LETO XXX., ŠT. 5
Ptuj, 3. februarja 1977
CENA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE
Nove oblike organiziranosti v kmetijstvu (str. 3)|
Delo za zdomce, nezaposlenost in še kaj (str. 4^
Kooperanta bolj enačiti z delavcem (str. 5)
Problem osnovnošolskega prostora (str. 6)
KS Gorišnica praznuje (str. 7)
^ Tesnejša
povezanost
med
delegacijami
Nedavni obisk predsednika
skupščine SR Slovenije Marijana
Brcclja, ki so ga spremljali še Beno
Zupančič, podpredsednik skupšči-
ne, ŠCefan Nemec, predsednik /bo-
ra združenega dela. Mara /lebnik,
predsednica zbora občin. Drago
Vresnik, sekretar za informacije in
Gojmir Komar, šef kabineta
predsednika skupščine, je bil za
občino Slovenska Bistrica letos že
drugi pomembni dogodek.
Že v uvodnem razgovoru s pred-
stavniki gospodarskega in
družbeno-političnega življenja
občine so se visoki predstavniki
Skupščine SRS seznanili z družbe-
no-ekonomskim položajem in
perspektivami razvoja občine.
Ugotovili so, da so v bistriški obči-
ni v zadnjem obdobju dosegli
ugodne gospodarske rezultate, če-
prav z njimi še ne morejo bili pov-
sem zadovoljni.
Franc Jagodic, predsednik
iATŠnega sveta SO Slov. Bistrica je
ob tem poudaril, da je gospodar-
ska rast v občini še vedno pod
republiškim poprečjem, kar
narekuje vsem dejavnikom v obči-
ni polno angažiranost za uresniči-
tev nalog, začrtanih v planu
srednjeročnega razvoja občine.
Prikazal je tudi probleme težkih
delovnih pogojev v občinski upravi
in prostorske probleme tudi pri
sestajanju delegacij. Velike težave
\ občini so tudi glede zaposlovanja
ženske delovne sile.
Aloj Kores, predsednik
skupščine je v svoji razpravi
kritično ocenil delo delegacij v
zboru krajevnih skupnosti in v
zboru združenega dela, ki sta
premalo povezana in premalo
medsebojno usklajujeta delo.
Povečati bo potrebno sodelovanje
med delegacijami v krajevnih
skupnostih in v TOZD s
konferencami SZDL, z osnovnimi
organizacijami sindikata in s
samoupravnimi organi.
V. Horvat
Rudolf Hribemik-Svanin govori slušateljem seminarja v
narodnem domu v Ptuju. Foto-R
V okviru drugega dela seminarja za vodstva organizacij in
organov ZK je v petek govoril v dvorani narodnega doma v
Ptuju general polkovnik RUDOLF HRIBERNIK-SVARUN,
komandant SLO v Sloveniji. Slušateljem je govoril o pomenu
splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
V svojem nadvse zanimivem izvajanju je poudaril, da smo si
doktrino splošnega ljudskega odpora ustvarili sami, pri tem
opirajoč se na izkušnje in pridobitve NOB. Zamisel ljudske
obrambe in družbene samozaščite je povsem naša in izvirna.
Ko je govoril o delovanju teritorialne obrambe na območju
občine Ptuj se je o njej izrazil nadvse pohvalno. Naglasil je tudi
pomen vojaških vaj, v katere se vključujejo tudi enote
teritorialne obrambe, enote družbene samozaščite in druge
komponente SLO. Povedal je, da bo v letošnjem letu prednost
vaj namenjena predvsem obrambi večjih industrijskih mest.
. Veliko je še nedorečenega ob zamislih splošne ljudske
obrambe vendar glavne usmeritve so že nakazane. Naša dolžnost
je, da te zamisli dosledno uresničujemo in jih v praksi
dopolnjujemo,''je med drugim poudaril Rudolf Hribemik-
Svarun.
zk\
V 4 letih
752 novih
članov ZK
Na seji komisije za organizira-
nost in razvoj ZK pri komiteju OK
ZKS Ptuj, ki se je sestala prejšnji
torek, so med drugim pregledali
gibanje članstva ZK v obdobju
zadnjih štirih let Ugotovili so, da
je bilo od popisa članstva ZK
naprej, leta 1973, na območju
občinske organizac^e ZKS Ptuj
sprejetih v članstvo skupno 75 2
novfli članov, kar pomeni poveča-
nje članstva ZK v občini za 63
odstotkov.
Tudi sestava novosprejetih je
ugodna, saj je bilo med sprejetimi
56 odstotkov mladih, 37 odstot-
kov žensk in eno tretjino delavcev
iz neposredne proizvodnje. Komi-
sija bo z zbiranjem m oceno
podatkov nada]yevala. Posamezni
člani so sprgeh zadolžitve, da
bodo do 20. februarja pripravili
gradivo s predlogom ocene na
posameznih področjih. Gre zlasti
za celovito oceno idejne, akcgske,
kadrovske in organizacgdce uspo-
sob^enosti občmske organizacge
ZKS, kar bo obravnavala občinska
konferenca ZKS Ptuj na seji v
začetku marca.
Kot so se na seji komisije
dogovorili, bodo v oceni dali zlasti
poudarek vlogi komunistov pri
uveljavljanju zakona o združenem
delu in v delegatskem sistemu.   F
Ormož
Kljub pomlajenemu
članstvu še
vedno premalo
kmetov v ZK
Pretekli teden je bila v Ormo žu
seja občinske konference ZK.
Komunisti so največ pozornosti
posvetili vključevanju kmetov v
ZK, ustanavljanju osnovnih orga-
nizacij v nekaterih delovnili
kolektivih ter spregovorili o
šibkem informiranju članstva.
Poleg tega so člani OK ZKS
Ormož ocenili dosedanje razprave
o kmetijstvu in izvoUli odbor za
pripravo in izvedbo proslav v
letošnjem jubilejnem letu.
Tudi v Ormožu se je po obeh
kongresih ZK precej povečalo
število  članstva ZK. Do konca
lanskega leta so sprejeli 117
članov, od tega kar 33 žensk.
Kljub tej pomladitvi in povečanju,
pa v Ormožu ocenjujejo, da se v
ZK še vedno premalo vključujejo
kmetje in sicer iz razloga -
premalo sodelovanja s kmeti,
neaktivnost osnovnih organizacij
na terenu in slaba obveščenost in
seznanitev s programom ZK, no,
takšna ocena velja tudi za delavce.
Med zelo važne naloge ormoških
komunistov sodi tudi ustanavlja-
nje tleh osnovnih organizacij ZKS
v organizacijah združenega dela,
prav tako sem sodi pospešeno
ustanavljanje aktivov ZK. Tako
bodo komunisti morali akcijsko
delati v osnovnih šolah, kjer še
niso ustanovljeni aktivi ZK.
Člani konference so ugotovili,
da je še vedno precej komunistov
v krajevnih dcupnostih in v
nekaterih družbenopolitičnih or-
ganizacijah ter skupnostih, ki so še
vedno preveč pasivni. V prihodnje
bo potrebno del tega članstva
bolje organizirati, izobraževati in
boljše informirati. Res je, da je
šibka točka ormoških komunistov
informiranje, ne bi pa ob tem
smeli prezreti dejstva, da so se
komunisti dolžni informirati tudi
sami Na to ne bi smeli pozabljati.
Delo osnovnih organizacij ZK se
mora poboljšati. Z aktivnim in
organiziranim delom vseh komuni-
stov bo potrebno sproti prepre-
čevati negativne pojave v sredinah,
kjer komunisti delajo in živijo.
fgrzk
Vabilo izgnancem!
Proti koncu leta 1976 je medobčinski odbor ZZB NOV Maribor
obiskala delegacija ZZB NOV regije Karlovac. Na pogovorih smo
posvetili pozornost tudi vsem, ki jih je okupator leta 1941 izgnal z
območja ptujske občine in ki so svoje izgnanstvo v letih 1941 —
1945 preživljali na karlovškem območju.
Gostje so povedali, da pripravljajo izdajo monografije NOB za
območje občin Karlovac, Virgin Most, Vojnič, Slunj, Duga Resa in
Ozalj. V monografijo želijo zapisati tudi imena izgnancev z našega
območja, prav tako želijo vzpostaviti tesnejše stike med izgnanci in
njihovimi gostitelji med vojno.
Komisija za politične zapornike, internirance, izgnance in vojne
ujetnike pri občinskem odboru ZZB NOV Ptuj prosi vse nekdanje
izgnance, ki so med vojno stalno ali občasno imeh svoje bivališče v
navedenih občinah, da se takoj prijavijo na občinskem odboru ZZB
NOV Ptuj, Trg MDB 4 do 15. februarja 1977, vsak dan, razen
sobote od 8. do 10. ure, lahko pa se prijavite tudi pismeno.
Da bo evidenca čim popolnejša, prijavite tudi že umrle svojce, ki
so bili izgnani na navedeno območje. Le z vašim sodelovanjem bo
komisija   lahko   pravočasno   sestavila   spisek   nekdanjih
izgnancev z našega območja v regiji Karlovac.
Za vašo pomoč in sodelovanje najlepša hvala!
Komisija pri obč. odb. ZZB NOV
Ptuj
Ostro proti kršiteljem
sporazumov
in resolucije
Predsedstvo občinskega sveta ZSS občine Ptuj je na seji pred dnevi
obravnavalo informacijo o gibanju OD za obdobje januar — december
'^76. Informacijo je izdelala SDK Ptuj na podlagi obrazcev OD. Ker ta
'"^^•'"jacija ne daje odgovora na vprašanje, kako so OD rasli v primerjavi
^določili samoupravnih sporazumov in pa z določili resolucije o izvajanju
ruzbenega plana za leto 1976; ne moremo postreči z verodostojnimi po-
^tki. Nekateri podatki v informaciji pa naravnost silijo, da postavimo
Prašaj in ne samo vprašaj, tudi odgovor in akcijo.
Pravo sliko o gibanju OD v gospodarstvu in negospodarstvu ptujske
oočme bomo dobili šele z analizo zaključnih računov. Sindikati pa že v tem
'■■^nutku opozarjajo na naloge, ki so zapisane v sklepih 37. in 38. seje
republiškega sveta ZSS, kjer so podrobno opredeljeni kriteriji in merila za
Pfekoračitelje samoupravnih sporazumov in resolucije.
skl       analizi zaključnih računov se bomo srečali tudi z nadurami in
epali o njihovi upravičenosti. Prav je, da že sedaj izrečemo, da so v ne-
^^■^'h sredinah nadure dosegle vprašljivo visoko številko in da ponekod še
edno rešujejo OD na račun nadur, kar pa ne more biti sprejemljivo, kajti
rešitev se ponavadi javlja pri prejemnikih visokih OD. Posebno
P'^''ornost bo treba posvetiti vsem tistim, ki niso izplačevali minimalnega
Ugotovljenega OD za poln delovnik.
J ....^^'^'jučni račun bo tudi priložnost, ko bomo lahko ugotavljali, kje so
' ' po opravljenem delu. Delitev po delu je ena izmed glavnih sindikalnih
.^'''•ev v letošnjem letu. Kršitelje bo treba javno obravnavati, še posebej
delo'-^'^' resolucijska načela. ,,Osnova za delitev OD mora biti le
• za enako dejo — enako plačilo; nadurno delo se mora skrčiti na mini-
sklp*^'    ustvarjen produkt je pogoj za delitev;" so med drugim zapisali v
'^P seje člani predsedstva.
•zvolT^ ''^ji so določili še datum sklica petih konferenc, na katerih bodo
obm ' "delegate v zbor in poslovne odbore pri temeljnih skupnostih
obtii^-"^ ^varovalne skupnosti Triglav in delegata v izvršni odbor
Qkv.°^"e zavarovalne skupnosti. Dogovorili so se tudi, da bo plenarna seja
"^'"skega sveta 16. februarja.
MG
Predlog za bodočo organizacijo lanetijstva
na obmoqfu ptufike občine
Zakon o združenem delu daje
različne in najširše možnosti
povezovanj v kmetijstvu z
družbenimi posestvi ter z
ustanavljanjem zadrug, proizvajal-
nih in drugih obhk sestavljenih
organizacij samih kmetijskih
proizvajalcev.
Pot združevanja na podlagi
zakona o združenem delu odpira
realno perspektivo, da tudi
kmetje postanejo del združenega
dela brez nevarnosti kakršnekoli
kolektivizacije in ob popolnem
spoštovanju subjektivnosti vsake-
ga individualne^ kmetijskega
proizvajalca, njegovega premo-
ženja, njegovih interesov, delov-
nega in drugega prispevka ... (iz
ekspozeja predsednika skupščine
SFRJ Kira Gligorova ob sprejetju
zakona o združenem delu).
O možnih oblikah bodoče
organizacije kmetov na območju
ptujske občine v luči zakona o
združenem delu, je med drugim,
kot smo že poročaU, tekla
razprava na 7. razširjeni seji sveta
za družbeno-ekonomske odnose v
kmetijstvu pri predsedstvu OK
SZDL Ptuj. Razpravljalci so bili
enotni v mnenju, da se je treba
odločiti za tako obliko, ki bo
omogočala kmetu, da bo sposo-
ben ob svojem delu večati
družbeno akumulacgo in sicer
tako, kakršne doslej ni poznal.
Osnovna reorganizacija kmetijstva
na področju samoupravnih in
proizvodnih odnosov pa mora
izhajati iz hotenj po večji
produktivnosti in da za držimo
konkiuenčno sposobnost v okvi-
ru mednarodne delitve dela.
Skozi razpravo so se oblikovali
predlogi za širšo javno razpravo,
katere nosilec bo SZDL.
Po teh predlogih bi se naj
dosedanji obrat za kooperacijo
„.Tože Lacko" preoblikoval v
kmetijsko zadrugo; druga kmetij-
ska zadruga na našem območju
pa naj bi bila KZ Lovrenc na
Dravskem polju. Obe bi se v
nadaljevanju   po vezah  v  SOZD
kmetijsko prehrambeni kombinat
Ptuj. V okviru posameznih
kmetijskih zadrug pa bi se naj po
teritorialnem načelu organizirale
temeljne zadružne enote in v
okviru le teh proizvodne skupno-
sti. Kooperanti TOZD PP obrata
za ..Kooperacijo" Hajdina, teh je
okrog 400 pa bi se naj povezali v
temeljno organizacijo kooperan-
tov.
Nakazane oblike niso zgolj
preobleka starih odnosov z
novimi imeni, temveč gre za
kvalitetne premike na področju
organiziranja kmetijstva in hkrati
za njegov hitrejši razvojni korak.
MG
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
3. februarja 1977 - XEDNI]
TEDNIKOV UVODNIK •TEDNIKOV UVODNIK
Start v drugo
plansko leto
Čeprav še nimamo podatkov iz zaključnih računov in še ne vseh
drugih podatkov za lansko leto, lahkih ie iz raziioloUjivih sklepamo, da
je bilo leto 1976, prvo in odločilno leto uresničevanja našega srednje-
ročnega plana razvoja, nekoliko skromnejše od načrtovanega. Tolaii
nas samo dejstvo, da smo na našem območju, zlasti še v ptujski občini,
dosegli razmeroma boljše rezultate kot so bili doseženi poprečno na
območju SR Slovenije.
Pred nami je predlog resolucije o politiki uresničevanja družbene-
ga plana za leto 1977, zato ni odveč, če na kratko pregledamo, zakaj
smo lani dosegli slabše uspehe kot smo jih načrtovali. Ob tem se
moramo tudi vprašati, ali je bilo moč vloiiti več naporov, da bi jih bili
uresničili, ali pa so nastali kje pogoji, kijih ni bilo moč v naprej predvi-
deti.
Upoštevati je treba, da je bila resolucija, ki je začrtala program
razvoja za lansko leto sprejeta prav v času, ko je gospodarstvo v svetu
pa tudi pri nas zašlo v določen zastoj, na nekaterih področjih tudi naza-
dovanje. To je bilo nakazano tudi v resoluciji in poudarjeno, da je
gospodarski poloiaj zapleten, zato moramo vse napore usmeriti v dose-
ganje hitrejše gospodarske rasti na kakovostnejših temeljih, na večji
produktivnosti celotnega združenega dela, ob tem pa dosledno
izpolnjevati obveznosti, izhajajočih iz dogovorov in sporazumov, kar
bo ustvarjalo pogoje za večjo trdnost našega gospodarstva.
Glede na vse to so bili v lanski resoluciji postavljeni razmeroma
skromni cilji. Predvideno je bilo, da se bo v Sloveniji, enako tudi v
Jugoslaviji povečala industrijska proizvodnja za 6 odstotkov, v ptujski
občini pa je bila načrtovana še za 3 odstotke višje. Povsod pa smo
dosegli mnogo skromnejši uspeh, saj je bila v Jugoslaviji povečana
industrijska proizvodnja le za 3,4 %, v Sloveniji še slabše, borih 2,3
odstotka; v ptujski občini pa smo bili nekoliko na boljšem, saj je bila
po oceni dosežena 5-odstotna rast industrijske proizvodnje, čeprav še
vedno za okrog 4 indeksne točke nižje od načrtovane.
Upoštevajoč razmere na mednarodnem tržišču, je bila lani načrto-
vana tudi nižja rast izvoza, samo za 6 odstotkov. Toda na tem področju
so bila presežena pričakovanja, saj je bil izvoz v Sloveniji povečan za 20
odstotkov, ptujsko gospodarstvo pa je doseglo kar 40 odstotno pove-
čanje izvoza. Pri tem je treba upoštevati, da je resnični obseg izvoza
dejansko nekoliko nižji zaradi rasti cen in da tak porast izvoza glede na
prejšnja leta pomeni normalno letno rast, zato ne pomeni posebnega
uspeha v lanskem letu.
V lanskem letu je tudi močno zaostal uvoz. Načrtovano je bilo, da
se bo v Jugoslaviji povečal za 3 odstotke, v Sloveniji pa za 4 odstotke,
prav toliko tudi v ptujski občini. Toda dejansko je bil lanski uvoz nižji,
v Jugoslaviji za 4 odstotke, v Sloveniji pa kar za 15 odstotkov, v ptujski
občini le za 8 odstotkov nižji kot v letu 1975. Čeprav razmerje med
izvozom in uvozom ni najbolj ugodno za normalno gospodarsko rast,
vendar je ugodno vplivalo na znižanje zunanjetrgovinskega
primanjkljaja. Jugoslovanski zunanjetrgovinski primanjkljaj je bil
tako znižan za 31,3 odstotka, slovenski pa kar za 51,7 odstotka. Kljub
temu je slovenski zunanjetrgovinski primanjkljaj lani znašal še vedno
nekaj nad 6 milijard dinarjev.
Podobne primerjave bi lahko navedli še za rast storilnosti dela,
zaposlenosti, obseg novih naložb v gospodarstvu in v infrastrukturne
objekte, likvidnosti gospodarstva in uspehov posameznih panog, zlasti
še kmetijstva, upoštevajoč razmeroma ugodno letino. Vendar je že
nakazano dovolj, da na podlagi tega sivarneje začrtujemo naloge za
letošnje leto.
Lanska odstopanja od ciljev, začrtanih v resoluciji, smemo
označiti tudi kot splet neugodnih gospodarskih okoliščin, vendar nam
to ne sme biti opravičilo. Priznati pa je treba, da je lansko leto bila
dosežena nadaljnja preobrazba družbeno gospodarskih odnosov, ki se
odraža v doslednem uveljavljanju ustavnih načel in konkretizira v
določilih zakona o združenem delu. Velja ugotovitev, da se prepočasi
odvija proces združevanja dela in sredstev na osnovi dohodkovnih
odnosov in proces svobodne menjave dela.
Zbori občinskih skupščin, na skupnih ali ločenih sejah, bodo v
naslednjih dneh sklepali o predlogu resolucije o politiki uresničevanja
družbenega plana za letošnje, drugo leto petletnega srednjeročnega
obdobja. O osnutku resolucije so bile v novembru in decembru lanske-
ga leta javne razprave po vseh TOZD in krajevnih skupnostih, o pred-
logu podrobneje razpravljajo delegacije itd. Vse to dokazuje, da nova
samoupravna opredelitev družbenega plana, resolucija o uresničevanju
tega plana v posameznih enoletnih obdobjih, ni zgolj popisan list papir-
ja, da pač imamo načrt oziroma resolucijo, temveč dokument, temelječ
na stvarnih zmogljivostih in sposobnostih ter oblikovan in potrjen v
najširši razpravi od delegatske baze navzgor. Obenem je to pot samo-
upravnega, stalnega in povezanega planiranja, ki se na vseh ravneh
odvija sočasno.
Uresničevanje zastavljenih temeljnih razvojnih usmeritev v vsaki
delovni organizaciji, krajevni skupnosti in občini, pomeni hkrati tudi
uresničevanje širših družbeno sprejetih ciljev in nalog, začrtanih v
dokumentih razvoja republike in celotne skupnosti jugoslovanskih
narodov. Ce bo vsak na svojem delovnem področju, v vsaki krajevni in
samoupravni skupnosti, v vsaki delovni organizaciji in združenju, v
vsaki občini uresničil naloge, začrtane v resoluciji, potem je to tudi
zagotovilo, da bo naša celotna gospodarska politika taka kot s/no jo
načrtovali in bo v celoti izpolnjena tako v okviru posameznih občin,
republik in federacije.
