najboljša garnizija JLA. To je bilo prvo tovrstno tekmovanje v povojnem času, zato je še toliko bolj pomembno in vredno, da objavimo nekaj rezultatov. V četrtek, 17. decembra, je republiška konferenca ZMS organizirala razgovor med komando ljubljanske armade in vsemi občinskimi organizacijami ZMS in garnizijami JLA, ki so tekmovali. V dve-urni razpravi so se pogovarja- li o pomenu takega sodelovanja, pa tudi o problemih, ki se postavljajo pred mlado generacijo, vojake in starešine pri navezovanju stikov s civilnim prebivalstvom. Pogovor je tekel tudi o možnostih večjega vpisa slovenskih fantov v vojaške Šole. Po uspeli razpravi je bila v Križankah podelitev priznanj za dosežene uspehe v tekmovanju mladincev in vojakov. Posebno veseli in zadovoljni so bili mladinci ta vojaki iz škofje Loke, ki sa edini na Gorenjskem prejem1 priznanje za dosežene uspeha pri razvijanju bratstva in sodelovanja. L. B. Vojaške pokojnine Od leta 1945 je bilo v JLA upokojenih več starešin m vojaških uslužbencev, katerih starost je razmeroma majhna. Poprečna starost upokojenih starešin je namreč le 44 let, ostalih upokojenih pa 60 let. Poročilo, ki ga je pripravil RO Zveze rezervnih vojaških starešin SR Slovenije, pa kaže, da so vojaški upokojenci predvsem v Sloveniji nezadovoljni s svojim materialnim in družbenim položajem. Pokojnine vojaških upokojencev v Sloveniji zaostajajo za pokojninami v drugih republikah, nezadovoljstvo pa povzročajo tudi neurejeni odnosi glede zaposlovanja upokojenih starešin. Na seji sekcije za razvijanje solidarnosti pri republiški konferenci SZDL so menili, da bi bilo treba sposobne mlade vojaške upokojence že v času njihovega aktivnega dela v armadi prekvalificirati in jim tako omogočiti zaposlitev pa upokojitvi Za prekvalifikacijo starešin naj bi poskrbela JLA. Ta naj bi skupaj z delavsko univerzo in službo za zaposlovanje omogočila upokojenim vojaškim starešinami prekvalifikacijo. V poročilu je tudi navede* no, da sedanji pokojninski al stena ne spodbuja ponovna zaposlitve upokojenih vojajji šklh starešin. Večtaa starca« je bila upokojena z nepopoij no delovno dobo, zato jim sistem ob ponovni zaposli tri zagotavlja le polovico pokoj« niiie. Zato obstaja pređlofj da sa v primera ponovne za poslitve pokojnina ne k) zmanjšala. Glede na različne valorizacijo pokojnin v repa) bilkah pa so bfli v razprai^ mnenja, naj bi se vojašaj upokojenci Izločili iz splošna ga pokojninskega sistema i posebno zavarovanje JLA. Slovenija avto Ljubljana POSLOVALNICA KRANJ TITOV TRG 1 Za obisk se priporočamo! Novoletno znižanje od 17.12. — 31.12 1970 motornih koles: MOTORNO KOLO MZ 150 cem MOTORNO KOLO JAWA 175 cem MOTORNO KOLO JAWA 90 cem MOTORNO KOLO TOMOS T-12 MOTORNO KOLO TOMOS V-14 za 400 din za 600 din za 300 din za 250 din za 200 din Pri nakupu kolesa nudimo 5 do 15 °/o novoletnega popusta! Na zalogi imamo moška, ženska in otroška kolesa, ponv kolesa in otroške tricfkle. Vsem našim kupcem želimo srečno novo leto 1971. Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANIH OSEBNIH AVTOMOBILOV: 1. CITROEN AMI-6 BREAK, letnik 1969 z 29.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 6600 din 2. ZASTAVA 750, letnik izdelave 1969-1970 z 11.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 9700 din. 3. OPEL RECORD v voznem stanju, letnik 1964. Začetna cena 15.000 din. 4. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1966 s 1000 prevoženimi kilometri po generalnem popravilu. Začetna cena 4500 din. 5. OSEBNI AVTO RENAULT R-4, leto izdelave 1968 z 12.000 prevoženimi kilometri Začetna cena 9000 din. Ogled navedenih vozil je možen vsak delovni dan od 10. do 12. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od izklicne cene sprejemamo do srede, 23. 12. 1970 do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ REJCI PRAŠIČEV odkupuje svinjske kože od 1. novembra 1970 po zvišani ceni N din 4,50 za kg Oderite vsakega prašiča in oddajte kože najbližji zbiralnici. Obvestilo V času od 26. do 27. decembra bo v Šenčurju in od 19. do 20. decembra v Naklem vključena nova avtomatska telefonska centrala. Telefonski naročniki pošte Naklo in Šenčur so bili do sedaj vključeni na ATC Kranj in bodo od tega dne dalje priključeni na nove ATC v Šenčurju in Naklem. Informacije o novih telefonskih številkah lahko dobite pri službi informacij številka 988. Podjetje za PTT promet Kranj MARKIČ KATARINA izdelava copat vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat po ugodnih novoletnih cenah na sejmu v Kranju. Priporoča se Markič Katarina, Bečanova 1. Tržič TVD - Partizan Strazišče prireja 31. decembra ob 20. uri tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih doma Rezervacije sprejema gostilna Benedik, telefon 22-888 ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 PRODAMO 2 TOVORNA AVTOMOBILA škoda s prikolico, nosilnost 20 ton, v voznem stanju. . Ogled avtomobilov je v našem skladišču. Tapetništvo Radovljica ŠVICARSKE KARNISE, SILENT GLISS, ZAVESE IZ STEKLENE TKANINE IN DRUGE, TAPI-SOM IN OSTALE OBLOGE ZA TLA. VSA DRUGA TAPETNIŠKA IN DEKORATIVNA DELA. LASTNE ZALOGE BLAGA ZA ZAVESE, KARNISE IN TAPISOM. DELA OPRAVLJAMO SOLIDNO IN STROKOVNO. SE PRIPOROČA TAPETNIŠTVO RADOVLJICA Veletrgovina ŽIVILA Kranj Ne pozabite obiskati Delikateso Živila Kranj Ne delajte si težav, kje boste dobili razne specialitete, ki jih želite za popestritev jedilnika za praznične dni. Oglejte si zalogo, izberite in naročite, mi pa vam bomo pripravili, kar želite v naši Delikatesi v Kranju Se priporočamo! KULTURNE VESTI ŠKOFJA LOKA — Danes, v soboto, 19. decembra, ob 17. uri Se bo loškim ljubiteljem dramske umetnosti prvič predstavila skupina mladih gledališčnikov iz Novega mesta, ki nosi ime Bela krizantema. Novomeščani so gost Odra — galerije škof-ia Loka. člani Bele krizanteme sami pišejo tekste, Tokrat bodo uprizorili delo Priče, (ig) Na Jesenicah je največ zanimanja za nemščino Delavska univerza na Jesenicah je tudi letos razpisala tečaje tujih jezikov. Največ Prijav so prejeli za tečaje nemškega jezika. Začeti so naorali kar z dvema začetnima V1 enim nadaljevalnim tečajem. Prijavilo se je toliko kandidatov, da bodo verjetno Oiorali začeli še s tretjim za-četniškim tečajem. % Jesenice so obmejno mesto in mesto tranzitnega turizma. VeČina tujcev uporablja nem- ški jezik, zato ga morajo vsaj pasivno obvladati poleg uslužbencev turističnih podjetij in gostincev tudi trgovci in uslužbenci storitvenih dejavnosti. Zanimanje za tečaje tujih jezikov je veliko tudi zato, ker pri delavski univerzi poučujejo po sodobni metodi. Po tej metodi slušatelj zelo hitro bogati besedni zaklad. Precej zanimanja je na Jesenicah tudi za tečaje italijanskega jezika. P. U. Športnik in umetnik V teh dneh razstavlja svo- j ja dela v kleti Prešernove hiše v Kranju kipar-samo- | rastnik Boris Ho!y, profesor telesne vzgoje iz Kranja. Umetnik se je predstavil kranjskemu občinstvu s pla- i stikami, reliefi in maskami. [ Čeprav je to njegova prva predstavitev javnosti, so mnenja obiskovalcev razstave pohvalna. Pred dnevi se jc oglasil v našem uredništvu. Zastavili smo mu nekaj vprašanj o njegovem delu. »Kdaj ste se začeli ukvarjati s kiparstvom?« »Pred dobrim letom, že dolgo prej pa sem čutil potrebo, da bi to, kar vidim v življenju, izrazil na papirju ali kakem drugem materialu. Ideje iščem med ljud- Cufarjevo darilo slovenski mladini Te dni je bila do tiskana Prva publikacija v izdaji kul-Jnrno umetniškega kluba Tone Cufar Jesenice in sicer Povest Toneta Cufarja TOVARNA. Za besedilo je poskrbel in napisal spremno besedo Cvetko Zagorski, likovno pa je knjižico opremil Jaka Torkar. Cufarjevo povest TOVARNA je klub sprejel v svoj letošnji založniški program Predvsem zato, ker smo se Sredi novembra letos spominjali 65-letnice njegovega rojstva, še bolje pa je to definiral avtor spremne besede, ko poudarja, da je bil to le P°vod, da je klub, ki po njem nosi svoje ime, dal v ponatis njegovo povest. Delo je bilo Prvič objavljeno v mladinskem listu Razori v letniku 1938—1939, ko ga je urejal Tone Gaspari, že takrat je današnje tretje poglavje ilustriral Tine Kos. Povojni ponatis Tovarne pa je skupaj s črticami Deklica iz revirja, i Počena šipa in Napadi pri i županovih izšel leta 1951 pri ! Mladinski knjigi, ki pa Je za- ' radi majhne naklade še Isto leto pošel. Globlji vzrok, kakor pravi j avtor spremne besede, pa je i v tem, »da je ta povest Cufarjevo najvrednejše darilo, ne le jeseniški ln delavski, marveč vsej slovenski mladini, vsem ljubiteljem plemenite in tehtne besede, s tem pa tudi del njegovega deleža slovenski kulturi.« S tem Je tudi povedano, komu je povest namenjena — vsej slovenski mladini. Pripadniki kluba želijo, da bi Cufarjevo povest organizatorji tekmovanj za bralne značke vnesli tudi v seznam del za bralno značko, da bi jo učitelji slovenskega jezika s pridom uporabili tudi v višjih razredih osnovne šole in da bi zašla tudi na strokovne šole in med delavsko mladino. Izdajatelji-amaterji, ljubitelji, so prepričani, da njihovo prizadevanje posredovati mladini dobro čtivo, ne bo brez odmeva. Povest TOVARNA, ki stane 4 dinarje, lahko naročite na naslov: KULTURNO UMETNIŠKI KLUB TONE CUFAR — JESENICE, Delavski dom, Cesta železarjev. J. Vari mi in ko najdem še primeren materiali, jih skušam tudi uresničiti. Delam brez predloge, direktno v les ali kamen. Material izrabim do konca, želim potegniti iz njega kar se da. Največ težav pri delu pa mi povzroča pomanjkanje znanja osnov in tehnike kiparstva. Da bi se tudi s tem seznanil, sem se hotel letos vpisati kot izreden študent na akademijo za likovno umetnost. Toda akademija je izredni študij razpisala samo formalno, da je zadostila zakonu.« »Kdaj delate?« »V prostem času. V šoli poučujem v turnusu, zato sem za delo izrabil šolsko počitnice. Kiparil sem tudi na morju, bili smo na Pagu. Ko so se drugi sončili in kopali na plaži, sem se ukvarjal s plastiko iz korčulskega kamna. Ob tem se aktivno ukvarjam tudi s smučanjem in rokometom.« »Boste še razstavljali? Pri-pravljate kaj novega?« »Imate vzornike?« »Sem popoln samorastnik. ! Nimam vzornikov. Dobim 1 idejo in jo skušam prenesti v material. Prednost pa dajem izrazu in obrazu.« »Idejno že pripravljam novo razstavo, vendar o tem sedaj še ne bi rad govoril. Pač pa bi se rad zahvalil direktorju muzeja Cenetu Avguštinu, da mi je omogočil prvo razstavo. L. B. Za jubilejno predstavo ob 25-letnici Prešernovega gledališča Je bila ▼ sredo premiera Maz Frischove igre v dvanajstih slikah Andorra. Delo je režira! Staš Potočnik, za sceno je poskrbel Saša Kump, za kostume pa Marija Kobi. Igrali so Etka Režun, Jože Vunšek, Mirko Cegnar, Vlado Uršič, Cveto Sever, Jože Logar, Jože Kovačič, Tine Oman, Janko Hvasti, Janez Zalar, Franci Juvan4 Irena šiling. Mila Valenčič, Metod Maver, in drugi. Spoznajmo Viharnike Njegov oče in njegovi strici so bili gorniki in njihova kri se pretaka tudj v njegovih žilah. Zato je že od otroških let zaljubljen v gore. šestdeset let mu bo in skoraj v vseh teh letih, kar je spoznaval gore, je na njihovih pobočjih zbrusil že precej čevljev. Njihove skrivnosti zanj niso več skrivnosti. Na svojih osamljenih poteh po gorah je spoznaval vedno iste popotnike in najbolj ponosne med njimi si je izbral za svoje prijatelje. Njihovo življenje je zabeležil na filmski trak in tako smo dobili knjigo Viharniki — Jaka Čopa. Jaka čop Je to knjigo posvetil svojemu stricu, največ, jemu ljubitelju in poznavalcu, predvsem našega gorskega sveta, Jožu čopu. Viharniki so Čopova tretja knjiga. Leta 1962. Je izšel »Svet med vrhovi« ln 1. 1969. Raj pod Triglavom. Prvo delo je snoval 15 let, drugo 8, Viharniki pa so nastajali vzporedno. Samo njim pa Je posvetil 6 let svojega življenja. Jaka čop je obiskal in fo tografiral sto in sto viharni-kov, v končni izbor pa se je uvrstilo 70 slik. Slike so nastajale v vseh letnih časih in ni mu bilo mar, če je bilo treba iti v sonce, v sneg, v mraz ali v dež — treba Je bilo čakati na določen trenutek dneva, da bi dosegel čimvečjo plastičnost. Take knjige običajno nastajajo z več avtorji, ker to le težko zmore posameznik. Zato samo avtor lahko ve, koliko ur, zdravja, dela svojega življenja je pustil svojim viharni-kom, da bi jih predstavil tudi nam. Sam pravi, da je poskušal marsikomu, ki hodi slep mimo teh lepot, odpreti oči, drugim pa pokazati pot med čudesa, ki jih je izoblikoval čas. čop nam v sliki prikazuje usodo viharnikov. Vso upornost osamelih dreves v borbi za življenje do njihove smrti, iz katere pa se porodi novo življenje. Viharnike čop pri. merja z našim narodom: »Mali slovenski narod, stis-t njen na majhnem ozemlju, prek katerega so divjala neurja in viharji, narod, ki so ga hoteli iztrebiti s koreninami vred. Ni jim uspelo, ker so tukaj živeli ljudje, ki so znali kljubovati in se ustavljati sovražnim viharjem, ki so bili trdoživi in uporni kakor je trdoživ, uporen in kljubovalen viharni k v našem gorskem svetu.« Mi V spremljavo čudovitim fotografijam je knjigo s svojim tankočutnim peresom obogatil pisatelj Tone Svetina, človek ne more pozabiti ne fotografij ne prenehati razmišljati o besedah Toneta Svetine, toliko še nepoveda-nih resnic je v njih. »če živ- ljenje ne bi imelo smisla, se vihamik, ki mu je skala odbila vrh, ne bi spopadel za pravico obstoja,« pravi Svetina o usodi nekega viharni-ka. Vsak ljubitelj naših gora, lepe fotografije ln poetičnega besedila bi moral s to knjigo obogatiti svojo knjižnico. Obogatiti v pravem pomenu besede. S knjigo bo Jaka Čop res lahko mnogim pokazal pot med neznana čudesa narave. Z. Felc 650 let TV ' *jb. v rzica Ob času Hermannovega potovanja skozi naše kraje je živel in delal v Ljub Ijani znameniti naravoslovec Baltazar Hacauet (1740—1815). Tu je od leta 1773 do leta 1787 predaval na liceju ranocelniŠtvo in porodništvo, pred tem pa je bil sedem let rudniški zdravnik v IdrijL Ves prosti čas je porabil za potovanja po naši deželi in preučeval rastlinstvo, rudnine, zlasti pa kamninsko sestavo našega gorskega sveta. Plod tega raziskovanja je njegova obsežna Orvctographia Carniolica, ki je izšla v Leipzigu v 4 delih 1778—1789. S prvim delom Oriktografije se je bil torej lahko Hermann seznanil že pred pričetkom svojega potovanja v naše kraje, že v Celovcu pa se je seznanil tudi s Hacque-tom samim, ker se je le-ta prav tiste dni mudil v Celovcu. Postala sta brž tako dobra prijatelja, da je Hacquet Hermannu izročil celo ključ svojega ljubljanskega stanovanja, da si bi lahko spotoma ogledal njegove bogate naravoslovne zbirke. Hacquet je bil prvi, ki se je lotil znanstvenega preučevanja kranjske dežele. Sam pravi nekje — in tudi mi smo se o tem lahko že prepričali — da so tisti, ki so pred njim pisali 9 našem alpskem svetu, v svojih spisih metati zgolj svoje občudovanje naših strmih gora in zasneženih vrhov, napisali torej zgolj pesniške opise teh slikovitih pokrajin, o njihovi kamninski sestavi pa niso imeli pojma. S tržiško pokrajino se v Oriktografiji srečamo dvakrat. Ko opiše v njenem prvem delu Belo peč in pohvali tamkajšnje jeklarne, Hacauet nadaljuje (str. 31—33): »Tu sem se popel spet v gore na severu; te so prav tako iz apnenca, ka ga prekriva prav malo gline, pa tem več prepereline. Apnenec je podoben tistemu v prej opisanih Alpah, le da je pogosto bolj bel. Tu sem naletel na usedline, ki se vlečejo v smeri proti nižjemu hribovju. Tod se gorovje močno znižuje. Nadaljuje se v ljubeljskem pogorju. Napotil sem se najprej v majhen trg Tržič (»Neumarkel ali Tershitzh«). Nedaleč od tega kraja so odkrili leta 1762 pod preperelino zelo lep čist samonikli cinober, preprežen tu pa tam z zelo belim kalavcem. Zelo veliko zagozdo cinobra so našli pod koreninami neke bukve, kjer so začeli slediti rudi, vendar rudnik ni obstajal dolgo. Izkopali so torej tod 15 sežnjev globok rov. šele ko si prišel do žile sivega skrilavca, si opazil izkop. Ker so napravih rov na enak način kot v Idriji, je bilo vse v redu izvršeno. Na pobočju gore si vstopil v rov in ko si prehodil 15 sežnjev in nekaj čevljev, si se znašel na dnu jaška. Tu si naletel na plast skrilavca, široko 40 sežnjev in debelo 8 sežnjev. Njej si sledil lahko dalje, vendar je postajala tako v globino kot tudi v širino vedno ožja, dokler se ni povsem izgubila. To je zanesljivo znamenje, da skrilavec ali samo izpolnjuje razpoke v našem gorovju ali pa v njih nastaja. Zgoraj se torej ta plast zelo širi, spodaj pa oži. Skrilavec z nekaj cinobra je bil prava žila, ki se je vlekla od severa proti jugu in bila v smeri od zahoda proti vzhodu nagnjena za 45 stopinj. Torej ni bila pokončna, kot so navadno v naših -osrednjih grebenih, ampak poševna, kot so v drugih predgorjih in sredgorjih. Krovnina in talnina sta bili podobni apnencu in sta vsebovali mnogo vode. Rudnik je upravljala, kot rečeno, uprava idrijskega rudnika. Stroški pa so vedno presegali vrednost izkopane rude in tudi rude je slednjič, kot rečeno, zmanjkalo, tako da ni bilo več kaj kopati. Zato je dvor pred petimi leti, to je leta 1772, ko sem bil še pri rudarskem oddelku, rudnik povsem opustil. Predgorje, v katerem so kopah rudo, se imenuje Ostrog. Naslanja se na Begunjščico (»Pokunzha«). Nedaleč odtod so odkrili v skalnih razpokah tudi sinjo bakrovo okro (Ochra Cupri caerulea in Spato calcario albo opaco). Kalavec, ki vsebuje sinjo bakrovo okro, je zelo težak. Iz tega lahko sklepamo, da je ruda najbrž zelo izdatna, vendar daje, kot je že dalj časa znano, te vrste bakrova ruda malo bakra. Sam sem nalašč napravil različne poskuse, ki pa so vsi dali zelo skromne množine bakra. Morda se bo pokazalo v bodočnosti, če bo kdo natančno preiskal nahajališče, ali obstoji tam kaka žila ali kar si že bodi in ali bo žila dovolj izdatna, da bi jo kdaj s pridom izkoriščali. V srednjem delu tega pogorja so drobci glavonožcev, okamnelih v trdem sivem apnencu-So v še tršem apnencu, prepreženem s kremenom. Imam nekaj takih primerkov, ki pa jih ne moremo prištevati h glavonožcem, ko ima njihovo podolgovato osrednje telo majhne stranske izrastke. Spadajo torej v rod morskih lilij. Vendar upam, da bom dobil kdaj večje primerke, o katerih bi poročal v kakem drugem sestavku. Tu sem prispel slednjič na goro Ljubelj, čez katero vodi dobra cesta s Kranjskega na Koroško. Vrh gore je bil nekdaj le preluknjan, zdaj pa je povsem odprt. Na zahodni strani gore Jena poti tudi most z zelo visokim obokom, vendar ne tako dolg, kot hudičev most na št. Gothardu v Švici, čeprav ima enako ime. Cesta pa je tod boljša in varnejša kot tam, a narejena z večjimi napori in stroški. Ne glede na to pa je pot pozimi zaradi snežnih plazov več tednov neprehodna. Na tem po; gorju sem ponovno lahko jasno videl razvejanost alpskih grebenov, o kateri sem prej govoril. Dobil sem pregled nad predgorjem, ki poteka pravokotno nanje, in se končuje v veliki ravnini, ki jo deli Ljubljana na dvoje. Predgorje je pretežno, kot ljubeljsko pogorje samo, v osnovi iz apnenca, ki je pogosto prekrit z rdečim skrilavcem, katerega pa kisline močno raztapljajo. To vrsto skrilavca najdemo tako na desni kot na levi in sega v nekaterih hribovjih 2 do 3 one na daleč, če zvrtamo kje v skrilavec rov, naletimo nekaj sežnjev globoko na živo skalo, ki je po barvi podobna skrilavcu sam^ mu, je pa vendar povsem iz apnenca. Njegove plošče se nekoliko svetijo, kar pomeni, da prehajajo v glino. Ker sem bil na razcepu grebena, sem lahk videl tako smer le-tega kot tudi smer veje, ki gre od tod proti vzhodu, rneet- tem ko sem imel pod seboj širno gorenjsko ravan, ki se tu obrne pro vzhodu. Obstal sem torej na razcepu grebena, ki se vleče od severa pro< vzhodu in krenil proti Plešivcu (»Pleschiutz«) in Javorniku, pogorju, ki kdove kako visoko, šele ko si onstran Kokre, se spet začno dvigati AJPC' so več kot do polovice gole.« J-R' TUDI TO SE Poštni centri gospodinjske] električne svetilke i._ pohištvo tekstil konfekcijo] usnjeno galanterijo! živila OBIŠČITE NAŠ PAVILJON NA XI. NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 16.-27. XII. 1970 Ko je znani alpinist in gorski reševalec Roman Herlec (Alp pension v Tupaličah) pripovedoval o svojih alpinističnih načrtih za prihodnje leto in za leto 1972, se je oglasila tudi njegova žena: »Ne boš šel na tisto azijsko ekspedicijo, pa če se vse podre!« je odločno rekla. Roman pa je mirno odvrnil: »No, potem se bo pa nekaj podrlo.« A. ž. Na zadnji seji sveta gorenjskih občin so govorili o zdravstvenem varstvu v prihodnjem letu. Ko je nanesla beseda na povečanje dohodka zdravstvenih delavcev, je podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Vinko Hafner vprašal predsednika zdravstvenega centra dr. RobiČa, ali bodo zdravstveni delavci zadovoljni s povečanjem osebnih dohodkov za 13 do 16 odstotkov. Zdravstveni delavci so namreč zahtevali več. Dr. Robič je odgovoril: »Prav dobro veste, tovariš podpredsednik, da ste mi postavili zelo zoprno vprašanje ...« Hafner pa nato: »Tako kot ste jih vi že meni nekaj...« Na isti seji je radovljiški župan, sicer predsednik sveta gorenjskih občin, potem ko je seja zaradi pojasnjevanj in razlag zdravstvene problematike postajala sila strokovna, vzkliknil: »Saj bi bilo komaj, če bi prej imeli seminar!