Čeprav lansko leto nismo dosegli vseh začrtanih ciljev, vendar smo
uresničili vse tisto, kar je bilo odločilno za naš nadaljnji razvoj in za
uresničitev ciljev celotnega srednjeročnega planskega obdobja. Res je,
da zamujenega na nekaterih področjih ne bomo mogli v celoti nadome-
stiti, vendar marsikaj se bo še dalo. Družbeni načrt, ki ga obsega reso-
lucija je izdelan tako, da na podlagi stvarno preučenih in možnih ciljev
zadolžuje gospodarsko politiko, da tudi v zamotanih in težavnih
razmerah dosega zastavljene cilje. Pri tem je zlasti odgovorna naloga
pred vsemi organiziranimi socialističnimi subjektivnimi silami, ki
morajo biti stalni pobudnik in usmerjevalec pri uresničevanju zastavlje-
nih ciljev.
FF
TEDNIKOV UVODNIK • TEDNIKOV UVODNIK
MLADI NAJ BODO USTVARJALCI, NE Pi
SAMO OPAZOVALC
Problemi mladih ljudi v delov-
nih organizac|ah so tako številni,
da jih brez organiziranega vodstva
in enotnega nastopa ni moč niti
poskušati reševati. Zato je vloga in
Ivan Nahberger: Mlade mora-
mo spodbujati k inovatorstvu.
Foto: M. Ozmec
pomen konference mladih delav-
cev, oz. delovanje mladine v
družbenoekonomdcDi odnosih iz-
redno pomembna za celotno druž-
bo in še zlasti za Zvezo socialistič-
ne mladine.
Koncem lanskega leta je konfe-
renca mladih delavcev dobila novo
vodstvo, in s tem tudi novega
predsednika. To dolžnost je pre-
vzel Ivan NAHBERGER. O pro-
blemu mladih delavcev in o
napakah, ki se pojavljajo pri
samem ustanavljanju osnovnih or-
ganizacj ZSMS v delovnih orga-
nizacjah, nam je povedal na-
sledile:
,J^I^prej želim povedati, da
moramo pri ustanavljanju dati
slehernemu mlademu delavcu
možnost, da se organizira v
članstvo ZSMS. Pri tem igra
pomembno vlogo sama priprava
na ustanovne konference. Ne
smemo pristopati zgo^ formalno,
ampak moramo vse mlade po-
drobneje informirati o delovanju
in nalogah osnovne organizacije
ZSMS. Pri sestav^anju vodstva
osnovne organizac^e moramo gle-
dati na to, da bo sestavljeno
delegatsko, v njem naj bodo
zastopani vsi predstavniki po-
sameznih delovnih enot, oz. dru-
gih obUk organiziranja v OZD. V
vodstvu je potrebno zagotoviti
tudi ustrezno socialno strukturo
zaposlenih. Najbolj pa moramo
paziti, da se v vodstvu ne bodo
pojavih takšni ljudje, ki bi jim
morebitne funkcgc služila le za
pridobitev boljšega položaja ter
zadovo^evanja lastnili potreb.
Povdarjam, da je potrebno pred
volitvami vodstev osnovnili orga-
nizacj, zelo dosledno uveljavljati
kadrovsko politiko ZSM. Pri kad-
rovargu ne smejo prevladovati
pr5ateyski odnosi, temveč od-
govornost vseh nas, mladih, po-
šteno se moramo prepričati v
sposobnost posameznih članov
predlaganih za vodstvo."
- Kakšna naj bo naloga
osnovne organizacge ZSM?
»Poglavitna naloga osnovne or-
ganizac|e ZSM je, da organizira in
mobilizira mlade pri reševanju
njihovih osnovnili življenjskih in
širših družbenih problemov in da
se bori za uveljavljanje doslednih
samoupravnih odnosov, za čim
večjo produktivnost dela, ob tem
pa tudi za boljše pogoje in način
dela. Pogoj za samoupravljanje pa
je nedvomno tudi družbeno eko-
nomsko usposab^anje članov de-
lovne organizacge, predvsem vod-
stev, ki se morajo usposab^ati
individualno. Glavne naloge v
družbenem izobraževanju morajo
imeti OO ZSMS. V samoupravne
organe ne smejo prihajati preko
„k^učev" samo zato, ker so
mladi, temveč s spoznanjem, da
bo naš jutri tak, kot si ga bomo
sami ustvarili.
Pri delu samoupravljalcev igra
informiranost zelo pomembno
vlogo, zato se moramo angažirati
za čim bo^še metode obveščanja
in izdajati svoja interna glaala.
Živimo v času hitrega vzpona,
najsodobnejših tehnoloških po-
stopkov, zato moramo, če ho-
čemo premostiti dosedanje po-
margkanje števila novih izumov in
patentov, spodbujati mlade k
inovatorstvu.
Veliko pozornost moramo po-
svečati dodatnemu izobraževanju
ob delu, hkrati pa je potrebno
posvetiti pozornost tistim delav-
cem, ki še niso dokončali osem-
letke, saj v večini primerov |
bili sami krivi za to, V<
povezana mora biti tudi s šti|
distL"
- Kig pa problematka.sti
vanj za mlade?
,JNo, to je vsekakor najaktu
nejši problem večine mladili, zai
dati pa se moramo, da od nje
zavisi v končni meri tudi pj
duktivnost dela. V naši druž
smo z izgradnjo delavdcili stai
vanj naredih velik korak naprej,
vedno pa je po mojem vel
razkorak med potrebami in deja
skimi možnostmi Mladi so na
vprašanja najbolj občut^ivi, ka
večinoma ne pridejo do stanovj
tudi zaradi neustreznih kriter^e
Vsekakor pa je potrebno, da
mladi v skladu s svcqimi mo
nostmi vključujejo v zbiran
sredstev, varčevanje za poznej;
pridobitev družbenega stanovanj
Res je, da smo izvedli v O
ZSMS precej akcq, vendar osnov
cij, katerega nismo dosegli i
senči vse ostale: pristop mladih
to organb;ac|o in zavest, da so d
te organizacije, da so ustvarjale
ne pa samo opazovalci, -
končal Ivan Nahberger, prei
sednik konference mladih dela
cev občine Ptuj.
-01
Novi obrat družbene prehrane v Agisu
2e ob združitvi prej samostojnih organizacij zdru-
ženega dela Tovarne avtoopreme in Sigme v organi-
zacijo združenega dela AGIS Ptuj, so delavci med
prve in osnovne naloge postavili tudi reševanje pro-
blema obrata družbene prehrane v katerem bi lahko
na sodoben in času ustrezen način pripravljali obroke
za dopoldansko toplo malico zaposlenih in kosila, pri-
dobili pa tudi potreben jedilni prostor.
Pristop k temu problemu je bil že doslej vseskozi
prisoten v kolektivu AGISA, sprejeli pa so tudi nekaj
ustreznih sklepov za pripravo elaborata, o finančni
konstrukciji za gradnjo celotnega objekta, o lokaciji
obrata družbene prehrane in podobno.
Predračunska vrednost objekta bo okrog 6,100.000
dinarjev, gradnjo pa bodo financirali z lastno
udeležbo iz sredstev skupne porabe, s sofinanciranjem
dobavitelja opreme in z dolgoročnim kreditom. Sred-
stva za lastno udeležbo bodo izločili po zaključnem
računu za leto 1976, predvidoma 1000 dinarjev za
zaposlenega in samoupravnega sporazuma, ki bodo n
osnovi sklepa o tej investiciji podpisale vse temeljn
organizacije združenega dela in delovna skupnos
skupnih služb. To velja tudi za sredstva, ki jih bodi
najeli kot kredit pri banki in investitorju opreme.
Objekt družbene prehrane bodo gradili na tovarni
škem zemljišču, na travniku za bencinsko črpalko ol
Ormoški cesti in bo v zasnovi razdeljen na tri enote
kuhinjo s potrebnimi sporednimi prostori, veliko ii
malo jedilnico z zmogljivostjo 250 in 30 jedilnih mest
V kuhinji bodo lahko redno pripravljali okrog 15011
obrokov za dopoldansko toplo malico in predvidonu
200 obrokov enostavnejših kosil. Ob tem imajo
predvidenih še 100 obrokov dietnih malic in 2011
obrokov nočnih malic.
Ustrezne sklepe o tem so zaposleni v AGISU Ž!
sprejeli na nedavnih zborih delavcev, ki so bili po
TOZD in DSSS 20, in 21. januarja letos.
ŠITi
Ra(združeni) perutninarji Slovenije
Na ustanovni konferenci
aktiva komunistov-kmetijcev
občine Ptuj je Milan Lon-
ghino, dipl. ekonomist iz
Mesokombinata „Perutnina"
Ptuj seznanil navzoče z nič
kaj spodbudno novico, da je
SOZD Združeno perutninar-
stvo Slovenije praktično pre-
nehala delovati. Dogovorjeno
je bilo, da bodo do konca
januarja letošnjega leta vse
OZD sprejele sklepe, da
izstopijo iz SOZD, katera je
tri leta praktično le životarila.
V obrazložitvi je Milan
Longhino navedel dejstva, ki
so pripeljala do razdružitve. V
3-letnem obstoju SOZD se
stvari niso bistveno premak-
nile naprej, niti toliko ne, da
bi sestavljeno organizacijo
združenega dela lahko registri-
rali pri gospodarskem sodišču,
saj novega sporazuma zaradi
odporov v kolektivu Pivka
sploh niso sprejeli.
Odnosi med posameznimi
organizacijami združenega de-
la so bili močno skaljeni, saj
niso mogli uveljaviti nobenih
oblik sodelovanja, razen na
nivoju sveta ZK, vendar
sklepov in stališč sveta ZK vse
00 ZKS niso sprejele.
Poslovni in drugi interesi so
bili tako različni, da jih ni
bilo moč uskladiti, niti v času
obstoja SOZD ni bil sprejet
noben sporazum, ki je
potreben za registracijo.
Iz nadaljnje obrazložitve
izhaja, da je Perutnina Zalog
pri Ljubljani zahtevala, da
postane center v Ljubljani,
kjer bi naj bil tudi komercial-
ni biro, v Ptuju pa samo
formalni sedež SOZD. Peru-
tninski kombinat Pivka je bil
praktično najmanj zainteresi-
ran za sodelovanje, bili so
vedno „za vse in za nič
konkretnega",^ zato tudi iz
mnogih dogovorov, med dru-
gim o skupni prodaji, o
domači selekciji ipd. ni bilo
nič.
To so bili tudi glavni cilji
združitve, dočim so bili ostali
praktično tako nepomembni,
da ni več razloga za obstoj
SOZD, zato tudi sklep, da se s
skupnim delom preneha. Kot
smo na konferenci aktiva ZK
slišali, so med Mesokombina-
tom „Perutnina" Ptuj in
Kmetijskim kombinatom Ptuj
v teku razgovori o medseboj-
nem sodelovanju tako v
proizvodnji kot tudi na drugih
področjih.
FF
Kritično
o odnosih
v SOZD
^UNIAL"
Na svojem rednem sestanki
so člani osnovne organizaciji
ZKS v TOZD tovarne glinia
razpravljali o poročilu, ki g<
je pripravila posebna komisija
V poročilu so podrobnejf
prikazani odnosi med delovni-
ma organizacijama IMPOL ^
Slov. Bistrici in TGA „Boris
Kidrič" v Kidričevem, pove-
zanih v SOZD „Uniar
Maribor.
To, razmeroma obsežne
poročilo so komunisti poslU'
šali zelo pozorno in g
obravnavali z vso odgovorno
stjo. Po daljši, kritični if
konkretni razpravi so predlo
ženo poročilo sprejeli, vendai
s pripombo, da je premalc
kritično in ne daje odgovorrs
na vse tiste govorice, ki jih j«
bilo cesto slišati zunaj
tovarniških zidov.
V nadaljevanju sestanka sc
razpravljali še o kandidatur
za predsednika poslovodne^
organa v SOZD „LlniaI"
Maribor, Sklenili so dati vs«
podporo dosedanjemu vršilci'
dolžnosti na tem delovneiT
mestu tov. KIKECU, dipl. in&
iz tovarne Impol v SloV'
Bistrici. PoHtično podpor*'
dajejo konmnisti iz Kidričev^'
ga z željo, da bi tovariš Kike^
s svojim delom uspel doseči
da se odnosi med obeni^
delovnima organizacijam ure-
dijo in da sestavljena orgafl''
zacija združenega dela UNlM
dokončno zaživi tako kot t*'
določa ustava, zakon "
združenem delu in sam^^
upravni sporazum, to je \.
korist vse družbene skupnost
in obeh delovnih kolektivov
F. Meškf
Tudi v bodoče skrbi za stanovanja!
v TGA ,,Boris Kidrič" v
Kidričevem so že vsa leta redno
skrbeli za stanovanjsko gradnjo in
s tem prispevali k reševanju
stanovanjskih problemov svojih
delavcev. Polog gradnje družbenih
stanovanj so zaposlenim pomagali
tudi pri gradnji lastnih stanovanj.
To je tudi razvidno iz podatka, da
so v TGA od leta 1971 do 1975
razdelili kredite 259 delavcem v
skupni vrednosti 9.992.500 dinar-
jev.
To pa še seveda vedno ni dovolj,
saj bodo v TGA za zadovoljitev
stanovanjskih potreb delavcev do
leta 1980 potrebovali še okrog 80
stanovanj. To število stanovanj
bodo morali zagotoviti zaradi tega,
da bodo zadostili zahtevani, ki jih
pred njih postavlja družbeni dogo-
vor o minimalnih standardih za
življenjske in kulturne razmere pri
zaposlovanju delavcev, ker sicer ne
bodo smeli zaposlovati novih
delavcev. Za pridobitev 80 sta-
novanj oz. njihovo zgraditev bi
potrebovali več kot 3 milijarde sta-
rih dinarjev, vendar tolikšnih sred-
stev v planiranem obdobju ne bo
mogoče zbrati niti s pomočjo
kreditov. Lastnih sredstev bi do le-
ta 1980 lahko zbrali le okrog dve
tretjini.
Da bi kar se da v največji meri
zadovoljili stanovanjske potrebe
zaposlenih delavcev bodo gradili
družbena stanovanja (okrog 30
stanovanj), kreditirali bodo zaseb-
no gradnjo, s čimer bodo pridobili
okrog 50 stanovanj in končno bo-
do tudi še v naprej kreditirali
preureditve in popravila, s čimer
bodo preprečili nastajanje novih
stanovanjskih problemov med
delavci, ki imajo svoje lastne hiše.
Na ta način bodo v TGA v nasled-
njem planiranem obdobju v glav-
nem zadovoljili stanovanjskim
IX)trebam svojih delavcev.
F. Meško
Idejni načrt srednješolskega centra
v dogovorjenem roku
Delavci projektivnega biroja v Ptuju so v ponedeljek predali
predstavnikom ptujske izobraževalne skupnosti idejni načrt srednje-
šolskega centra v Ptuju s čimer so se dosledno držali dogovorjenega roka
22. januarja 1977.
Ze v naslednjem tednu bodo predstavniki izobraževalne skupnost
pripravili obsežno javno razpravo o idejnem načrtu sredješolskega centra
v Ptuju, takoj za tem pa pristopili še k ostalim nalogam, kijih se čakajo
na tem področju v letošnjem letu.
Za opravljeno nalogo pre delavcem projektivnega biroja v Ptuju vse
priznanje z željo, da bi tudi ostala dela stekla tako kot je predvideno, ker
bomo lahko le na tak način v celoti opravičili sredstva iz samoprispevka
občanov pa tudi tista, ki jih bo za omenjeno investicyo prispevala širša
slovenska skupnost. šm
Prošnje in pritožbe občanov
Komisija za vloge in pritožbe občanov je v
dosedanji mandatni dobi, od 1. juhja 1974 do 31.
decembra 1976, obravnavala skupno 72 različnih
pritožbenih zadev, med katerimi prevladujejo vloge
m pritožbe s področja stanovanjskih zadev.
Drugi pomembnejši družbeni problem, s katerim
se  člani komisije srečujejo pri svojem delu, je
vprašanje zaposUtve in problemi delovnih sporov in
še nekatera podobna vprašanja.
Komisija je vsako pritožbo skrbno preučila,
pritožitelje pa je tudi sproti obveščala o
obravnavanju njihovih vlog in ne nazadnje tudi o
ukrepih, ki so jih za uspešno reševanje problemov
morali podvzeti.
šm .,. .
TEDNIK
— 3. februarja 1977
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
NOVE OBLIKE ORGANIZIRANOSTI
V KMETIJSTVU V SKLADU Z ZAKONOM
0 ZDRUŽENEM DELU
Sa petkovi konferenci aktiva komunistov-kmetijcev. ki je bila v
narodnem domu v Ptuju, so zelo kritično spref-ovorili o novih oblikah
organiziranosti v kmetijstvu v skladu z zakonom o združenem delu in o
uresničevanju sklepov druge seje CK ZKS o kmetijstvu. Konferenci je
prisostvoval tudi MIRAN POTRČ, član izvršnega komiteja predsedstva
CKZKS.
Zapis o tem celovitem vprašanju nam je pripravil predsednik sveta za
družbeno-ekonomske odnose pri OK SZDL PTUJ in sekretar aktiva
komunistov-kmetijcev pri OK ZKS Ptuj - inženir Janko Mlakar
CILJ JAVNE RAZPRAVE'
Republiška konferenca SZDL je
s sejo predsedstva pričela javno
razpravo o razvoju kmetijstva in
zastavila tudi akcijo za hitrejše
uresničevanje sklepov 2. seje
konference ZKS o kmetijstvu. Jav-
na razprava o gradivu predsedstva
CK ZKS, ki jo je pripravila in
vodila občinska konferenca ZKS
Ptuj v organizacijah združenega
dela kmetijstva in drugih, je bila
resnično dobra priložnost za
ugotovitev slabosti na področju
organiziranosti, samoupravne in
poslovne povezanosti,, nizke
storilnosti dela in sploh za osvetli-
tev problemov in tudi pozitivnih
premikov v kmetijstvu naše obči-
ne. Z razširjeno sejo sveta za
družbenono-ekonomske odnose v
kmetijstvu pri OK SZDL, kije bila
17. januarja in konferenco aktiva
komunistov-kmetijcev pri OK
ZKS, ki je bila v petek 28. januar-
ja, pričenjamo tudi na območju
ptujske občine v okviru SZDL
široko in tvorno razpravo.
Cilj razprave je, da stališča
SZDL in zakona o združenem delu
približamo slehernemu kmetijske-
mu delavcu, kmetu in občanu, da
bi skupno z njimi kritično ocenili
pomanjkljivosti in se z njimi skup-
no dogovorili, kaj storiti, da bomo
dosegli zastavljene cilje. Zato je v
tem trenutku izredno pomembno,
da že pred pričetkom javne razpra-
ve razčistimo in razrešimo tista
vprašanja, ki so nejasna, da bi ta-
ko bili sposobni kmetom pojasniti,
za kakšne smotre in cilje si v
slovenskem in občinskem kmetij-
stvu kot celoti prizadevamo.
^to bo javna razprava, ki mora
biti končana do sredine meseca
'^arca, zasnovana kar najširše.
*'otekala bo v vseh 25 krajevnih
^l^upnostih, po potrebi v vaseh, v
^seh kmetijskih organizacijah
združenega dela in drugih
organizacijah in sredinah. O času
J^^ne razprave bomo kmetovalce
"1 druge občane pravočasno
obvestili 7. vabili in preko sredstev :
javnega obveščanja.
f^enim, da ob razpravi ne sme
ostati odprto in nejasno nobeno
vprašanje. To je še toliko bolj
pomembno, ker vemo, da je prav
od uresničevanja zakona o združe-
nem delu, ki predvideva različne
oblike združevanja dela, zemlje,
delovnih in drugih sredstev kme-
tov, odvisno, kako bomo uresničili
petletni razvojni plan v kmetijstvu.
To pa pomeni, da se moramo
organizirali v kmetijstvu tako, da
bomo pridelali čim več in čim
ceneje. Povečati moramo
proizvodnjo hrane ob maksimal-
Dolina bratislavdca - polje, kdo bo tebe IjubU . ..
nem izkoriščanju vseh naravnih
možnosti, konfiguracije tal in
tehnologije z namenom cenejše
proizvodnje in izboljšanja standar-
da ter socialne varnosti kmečkega
proizvajalca in v kmetijstvu
zaposlenih delavcev.
Zavedati se moramo vsi, da gre
v kmetijstvu za realizacijo težkih
nalog, ki vse ne bodo dosežene ta-
koj, ampak postopoma. Ne sme-
mo pa dovoliti, da bi ta postop-
nost predolgo trajala. V sleherni
kmet. organizaciji moramo zate-
gadelj oceniti, kje so bile doslej
največje pomanjkljivosti od cen,
organizacije, povezanosti,
dohodkovnih odnosov, položaja
kmeta, zemljiška politika,
izobraževanje itd. Ob ocenitvi pa
takoj sprejeti sklepe, kaj je v da-
nem trenutku možno čimprej
uresničiti. Vsekakor je obveza, da
OZD posvetijo vse več skrbi
izkoriščanju zemljišč v družbeni in
zasebni lasti in to zemljišč vseh
kategorij. Se vse preveč je
zemljišč, ki so slabo ali neobdela-
ne, zasejane s slabo poljščino.
Nemogoče je pričakovati
uresničenje srednjeročnega progra-
ma razvoju kmetijstva, če ne bomo
v sleherni kmet. organizaciji in
kmetiji planirali in uredili lastno
^grebanje koruze (pred leti, marsikje pa še tudi danes).
Foto: S. Kerbler
kmet. proizvodnjo z ozirom na
možnosti in družbene potrebe. Da
je v tem obdobju in verjetno tudi
pozneje pri nas to živinoreja,
pridelovanje sladkorne pese,
poljedelstvo, pridelovanje vrtnin,
vinogradništvo in še druge v manj-
šem obsegu, verjetno ni potrebno
posebej poudarjati. Vskladiti
moramo svoje in medsebojne
programe razvoja v občini in
preveriti, če so planski cilji ustrez-
no opredeljeni. Vzpostaviti nadalje
dohodkovne odnose in s sporazu-
mi povezati primarno kmetijsko
proizvodnjo, predelavo in trgovi-
no.
Družbeni sektor mora biti nosi-
lec napredka v družbenoekonom-
skih odnosih, tehnologiji, razvija-
nju samoupravnih odnosov,
dohodkovnih odnosov itd. Ob tem
pa se moramo ustrezno povezati in
oceniti uspešnost ali tudi
neuspešnost dosedanjih integracij-
skih gibanj.
VSO POZORNOST
ORGANIZIRANOSTI
KMETA
Menim, da bomo v javni razpra-
vi morali posvetiti največ pozorno-
sti   organiziranosti   kmeta   in
njegovega vključevanja v smislu
zakona   o  združenem  delu  v
Foto: R
družbeno proizvodnjo. Povdariti
velja, da so le ekonomski in nobe-
ni drugi razlogi tisti, ki zahtevajo
nujnost medsebojnega združevanja
zemlje, dela in drugih sredstev.
Osnovno izhodišče za realizacijo
cilja za razvoj kmetijstva ji taka
samoupravna organiziranost in
dohodkovna povezanost, kmetov
in OZD, da se doseže večja
proizvodnja, večja ekonomičnost,
boljša in sigurna prodaja, da se
izkoristijo naravne in tehnološke
možnosti in oprema, da so po eno-
ti proizvoda manjši stroški in večja
rentabilnost in s tem večji ostanek
dohodka. Potrebno je združevati
interese kmetov, da jim bo
zagotovljen ekon. položaj, ustre-
zen dohodek in socialna varnost.
Za te cilje pa ni več racionalna
povezava in delo na razdrobljenih
parcelah in ne navsezadnje
nepovezanost kmeta. Organizacijo
kmetov je nadalje nujno
povezovati in združevati ter razvoj
skupno planirati s trgovino in
predelavo. Pri tem je važna pred-
vsem vsebina odnosov in ne le
oblika. Na konferenci aktiva
komunistov kmetijcev je bila
postavljena dilema, kako se
organizirati, ali v zadrugo ali v
TOK (temeljna organizacija
kooperantov) in zadrugo. Vse
oblike so možne. Kako se bo kmet
organiziral in kako se bo povezal
naprej v dohodkovne odnose, se
bo izjasnil v razpravah. Pri
organizacijski obliki, taki ali
drugačni, pa mora biti vsekakor
prisoten, poleg ekonomskega še
širši družbeni interes. In v kateri
obliki bomo zagotovili oboje, se
naj odloči v razpravi.
V združevanje se ne bo nikogar
sililo. Prisila bo zgolj ekonomski
interes posameznika. Gre torej za
prostovoljnost združevanja v skla-
du z zakonom o združenem delu in
ustavo. Tako kot danes je pa ne
more ostati naprej, ker se kmetu
mora dvigniti dohodek in stan-
dard. Je pa seveda tudi od kmeta
odvisno, kako hitro in kdaj bo do-
jel ta interes.
, Zavedamo se, da enovitega in
željenega razvoja ne bomo dosegli
povsod in da bo družba še naprej
morala pomagati s svojimi ukrepi,
zlasti ker so socialni problemi,
ostarelost, hribovite kmetije itd.
Dejstvo pa je, da bo družba dajala
večjo podporo kvalitetnejšim obli-
kam proizvodnje v vseh pogledih
in manj onim, ki bodo ostali
nepovezani. To pa predvsem iz
razloga zagotovitve ciljev, ki smo
si jih zastavili. In eden od teh je
bistveni: večja in cenejša proizvod-
nja hrane.
V razpravi moramo oceniti
delovanje KZS in oceniti, če je le
ta uresničevala naloge, zaradi
katerih je ustanovljena. Kako je z
izdelavo urbanističnih in prostor-
skih planov, zaščito kmetij, kako
realiziramo program mehoracij,
kako varujemo zemljo za krajši in
daljši čas.
PRESKRBA
PREBIVALSTVA -
OSNOVNA SKRB
Zadnji čas tudi nismo posvečali
dovolj pozornosti preskrbi
prebivalstva s kmetijskimi
prehrambenimi     proizvodi.
Odgovornost za preskrbo prebival-
stva se razširja ne le na trgovine,
ampak vseh od kmetijstva, DP
skupnosti, IS in DPO. Zagotiviti
bomo morali ustrezno planiranje
kmetijske proizvodnje do trgovine
in planirati proizvodnjo za znane-
ga kupca.
Ne sme se več dogajati, da ved-
no v proizvodnji največji rizik nosi
osnovni proizvajalec. To bo
preprečilo skupno planiranje za
znanega kupca ob vpeljavi
dohodkovnih odnosov. Tu bodo
morali bolj kot doslej svojo vlogo
odigrati sveti potrošnikov, katere
bo morala imeti vsaka KS in bodo
morali imeti vpliv na proizvodnjo,
kvaliteto, asortiman, odpiralni čas,
na razvojno politiko trg. organiza-
cij v pogledu organiziranja trgo-
vin, stojnic itd.
In ne na zadnje, v javni razpravi
moramo kritično oceniti, kako so
in kako delajo DPO združene v
fronti org. SZDL in če so
pripomogle h krepitvi zavesti v
Strojna žetev pri Moškanjcih, julija 1976.'
Foto: Ri
pridelovanju cenejše hrane in če so
bile dovolj prisotne v razčiščevanju
konkretnih vprašanj v konkretnih
sredinah.
V razpravi, kakor sem še uvodo-
ma povdaril, se naj odprejo vsa
vprašanja, saj sem omenil le
nekatera bistvena. Ob koncu
razprave moramo odpreti vse
probleme in vprašanja, ki so v
večji ali manjši težini prisotna v
kmetijstvu naše občine. Takoj pa
moramo zato iti v razreševanje is-
tih in zagotoviti njih uresničeva-
nje.
Koristim to priliko, da pova-
bim vse kmete na javno razpravo,
katerih čas in kraj sklica bomo
objavili. Ne vsak zase, skupno bo-
mo kos problemom, ki so v
kmetijstvu naše občine prisotni,
zato pa mora vsak dati svoj
družbeni in delovni prispevek.
Janko Mlakar
Težko Je
dokazovat/
izvor
premoženja
Delo komisije za ugotavljanje
izvora premoženja je zelo težko in
specifično. Komisija je bila ustano-
vljena pri skupščini občine Ptuj leta
1972. Na začetku svojega delovanja
se je komisija srečevala z vrsto
težav in sicer iz razloga, ker je to
bilo povsem novo področje dela in
kjer ni bilo nobenih praktičnih os-
nov. O delu te komisije je
spregovoril tajnik Stelan Canačič.
— Kakšno je delo komisije?
,,Na začetku dela se je komisija
srečevala z mnogimi težavami in si
je morala sama utirati pot
praktičnega delovanja. V začetku
komisija ni imela tajnika, ki bi
urejeval in pripravljal gradivo za
nadaljnje akcijsko delo. V letu
1974 sem bil imenovan za tajnika
komisije. Delo komisije je težavno
zato, ker ob svojem delovanju
uporabljamo samo podpoglavje iz
zakona o davkih občanov, ki
vsebuje vsega 11. članov in je to
praktično materialni in deloma tudi
formalni predpis. V nekoliko
manjšem obsegu pa uporabljamo
tudi zakon o splošnem upravnem
postopku."
Za ugotavljanje izvora premo-
ženja je potreben postopek.
Kakšno je vodenje postopka?
,,V večini primerov koinisiia za
ugotavljanje izvora premoženja
dobi prijave od posameznikov,
uprave   javne   varnosti,   davčne
uprave, raznih anonimnežev itd.
Na tej osnovi začnemo s
preverjanjem izvora premoženja
občanov. Ko komisija ugotovi, da
je razlika med izdatki in dohodki
občana prevelika, in so tako dani
zakonski pogoji za uvedbo
postopka, izda sklep o uvedbi
ugotavljanja premoženja. Občan
ima ob tem možnost ugovora zoper
podani sklep. O ugovoru pa
kasneje odloča izvršni svet SO
Ptuj. V kolikor izvrši svet zavrne
ugovor občana, je komisija dolžna
o vsem obvestiti občana. Takrat
mu tudi podrobno razloži ugotovit-
ve in ga obvesti o razliki, ki jo je
komisija ugotovila. Tako se začne
postopek, pri katerem občan
dokazuje izvor premoženja, pred-
laga zaslišanje prič in različne
listinske dokaze. Naloga komisije
je, da vse to preveri. Seveda pa to
delo vzame precej časa, kajti
občan, zlasti če ima razlog komisiji
navadno ne da točnih podatkov.
Težko tudi ocenjujemo premože-
nje, kajti v občini ni gradbenih
sodnih cenilcev, ki bi morali oce-
njevati nepremičnine. Potrebno je
ugotoviti koliko je bilo dejansko
vloženih finančnih sredstev, koliko
so znašala dejanska vlaganja in ne
prometno vrednost neke nepremi-
čnine, na primer stanovanjske hiše.
Ko komisija dobi cenilni zapis-
nik, ki ga napravijo drugi
strokovnjaki in ne gradbeni sodni
cenilci, preveri veljavnost in res-
ničnost dokumenta in postopek
vodi dalje. Zgodi se, da komisija ne
uveljavi pripravljalni dokument, če
pa uveljavi, pomeni, da ni razlik
Štefan Canačič
Foto: zk
med dohodki in ugotovljenimi iz-
datki, zato postopek ustavi in izda
pismeni sklep občanu."
Nukuzuli ste /c nekaj problemov,
s katerimi se srečujete pri vašem
delu. Bi morda lahko našteli še
kakšne le/ave. ki vas spremljajo pri
rii/iskovanju i/vura premoženja?
Problemov je še mnogo. Naj
omenim, da se s težavami
srečujemo že pri neustrezni
zakonodaji. Zakon o davkih
občanov ne ustreza tako zahtevnim
nalogam, ki jih ima komisija.
Ugotavljamo tudi, da je za naše
delo neustrezen tudi zakon o
upravnem postopku, kjer je
določeno, kako naj komisija vodi
postopek. Ta zakon namreč daje
nekakšno prednost stranki, kateri
je omogočeno zavlačevanje
postopka za ugotavljanje premo-
ženja."
Komisija je torej v zelo težavnem
položaju. To predvsem zaradi neu-
strezne zakonodaje in seveda na
drugi strani tudi zaradi samih obča-
nov, ki včasih prekrivajo izvor pre-
moženja. Tovariš Canačič, kako
ukrepati, da se sedanje stanje neko-
liko izboljša?
,,Ker k sodelovanju niso
pristopili vsi dejavniki, ki bi po za-
konskih določilih in pristojnostih
morali, menim, da bi bilo nujno
potrebno pritegniti k aktivnemu so-
delovanju vse družbenopolitične
organizacije in skupnosti."
Kaj pomeni aktivno sodelova-
nje?
,,Pomeni, da bi vsi dejavniki, ko
zvedo za neupravičeno bogatenje,
morali komisijo sproti obveščati o
nepravilnostih v družbi in o
neopravičenem bogatenju obča-
nov. Obveščati komisijo predvsem
o takšnih občanih, ki so si bogato
premoženje pridobili v zelo
kratkem času. Poleg družbenopoli-
tičnih organizacij in skupnosti bi to
nalogo morala opravljati tudi
delavska kontrola v temeljnih orga-
nizacijah združenega dela. Se
posebej pa je to naloga občinskih
upravnih organov in delavcev v teh
organih, ki že po svoji funkciji
imajo pregled nad ustvarjenim
premoženjem občanov. Nikakor ne
smemo pozabiti na pomembno
nalogo krajevnih skupnosti, ki v
tem pomembnem boju proti
neupravičenemu bogatenju lahko
odigrajo odločilno in važno
družbeno nalogo. In prav iz krajev-
nih skupnosti bi lahko dobili največ
podatkov o bogatih občanih."
Vsako leto komisija pripravlja za
občinsko skupščino poročilo o
vašem delu. /a letošnjo skupščino,
ki bo 13. februarja, ste prav gotovo
tudi pripravili takšno poročilu?
,,Kcr je komisija za ugotavljanje
izvora premoženja skupščinski
organ, jc naša naloga, da vsako
leto pripravimo poročilo, ki ga
posredujemo delegatom občinske
skupščine. Menim, da smo v
poročilu, ki je že sestavljeno, zelo
kritično zajeli naše delo in seveda
tudi delo drugih organov, ki bi
morali s komisijo sodelovati.
Skupščini bomo tudi predlagali,
kaj bi bilo potrebno v prihodnje še
konkretnega napraviti in izdelati s
strani občine in republike, da bi se
sedanje nevzdržno stanje izbolj-
šalo." zk
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
3. februarja 1977 —

V pripravi je odlok
o pokopališkem redu
Izvršnemu svetu skupščine obči-
ne Ptuj bosta v kratkem predlože-
na v obravnavo osnutka dveh
odlokov, odloka o pokopališkem
redu za pokopališča na območju
občine Ptuj ter odloka o pokopa-
liškem redu za pokopališče v Ptu-
ju. S prvonavedenim odlokom
nadomeščamo odlok o pokopa-
liškem redu v občini Ptuj iz leta
1959, ki je glede na samoupravno
organiziranost krajevnih skupnosti
kot upravljalca večine pokopališč
na območju naše občine, prav
gotovo že zastarel. Sprejem
posebnega odloka m pokopališče v
Ptuju pa narekuje izgradnja nove-
ga pokopališča, ki se po svoji
zasnovi popolnoma razlikuje od
obstoječih pokopališč.
S pokopališkim redom se po do-
ločbah zakona o pokopališčih ure-
dijo vprašanja, ki se tičejo vzdrže-
vanja reda, čistoče in miru na
pokopališčih, dodeljevanja gro-
bov, vzdrževanja grobov, razpola-
ganja z opuščenimi grobnicami ter
zanemarjenimi nagrobniki in
spomeniki, pravice in dolžnosti
grobarjev in druga podobna vpra-
šanja.
Vsa ta in še nekatera druga
vprašanja so natančno opredeljena
tudi v osnutku odloka o pokopa-
liškem redu na območju občine
Ptuj, katerega vsebina bi na
kratko bila:
S posameznimi pokopališči,
katerih je na območju občine 27,
upravlja Komunalno podjetje Ptuj
ali pristojne krajevne skupnosti po
oskrbnikih pokopališč. Vsako
pokopališče mora imeti svoj načrt
razdelitve grobov, katerega potrdi
komisija za urbanizem pri IS SO
Ptuj in pokopališki načrt. S
slednjim se med drugim določi na-
čin krasitve pokopališča, prostor
za grobnice in prostor za pokopa-
vanje otrok. Nadalje mora vsako
pokopališče imeti oskrbnika poko-
pališča in vsaj enega grobarja. Za
vzdrževanje pokopaliških javnih
nasadov in poti, čistoče, reda in
miru na pokopališčih skrbijo
oskrbniki pokopališč, za grobove
in grobnice pa kot upravljalec
lahko s posebnim sporazumom
prenese opravljanje vseh teh nalog
na Komunalno podietje Ptuj.
Osnutek odloka ima, kot smo že
navedli, tudi določila o redu in mi-
ru na pokopališču, ki zavezujejo
obiskovalce, da s svojim obna-
šanjem ne izvršijo nobenega de-
janja zoper pieteto in dostojanstvo
kraja. Nadalje ureja najemna raz-
merja grobov in grobnic. Najemno
razmerje se sklene za dobo naj-
manj 10 let — eno kolobarno
dobo, lahko pa se podaljša za na-
daljnjih 10 let, če so plačane pred-
pisane pristojbine, če je bil grob
zadnja 3 leta redno vzdrževan in če
lokacija ustreza pokopališkemu
načrtu. ^ uporabo prostorov za
grobove in grobnice se plačujejo
posebne pristojbine, tarifo le teh
pa določa pristojni upravni organ
na predlog upravljalca. Določene
kategorije občanov ter grobovi,
prekopi ali pokopi padlih borcev
NOV ter talcev fašističnega nasilja,
so pristojbin oproščeni.
Seveda predvideva osnutek
odloka tudi denarne kazni zoper
liste, ki se ne ravnajo po njegovih
določbah. Višina kazni se giblje od
50 do 1.000 din.
Podobne določbe ima tudi osnu-
tek odloka o pokopališkem redu za
pokopališče v Ptuju, le da do po-
drobnosti ureja ureditev samega
pokopališča, ureditev grobov in
pogrebnih svečanosti. Glede na
svojstveno zasnovo pokopališča je
to potrebno. Temeljna oblikovalna
značilnost novega pokopališča je
namreč široka gladka trama plos-
kev, ki je v kontrastnem razmerju
do nagrobnikov in večje vegeta-
cije. Pokopališče je razdeljeno na
grobna polja. Nagrobniki v istem
polju so praviloma enega tipa,
varirajo pa lahko med posamezni-
mi polji. Tudi vrsta okrasnega
rastlinja na grobovih, prostor za
polaganje sveč in cvetja je vnaprej
in natančno določen.
Omenimo še nekaj podatkov o
samem pokopališču. Idejni načrt
zanj je izdelan na lokaciji Ro-
goznica, ob cesti Ptuj—Dornava.
V tem letu se bo pričelo z iz-
gradnjo 1. faze, ki obsega ureditev
zadostnega števila grobnih polj, iz-
gradnjo infrastrukture in ograje
ter zgraditev funkcionalnega ob-
jekta z mrliškimi vežicami. Ostali
objekti, to je poslovilna dvorana
in poslovni objekt pa bodo zgraje-
ni v II. fazi. Investitor gradnje te-
ga objekta bo Komunalno podjetje
Ptuj, sofinancerji pa bodo še Ko-
munalni sklad občine Ptuj ter kra-
jevne skupnosti Grajena, Ro-
goznica in Ptuj. Po predračunu
bo znašala izgradnja I. faze okrog
7 milijonov din, izgradnja celotne-
ga objekta pa čez 20 milijonov
dinarjev.
Dokončno oblikovana osnutka
obeh odlokov bosta dana v javno
razpravo. Zelja predlagatelja odlo-
ka je, da občani v javni razpravi s
svojimi pripombajni in predlogi
prispevajo k vsebini odloka, ki bo
uporaben za raznoliko prakso na
naših številnih pokopališčih, hkrati
pa predpisal enotne pristope k ure-
janju pokopališč, njihovemu
vzdrževanju in uporabi.
Pripravila Metka Korošec,
pomočnik načelnika
oddelka za gospodarstvo
in urbanizem SO Ptuj
Sedaj so vsi presenečeni
,,lz kopice razsodb in odločitev
družbenih 'pravobranilcev samo-
upravljanja ter sodišč združenega
dela izdvajamo eno, ki ima in bo
verjetno še imela širši družbeni od-
mev. V mislih imamo raz^sodbo
Sodišča združenega dela v Maribo-
ru, ki je pred nedavnim razsodilo,
da je vodstvo občinske uprave v
Ptuju neopravičeno odtegovalo 12
delavcem del njihovega osebnega
dohodka. Za kaj gre? Na predlog
Zveze sindikatov Slovenije je
Skupščina SRS sprejela zakon po
katerem delavec, ki že dvajset let
opravlja delo v družbenih in dru-
gih organih ter nima ustrezne izo-
brazbe (zato so jim odtegovali del
osebnih dohodkov) to izobrazbo
formalno priznamo in jim ne bi
več krnili osebnih dohodkov. V
ptujski občinski upravi je 12 tak-
šnih delavcev. Ko so ti delavci
upravičeno zahtevali svojo pravico
so naleteli na gluha ušesa. Še več.