« Na delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju — v nekem oddelku za odrasle — je predavateljica pri url matematike povabila slušatelja k tabli. »Učenec« se je povabilu uprl ln odgovoril: »Ne, ne grem, ker ne maram matematikov!« Pred nedavnim je bil v Uradnem vestniku objavljen poslovnik ene od gorenjskih skupščin. V poglavju Vodstvo sej je tudi tale odstavek: »Sejo vodi predsedujoči po sprejetem dnevnem redu, dokler ta ni izčrpan.« (Kaže, da bodo seje občinskih skupščin tudi v prihod, nje zelo dolge ln utrudljive.) A. 2. Pisma, dopisnice, razglednice, nakaznice, paketi in druge pošiljke, ki jih pošiljamo po pošti, so dosegle tako količino, da jo PTT s svojim dosedanjim povečanjem in izpopolnjevanjem dostave skoraj ne more več dohajati. Prometne zveze na daljše proge postajajo zaradi modernizacije železniških prog in vedno gostejših letalskih zvez vse hitrejše. Zato mora PTT svoj način dela izpopolniti, če hoče, da bodo pošiljke čimprej prišle do naslovnikov. Vse pošiljke bo treba naslavljati tudi s poštnimi številkami. Zaradi podobnih vzrokov so poštne številke uvedli tudi v Avstriji, Italiji, Zahodni Nemčiji, ZDA in drugod. Poštna številka je številka vsake pošte in se piše pred imenom naslovne pošte. Pri nas je sestavljena iz petih številk, (npr. 61000 Ljubljana, 11000 Beograd, 64260 Bled). Vsaka številka v poštni številki ima svoj pomen, tako da se bo lahko uporabljala tudi pri strojni obdelavi pošiljk. Po številkah v naslovu se bodo pošiljke usmerjale in delile po poštah in dostavnih okrajih. Prva številka v poštni številki pomeni republiko ali avtonomno pokrajino (npr. 1 ožja Srbija, 2 Vojvodina, 6 Slovenija). Prvi dve številki skupaj pa določata poštni center, v katerem se bodo zbirale pošiljke za določeno območje (npr. 64 je zbirni center v Kranju, ki bo usmer-jeval pošiljke za Gorenjsko). Poštni center bo tudi zbiral pošiljke prek pošt svojega območja in jih pošilja poštnim centrom. Pošiljke za pošte svojega področja pa bo po zadnjih treh številkah, ki označujejo naslovno pošto, pošiljal tem poštam. Zadnje tri številke so torej številke posamezne pošte. Celotna poštna številka že sama po sebi pove smer in kraj vročitve pisma, paketa ali nakaznice. Poštne številke začno veljati s 1. januarjem 1971. Z njimi želi PTT pospešiti pot pošiljk do naslovnikov. Zaradi velikega pomena poštne številke v naslovih in da bi se vsak prebivalec seznanil s poštnimi številkami, so PTT podjetja Slovenije izdala poseben priročnik s poštnimi številkami, še ta mesec ga bodo dobila vsa gospodinjstva in delovne organizacije. V njem so vse pošte v Jugoslaviji po abecednem redu s pripadajočimi številkami. Poštno številko bodo dobile tudi pošte v svoje žige. Na poštah bodo izobesili zemljevide, na katerih so posamezna poštna območja označena z različnimi barvami, lepake s primeri naslavljanja. Na vsak poštni nabiralnik pa bo prilepljena vinjeta z napisom: Na vsako pošiljko poštno številko. Poštna številka bo postala sestavni del naslova, zato jo bo treba pisati v vseh naslovih, tudi v svojem na zadnji strani pisma ali na paketu, tako jo bo tisti, ki bo pisal nam, brez težav našel. še nekaj primerov naslavljanja s poštno številko: Za dostavo: Franc Arko š marca 5 61240 Kamnik Za poštni predal: Golf hotel p. predal 16 64260 Bled Za vojaške pošte: Silvo Praprotnflt v. p. 1993 11002 Beograd 7Sm GLAS NOVO v LESCAH NABIJANJE ŽEBLJIČKOV BREZPLAČNA EKSPRESNA MONTAŽA CENTRIRANJE r~~___KjL!S_, LASTNIKI MOTORNIH VOZIL-KONTROLIRAJTE AVTOPLAŠĆE murha Odložitev obiska predsednika Tita v Italiji jc naletela na velik odmev v obeh neposredno prizadetih državah — Italiji in Jugoslaviji. Kot je znano, je glavni vzrok odložitve italijansko vztrajanje, da ne bi govorili o nekaterih nerešenih vprašanjih in pa izjava zunanjega ministra Mora v parlamentu v zvezi z italijanskimi nacionalnimi interesi in bivšo cono B. Zaradi tega je nastalo ozračje, ki za obisk ni primerno. Seveda je to obžalovanja vredno, toda kar je, pač je. Lahko pa vendarle z zadoščenjem ugotovimo, da je odlo. žitev obiska spodbudila demokratične sile v Italiji, da so ostro in odločno nastopile proti izpadom fašistov in skrajne desnice in se javno zavzele za nadaljevanje politike dobrih odnosov in sodelovanja z Jugoslavijo. Taka želja obstaja tudi pri nas, zato lahko pričakujemo, da neljuba senca, ki je padla na naše odnose, ne bo povzročila nepopravljive škode. Po odložitvi obiska Koristi, ki jih imata obe državi od razvitega sodelovanja in dobrih odnosov, so preveč na dlani, da bi se jim bilo mogoče zlahka odpovedati. Tega se zaveda tudi velika večina italijanske javnosti, kar dokazuje tudi njena sedanja reakcija, ki obenem izpričuje še spoznanje, da je treba odločneje nastopati proti domači desnici. Vse to daje stvarno upanje, da bodo stvari znova krenile v smeri, ki je za obe državi najboljša — v smeri krepitve in razvijanja dobrih sosedskih odnosov. • • • V Pragi je bil plenum centralnega komiteja češkoslovaške komunistične partije. Na njem so dokončno zavrgli akcijski program, ki ga je partija izdelala in sprejela spomladi leta 1968 in v katerem je začrtala modernejše in učinkovitejše poti notranjega razvoja. Do nedavna je tudi novo češkoslovaško vod. stvo na čelu z Gustavom Hu-sakom javno izjavljalo, da misli uresničiti nekatere bistvene zamisli akcijskega programa. Toda zdaj se mu je dokončno odpovedalo, kar kaže, da od nekdanje »januarske politike« zares ni ostalo prav ničesar več in da se češkoslovaško vodstvo hote ali nehote vrača k tisti politiki, ki je veljala pred januarjem 1968 in ki je povzročila hudo družbeno gospodarsko in politično krizo v državi. Kako misli novo vodstvo z enako politiko onemogočiti tudi enake posledice, ni znano, saj češkoslovaška partija še vedno nima jasno izdelanega političnega in predvsem gospodarskega programa. Na plenumu so tudi izključili iz partije Oldficha černika, nekdanjega predsednika vlade in člana najožjega partijskega vodstva — predsedstva CK. Z njim je Predlog za spremembo zvezne ustave Predsednik republike Josip Broz - Tito je poslal zvezni skupščini predlog, naj sproži postopek za spremembo zvezne ustave Predsednik Tito je pred nekaj dnevi poslal zvezni skupščini predlog za spremembo zvezne ustave. Pri tem je poudaril, da so že nastali pogoji, da se po ustavni poti rešijo vprašanja, ki se nanašajo na spremembe funkcij federacije ter odnosov med federacijo, republikami in pokrajinami ter na področju organizacije zveznih organov. Dosledneje je treba uresničiti enakopravnost narodov in narodnosti ter samostojnost republik in pokrajin. Zagotoviti je treba delovnim ljudem ln organizacijam združenega dela, da bodo samostojno odločali o razvoju materialne osnove svojega dela ter razpolagali s sredstvi, ki jih ustvarjajo. Federacija se mora še nadalje izpopolnjevati kot funkcija državnosti in suverenosti vsake republike. Z ustavo bi bilo treba določiti, da se ustavni položaj, pravice in dolžnosti zvezne skupščine nikakor ne spreminjajo. ZIS mora ostati kolegialni izvršilni organ, odgovoren zvezni skupščini. Skrbel bi za Izvajanje zakonov in drugih skupščinskih aktov ter za izvajanje politike, ki jo določi skupščina. Prav tako se ne bo spremenilo načelo samostojnosti zveznih organov uprave. Federacija mora še nadalje opravljati tiste funkcije, ki so v skupnem interesu vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, vseh delovnih ljudi. Predsednik Tito nadalje predlaga ustanovitev predsedstva SFRJ kot samostojnega ustavnega organa federacije. Sestavljeno bi bilo Iz enakega števila predstavnikov iz vsake republike ter ustreznega števila predstavnikov avto- nomnih pokrajin. Prevzelo bi funkcije, ki gredo sedaj predsedniku republike, imelo pa bi tudi druge funkcije, predvsem prevzemanje politične in zakonodajne pobude. Prav tako bi predlagalo ukrepe glede odnosov med republikami in pokrajinami ter na področju narodne obrambe in zunanje politike. V okviru svojega delovanja bi moral biti ta kolektivni organ eden izmed pomembnih činiteljev združevanja in politične stabilnosti Jugoslavije. Predsednik Tito še predlaga, da zvezni organi ne morejo v federaciji vzpostaviti nobenih investicijskih ali drugih fondov ln prevzemati finančnih obveznosti, razen tistih, ki so neposredno povezane z ustavo določenih funkcij federacije. P. B. Razgovor z delavci iz inozemstva Na predlog republiške skupščine za zaposlovanje in republiškega sveta sindikatov bo v letošnjem decembru in prihodnjem januarju v Sloveniji potekla akcija za delavce dopustnike, ki bodo v tem času prišli iz inozemstva. Pričakujejo, da bo v tem času prišlo na področju Gorenjske na dopust nekaj sto delavcev, ki delajo v tujini. Občinski sindikalni svet bo skupaj s komunalnim zavodom za zaposlovanje, zastopniki bank, zavarovalnic, zavoda za socialno zavarovanje in carinsko službo organiziral 29. decembra v delavskem domu v Kranju razgovor z vabljenimi delavci. Na razgovoru naj bi tekla beseda o njihovih problemih na delovnih mestih v tujini, o socialnem zavarovanju in podobnem. Resnejšemu delu srečanja bi sledil družabni del. Delavce obveščajo o omenjenem sestanku posebni letaki, ki jih dobe ob prihodu na mejo. Obenem pa našim delavcem dele tudi posebno izdajo Dela, ki je posvečena problemom zaposlovcrtija naših delavcev v tujini, vsebuje pa tudi različne informacije, ki bi te delavce na dopustu utegnile zanimati. L. M. odšel iz partije še eden zadnjih voditeljev, ki so aktivno sodelovali pri nastajanju in uresničevanju takoimenovane januarske politike KPC. m • • V španskem mestu Burgo-su že dalj časa sodijo skupini Baskov, ki jih obtožujejo delovanja proti državi. Proces je močno vznemirili večino španske javnosti, ki ga ocenjuje kot tipično dejanje nasilja frankističnih oblasti. Protesti, stavke in demonstracije v raznih španskih mestih so zavzeli tolikšen ob-, seg, da v drŽavi vlada resna napetost. Tožilec je zahteval smrtno kazen za šest obto» žencev. Ce bo sodišče sprejelo njegovo zahtevo, utegne po mnenju večine opazovalcev zajeti Španijo tako huda politična kriza, kakršne še ni bilo, odkar je leta 1939 prišel na oblast sedanji režim. Val protestov se je razširil tudi izven Španije. V mnogih evropskih državah, med drugim v Franciji, Zahodni Nemčiji, Italiji, Nizozemski in drugod so bile velike demonstracije proti procesu in metodam frankl-stičnega režima. Z organizacijo tega procesa španski režim ni le izzval veliko napetost doma, ampak se je še bolj Izoliral tudi v Evro»*' I j u d j e i n im^\^/^i™ dogodki Britanska vlada Je uvedla izredno stanje v državi in sicer zaradi stavke delavcev v elektrarnah, ki zahtevajo višje plače. Stavka, ki traja že dalj časa, povzroča hude težave, ker občasno zmanjkuje elektrike v posameznih krajih in predelih, ki ostajajo brez luči, ogrevanja W vsega drugega, kar je povezano z elektriko. Vlada se Je odločila, da ne bo popustila delavcem in se je spustila z njimi v boj, ki gotovo ne bo lahek in jo utegne drago stati. Zaenkrat ni vide. ti, da bi lahko prišlo do kompromisa, kajti tudi sindikat vztraja pri svojih zahtevah ln pravi, da ne bo popustil VAŠKA METROPOLA Napisal sem čisto navadno razglednico. In potem? Se znamka — in na pošto. Toda kam? Gostitelji so najprej vztrajali, da bodo to opravili drugi z avtom zvečer, ko se vrnejo iz službe. Bilo mi je nerodno. Zaradi ene moje razglednice s pozdravi take sitnosti drugim! Pa tudi iz Želje, da si ogledam ulico, okolico, del tega mesta, želja, da se vsaj malo sprehodim in prezračim me je gnala ven. Dali so mi pač napotke ' — desno, še enkrat desno, drugo križišče levo in spet... Dobro! Toda v praksi je bilo drugače. Ulice sploh ni kot ulice v našem evropskem smislu. Križišča mala, večja. Katero se šteje? Na kratko, izgubil sem se, kaj bi lepotici] in dolgovlačil. In 23 nameček — brez znanja angleščine. V francoščini pa, sem začel: »S'il vous plaLt, nion.sieur,« se je marsikdo obrnil stran z določenim prezirom. Francoščina ni simpatična. Skratka, bil sem kot izgubljeni predmet! Komaj sem se izmazal. Na srečo so prav v tistem času stavkali Poštarji, tako da mi ni bilo treba več pisati. Mimogrede naj povem, da jo zatem stavkala tudi policija! Res zanimivo. Le da si od njihove stavke nisem imel kaj obetati. Bilo pa je mnogo vicev na ta račun. 1:, Cc jc res, da je vsaka smo-in polomija tudi šola (a mi smo v zadnjih časih že ■U skozi vse univerze!), potem jc res, da sem tudi jaz °t> tem dogodku z razglednico Pridobil nekaj izkušenj, se nekaj naučil. Bilo je to prvo spoznanje tamkajšnjih mest, urbanističnc ureditve. In tudi to spoznanje je vodilo v posebno radovednost, v »odkrivanje« nekaj povsem novega, svojstvenega, izrazito kanadskega. Brezkončna razsežnost debele in ob tem stalni cilj za zdravje človeka ima tu svoj izrazit pečat. Stanovanjski Predeli mesta so kot dolga dolga vas. Celo Ottavva, kot Slavna metropola Kanade, irna obeležje neskončne vasi. Nizke, pritlične, deloma montažne hiše z majhnimi razlikami v gradbeni izvedbi in obvezno kletjo (bei/.met) spodaj, so zgolj za eno družno — kuhinja, v največ primerih 3 spalnice in dnevna s°oa. Okrog hiše pa je obve- Standardna hiša stanovanjske Ottawe zen zelen travnik s čisto, redno striženo angleško travo, brez vrtov. Kvečjemu kak le-potični grmiček. Ljubitelji vrtov se morajo zadovoljiti z manjšimi gredami za solato in povrtnine le za hišo, na nevidnem mestu. Razdalja med hišami je navadno 30 do 50 metrov, toda za mejnike nikjer zid ali žice, kvečjemu zelena meja, drevje, grmički, tako da se v večini primerov stanovalci ne vidijo med seboj. Vsak ima občutek popolne samote in samostojnosti v zelenju. Taka hiša z vso parcelo naokrog stane v predmestju Ottavve okrog 23 do 25 tisoč dolarjev, kakih 280.000 ali 28 milijonov starih dinarjev, kar ni mnogo. Seveda brez notranje opreme in centralne kurjave, kar ima vsaka hiša. K nizki ceni prispeva v glavnem zelo razvita gradbena indu- | strija ob«ogromnem bogastvu I lesa v državi. Tako je pravil znanec iz naših Brd, ki se je j I med mnogimi individualnimi tamkajšnjimi profesionalnimi graditelji kar hitro privadil in uveljavil v tej dejavnosti ter pozabil na domače braj-de. Vsako leto s skupino 4 do 5 delavcev zgradi prav toliko hiš, v glavnem poleti. Izkop in betonska dela do plošče izdela za to specializirano podjetje. Montaža standardnih delov in tudi obloga pa teče kot na tekočem traku. In potem napiše pred hišo listek, da je v prodaji in čaka ugodnega kupca. Kdor nima denarja, dobi državno posojilo. Potreben je le določen prispevek, državljanstvo in nekaj formalnosti. Posebno zanimivo je, da mnogi nimajo garaž. Vsak zaposleni ima avto. Toda vozilo stoji vedno zunaj, a to pri zimah, ki so tam dokaj bolj hude in daljše kot pri nas. Trdijo, da se ob vsakodnevnem odtajevanju na vozilu dela večja škoda. Ce jc vozilo stalno zmrznjeno. mu sol nič ne škoduje, pra- I vijo. Take zagovornike nisem j našel le v Hamiltonu, Torontu in Montrealu, ampak tudi v dosti bolj mrzlem Timmin-su, kakih 800 km severno. Prava novost! Pri nas je za vozilo (čeprav dosti cenejšega fičota) prav taka skrb kot za novorojenčka. Najprej voziček ali v tem primeru garaža. Tako na široko razporejene, zgolj enodružinske hiše, skrite med drevjem in zelenjem, so v resnici prava idila — »hišica v cvetju ...«, kot pravi znana pesem. Za zdravje in počutje stanovalcev res ni lepšega. Le strogo poslovna središča imajo mestno obeležje. V Ottavvi, kot staremu, glavnemu mestu te obsežne dežele, so zlasti vladne stavbe vse v starem, gotskem stilu kot znameniti dvorci v Angliji. Le v zadnjem času so zrasli večji nebotičniki bank in trgovskih družb in le redki za stanovanja. Večje razlike je opaziti v mestih današnjega burnega industrijskega razvoja te dežele. O tem smo se prepričali zlasti ob pogledu iz 56 nastropja »Toronto Dominion bank«« na ureditev tega dvomilijonskegi mesta. Tu ni več gotike, ,a> mo železo, beton, steklo v vi* t ogla ve višine. Vendar le v strogo poslovnem središču. Stanovanjska predmestja so. v značilno razvlečenem sistemu z značilnimi enodružinskimi pritličnimi hišicami, razvrščenimi med drevje in zelenje. Zato pa je mesto razvlečeno kot iz Ljubljane do Trojan ali do Kamnika in Radovljice. Naravno, da taka ureditev mesta povroča tudi mnoge težave. Zlasti v urbanističnem urejevanju mest. Stroški za urejevanje kanalizacije, vodovodov, cest in podobno so izredno visoki. Prav tako je problem pri ostali ureditvi potreb za stanovalce — šole, trgovine, igrišča in podobno. V taki metropoli po sistemu razvlečene vasi pač ne more imeti vsaka hiša, vsaka ulica in cesta vsega. V mestu, ki je raztegnjeno kot naše Bitnje, Šenčur in druge vasi, je zelo obsežna površina za 10.000 prebivalcev, kjer naj bi imelo svoje opravičilo ustrezna šola, ambulanta, trgovina itd. Zaradi razdalje do osnovne šole so bili prisiljeni nekateri starši kar pogodbeno s taksijem urediti svojim otrokom za pot v šolo in nazaj. In prav tako je bilo z nesrečno razglednico, kajti vse je oddaljeno. Povsod jc potreben avto. Vendar vse to za isti cilj — za zdravje človeka. Prav v tem pa je tudi velika razlika med Kanado in ZDA, kar s« včasih celo pri preprostih ljudeh čuti. Toda o tem prihodnjič. K. Makuc Značilna kanadska ulica Karel Ćapek Romeo in Julija Mlad angleški plemič Oli-¥er Mendeville, ki se je zadr-ieval v Italiji na študijskem potovanju, je dobil v Floren-d sporočilo, da je njegov oče sir William zapustil ta svet. S težkim srcem in obilnimi solzami se je sir Oliver poslovil od signorine Maddalene, prisegajoč ji, da se kar najhitreje vrne in se podal s svojim služabnikom na pot v smeri proti Genovi. Tretjega dne njunega potovanja ju je presenetila nenadna ploha prav v času, ko sta prišla do nekega zaselka. Sir Oliver je ustavil konja pod starim brestom. •Padlo,* je rekel staremu slugi, »poglej, če je tu kaka krčma, kjer bi prev\-drila.* »dede sluge in konja,* je mtdonel glas nad njegovo glavo, »krčma je tamle za ovinkom, a vi, eavaliere, bi izka-mtli čast mojemu župnišču, ie bi se zatekli pod njegovo skromno streho.* Sir Oliver je snel široko-krajni klobuk in se obrnil proti oknu, od koder se mu je veselo rezal rejen star pater. »Vaše častit o blagorodje,* je rekel vljudno, »preveliko ljubeznivost izkazujete tujcu, ki zapušča vašo lepo deželo, neizmerljivo hvaležen za vse dobro, s čimer je bU tako bogato obdarjen.* »Dobro, dragi sin,* je rekel župnik, »a če boste še nekaj trenutkov govorili, boste čisto premočeni. Žlezi te lepo s te kobile in le pohitite, kajti preveč dežuje.* Sir Oliver se je nemalo začudil, ko mu je prečastiti prišel po hodniku nasproti: tako majhnega patra še ni videl; ko se mu je priklonil, se je moral tako skloniti, da mu je kri zalila glavo. »Saj ni treba,* je rekel župnik. »Sem samo frančiškan, eavaliere. Pravijo mi padre Hipolit. Hej, Marietta, prinest salame in viha. Tod go- Bolnik z angino je telefoniral zdravniku in vprašal: »Je doktor doma?* — Ne, je potiho odgovorila sobarica, ni ga. Pridi čimprej! Majhen deček sedi in piše. Mama ga vpraša: — Kaj delaš? — Prijatelju pišem pismo. — Saj si še majhen in ne znaš pisati. — Tudi moj prijatelj je majhen. Ne zna brati. Jurij si je prvič umil zobe. Pri jedi mama sprašuje shtm: — Zakaj ne ješ? — Nočem umazati zob. Učitelj vpraša učenca: — Zakaj si zamudil? — Oprostite, umil sem si vrat in usta, toda, častna beseda, se ne bo ponovilo. — Ne igraj se s Sašo, pravi mati sinu, slab fantek je. — Naj se pa Saša igra z mano, ker sem jaz dober fantek. spod, je zdaj presneto žalostno. Anglež ste, kajne? No, vidite, od tistega časa, ko ste vi, Angleži, odtrgali od svete rimske cerkve, vas je tu v Italiji vse polno. Razumem to, signore. Gotovo se vam toži. Glej, Marietta, tale gospod je Anglež. Ubožec, tako mlad pa je Angleži Odrežite si to salamo, gospod, prava veronska je. Vam rečem, k vinu gre najbolje veronska salama, naj se skrijejo Bo-lonjci s svojo mortadelo. Jej-te vedno veronsko salamo in slane mandlje, dragi sin. Niste bili v Veroni? škoda. Odtod je bd božanski Vero-nese, eavaliere. Jaz sem namreč iz Verone. Slavno mesto, gospod. Pravijo mu Scalige-rijevo mesto. Vam je všeč vino?* »Hvala, podre,* je momljal sir Oliver. »Pri nas v Angliji pravimo Veroni Julijino mesto.« »Dajte no,* se je začudil oče Hipolit, »zakaj pa? Sploh ne vem, da je bila tam kaka knežna Julija. Res, da nisem bil tam že štirideset let — katera Julija bi to mogla biti?« »Julija Caputetova,« je pojasnil sir Oliver. »Veste, mi imamo o njej neko gledališko igro ... Neki Shakespeare jo je napisal. Krasna igra. Jo poznate, padre?« »Ne, toda čakajte, čakajte, Julija Capuletova, Julija C(£ pule t ova,* je brbral oče Hipolit,« to bi moral poznati. Pri Capuletovih sva stanovala s padrom Lorenzom .. .* »Vi ste poznali meniha Lo-renza?« je dahnil sir Oliver. »Kako bi ga ne poznal. Jaz, gospod, sem bil njegov ministrant. Slišite, kaj ni to morda tista Julija, ki je vzela grofa Parisa? To sem poznal. Zelo pobožna in odlična gospa je bila ta grofica lulija. Rojena je bila Capuletova, teh Capuletov, ki so imeli trgovino z žametom.