Nekatere bistre glave, ki bi zadevo
morale pozitivno rešiti, so iznašle
formulo, da bi izplačilo pripadajo-
če razlike šlo celo na rovaš dohod-
kov ostalih delavcev v upravi."
To je le nekaj stavkov iz članka
,,Kako se rušijo mostovi zaupa-
nja", ki je bil objavljen v 3. števil-
ki Delavske enotnosti. Kaj ugotav-
ljamo? Skoda, da se takšne stvari
dogajajo sredi samoupravljanja,
žalostno je, da se sploh takšne reči
objavljajo in dokazujejo, čeprav
so ali niso enostransko pisane. Ne-
kako odmaknjeni se počutimo, ko
šele prek ,,druge roke" zvemo za
ta problem. No, da bi bili objek-
tivni, smo objavili del članka iz
Delavske enotnosti in povprašali
Milana Jagra, sekretarja konferen-
ce ZK pri upravi skupščine občine
Ptuj, ki nam je povedal naslednje:
,,V četrtek, 27. januarja je bila
oblikovana konferenca ZK občin-
ske uprave, kjer smo spregovorili o
uresničevanju samoupravljanja v
delovni skupnosti upravnih orga-
nov skupščine občine Ptuj. Naj
povem, da je v delovni skupnosti
več kot polovica zaposlenih članov
ZK. Poleg dela samoupravnih or-
ganov smo na konferenci analizi-
rali še uresničevanje sklepov komi-
teja OK ZKS Ptuj o nadaljnjih na-
logah in delu upravnih organov v
občini. Ugotovili smo, da smo pri-
čeli z uresničevanjem vseh sklepov;
nekatere smo realizirali, nekatere
pa šele pričeli uresničevati. Prav
tako smo na konferenci razprav-
ljali o nalogah delavcev uprave o
izvajanju kadrovske politike. Ugo-
tavljamo namreč, da je odliv kad-
rov, ki je bil v letu 1972 zelo velik
sedaj že manjši in smo v boljšem
položaju.
V razpravi o uresničevanju
kadrovske politike je beseda stekla
tudi o nagrajevanju delavcev. V
prihodnje bo potrebno storiti vse.
da v večji meri preidemo na nagra-
jevanje po rezultatih dela. Ugotav-
ljamo pomanjkljivosti naših seda-
njih samoupravnih dokumentov,
ki urejajo razdeljevanje osebnih
dohodkovl Urejajo sicer odnose
med delavci, ne urejajo pa nagra-
jevanja po rezultatih dela. Reči
moram, da so naši interni sporazu-
mi zgrajeni še na določilih iz leta
1965 in smo zato še vedno nekako
potisnjeni nazaj, kajti že zdavnaj
bi morali slediti ustavi, sedaj pa
tudi že zakonu o združenem delu.
Nekaj hudih besed je bilo v
zadnjem času izrečenih na rovaš
odločbe sodišča združenega dela,
ki je odločilo o pritožbi enajstih
delavcev, in ne 12 kot je zapisano
v DE zaradi neupoštevanja njiho-
vih pridobljenih pravic. Mislim, da
članek v DE še zdaleč ni prikaz de-
janskih prizadevanj v naši delovni
skupnosti. Sodišče združenega dela
je odločilo samo o doslednem upo-
števanju pridobljenih pravic neka-
terih delavcev, kar v našem pravil-
niku nekaj mesecev ni bilo zapisa-
no. Te pridobljene pravice smo se-
daj zapisali v samoupravne akte in
to velja za vseh 38 delavcev in ne
samo za tistih 11, ki so se pritožili.
Naj poskušam biti še natan-
čnejši. V letu 1974 se je marsikaj
spremenilo, ko smo podpisali
samoupravni sporazum o delitvi
sredstev za osebne dohodke, in si-
cer je samoupravni sporazum do-
puščal stimulativnejše nagrajeva-
nje kadrom z visoko ali višjo izo-
brazbo. Namen tega sporazuma pa
je bil, da zavre odliv visokega in
višjega kadra iz upravnih organov.
Na osnovi tega sporazuma smo
,,prikrojili" tudi sistemizacijo de-
lovnih mest. Hoteli smo ohraniti
neko razmerje med tistimi, ki ima-
jo izobrazbo in tistimi, ki je nima-
jo, zato smo postavili ,,odbitne"
točke. Nismo pa pri tem upoštevali
delavce, ki so imeli 2. 12. 1971 več
kot 20 let delovnih izkušenj. Tako
so ti delavci na osnovi zakona, ki
ga je sprejela Skupščina SR Slove-
nije, imeli možnosti, da se jim pri-
zna dohodek delovnega mesta, če
imajo prek 20 let delovnih iz-
kušenj.
V letu 1975 smo ponovno spre-
jeli pravilnik o delitvi osebnih do-
hodkov. Takoj na začetku leta
1976 se je na ta pravilnik pritožilo
20 delavcev, ki niso imeli prek 20
let službe. S 1. majem 1976 smo
pravilnik zopet spremenili in tem
delavcem nismo več odbijali točk
glede na izobrazbo. Vmes je bilo
16-mesečno obdobje, ko tem de-
lavcem nismo izplačevali takšnih
osebnih dohodkov, kot bi jih mo-
rali dobiti glede na leta službova-
nja. Zato so se pritožili na Sodišče
združenega dela, to tako imenova-
no ,,odškodnino" jim je sodišče
tudi prisodilo. Tako so delavci za
to obdobje dobili tudi neto izpla-
čan dohodek v višini okrog 7 tisoč
dinarjev že v mesecu decembru.
Kljub vsemu pa do sedaj še nis-
mo ničesar storili v prid nagrajeva-
nja po rezultatih dela. To akcijo si
šele zastavljamo. Reči moram, da
orjemo ledino, ko ugotavljamo,
kako naj ocenjujemo delo in ga
nagrajujemo po rezultatih dela.
Ob koncu naj povem, da je
hrup okrog sestavka v Delavski
enotnosti nepotreben. Velja pa
omeniti, da so ta problem nekoliko
bolj zaostrevali delavci z ustrezno
izobrazbo, češ sedaj pa nas enačijo
s tistimi, ki izobrazbe nimajo in
imajo enake osebne dohodke kot
mi. Na srečo je takšnih ,,dema-
goških mislecev" malo. Naj ome-
nim, da so prizadeti bili predvsem
šefi krajevnih pisarn, ki so tik pred
upokojitvijo in sem prepričan, da
proti tem ljudem nihče nima ni-
česar.
§e podatek: na občinski upravi
je okrog 240 zaposlenih. Med nji-
mi je 136 takšnih delavcev, ki ne
izpolnjuje pogojev za delovno me-
sto. Torej zakaj takšen hrup? V
prihodnje se bo potrebno na se-
stankih delovne skupnosti drugače
odločati, kajti malomarno in me-
hanično dvignjena roka, ki potrju-
je sprejem vseh pravilnikov, lahko
večkrat bolj škoduje kot koristi.
Torej zavestno dvigujte vaše roke,
ko se odločate o osebnem dohod-
ku, o vaših delovnih izkušnjah in
letih zaposlitve.
Upamo, da ta ,,aferica" ne bo
imela dolgoročnih posledic. Morda
pa bo vodila k razmišljanju o de-
litvi osebnih dohodkov še ostalih
98 delavcev, ki ne izpolnjujejo
vseh pogojev za zasedbo delovnega
mesta. pripravil: zk
Maske ali po domače larfe
,,0 predpust, ti čas presneti.. ." ,,Čutimo
ga v odjugi, ki pobira sneg, v nočni zmrzali in
opoldanskem blatu. Vidimo ga v izložbah
našega mesta, od koder se nam poleg
kurantovali postav in pisanih trakov ponujajo
tudi različne pustne ma^e oziroma pustne
larfe. Niso poceni. A kaj zato? Praznik vseh
norcev, kot pravijo, je samo enkrat v letu.
Davi se mi je korak ustavil pred veliko,
polno izložbo. Pritegnila meje s premnogimi
rečmi, ki so nekaterim srčne želje, drugim
paša za oči. Tcdcrat prednjačij o pustne maske,
ki se v vrsto postavljene, sem in tja med druge
predmete podevane, nekatere na svetlečih
nitili obešene smejijo, režijo, kremžijo, bulijo,
grozijo, se krohotajo. Tudi take v podobi
prašičje, pasje, kravje, opičje in levje glave
vzbujajo pozornost. Zraven živalske maske v
obliki in podobi mišje glave je položena še
ena, ki se ne smeje, pač pa predstavlja
človeško mrtvaško ^avo tako, daje videti še
par vratnih vretenc.
„Glej jo, smrt!" je vzkliknilo mimoidoče
dekle in se tesneje oprijelo spremljevalčeve
roke.
Vse, kar je prav!
Vse do neke mere!
Vse v mejah pravega okusa!
Vsakdo izmed nas nosi svoje lastno
koščeno glavo, v kateri so mu nameščena
najdragocenejša čutila z možgani vred.
Pokrito ima z ^adko kožo in bujnimi lasmi.
Prelepo je pokrita, dobro je skrita. Odkrito in
razgaljeno, praznih očesnih vothn in golili
čeljusti si je ne želimo niti predstavljati, kaj
šele gledati. Pred podobo mrtvaške glave se
človek le nenadoma zresni in zamish, pogleda
vstran in si poišče dmgo misel.
Vse do prave mere! Tudi,,praznik norcev"
jo mora imeti. Zares smo na duhu revni, če
nimamo nič drugega kot larfo mrtvaške glave,
kateri se smejemo.
Vse, kar je prav! Trgovina seveda ponuja in
prodaja, ker je trgovina. V nas samih pa je
tisto, kar nam vzbuja pravi odnos do vsega,
kar nas obdaja, -a
GlASOVI
IZ
»ELEGATSKE
BAZE
DELO ZA ZDOMCE,
NEZAPOSLENOST
IN ŠE KAJ
Ze več let govorimo in pišemo o zaposlovanju naših delavo
zdomcev. Ob novoletnih praznikih jih kličemo in vabimo na pogov
njimL Vendar se vsako leto slabo odzovejo našemu vabilu, Zado
tovariši se pripravijo za pogovore z zdomci, njih pa ni. Zato predla
da se možnosti in pogoji pod katerimi je možnost zaposlitve doiti
kratko in razumljivo, za območje ptujske občine objavi v Tedi
Večeru in Kmečkem glasu, ker ti časopisi so najbolj čitani v naši ob
Če kdo nima časa danes prečitati, bo ga jutri.
Namreč o tej zadevi se že dolgo razpravlja. Sedaj pa napišimo o
konkretno, kakšne so olajšave za odpiranje privatne obrti in podol
Sem mišljenja, da bi bilo primerno male obrtnike z enim vajencei
prvi dve leti samo simbolično obdavčiti, da si novi obrtnik m
opomore. Vem, da bi na deželi pa tudi v mestu razni čevljarji, kroj
šivilje, ključavničarji, avtomehaniki, finomehaniki itd. še odprh i
delavnice, če bi jim davčna uprava šla na roke. Mali obrtnik res ne a
ustvariti kapitala, občanom pa bi zelo prav prišU za razne manjše us
in ljudje bi se zaposlili doma. Kateri pa ima ali pa si kupi stroje za vi
delavnico, naj bi se mu dala možnost, da odpre tudi kaj večjega. Ali i
kazalo na območju Haloz in Slovenskih goric odpreti obrtne oekarn«
tudi aktivirati še mogoče obstoječe mline ob potokih. Timli^
pekarne na obrtni način bi tudi prišli v poštev v narodni obrambi. U
pa, da ne bi ogrozili obstoj velikih družbenih mlinov in pdcarn. I
mogoče kaj podobnega bi se dalo odpreti in ljudem dati delo in ol
doma.
Potem kakšni so pogoji, če bi nekdo hotel prevzeti zapuS
kmetijska posestva v lastništvo ah v združitev itd. Upam, da so v
občinski skupščini že to zadevo pripraviU in da je zrela za objavo.]
osnovi take objave bi lahko zdomec in njihovi sorodniki vedeli kaki
dokumente je potrebno za željeno zaposUtev in v katerem uradu jih dol
da ne bi bilo nepotrebn^a odpiranja vrat in odpadlo bi mno
Lončar
Foto: S. KerlJ
Tudi lončarjev in pečarjev danes primanjkuje
razburjenja. Ne bi bilo odveč, če bi tudi gospodarske organizacije iir
svoj kotiček v Tedniku, na primer potreba delavcev in podobno, MisL
da zaradi tega ne bi bUo potrebno povečati administracije. Toliko
zaposhtvi naših ljudi v domovini.
Kdo je dejansko nezaposlen?
Mnogo se piše in govori o velikem številu nezaposlenih pri na
Jugoslaviji in tudi v Sloveniji. Ni pa mi jasno, koga vse se šteje
nezaposlenega. Da so še pri nas ljudje, kateri se težko prebijajo sk:
življenje, o tem res ni potrebno preveč filozofirati. Kaj pomeni f
brezposelni sem tudi že sam na svoji koži občutil v stari JugoslaV|
Zagrebu, sicer še pod veliko težjimi pogoji kot danes preživlja
brezposelni, ker dobijo pomoč za brezposelne, čeprav vem, da s tem
more nobeden obogateti. V stari Jugoslaviji so dobivali podpore sa'
poročeni, vsaj tako je bilo v Zagrebu. Tri tedne je moral hoditi na bo'
dela in to vsaki drugi dan, da so mu žigosali delavsko knjižico, poteff
moral iti pred podšcfa. Če gaje ta pustil k šefu borze dela in če mu je
šef odobril pomoč, potem je dobil za božič in veliko noč pet kg koru!
rnoke in dva kg pšenične moke, ali pa dvakrat po 40 ali 60 din- Kei
bilo ogromno brezposelnih, posebno gradbincev, so že čakali zjutraj
druge ure, če je hotel ob deseti ali enajsti uri priti pred šefa borze de
Pred vsakimi vrati je stal poUcaj. Ker seje delavstvo drenjalo v strahu,
ne bo prišel na vrsto, so jih policaji z gumijavkami pretepali, kam je f
padlo, največ po glavah. Take so takrat bile pravice brezposet"
delavcev. MaJo na boljšem so bili tisti delavci, kateri so imi;li domaini
posestva, tisti so zimo preživeli doma in niso toliko občutili življe'
„brczpravne raje.'
V predvojni Jugoslaviji - v Sloveniji, takrat Dravski banovini,
Primorske in Slovenske Istre, je bilo zaposlenih okoli dvestoti*
delavcev, večinoma moških. Danes ima naša republika SloveH
1,700,000 prebivalcev, zaposlenih pa je čez sedemstotisoč. Kot sein
omenil, da je tudi pri nas brezposelnost to drži in da brezposelni do^
delno denarno nadomestilo in tudi upravičeni otroški dodatek. Ven'
me zanima, kdo se pravzaprav računa za brezposelnega, ker se po moj'
mišljenju dela preveliki rompompom po javnih občilih, kar nam zasef
velike uspehe na ekonomskem področju. Danes je takšen tei"
življenja, da bi si vsaki rad takoj zboljšal življenjske pogoje, tudi jaz ^
med tistimL
Ne vem se računa za brezposelnega tudi tisti, l:ateri pusti d"
posestvo in stare starše ter se prijavi za delo, pa spet tisti intelig^
kateremu se nudi služba na deželi ali provinci, pa noče iti tja, ker f\
vsaki vasi ni gledališča, kinodvorane oz. , boljših lokalov in družbe •■
spet tisti večni študenti, ker se bojijo žuljavih rok ah pa ker že prvi irj^
ne dobijo takšne plače kot tisti, ki delajo že dvajset aU trideset let itd-
Neki dan pišemo, da nam manjka delavcev na rel^|
Maribor—Celje-Ljubljana-Koper, drugi dan, pa da imamo tis'
delavcev brezposelnih. Vem, da je težko in boleče iti od doma, veij'
marsikateri bi mogoče sto kilometrov od doma ravno toliko zaslužil
pa ne dosti manj zaslužil kot v inozemstvu, če bi delal toliko ur k"
inozemstvu. Krokodilove solze točimo za ljudi katere je domo^;
izšolala, sedaj pa delajo za tujce. Ne posplošujem, vendar je veliko i'^,
če jih odštejemo, bi nam odstotek brezposelnih precej zmanjšalo. S''
pismom sem želel opozoriti na večkratno nerealno objavljanje ra^'
podatkov, kateri nam več škodujejo kot koristijo, ^
F, VAlJ'
\
TEDNIK
-3. februarja 1977
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Dr. Fran Brumen
ALARMANTNI
TREBUH
I ■ mwm^^ (Nadaljevanje in konec)
Posebno važno je razlikovati tako imenovane
PERITONITIČNE BOLEČINE, ki se pojavljajo pri akutnem
vnetju notranje trebušne mrene, za katere je med drugim
značilna neka gotova trajnost in enakomemost za razlikovanje
od poprej OP*^"^ krčevitih - količnih bolečin in jih
navadno spremljajo še posebno značilna izžarevanja bolečih
občutkov, npr. pri napadih ledvičnih kamnov navzdol v
mehur in v spolne organe, pri žolčnih kolikah, ki se pojavljajo
predvsem pri žolčnih kamnih, včasih tudi pri hujšem vne^u
pa najbolj v desno ramo in ledje.
Najmarkantnejši znak akutn^a obolenja v trebuhu je
gotovo BRUHANJE, oz. siljenje k njemu. Toda tega znaka ni
mogoče idcoristiti za podrobnejšo diferencijalno razpoznavo,
j(er spada med bolj splošne znake pri različnih boleznih
oredvsem v trebuhu in glavi.
^ ZNAK NAPETOSTI TREBUŠNE STENE je zelo značilen
in je pri vnetju notranje trebušne mrene pogosto stena
trebuha prav trda, kot da bi otipaval kako desko. Tudi tega
znaka ni mogoče dokončno izkoristiti za podrobnejšo
ugotovitev bolezenskega dogajanja. Eventuahie različne kilne
odprtine (v dimljah, v popku) je potrebno vselej dobro
pregledati, da ne bi prezrli kilne zadrge, ki v dalje časa
trajajočem začepljenju pokaže podobne znake.
Trenutne izdatnejše krvavitve v trebušno votlino se
pokažejo v hitro povečani prostornini trebuha, kar je
mnogokrat mogoče že na prvi pogled opaziti. Pri različnih
črevesnih začepljenjih je posebno pri tanjših trebušnih stenah
možno opaziti vrvičasto premikanje in krčenje črevesja. Z
navadnim prisluškovanjem z naslonom ušesa na trebušni steni
lahko nadziramo gibanje črevesja — peristaltiko. Če
ugotovimo takoimenovano „grobno tišino" v trebuhu, je
toznak za ohromitev črevesnih funkcij, kar običajno pomeni
alarmantno stanje. Nasprotno pa pojačana peristaltika -
živahno premikanje čreves pomeni največkrat vnetne
spremembe z driskami, ali pa lahko tudi za začetek začepljenja
nekega dela črevesa.
Tudi opazovanja žilne^ utripa in temperaturnih
sprememb pripomagajo k ugotovitvi obolenja. Zdravniki pa
imajo tudi v tem primeru še več drugih možnih načinov
preiskovanja na razpolago, med njimi laborator^ska in
rentgenska.
Na koncu naj navedem še nekatere pomembnejše bolezni,
ki pokažejo sliko akutnega trebuha. Med vsemi najbolj važna
je lupina, ki lahko tekom kratkega časa vodi v akutno vnetje
notranje trebušne mrene bolezen, ki je pred dobo
antibiotičnih zdravil v visokem odstotku vodUa v smrt. Tako:
akutno vnetje slepiča, akutno vnetje z zagnojitvijo žolčnega
mehurja, predrtje želodčnih in dvanajstnikovih sten po
razjedah, zadrgnjenje različnih kil oz. črevesa, akutno vnetje
belih jeter (pankreasa - trebušne slina\4ce) in še mnoga druga
obolenja.
Zdravljenje: najbolj važno je TAKO OBOLELEGA
ČIMPREJ PREDATI V ROKE ZDRAVNIKU - KIRURGU,
zato je potrebno tako stanje hitro in pravilno oceniti. To pa
je najprej naloga, neposredne bobiikove okolice. Nič ni
pretirano opozoriti, da je tudi še dandanes v mnogih primerih
vsaka minuta lahko usodno odločilna.
IzobraŽe-
vanje
kmetovalcev
Program strokovnega iz-
obraževanja kmetovalcev, ki
so ga skupno pripravili Kme-
tijski kombinat Ptuj z obra-
tom za kooperacijo, sklad za
pospeševanje kmetgstva pri
SO Ptuj in Živinorejsk©-vete-
rinarski zavod v Ptuju, je v
polnem teku izvajanja, saj je
sedaj za zasebne kmetovalce
tudi največ časa, ko delo na
polju počiva.
Tako je prejšnji petek bil v
dvorani ŽVZ v Ptuju seminar
za rejce prašičev. Udeležilo se
ga je 86 kmetov — kooperan-
tov, ki so poslušali in obrav-
navali naslednje teme:
- plan razvoja prašičereje v
okviru srednjeročnega razvcga
kmetijstva, povezano z rejo
plemenskih svinj, pujskov in
njihovo prehrano,
- tehndoške rešitve grad-
nje hlevov, kooperantski od-
nosi v reji in ekonomika
pitanja.
Včeraj je bil seminar iz
vinogradništva in sicer v pro-
storih osnovne šole Cirkulane,
za živinorejce pa v Dornavi.
V soboto, 5. febmarja bo v
dvorani Živinorejsko-veteri-
narskega zavoda v Ptuju semi-
nar iz pridelovanja koruze za
zrnje in silažo, krompirja in
sladkorne pese. P odeto en se-
minar je bil tudi v četrtek v
dvorani gasilskega doma na
Hajdini. Poleg predavanja so si
udeleženci seminarja ogledali
tudi film o zaščitnih sredstvih
v kmetijstvu.
Program strokovnega iz-
obraževanja je pomemben za
vse kmetovalce, česar se veči-
na tudi zaveda, kar dokaz.uje
visoka udeležba na dosedanjih
seminaqih in predavanjih. Or-
ganizatorji so prepričani, da
bo enako tudi na drugih
območjih ptujske občine.
1. k.
Franio Novak
Planinskemu
kmetu naproti
Samo pozivi, koliko je kmetga v
planini poUebna in kako naj
vstraja, so premalo. Delavski
turizem bi se lahko srečal s
kmečkim.
V našem turizmu smo v nedavni
preteklosti storili vsaj dve bistveni
napaki. Najprej smo nekritično in
brez potrebe zavrli, kar so dale
izkušnje, potem smo zelo hlastavo
iskali in posnemali tuje vzore in
jih presajaH na naša tla in jih
utesnjevali v naše razmere. V
prvem primeru gre za slabo
poznavanje in podcenjevanje, ki ga
je profesionalni turizem izkazoval
planinstvu in turističnim društ-
vom, zlasti pa takoimenovanemu
sindikalnemu turizmu, ki je v
prvih povojnih letih dajal
organiziran in cenen počitek ter
razvedrilo najširšim množicam
delavcev. V drugem primeru gre za
takoimenovana turistična sre-
dišča, letna, posebno še zimska, ki
so skoro docela ogolila naše
planinske gozdove, jim navrgla
kup lepih obljub o veliki
zimskošportni »industriji', navse-
zadnje   so  pa  izkazala  izgube,
Kopa, tudi ogljenica. V gozdnih predelih naše domovine ndcoč tako pogosto opravilo postna
danes že prava redkost. Foto: R
kakršne je pričakoval zares
vsakdo, ki je količkaj kritično
poznal naše in jih primerjal s
tujimi razmerami. Kajpak ne samo
naravne, temveč družbene in
ekonomske.
MNOŽIČNOST ŠE
MOCNO OMEJENA
Dokaz slepega posnemanja tujih
središč so zdaj naši prvi
zimskošportni »centri izgub". Z
nekaj hoteli in žičnicami, ki smo
jih pogosto postavljali brez
sodelovanja la-ebivalstva iH^izade-
tih krajev, brez rgihove^a
življenjskega interesa in smo jih
gradili zgo^ na ožji profesionalni,
gostinski in žičničardci osnovi,
smo se šele dokopali do prvih
izkušenj, da ni mogoče slepo
posnemati „Cortin" in drugih. Ne
samo zaradi tega, ker nismo
konkurenčni, kar tiče naravne
pogoje (višine, snežne razmere,
prometne zveze), temveč zlasti
zato, ker kupna moč in naš
narodni dohodek še ne dohajata
cen storitev v mediurodnem
komercialnem turizmu.
Komercialni turizem, osredo-
točen v centrih, je omgeval
množičnost, čaral navidezno
uspešnost v dotarih zimah in
prikazoval navidezno miK)žičnost,
medtem ko so bili množični
turistični tokovi planinsk^a,
sindikalnega in mlacUnskega tu-
rizma dejansko izločeni Preprosto
zato, ker so centri predragi za
množično rekreacijo. Imamo sicer
tudi dobre primere zavzet^
organiziranja delavskega turizma,
kakršen se razvija okrog Litostroj-
ske koče na Sorski planini aU pa
g3 gojijo delovni kolektivi iz Zreč
na Ro^. Tudi zimskošportna
rekreacija na mariborskem Pohor^
ju, ki se je sledrijič premaknila
proti Arehu, je slej ko prg zaradi
stroškov in bližine večinoma le
rekreacija za enodnevne izletnike
in smučarje. Za stacionarni
turizem, tako vsaj kažejo izkušnje
pLninskih zimdcošportnih cen-
trov, še posebej z Golt in Kanina,
imamo kaj malo možnosti
konkurence, saj ni ustrezne
domače kupne moči zaradi]
prešibkega domačega pov-
praševanja.
Kjub vsem raznovrstnim po-
skusom oblikovanja centrov, je
obvisela množičnost na repu. Za
delovne kolektive in šolske
skupnosti, športne kolektive in
množično družinsko rekreacgo
nismo ubirali pravih korakov, oz.
smo že začetne poskuse skomer-
cializirali in tako tudi zavrli.
Sodobni »ustvarjalci" izgub v
centrih nas zato ne prepričajo, če
zagotavljajo, da so nastale izgube
zaradi tega, ker centri niso
do^jeni in ker bi bilo potrebno
vložiti še toliko milijard, da bi
postali kompletni. Vse predobro
namreč vemo, da bi nove milgarde
za investicije lahko povzročile
nove in še večje milgarde izgub
Lepi .tereni, planinske idUt
ugodne prometne zveze, ki . .n.
jih vsak center tako rad slika v
črtah in kilometrih, ne zalp'ojo
toliko, da bi se ti centri duš'!= /
stacionarnem turizmu, ker nimajo
zaledja stalnih obiskovalcev za
večdnevno bivanje. Skratka:
nim^o dovolj obiskovalcev ki bi
bili sposobni plačati ceno
komercialnega turizma- Zaradi
konkurence množice dokaj cen-
enih zamejskih alpskih centrov pa
resda ne morejo za svoja središča
pridobiti še tujih gostov.
Konec ftihodniič
Kooperanta bolj enačiti z delavcem
Za uresničevanje kmetijske poli-
tike, ki smo si jo zastavili v naši
občini in republiki, je potrebno
najprej ustvariti dobre pogoje za
medsebojno sodelovanje med kme-
tovalci-kooperanti in kmetijskimi
organizacijami združenega dela.
Zato je bil namen tega razgovora v
tem, da od kooperantov zvemo
kakšne so oblike sodelovanja, kaj
kombinat nudi kmetu in kaj kmetje
mislijo o združevanju.
Milan Cvetko iz Trgovišča:
Kooperant kmetijskega kombina-
ta sem že 10 let, v zadnjih 3 letih pa
sem se preusmeril na pitanje telet
od 100 na 200 kg. Problemov s
kooperacijo skorajda ni, želim si le,
da bi v prihodnje bila kvalitetnejša
krmila. No, s prirastkom sem za-
dovoljen. Poprečje dnevnega prira-
stka se suče okoli 1,20 kg. Pogina
zelo malo, kajti veterinarska
služba je pri kombinatu dobro or-
ganizirana. Sicer pa je bolje, da
veterinarja ni v hlev, kajti tako
vem, da je živina zdrava. Svojo
r«rspektivo sodelovanja pa vidim v
'ntenzivnem pitanju."
^nton Lenart iz Sp. Velovlaka:
..V hlevu imam 40 telet, kooperant
pa sem že 16 let in reči moram, da
^ je v tem dolgem času marsikaj
spremenilo, seveda na bolje. Sode-
lovanje med kooperacijo je
zadovoljivo in če bo vsebina in
oblika sodelovanja takšna kot je se-
daj, bo pitanje dobro. Tudi z za-
služkom sem zadovoljen, sicer pa
velja pravilo: več delaš, bolje zaslu-
žiš, v tem letu bi rad posodobil
hlev. S kreditom bi zgradil nov hlev
z rešetkami in si tako olajšal delo.
Upam, da s kreditom ne bo težav.
Naj omenim, da je veterinarska
služba zelo dobro organizirana."
Stanko Toplak iz Mostja: ,,Pet let
sem že kooperant. Sodelovanje je
dobro, kljub temu, da včasih
nastopijo težave. Zaslužek bi lahko
bil še boljši. Plačani smo po pri-
rastku in se s takšnim plačilom tudi
strinjam. Večkrat prebiram zakon
o združenem delu in želim si, da bi
se določila iz zakona začela čim
prej uresničevati. Razmišljal sem
tudi že o združevanju in reči
moram, da sem za združevanje
kmetov, vendar pod pogojem, da
se združujemo po prizadevnosti in
delu, kajti le delo je merilo vsega.
Pospeševalno službo ocenjujemo
kritično. Ta služba bi morala najti
druge oblike dela in sodelovanja.
Opažam namreč, da ni pravega pri-
stopa do kooperantov, to ni kritika
na račun pospeševalcev koopera-
cije, to je le moje osebno
razmišljanje, kako najti boljše
oblike sodelovanja."
Alojz Valenko iz Dornave: ,,Ze
od vsega začetka kmetijskega kom-
binata sem kooperant. V hlevu
imam 40 telet; sodelovanje je
zadovoljivo. 20. januarja sem
cxidal teleta in reči moram, da za-
služek ni najboljši. O sodelovanju
še sledeče: tudi kooperanti bi
morali dobiti dolgoročna in
kratkoročna posojila za gradnjo
hiše, za nakup avtomobila, o tem
kooperanti mnogo razmišljamo in
mislim, da se bomo s takimi obli-
kami sodelovanja približali zakonu
o združenem delu in se enačili z
delavci. Ja, mnogo se govori in piše
o združevanju. Tudi sam
razmišljam o tem. Mislim, da je
prva oblika združevanja organizi-
ranje strojnih skupnosti, ki bi
reševala problem investicij za
nakup sodobnih strojev. Naj ob
koncu omenim, da pospeševalna
služba pri kombinatu peša. Sicer pa
je ta problem širši. Kritika ne leti
na tovariša Bezjaka, temveč na ce-
lotno organiziranost pospeševalne
službe. Želim si, da bi v letošnjem
letu ta služba boljše delala, ne bi
hotel, da bi se ponovil primer
saditve koruze v lanskem letu."
Alojzija Zamuda iz Osluševec:
,,Kooperant sem že pet let. Z delom
sem zadovoljna, prav tako z
zaslužkom in sodelovanjem. Ker
krmo dajem sama, je zaslužek
dober. Sicer pa si želim zdravja,
kajti le tako bom uspešno
sodelovala s kombinatom. Na naši
kmetiji je opaziti napredek odkar
sem kooperant. Največje težave na-
stanejo pri poginu in če slabo
gospodarimo. 24. januarja sem
oddala teleta, pogina ni bilo,
vendar pa zaslužek le ni bil takšen
kot bi moral biti. To zato, ker se
ubadam z nabavo stelje, kajti
žagovine ni in smo kooperanti
primorani, da kupujemo žagovino
tudi po 12(X) dinarjev za kamion.
Besedilo: zk
Foto: R
'^"an Cvetko
Anton Lenart
Stanko Toplak j
Alojz Valenko
Celotni program izobraževanja
kmetovalcev obsega tudi posebni
program za kmečke žene. Program
predavanj obsega predvsem teme o
higienskem pridobivanju mleka in
o njegovi prodaji, predelavi in
kontroli inleka ter se nekatera
druga vprašanja, ki so potrebna in
koristna ženi na kmetiji.
Doslej so taka predavanja že bila
pri Lovrencu na Drav. polju v
ponedeljek,    v    sredo    pa    v
Cirkovcah. Za jutri je predvideno
predavanje še v gasflskem domu v
Bukovcih^ v soboto pa v prostorih
osnovne sole v Trnovski vasL Vsa
Igredavanja so v dopoldanskem
času.
Udeležba na dosedanjih preda-
vanjih in zanimanje kaže, da bodo
ta predavanja koristna in bodo v
marsičem pripomogla k boljšemu
in strokovnejsemu delu žensk na
naših kmetijah. bi
Tudi kmečke žene ne zaostajajo
Alojzija Zamuda
6-IZ NAŠIH KRAJEV
3. februarja 1977
TEDNIl
Rekorderji
med
krvodajalci
Pri občinskem odboru Rdečejta
kri/a v Ptuju se nameravajo tudi
lelos ob ONKVIJ KRVODAJAL-
CT;V primemo oddolžili vsem tis-
tim, ki že leta in lela humano
sodelujejo pri krvodajalskih akci-
jah in na tem področju dosegajo
rekorde.
Dogovarjajo se, da bi letos
pripravili skromnejšo slovesnost v
ptujskem gledališču, ki bi Jo pove-
zali I. glasbenim koncertom ter
podelitvijo plaket in značk. Tako
bo plakete za več kot 2S-kratno
darovanje krvi dobilo 30 občanov,
značke pa 55 krvodajalcev za 20-
kratno darovanje le dragocene
življenjske tekočine, 98 za 15-
kralno, 148 za 10-kratno in 329
krvodajalcev za 5-kratno daro-
vanje krvi.
Ob tem moramo zapisati, da
imamo v ptujski občini že 58 obča-
nov, ki so svojo kri darovali več
kot 25 krat, med njimi Je nekaj
pravih rekorderjev: Milan Magdič
iz Kidričevega 5, Je daroval kri že
45 krat, Ivana Kokol iz NJiverc 11
— 42 krat, 40-kratna krvodajalca
sta tudi Vida Resnik iz Šikol 79.
in Štefan Hadler iz Kidričevega 10.
Bojan Stanič, Mihovci 7. Anton
Žerak — Kidričevo 35 in Anton
Dolenc — Zgornje Jablane 2, pa
so se doslej že 39-krat odzvali
pozivu transfuzijskega oddelka
ptujske bolnišnice in darovali kri.
Nemalo Je še ostalih tovarišic in
tovarišev, raztresenih po vsej
ptujski občini, ki Jih v tem
kratkem zapisu nismo omenili, pa
vendar že leta in leta vestno
opravljajo svoje humano
poslanstvo in prenekatero življenje
Je bilo odvisno od njih, od njihove
življenjske tekočine, ki so jo brez
vsake odškodnine vedno pri-
pravljeni ponuditi sočloveku za
ohranitev njegovega življenja in
zdravja.
Premalo pišemo o njih, so pač
ljudje izmed množice ljudi, ki jih
vsak dan srečujemo na cesti, na
delovnem mestu in med njimi ni
takih, ki hrepenijo po slavospevih
in bleščečih prireditvah na katerih
bi izbirali najboljše. Njihova naj-
večja nagrada Je že hvaležnost v
očeh človeka, ki so mu s svojo
krvjo rešili očeta ali mater, staršem
otroka... šm
Kidričevo
REŠITI RAZNE
PROBLEME
Priprave na delovno letno
konferenco KK SZDL Kidri-
čevo tokrat tečejo zelo
skrbno in po določenem
zaporedju zaddžitev. Na 4.
redni seji 10 KK SZDL so
namreč sklenili, da bo
omenjena konferenca v petek
4. marca 1977. Do tega časa
morajo vsi predsedniki KO
SZDL, predsedniki društev in
organizacij ter predsedniki
delegacij v KS pripraviti krajša
poročila o dosedanjem delu in
problematiki ter krajše okvir-
ne programe svojega nadalj-
njega dela v letu 1977-. Vsi se
namreč zavedajo, da bo prav
leto 1977, leto napornega
dela. Poleg vrste drugih nalog
bo treba pričeti s pripravami
na volitve, ki bodo spomladi
prihodnje leto. Zato bo
potrebno na tej konferenci
razčistiti nekatere probleme,
ki bi morda lahko v prihodnje
ovirali delo.
Trdimo lahko da brez
problemov ne gre nikjer, to
pravilo velja tudi za KS
Kidričevo v kateri nekatera
društva in organizacije delajo
resnično dobro, druge pa
seveda šepajo, toda večkrat ne
zaradi tega, da nc bi zmogle
dela, ampak predvsem zaradi
preslabe kadrovske zasedbe.
Člani 10 KK SZDL so
samokritično ocenili, da so
sami mnogo premalo storili za
to, da bi taka društva in
organizacije bolj zaživele, ker
jim niso nudili potrebne
pomoči in prislulmili njiho-
vim problemom, kar se v
bodoče ne sme ponoviti.
Laliko bi navedli konkretni
primer enega od dmštev,kije
nekaj let životarilo, prav z
vključitvijo KK SZDL v
njiliovo problematiko pa je
zaživelo kot prerojeno in je
trenutno eno najboljših.
Vsekakor bo ta konferenca
prinesla določene spremembe
v smeri napredka v KS
Kidričevo!
F. Meško
Delo mladih v Juršincih
v kletnih prostorih zgradbe
krajevne skupnosti so se 13.
januarja sestali člani aktiva
ZSMS Juršinci in pregledali
uresničevanje svo[jega enolet-
nega programa. UgotoviU so,
da se dejavnost mladih v
primerjavi z letom 1975 lani
z slo povečala.
Največ uspehov so dosegi
pri ureditvi kinodvorane, za
katero so zbirali prostovoljne
prispevke, opravili okrog 300
prostovoljnih delovnih ur pri
izkopu kanalizacije, zidarskih
deloh in čiščenju, iz lastnih
sredstev pa so prispevaH tudi
20 tisoč dinarjev za investi-
cijo, kar so ustvarili z
organizacijo veselic.
Organizirali so tudi eno-
dnevni izlet v Logarsko
dolino. Na kulturnem po-
dročju pa aktivno sodelujejo s
prosvetnim društvom v Juršin-
cih   in  so  se   vključili   v
dramsko skupino, ki jo
sestavljajo pretežno mladi.
V programu, ki so si ga
začrtaU za letošnje leto bodo
namenili posebno skrb idejno
pohtičnemu izobraževanju in
se dogovarjajo z delavsko
univerzo za predavatelje o
temeljih našega samoupravlja-
nja in o temah, ki zlasti
zanimajo kmečko mladino. V
februarju ali marcu tudi
načrtujejo šiviljski tečaj, za
katerega se je prijavilo že
precej mladink.
Predvsem si v letošnjem letu
žeUjo urediti klubske prostore
v kletnih prostorih zgradbe,
za katero še vednoni urejeno
lastništvo. Upajo, da bodo v
sodelovanju s skupščino
občine Ptuj to uredili. V
program so si tudi zapisali, da
bodo tesneje sodelovali z
družbenopoUtičnimi organi-
zacijami in društvi z območja
krajevne skupnosti. Pomagali
bodo z udarniškim delom pri
gradnji mrtvašnice, predvsem
pa pri gradnji regionalnega
vodovoda, v okviru MDA
„Slovenske gorice 1977" in
bodo organizirali srečanje z
brigadirji. Dogovorili so se še,
da bodo letos izdali svoje
glasilo. KatjaHolc
Najpret na krotko: „Dober dne no lepo mi bot
pozdravljeni!" Moj rezervirani kot je star mesec dni no že lehki,
naredimo prvo bSanco ocen, ki so na moj račun tak ok(i
voglof ali pa tudi naravnoč prišla na vuhe mojem
predpostavljenemi uredniki: Eni me hvalijo, drugi nit
kritizirajo. Tak je pač na toten puklasten sveti Eden 0(
delegatov z višje baze je reka, da je škoda tistega tola Tedniki
na keren je fsoki tjeden mojo pismo objavljeno, no bi pač lehki
na majen mesti blo kaj boj pametnega napisano, eni pa trdijo
da je dobro, pametno no zabavno, če si kaj iz oči v oči \
domači šprohi povemo. Jas se od to tih ocen čista distanciran
saj ma fsoki pravico no dolžnost svojo mišleje povedati ali pa g(
tudi napisati Vabin vas k sodelavci, saj ma fsoko vašo pismo
ki pa seveda ne sme biti predugo, z veseljon objavil Ce mislitt,
da je potrebno, da se fsoki tjeden srečamo, mo se srečali, če m
pa mo pač štacuno daj zaprli Jaz pač že od negi negda rtu
spaštuvlen stori ludski rek: „Ce šoštar si, - ne bodi pek.,.,'
Da bi se le fsi tatega pregovora držali....
V kmečken glasi sen šteja, da sa pred nami vejke javn,
razprave kak ma kmetijstvo organizirali na ga na zaleno vejt
spravit To je pametna zadeva na vas že zaj fse vabin, da se tati}
sestankaf fsi udeležite no pavete kaj mislite, kak bi bk
najbajše, da bi naša zeleno fabriko kak najpret pod strehe
spravil Naša mati zemlja, bi nan še lehka več dece preredila, a
bi jo še boj pridna, pametna na ne sama z rokami, pač pa tudi
z g^avoj obdelovali Jaz san na svojem malen grunti vidin, da tc
tak dale naprej več ne gre: Sadin malo krompirčega, pšenice,
repe, karuze, redin gujdeka no kravo, na še en faloček goria
obdehivlen, da je fčasik kaj za po guti daj splahnotl Od vsegi
toga neman dosti haska, edino dela mama z Mico preveč. Ti
pred par dnevi sen že meja guč z enen kmetijskim stručnjakom
s kerin sma delala načrt za obnovo gorice, zemla pa bi tal
preobma, da bi lehko več živine redija. To se pravi, da st
pripravlan na specializacija na koperacijo. Več a ten-drugi
tjeden.