* »To ne more biti ona, je izjavil sir Oliver. »Prava Julija je umrla v dekliški dobi na naj gani j ive j ši način, ki si ga lahko predstavite.* »Aha,* je rekel prečastiti, »torej ni ta. Julija, ki sem jo poznal, je vzela grofa Parisa in je imela z njim osem otrok. Bila je vzorna in čed-nostna soproga, mladi mož, bog naj še vam tako da. Res, govorili so o njej, da je bila pred tem blazno zaljubljena v nekega pogoltneža — eh, gospodič, kdo pa sploh uide opravljanju? Mladost je, dobro vemo, nepremišljena in prismojena. Veseli bodite, eavaliere, da ste mladi. So Angleži tudi mladi?* »So,« je zavdihnil sir Oliver. »Ah, oče, tudi nas žge plamen mladega Romea.« »Romea,« je rekel oče Hipolit in izpit. »Tega bi moral poznati. Mladenič, kaj ni bil to tisti mladi butec, tisti gizdalin, Montegov nepridiprav, ki je ranil grofa Parisa? Pravili so, da zaradi Juliette. No, seveda. Julija bi morala vzeti grofa Parisa — dobra partija, gospod, tisti Pariš je bil zelo bogat in priden mož, Romeo pa si je menda domišljal, da bo dobil Julijo on. »Kakšna bedarija, gospod,« je godrnjal padre. »Kako bi bogati Capuletovi mogli dati hčerko nekomu od bankrotiranih Montegov. Povrh vsega pa so Montegovi držali še z Mantovo, medtem ko so bili Capuletovi na strani milanskega vojvode. Ne, ne. Mislim, da je bil ta morilski napad na Parisa navaden političen atentat. Danes je vse samo politika, dragi moj. Saj se ve, da je moral po tistem razbojništvu Romeo zbežati v Mantovo in da se ni več vrnil.* •To je pomota,* se je 'razgrel sir Oliver. »Prosim odpuščanja, padre, ampak to ni bilo tako. Julija je ljubila Romea, starši pa so jo silili, da bi vzela grofa Parisa.« »So že vedeli, zakaj,« je soglašal stari duhovnik. »Romeo je bil malopridnež.« »Pred poroko s Parisom pa ji je oče Lorenzo priskrbel prašek, da bi navidezno umrla,« je nadaljeval sir Oliver. •To je laž,* je dejal srdito padre Hipolit. »Oče Lorenzo kaj takega ne bi storil. Res pa je, da je Romeo na cesti napadel Parisa in ga ranil. Mogoče je bil pijan.* »Oprostite, oče, ampak to je btto čisto drugače,* je protestiral sir Oliver. »Res je, da sp Julijo pokopali. Nad njenim grobom je Romeo z mečem prebodel Parisa.* »čakajte* je rekel duhovnik. »Prvič to ni bilo nad grobom, ampak na ulici, blizu Scaligerijevcga spomenika. Drugič pa ga Romeo ni prebodel, ampak mu je raz-mesaril le ramo.« »Prosim vas,* je ugovarjal sir Oliver, »to sem videl takoj ob premieri v gledališču. Grof Pariš je bil prav zares prehoden v dvoboju in je umrl na tistem mestu. Romeo, ki je mislil, da je Julija zares mrtva, se je zastrupil v njeni grobnici. Tako je bilo, padre!* »Kje pa,* je godrnjal oče Hipolit. »Ni se zastrupil. Zbežal je v Mantovo.* »Toda, oče,* je vztrajal pri svojem Oliver, »to sem videl s temile očmi, saj sem sedel v prvi vrsti. V tem trenutku se je Julija prebudila in ko je videla, da je njen ljubi Romeo mrtev, je še ona vzela strup in umrla.« »Česa ne povesfe,« se je jezil padre. »Čudim, se, kdo si je izmislil te čenče. Res je, da je Romeo zbežal v Mantovo, uboga Julija pa se je zaradi žalosti malce zastrupila. Toda to ni bilo nič, eavaliere, le otroške muhe, prosim vas, bilo ji je komaj petnajst let. To vem od tistega Lorcnza, mladi gospod; se razume, jaz sem bil takrat takšenle po-bič,« je pokazal dobri pater približno laket od tal. »Julijo so potem odpeljali k teti v Bcsenzauo, da bi okrevala. Tja se je za njo pripeljal grof Pariš, roko je imel še obvezano; saj veste, kako je v takem primeru: rodila se je ljubezen, čez tri mesece sta se poročila. Torej, gospodič, tako se dogaja v življenju. Jaz sam sem bil na njeni svatbi ministrant v beli srajčki.« Sir Oliver je nekam pobito sedel. »Ne jezite se, oče,« je končno spregovoril, »toda v tisti angleški igri je vse tisočkrat lepše.« Oče Hipolit je zasopihal: »Lepše! Res ne vem, kaj vidite lepega v tem, da si dva mlada človeka vzameta življenji. Skoda ju je bilo, mladi gospod. Povem vam, lepše je, da se je Julija poročila iti imela osem otrok, in kakšnih otrok, gospodič: bili so kot podobice.« Oliver je odkimaval: »To ni isto, dragi padre, vi ne veste, kaj je to velika ljubezen.« Mali pater je zamišljeno mežikal. »Velika ljubezen? Mislim, da to je, ko se dva človeka zmoreta prenašati vse Življenje... vdano in zvesto ... Julija jc bila žlahtna gospa. Vzgojila je osem otrok in bila v oporo svojemu možu vse do smrti. Pri vas torej pravite Veroni Julijino mesto? To je od vas, Angležev, zelo lepo, eavaliere. Julija je bila res odlična žena.« Mladi Oliver se je iztrgat iz nekakšne razmišljenosti: »Kaj pa je bilo z Romeom?* »S tem? Ne vem več dobro. Nekaj sem slišal o njem. Aha, že vem. V Mantovi se je zaljubil v hčer nekega markija — Monfalcone, Monte-jalco ali nekaj takega. Oh, eavaliere, to je bilo tisto, čemur vi pravite velika ljubezen. Čisto ji je zmešal glavo ali kaj — to je bila nekakšna močno romantična storija, a podrobnosti si nisem zapomnil. Ampak morala je to biti nekakšna strast brez primere, nekakšna silna strast, go* spod. Vsaj govorili so tako.* »Vidite, gospodič, ne dežuje več.« Sir Oliver je vstajal v vsej svoji neizmerni višini. »BiH ste neizmerno prijazni, P&\ dre. Prav lepa vam hvala. Ali bi smel morda tu nekaj pustiti ... za vaše revne fara-ne,* je momljal, zardeval in porival pod krožnik prgišče cekinov. »No, no,* se je zgražal padre Hipolit in mahal z rokami, kaj vam je, toliko denarja za nekaj rezin veronske salame!« »Nekaj je tudi za vašo zgodbo,* je rekel hitro mladi Oliver. »Bila je, — eh, bila je zelo, — ne vem, kako bi rekel. Zelo močna, v resnici.* Skozi okna župnije se js razlilo sonce. A. BožiČ RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13.. 15., 17., 22.. 23. in 19.30. 19. DECEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Vesela godala — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični na-Potki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Bach v češki izvedbi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Na obisku v studiu 14 — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravi jica — 14.30 Po domače — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje sopran i sika Mirclla Freni — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Deset minut z ansamblom Bele vrane — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odmevi iz slovenskih dežel — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Nove melodije — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Melodije iz znanih filmov — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 Popevke iz slovenskih Pop lestvic — 16.40 Sobotni mo-gjflk — 18.40 Z ansamblom Korni grupa in Mladi levi — 19.05 Večer ob melodijah in plesnih zvokih — 20.05 Svet in mi — 20.20 Operni kon- Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Mose Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. - Tek. račun pri SDK * Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številke 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10*/» popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. cen — 21.45 Slovenski solisti v Beethovnovih delih — 22.15 Okno v svet — 23.30 Beethoven in njegovi sodobniki — 23.55 Iz slovenske poezije 20. DECEMBRA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.35 Skladbe o zimi — 9.05 Koncert iz naših ikrajev — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste _ 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli po Sloveniji — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi godbami — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Tipke in godala — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.09 Beethoven za vsak dan in praznik — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.35 Z orkestrom VVerner Miiller — 15.00 Izletniški- kažipot — 16.35 Slovenske popevke — 17.00 Ples ob potih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.40 Z orkestrom Kookie Frceman — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Lirični utrinki Petra Ujiča čajkovskega — 21.00 Salzburški festival 1970 — 23.55 Iz slovenske poezije 21. DECEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet _ 9.40 S pevcema Jožico Svete ip Rafkom Irgoličem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Koncert v D-du-ru — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo angleške pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Poje koroški oktet iz Raven — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansam- 1 blom Maksa Kumra — 20.00 J Stereofonski operni koncert • — 21.00 Arhitektura Beethov- novih simfonij — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za ples igrajo veliki orkestri Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Pionirski tednik — 66.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z orkestrom radia Niirnberg — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 Z orkestrom in zborom Ray Conniff — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Ponedeljkova panorama zabavnih zvokov — 20.05 Zgodovinski posnetki Bachovih orgelskih del — 12.40 Plesni koraki v koncertnih dvoranah — 21.45 Iz repertoarja zbora JLA — 22.15 Literarni večer — 22.55 V Beethovnovem letu — 23.55 Iz slovenske poezije 22. DECEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne pesmi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opere Gorenjski slavček — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Melodije s filmskega platna — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z orkestrom Saarskega radia — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhna revija slovenski'i basistov — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Viški fantje — 20.00 Prodajali na melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Lahka glasba — 22.15 Komornoglasbeni večeri — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 Popevke slovenskih avtorjev — 16.40 Melodije za vsakogar _ 18.40 Z ansamblom Bele vrane in Mladi levi — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Sanje v somraku — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezij« 23. DECEMBRA 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 925 Iz glasbenih šol — 9.45 S pevcema Majdo Sepe in Krunoslavom Slabincem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 13.10 Kratke skladbe Zvonimirja Cigliča — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Koncertni valčki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Popoldanska idila — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odlomek iz opere Carmcn —- 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvo kov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Z orkestrom Jackie Gleason -— 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni concertino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 2ive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 24. DECEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 S pevci --10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opere Don Juan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Atija Sossa — 14.40 Enajsta šola — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Mali koncert zbora iz Valparaiza —• 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasbe — 17.10 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Orgle v ritmu — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otrooi — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Iz jugoslovanske simfonične literature — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 S popevkami po Evropi DrugI program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Iz repertoarja Simfoničnega orkestra iz Monte Carla — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 S pevoi — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z orkestrom Rudiger Piesker — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 18.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev —■ 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Arhitektura Beethovnovih simfonij — 21.05 Naš intervju — 21.15 Hlapec Jerneja prizor na sod n "j i — 21.45 Komorni jazz — 22.05 Mednarodna radijska univerza-— 22.20 Večeri Beethovnovih violinskih sonat — 23.55 Iz slovenske poezije 25. DECEMBRA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz naše starejše glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncertantni plesi za komorni orkester — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Klavirski trio Dumke — 18.30 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Jožeta Bur-nika — 20.00 25 let Komornega zbora RTV Ljubljana — 20.30 Top-pos 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki .z logov domačih —-23.05 Literarni nokturno —-23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 16.05 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 1920 Parada zabavne glasbe — 20.05 Radijska igra — 21.05 Mojstri češkega klasicizma — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 2255 Iz slovenske komorne literature — 2335 Iz at» venske poezije 19. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 10.30 Oddaja za prosvetne delavce, 15.00 Mednarodna drsalna revija (RTV Beograd) — 16.50 Obzornik, 16.55 Po domače z ansamblom Ota Roma, 17.20 Ivanhoe - serijski film (RTV Ljubljana) — 17.45 Državno prvenstvo v košarki Partizan : Zadar (RTV Beograd) — 18.30 Mozaik (RTV Ljubljana) — 18.40 Nadaljevanje košarkarskega prenosa (RTV Beograd) — 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Vaterpolo Mladost : Partizan, 2135 3-2-1, 21.40 Graditelji jezov, 22.05 Nepremagljivi - serijski film 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) —-21.00 Spored italijanske TV 20. DECEMBRA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Ptujski festival narodnozabavne glasbe (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.25 TV kažipot, 14.45 Test z glasbo (RTV Ljubljana) — 15.00 Uvod v športno popoldne, 15.05 Mednarodna drsalna revija, 16.05 Sport in armija, 16.15 Nadaljevanje drsalne revije (RTV Zagreb) — 17.00 Nove melodije, 18.30 Mestece Pevton — serijski film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-21, 20.35 Finalna vaterpolo tekma za pokal prvakov (RTV Ljubljana) — 21.35 Levičarji - humoristična oddaja (RTV Beograd) — 22.20 Videofon (RTV Zagreb) — 22.35 Športni pregled (JRT) — 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV E 21. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.15 Obzornik, 17.30 Prenos športnega dogodka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Svobodna zemlja - koncert ob dnevu JLA, 21.05 Sladke ure minulega poletja - TV igra, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.50 Lutke (RTV Skopje) 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Sarajevo) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV 22. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.35 Ruščina, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.10 VI. simfonija, 18.00 Tik-tak, 18.15 Obzornik, 18.30 Srečanje v studiu 14, 19.00 Mozaik, 19.05 V temnem onkraju, 19.30 Osebna nega, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Cas ljubezni - jugoslovanski film, 21.40 Zabavno glasbeni festival za veliko nagrado RTV Luksemburg -I. del, 23.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1730 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Risanka (RTV Beograd) — 18.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.30 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.05 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.20 TV pošta, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 23. DECEMBRA 935 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 16.45 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.40 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 17.50 Rastimo (RTV Beograd) 18.30 Obzornik, 18.35 Obrežje, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) _ 19.05 Poje Nikola Ka-rovič (RTV Beograd) — 19.20 Kaleidoskop, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana) — 20.30 3-2-1, 2035 Teh naših petdeset let, 21.45 Jazz na zaslonu, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 1730 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Reportaža (RTV Sarajevo) — 19.05 Glasbena oddaja, 19.20 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd) 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Lovske zgodbe lažnivega Kljukca, 18.00 Zapojte z nami, 18.15 Obzornik, 18.30 Velika pustolovščina - serijski film, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu, 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 20.35 Amerika - iz cikla Mali oglasi, 21.20 Kulturne diagonale, 20.00 Koncert za klavir in orkester, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.50 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.05 Potopisna reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Doktor v hiši (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 25. DECEMBRA 24. DECEMBRA 935 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina, 14.45 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.40 Lovske zgodbe lažnivega Kljukca - II. del, 17.55 Čarobna piščalka - mladinski film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Glasba za staro in mlado (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik, 19.05 Pogled naprej, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Molk je zlato - francoski film, 22.15 Zabavno glasbeni festival za veliko nagrado RTV Luksenburg, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 TV kronika, 17.50 Trapollo HH 33 (RTV Zagreb) — 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.05 Mozaik (RTV Sarajevo) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V Športne prireditve SOBOTA JESENICE — ob 19. uri na ledeni ploskvi pod Me-žakljo zaostala tekma prve zvezne hokejske lige Jesenice : Beograd NEDELJA POKLJUKA — Ob 9. uri s startom in ciljem na ravnini pred gostiščem »Jelka« smučarsko tekaško tekmovanje za memorial Prešernove brigade. Start za vse kategorije. Ob 1330 na 45 m skakalni-nici pregledna tekma mladincev in članov. JESENICE — Ob 19. uri na ledeni ploskvi pod Mežak-ljo zadnje kolo prve zvezne hokejske lige Jesenice : Beograd, -dh Kranj CENTER 19. decembra premiera Šved. barv. filma HUGO IN JOZE-FINA ob 10. uri, angl.-franc. barv. VV film MAYERLING ob 17. in 19.30, premiera fran-cosko-špan. barv. filma LAS VEGAS ob 22. uri 20. decembra zah. nem. barv. CS film VVINETOU IN APANACI ob 10. uri, franc-špan. barv. film LAS VEGAS ob 14. uri, angl.-franc. barv. VV film MAYERLING ob 16. in 18.30, premiera amer. barv. CS filma VELIKI BANČNI ROP ob 21. uri 21. decembra amer. barv. CS film VELIKI BANČNI ROP ob 16., 18. in 20. uri 22. decembra amer. barv. CS film VELIKI BANČNI ROP ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 19. decembra angl. barv. CS film CHE GUEVARA ob 17. uri, angl. barv. film ČRNA MORA ob 19. uri, zah. nem. barv. film DEŽEVJE PRIHAJA ob 21. uri 20. decembra Šved. barvni film HUGO IN JOZEFINA ob 13. uri, amer. film TARZAN IN NJEGOVA ŽENA ob 15. uri, angl. barv. CS film CHE GUEVARA ob 17. in 19. uri, franc.-špan. barv. film LAS VEGAS ob 21. uri 21. decembra angl. barv. CS film CHE GUEVARA ob 17. uri, angl.-franc. barv. film MAYERLING ob 19. uri* 22. decembra zah. nem. barv. film SKRIVNOST BELE NUNE ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 19. decembra amer. barvni CS film MOJE PESMI, MOJE SANJE ob 19. uri 20. decembra amer. barvni CS film SIMFONIJA HEROJEV ob 16. in 19. uri Tržič 19. decembra premiera ameriškega barv. filma MARY POPPINS ob 17. in 19.10 20. decembra amer. barvni film DAN NEVARNEGA REVOLVERJA ob 15.30 in amer. barv. film MARY POPPINS ob 17.30 21. decembra amer. barvni film MARY POPPINS ob 17. uri, amer. barv. CS film DAN NEVARNEGA REVOLVERJA ob 19.30 22. decembra premiera rmc-riškega barv. CS filma PLAMENA REKA ob 17.30 in ob 20. uri nastopa ansambel Mihe Dovžana Kamnik DOM 19. decembra zah. nemški barv. film POPOLNI ZAKON ob 17.30 in 19.30 20. decembra amer. barvni film TARZAN IN NJEGOVA ŽENA ob 10. uri, zah. nemški barv. film POPOLNI ZAKON ob 15., 17. in 19. uri 21. decembra zah. nemški barv. film POPOLNI ZAKON ob 17.30, zah. nemški barvni film DEŽEVJE PRIHAJA ob 1930 22. decembra zah. nemški barv. film DEŽEVJE PRIHAJA ob 17.30 in 19.30 Dovje-Mojstrana 19. decembra angl. barvni film SVETNIK PROTI MAFIJI 20. decembra amer.-italij. barv. CS film PETORICA ZA PEKEL Kranjska gora 19. decembra amer. barvni CS film ORLOVSKO GNEZDO Javornik DELAVSKI DOM 19. decembra amer.-italij« barv. CS film PETORICA ZA PEKEL 20. decembra amer. barvni CS film ORLOVSKO GNEZDO, amer.