Lujzek
Letna konferenca
gasilcev v Leskovcu
v nedeljo, 23. januarja je gasilsko društvo Leskovec imelo občni
zbor, zavzoč je bil tudi predstavnik ptujske gasilske zveze tov. Vaupotič,
ki je prenesel lepe pozdrave, zaželel dobre uspehe in pozval navzoče k
vztrajnemu skupnemu sodelovanju.
;'o izvoUtvi delovnega predsedstva in zapisnikarja, so sledila
poročila: predsednika poveljnika, sekretarja in blagajnika. Za tem seje
predsednik nadzornega odbora pohvalno izrazil o delovaigu upravnega
odbora ter o pravilnem vodenju blagajniške knjige z din 86.282,05
dohodkov in din 77.072,05 izdatkov.
Društvo je imelo v minulem letu skupne s c upravnega in
nadzornega odbora 15 vaj in, 30 članov je naročenih na Gasilski vestnik.
V letu 1975 obnovljeno, v nadstropje dograjeno gasilsko zgradbo so
dopolnjevan, dokupili so za čez stari mihjon dinarjev raznih potrebščin
in orodja ter kupili oder. PovdarjaU so tesnejše sodelovanje z
družbeno-poLitičnimi organizacijami, posebno s krajevno skupnostjo in
šolo, ki naj bi spodbujala za mladinski in pionirski narašč^, da bi tako
ramo ob rami dogradili in končno uredUi gasilski dom, kije v kraju edini
dom skupnosti za potrebe vseh organizacij kraja.
Gasilsko društvo bo v letu 1978 proslavljalo 50 letnico obstoja, na
to bo potrebno že letos misliti in pripravljati, da bo do avgusta 1978.
gasilski dom popolnoma urejen. V nada|njem programu dela je še
dograditev trojke v Veliki Vamici in Belavšku. Članstvo si je zadalo
nalogo izvajati vsako prvo nedeljo gasilske vaje, vsako tretjo nedeljo v
mesecu pa vaje za mladince. Priprave za tečaj pionirjev so v teku. Pobuda
je bila dana tudi za nakup traktorske prikohce za vodo, ki je pereč
problem ob požaru, pa tudi drugače jc voda v kraju velik problem. Vse
sosednje vasi v Halozah so že predcrbljcne z dobro pitno vodo, ali pa so
dela v teku, a leskovska kotlina še v primeru požara nima mlačne vode,
da bi iz eventualnih ognjenih zubljev rešilo to, kar se rešiti da.
Vodovodna akcija „Haloze 1975" se je sicer uspešno končala za
najbolj razviti haloški predel — Mjgšperic z okohco, a manj razvitemu
Leskovcu to ni prineslo nobene koristL
PROBLEM OSNOVNOŠOLSKEGA
PROSTORA V PTUJU
Povezano s sestavo osnutka
srednjeročnega razvoja in vlaganj
v osnovnošolski prostor v Ptuju in
v njegovi neposredni okolici je v
posameznih delegacijah, na raznih
sejah in sestankih izbijalo precej
polemičnih razprav in nasprotujo-
čih si predlogov. Vse se je končalo
z ugotovitvijo, da investicijskih
sredstev v tem srednjeročnem ob-
dobju ne bo za vse potrebe, zato
bo pač treba razpoložljiva sredstva
vložiti tja, kjer je najnujnejše in
družbeno tudi najbolj upravičeno.
Da bi to uresničili in da bi se
izognili medsebojnim očitkom, je
skupščina izobraževalne skupnosti
Ptuj imenovala posebno komisijo
za preučitev šolskega prostora v
mestu Ptuju in v primestnih šolah.
V komisijo so delegirale po enega
člana tudi občinske družbeno-poli-
tične organizacije, izvršni svel SO
Ptuj in KS Ptuj in Rogoznica.
Prejšnji torek se je komisija se-
stala na prvi seji in se konstituira-
la. Za predsednika je bil izvoljen
Zvonimir Kralj, ravnatelj Dijaške-
ga doma v Ptuju, pomagala pa mu
bosta dva namestnika, dočim bo
tajniške posle opravljala Anica
§ic, strokovna sodelavka izobraže-
valne skupnosti. To ožje vodstvo
komisije se je tudi že sestalo in pri-
pravilo podrobnejši operativni
program dela komisije, ki more
biti končamo do konca marca
letos.
Glavna usm.eritev dela komisije
je v tem, da nakaže realno pot za-
časne rešitve problema osnovno-
šolskega prostora do leta 1980 in
dolgoročno rešitev, ki bi jo bilo
moč uresničiti šele v drugem sred-
njeročnem obdobju. Prvo, kar mi-
sli komisija predlagati skupščini
občine Ptuj, da se območje KS Ptuj
določi kot enotni šolski okoliš, ki
bi bil razdeljen na gibljive enote
posameznih osnovnih šol. Vsaka
0§ bi naj imela od 600 do največ
900 učencev. Območje KS Rogoz-
nica pa je treba ustrezno razmejiti
na šolska okoliša 0§ Franca Osoj-
nika in OS dr. Pranja Zgeča v
Dornavi.
Po sedanjih podatkih imajo v
šolskem letu 1976/77 OŠ Franc
Osojni k" 912 učencev v 30 oddel-
kih in 16 učilnic, na en oddelek
pride 30,4 učenca, 0§ ,,Tone Zni-
darič" ima 1058 učencev v 34 od-
delkih in 22 učilnic, na en oddelek
pride 31,1 učenca, 0§ ,,lvan Spo-
lenjak" ima 523 učencev v 18 od-
delkih in 10 učilnic, na en oddelek
pride 29 učencev.
Ker v nekaterih šolah oporeka-
jo tem podatkom, so v komisiji
sklenili, da bodo podatke še v tem
tednu prekontrolirali neposredno v
posameznih šolah. Ne glede na to
pa podatki kažejo, da imata Osoj-
nikova in Spolenjakova šola po-
poldan še po 2 učilnici prosti, 0§
,,Tone Znidarič" pa kar 10 oddel-
kov. Z gibljivimi okoliši in medse-
bojnimi razumevanjem tako šol-
skih vodstev kot staršev bi se za-
časno dalo ublažiti problem šol-
skega prostora.
To bi bila začasna rešitev vsaj
do konca šolskega leta 1977/78,
morda še kako leto več, kar je od-
visno od gradnje srednješolskega
centra v Ptuju, saj bo sporedno s
tem treba reševati tudi osnovno-
šolski prostor. Z zgraditvijo sred-
nješolskega centra bi se čez 2 leti
sprostilo 17 učilnic sedanje gimna-
zije, ki bi jih uporabili za učence
osnovne šole. Dočim bi 14 seda-
njih učilnic SC za gospodarstvo in
upravo začasno dobila posebna
osnovna šola, ki je sedaj glede na
učilnice v najslabšem položaju. V
teh okvirih bi bilo potrebno iskati
rešitve za osnovnošolski prostor v
naslednji petih letih.
V naslednjem srednjeročnem
obdobju je predvidena gradnja no-
ve zgradbe za posebno osnovno
šolo. Do uresničitve tega načrta bi
naj prišlo predvidoma v letu 1982.
S tem pa bi se tudi sprostilo 14
učilnic sedanje SC za gospodarstvo
in upravo za potrebe osnovnih šol.
Od materialnih možnosti naše
družbenopolitične skupnosti pa je
odvisno ali bomo v tem času
zmožni graditi še kaj več za potre-
be osnovnih šol.
V komisiji so se tudi dogovorili,
da bodo zbrali podatke tudi o šte-
vilu rojstev od 1976 nazaj na ob-
močjih KS Ptuj in Rogoznica inc
predvideni ■ stanovanjski gradnji,
povezano s povečanjem števila
prebivalstva. Vsi ti podatki bodo
komisiji potrebni, da pripravi
stvarni, strokovno utemeljen in
vsestransko upravičen predlog re-
šitve problema osnovnošolskega
prostora v Ptuju. Pri tem bo treba
izhajati iz možnosti, da dolgo-
ročno planiramo tak šolski pro-
stor, ki bo lahko v eni izmeni spre-
jel vse osnovnošolske obveznike
To je tudi v skladu s prizadevanji
da povsod preidemo na podaljšano
bivanje v šoli ali kot pravimo
celodnevno šolo.
___________________J. FideršelL
V SOBOTO OBČNI ZBOR JUDO KLUBA .,DRAVA" PTUJ
člani ptujskega judo kluba
,,Drava" se bodo v soboto
popoldne sestali na svojem drugem
rednem občnem zboru. V delav-
skem domu Franca Krambcrgcrja
v  Ptuju  bodo  najprej  poslušali
poročila predsednika, blagajnika,
gospodarja in trenerjev, kar bo
dobra osnova za razpravo in sesta-
vo programa dela za letošnje leto.
Pod predsedstvom Zvoncta
Maslena so člani judo kluba
,,Drava" dosegli znaten napredek
in se vse bolj uveljavljajo v širšeiT
merilu. To je obenem zagotovilo i"
vzpodbuda, da bodo po poti navz-
gor nadaljevali tudi v bodoče.
Tinje
Mladi za lepši jutri
svojega kraja
Aktiv ZSMS Tinje združuje
preko 80 mladih iz širšega
področja bistriškega Pohorja.
Kljub številnim težavam, med
njimi velike razdalje med domači-
jami in pomanjkanje prostora za
sestajanje, s katerimi se ta aktiv
pri svojem delu srečuje, dosega
prav v zadnjem obdobju pomemb-
ne delovne uspehe. Posebno
pozornost v svojih akcijah so
posvečah urejanju okolja in
krajevnih cest. Uredili so tudi
igrišča z.a rokomet in mali
nogomet. Skrbeli so tudi za stalne
stike z krajani in jim pomagali pri
reševanju mnogih težavnih nalog.
Njihova aktivnost se je usf)ešno
izražala tudi na družbeno-
političnem področju, v kulturi ter
športnih aktivnostih. Udeleževali
so se mnogih skupnih akcij
mladine občine Slov. Bistrica med
njimi tudi pohodov, srečanj in
delovnih brigad.
Vsi ti usf)ehi so bih tudi osnova
pri sprejemanju novih nalog aktiva
ZSMS Tinje 7.a prihodnje enoletno
obdobje. Med najpomembnejšimi
nalogami katere v letošnjem letu
stojijo pred njimi so: priprave na
izvedbo referenduma, s katerimi si
v KS Tinje želijo zagotoviti
potrebna finančna sredstva za
asfaltiranje in obnovo cest ter
zgraditev prepotrebnega kulturne-
ga doma v naselju Tinje.
Te dni potekajo v KS Tinje še
zadnje priprave za izvedbo
referenduma, ki bo predvidoma
konec februarja 1977. V mesecu
aprilu bodo mladi pričeh z
rednimi delovnimi akcijami v
okviru meseca mladinskih delov-
nih brigad. Ponovno bodo oživili
tudi dejavnosti na družbeno-
političnem področju in področju
kulture ter rekreacije mladih. V
svojem programu imajo še več
drugih nalog, ki jih bodo glede na
dosedanje uspehe prav gotovo
uspešno opravili. V. Horvat
KRATKE NOVrCE
BUKOVCI:
V dvorani gasilskega doma je bilo v petek dobro
obiskano strokovno predavanje o pridelovanju
koruze za zrnje in silažo, prav tako o piidelovanju
krompirja, krmne in sladkorne pese. Udeleženci so si
oelcdah tudi tilm o zaščitnih sredstvih v kmctnstvu.
l.k.
IIAJDINA:
V obratu za kooperacgo jjerutnine" skrbno
razpravljajo o obUkovanju odnosov kooperantov
perutnine, ki morajo biti čimprej usklajeni z
zakonom o združenem delu. Obrat ima skupno
cJcrog 400 kooperantov v perutninski proizvodnji,
od tega jih je okrog 60 iz občine Slov. Bistrica, ki so
povezani preko TOZD, ostalih 340 kooperantov pa
je iz 13 občin, 3 iz SR Hrvaške in 10 iz Slovenije. V
obravnavi je ideja, da bi ustanovili teme^no
organizacgo kooperantov s sedežem v Hajdmi, po
posameznih občinah pa bi bili proizvodni okoUši,'
svojimi samoupravnimi in izvršnim organom.        f
KIDRIČEVO:
V temeljnih organizac^ah združenega dela TGJ
»Boris Kidrič" delavci obravnavajo na zbor*
nekatere spremembe v sistemizaciji delovnih mes<i
razprav^ajo tudi o samoupravnem sporazumu '
merilih za delitev osebnih dohodkov. Na zbor«
doslej je bilo izrečenih že precej kritičnih bese*
Razprave kažejo, da je treba take in podobne akte*'
bodoče temeljiteje pripraviti in pojasniti, da ji'
bodo delavci razumcU in tudi sprejeli.
CIRKOVCE:
V sredo zvečer so se z delegati sveta KS sestal
predstavniki PTT podjetja iz Maribora in Ptuj<
Razpravijah so o možnosti priključitve
Stražgojnca in Šikole k pošti Cirkovce in o postaviti
telefonske centrale v Cirkovcah. Dogovorih so se, m
bi že v jeseni postavih telefonsko centralo '
prostorih pošte Cirkovce, še prej pa montaŽ
telefonskega omrežja. »

— 3.febfiiana1977
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Markovčani kot pobudniki in
začetniki ter skozi vsa leta nosilci
največjega bremena na tradicio-
nalnem ptujskem kurentovanju
bodo tudi letos pripeljali v Ptuj
kar sedem entnografskih skupin s
preko 150 udeleženci. Sodelovali
bodo koran t i, orači, kopjaši,
kopanjarice, pustne vile, piceki in
ostali pustni liki. Mirno lahko to-
rej zapišemo, da si brez Markov-
čanov ne moremo niti zamišljati
ptujskega kurentovanja. V glav-
nem vse te skupine že dobro
poznamo, saj so vsakoletni udele-
ženci te velike prireditve, vendar
jih želimo tokrat pobliže predsta-
viti.
KORANTI
Kot osrednji lik markovske
etnografske skupine je vsekakor
pradavni demonski korant, s kate-
rim so Markovčani ponesli slavo že
daleč po svetu. Menimo, da ko-
ranta že tako dobro poznamo, da
ga tokrat ni treba posebej opisova-
ti, saj si ob vsakoletnem kurento-
vanju lahko dobro ogledamo nje-
govo pošastno masko in posluša-
mo njegovo oglušujoče zvonenje.
Pa vendar želimo izvedeti, kako je
bilo v Markovcih kot domovini
koranta nekoč in kako je danes.
Markovčani celo tisti najstarejši
vedo povedati, da se korantova
oprava ni skoraj nič spremenila, le
da so med vojnama na maski na-
mesto sedanjih puranovih ali go-
sjih peruti bila usnjena ušesa.
Bistveno pa so se spremenile nava-
de. Med vojnama in še nekaj let po
vojni je bilo še mnogo kmečkih
fantov, ki so delali izključno doma
na kmetiji. Prav ti fantje so se v
pustnih dneh — se pravi v zim-
skem času, ko je poljsko delo v
glavnem mirovalo oblačili v ku-
rente ter v večjih skupinah tekali
od vasi do vasi, obiskovali
sorodnike, znance, predvsem pa
dekleta, ki so jih obdarovala z
robčki.
Nasprotno od drugih skupin ko-
rant ni pobiral darov, pogoščen pa
je bil z jedačo in pijačo povsod,
kjer se je oglasil. Pri še tako revni
hiši ni v pustnih dneh manjkalo
priboljška, predvsem pa so ko-
rantu postregli s pustnimi krapi.
Koranta so povsod sprejemali z
odprtimi rokami, saj je veljalo, da
je korant preganjal zle duhove,
zimo in naznanjal pomlad. Cas v
katerem živimo, pa je žal tudi tu
opravil svoje.
oraCi
Markovski orači, ali drugače
povedano orači s Ptujskega polja
se po oblačilu bistveno razlikujejo
od oračev z Dravskega polja in
Haloz. Obuti so v usnjene škornje,
nosijo črne hlače, srajce iz hodne-
ga blaga, našite žametne telovnike
in našite modre predpasnike. Na
glavi imajo klobuke prekrite z
narodnimi rutami, s katerimi si
zastirajo  obraz.   Za  Markovske
orače je značilno to, da se
pojavljajo kot maska, ki se odkri-
jejo le, če jih gospodar ali gospo-
dinja povabita v hišo in jih pogo-
stita. Po ljudskem običaju pa so
zelo podobni oračem z Dravskega
polja in Haloz.
Markovske orače sestavlja šest
ali osem vpreženih konjičev, ki
vlečejo leseni plug. Prepevajo dve
zelo značilne pesmi ,,Ko psi zala-
jajo" in ,,Ko so fantje proti vasi
šli". Na kmečkem dvorišču zaorje-
jo v treh tekočih krogih simbolično
brazdo, ki je namenjena za dobro
letino in zdravje pri živini. Zani-
mivo je, da orači za razliko od ko-
ranta pobirajo darove. Orače
spremlja korant — plužar, pokač
in poberač.
Pokač z dolgim bičem in
močnim pokanjem naznanja pri-
hod oračev v vas in na kmečko
dvorišče, poberač pa je zadolžen,
da ob prihodu pozdravi gospo-
darja ali gospodinjo, jima zaželi
srečo in pobere darove. Najpogo-
stejši darovi so jajca aU svinjska
klobasa, v novejšem času pa tudi
denar. Tudi pri oračih je čas
opravil svoje in se danes pojavljajo
žal le še na ptujskem kurentovanju
in na raznih festivalih.
KOPJASI
Markovski kopjaši, brez katerih
si ne moremo zamišljati ,,špice"
na ptujskem kurentovanju, saj že
vsa leta poskakujejo na čelu po-
vorke, sodijo v ženitovanjski obi-
čaj, ki se je ohranil v okolici Mar-
kovec vse do današnjih dni. Zani-
mivo je, da Markovčani pripeljejo
vsako leto v Ptuj od šest do osem
kopjašev, dočim moramo zapisati,
da ima vsaka še tako bogata gosti'
ja le enega kopjaša.
Kopjaša izbira izključno ženin
sam, ki pa je po navadi nj»t,ov
najboljši prijatelj. Na kopjaša je
bil ženin vedno zelo ponosen, zato
je izbral vedno mladega postavne-
ga fanta, ki pa je moral biti nabrit
z vsemi mažami, povrh tega pa Se
dober plesalec in pevec. Poleg
godcev je imel tudi to nalogo, da
je moral poskrbeti za veselo
vzdušje na gostiji. Kadar so se
oglasili godci je že moral biti sredi
hiše in se vrteti zdaj z eno in zdaj z
drugo. Zelo pozoren je moral biti
tudi do nevestine družice in ostalih
svatov. Za najmlajše je moral po-
skrbeti bombone, za starejše pa ci-
garete. Predvsem pa je moral po-
skrbeti, da svatje niso imeli
praznih kozarcev in da se jim na
gostiji ni dremalo. Pred leti, ko so
Se bile bogate kmečke gostije s
paruči (koleselni) je moral po tak-
tu godcev po več dni skupaj
poskakovati pred vozovi, ko so se
svatje selili z ženinovega na ne-
vestin dom ali obratno.
Kopjaš je moral biti na gostiji
pravi ,,ceremoniar", žal v tem
kratkem sestavku ni mogoče
obširnejše opisati celotnega njego-
vega poslanstva. Ob koncu naj
zapišemo, da je kopjaš oblečen v
črno obleko in belo srajco. Krasijo
ga številni pušeljci, na prsih, roka-
vu in za klobukom, od katerih vi-
sijo trobarvni svileni trakovi.
Preko desnega ramena na levi bok
ima pripeto slovensko trobojnico.
V rokah ima kopje na katerem je
pritrjeno več sto raznobarvnih svi-
lenih trakov. Pri plesu poganja ali
meče kopje visoko v zrak, pri tem
pa mora paziti, da mu ne pade
kopje na tla.