-italij. barv. CS film KLIČEJO ME TUJEC Radovljica 19. decembra amer. barvni film JEZDEC MAŠČEVALEC ob 18. uri, franc. barv. ril*11 VOJSKA V SENCI ob 20. uri 20. decembra franc. barvni film VOJSKA V SENCI ob 16.uri, franc. barv. film BORA BORA ob 18. uri, amer. barv. film JEZDEC MAŠČEVALEC ob 20. uri 21. decembra italij. barvni film DA, GOSPOD ob 20. uri 22. decembra zah. nemški barv. film ZDRAVNIK IZ ST. P AULA ob 20. uri Bled 19. decembra amer. film STANIO IN OLIO PRODAJATA MISNICE ob 17. in 20. uri 20. decembra amer. film STANIO IN OLIO PRODAJATA MISNICE ob 15., 18. in 20. uri 21. decembra amer. barvni film MOŽ Z IMENOM KONJ ob 17. in 20. uri 22. decembra amer. barvni film MOŽ Z IMENOM KONJ ob 17. in 20. uri Železniki OBZORJE 19. decembra franc. barvni film LJUBEZENSKO IZZIVANJE 20. decembra braz. barvni film ANTONIO, KI PRINAŠA SMRT Škofja Loka SORA 19. decembra amer. barvni film ZGODBA O LYLAH CLARE ob 17.30 in 20. uri 20. decembra italij. barvni film POT SLAVE ob 15. uri, amer. barv. film ZGODBA O LYLAH CLARE ob 17. in 20. uri 21. decembra italij. barvni film POT SLAVE ob 18. un 22. decembra franc.-italijan-ski barv. film RAZBRZDAN* ob 20. uri ) Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 20. decembra, ob 16. uri za IZVEN — M. Frisch: ANDORRA l GLAS * 17. STRAN REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE I. KRAVAL, 7. KOBILA, 12. LEPOTICA, 14. KLAS, 15. OC, 16. ZENICA, 18. IST, 19. TEK, 21. NED, 22. VRATA, 24. PROTA, 26. FERDO, 27. OCENA, 28. SAN, 29. AVE, 31. BIM, 32. TE-SLIN, 35. ID, 36. UJEC, 38. TROJANCI, 40. PANIKA, 41. TAKRAT. IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitve nam je poslalo 187 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Dacar Meihior, Bled, Partizanska 16; 2. nagrado (20 din) prejme Stane štiglic, Kranj, Nazorjeva 12; 3. nagrado (10 din) prejme Smolkovič Jožica, Kranj, Cesta na Klanec 24. Nagrade vam bomo poslali Po pošti. Nagradna križanka VODORAVNO: 1. vitezov sluga, 7. pripoved, 13. prvorojen-«tvo v fevdalnem pravu, 15. del stanovanja, 16. ime italijanske filmske igralke Mirande, 17. ime filmskega igralca Sharifa, 18. pristaši carizma, 21. Atletska zveza Albanije, 22. Branko Elsner, 23. začetek abecede, 24. avtomobilska oznaka za Le-skovac, 26. tuj dvoglasnik, 27. ime Plečnikovega učenca, arhitekta Mihevca, 29. pastirska pesem, vrsta umetne zborovske pesmi, 34. gnajs, vrsta kamnine, 36. glavni števnik, 37. staro-egiptovska boginja Izida, žena Ozirisa, 39. igra z žalostno 8mešnimi prizori, 42. znana filmska igralka in plesalka starejše generacije, 43. gorovje v turški Armeniji. 1 2 3 6 f a 9 10 . 11 12 13 15 m 16 1? 18 19 20 21 2z 23 25 26 2? 29 30 31 32 33 3'i 35 36 3? 33 31 HO '* m2 '.3 NAPIČNO: 1. rimska boginja rodovitnosti, 2. postopek, obravnavanje, proces, 3. zelo razširjena vodna žival, 4. del pohištva, 5. avtomobilska oznaka za Doboj, 6. nekdanja kratica časopisne agencije Istre, 7. znamenje, 8. Gustav Ipavec, 9. ime •zagrebškega karikaturista Reisingerja, 10. Zupančičeva pesnitev, vrsta ukrajinske lirsko-epske pesmi, 11. velika država v Južni Ameriki, 12. švicarski kraj ob reki Aare, 14. označba za stran neba, vzhod; tudi Estonec, 19 kratica koncema za električne in elektronske stroje, 20. ime dramskega in filmskega igralca Ranerja, 22. domače moško ime (Albert), 25. ščit, Varstvo, (Zevsov ali Atenin ščit), 28. pisec humorističnih tekstov v Tovarišu in Pavlihi, Jože, 30. otok in kraj na otoku v Aleutih, 31. koroški izraz za pritrjevanje: seveda, da, 32. stih, ujemanje v pesmi, 33. planinski del v jugozahodni Arabiji ob Cr"ein morju, 35. turši velikaš, 38. tvorba v panju, del satov-uika, 40. veznik, 41. znak za kemično prvino erbij. • Rešitev pošljite do četrtka, 24. decembra na naslov: Glas, • Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. • Nagrade: L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umet-Uostnozgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je odprta novoletna prodajna razstava voščilnic, slik, grafik in male Plastike. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju odprta republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji. V II. nadstropju je na ogled etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. ^ Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V kleti galerije pa je razstava kiparskih del Borisa Holvja iz Kranja. V avli občinske skupščine razstavlja kipar Jože Eržen, galerijske in muzejske zbirke si lahko ogledate vsak dan od 10- do 12. ure in od 17. do 19. ure. *KOFJA LOKA — Loški muzej in pokrovitelj, podjetje Com-ttterce, zastopstvo inozemskih tvrdk Ljubljana, vabita na otvoritev razstave likovnih del kiparja Antona Flege in graška Štefana Simoniča, ki bo v torek, 22. decembra, ob 18. uri v galeriji na loškem gradu. Razstava sodi v okvir prireditev, Posvečenih občinskemu prazniku Škofje Loke. (ig) Iti kegljišče Dvostezno avtomatsko kegljišče pri gostilni »Gorjanc« v Hotemažah leži ob glavni cesti proti Jezerskem. Kegljišče je odprto vsak dan, in sicer od 8. ure zjutraj do polnoči, po potrebi tudi dlje. Od ponedeljka do četrtka kegljanje lahko tudi vnaprej rezervirate. Gostom so na voljo priznana domača jedila kot domača salama, šunka, žolica, razen tega pa še možgani, piščanci in ostala jedila po naročilu. Gostje imajo prav tako na voljo bogato izbiro pijač. Za gostilno »Gorjanc« v Hotemažah je značilno, da ima lokal tudi prenočišča, ki pa jih je treba vnaprej rezervirati. V Kranju Solata 4 din, špinača 6 din, korenček 6 din, slive 4 din, jabolka 2 din, pomaranče 5 din, limone 6 din, česen 10 din, čebula 3 do 3,50 din, fižol 6 din, pesa 2 do 2,50 din, kaša 5 din, radič 8 do 10 din, banane 6 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 3 din, surovo maslo 12 do 14 din, smetana 10 din, orehi 26 din, sir skuta 6 din, sladko zelje 1,50 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 din, grozdje 5 din, paradižnik 4 din, fige 5 din, krompir 1 din, jajčka 0,90 do 1 din na Jesenicah Solata 4,40 do 5 din, korenček 2 din, suhe slive 5,40 din, jabolka 2 do 2,45 din, pomaranče 5,20 din, limone 4,70 din, česen 8,60 din, čebula 2,60 din, fižol 8,90 din, pesa 2 din, kaša 3,70 din, ajdova moka 6 din, surovo maslo 24 din, smetana 11,50 din, orehi jedrca 34 din, sir skuta 5,90 din, sladko zelje 1,90 din, krompir 1 din, jajčka 0,82 do 0,85 din v Tržiču Solata 4 din, špinača 5 din, korenček 4 din, slive 5 din, jabolka 2,50 din, česen 8 din, čebula 2 din, fižol 7,50 din, pesa 3,50 din, kaša 4,70 din, radič 4 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 4 din, surovo maslo 20 din, smetana 10 din, orehi 28 din, sir skuta 7 din, sladko zelje 4 din, krompir 1 din, jajčka 1 din Borec 4, Lesce 6 V nedeljo se je končalo šahovsko tekmovanje v prvi slovenski ligi. V zahodnem dolu je prvo mesto osvojila ekipa ljubljanskega Zmaja, kranjski Borec je bil četrti, Lesce pa šeste. F. štagar i umrli so V KRANJU Kokalj Valentin, roj. 1901; Belehar Marija, roj. 1886; Štefe Marija, roj. 1902; Ba-kovnik Jolanda, roj. 1969; Kuclar Anton, roj. 1894; Vom-bergar Zofija, roj. 1911; Smolnikar Marija, roj. 1901; Skodlar Jožef, roj. 1906; Bohinc Frančiška, roj. 1889. V ŠKOFJI LOKI Kožuh Janez, roj. 1897; Kalan Frančiška, roj. 1891; Po-renta Jera, roj. 1901; Dome» nig Marija, roj. 1886. V TRŽIČU Pavec Franc, roj. 1897; švab Vincencij, roj. 1906; Tome Štefan, roj. 1910; štirn Katarina, roj. 1889. V KRANJU Gabrič Igor in Smodiš Metka, Prusnik Jožef in Mrak Marija, Kokoravec Franc in Hudolin Jožica, Presičn i k Peter in Ovčjak Erna-Marija, Gruden Franc in Kotnik Alenka, »Na, sedaj pa bo, kar bo,« je rekel direktor Spekulantič, ko je zdiktiral tajnici gornji oglas. Leno se je pretegnil in se odmajal nazaj v svojo pisarno, kjer si je natočil kozarček reprezentančnega vinjaka in pričel razmišljati, kar je sicer zelo redko počel. Imel je zadnje čase namreč majhne težave in prav to ga je pripeljalo do razmišljanja. No, sedaj pa še ta salamenski razpis. Razmišljal je: »Sosednje podjetje PRIMAROBA hoče združitev. A, so ti to tiči. Jaz naj grem pa potem cesto pometat. Haha, mene že ne bodo. Prav dobro vem, zakaj hoče Biznič, direktor sosednjega podjetja, združitev, Ha, on ima visoko šolo in ve, da bi bil direktor obeh podjetij, če bi se združili, ker jaz nimam ustrezne izobrazbe, jaz pa naj bi mu potem nosil papirje pod nos, da bi jih on, direktor, podpisoval. O ne, tega filma Biznič ne bo gledal, ker je cenzuriran in to z moje strani. Tudi direktor Spekulantič nekaj velja. Končno pa, ali sem se zato boril, da bo en podela-nec z visoko izobrazbo prevzel moje mesto. Ne in ne, za nobeno ceno ne. Samo tale razpis mi kvari račune. Le kdo si je izmislil ta pravila. Štiri leta en direktor, potem pa novi in tako naprej. Ce sem prišel do tega mesta, bom na njem tudi ostal. Kdo pa mislijo, da sem jaz!?« Tako je premišljeval direktor Spekulantič in postal skoraj slabe volje. No, čas pa je tekel dalje. V podjetju FUS-ROBA je delo normalno teklo, le v tajništvu so bili malo živčni. Kako ne bi bili, ko je pa na razpisano mesto direktorja prihajalo vsak dan več prošenj. Pa tudi to bi še FLORE RAZPIS Na podlagi petega člena našega statuta razpisuje trgovsko podjetje FUSROBA naslednje prosto delovno mesto: Direktorja podjetja Pogoji: da ima kandidat visoko izobrazbo in pet let prakse, da ima srednjo izobrazbo in deset let prakse, da ima izobrazbo priučenega delavca in petnajst let prak-kse. Posebni pogoji: da je kandidat zaveden državljan, da ima vse sposobnosti prve osebe v podjetju in da ni sodno kaznovan, razen po členih 115, 116 in 119, po katerih je lahko. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja FUSROBA 15 dni po objavi. šlo, ko ne bi prošenj pošiljali samo sposobni, visoko izobraženi kandidati, z večletno prakso. Tajnica Mici kajpak tega direktorju še ni po- vedala. Saj bi rada, a kaj, ko ni upata. Minilo je petnajst dni, kar je bilo rok za prispele prošnje. Direktor je sedaj že ve- del, koliko prošenj je prišlo in tudi to je vedel, da jih najmanj polovico lahko prevzame njegovo delovno mesto. Zato je zadnje dni silno ro-govolil po podjetju, obenem pa je bil tudi prijazen,kajti šlo se mu je za njegovo mesto. »Kakšna sramota,« si je mislil, »da se mora človek takole spakovati, da bi lahko obdržal svoje mesto, ki mu čisto razumljivo pripada.« Pa je prišel dan, ko so začeli reševati prošnje. Vsi člani komisije so bili zbrani, predsedoval pa jim je direktor sam. Z uvodno besedo je direktor omenil, kakšnega pomena je to delovno mesto za podjetje in njegove uslužbence, kako dobro je on do sedaj to delovno mesto opravljal in kako zadovoljni so bili vsi z njim. Seveda so mu vsi pritrdili, tudi tisti, ki se niso strinjali s tem. Taka je pač navada. Za tem je prišla na dan prva prošnja. Kandidat je imel visoko izobrazbo, deset let prakse, a to v stroki, ki ni imela nič skupnega z delom v FUŠRO-BI, zato je ta kandidat takoj odpadel. Naslednji je imel sicer srednjo izobrazbo in deset let prakse, od tega pet let kot direktor, kar jc bilo zelo pomembno, a so po daljšem razglabljanju tudi tp prošnjo ovrgli. Za to jc bilo nekaj takih, ki sploh niso prišle v poštev, ker kandidati niso izpolnjevali niti polovico pogojev. A kaj, ko jc glavnina prišla šele za temi. Od teh so jih nabrali deset, ki so res ustrezale skoraj vsem pogojem, da jih dokončno presejejo. Tedaj se je oglasil direktor: »Opozoril bi komisijo, da vseh teh deset kandidatov po izobrazbi in praksi ustreza razpisu. Mislim pa, da je vaša naloga, da preverite tudi njihove ostale lastnosti kot vzemimo primer, če so zavedni državljani, če poteka njihova izobrazba od najnižjega proti vrhu in tako naprej, saj razumete, kaj mislim. « Člani komisije so razumeli in pričeli preučevati kandidate tudi po tej liniji. Direktorjev predlog je bil kajpak vmesen, saj je zaradi teh lastnosti odpadlo naslednjih pet prošenj. Ostale so tako še štiri in pa seveda formalna prošnja tovariša Špekulantiča, sedanjega direktorja v podjetju FUSROBA. Po dolgem in burnem razpravljanju so od preostalih štirih prošenj tri romale na stran z oznako odbito, nakar je ostala še ena in Spekulan-tičeva. Človek skoraj ne bi verjel, ali tista edina prošnja, ki je še ostala, je bila neverjetno podobna tisti, ki jo je napisal Spekulantič. Kandidat, ki je to prošnjo oddal, je imel izobrazbo priučenega delavca in petnajst let prakse, je bil zaveden državljan in je imel vse sposobnosti prve osebe v podjetju. Vse tako kot sedanji di-ektor Spekulantič. »Kaj storiti«, so se spraševali, ker niso vedeli, za koga naj se odločijo. Tako je šla prošnja iz rok v roke, a najti napako se jim ni posrečilo. Potem je prišla prošnja v roke direktorju. Dolgo je prebiral, strmel va-njo,potem pa nenadoma poskočil. »Tovarišija,« je rekel. »Našel sem točko, ki je tale kandidat ne izpolnjuje. Kaj ni bilo v našem razpisu jasno zapisano, da kandidat ne sme biti sodno kaznovan, razen po členih 115, 116 in 119, po katerih je lahko. Tovariš, ki je tole prošnjo poslal, sodno ni bil kaznovan, a kaznovan ni bil tudi po točkah, ki smo jih navedli, jaz pa setn bil kaznovan tudi po teh točkah, torej imam prednost.* Staknili so člani komisije glave in ugotovili .-»Tovariš Spekulantič, dosedanji direktor podjetja FUSROBA, popolnoma ustreza pogojem razpisa in ker je edini, ki pogoje izpolnjuje dobesedno, ostane še naprej direktor podjetja FUSROBA. Tako je ostal Spekulantič Še naprej direktor, že naslednji dan pa je poklical direktorij sosednjega podjetja PRIMAROBA. tovariša Bizniča in rtiU sporočil: »Tovariš kolega Ww nič, do združitve vašega tf našega podjetja ne bo Pr*' šlo še najmanj štiri leta. "a srečno!« Ig M GLAS * 19. STRAN Razceltja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Pustil mi je samo dvajset vinarjev. In še te •em imela pred njegovim pobegom pri sebi v denarnici. Iskala sem delo, dokler ga nisem našla kot pomožna blagajničarka v hotelu .Central'. Toda poprej sem bila še bolna, resno bolna. Zdravnik mi je rekel, da moram v bolnišnico. In da sem se lahko pozdravila, sem morala prodati precej kosov lepega, ne tako lahko kupljenega pohištva. Sele konec julija sem se vrnila iz bolnišnice. Potem pa se je začelo drugo trpljenje. Soseda me je naznanila, da šivam brez obrtnega dovoljenja. Morala sem se torej zaposliti v hotelu .Central'. Potem sem šla pote. Spraševal si po tati. Rekla sem ti, da je šel za nekaj časa domov na Bavarsko, v resnici pa je takrat živel z drugo. Potem sem zbolela. Moraš Se spomniti. Saj si takrat jokal in mi govori!, da ne smem umreti. Nisem umrla, toda v hotelu »Central' ni bilo več dela zame. Zopet sem morala prodati kos pohištva, preden sem našla delo v Tannovi delavnici, tam, kjer sem nekoč že delala. Tann je zelo slabo plačeval. Skušala sem delavke pregovoriti, da bi stavkale in si tako priborile vsaj za spoznanje večji košček kruha. Pa je nastal med nami razdor. Nismo bile enotne. Zato je zmagal Tann in mene kot organizatorko stavke vrgel na cesto. 2e pred tem, tega se prav gotovo spominjaš, sva se preselila zopet k Bajberlovim, kjer jc bila najem-n'/ia za sobo neznatna proti najemnini v prejšnjem stanovanju. Toda tudi za tako majhno uajemnino nisem več mogla zaslužiti ...« ' Ne bo pisala, da je zaman iskala novo zaposlitev. Samo za vlačugo v kako javno hišo bi lahko še šla. Toda tistega iskanja dela v francoski in orientalski kavarni se z gnusom spominja, čeprav ni vedela takrat, kje je povpraševala po zaposlitvi. »Bila sva bedna, da bolj nisva mogla biti. Lahko bi šla domov v Borjano, boš rekel. O, saj bi šla, pa me je bilo preveč sram, ker sem doma lagala in skrivala svojo nesrečo prav tako, kakor sem jo skrivala vsa leta pred teboj. Se srečna sem lahko bila, da se je tedaj oglasil iz Graza Franc. Sla sva k njemu, a je postal brez-poselen in našel delo samo v Hartbergu. Morda se še spominjaš, kako sva preživela božič in novo leto pri moji bivši gospodarici v restavraciji Rosenthal?« hoče spomniti Slavka na tiste čase in potem na Hartberg, kjer se je skušal Franc osamosvojiti in obogateti s časnikom, ki bi ga izdajal skupaj s hartberškim knjigarnarjem, a je doživel polom in so se šli reševat zopet v Trst, kjer pa Franca dolgo niso hoteli zaposliti, saj je bil tu že znan kot nestalen in svojevoljen zaposlenec. »O koliko potov sem imela zaradi tega. Morala sem se spoprijeti z voditeljem tiskarskega društva Italijanom Can-nettom, ki je klonil šele na pritisk sodruga Seitza, ki se je tedaj mudil v Trstu ...« Ja, naj tudi to otrok ve! »Novo delo je dobil v Miljah. Morda je sam hotel tja,« zapiše Stefi in se zdrzne, ko se spomni, da je bogata prešuštnica imela svojo novo vilo nedaleč od Milj. »Tam je bila vendar ona. Zato se mu je zdela vsakdanja pot do Milj predolga in je raje čez teden, marsikdaj pa tudi čez nedeljo ostajal tam ...« Sicer pa je bilo tudi njej prav, da nista bila tolikokrat skupaj. Po hartberškem polomu in drugih neprijetnih pripetljajih že od poroke sem ni mogla več čutiti globlje ljubezni do moža. Raje je imela Trst in Bajberlovo pa sobarico Faniko in druge znanke kakor Franca. Drugače bi silila za njim v Milje. Kljub temu pa so bili njeni odnosi s Francem znosni, saj ni kazal nobenih znakov, da v Miljah ljubimka z drugo. Mogoče je bila to zasluga tiste bogate prešušt-nice, s katero je koval naklepe, kako bi se rdečelaska na naravem način znebila ostarelega dunajskega bankirja in industrialca in koliko časa bi moral še čakati, da bi stari bogataš umil in da bi potem na njegovo mesto stopil on, se ločil s Stefi, kar bi bilo mogoče, saj sta se poročila v Nemčiji samo civilno in bi mu v Avstriji, kjer velja samo cerkveni zakon, ne delali težav. Iztrgali bi ji tudi otroka, ki je bil jalovi rdeče-la9i lepotici všeč. Da, o tem mora podrobneje pisati Slavku. Spomniti ga mora na rdečelasko, ki sta jo nekega dne, ko sta šla k Francu v Milje srečala. »Tudi takrat ni tata z ničemer pokazal, da tisto lepo rdečelasko pozna. Joj, kako se je znal hliniti. Morda boš sedaj razumel, zakaj me prav nič ne mika, da bi pisarila tati na Bavarsko, pa naj bo tisočkrat živ. Kar ti mu piši in mu povej, zakaj mi ni do njega. Piši mu tudi, kako je orna ravnala menoj in s teboj v Penzbergu in da si zaradi mene .ahko zdaj izbere lastnico njihove hiše, tisto poštno uradnico iz Penzberga. Z njo bo lahko osrečil tudi svojo tercialsko in zapito mater,« Stefi ne izbira besed. »Naj živi z njo, saj tiste rdečelase bogataške Anne Bauer ni več. Presita vsega je že pred mojim prihodom na Bavarsko napravila samomor. Časniki so poročali o tem ...« Stefi ne more vedeti, da je bil ta .samomor' v resnici umor, ki ga je zagrešil vnuk pokojnega rdečelaskinega moža, ki ga je srečala konec vojne kot nabavnega oficirja avstroogrske vojske v Trstu v hotelu .Central' in ki ga je vnovič videla tudi zadnjič, ko je obiskala v Trstu sobarico Faniko, katera jo je opozorila nanj. Bil je z neko drugo .epotico, saj je zdaj lastnik stričevega bogastva in delnic v nekaterih tržaških tovarnah in podjetjih. Tega Stefi ne ve in je tudi ne zanima, čeprav je nečak tiste rdečelase samomorilke in bivši ljubimec blagajničarke v hotelu .Central', zaradi katere je nesrečni natakar Ludovico napravil samomor. — Ta je torej, — ga je zadnjič nekoliko pozorneje pogledala, ker je šele takrat zvedela, da je sorodnik ženske, ki je bila Francova in njena usoda, vendar Faniki ni zinila niti besedice o tem. Stefi išče besed, da bi čim bolj umaza.a Franca pred otrokom. „ Vinharje in bližnja okolica (2) Najlepša njiva za hlebec kruha *redl prejšnjega stoletja Je tudi Vinharje in okoliške kraje hudo prizadela lakota. Po ustnem Izročilu povzemam, da je htta takrat najlepša njiva naše kmetije prodana za hlebec kruha. Kupil jo je sosed Pešar. Takrat še ni bilo toliko •bdelane zemlje, kot Je je danes. Ustno izročilo rudi ve povedati, da so zvonovi takrat peli: »Pikata pakata, vinharska «kota.« Naša stara mati, ki je bila f°«na na Brdih pri 2etinou, * Pravila, kako je takrat Vsak večer, ko jo je njena niati dajala spat, pretipala Yfe njene žepe, če bi se na-**a kje Je kaka skorjica čr-j^ga kruha, pa je ni bilo. p«zneje, ko je stara mati od-r^la, pa je z njenimi sova-^ankami hodila žet na Ko-r°S|ko. In tam gori je bilo nrenda tako dobro, da je pri J^ini ostalo na dnu sklede 'oliko zabele, da so si zanjiše lahko z njo pošteno namaze svoje čevlje. Ko je stara mati prišla kot jjcvesta k naši hiši, jo je na ",ragu sprejela ženinova ma-Skupaj sta potem odšli f ognjišču, ki je bilo takrat c v veži. Tam sta obe po- 'eknili in zamolili določeno m°litev (žal o tej ljudsko iz- ročilo ne ve kaj več povedati). Na ta način je stara gospodinja izročila mladi svoje gospodinjstvo. To je bil tudi porok za poznejše dobro razumevanje in srečo v družini. Vse sta skupaj izročili v božje roke. O tem mi je nekpč pripovedovala moja mati, ko sem ji pravila neko rusko zgodbo o tem, da so pri njih nekoč častili ščurka kot boga ognjišča. Mati je tedaj rdkla, da je mogoče ta običaj 5e iz poganskih časov. Prvotne hiše v Vinharjah so bile verjetno zidane in pokrite s škriljavci. O tem pričajo veliki »prugl« (kamnolomi) nedaleč za našo hišo v gozdu, kjer se svet prevesi na zahod proti Žabji vasi. Tam so še danes ohranjene do 7 metrov visoke, gladko odsekane stene. Dva taka ■pruga« sta zelo velika, eden (ta spada že k Srednji vasi) pa je manjši. Ko smo otroci včasih tam okrog nabirali gobe, smo se zelo bali tistih temnih prepadov, na dnu katerih se zbirajo zelene mla-kuže. Tudi prvotna, v Ha izkopani vodnjaki so v glavnem še ohranjeni. Pred našo hišo fpo domače prt Odamu) Je 7 metrov globoka štirna, pri sosedu Pešarju pa Je bila še globlja, vendar so jo že zasuli. Pri starih domačijah so menda hlevi povsod stali niže pod hišami, bržkone prav zaradi teh vodnjakov, ki jih napaja podtalna voda. Ko so pozneje hleve postavili zra-ven hiš, so morali te vodnjake opustiti, sicer bi gnojnica odtekala vanje. Zanimivo je, da je naš nekdanji hlev stal prav tam, kjer ga je pred leti na neki razglednici simbolično naslikal poljansfki slikar Ive Subic. Manjše, bolj preproste vodnjake so imenovali boč. En tak star boč je še vedno sredi vasi Vinharje. Tam so naši predniki napajali fivino, zato se pot skozi vas Še danes Imenuje Na zgonjah. Naj>i predniki spodnjemu bivalnemu prostoru menda niso rekli hiša, kot pravimo danes, ampak izba. Od takrat je verjetno ostalo ime za podstrešje na ispi. Gorenja hiša pride v pritličnih hišah pod streho, ob njej pa ostane na vsaki strani še po en majhen prostor, ki so mu včasih rekli podstražnica, verjetno popačeno iz pod-•trešnica. V nadstropnih hišah pa je tudi danes poleg gorenje hiše še gorenja kamra. Dokler so bile kuhinje v veži, je bila spodaj ob hiši navadno še kamra, pozneje pa so te kamre v glavnem predelali v sedanje kuhinje. Na zadnjem koncu poslopja je navadno prostor, ki mu pravijo hišca. 