(konec prihodnjič)
Markovski kopjaši na kmečki ohceti v Ljubljani 1975
STARŠI ZA OTROKE IN MLADINO
I Na semin^iiin Zveze prijateljev
gladine S\oyem}Q v oktobru 1976
Ke s&moi^^ skupim za delo s
Ktarši poudarila pomembno vlogo
mstjezne \z&>ine literature kot
Kepogrešjiv pripomoček za osveš-
Banje in samoizobraževanje staršev
tej zvezi kot član izvršnega
■odbora občinske zveze društev
mM^aiidie\ mhdine v Ptuju želim
Ktaršem piMiisiii in posredovati
nekaj literature, ki jo posedujeta
tjudska. in študijska knjižnica v
; ?tul\i ter Cankarjeva založba v
Cankarjeva založba je izdala
' stMŠe'" in ,Knydmce za mlade" z
bogato pregledno vsebino, primer-
\ no za najširši kiog staršev pri
, Yi^o]i  mladega  rodu.  Navajam
nekaj    mLs\o\o\:    Valentinčič-
Kako   ^Tri^amo   otroku   pri
učenju; Ber^nt-Skalar: Moj
otrok na krivi poti; Pogačnik-
Toličič: Vzgoja otroka k čistoči v
prvih letih, Otrok in igra; Puhar:
O spolni vzgoji; Bergant-Humar:
Strah ovira otrokov razvoj;
Hribar: Moj otrok jeclja; Makaro-
vič: Otrok pred izbiro poklica;
Pediček: Puberteta - drugo
rojstvo; Jelene: Motnje in težave
našega šolarja, Otrok in denar;
Pregelj: Nervozni otrok; Kos-Mi-
kuš: Kako otrok doživlja bolezen;
Divjak-Kren: Vzori in idoli naše
mladine; Pediček: Mladostnikovo
vedenje; Vrabec: Mojotrok in
film; Ginott: Starši in otroci.
Starši in mladoletniki; Makarovič:
Kako naj se dekle uveljavi v
življenju; Boh: Otroci in televizija;
Bohanec: Potujmo v svet lepega;
Stritih-Cačinovič: Za kakšen svet
vzgajamo našega otroka? ; Ulaga-
-Tome: Šport za mlade; Zagorc:
Pod do sebe; - te brošurice si
starši in drugi vzgojitelji lahko
naroče tudi direktno pri Cankarje-
vi založbi v Ljubljani po zelo nizki
ceni (po okrog 10. - din).
Ce im^o starši tako Uteratiuo
stalno doma, jo lahko temeljito
predelata oba roditelja skupaj in
tudi o njej razpravljata ter
vsklajujeta svoje ukrepe, obenem
pa tudi postavljata raznim
pedagoškim ali psihološkim stro-
kovnjakom vprašanja glede na
posebne vzgojne probleme, ki se
pojavljajo pri otrocih v njihovi
družini ali v šoli. Ce se bodo starši
poglabljali v svojo vzgojno
dejavnost, bodo lahko tesneje
živeli in doživljali s svojimi otroki
ter jim zavestno z lastnim
vzgledom in zanimanjem kazali
veselje do dela in kulturnega
življenja.
Pri občinski zvezi DPM v Ptuju,
Vošnjakova ulica št. 5, lahko starši
in vzgojitelji pregledajo še
obširnejši seznam vzgojne litera-
ture. Ta seznam bo posredovan
tudi Ljudski knjižnici v Ptuju.
Sedaj ne navajam obsežnejše
pedagoške in andragoške (za
odrade) literature, ker jo šolsJce
knjižnice vsekakor že posedujejo.
Po pregledu ustrezne literature
bodo tudi šolski me ntorji lahko
dajali staršem pojasnila in navodila
zaradi usklajevanja domače in
šolske vzgoje v korist otrok.
Priporočamo staršem, zlasti pa
vsakemu društvu prijateljev mla-
dine v krajevni skupnosti naj
imajo stalno naročeno se »Glasilo
DPM" in „Otrok in družina", kar
je osnova za delo prijateljev
mladine, če hočemo skladno in
sistematično delovati.
Viktor Knez
Pred praznikom KS Gorišnica
V boju za narodno
in družbeno svobodo
Nikoli v mračni preteklosti ni nad našim domačim krovom zagorel
tako pošasten plamen, nikoli ni bilo nasilje tako demonsko kakor
pomladi leta 1941, ko so atilovci 20. stoletja planili v našo domačijo in
se zagrizli v naše korenine, da bi izkoreninili vihamike, ki so stoletja
kljubovali tujemu meču in tujemu nareku.
takrat smo bih postavljeni na veliko križpotje: dvigniti pest
maščevalno in se boriti do poslednjih bolečin ali pa umreti zaradi
nemoči in vdanosti v težko usodo. Toda naše bolesti so zakipele in
bruhnilo je iz ponižane zavesti: v imenu svobode in neuničljive vere v
moč svoje pravice smo dvignUi svojo viharniško besedo, udarili zob za i
zob, glavo za glavo, ker nismo dovolili meriti vrednosti svojega življenja z I
vrednostjo svinca. J
RazpihaU smo stoletja pod pepelom tlečo iskro in zrasli neuklonljivi \
v svojem pogumu. V stiski za biti ah ne biti smo se otresli hlapčevske I
navlake - težke dediščine preteklosti, ki smo jo nosili v mozgu in krvi. I
Sprejeh smo boj, spopadli smo se s tirani, zavedajoč se, da bo treba'
tvegati in vztra_pti, prebolevati poraze in žrtve in se vedno znova dvigati i
ter si uporno utirati pot skozi krvavo trpljenje v svetlo, toplo in odrešibo \
prihodnost. V divji bolečini smo takrat prisegli, da bomo našli steze, ki'
nas bodo pripeljale domov, kjer bo spet spregovorila in zapela domača
beseda, da bomo našli prostor, v katerem bo svet za vse enak.
In prisega se je izpolnila. Nanjo nas danes vežejo trpki in boleči
spomini, ki se vedno znova budijo v naši zavesti, kajti ostau so pomniki,
ki jih ne bosta izbrisala ne čas in ne prostor. Grobišča, gomile, križi na
samotnih križpotjUi, počivališča pod zelenimi mahovi, spomeniki,
klesani iz kamna ali rezani iz lesa, zapuščene, toda za rodove
zaznamovane samice in temnice, pošastne sence tovarn smrti,
•azpadajoča vešala, od krogel preluknjani zidovi, nemi v svoji grozi,
pričajo o nečloveškem trpljenju našega ljudstva, ki mu je bila svoboda
najvišji življenjski ideal. Ranjena srca, preklane lobanje, prezir v ugaslih
očeh, strašne in pretresljive človeške drame so krvav davek, s katerim
smo plačali veliki dolg za narodno in družbeno svobodo, da smo danes
nosilci in uresničevalci samoupravne socialistične stvamostL
KS Gorišnica praznuje
4. februar je praznik KS Go-
rišnice v spomin na tragedijo, ki se
je zgodila pred 32 leti, ko so na
pragu svobode vodili kurirji TV
14-S svoj zadnji juriS in z njim
odšteli štiri mlada življenja. V
boju s sovražnikom, ki ga je pokli-
cal domači izdajalec, so omahnili
v smrt Ferlež Anton-Jelen,
komandant 4. relejne linije; Belšak
Franc-Tone, sekretar okrajnega
odbora OF in Komiteja KPS; Se-
ver Ruda-Vojo, komandir TV 14-
S; Tobijas Franc-Zvonko, kurir
TV 14-S.
Da bi tragedija ostala v spomin
in opomin zdajšnjemu in poznejše-
mu rodu, je 4. februar pomnik
gorišniške revolucije in borbe za
svobodo.
KS in družbeno-politične orga-
nizacije v Gorišnici so za prazno-
vanje pripravile bogat program.
Osrednja prireditev bo jutri, 4.
februarja, ob 17. uri v ZD Go-
rišnica, kjer bo slavnostna seja KS
in družbeno-političnih organizacij,
kulturni program in položitev ven-
cev na spominskih obeležjih.
6. februarja bo ob 14. uri sre-
čanje najstarejših krajanov KS v
avli gorišniške šole. Kulturni pro-
gram bodo posredovali učenci OS
Franc Belšak in gojenci iz vrtca.
11. februarja pa bo zaključna
prireditev, povezana s slovenskim
kulturnim praznikom. Literarno-
recitatorski krožek osnovne šole in
pevski zbor PD Ruda Sever pri-
pravljata VECER SLOVENSKE
LJUDSKE PESMI, ki bo ob 18.30
v šolski avli.
Tako se bodo Gorišničani
poklonili spominu svojih sinov, ki
so se žrtvovali na domači zemlji,
da bi bil svet za vse enak.
KS Gorišnica
Ob mejniku
slovenske kulture
Prešernov
praznik
v Ptuju
Celovitost slovenskega kulturne-
ga snovanja bomo v okviru
praznovanja slovenskega kulturne-
ga praznika, 8. februarja, strnili v
obliko prikaza dosežkov s tega
področja.
Delavec ob stroju, učenec v šoli;
skratka delovni človek in občan
bosta spregovorila o pomenu kul-
turnega poslanstva v socialističnem
družbenem razvoju. Njuna aktiv-
nost ne bo usmerjena samo v
sprejemanje kulturnih sporočil
najrazličnejših oblik, temveč bosta
v nastajanje le-teh strnila svojo
izpoved in ji smelo kazala pot
naprej.
Osrednja slovesnost ob prazno-
vanju slovenskega kulturnega
praznika v Ptuju, bo jutri, 4.
februarja ob 19.30 v Narodnem
domu v Ptuju. V svečanem kon-
certu bo nastopil Slovenski oktet;
slavnostni govornik pa bo Sergej
Vošnjak, ravnatelj Mestnega
gledališča ljubljanskega. Ob svo-
jem obisku v Ptuju bo Slovenski
oktet nastopil še za delavce KK
Ptuj.
MG
V driionni iioiMlMINiiii«
2e nekaj let ugotavljamo, da naše kmetije na obron-
kih Slovenskih goric in Haloz ostajajo brez mladih
ljudi, ki bi bili pripravljeni spoprijeti se z lepim vendar
napornim poklicem kmeta in ne nazadnje tudi
poskrbeti za svoje ostarele starše, da bodo vsaj na
jesen svojega življenja nekoliko razbremenjeni vsak-
danjega težkega dela v hlevu in na polju ali na strmem
bregu že odsluženega vinograda.
In na katerem koncu prijeti, da bi to nekajletno
vrzel vsaj ublažili, če te ne odpravili?
Morali bi začeti pri osnovni vzgoji naših otrok in
zato je najprimernejša seveda osnovna šola — je bilo
vseskozi povdarjeno na različnih sestankih in razgovo-
rih.
Pri ptujski izobraževalni skupnosti ob vsem tem
niso ostali brez posluha in to vprašanje se že načrtno
rešuje. Prva osnovna šola, ki je uvedla pouk kmetijst-
va v svoj urnik, je bila šola v Juršincih, z letošnjim
drugim polletjem pa se ji bosta pridružili še dve
osnovni šoli Maksa Bračiča v Cirkulanah in Franja
Zgeča v Dornavi, kjer bo pouk iz kmetijstva uveden
namesto tehničnega pouka in bo nekaj časa potekal
eksperimentalno. V tej poizkusni dobi želijo ugotoviti.
kakšne so dejanske možnosti in potrebe na našem
območju in kakšna bo zainteresiranost staršev in
učencev za to novost, ki je pravzaprav že dolgoletna
želja in potreba.
Strokovna služba izobraževalne skupnosti v Ptuju
je že v lanskem letu oskrbela omenjene tri šole s
potrebno drobno kmetijsko mehanizacijo v okviru
načrtnega nakupa učil. Včeraj se ježe sestala posebna
komisija ter razpravljala o predmetniku in programu
kmetijskega pouka na osnovnih šolah, ki bi naj v
prihodnjih letih postal stalna izobraževalna oblika
kmečkih otrok.
Ta začetna prizadevanja izobraževalne skupnosti
bodo brez dvoma lahko že v naslednjem obdobju po-
kazala ali se je investicija okrog 140.000 dinarjev, ki
so jih vložili v nakup drobnega kmetijskega orodja
izplačala ali ne. In če bomo s tem prvim poskusom
vzbudili zanimanje za enega najstarejših poklicev
človeka in če bo v naslednjih letih vsaj na desetih
slovenskogoriških ali haloških kmetijah zagospodarilo
nekaj mladih ljudi, smo zaželjeni cilj dosegli in bo
začetna investicija visoko obrestovana.
šm
DELA MLADIH UMETNIKOV
Na gimnaziji ,,Dušana Kvedra"
v Ptuju so pripravili razstavo del
likovne sekcije na šoli. Dijaki so
ustvarili dela na katerih opazimo
različne motive in načine slikanja.
Razstavo so dijaki sami pripravili
pod naidzorom akademskega sli-
karja Albina Lugariča, ki je s svo-
jimi nasveti v dobri meri pomagal
mladim umetnikom pri njihovem
ustvarjanju.
Hodniki in razredi na ptujski
gimnaziji so dobili novo podobo.
Na gimnaziji upajo, da to ne bo
edina razstava, ampak da bodo
mladi likovniki še nadalje prirejali
takšne bogate razstave.
D. Klajnšek
IzobraŽevanje
iz obrambe in
zaščite
Na območju krajevne skupnosti
Ptuj se bodo v času do 15.
lebruarja zvrstila predavanja o
obrambni vzgoji prebivalstva.
Predavanja bodo v 11 centrih in
sicer dvakrat po dve temi. Obvez-
na udeležba na predavanjih je za
moške do 60 in za ženske do 55 let
starosti. Tako je skupno na
območju KS Ptuj okrog 6 tisoč
obveznikov, ki bodo poslušali
predavanja o samozaščiti prebival-
stva, o požarnovarnostnih ukre-
pih, o psihološki vojni in o kadrih
•^ot pomembni komponenti
vseljudske obrambe.
Taka predavanja so doslej že
bila v vseh ostalih krajevnih
skupnostih. Povsod je bila dobra
organizacija in tudi udeležba nad
^5 odstotna. Svet krajevne
st^upnosti Ptuj upa, da tudi v sa-
"lem Ptuju ne bo slabše, saj so tu
pogoji za udeležbo mnogo ugod-
"(-"jši kot v hribovitih predelih Ha-
'«''in Slovenskih goric.
Popravek k »Zapisi
iz zgodovine Juršinec"
Markovčani bodo tudi letos najštevilnejši
na ptujskem kurentovanju
nehot ^^"i'^" z dne 20. januarja 1977, na strani 5, je verjetno
Trnov ^^^^^^ napaka, ko se omenja ugledno družino Hojnik iz
Jerrip-^^^u članka »postavlja" v Rucmanci. To družino oz.
^rodn- i."*^ omenja kot sorodnika Stanka Vraza. (Kot Vrazova
Do7t,o''^tere^ nečak, je bU moj oče, vem, da to ni res, ker dobro
»^znam cel Vrazov rodovnik).
kjer i^^ ^^-^^ imenovani zaslužni mož več let župan občine Trnovci,
izboiij^ ^^^"^^ ^ dobrobit občanov, zlasti se je potegoval za
do Gonn^ ?P^y^' cesto od Rucmanec čez Trnovce, Senčak prav
prostor K* Gomili nekaj posestva, je brezplačno odstopil
So zm-aHT^'^ ^ zgradili razgledni stolp, tudi cesto čez Grabšinski brezg
Vsakih     .P*^ njegovi zamisU po kateri se brez težave pride na vrh z
^^^im vozilom, toliko v pojasnilo.
Frančiška Cobelj
8- NAŠI DOPISNIKI
3. februarja 1977-
TEDNU
Zadnjič mi je ati rekel, ko je prebral tiste moje ,,strok ovne nasvete",
da boš v novem letu priden in skrben, da sem bojda podoben tistemu
mežnarju, ki je po toči zvonil. Ce sem že hotel dajati komu nasvete,
kako naj dela, da po priden, potem naj to povem prej, pred novim letom,
ne pa pozneje, ko je novo leto že mimo, predno bo pa spet novo izbilo
na koledarju, bo na te nasvete vsak pozabil Zato bom danes nadaljeval s
temi nasveti. Se prej pa bi rad pojasnil tisto reklo o mežnarju in toči.
Tako kot sem to rec kupil, vam bom dragi bralci tudi prodal, če bi bil
referent pa bi rekel, da bom posredoval poročilo.
Tisto o mežnarju in toči je pri nas na Slovenskem staro že toliko kot
so stare cerkvice po naših hribih. Predno so bojda pri taki cerkvici na
visokem hribu, kot je npr. kaka Ana ali Bolfenk v Halozah, zvone „v tum
gor potegniti", so jih pristojni žegnaU, kar bi se po naše reklo, da so jim
dali pristojnost hudourne oblake narazen poditi in točo preganjati.
Pooblaščena oseba za to opravilo je bil mežnar, ki so mu tudi zvonar
rekti.
O tem mi je stric pripovedoval takole:
„Kadar je začelo za gorami zamolklo grmeti, kot da bi za Donačko
goro žrmeljšeke (to so kamni iz katerih so nekoč mhnske in domače
žrmlje delali, opomba poseb. dopis.) lomiti, je mežnar brž tekel v turen
in začel zvoniti, najprej z enim, ta malim, pa srednjim in z velikim
zvonom. Če so se oblaki in neurje vseeno približevali je začel ,,klatiti",
to pomeni z vsemi tremi zvonomi zvoniti To je hudo uro zagotovo
pregnalo, samo pravočasno je bilo treba začeti zvoniti. . ."
Najprej mi je stric pojasnil, daje v jeseni mežnar od kmetov pobiral
zbiico in čim bolj veliko krat je točo med letom pregnal, toliko več
slamnjač žita ati žehtarjev vina so mu dati. Če pa je toča pobila, seveda ni
bilo z zbirco nič ati pa zelo slabo, saj so rekti, da je mežnar kriv, ker ni
pravočasno ati ni dovolj zvonil proti. Tako so nekoč naši podeželski
predniki že dosledno nagrajevali po učinku ali bo^ učeno povedano po
rezultatih dela. In mi, njihovi potomci tega ne znamo in ne znamo prav
uve^aviti...
Zgodilo se je včasih, da je kaki mežnar tudi zaspal, kadar se k
nevihti pripravlja, nekaterim spanec bojda rad pride. AU pa je bil služeno
odsoten od svoje mežnarge, zato je pravi trenutek zvonenja zamudil
Zbirco pa bi rad dobil, saj mu je to bil glavni vir življenja, zato je šel
zvonit z zamudo, včasih tudi že takrat, ko je toča krepko klestila mlado
rast in bodoči pridelek, ati na njivi mlatila še nepožeto klasje. Seveda
tako zvonenje m nič pomagalo, tudi mežnarju ne, saj so mu pri pobiranju
zbirce rekli, da je zvonil šele po toči. No, vidite, tako je nastala ta
modrost, da je po toči zvoniti prepozno. Na marsikaterem področju v
»prenesenem smislu" bi rekel ali zapisal, to še dan današnji drži.
Iz tega pa tudi vidite, kako meje ta mežnarska štorija zavedla od
tistega, kar sem mislil povedati takoj v začetku. Namreč, dati nekaj
nasvetov, da boste pridni za delo in skrbru za svoj osebni in tudi družbem
standard. Sker pa take nasvete vsebuje vsaki referat, ki ga imamo
priložnost poslušati na kakih sejnih konferncah, bolj pomembne pa
potem še celo prebrati Še več takih nasvetov, tudi vbo^ strnjeni obhki
pa je v razTuh številnih sklepih in zaključruh zaključkih.
Spričo tega sem se odločil, da zaenkrat ne bom nič več napisal, to
pa zato, ker je treba štediti s papijjem, pri sklepih, tako pravi moj oči pa
vsaj polovico toliko skrbi polagati na njihovo izvajanje, kot smo je
položiti v njihovo sestavljanje. Kontrolni kontrolorji pa naj kontrotirajo
uresničevaige sklepov sproti, ker ,,po toči zvoniti je prepozno"
ponav^am in vas pozdrav^am kot posebni dopisnik
ŽKLIM OBDRŽATI LEPO
ŠOLO
Naša šola je letos dobila novo
obleko. Tudi znotraj je vse prenov-
ljeno. Res je taka, kot da bi bila
čisto nova. Želim si, da bi vsi pazili
na čistočo v razredu in nc bi pacali
po stenah. Tudi na tla bi morali vsi
paziti. Ce bi vsi pa/ili na čistočo, bi
tudi naše tovarišice bile zadovoljne,
čistilke pa bi imele dosti manj dela,
če bi mi otroci bili bolj pazljivi.
Zelini si, da bi bila okolica šole
lepša. Tudi malo zelenja in rože bi
zelo olepšalo našo šolo. Vsi se
bomo morali trudili, da bo naša
šola ostala tako lepa kot jc sedaj.
Tatjana Kokol, 3/a, OS Hajdina
V ŠOLI
Zopet se je začel pouk. Vsi v
razredu smo se že spoznali.
Spoznali smo tudi šolarje iz sosed-
njih in višjih razredov.
Vsak dan komaj čakam, da sem
spet med sošolci. Tudi vse tovariši-
ce že poznam. Najraje imam
tovarišico, ki me letos poučuje.
Obiskujem tudi podaljšano
bivanje v naši šoli. Pri podaljša-
nem bivanju si naredimo naloge,
čitamo in se tudi igramo. Ob 13.
uri imamo kosilo. Zelo rada hodim
k bivanju.