2e po tradiciji je bil vedno namenjen pre-vžitkarjem. To je navadno najbolj temen prostor, ker pride zadnji konec hiše oziroma poslopja že v melino (breg). V nadstropnih hišah je zgoraj gorenja hišca. Besede soba včasih na kmetih nismo poznali. Na severni strani hiš je spodaj navadno veflban prostor, zidanica, kot nekaka ve-Hka jediina shramba, nad njo pa prav tako velbana kašča za žito. Pri starih hišah pa je bila kašča povsod zidana stavba, verjetno zaradi varnosti pred požarom. Posebnost starih hiš so bili zelo visoki pragi. Ob vstopu v bivalni prostorije bil prag_ visok tudi 30 cm, vendarle iz notranje strani; v sobo so • se tako spustili kot po visoki stopnici. Takega praga se posebno dobro spominjam pri •tari hiši t Koči (pri Kočarju). Danes so stare kmečke hiše že zelo redke. V Vinharjii& razen dveh bajt ni nobene reč. Edina mogočna kmečka trdnjava z veliko vdlbano vek žo je še v Bačnah pri Bač-narju; Tam imajo tiujdi še majhna zamrežena okna in v hiši lesen strop\ Naše nekdanje bajte niso imele dinmikov; dim se je kadil skozi vrata na zatffiji strani. Bajte so imele le hišo in zelo majhno luunro, pod streho pa prostor za kozjo krmo, v katerem sp poleti tudi spali. Tudi najstarejše kmečko hiše nekdaj niso imele dimnikov. Meso so sušili kar v veži pod stropom nad ognjiščem. Stranišča so bila včasih preproste lesene kolibe brez greznice; od tega ni še niti petdeset let. Marija Frlic (Nadaljevanje) Nagrade najboljšim turističnim društvom Škofja Loka, 18. decembra — Gorenjska turistična zveza s sedežem v Kranju je popoldne v hotelu Krona v Škofji Loki pripravila posvetovanje s tajniki vseh turističnih društev v kranjski, škofjeloški in tržiški občini. Razpravljali so o notranji organizaciji in utrditvi turističnih društev na Gorenjskem. Ob tej priliki so trem najboljšim turističnim društvom iz kranjske in trem najboljšim iz škofjeloške občine podelili nagrade za zelo uspešno delo na različnih področjih turistične dejavnosti lani in predlanskim. Po opravljenem točkovanju oziroma ocenjevanju se je pokazalo, da je v kranjski občini zbralo največ točk turistično društvo Preddvor, drugo je bilo turistično društvo Naklo, tretje pa turistično društvo Golnik. V škofjeloški občini pa je bilo najboljše turistično društvo Sorica, drugo je bilo turistično društvo Škofja Loka in tretje turistično društvo Gorenja vas. Društvi, ki sta v obeh občinah zasedli prvo mesto, sta dobili nagrado 1500 novih -dinarjev, za drugo 1000 in za tretje mesto 500 novih dinarjev. Vseh šest društev pa je dobilo tudi diplome. Za četrto mesto v tekmovanju je v kranjski občini dobilo diplomo turistično društvo Kranj in v škofjeloški turistično društvo Železniki. Na posvetovanju so poudarili, da so bila tudi druga turistična društva na Gorenjskem v minulih dveh letih zelo prizadevna. A. Ž. Spomenik padlim na Pokljuki V spomin tretjemu bataljonu Te dni je minilo 27 let, kar je izkrvavel tretji bataljon Prešernove brigade. Borci so komaj nekaj ur počivali v Lovčevem hotelu na Gorelje-ku, ko so jih Nemci obkolili. V hudi borbi je pidlo 79 borcev. ■ Tretji bataljon je prišel z Jelovice in 14. d mbra izvedel prehranjevalno akcijo V Češnjici v gornji bohinjski j dolini. Zjutraj so odšli na i Pokljuko. Po toplem in obil- ! nem obedu so odšli k počit- j ku. Tedaj pa so zarcgljaje | strojnice. Nastala je zmeda, na rešitev skoraj ni bilo misliti. Rešil se je le štab, ki se je nastanil v vili onkraj hriba, in mitraljezec Janez, doma nekje z Notranjske. Bil je hudo ranjen in je umrl že čez nekaj dni. Kroglam sta ušla še Justina Bundrla-Jel-ka z Koprivnika in Ambrožič Janez. Na kraju požganega hotela danes stoji spomenik, ki ga je iz ostankov šarcev, brzostrelk in čelad napravil Tone Svetina- J. A. (Nadaljevanje) Preden nadaljujemo s pripovedjo o zanimivih vasicah, ki kot venec obdajajo osrednji Preddvor in predstavi j a jo s svojo preteklostjo tudi del skupne zgodovine kraja, ki mu pripisujemo tako visoko starost, bo kar prav, če našo pozornost za nekaj hipov obrnemo drugam: v eno izmed današnjih naravnih lepot v neposredni bližini Preddvora. LETO VARSTVA NARAVE ez nekaj dni se bo izteklo leto 1970, hkrati ž njim pa se bo izteklo tudi mednarodno leto varstva narave. Sicer ta plemenita akcija — zbuditi spet v ljudeh že skoraj umrlo ljubezen do lepot narave — ni šla mimo nas, strinjali smo se z načeli, bilo je tudi nekaj predavanj, izšle so priložnostne znamke, brali smo svarila, kaj vse se nam utegne primeriti, če bomo uničevali gozdove, zastrupljali zrak in vodo s kemikalijami — kaj več pa nismo storili. .. Brezbrižnost in grobost sta še nadalje gospodovala vsemu našemu nehanju. Vsaj, kar se nesmiselnih in surovih posegov v naravne znamenitosti •tiče. Kajti naloga sodobnega civiliziranega človeka ni le v tem, da ohranja dragocene likovne in duhovne stvaritve svojih prednikov, da obnavlja stare gradove, cerkve in kapelice. Tudi naravne spomenike — v mislih imam častitljive stare vaške lipe, eksotična pred stoletji zasajena drevesa, redke gozdove izumirajočih tis, arboretume, tudi nekatere izjemno stare smreke, hraste, breste in druga po tej ali oni plati zanimiva drevesa — moramo vključiti v našo vsesplošno skrb in varstvo. Del lepote naše domovine so! Priložnost je sedaj, da spregovorim tudi o delu lepote, ki krasi naš Preddvor — a mnogi niti ne vedo zanjo ali pa le zelo površno: to je umetni nasad drevja izpred 150 ali celo več let na prostoru med graščinama Hribom in Turnom. STARE SEKVOJE . .. nekaterih tujih tekstih in prevodih iz ameriške literature, dostikrat beremo tudi o sekvoiah —• kakšno drevje je neki to? Lahko se sicer napotimo v ljubljanski botanični vrt in si to tuje drevo oglednmo — ne vemo pa za nasad tega eksotičnega drevja v naši neposredni bližini, v Preddvora! Nekdanji lastnik Hriba jc v prejšnjem stoletju zasadil nad graščino zares žlahten arboretum. Do danes se je k sreči ohranilo še osem orjaških sekvoj (Sequoia gigan-tea), osem tisi podobnih čug (Psevdotsuga taxifolia), dve platani (Platanus orientalis) 25 gladkih ali 'mehkoigelnih borov (Pinus strobus), petdeset ameriških klekov-cipres (Thuja oecidentališ), dva do-ba-hrasta (Ouercus robur) in drevored kakih štiridesetih jerebik, (Sorbus aneuparia). (— Za pomoč pri strokovnem poimenovanju tega drevja se moram zahvaliti biologu Andreju Seliškarju. —) Morda ne bo odveč, če o nekaterih teh dreves kaj več povem — morda bomo imeli to redko in lepo eksotično drevje raje, če ga bomo spoznali bolj natanko? Sekvoja ali mamutovec je zimzeleno drevo, ki zraste v višino 80 do 100 m, v debelino pa do 10 m v obsegu — skratka, res orjaško, mamutovo drevo! — Sekvoja sodi med igličasto drevje, ki ima seme-v luskah jajčastih storžkov. — Deblo je pokončno, visoko v krošnjo gladko in čisto. Barva iglic je sivtkastozelena — posebnost sekvoje so položene, nebodeče iglice. — Sekvoja je domače drevo v zahodnem delu pogorja Siera Nevada v Kaliforniji. Raste v nadmorski višini 1400 do 2400 m. V Evropo so sadike prvih sekvoj prinesli lota 1853. Približno v ta čas sodi tudi naš preddvorski nasad (na desno od poti, kd vodi od Hriba proti Turnu). čuga je prav tako eksotično drevo, čigar rod obsega kar 14 vrst, ki rastejo v Severni Ameriki ki Aziji, od Himalaje do Japonske. — Tudi čugo uvrščamo med iglavce, ki nosijo seme v luskah storžkov. — Naše, preddvor-ske, čuge so pravzaprav posebna podvrsta z latinsko oznako Pseudotsuga taxifolia ali po naše navadna ameriška duglaznja. Tudi duglazije zrastejo v 60 do 100 m visoka drevesa, preddvorske imajo v prsni višini tudi do 4 m v obsegu. Iglice so precej dolge, bleščeče in razčesane kot pri tisi; odtod ime: tisi podoben iglavec. V Evropo je to vrsto čug prinesel 1. 1827 angleški botanik David Douglas — po njem je drevo dobilo novo ime. — Seveda pa je rudi duglazij več vrst: poleg navadne ameriške poznamo še zeleno, sivo in modro dugla-zijo. — Lubje čug je debelo in v starosti močno razpo-kano.- Platana ali grški javor pri nas ni tako neznano drevo. Zaradi lepega zelenega lubja, sLikovito razcepljenih listov in dekorativno učinkujočih okroglih mačicah, ki vise na dolgih pecljih, so to drevo v Evropi že od nekdaj radi sadili v drevorede in senčnate parke. 2e Grki in Rimljani so cenili to zares lepo drevo. — Ločiti pa moramo vzhodno in zahodno vrsto platan. Naši preddvorski sodita v vrsto vzhodnih platan. Gladki bor, ameriški klek, dob in jereb i ka pa so splošno znana drevesa; zato jih ne bom opisoval. Le za pred-dvorska doba (na koncu je-rebikovoga drevoreda) je treba povedati, da merita v obsegu kar po 3 m; za hrastovo drevo res lepa mera! In še na orjaško smreko (Picca abies), ki diči pred-dvorsko okolico, ne smemo pozabiti. V obsegu meri deblo pri prsni višini cele 4 in pol metra! Ta smreka je posebnost, ki jo moramo očuvati kot naravni spomenik — saj se njen vrh dviga pred vse drugo okoliško drevje, najbrž imamo v Sloveniji le malo tako mogočnih smrek. Da se ja ne bo našel kak ra-čunar brez srca in se pola-komnil tudi lesa te smreke, živega naravnega spomenika, resničnega okrasa Preddvora! INDIJSKI REK Ne morem si kaj, da ne bi svojo skrb (ki pa naj bi bila tudi skrb vseh domačinov Preddvora in Po toč ter upraviteljev Turna in Hriba) za ohranitev starega drevja povezal z modrim indijskim rekom: dolžnost m* ža je roditi sina, zgraditi hišo, napisati knjigo in zasaditi drevo. Ali kdo od sekačev drevja sploh pomisli, koliko let, koliko zim se rastlina trudi, da bi zrasla v mogočno drevo? In da je drevo tudi živo bitje? — Spominjam se Plečnikove ljubezni do dreves. Ni jih podiral, na vse načine jih je skušal obvarovati pred barbarsko sekiro. Obzidal J8 jašek okrog debla, če je bilo treba okoliški nivo dvigniti. Tudi Japonci, katerih kultura je gotovo subtilnejša od naše, ne puste kar tako podirati dreves. Ce pa že drevo mora pasti, tedaj je sekač dolžan takoj zasaditi novo, mlado drevo. Tamkaj je ljn* dem to prešlo že v kri in ie vsa stvar samaposebi umevna. (Nadaljevanje sledi) Črtomir Zoreč Babičina zgodba Sedela sem na peči in prebirala knjigo. Ko sem vmes *a hip prenehala in se ozrla Po sobi, mi je pogled obstal na sliki fanta, ki je visela na steni. »Babica, kdo pa je tisti?« sem radovedno vprašala. »Ah,« je vzdihniia, »to je bil moj sin.« »Je umrl? Zakaj, babica, povej?« »Veš kaj, že dostikrat si slišala, kako je bilo z njim. Ampak naj bo. Povem ti vse skupaj še enkrat,« se je omehčala ln odložila šivanje. »Nekega dne pred leti — °H je večer — sem rekla sinu Lojzu, naj pelje z motorjem v Voklo obleko, ki sem Jo pravkar sešila. Z njim je š,a tudi hčerka Helena. Še danes ne vem, kaj mi je takrat šinilo v glavo. Vedno sem mu namreč branila vožnje z motorjem, takrat pa sem sama silila nanj. Ko sta se vračala, sta tam, kjer je sedaj nova cesta Kranj-Brnik, doživela prometno nesrečo. Neki kmet iz Šenčurja ni imel osvetljenega voza in Lojze ga ni opazil. Helena se je pri padcu zelo potolkla, Lojze pa je dobil notranje krvavitve. En dan je ležal v bolnišnici, vendar mu zdravniki niso mogli pomagati. Umrl je in pustil za seboj le spomin in tole sliko.« Babica je obmolknila. Po licih sta ji spolzeli dve debeli solzi. Nič več je nisem upala vprašati. Irena Dolhar, 7. razred os. š. Stanka Mlakarja Šenčur O medvedih Zgodaj pozimi, ko medved-*o še nosi, si poišče votlino, "ier bo na varnem pred snegom in ostrim vetrom. Ko sPi v skalni duplini, skrbi za njeno gorkoto debel, kosma-ttnast kožuh. Telo se hrani Z debelo plastjo maščobe, ki Sl io je nakopičilo ob toplem vremenu. Medvedki kmalu plezajo po drevju in iščejo ptičja jajca, žuželke, orehe, sadje in med. Pri medvedkah ostajajo do drugega poletja, se učijo lovskih zvijač in življenja v gozdu. Medvedke jih vsega tega skrbno učijo, potem jih zapuste. Seznam piscev neobjavljenih prispevkov Iz šole Lucijana Seljaka so poslali: Maja Rozman, Zdenka Posedi, Miha Jenko, Marjan Pušavec, Andreja Teran, Irma rabjan, Milan Grame, Zdenka Posedi, Miha Jenko, Vili šušter-slč, Marko Teršan, Branko Blatnik. Iz šole Cvetka Golarja, °kofja Loka: Anka Damijan, Justi Hafner, Vida Ziherl, Zdenca Volčjak, Marjanca Urh, Milena Triler, Zdenko Volčjak, Diana Frelih, Poldi Pintar, Edi Oberstar, Irenca Kunstek, Pavel Jereb, Erika Novak. Iz šole Staneta Mlakarja, Šenčur: °«va Kos. Iz osnovne šole Staneta Žagarja, Kranj: Iztok Bi-tenc, Štefka Ribnikar. Iz osnovne Šole Matija Valjavec, Pred-JJy°r: Ciril Zupin, Vilko Ajdovec. Iz osnovne šole Staneta ^lakarja, Šenčur: Štefka Ahačič. Iz šole heroja Grajzerja, *r«č: Helenca Ahačič, Ljubica Horvatin, Dragica Rehberger. Ptičica poje Ptičica sedela, na vejici pela, pela je pesem, o mamici moji. Mamica moja v tujini je zdaj, vrnila se bode decembra nazaj. šenk Zdenka, 7. razred osn. šole Preddvor Izlet v gore Pot, po kateri stopam, se vije čez travnik, mimo gozdička. Ob potoku stoji star zapuščen mlin, ves obrasel z mahom. Tam blizu se steza začne vzpenjati. Nisem sama. Z menoj je sestra in več otrok iz naše vasi. Klepetamo in razmišljamo o dnevu, ki je pred nami. Lepo je. Sonce prijetno greje in ko korakamo skozi gozd, slišim ptičje petje. Kmalu uzremo staro cerkev. Smo že na sv. Jakobu. Srečni in nasmejani posedemo v travo in gledamo v dolino. Hiše spodaj so drobne kakor glavice bucik. V daljavi se vidi letališče Brnik. Ko pomalicamo, nekdo predlaga, da bi šli še na Po-toško goro. Vsi smo za to. Potoška gora je precej strma in porasla z gladko travo. Paziti moram na sestrico, da ji ne bi spodrsnilo. Precej živahna je namreč in mimogrede lahko kam pade. Na vrhu je čudovito. Okolica je porasla z rumenimi rožami — jabolčki. Odtrgam jih nekaj, saj sem prvič tu in potrebujem spominček. Vračamo se, ko sonce že sili proti zahodu. Kmalu smo spet v dolini pri starem mlinu. Oziram se v gore. še vedno so obsijane s soncem, lipam, da bom kmalu spet krenila tja gor. Metka Orehar, 8. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Sonce je pravkar zašlo. V vaški cerkvi le že odzvonilo. Polagoma je vse utihnilo "i tema je legla na zemljo. Zvezde sp migljale na nebu in mesec se je plazil z obzorja vedno više in više. »Ali je kdo tu?« je vprašala megla. Ker ni dobila odgovora, se je privolila v svojem svetlem, lahkem oblačilu. Plesala je Po travnikih gor in dol in sem in tja, Prijatelja skakljala je prek jezera, dokler ni prišla v gozd in tam ovila svoje dolge vlažne r°ke drevju okoli debel. _ »Kdo pa si tovarišica?« je vprašala nočnica. Megla ni odgovorila, rajala je na-Prej. »Kdo pa si tovarišica?« je vnovič vprašala nočnica.« Ker mi ne odgovoriš, sodim, da si ohola.« »Zdajle te oklenim,« zašepeče megla in leie okoti nočnice. »Proč s prsti. Proč s prsti, ti pravim! Ne bodi vendar huda, če sem te vprašala, kdo si.« Megla se je dvignila. »Kdo sem?« je rekla. »Sem kapljica rose na cvetlici, oblak na nebu, megla na travniku.« »Rosno kapljico poznam,« pravi nočnica. »Vsako jutro sede na moje lističe, a zdi se mi, da ti prav nič ni podobna.« »Da, a vendar sem to jaz. Prebijati se moram skozi življenje v različnih podobah. Včasih sem rosa, včasih dež, nato žuborim kot bister studenec skozi gozd; zvečer pa rajam in ljudje pravijo: ,Megla se vlači'!« »Torej te ljudje ne marajo?« se začudi nočnica. »Tudi mene nočejo. Zato raje svetim ponoči. Tako sem vsaj brez skrbi.« Megla se je ovila okoli nočnice in zazibali sta se v hladni sapici prihajajočega sonca. Ela Lorenčič, 8. razred osnovne šole Križe Smejali so se mi V prvem razredu so me . sošolci vedno prezirali, ker j sem bil najšibkejši in naj- ' bolj plašen. Dan za dnem so mi katero zagodli, najbolj pa takrat, ko je zorela pšenica. Tisto leto je dobila rjo. Na poti domov sem si jo ogledoval in se spraševal, kaj je tisto, ki je tako črno. Nisem si znal odgovoriti. Kmalu so me dohiteli so-i šolci. Tomaž, ki je bil najbolj razposajen, je odtrgal črno pšenico in mi dejal: »Pridi sem, boš videl, kaj imam!« Ko sem se mu približal, me je hitro namazal po obrazu s črnim pšeničnim klasom. Ostali so se zasmejal! in me namazali še okoli ušes. Nato so planili v krohot in odšlL Zaklical sem za njimi: »Tomaž, naša mama te bo nabila!« Temu je sledil spet smeh, meni pa ni preostalo drugega, kakor da sem počasi odšel proti domu, kamor sem prišel črn kot dimnikar. Vinko Vreček, 6. razred osn. šole Stanka Mlakarja, , Šenčur Kamen pripoveduje Visel sem na hribu, pod ka-j terim je vijugala cesta in tekel potok. Vsak popoldan sem gledal srne, ki so tjakaj prihajale gasit žejo. Nekoč je majhen srnjaček trčil obrne ter me zbil na cesto. Cezme so potem vozili avtomobili, da sem komaj dihal. Kmalu pa je prišlo deževje. Deroča voda me je začela premikati in kotaliti, dokler nisem dosegel potočka. Z drugimi kamni vred sem potem potoval dalje in prispel najprej v reko ter nato v morje. Opazoval sem velike in majhne ribe, lignje in korale. Iz koral je zdaj pa kdaj priplavala kakšna ribica. Vse je bilo zelo lepo, toda najraje sem videl ježke in zvezde. Nekega dne je pridrvel mimo velik luben. Lovil je debelo sardino, ki se mu je skušala izogniti. A kmalu jo je ujel in s slastjo požrl. Prizor me je zelo pretresel in kar vesel sem bil, ko so me valovi dvignili in vrgli na breg, kjer ležim še danes. Pavle Jereb, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Trata Prvič na Lubniku Lepega nedeljskega dne smo se odpravili na Lubnik. Stara sem bila pet let. Prej sem si že dolgo želela obiskati ta visoki hrib, ki se vzpenja nad škofjo L'-'-o. Zjutraj je bilo še precej hladno. Vedela sem, da bom morala pridno hoditi, če bom hotela doseči vrh. Stopala smo počasi in čim bliže cilju smo bili, bolj sem postajala utrujena. Mamica me je spodbujala in res sem vztrajala do konca. Dve uri je trajalo, vendar se je izplačalo. Prvič sem videla, kakšno je mesto s takšne višine. Potem sem še večkrat obiskala kočo na Lubniku. Toda prvega vzpona ne bom nikdar pozabila. Cvetka Leben, 4. razred os. š. Petra Kavčiča, Škofja Loka Večer ob morju Sedela sem na skali in zrla v morje. Bilo je toplo popoldne in upala sem, da bo tudi večer lep in topel. Okoli mene je vse vrvelo. Ljudje so se vračali s kopanja in otroci so veselo klepetali in se smejali. V daljavi sem na morski gladini ugledala ladjo, ki se je vračala v pristanišče in z njo potniki, ki so se ogledali mesto na stebrih — Benetke. Daleč na zahodu se je velika žareča krogla bližala morju. Še malo in potonila bo v morje. Obdale so jo večerne meglice. 2e se je dotaknila morja in takrat je vse zažarelo v ognjeni luči. Zdelo se mi je, a gorita morje in nebo. Vse okoli mene se je nato zavilo v mrak, le še morje se je lesketalo v čudoviti srebrni barvi. Mrak se je vse bolj in bolj zgoščal in na nebu sa zažarele prve zvezde, ki so se medlo svetile. Iz trenutka v trenutek pa jih je bilo več in več. Čakala sem luno, a se ni prikazala. Tisti večer se ni pojavila na jasnem nebu, v družbi zvezd. Videla sem le še ribiške ladje, ki so odhajale na morje; daleč, daleč po ribe, ki so jih turisti v tistem kraju tako radi jedli. Bil je resnično lep večer. Velikonja Mojca, 7. razred osn. šole Stane Žagar, Kranj S ŠOLSKIH KLOPI ■ELMEI Cfczdravhik ve t Uje: vezenine Tovarna čipk in vezenin je začela izdelovati ženske obleke iz poliestra. Blago je uvoženo in ima podobne lastnosti kot diolen loft. Se ne mečka, ne krči in pri pranju ne izgublja svojih lastnosti. Otip je mehak, volnen. Obleke iz poliestra so vezene v več barvah in v narodni motiviki. Te vrste obleke nosimo popoldne in zvečer. V prodaji bodo v začetku decembra. Marta odgovarja Vladimira R. iz Kranja — Za praznovanje novega leta bi rada novo obleko. Plašč imam dolg, zato je lahko obleka v kakršnikoli dolžini, le da je moderno krojena in da mi bo pristajala. Imam dolge svetle lase, visoka sem 171 cm in tehtam 62 kg. Marta — Leva obleka je izdelana iz mehkega, lahkega blaga, ki se sveti. Obleka ima nabran ovratni izrez, v pasu pa je stisnjena s širokim pasom, ki naj bo podložen s trdim blagom. Obleka je v pasu nabrana. Široki nabrani rokavi so nekoliko nad komolci stisnjeni, od tu naprej pa so ozki. Na širok pas lah. ko našijete drobne gumbe oblečene v isto blago kot je obleka. Obleka se zapenja na hrbtu z zadrgo. Druga obleka je iz volnenega blaga. Pas, obroba okoli vratu in okoli rokavov so spleteni iz bole volne s samimi desnimi zankami. Ce ni časa za pletenje, naj vam šivilja namesto volnene obrobe prdšije svetlečo, ki jo lahko kupite v trgovini na metre. Obleka se zapenja na hrbtu. Kako hranimo vino? Morda boste za praznovanje novega leta nakupili več buteljk dobrega vina, ki vam ga kljub dobri volji ne bo uspelo popiti. Prav je tako, samo potem morate buteljke tudi previdno shraniti, da bo vino ohranilo svojo kvalite- Topel, skoraj do gležnjev segajoč Je tale mladostni plašč. Kapuca, rokavi, rob plašča ter prednja stran so obrobljeni a krznom. Plašč se zapenja z usnjenimi trakovL to. Naša slovenska buteljčna vina so izvrstna in škoda bi bi bilo, če bi jih z nepravilnim shranjevanjem pokvarili in se tako onemogočili kot gostitelj, če pa kdo pri hiši še posebej ceni dobro kapljico, je sploh nujno, da v kleti ali kje drugje poiščemo pripraven prostor za nekaj buteljk. Buteljčna vina tudi ne točimo vsak dan in morda se bomo čez čas lahko pred prijatelji pohvalili, da imamo ie nekaj let staro vino izredne arome. Za shranjevanje vina ni nujno potrebna klet. Pomembno je samo, da so buteljke varne pred direktno sončno svetlobo, pred visoko temperaturo in pred tresljaji. Prostor za vino lahko poiščemo v kuhinji, na verandi, pod stopnicami ali celo v garati. Če bo vino v kuhinji, ne sme ležati blizu gospodinjskih strojev, ki tresejo, kadar so vključeni, na primer pomivalni ali pralni stroj. Steklenice morajo biti v prostoru, ki ima približno stalno temperaturo. Buteljka vina, ki jo shranjujemo, mora ležati tako, da je dno zamaška pokrito. Ko je buteljka odprta, preostanek vina shranite dobro zaprt v hladilniku. Vino bo počakalo v hladilniku tudi mesec dni. Če pa je pri hiši kdo bolj spreten v rokah, lahko brez posebnega truda napravi stojala, pač glede na »kapaciteto« za buteljke. To je lahko majhen zabojček brez stranic. Robove zabojčka na dnu in ob zgornjem robu pri- % režemo oziroma napravimo vdolbinice za vratove in za trup buteljke. Posebno Udno se da izdelati miniaturna shramba za buteljke iz tanj-ših palic, ki jih poševno pritrdimo drugo na drugp. ALKOHOLIZEM IX V prometu predstavlja alkohol velik problem. Po zakonu, ki velja ne kaj nad eno leto, poklic ni vozniki ne smejo med vožnjo piti alkoholnih pi jač. Za volan morajo se sti trezni. Ta absolutni prepoved je zelo na me stu, na žalost pa velja le za poklicne voznike. Ama. terjem zakon dovoljuje da pijejo tudi med vož njo, vendar pa končen tracija alkohola v krvi ne sme preseči pol promila. Ugovarjam podat kom, ki so bili v Glasu objavljeni pred tedni, ker bi človek, ki je popil toliko alkoholne pijače, kot je bilo v članku svetovano, imel v krvi čez pel promila alkohola, kar pa je po zakonu preveč. Koncentracija alkohola v krvi je odvisna od teže človeka, od količine in moči alkoholne pijače, od zdrav stvenega stanja ln hrane zaužite pred pitjem. Zato naj velja, da sme popit« 70 kg težak človek, ki je zdrav, naspan in je t3 dan normalno jedel, naj več tričetrt decilitra žg» nja ali druge podobne pi' jače. Enako koncentracijo bo isti človek imel v kr vi, če popije tri decilitre vina ali steklenico in pol piva oziroma sedem deci litrov sadjevca. Kdor tehta manj ali je lačen, nenaspan, jemlje zdravila (na primer meprobamat) sme popiti manj. Zakonski predpis, M dovoljuje pitje med vožnjo oziroma pred njo, ni dober. To trdim zato, ker ne nastanejo slabi učinki alkohola, ki slabijo sposobnost za vožnjo, šele pri koncentraciji nad pol prOmila v krvi. 2e pri manjših količinah popitega alkohola je čas, ki ga porabi šofer od tedaj, ko zagleda oviro na ce~ sti, pa do tedaj, ko zavre, podaljšan. Ker pod vpu-vom alkohola vozimo radi prehitro in preveč rajžno, prevozimo v tem času precej daljšo P° kot popolnoma trezni-Vozilo ustavimo prep°" zno. 2e pri majhnih količinah alkohola voznik JJ gubi občutek za pravifn° oceno razdalje med voziu in vozi v prekratki varnostni razdalji. dr. Tone Koštr DRUŽINSKI POMENKI ROJAKI! MED VAŠIM BIVANJEM V DOMOVINI IZKORISTITE MOŽNOST ZA NAKUP TRAKTORJEV IN DRUGIH KMETIJSKIH STROJEV, KI VAM JIH NUDI DE- KONSIGNACIJA »FERARI« POSLUŽITE SE NAŠIH NASVETOV ZA MEHANI-ZIRANJE VAŠEGA POSE-STVA V DOMOVINI Vse informacije dobite pri Agrotehnika LJubljana, Titova 38 Poslovalnice: Celje, Aškerčeva 19, Maribor, Meljska 5, Murska Sobota, Titova 25 Carina TIP Lit Asch DM USA-dol. in stroški Motokultivator din MC 68 (12 KS) 330.800 13.762 1.937,50 529,50 3.682,00 freza za MC 68 53.600 2.230 314,00 85,90 396,00 plug l-brazdni 25.500 1.061 149,50 40,80 188,00 Motokultivator MC 60/3 (18 KS) 460.128 19.142 2.694,50 736,30 5.122,00 kosilnica 153.000 6.366 896,00 245,00 1.256,00 plug l-brazdni 28.050 1.167 165,00 45,00 206,00 freza 67.200 2 797 394,00 108,00 496,00 Traktor tip MC 60 RT (18 KS) 938.720 39.052 5.497,50 1.502.00 10.997,00 freza 98.400 4.094 576,50 157,50 726,00 plug 1-br. obr. 129.200 5.375 575,00 207,10 915,00 plug 2-brazdni 137.700 5.729 807,00 220,40 1.017,00 kosilnica 140.250 5.835 822,00 225,00 1.160.00 Traktor tip MC 607 RT (25 KS) 1.016.750 42.297 5.955,00 1.626,50 11.216,00 Traktor tip MT 65/30 (30 KS) 1.473.250 61.288 8.628,00 2.357,30 16.397,00 freza 144.000 5.991 844,00 230,50 1.064,00 plug 2-brazdni 142.800 5.941 836,50 228,50 1.021,00 prikolica s pogonom-kardanom 390.150 16.231 2.285,00 624,30 3.141,00 POSLUŽITE SE NAKUPA ZA DEVIZNA SREDSTVA IZ NAŠIH KONSIGNACIJSKIH SKLADIŠČ ZA NASLEDNJE STROJE PO UGODNIH EXPORTNIH CENAH: — MALIH TRAKTORJEV FERRARI OD 6 DO 25 KS — ROČNIH MOTORNIH KOSILNIC BCS — MOTORNIH KOSILNIC VOGEL l NOOT ZA HRIBOVITE PREDELE TER OBRAČALNIKOV HEUBLITZ — SAMONAKLADALNIH PRIKOLIC MENGELE VSEH VELIKOSTI TER DRUGIH STROJEV ZA SPRAVILO KRME — VES ASORTIMAN STROJEV DOMAČE PROIZVODNJE ZA DINARSKA ALI VENA SREDSTVA EXPORT — IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38 KONSIGNACIJA »MENGELE« Carina TIP DM USA-dol. Asch in stroški din Samonakladalni priklopnik NICO 3.674 1.003,82 26.110 5.472 Samonakladalni priklopnik LW 16 4.075 1.113,38 28.950 6.012 Samonakladalni priklopnik LW 17 4.199 1.147,26 29.830 6.179 Samonakladalni priklopnik LW 19 4.615 1.261,00 32.800 6.739 Samonakladalni priklopnik LW 21 5.201,50 1.421,17 36.950 7.527 BCS IN PRIKLJUČKI Carina TIP Lit DM USA-dol . Asch in stroški din Kosilnica 13 KS 110, 127 cm bencin 'petrolej z diferencialom 250.500 1.468 400,80 10.421 2.970,00 Kosilnica DIESEL 110, 127 cm navadna 8 KS 300.500 1.760 480,80 12.500 3.600,00 Snopo\ e/.alka za BCS 200.500 1.174 320,80 8.340 2.200,00 Škropilnica 160.000 936 256,00 6.656 1.460,00 Mlin Brumi 86.000 504 138,00 3.578 900,00 Žaga cirkular 15.000 205 56,00 1.456 450,00 DEVIZNI ZNESEK JE TREBA PLAČATI PREKO KATERE KOLI BANKE NA DEVIZNI RAČUN PRI POLJOBANKI BEOGRAD NA RAČUN 608-620-10-32015-10-57 AGROTEHNIKA LJB. DINARSKI ZNESEK ZA CARINO IN OSTALE STROŠKE LAHKO PLAČATE PRI BLAGAJNI NAŠEGA PODJETJA ALI PA GA NAKAŽETE NA ŽIRO RAČUN 501-1-691 Tovarna obutve PEKO Tržič na osnovi uvajanja nove proizvodne dejavnosti izdelkov iz plastike in razširitev obsega dela v nekaterih vzdrževalnih službah vabi k sodelovanju — več orodjarjev za izdelavo orodij; — več mehanikov za vzdrževanje strojnega parka; — več delavcev za zunanja dela; — kurjača Interesenti naj se zglasijo v kadrovskem oddelku podjetja ali pa naj pošljejo pismene prijave do vštetega 31. decembra 1970. Gostinsko podjetje Zelenica Trzic prireja silvestrovanje v restavraciji Pošta. Cena bogatemu meniju s pijačo je.80 din. Bar. Tujske sobe. Veletrgovina ŽIVILA Kranj Obiščite naš paviljon na novoletnem sejmu v Kranju Prodajamo po znižanih cenah: razne alkoholne pijače, čokolado, pecivo, sadje in druge prehrambene proizvode, primerne za darila in okrepčila za vsako priliko. Veleblagovnica J Ijubljana Novoletni popust °/ za vse vrste ženske v '° in moške konfekcije od 20. do 31. decembra 1970 • Odobravamo potrošniške kredite blagovnica Mm® škofja loka Kranjski mladi planinci so pregledali delo V sredo, 9. decembra, je napolnila dvorano JLA v Kranju planinska mladina iz Kranja in okolice. Prišli so tudi zastopniki armade, mladinskega komiteja, občinskega odbora, upravnega odbora planinskega društva in ostalih družbenih organizacij. Iz Ljubljane so nas obiskali: urednik Planinskega vestnika prof. Tine Orel, načelnik mladinske komisije Gregor Rupnik in član Miha Marenče. Načelnik mladinskega odseka Franc Benedik je prebral poročilo, ki je zajelo delo lanskega šolskega leta, to je od 1. 9. 1969 do 31. 8. 1970. S tom datumom se namreč končuje tudi obdobje enoletnega tekmovanja med planinskimi sekcijami v osnovnih šolah, hkrati pa se začenja novo. Število pionirjev v našem društvu se je letos dvignilo do 878, kar je 42 % vsega članstva, skupno je mladine 1151. Tako visoko število najmlajših planincev je dokaz okrepljenega dela naših pedagogov, planinskih mentorjev, ki so tesno povezani s svojim vodstvom in upravnim odborom društva. Odsek združenja 10 planinskih sekcij na osnovnih šolah in 1 v mlekarski šoli. Sekcije so delale samostojno po programu, ki so ga mentorji skupno predelali v svojem odboru. Vodniški pod-odsek so sestavljali starejši mladinci, ki so skušali najti stik z mladino v poklicnih in srednjih šolah. Ti mladinci so se sestajali tedensko, pedagogi pa nekajkrat med letom. Najplodnejše oblike srečanj pa so skupni izleti vseh sekcij, enkrat letno pa izlet za mentorje, ki ga organizira upravni odbor in preskrbi tudi predavanja ter vodi razgovore. Lani smo se tako zbrali na Sorski planini in naslednji dan krenili na Ratitovec, letos pa smo se povzpeli na Kanin. Druga točka tekmovalnega programa so bili izleti. Teh je bilo v odseku letos prek 100. Mnogi športni dnevi in zaključni izleti v osnovnih Šolah so bili usmerjeni v gore. Imeli smo popuste, ki nam jih je omogočila planinska zveza, zato smo lahko potovali tudi v oddaljene kraje Slovenije in v sosednjo republiko. V zadnjem šolskem letu je bilo na šolah 39 predavanj z barvnimi diapozitivi, ki so jih prpravili starejši planinci in z njimi prikazali mladini lepote naših in tujih gora, pri tem učili in vzga- jali. Veliko predavanj smo vključili v sam učni program, posebno o varstvu narave in se seznanjali s tem mednarodnim problemom. Pri predavanjih in izletih sta največ pomagala jamarski in alpinislični odsek. Osnovna planinska šola je obstajala pri sekaj i mladinskih vodnikov v okviru rednih sestankov in še v vsaki pionirski sekciji posebej. Poglavja iz spoznavanja gorstev, orientacije, prve pomoči, varstva narave so najin tenzivneje predelovale skupine, ki so odhajale na orientacijska tekmovanja. V svetu pod Storžičem organiziramo vsako loto tekmovanje za pokal Kokrškega odreda. Lani in letos se je udeležilo pohoda po 20 ekip. Udeležba pionirjev je vedno večja in tega smo še posebej veseli. Želimo, da bi to tekmovanje vključila v svoj koledar tudi mladinska komisija. Naši pionirji so se udeležili republiškega orientacijskega tekmovanja na Boču in na Jelovici. Po poteh partizanske Ljubljane je odšlo 30 ekip. Mnogi pionirji-planinci so opravili na šolah tečaj prve pomoči in si pridobili tudi to izkaznico. Planinske omarice so bile prikaz dela sekcije, saj so v besedi in sliki prikazovale, kaj so planinci delali, kakšne načrte imajo, vabile so nove člane in razvijale estetski čut najmlajših. Skupno so 35 menjale svojo vsebino. članke so planinci pošiljali tudi v svoja šolska glasila in v gorenjski list GLAS. Ta je letos objavil le 8 naših prispevkov. Svojo dejavnost moramo še bolj popularizirati. Mogoče bi bilo dobro, da bi vsako leto razpisali posebno nagrado za najboljši planinski spis. Vključili smo se v republiško akcijo PIONIR-PLANI-NEC. Že čez 200 pionirjev ima dnevnike, kamor si vpisujejo doživetja na izletih, pohodih, tekmovanjih in pridobivajo pravico za osvojitev bronastega, srebrnega in zlatega znaka. Za dan pionirjev je 22 naših planincev prejelo bronasti znak, eden pa je dobil srebrnega. Mladinci so v zimskih mesecih priredili smučarski tečaj na Krvavcu, pionirji pa so se vključili v smučarsko šolo v Kranjski gori. Planirano sankaško tekmovanje nam je preprečila odjuga. Po poročilu načelnika so se oglasili še zastopniki vseh sekcij in prikazali podrobnosti svojega dela. Slišali smo tudi o planinski dejavnosti v ekonomski šoli in o snovanju planinstva v drugih srednjih šolah. Zastopnica komisije za ocenitev tekmovanja med sekcijami je prebrala rezultate. Pokal je osvojila osnovna šola Preddvor. Načelnik je podelil nagrade vsem sekcijam. To so bile letos knjige: Planinsko berilo, Vodič po slovenski planinski transver-zaili, Nevarnosti v gorah. Planinska pesmarica, karti Julijcev in Kamniških Alp, kovinski in platneni planinski znaki. S tem so vse sekcije dopolnile svojo planinsko knjižnico, od koder bodo črpale snov za različne dejavnosti. Bodoče delo mladinskega odseka bo potekalo v pionirskem pododseku — za načelnika je izvoljen Franc Benedik, načelnik ostale planinske mladine pa je Franc Jagodic. Za stik s srednjimi šolami bo skrbel Jože Sim-čič. Vse skupine pa bo povezoval svet pod odsekov tako, da bo sestavljal ^programe skupnih akcij. M. B rudar Tovariši planinci, če je Glas objavil le osem vaših prispevkov, ni krivo uredništvo. Prispevkov namreč več ni bilo. Urednik Svečana prireditev za krvodajalce Bled, 18. decembra — V festivalni dvorani na Bledu so se popoldne zbrali številni krvodajalci iz radovljiške občine, predstavniki različnih organizacij in občine ter ustanov in predstavniki republiškega odbora rdečega križa. Na svečani prireditvi, ki jo je občinska organizacija rdečega križa pripravila za krvodajalce, so med drugim podelili diplome in priznanja organizacijam, ki so pomagale pri krvodajalskih akcijah v občini. Posebno diplomo republiškega odbora rdečega križa so podelili občinskemu sindikalnemu svetu Radovljica in občinski konferenci zveze mladine v Radovljici. Razen tega so podelili sedem diplom republiškega odbora rdečega križa krvodajalcem, ki so za zdaj darovali kri več kot 20-krat. Priznanja občinske organizacije rdečega križa pa sq podelili tudi osmim organizacijam rdečega križa v občini, šestim osemletkam in devetim sindikalnim organizacijam v občini. Razen tega pa je prek sto krvodajalcev iz radovljiške občine prejelo zlate, prek 230 pa srebrne značke. Na prireditvi so v kulturnem programu nastopili mešani pevski zbor iz Podnarta, učenci osnovne šole Bled in folklorna skupina ter godba na pihala iz Gorij. A. 1- Figovčevemu Matevžu v spomin Dobro uro hoje loči Krnico pri Gorjah in osamljeno domačijo na planoti Stare Pokljuke. Ta poslednja kmetija na visoki planoti Pokljuke pa je letos izgubila še mladega gospodarja. Pokopali so ga 8. novembra na gorjansko pokopališče. Pristov Matevž ali po domače Figovec iz Stare Pokljuke se je rodil 17. 9. 1926. Vse življenje je posvetil rodni grudi in le s trdim delom je izsilil iz skope zemlje toliko, da je preživljal sebe in družino. Zaradi napornega dela je obolel na srcu in mnogo prezgodaj omagal. Njegova kmetija je bila med vojno prava partizanska postojanka. Vsa Figovčeva družina se je aktivno vključila v boj za svobodo in le deset minut stran so imeli partizani kurirji postojanko. Matevž se jim je priključu pomladi 1944, kurirske posle pa je opravljal že od tedaj, ko so gozdovi sprejeli prve borce. A. J» >, Most vzdihljajev. Očitno tudi turistično razvneti Ločanl n°fe^[ j! nm telil i notni nnAnhnvan- mniit ki i/rtihnie. Pričakovati je, a Benečani imajo, kot vemo, zaostajati za njimi in so si omislili nekaj podobnega: most, ki izdihuje. Pričakovati .. . ^ bo pobrala prva večja povodenj. Tistim, ki jim primer ni znan, naj povemo, da ^ drugače reče Okornov most, da vodi prek Selščice, da pove7ujc Demšarjevo pre ,uhtajO Spodnji trg ter da je bil svoje dni prevozen. Okoliški prebivalci že poldrugo leto zaman iuj zakaj nihče ničesar ne ukrene, (ig) — Foto: F. Perdan [ilove knjige Državne založbe Slovenije IZBRANA DELA H. SIENKIEVVICZA V 10 KNJIGAH Henrvk Sienkievvicz je veliko ime svetovne književnosti, prvi Poljak, ki je dobil leta 1905 Nobelovo nagrado za književnost. V njegovih romanih živi poljska preteklost: nastopajo zgodovinske osebe hkrati z junaki, ki jih je oživila pisateljeva fantazija, ljubezenska doživetja se prepletajo z dvornimi intrigami, v ospredju vsega pa so spopadi in viteška dejanja glavnih junakov. V zbirki njegovih izbranih del so izšli pri založbi naslednji romani. Z OGNJEM IN MEČEM — 1. in 2. knjiga (912 strani, cena: pl. 160, pus. 180 din) POTOP — 1., 2. in 3. knjiga (1340 strani, cena: pl. 240, pus. 270 din) KRIŽARJI — 1. in 2. knjiga (776 strani, cena: pl. 155, pus. 175 din) MALI VITEZ (544 strani, cena: pl. 90, pus. 100 din) OUO VADIŠ (624 strani, cena: pl. 85, pus. 95 din) SKOZ PUŠČAVO IN GOŠČAVO (356 strani, cena: pl. 70, pus. 80 din) A. S. PUŠKIN: IZBRANA DELA V 6 KNJIGAH Ustvarjalno delo klasične ruske in svetovne književnosti Aleksandra Sergejeviča Puškina obsega liriko, epske pesnitve, dramatiko, povesti, roman, pravljice, skratka vse osnovne zvrsti literarnega ustvarjanja. Vso to izrazno in izpovedno mnogoličnost posreduje tudi slovenski izbor v šestih knjigah: L knjiga: PESMI (330 strani) 2. knjiga: POVESTI (348 strani) 3. knjiga: POVESTI, ČLANKI, PISMA (406 strani) 4. knjiga: DRAME (312 strani) 5. knjiga: PESNITVE, PRAVLJICE (290 strani) 6. knjiga: JEVGENIJ ONJEGIN (304 strani) Vseh šest knjig (cca 1900 strani) je vezanih v celo platno in natisnjenih na brezleshem papirpj. Cena: 350 din (tudi obročno plačilo:-10 obrokov Po 35 din). FRANCOIS VILLON: VELIKI TESTAMENT »Veliki testament« je poleg slovite »Balade o obešencih« najpomembnejše delo francoskega klasika Villona, ki velja pri Francozih za prvega modernega svetovnega pesnika. Knjigo, ki sodi v sam vrh svetovne literature, je odlično prevedel pesnik Janez Menart. Knjiga je vzorno opremljena, ima 128 strani in velja 35 din. OTON ŽUPANČIČ: ZIMZELEN POD SNEGOM Z novo izdajo Zupančičeve pesniške zbirke »Zimzelen pod snegom« smo spet dobili delo, ki je predstavljalo pravšnjo redkost na knjižnem trgu. Vsebinsko je zbirka razdeljena v tri cikle: »Orumeneli listi«, »Iz naših dni« in »Iveri«. Knji- je natisnjena na brezlesnem papirju, ima 112 strani in velja vezana v platno 28 din. KAJETAN KOVIC: VETRNICE V zbirki »Vetrnice« je pesnik napravil obračun s svojim dosedanjim lirskim ustvarjanjem, ki ga postavlja na najvidnejše mesto v sodobni slovenski poeziji. »Vetrnice« imajo novo, pretehtano notranjo podobo in -jih lahko sprejmemo ne samo kot izbor Kovičeve dosedanje lirike, temveč tudi kot izbor Kovičeve dosedanje lirike, temveč tudi kot novo samostojno knjigo njegove pesniške misli. Približno 90 pesmi je avtor razdelil v sedem ciklov: »Pravljica«, »Adam in Eva«, »Vetrnice«, »Roboti«, »Ura vesti«, »Improvizacije«, »Zlate ladje«. Lepo opremljena knjiga ima 119 strani. Cena: celo platno 32 din. STANE KRAŠOVEC: ČLOVEŠTVO, KRUH IN LAKOTA V svoji knjigi je avtor kritično in statistično zanesljivo osvetlil problem, ki ga označuje naslov: naglo, čezmerno povečanje prebivalstva in pomanjkanje hrane v socialnih in družbenih strukturah našega časa. Avtor je pri tem uporabil najnovejša statistična dognanja in upošteval ekonomsko in demografsko konstelacijo na vseh kontinentih, za ilustracijo in lažje razumevanje pa navaja tudi naše jugoslovanske razmere. Vzorno urejena knjiga je ilustrirana s slikovnimi ponazorili. 438 strani, cena: celo platno 65 din. TARAS KERMAUNER: IZROČILO IN RAZKROJ V te., /itei arnozgodovinski študiji raziskuje avtor prehod med tradicionalno usmerjenostjo slovenske poezije in med tokovi, ki v njej nastajajo po drugi svetovni vojni. Avtorjev slog jc poljuden in komunikativen, zaradi česar bo razprava zanimiva tudi za širši krog bralcev. 211 strani, cena: broš. 38 din. VASILIJ VASILIKOS: »Z« V napetem romanu razkriva pisatelj pobude in ozadje političnega nasilja v Solunu leta 1963, ko je bil zahrbtno ubit grški levičarski poslanec Lambrakis. Roman, ki je bil preveden že v sedem jezikov, je še posebej zaslovel s filmom, ki jc dobil najvišje priznanje: oskarja za najboljši film leta 1969. Knjiga ima 388 strani, v ital. vezavi velja 58 din. HENRI CHARRIERE: METULJ Knjiga velja za svetovni bestsellcr. Gre za izpoved kaznjenca, obsojenega na dosmrtno prisilno delo v Gvajani, ki mu jc po več neuspelih poskusih končno le uspelo zbežati z zloglasnega Hudičevega otoka. Knjiga je vezana v celo platno, ima 514 strani in velja 78 din. MIMI MALENŠEK: KDO BO TEBE LJUBIL Roman obravnava dramatično epizodo iz narodnoosvobodilne borbe na Gorenjskem: boj za Dražgoše. Pisateljica je znala združiti na eni strani faktografijo in domišljijo, na drugi pa dramatične okoliščine z liričnimi podoživljanji, tako da je knjiga zelo privlačna. 533 strani, cena celo platno 75 din. MIMI MALENŠEK: POJOČI LABODI (Kette in Murn) V tem biografskem romanu je pisateljica osvetlila človeška lika Ketteja in Murna, dveh pesnikov slovenske moderne, tragiko in veličino njunega življenja: umolknila sta, preden sta se izpela, umrla v zadušljivih okoliščinah socialne bede, življenjsko nepotešena. Vzorno opremljena knjiga je izšla v zbirki »Biografije« (412 strani, cena: platno 70, polusnje 80 din). ARTHUR LUTHER: DEMON Zivljenjepisni roman o pesniku Mihailu Jurje-viču Lermontovu (1814—1841), ki velja poleg Puškina za največjo lirično osebnost ruske književnosti v 19. stoletju. Roman je prežet z liričnim doživljanjem in dramatičnimi zapleti, kakršno je bilo tudi življenje nemirnega pesnika. Delo je izšlo v zbirki »Biografije« (484 strani, cena: platno 85, polusnje: 95 din). R. HARMS: ROBERT KOCH — ZDRAVNIK IN RAZISKOVALEC Robert Koch je v zgodovini medicine zapisan z zlatimi črkami-kot eden največjih dobrotnikov človeštva, kot »borec proti smrti«. Njegovo težko delo in razburljivo življenje je v tem življenjepis-nem romanu opisano nadvse privlačno. Zbirka »Biografije«, 296 strani, cena: platno 70, polusnje 80 din. SLOVENSKI IMPRESIONISTI S to knjigo, ki ima 212 strani velikega formata, so slovenski impresionisti prvič v celoti predstavljeni. Poleg uvodne študije akademika Franceta Steleta so v knjigi objavljene barvne reprodukcije najpomembnejših del: RIHARDA JAKOPIČA (26 slik), MATIJE JAME (21 slik), IVANA GROHARJA (16 slik) in MATIJE STERNETA (18 slik). Barvne reprodukcije so bile natisnjene v Milanu pri Alti grafiche Ricordi, ki je bila s svojo najsodobnejšo tehniko umetnostnih reprodukcij kos tej izredno zahtevni nalogi. Knjiga je vezana v platno, platnice so vatirane, ščit ni ovitek pa je iz plastičnega materiala. Cena bibliofilsko opremljene knjige je 300 din. MOJSTRI XX. STOLETJA: JOAN MIRO V seriji likovnih monografij »Mojstri 20. stoletja« nam avtor Mario Bucci predstavlja velikega slikarja Joana Miroja, ki je »v resničnosti spet našel magični in verski pomen nedotaknjenega sveta«. V knjigi velikega formata je objavljenih 36 Mirojevih črno-belih reprodukcij in 39 barvnih. Poleg obširne življen jepisne in umetnost no/.godovinske študije so objavljeni še bibliografija, seznam razstav in ostalo gradivo. Knjiga je vezana v celo platno in velja v odlični likovni opremi 120 din. MOJSTRI XX. STOLETJA: PABLO PICASSO V odlično opremljeni zbirki, ki kaže živo in izrazito panoramo sodobne umetnosti, je izšla monografija o Pablu Picassu, umetniku, »čigar dela vsebujejo najbolj resnične in najgloblje značilnosti našega življenja in časa, v katerem živimo«. V knjigi velikega formata je poleg spremne študije objavljenih še 45 barvnih reprodukcij in 27 črnobelih. Večina reprodukcij je celostranskih. V celo platno vezana knjiga velja 120 din. MOJSTRI XX. STOLETJA: LE CORBUSIER Monografija o velikem arhitektu in urbanistu, ki je utemeljil zgodovino in obliko novega duha našega časa. V knjigi je poleg uvodne študije in bibliografije objavljenih še 46 barvnih in 36 črnobelih slik. Večina slik je celostranskih. Knjiga je odlično opremljena in vezana v celo platno. Cena: 120 din. KNJIGE DOBITE V VSEH KNJIGARNAH IN PRI ZASTOPNIKIH ZALOŽBE. PRI NAKUPU MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA. PISMENA NAROČILA SPREJEMA TUDI DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 1 LJUBLJANA, Mestni trg 26 * Pohitite z rezervacijami Silvestrovanje v treh prostorih: bar, restavracija, aperitiv-snack bar. Silvestrovanja se bo udeležilo 500 gostov. Sedeži so še prosti. Silvestrovanju v novem kranjskem hotelu bodo dali živahnost ansambli »Druga stran« (aperitiv-snack bar), Borisa Kova-čiča s pevcem Rafkom Irgoličem in Stanko Kova-čič (restavracija) in »The Lazv Dogs« (bar). Silvestrovanje bo največje v Kranju. Udeležite se ga lahko za 150 (aperitiv-snack bar) ali 200 din (bar, restavracija). Pri silvestrovanju vso noč mrzli bife, steklenica vina, pol steklenice šampanjca na osebo. Barski program t baru in t res t a vračijL S silvestrovanjem v hotelu Creina srečno novo leto 1971! Kranjčani, ki boste silvestrovali doma in nočete obremenjevati gospodinje, lahko naročite v hotelu Creina narezke oz. plošče in razne specialitete za poljubno število oseb po delikatesnih cenah. Naročila sprejema hotel Creina.do 30. decembra do 18. ure. Dostava tudi na dom. m. Mercatoi^ Novoletna reklamna prodaja od 21. 12. do 31. 12. t. L piknik keks »Koestlin« čokolada — mlečna »Pionir« ananas — kompot kokošja instant juha »Knorr« vino rdeče — en starček »Mercator« vino belo — namizno »Ptuj« vino belo — zaščiteno — pater kletar »Ptuj* rum »Fructal« vinjak »Slovin« šampanjec Radgona cuvee šampanjec — beli Slovin — »Slovin« peneče se vino »Radgonski biser« peneče se vino »Briljant« Po izredno ugodnih novoletnih reklamnih cenah ▼ vseh prodajalnah Mercatorja GORENJSKA OBLAČILA KRANJ razglašajo prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA za delo v komerciali Pogoji: ekonomska srednja šola ah upravno administrativna šola. Prijave sprejema odbor za kadrovska vprašanja. Rok prijave je 30. december 1970. SVEZA JAJCA po reklamni ceni do začetka valim« sezone prodaja vsako sredo in soboto VALILNICA v NAKLEM pri Kranja Zdravstveni dom Jesenice Odbor za delovna razmerja in splošne zadeve razpisuje za šolsko leto 1970/71 naslednja mesta štipendistov: 1 zobozdravnika 2 zdravnika splošne medicine 1 rentgenskega tehnika 2 višji medicinski sestri 1 medicinska sestra ginekološko porodniške smeri (srednja) za področje: Otoče, Kropa, Kamna gorica, Ljubno. Kandidati naj v 15 dneh. t. j. do 3. I. 1971, vložijo prošnje na Zdravstveni dom Jesenice, C. m. Tita 78. Prošnji naj priložijo: — potrdilo o premoženjskem stanju oz. podatke o mesečnih prejemkih staršev; — prepis zadnjega šolskega spričevala. Po določilih pravilnika zavoda se kandidatu lahko odobri štipendija ali kredit, kar bo določeno s posebno pogodbo o medsebojnih obveznostih. Za vrsto pomoči pri študiju (štipendije ali kredit) se kandidat sam odloči. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ftl ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ 11 Založba MLADINSKA KNJIGA S H je v sodelovanju z založbo OBZORJA Maribor izdala PRVI KROG roman letošnjega Nobelovega nagrajenca ALEKSANDRA SOLŽENICINA Roman je pretresljiv dokument človekove stiske in človekove borbe za resnico svobodo misli. Blizu Moskve je specialno taborišče Mavrino, kjer je pozaprta ruska inteligenca. Ti taboriščniki živijo sicer v razmeroma udobnih okoliščinah in delajo za Nezmotljivega. Taborišče Mavrino spominja na Dantejev »prvi krog pekla«, to je tistega Dantejevega pekla, v katerem so velike osebnosti antike, ki so kljub svojemu poganstvu prepomemb-ne, da bi bile pahnjene v ognjeno brezno. Solženicinova zgodba zajema samo tri dni, a v teh treh dneh se razgrne pred bralceni nepregledna panorama skrbno uidividualiziranih človeških usod, ki skupaj prestavljajo doslej najnatančnejšo in najbolj pogumno umetniško analizo tega, kako je hinkciomrai stalinizem v Sovjetski zvezi. Sol ženic in, sam komunist in močno navezan na svojo domovino, pa je s svojo ostro kritiko imel en sam namen: znova priklicati k življenj* vizijo drugačnega, bolj človeškega socializma. V utemeljitvi Nobelove nagrade za pisca PRVEGA KROGA beremo, da je ta nagrada priznanje za etično moč, s katero Solženicin nadaljuje revolucionarno tradicijo rus**> književnosti, ki se je vselej borila za človeka. Knjiga Je Izšla v dveh zvezkih prav v meseca, ko so uradno podelili Nobelovo nagrad* Vezana Je v celo platno m stane 90 dinarjev. Knjigo lahko kupite t vseh knjigarnah, naročite pa pri zastopnikih in poverjenikO' založba v podjetjih In šolah, aH s spodnjo naročilnico pri Oddelka za direktno prodaj« založbe Mladinska knjiga, LJubljana, Titova 3. Naročilnica G Ime in priimek: natančen naslov nepreklicno naročam knjigo A. Solzenicina PRVI KROG za 90 dinarjev. . . ^ Knjigo bom pfačaffa) — naenkrat — v zaporednih mesečnih obrokih po 30 din t*»-po prejema računa in položnic na tekočI račun založbe Mladinska knjiga, L j ubij SM-1-30/1. Prečrtajte neustrezno! Datum: Podpis: »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦v* »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ ttmmtmttttt*. Iskra Commerce ■ To so gospodinjski aparati ISKRA — za vsestransko uporabo! Aparati so moderno oblikovani in opremljeni z močnimi električnimi motorji, zato so v okras stanovanju ter prihranijo moč in čas. Gospodinjski aparati ISKRA — GIRMI opravljajo vse, kar bi morala sicer gospodinja storiti sama s težavo, z uporabo žlice, noža, metlice za stepanje ali z roko. m. TRIGLAV KONFEKCIJA, KRANJ Novoletna razprodaja konfekcije POPUST 30 V 50% V ČASU OD 10. — 30. 12. 1970 tri g 1 a v Potrošniki! Veliko izbiro novoletnih daril vam po znižanih cenah nudi trgovina DELIKATESA na Maistrovem trgu v Kranju in na novoletnem sejmu Od 15. do 31. decembra 1970 nudimo gospodarskim organizacijam, ustanovam in potrošnikom pri nakupu daril v vrednosti 50 din 5 % popusta. Vsa darila pakiramo po vaši želji in odpošiljamo na zahtevane naslove. Pohitite z nakupom novoletnih daril v Delikatesi v Kranju Se priporoča in vam želi srečno 1971 trgovina Delikatesa -GTP Central Kranj Komunalni servis Kranj obvešča občane in delovne organizacije, da ima v svojem sestavu tudi Tapetništvo, ki nudi poleg vseh tapetniških in dekorativnih storitev tudi dobavo in montažo švicarskih karnis ter vseh vrst zaves s solidno izvedbo po konkurenčnih cenah! Za naročila se priporoča, sprejema pa jih v Kranju, Titov trg 22, tel. 21-294 BAČA tovarna volnenih izdelkov Podbrdo nudi cenjenim potrošnikom na novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 27. decembra po sejemskih cenah: kamgarne za moške obleke, ženske kostime in težke kamgarne za moške in ženske plašče v modnih barvah in vzorcih iz čiste runske volne. Izkoristite izredno priložnost! Priporočamo se! Vsem cenjenim odjemalcem želimo srečno novo leto 1971 Kovinotehna FUŽINAR blagovnica JESENICE Novoletna prodaja na novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 27. XII. izreden popust do G O R E N J E pralni stroji televizorji hladilniki štedilniki peči Poleg tega: trajno žareče peči in štedilniki kiippersbusch, EMO, pomivalne omarice, Tiki bojler j i. Razprodaja podstavkov za novoletne smrečice Nadvse ugodni kreditni pogoji in brezplačna dostava Srečno novo leto želi vsem cenjenim strankam Kovinotehna veletrgovina bled razglaša naslednja prosta delovna mesta: a) vzdrževalca strojev in naprav pogoj: KV električar z nekaj let prakse b) NK delavke-ce za priučitev v prodajalnah mesa Pogoj: končana osemletka. Ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovina Specerija Bled do 28. decembra 1970. Želite pred zaključkom leta prirediti za vaš kolektiv v lepem okolju kosilo ali večerjo? Priporočamo vam naše prostore: Restavracijo Bor za 80 oseb Restavracijo Grad Hrib za 50 oseb Grajsko klet za 35 oseb Lovsko sobo za 20 oseb Zagotavljamo vam prijetno počutje in dobre gostinske storitve. Hotel Bor grad Preddvor SENTA SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31 tel. 22 053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci — odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob ln koruzni zdrob. Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah. man og PRODAJ Prodam štiri debele PRAŠIČE za zakol. Mavčiče 43 5557 Prodam PEC za grotje vode v kopalnici in SOBNO PEC plamen št. 2. Orel, Radovljica, Delavska 3 5558 Prodam nad 200 kg težkega PRAŠIČA. Sp. Brnik št. 26 5559 Prodam PLINSKO PEC aida z rezervno jeklenko. Informacije v popoldanskem času. Kocijan, Kranj, St. Rozmana 7 5560 Prodam sedem mesecev brejo TELICO. Drulovka 12, Kranj 5561 Prodam PRAŠIČA za zakol. Orehovlje 5, Kranj 55662 Prodam rabljen polavtoma-tičen PRALNI STROJ z odlično centrifugo in KOLOVRAT ter KRTAČE, oboje primerno za okras v vikend hišici. Naslov v oglasnem oddelku 5563 Prodam dobro ohranjen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK gorenje. Batistič, Kranj — Stražišče, čistilnica 5564 Prodam PRAŠIČA za pitanje. Zg. Brnik 23 5565 Prodam visoko brejo SVINJO ali zamenjam za debelega prašiča in KUPIM težkega KONJA, vajenega vseh kmečkih del. Sp. Brnik 39 5566 Prodam moško usnjeno OBLEKO. Partizanska 11, Kokrica Kranj 5566 Prodam devet mesecev brejo KRAVO. Hraše 46, Smlednik 5567 Prodam plemenskega VOLA in 35 kg težkega PRAŠIČA. Voglje 77 5568 Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA. Kokrica 37, Cesta na Belo, Kranj 5569 Prodam dva PRAŠIČA, težka od 40 do 50 kg. Sp. Brnik H 5570 Prodam dve na pol breji KRAVI. Voklo 45 5571 Poceni prodam OTROŠKO POSTELJICO. Nasdov v oglasnem oddelku 5572 Prodam PRAŠIČA za zakol. Velesovo 8, Cerklje 5573 Prodam BUTARE. Trstenik 15 5574 Prodam malo rabljen PU- HALNIK s cevmi in motorno SLAMOREZNICO. Sp. Duplje 51 5575 Prodam brejo SVINJO ah zamenjam za debelega Pra" šiča. Rezek Peter, Zg. Brnik 16 5576 Prodam »GAŠPERČEK« in PEČ na žaganje. Kocjanova 14, Kalvarija, Kranj 5577 Prodam 8 let starega KO-NJA. Krč Janez, Kokrški log 10, Kranj (Primskovo) 5578 Prodam globok in športni OTROŠKI VOZIČEK. Kuhar Mira, Novi svet 22 škofja Loka ' 5579 Prodam JARCE Babni vrt 10, Golnik 5580 Prodam nad 500 kg težko KRAVO simentalko, po Pj" vem teletu, žiganja vas 35. Tržič 5581 Obletnica Minilo je že eno leto od prerane smrti, ko nas je zapustila naša draga žena in mama Mara Vukelj še vedno se spominjamo na njene dobrote in je nikoli ne bomo pozabili. Zahvaljujemo se vsem, ki so se jo spominjali, prinašali cvetje in obiskovali njen prerani grob. žalujoči: mož Nono, hčerka Dilja in ostali Strahinj, 19. decembra 1970 Zahvala Ob smrti naše tete Frančiške Bohinc se iskreno zahvaljujemo dr. Bajžlju, dr. Novaku, g. duhovnikoma, sosedom za pomoč, vsem za izrečeno sožalje in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dekletom iz vasi. . žalujoča družina Sodnik Pivka, 17. decembra 1970 loterija Prodam težkega PRAŠIČA Za zakol. Prebačevo 23, Kranj 5582 Prodam lepa zimska JABOLKA. Suha 14, Kranj 5583 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Jezerska 35, Kranj 5584 Prodam vprežne GRABNE. Virlog 8, škofja Loka • 5585 Prodam PRAŠIČKE. Zg. Br-n& 46 5586 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 38, Cer-ttje 5587 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zg- Brnik 29 5588 Prodam plemenskega BIKA šenturska gora 21, Cer-HJ* 5589 Prodam 12 tednov brejo SVINJO. Zg. Brnik 20 5590 Prodam suha DRVA, mehka in trda. Zalog 49, Cerklje 5591 Prodam dva PRAŠIČA do 60 kg težka. Cerklje 50 5592 Prodam 15 tednov brejo SVINJO. Praprotna polica 19, Cerklje 5593 Prodam dva PRAŠIČA za Zakol. Dvorje 40, Cerklje 5594 Prodam SVINJO po prašič-■kih. Šmartno 28 Cerklje 5595 Prodam brejo SVINJO. Sp. Bmik 60 5596 Prodam tri PRAŠIČKE po Sedem tednov stare. Babni vrt 6, Golnik 5597 Prodam dva KOZLA, mladega in starega. Mahne Marija, Podljubclj 1, Tržič 5598 Prodam KRAVO s teletom ah" po izbiri. Visoko 5, Šenčur 5599 Prodam KRAVO. Olševek 22. Preddvor 5600 prodam kombiniran ŠTEDILNIK naonis s tremi plin- skimi in dvema električnima ploščama in prostorom za »bombo«. Naslov v oglasnem oddelku. 5601 Prodam brejo SVINJO. Zg. Brnik 27, Cerklje 6626 Prodam KRAVO s teletom ali brez, po izbiri. Gašperin, Begunje 127 6627 Prodam PRAŠIČA za zakol. Korošec Janez, Milje 3, Šenčur 6628 Prodam PRAŠIČA po izbiri za zakol. Sp. Duplje 71 6629 Prodam 800-1 itrski SOD za gnojnico ali menjam za večjega. Naslov v oglasnem oddelku 6630 Prodam PRAŠTČA za zakol. Hlebce 26, Lesce 6631 Prodam KOSILNICO alpi-na. Zaloše 12 pri Podnartu 6632 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Voglje 63 6633 Prodam TRAVNIK v Tene-tišah. Naslov v oglasnem oddelku 6634 Prodam pet PRAŠIČEV, težkih po 25 kg. Dorfarje 21, Žabnica 6635 Prodam SLAMOREZNICO epple 800 s puha ln i kom. Se-nično* 14, Tržič 6636 KUHM I Kupim »CIRKULAR« za dna. Naslov v oglasnem oddelku 5602 Kupim STAJICO in OTROŠKO POSTELJICO. Ponudbe poslati pod »cena« 5603 Kupim rabljeno kuhinjsko KREDENCO. Mišic, Ul. Tatjane Od rove 4, Kranj 5604 Kupim mlado KRAVO pred telitvijo. Gaber Andrej, Draga 5, Medvode 6637 Zahvala Ob nepričakovani boleči izgubi našega ljubega moža in dobrega ter skrbnega očka Alojza Kovača se iskreno zahvaljujemo sosedom, lastnikom avtomobilov, prijateljem za tolažilne besede ter vsem, ki so nam pomagali na kakršenkoli način v najtežjih trenutkih. Hvala g. župniku in pevcem, enako tudi kolektivu Iskra Otoče za vso izkazano pomoč, posebno sindikalnemu odboru za darovani denar. Žalujoči: žena Angelca, otroka Ivica*in Lojzek, brata Nace z ženo in Tone, sestri Rezka in Malka z družinami ter drugo sorodstvo Posavec, 16. decembra 1970 Prodam dobro ohranjen FIAT 850. Orehovi je 11, Kranj, telefon 22-601 5547 Prodam KOMBI, letnik 57, ^registriran in tehnično pregledan ali zamenjam za les. Hraše 46, Smlednik 6605 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Zg. Bitnje 168 (pri gasilskem domu v jami) 6606 Ugodno prodam AMI 6, letnik 1966. Dragočajna 24, Smlednik 6607 Prodam FIAT 750, letnik 1970 za 14.000 din in 100-litrski MEŠALEC. Plačilo možno s čekom. Torkar Tončka, Ko ritno 33, Bled 6608 Kupim dobro ohranjen ali skoraj nov TOVORNI AVTO od 3 do 5 ton. Naslov v oglasnem oddelku 6609 Po ugodni ceni prodam FIAT 850, potreben popravila karoserije. Zargaj, Grad 41, Cerklje . 6610 Prodam AMI 6, letnik 69. Naslov v oglasnem oddelku 6611 Prodam osebni avto RENAULT GORDINI po delih. Ropret Miha, Voglje 94 6612 Nujno prodam KOMBI IMV, 100.000, po zelo ugodni ceni, ker nimam garaže. Mar-kun Franc, Ribno 53, Bled 6613 Prodam FIAT 750, vzamem tudi potrošniški ček. Virlog 8, Škofja Loka 6614 i STANOVANJA Poštenemu dekletu oddam SOBO. Gorenjesavska 58, Kranj 6615 Tričlanska družina išče ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju ali okolici, za pet mesecev plača naprej. Naslov v r.rriasnem oddelku 6616 Kdor mi preskrbi ali odstopi enosobno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju z odločbo, dobi za nagrado pol milijona din. Naslov v oglasnem oddelku 6617 V Kranju ZAMENJAM enosobno STANOVANJE za enakega na Reki, Beogradu, Kopru ali Novem mestu, kovačevi č Lazar, Pot na Jošta 21, Kranj 6618 Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Jožefa Skodlarja tesarskega mojstra z Gorenj sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. Posebno zahvalo smo dol/ni dr. Hriberniku, g. župniku s Primskovega, g. župniku Fortuni za poslovilne besede, dobrim sosedom, posebno Logarjevim in Snedi-čevim, pevskemu zboru, kolektivu Slaščičarna-kavarna in Mladi rod Kranj ter gasilskemu društvu Primskovo za pomoč, podarjene vence in spremstvo na zadnji poti. Žalujoči družini Skcdlar in Sepin Kranj, 17. decembra 1970 Sprejmem VAJENCA v uk avtomehanične stroke. Bokalj Anton, Polica 15, Naklo, telefon 21412 5550 Iščem UPOKOJENCA za pomoč pri vodovodnih popravilih nekaj ur dnevno. Naslov v oglasnem oddelku 5551 ANSAMBEL in STREŽNO OSEBJE za silvestrovanje zaposli restavracija Park. Ponudbe pošljite na naslov: restavracija Park, Kranj INSTRUIRAM matematiko za V., VI., VIL in vključno VIII. razred osnovne šole. Naslov v oglasnem oddelku 5552 ;* IZGUBLJENO Mini ^riiiBirrii liiiMr^rtTi-nfTTT« Od MM-expresa do Restavracije park izgubljeno uro znamke certina, vrnite na naslov v oglasnem oddelku 6638 OSTAL GOSTILNIČARJI! če potrebujete odličen »CVIČEK«, ga lahko pripeljem na dom. Vzorec in dogovor o ceni dobite v Kranju, Jezerska cesta 8 5552 KOTLE za 2GANJEKU-HO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkva-litetneje že prek 40 let KAPELJ V., bakrokotlar-stvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4, Šiška. OBRTNIKI! Poslovne knjige vam vodim ažurno po najnovejših predpisih. Kličite telefon 23 000 Kranj 6620 Občane škofje Loke in okolice OBVEŠČAM, da sem odprl OBRTNO DELAVNICO za popravilo gospodinjskih strojev in aparatov v ŠKOF-JI LOKI, Sp. Trg 27 (pri Pe-pelnak). Za usluge se vam priporočam. Pevne Tone, Ulica Tatjane Odrove 14, Kranj, telefon 23-468 6621 Iščem dober TRIO za silvestrovanje. Gostilna Zaje, Lahovče 6622 Gostilna Peterlin Komenda išče glasbo za silvestrovanje 6623 TRŽIŠKI KVINTET sprejema naročila za igranje na Silvestrovo. Informacje na telefon 71-349 Tržič 6624 Dobro in hitro opravljam AVTOKLEPARSKA DELA v popoldanskem času škofe Marijan. Kranj, JezcrsVa IS 6625 GOSTILNA ALEŠ, Breg ob Savi, Kranj sprejema REZERVACIJE za silvestrovanje. Ugodna cena in solidna postrežba. Se priporočamo! 6539 POROČILO o žreban ju srečk 51. kola dne 17. 12. 1970 srečke s so zadele končnicami din 0 6 56400 506 59890 2.006 85920 506 97360 506 308310 10.006 51 10 61 10 36121 1.000 318031 10.000 614211 10.000 22 10 1612 200 11382 1.000 453962 10.000 612942 10.000 23 10 233 100 93533 500 799223 10.010 4 6 39754 506 95224 506 390984 10.006 5 6 32405 506 13475 2.006 60695 1.006 751025 10.006 96 10 4736 200 09246 1.000 051726 10.000 755696 10.000 77 »1 25157 500 47947 1.000 288597 10.000 I 293787 10.000 474^77 150.020 58 30 39418 500 64088 500 662508 lo.ooa 701508 10.000 789378 50.000 99 20 179 50 119789 10.000 546509 10.000 OKROŽNO SODIŠČE v Kranju prodaja OSEBNI AVTOMOBIL FIAT (seat) 850, \einVi 1969 z 80GJ prevoženimi km Najnižja ponudba 19.500 din. Ogled dnj 23. decembra 1970 od 12. di 14. ure. Vse informacije pri vratarju sodiiča. Pismene ponudbe je treba vložiti uo vštetega Ob pre prg ui imajo nesreče ■ _:_:____ Na Prezrenjah na cesti med Kropo in Podnartom se je v sredo, 16. decembra, popoldne pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Žaberi, star 21 let, iz O toč je v. desnem nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na levo stran ceste in s polno hitrostjo čelno trčil v nasproti vozeči avtomobil Jožeta Pogačnika iz Kamne gorice. V nesreči je sopotnik v Žaberlovem avtomobilu aa kraju nesreče umrl, voznik 2abeii in sopotnik Bogdan žabaS pa sta bila huje ranjena. V Pogačnikovem vozilu pa sta bIH laže ranjeni Vladislava in Slavica Pogačnik. Prepeljali so fEk v jeseniško bolnišnico. Na Cesti JLA v Kranju pred bifejem Turist je v sredo ob drugi uri avtobus, Id ga je vozil Jože Tof Iz Kranjske gor% zadel 60-letno Katarino Kern iz Zg. Bele. Nesreča se je pripetila na prehodu za pešce. Kernova je nenadoma z desne strani prečkala cesto, ko je bil avtobus že na prehodu za pešce. Voznik je zaviral, vendar je Kernovo zadel, tako da je padla ln udarila z glavo ob robnik na cesti. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. Pri Stošičevem spomeniku na cesti prvega reda v Kranju je v četrtek, 17. decembra, popoldne prečkal cesto 87-letni Emil Kump iz Kranja. Iz mesta je pripeljal v osebnem avtomobilu Vinko Ahčin iz Moš. Voznik ni dovolj upošteval prehoda, zato je Kumpa zadel. Ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Ni dokazov za obtožbo Okrožno sodišče v Kranju je 15. decembra letos ustavilo preiskovalni postopek zoper Danijela Kokošineka z Jesenic. Preiskava je bila uvedena v septembru letos zaradi suma kaznivega dejanja hude telesne poškodbe s smrtnim Izidom. Okoliščine so bile namreč take, da je obstajal sum, da naj bi Danijel Kokošinek 8. avgusta letos svojo ženo Ano, staro 39 let, tako pretepel, da je zaradi poškodb ponoči umrla. Preiskovalni sodnik Lojze Marolt pa je med preiskovalnim postopkom dobil dokaze, ki so izključili možnost, da bi edino pretepanje lahko povzročilo smrt Ane Kokošinek. Tistega dne popoldne je bila Ana Kokošinek sama doma. Mož je že zjutraj odprl dve konzervi, Id naj bi ju žena pogrela za kosilo. Nato pa je odšel v bife. Sredi dopoldneva je žena poslala najmlajšega sina v trgovino po štiri litre vina. Zadnje čase je Kokošinekova hudo pila in je popolnoma zanemarila gospodinjstvo. Okoli trinajste ure se je vrnil mož domov in našel ženo za mizo. Zjezil se je, ko je videl, da se je žena opila in nI pripravila kosila. Večkrat jo je udaril ž roko, ko pa je padla po tleh, jo je tudi obrcal. Zdelo se mu je, da se je onesvestila, zato jo je polil z vodo. Vendar se žena nI predramila. Tudi, ko sta se vrnila domov starejša otroka, sta poskušala mater obuditi. Ko pa jim to ni uspelo, so jo odnesli v spalnico. Ponoči je Ana Kokošinek umrla. Zdravnik zaradi podplutb na telesu pokojne nI hotel izdati mrliškega lista in zato so smrtni primer začeli preiskovati kriminalisti. Pri sosedi Jakšičevi je bila tiste dni na počitnicah njena 14-letna nečakinja Nada Strle iz Stalcarjev pri Kočevski Reki. Deklica je dopoldne prišla na stopnišče, da bi pogledala, če je kaj pošte. Opazila je vinjeno Ano Kokošinek, ki je šla po stopnicah v klet. Nenadoma ji je spodrsnilo, pri tem je sedla in udarila z glavo v desno stran ograje. Nada ji j2 hotela pomagati, vendar je Kokošinekova že sama vstala in odšla naprej v klet. Pri obdukciji je sodni izvedenec doc. dr. Borut Furlan ugotovil obsežno krvavitev pod možgansko opno, pikčaste to trakaste krvavitve v možganskem mostiču to podplutbe na desnem temenu ter druge manjše poškodbe. Po mnenju izvedenca je neposredni vzrok smrti Ane Kokošinek bila obsežna krvavitev pod možgansko opno. Izvedenec »je v polni meri dopustil možnost, da Je krvavitev nastala že pri padcu po stopnicah, kasneje pa Je napredovala«. Krvavitev v možganih lahko nastopi tudi po sorazmerno blagem udarcu ali padcu; k nastanku takih poškodb so posebno nagnjeni kronični alkoholiki. Na osnovi izvedenčevega mnenja je preiskovalni sodnik ugotovil, da ni dokazov, da bi obdolženec, to je Danijel Kokošinek s svojim pretepanjem povzročil ženino smrt. Zelo malo je tudi verjetno, da bi bila pravočasna zdravniška pomoč pri tokih pogodbah uspešna. Javni toiilec okrožnega sodišča je . mi > podpisal ustavitev poslopja. , L. Mencinger OBLETNICA Minilo je leto dni, odkar sta nas za vedno zapustila naša ljuba ata in mama FRANC IN MARJANCA PLESTENJAK iz Sutne m odšla od nas v tSn dom. de enkrat hvala vsem, ki ste ju spremBi na njuni zadnji pod. Sinovi to hčerke Zahvala Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, brata Vincenca Švaba upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Tonetu Martinčiču za dolgotrajno zdravljenje in dr. Idi Dovžan za njeno prizadevnost. Iskrena hvala g. dekanu za tolažilni nagovor in prečastiti duhovščini za večkratne obiske in pogrebne obrede. Enaka hvala tudi pevskemu zboru. Žalujoči: žena Marija, hčerki Mari, Kati, sin Vinko z družinami, bratje, sestre in drugo sorodstvo Zahvala Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so ob smrti našega dragega in dobrega moža in očeta Petra Zupanca sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem duhovnikom, posebno pa g. Slapšaku, Marnu Lojzetu in Perčiču Rudetu za poslovilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni pevcem, kolektivu Dinos Kranj, podjetju Interevropa Kranj ter ind. komb. Planika. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Ana, sin Franci in hčerka Štefka z družinama, hčerka Olga in sorodniki Kranj, 14. decembra 1970 Zahvala Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka Francita Velikonja gozdarskega tehnika se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi poslednji poti in vsem, ki so mu lajšali bolečine v času njegov* dolgotrajne bolezni. Posebno smo hvaležni zdravnikoma dr. Dragu Petriču, dr. Borisu Klunu in zdravstvenemu osebju ljubljanske bolnice, ki so našega Francita tako požrtvovalno zdravih in negovali. Hvala tudi kolektivu in družbenopolitičnim organizacijam Gozdnega gospodarstva Kranj, ki so tako tovariško počastile spomin svojega nekdanjega sodelavca. Hvala govornikoma za njune tople besede pri odprtem grobu; prijateljem, znancem in sosedom pa hvala za sočutje in pomoč v teh za nas tako hudih dneh. Prisrčna zahvala za poklonjeno cvetje in za izrečena sožalja. Žalujoči: žena Marija s hčerkama Mojco in Natašo, brat Stane z družino in drugo sorodstvo Kranj, Koper, 19. decembra 1970 Zahvala Ob prerani smrti naše drage mame in stare mame Ane Pristov - Vilmanove se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so počastili njen spomin, ji darovali cvetje in jo spremili do njenega poslednjega doma. Hvala vsem, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali. Globoko zahvalo dolgujemo primariju dr. Brandstetherju in dr. Milanu Cehu ter vsemu zdravniškemu in strežnemu osebju Bolnišnice Jesenice, ki so ji z vso požrtvovalnostjo storili vse, da bi ji olajšali bolečine in ji podaljšali življenje. Posebno hvaležni smo družinam Nabernik, Novak in Bertoncelj, ki so nam v najhujših dneh izkazali vso pozornost in nesebično pomoč. Iskrena hvala tudi duhovniku za izrečene tolažilne besede, ter pevcem za ganljive žalostinke ob njenem odprtem grobu. Hvala tudi kolektivu Gorenjskih oblačil in GP Sava Jesenice za poklonjene vence, pozornost in razumevanje. Vsem še enkrat hvala za vse, kar ste dobrega storili naši nepozabni mami ter kakorkoli počastili njen spomin. Žalujoči: mož Janez, hčerke Jana ter Anica in Marina z možem Smučarski koledar Danes objavljamo koledar smučarskih prireditev v skokih. Državno prvenstvo v novi sezoni bo v Delnicah, kjer bi moralo biti že letos, vendar je odpadlo zaradi pomanjkanja snega.V Delnicah se bodo pomerili člani in starejši mladinci, medtem ko bo državno prvenstvo za mlajše mladince v Mirni na Dolenjskem. Republiško prvenstvo za člane bo v Žireh, enako kot letos, prvenstvo SRS za starejše mladince bo v Misli-nji, v Sebenjah pa bo prvenstvo Slovenije za mlajše mladince. Najvažnejša mednarodna prireditev pa bo tudi letos v Planici za Poldov memorial na 90-metrski skakalnici 28. marca. SKOKI: Datum Kraj Naziv tekmovanja Organizator Kategorija ^acfja 1 2 3 4 5 6 December 27. Sebenje meddrušt. tekmov. 25 m TVD Križe SPI, MPI K Vrhnika meddrušt. tekmov. 25 m TVD Vrhnika CL, SMI, MMI K Litija meddrušt. tekmov. 30 m SK Polet SM- MMI, SPI, MPI — Andraž meddrušt. tekmov. 30 m SK Oljka SPI, MPI K Januar 2. Planica meddrušt. tekmov. 60 m mlad. svet SZS SMI, MMI K 3. Kisovec Zagorje odpr. prv. Zagorja 40 m SK Zagorje CL, SMI, MM K 9.-11. Maribor skakal, turneja 70 m Beljak Julij. kr. - Koroško - org. odbor CL — Trbiž Slovenija 10. Žiri Po stezah part. SK Žiri ČL K Kropa Jelovice — 70-m TVD Kropa SMI, MM K Poljane 40-m 30-m TVD Gor. vas SPI, MPI K Ravne meddrušt. tekm. 25-m SK Fužinar SPI, MPI K Ravne meddruštv. tekm. 40-m SK Fužinar SMI, MM — 17. Sebenje medu. tekm. z medn. udeležbo na 45-m TVD Križe ČL, SMI, MMI K Čepovan-Lokve meddruštv. tekm. na 20 m SK Gorica SPI, MPI K 24. Jesenice -Kor. Bela meddruštv. tekm. na 35-m SD Jesenice SMI, MMI, SPI, MPI K Velenje meddrušt. Rudar vse kat, — Litija odprto obč. prv. na 35-m SK Polet vse kat, — 31. Sebenje prvenstvo SRS — 45-m TVD Križe MMI K Misli nja prvenstvo SRS — 60-m TVD Mislinja SMI K Žirovnica meddruštv. tekm. 30-m plan. šola Žirovnica SPI, MPI K Dol Jubov pokal 45-m TVD Dol MMI Februar 5.-7. Ihan, Kamnik Kamniško-zasavska turneja org. odbor ČL, SMI, MMI K 6. Vrhnika odprto obč. prv. 35-m TVD Vrhnika vse kat. — 7. Mirna drž. prv. 45-m TVD Mirna MMI K Naklo pokal mesta Kranja 25 m SK Triglav SPI, MPI K Idrija pokal J. Premrla-Vojka 30-m SK Rudar vse kat. K Ljubno meddruštv. tekm. 60-m SK Ljubno CL, SMI •— 14. Žiri prven. SRS 65-m SK Alpina ČL K 20. Delnice drž. prv. 65-m SK Goranin SMI K 21. Delnice drž. prv. 65-m SK Goranin CL K Lokve pokal Poldanovec 35-m SK N. Gorica ČL, SMI, MMI — Ravne meddruštv. tekm. 45-m SK Fužinar ČL, SMI, MMI — 28. Mislinja memorial poh. bat. 60-m TVD Mislinja ČL, SMI, MMI K Litija prv. SRS 30-m SK Polet SPI, MPI K Marec 6. Šentvid meddrušt. tekm. (nočno) TVD Šentvid ČL, SMI, MMI a. 21. 40-m Žiri (Planica) Adlešičev memorial 60-m SK Olimpija ČL, SMI, MMI K 28. Planica Poldov memorial medn. org. odbor CL mm April tekma na 90 m 4. Planica pokal mesta Kranja 60-m SK Triglav ČL, SMI, MMI K Srebrne plakete za dolgoletno sojenje Na redni letni konferenci so pred dnevi pregledali delo nogometni sodniki gorenjske nogometne podzveze. Leto 1970 je leto, ko nogometaši v Sloveniji praznujejo 50-let-nico organiziranega nogometa v Sloveniji, kranjska nogometna podzveza pa 25-letnico svojega delovanja. Na konferenci so se sodniki spomnili tudi tovarišev, ki že več kot 20 let nesebično delajo v tej organizaciji. Srebrno plaketo za njihovo požrtvovalno delo so dobili Pavle Novak, Franc čadež, Milan šegula, Leopold Grošelj ter Miran Kraljic. Iz poročila predsednika Pavla Novaka je razvidno, da so gorenjski sodniki v letošnjem letu oclsodili 770 tekem na Gorenjskem in Sloveniji. Od 38 članov sodniške organizacije se je na nogometnih igriščih pojavljalo 25 gorenjskih sodnikov. Med njimi zasledimo tudi edinega Gorenjca, ki deli svojo pravico v zveznem merilu. Ta čast pripada Kranjčanu Albinu Bradaški. V njihovih vrstah pa imajo še šest republiških sodnikov ter enega zveznega ter tri republiške sodniške inštruktorje. V diskusiji je bilo največ govora o napredovanju in, problemih mladih sodnikov. Njihovi starejši sovrstniki menijo, da je mladim treba čimprej omogočiti napredovanje. Novemu upravnemu odboru bo tudi v tej mandatni dobi predsedoval Pavle Novak, pomagali pa mu bodo še Slavko Božnar, Rudi Gros, Albin Bradaška, inž. Tone Kaštiv-nik, Marjan Mihelič, Anton Vrečko, v nadzornem pa Franc čadež, Milan šegula in Leopold Grošelj. D. Hurner Ali bodo kranjski keg-Ijači nastopili v pokalu Evropa ? Najboljši kranjski športni kolektiv kegljaški klub Triglav, sedemkratni prvak Jugoslavije, bo nastopil v prihodnjem letu na tretjem pokalu Evrope, kjer sodelujejo najboljše klubske ekipe iz vse Evrope. V želji, da bi čimbolj uspešno nastopili na tem pomembnem tekmovanju, so kegljači Triglava planirali obsežne priprave. Poleg nastopa na republiškem državnem prvenstvu bi se želeli Kranjčani pomeriti še na kegljiščih v Ljubljani, Zagrebu, Crikvenici, Mariboru, Jesenicah itd. Želijo pa tudi nekaj mednarodnih srečanj. Vse te priprave bodo precejšnje breme za marljivi športni kolektiv v Kranju. V klubu so prepričani, da bodo naleteli pri kranjskih podjetjih na razumevanje in da bodo zbrali tolikšna sredstva, da se bodo lahko uradno prijavili za tekmovanje pokal Evrope. Posebno pomoč pričakujejo tudi od skupščine občine Kranj. V primeru nerazumevanja bodo morali kegljači Triglava odpovedati nastop in prepustiti mesto drugi najboljši jugoslovanski ekipi — Medveščaku iz Zagreba. V tekmovanju za pokal Evrope so ekipe razdeljene v tri skupine. Prvak Jugoslavije bo igral skupaj s predstavniki Madžarske in Romunije. Prvi troboj bo v začetku junija v Romuniji, drugi v Madžarski in tretji v Kranju 3. julija. Finalni del, na katerem bodo igrali prvaki vseh treh skupin in lanskoletni prvak, pa bo na sporedu v začetku oktobra v ČSSR ali Madžarski. Kegljači večkratnega državnega prvaka pričakujejo, da se bodo na tem tekmovanju uvrstili zelo visoko. Jože Turk, Lojze Kordež, Anton Česen, Miro Ambrožič, Raj ko Stare, Stane Bregar, Ribat d Prion, Milan Jereb, Milan Ve-hovec, Edo Kavčič, Miro Jen-kole in Jože Zevirik pridna trenirajo za to tekmovanje ir» mislijo, da bodo posegli po prvem mestu. Sedemkratni prvak Jugoslavije želi tudi naslov najboljše ekipe v Evropi. P. Didić Hokej Zanimiva hokejska tekma na Jesenicah V ponedeljek bo na Jesenicah zelo zanimiva hokejska tekma. V okviru tekmovanja za alpski pokal se bodo domačini pomerili s švicarskim državnim prvakom Cahux de Fonds, ki trenutno zavzema prvo mesto na lestvici. Jeseničani so v prvi tekmj izgu- bili s 7:1, zato se bodo v ponedeljek poskušali maščevati za poraz in si pridobiti novi dve točki, ki bi izboljšali njihov položaj na razpredelnici. Ta, nedvomno kvalitetna tekma, se bo izjemoma začela ob 17.30. Z. F, •I v p r a š a n j e 3 o d g o v o r i Tokrat, dragi bralci, smo se izneverili naslovu, ki zahteva, da intervju-vancem postavimo eno samo vprašanje. Naša novinarja sta namreč obiskala kasarno v škofji Loki in pokramijala s tremi vojaki. Pripovedovali so jima o sebi, o svojem življenju, o željah in načrtih za prihodnost, pa tudi o vtisih, ki jih je nanje napravilo novo okolje, mesto, ljudje ... Poglejmo, kaj pravijo. # Dinko Župančič (21 let), doma iz Osijeka: »Po poklicu sem orodjar, vendar me že od nekdaj privlači likovna umetnost. Ves prosti čas, ki ga skušam čim smotrneje izkoristiti, posvetim risanju, beleženju opomb in zapa-žanj ter branju svetovnih klasikov, kar mi utegne kasneje priti presneto prav. Rad bi se namreč vpisal na slikarsko akademijo v Zagrebu. Upam, da bom uspel. škofja Loka je čudovit kraj, dasi so ljudje *e zmeraj nekoliko pod vplivom stare mentalitete, ki dekletom prepoveduje navezovati kakršne koli stike z vojaki. Meni je sicer vseeno, saj imam doma punco, ampak neprijeten občutek ostane. No, kljub temu sem zunaj kasarne našel dobre prijatelje — umetnika Doro in Franceta Slano. Kako smo se spoznali? Nekoč, med ogledovanjem mesta, sem v tesni ulici naletel na Doro Plestenjak-SIana, ki je vztrajno slikala. Dolgo, celi dve uri, sem jo opazoval. Niti besedice nisva spregovorila, šele ko je odložila čopič, se je obrnila in me vprašala, če sem res tako vnet občudovalec barv. Potem je pristavila, da si lahko ogledam njen atelje v grajskem stolpu. Bil sem navdušen. Sedaj, kadar le utegnem, stopim gor. Večkrat vzamem s seboj kakšno svojo podobo. Slikarja jo ocenita in povesta, kaj bi na njej kazalo popraviti, kaj spremeniti. Včasih gremo skupaj ven, skupaj rišemo in razpravljamo o likovnih problemih. Ob njiju sem spoznal, da moram iskati lastne izrazne rešitve in da ne smem zgolj posnemati starih mojstrov. Dora mi daje tudi papir in barve, ki jih dobiva iz Pariza. Obema sem za izkazano prijaznost neizmerno hvaležen.« # Srečko Vrbinc (20 let), doma iz Ribnice: »Vojaško suknjo naj bi slekel čez dober mesec dni. Potem me čaka delo. Sem strojni ključavničar in verjamem, da z iskanjem zaposlitve ne bo težav. V prostem času gojim šport ter prebiram časopise in knjige. O škofji Loki prej nisem vedel skoraj ničesar. Danes je seveda drugače. Dobro poznam zgodovino mesta, ogledal sem si muzej, prekrižaril loške ulice, obiskal najbolj zanimive kulturne spomenike in turistične točke v bližnji okolici . . . Prebivalci so prijateljski, vljudni, škoda le, da nimamo možnosti tesnejše povezave s tukajšnjo mladino. Njej kot nam manjkajo primerni prostori, kjer bi se sestajali, dom, kamor bi zahajali. Kdaj pa kdaj v vojašnico sicer pridejo gimnazijci, toda športna tekmovanja, skupne prireditve, nastopi in podobne akcije, ki jih organiziramo, so vse preredke, vse preveč bežne, zato ne moremo sklepati trajnejših poznanstev. O tom bi odgovorni morali temeljito razmisliti.« • Amra Salieski (26 let), doma iz vasice Asa-mati v Makedoniji: »Kot absolvent višje šole za te- lesno kulturo v Skopju se mi ponuja priložnost, da namesto loto in pol nosim SMB samo leto dni — če bom uspešno opravil zaključni izpit, kajpak. Profesor nameravam postati, saj sem svoje dni že poučeval. Tudi v kasarni večino prostih uric posvetim športu. Moja dolžnost je sestavljanje, vodenje in demonstriranje fizkulitur-nih vaj, ki jih mora opravljati sleherna enota. Poleg naštetega rad berem časopise. Gorenjsko sem , prvič obiskal v dijaških letih, ko smo priredili ekskurzijo na Bled, v Bohinj in v Ljubljano. Kdo bi takrat slutil, da bom vojaški rok odslužil v Sloveniji! Pri vas sta me najbolj navdušila svež, oster zrak in gorata, razgibana pokrajina, škofjo Loko sem vzljubil predvsem zaradi njene slikovitosti in kopice znamenitosti ter zato, ker je lepo urejena, negovana. Za povrh ste Slovenci sila gostoljuben in civiliziran narod. S slehernim Človekom, bodisi z rojakom, bodisi s tujcem, znate primerno občevati. Edino kar bi iz uvidevnosti ne smeli počenjati, je trmasto vztrajanje pri slovenščini, kadar se zapletemo v pogovor. Vem, da malone vsakdo obvlada srbohrvaščino, medtem ko drugim slovenski jezik dostikrat povzroča težave.« I. Guzelj WffimM!mm tem. Franc Čeptak (44), sicer doma iz Savinjska , le 14 let živi v tiren. Zadnjih 9 let opravlja funk ravnatelja tamkajšnje osnovne šole. Kot član aktiv skega odbora za izvedbo nedavnega referenduma o samoprispevku je opravljal težaško delo propagandista in sestankarja. On in njegovi sotrudniki so dobili bitko, ki utegne odločilno vplivati na ves bodoči razvoj žirov-skega okoliša. »Pozitivni izid glasovanja priča, da je v Žireh prišlo do pomembne prelomnice, da ljudem postaja jasno, kje tiči ključ do napredka naše regije,« pravi čeptak. Potem smo zvedeli, kako naporni so bili zadnji dnevi pred tisto novembrsko nedeljo. Mož je tekal od seje do seje, pojasnjeval in razlagal, prepričeval starše šolarjev, govoril političnemu aktivu kraja, obiskoval podjetja in socialistično zvezo ter spremljal novinarje časopisov, radia in televizije. Dostikrat ni uspel niti pošteno obedovati, edino kava in tobak sta ga držala pokonci. »Kmalu zatem, ko so odprli volišča, sem spoznal, da se nismo zaman trudili. Udeležba je presegla celo najdrznejša pričakovanja in majavo upanje spremenila v zmagoslavje. Uradne rezultate, ki so jih sporočili ob osmih zvečer, sem sprejel z nepopisnim veseljem in občutkom osebnega zmagoslavja. Dobili smo zadoščenje za svoj trud ter spoznali, da kraju le nekaj pomenimo.« Prva dela, pripoveduje srečni ravnatelj, naj bi stekla leta 1973. Lotili se bodo hkratne gradnje celotnega kompleksa predvidenih objektov (telovadnica, vrtec, centralna kurjava, novi prostori). Zadovoljni učiteljskt zbor s Francem Čeplakom na čelu komaj čaka začetek zidave, ki pomeni renesanso žirovskega šolstva. I. G. I Danes Gorenjski večer Kot smo že pisali, bo danes zvečer (ob 19. url) turistično društvo Kranj pripravilo v domu TVD Partizan v StražišČu zanimivo kulturno-zabavno prireditev pod naslovom Gorenjski večer. Z njo želi turistično .društvo Kranj na desnem bregu poživiti turistično dejavnost. Prihodnje leto pa bodo tod odprli tudi oddelek turističnega društva. Nocojšnja prireditev bo P1?* gotovo zanimiva. Na nj J bosta med drugim nasX. pila folklorna skupina »* Save in tamburaški zbor iz Reteč. Igral pa bo tu