Brigita Marinič,
2/razred 05, Sela
BLIŽA SE SLOVENSKI
KIJLTLIRNI PRAZNIK
8. februar je slovenski kulturni
praznik. Imeli bomo proslavo. Pri-
pravljamo recital. Zelo rada
sodelujem pri recitalih in lutkah.
Nada Horvat,
OS Vitoniarci
MIHA IN MLC
MIHEC JE NAREDIL PTiCJO
HISKO. NOTRI SO PTICKI. MI-
HEC JE V HIŠICI. PTICKI SO
PRILETELI. NAREDIL JE
SNEŽENO KEPO. IZ KEPE JE
NAREDIL PSIČKA. MUC SE JE
USTRAŠIL PSICKA. PTICKI SO
PRISLI NAZAJ.
BRANKO ZMAUC,
1/B, JURSINCI
mladi dopisniki
mladi dopisniki
mladi dopisniki
mladi dopisniki
mladi dopisniki
RADA BI POUČEVALA
MATEMATIKO
Hodim v 2/a razred. Zelo rada
imam matematiko. Zato bi rada
bila predmetna učiteljica.
Poučevala bi matematiko. Svoje
učence bi imela rada. Prihajati bi
morali redno k dopolnilnemu pou-
ku.
Violetka Sluga, OS,
Videm pri Ptuju
V NAŠEM RAZREDU
V šolo hodim rada. Imamo svoj
razred. Okrasili smo si ga z risbi-
cami. Vsak dan se naučimo kaj
novega. V šoli imamo malico in
kosilo. Imam tudi varstvo. Tega
smo veseli vsi, ker je večina staršev
v službi. V šoli je res lepo.
Sonja Smigoc,
1. razred,
Majšperk
MOJA KNJIŽNA POLICA
Doma imam zelo mnogo knjif
Med njimi so tudi očetove in mami
nc, ki sem jih posvojila. Mnoge
med njimi sem dobila v dar. Knjig;
rada prebiram in pazim nanje
Shranjene imam na polici ter )
predalu omare.
Večino teh knjig sem že prebrala,
zato si jih sposojam v šolski knjii
niči. Najraje berem zgodovinske!:
mladinske povesti ter znanstver
romane. Ko knjigo prebiram, ~
popolnoma vživim vanjo, kot d
sem junak, ki nosi glavno vlogo.
Zbiranje knjig je moj najljubi
konjiček. Kadar imam čas, rad.
razvrščam knjige in jih urejair
Moji starši so veseli, ker veliko be
rcm, vendar sta mi mamica in ate'
že večkrat povedala, da bi bila zd
vesela, če bi se tudi toliko učila, kc
berem, a saj tudi knjiga izobražuje
i"i uči. Tatjana Kovačih
6/b, 0§ Majšper'
Pionirji zdravo
Dragi mladi bralci, poslušalci
radgske oddaje PIONIRJI ZDRA-
VO, ta zapis smo nameniti vam, ki
vsak četrtek ob 16. uri in 30
minut sedete pred radgske spre-
jemnike.
Z novim letom 1977 je naša
oddaja dobila nekoliko drugačno,
živalmejšo vsebino, ki jo prav-
zaprav obtikujete sami v sredinah,
kjer oddajo posnamemo in kamor
bi želeti, da nas tudi sami večkrat
povabite. Nemalo je dogodkov v
šoti, delu pionirske organizacge.
Pevdci zbor OŠ „Ela Kristl" v Koreni, ki ga vodi učiteljica Irena
Kojc.
radijska oddaja vsak četrtek
r*h ifr uri m '70 rrtfntjf
šolske slcupnosti, v podmladku
rdečega križa, različnih krožkili in
drugih oblikah organizirane kul-
turne ati športne dejavnosti kjer
dragi pionirji vsak dan uspešno
pridobivate dragocene izkušnje za
življenje, ko boste prej ati slej
postati neločljiv del naše samo-
upravne sociatistične skupnosti O
vsem tem bi želeti v oddajah
PIONIRJI ZDRAVO spregovoriti,
predstaviti pa tudi vašo glasbeno
in Uterarno ustvarjanje. Tako
vidite snovi za naše oddaje zlepa
ne bo zmanjkalo, veliko pa je
odvisno prav od vas, da bomo vse
to predstaviti čimbo^ privlačno in
zanimivo za poslušalce.
Danes ob 16. uri in 30 minut bo
na sporedu že peta oddaja, v
začetku meseca januarja pa smo jo
posneli v osnovni šoti ,£LE
KRISTL" v Zgornji Koreni. Pro-
gram ki so nam ga mladi pripraviti
skupaj s svojimi učitelji smo
razdelili v dve 15-minutni oddaji.
Laliko vam že sedaj zaupamo, da
vam ob poslušanju ne bo dolg čas,
— saj bomo tudi tokrat sprego-
voriti o vašem vsakdanu, o prija-
teljili in veselUi trenutkih, ki jih
preživljate v šolskih klopeh, o
brezskrbnosti mladosti in .. . sicer
pa kaj bi več govoriti.
Vsak četrtek ob omenjei
času vas vabimo k poslušanju,,
pa k čim tesnejšemu sodelovaj
- vsakemu vabilu se bomo radj
z veseljem odzvati - uredr
oddihe PIONIRJI ZDRAVO
Marjan Snebetj
Učenki OŠ „Ela KristT'
Koreni   Jožica   Medved i
Vanda Levstk bosta zape
pesmici Kukavica in Kje s
tiste rož'ce. Foto:
»PREDMESTJE" V MLADINSKEM KLUBU
Ko smo se v soboto 29.
januarja zopet dobili v mladin-
skem klubu, mi je Darko ves
navdušen hitel pripovedovati, daje
enkratno fantastično in da take
muzike že dolgo ni slišal.
Prisluhnila sem. V dvorani se je
trlo mladine. Tam na odru jc stalo
pet fantov, igrali so toplo in
vznemirjajoče. Kakor, da bi glasba
prihajala iz njih. Po tem, v odmo-
ru so se mi predstavili. Gabriel
Lah — bas, Janez Hvale — bobni,
Peter Gruden — kitara, Sašo
Malahovsky — saksafon, Andrej
Pompe — klaviature. Vsi skupaj
pa sestavljajo ansambel PRED-
MESTJE.
Potem  smo  se  pogovarjali o
njihovi glasbi. Igrajo jazz-rode,
mu/.iko, ki je samo njihova, sami
jo puejo in igrajo, nimajo nobene-
ga vzornika, ker nočejo nikogar
kopirati. Ansambel so ustanovili v
začetku 197*1 in od takrat naprej
igrajo povsod, marca letos pa bo-
do izdali svojo LP v produkciji
RTV Ljubljana. Pravijo, da so
entuziasti, hočejo dati mladini le
pravo glasbeno doživetje. So
preprosti, lahko bi iskla, čisto
navadni fantje, vendar polni
energije in načrtov. Doslej so jih
kritiki po Sloveniji ocenjevali
ugodno in mislim, da tudi v soboto
zvečer v klubu ni bilo nikogar, ki
bi rekel, da fantje igrajo slabo.
Brez posebnega shovva, s katerim
se zamaskira marsikateri slab
ansambel, čisto preprosto so stopi-
li s svojo glasbo med nas. Brez
uniform, brez šminke, resnično in
res enkratno.
Zanimalo me je, kaj mislijo o
,,Predmestju" mladi Ptujčani.
Igor 19 let: ,,Mislim, da je mini-
lo že dolgo časa, odkar smo imeli
možnost na Ptuju slišati tako do-
bro glasbo. Zato, še več takih
„Predmestij".
Nela 17 let: ,,Mislim, da je glas-
ba, ki jo igrajo težka in zato jo
raje samo poslušam. Želim še več
takih skupin, s to glasbo nekaj do-
bim!"
Mikša 22 let: ,,To je vendar
enkratno. Pravo doživetje!"
Andreja 13 let: ,,Te glasbe r
poznam. Raje plešem na sou
Mislim da jo bom imela možnos
doživeti in spoznati še nocoj!"
Tako se počasi oživlja naš klul
Da bomo uspeli ustvariti družin
mladih, ki bodo s svojo velik;
energijo sprejemali in dajali druži
nekaj novega, svežega it
mladostnega. Da se bomo v klub;
lahko, kakor je rekel Rasto, tuo
vzgajali.
Vsi skupaj pa kličemo fantor
„PREDMESTJA", da ne pozab
jo svoje resnice, da nas takšni kc
so, še obiščejo.
Zvezdana Mlaka
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje ljube žene, mame, babice, sestre, tete in svakinje
MARIJE ZULA
iz Paradiža
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ji darovati vence in cve^e ter z narni
ustmeno in pismeno sočustvovati v obliki globokega sozalja. Posebno zahvalo dr. Obadičevima iz
zdravstvene postaje Cirkulane, negovalkam Zdravstvenega doma Ptuj za požrtvovalno nego na
domu. Idcrena hvala zastopniku krajevne skupnosti Cirkulane tov. Alojzu Jurgecu za ganljive
besede ob odprtem grobu, pevcem, kakor tudi č. g. župniku za opravljen obred in v srce segajoče
slovo. Iskrena hvala kolektivom: Mercator Panonija Ptuj, AGIS Ptuj, Intes-mtin Maribor.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Žalujoči zaradi prerane smrti naše drage mame, tašče, babice
in svakmje
Emilije Vrab'
iz (Zabovec) Spuhlje,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam biti v pomoč in tolažbo ob mamini bolezni ob njenem
zdravljenju v ptujski bolnišnici, ob smrti obisku in kropljenju doma, ob sprevodu in pogrebu v
Markovcih, Posebej se zahvaljujemo za pozornost z venci in šopki soža^i, s poslovilnim govorom
doma, s prevozom v sprevodu, z zastavo in govorom predstavnice kr^evne skupnosti, s pogrebnim
obredom v cerkvi in pri grobu ter s petjem žalostink.
Žalujoči: sinovi in hčeike z družinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi naše drage mame in stare mame
Elizabete G
roj. Jančič
se zalivaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, z nami sočustvovali, darovali vence in
cvetje in pospremili pokojnico na njeni zadnji poti. Posebna zahvala predstavniku
krajevne skupnosti za tolažilne besede ob odprtem grobu, hajdinskemu župniku in
kaplanu za obredne svečanosti in pevcem za zapete žalostinke.
Skorba, 31. januarja 1977
Žalujoči sin Tone z družino
KEMIKALIJE
LACKOVA ULICA
/VUD/ ZA VAŠ DOM
rolete za okna
žaluzije za okna z vsem priborom
zaščitne premaze za les
barve, lake, čopiče
pralna in čistilna sredstva
SE PRIPOROČAMO!
TEDNIK
- 3. februarja 1977
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
Dobro pripravljeni za
drugo polovico sezone
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so po jesenskem delu
v medobčinski ligi Maribor-Ptuj-Slov. Bistrica zavzeli mesto v
sredini razpredelnice. Da bi čim bolj pripravljeni štartali v
spomladanski del so začeli z redno vadbo že 4. januarja letos.
Najprej so priprave potekale v telovadnici v Kidričevem. Pod
vodstvom trenerja Kmiča, igralci vestno izpolnjujejo zadane
naloge.
Ce bi te trenmge obiskal kakšen nogometni poznavalec, bi
dejal, da to niso priprave člana medobčinske lige, temveč
trening ekipe, kije v precej višjem rangu tekmovanja.
Na treningih je prisotno od 18-20 nogometašev, med
drugim pričakujejo tudi povratnike iz JLA. Dobro pripravljeni
žeUjo popraviti položaj na lestvici, kar po pripravah sodeč ne bi
bila nobena posebnost.
D. Klajnšek
Od leve proti desni: (stojijo): Knaus - tehnični, Dončec,
Martič, Vinkler, Panikvar, Petrovič, Kqič, Klajnšek, Murata,
Huseinovič, Rumpf - predsednik, Kmič — trenerj (čepqo):
Teodorovič, Horvat, Muratovič, Hadler, Vindiš M., Skrjanec in
Vindiš J.
Foto: Kl^nšek
Slovenska Bistrica
Športna aktivnost
najmlajših občanov
v okviru temeljne telesnokulturne skupnosti občine Slov. Bistrica
se je že posebno v lanskem letu pričela organizirano širiti tudi športno
rekreativna dejavnost najmlajših občanov, katera je bila prej dokaj
zanemarjena, na posameznih področjih pa je sploh ni bilo mogoče
občutiti.
Da bi športno rekreativna dejavnost potekala med osnovnošolci kar
najbolj or^nizirano so se pri TTKS odločili, da na vsaki osnovni šoU v
občini ustanovijo posebna šolska športna društva. Trenutno aktivno
deluje v občini dvanajst takšnih društev, njihove ekipe in posamezniki pa
že sedaj tekmujejo v občinskih Ugah ŠŠD.
Medtem ko nekatere zimsko športne panoge, predvsem smučanje,
delujejo tudi v zimskih mesecih, pa bodo v kratkem pričeli tudi s
tekmovanji v spomladanski ligi, katero bodo morali zaradi pospešenega
študija ob koncu šolskega leta, zaključiti že nekoliko prej.       V. Horvat
HOKEJ
v zadnjem kolu republiške lige
v hokeju so igralci Ptuja izgubUi
tudi četrto srečanje z maribor-
skim Stavbarjem. Tokrat, z naj-
večji  «zliko. V republiški ligi
Stavbar:HDK Ptuj 13:3
tekmujeta le dve moštvi, ki sta se
pomerili štirikrat. Poraz Ptujčanov
je razumljiv, saj nimajo svojega
drsališča. Manj razumljiva pa je
vročekrvnost   nekaterih  igralcev
obeh moštev, l:i so okrog tristo
gledalcem pripravili ,,zanimiv"
pretep. Sodnika sta uspela pomi-
riti razburjene duhove in po
izključitvah je igro nadaljevalo le
šest igralcev, po trije na vsaki
stranL
Če hokejisti mislijo, da bodo na
tako grob način jjrivabili gledalce
na naslednja srečanja, se krepko
motijo, ker je to , udomačeno ' le
v profesionalnem hokeju, ki si ga
brez grobosti težko zamislimo.
Predlagamo, da vodstva klubov
posvetijo več pozornosti tudi
moralni plati priprave igralcev ali
pa se preimenujejo v, na primer
„rokoborski ali boksarski Klub",
da ne omenimo rokoborbo pro-
stega sloga. Če se že skušajo
enačiti s pravimi hokejisti, to se
ne pomeni, da jih lahko kopirajo
tudi v grobostih. Za nekatere
slabše poznavalce športa so dolo-
čene Igre »igre praznih glav".
Tovariši hokejisti, ne dovolite, da
bo takšna ugotovitev lahko veljala
tudi za hokej! 1, k.
Ptujčanom četrto mesto
v soboto in nedeljo je bilo v Zadru državno prvnestvo v streljanju s
standardnim zračnim orožjem, ki so se & udeležili tudi strelci iz SD
„Jože Lacko". Sodelovalo je okrog 370 strelcev iz vseh najboljših
republiških in pokrajinskih d ružin. Predstavniki iz naše republike niso
bili tako uspešni kot smo pričakovali. Strelci SD , Jože Lacko" so velik
uspeh dosegli v mladinski ekipni konkurenci v streljanju s standardno
zračno pištolo. Osvojili so četrto mesto, najboljši posameznik pa je
Medved na sedmem mestu. Med člani je bil Tominšek sedmi in najoolje
uvrščeni predstavnik iz Slovenije. Ekipno so pristali na devetem mestu.
v streljanju s standardno zračno j)UŠko je Sandi Kleindienst zelo
zaostal za svojim dosežkom na republiškem prvenstvu med mladinci. V
Zadru je zasedel 21. mesto, nagajala mu je optična priprava. Med člani je
Savic trindvajseti.
Največ uspeha so na prvnestvu imeli predstavniki Zagreba. Našim
predstavnikom, ki so se slabše odrezali kot je bilo po rezultatih, ki so jih
dosegli na republiškem prvenstvu v Ptuju pričakovati, pa naj bo to
vzpodbuda za nadaljnje delo.
L kotar
Tone Novak - zmagovalec
na 6. turnirju začetnikov in mladih boksarjev
v Zrenjaninu
v petek, soboto in nedeljo je bU
v Zrenjaninu šesti turnir začetni-
kov in mladih boksarjev iz vseh
republik in pokrajin. V težki
kategoriji se ga je, kot edini
predstavnik iz Slovenije, udeležil
tudi član BK Partizan iz Ptuja
Tone Novak. Dosegel je izredni
uspeh, saj je osvojil prvo mesto
med začetniki, ker v mladinski
konkurenci ni imel nasprotnikov.
Od treh srečanj je dve končal
predčasno in bil proglašen za
najboljšega boksarja med člani —
začetniki.
Ptujski boksarji pripravljajo v
mesecu marcu republiško mladin-
sko prvenstvo in najboljši se bodo
potem lahko udeležili državnega
tekmovanja, ki bo v aprilu.     L k.
IZBOR NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV
Obveščamo vas, da je datum
i/bora spremenjen. Najboljše
športnike pretekle sezone bomo ta-
ko izbrali na prireditvi, ki bo v
soboto 12. februarja v Dornavi.
1. k.
Maricovčani na shodu planincev na Kalu.       Foto: S. Pičerko
Aktivnosti planinskega
krožka na naši šoli
š t I-    ^ lanskem šolskem letu smo na naši šoli ustanoviU planinsko
oisko društvo. IzbraU smo svojega predsednika, tajnika, blagajnika.
,       ta krožek nas je vk^učenih mnogo učencev, od tistih, ki
cJq ,       šele tretji razred, pa do nas osmošolcev; združuje nas ^ubezen
planin in prelepe, nepokvarjene narave.
Tn      P v lanskem šolskem letu odločiU zavzeti Donačko goro.
"^f?! je neke sončne sobote v juniju tudi uspelo.
Srn        počitnicami društvo ni delovalo. Takoj po prihodu v šolo pa
° ^^Pet sestali ter sestavili program izletov za to šolsko leto.
j^l^oraj vsi člani smo se udeležili shoda planincev na Kalu; po
ni ^"^'^Prireditvi pa smo se ,,zakadili" nabUžnjo Mrzhco, ki si tega dne
sorT r svojega imena. Bilo je namreč toplo in nekateri so se celo
nrii^v ■ ^ dobrem razpoloženju na tem planinskem izletu priča tudi
Položena fotograf^a. ^ ^
Se i 1 J^^eni smo se laliko udeležili tudi izleta v pohorske gozdove. Sama
^del       sicer nisem udeležila, vem pa iz pripovedovanja nekaterili
J^.^encev, da je bilo pr^etno, še posebno, ker so se ,,izgubili" in so
potem še v temi iskati pravo pot.
lahrhf!^^^ dolgo je že, odkar smo si mnogi ,,planincf' naročih primerne
^tnike, ki jih zdaj res že nestrpno pričakujemo.
\{/^spravljamo pa se že tudi na Planinski kviz, ki bo marca v
najg ■ ^'^^ Največ pa nam vendarle pomeni to, da smo lahko mnogo v
nafi ^    čeprav telsno utrujeni, čutimo, da smo si nabrali novih moči za
''Mednje delovne dni.
Slavica Pičerko, 8. b OŠ Markovci
KOŠARKA
Se vedno
bleda igra
Drave
Na II. turnirju za Dravski pokal,
ki je bil v Dravogradu, so se
košarkarji Drave pomerili z
ekipama KONUSA iz Slovenskih
Konjic in PODČETRTKA.
KONUS-DRAVA 92:70
(41:35)
Igralci Drave so se z umirjeno in
zanesljivo igro dolgo upirali
nasprotniku. V drugem delu igre
pa so Dravaši vidno popustili in
KONUS jc kaj hitro dosegel
prednost 20 točk. Dravašem se
pozna, da so v začetnem obdobju
priprav in tako niso sposobni
nuditi dobre igre vseh 40 minut.
podCetrtek-drava
64:69(33:36)
V drugi tekmi je Drava z
velikimi napori premagala tehnič-
no slabšega nasprotnika. Ptujčani
so igrali zmedeno, napačno
podajali, posebno pa grešili v
metih na koš. Zmago so si uspeh
zagotoviti komaj minuto pred
koncem tekme.
Nasledrijič bodo DRAVAŠI
igrali na turnirju za Dravski pokal
v Rušah. Upati je, da bodo do
tedaj uspeli poboljšati svojo formo
in nas razveseliti z boljšo igro in
rezultati.
M. MARČIČ
ROKOMETASI NE POČIVAJO
Kljub zimskemu obdobju
rokometaši ne mirujejo, saj
jim je s tem, da imamo po
Sloveniji številne športne
dvorane omogočeno tekmo-
vanje tudi v zimskem času.
Rokometaši ptujske Drave
nastopajo v selekcijah slove-
nje-goriške regije, ki zajema
področje občin Ljutomer,
Ormož in Ptuj. Pred nedavnim
so nastopili na zimskem
prvenstvu pionirjev, kjer so
selekcijo regije sestavljali
ptujski pionirji, ki so med 9
ekipami osvojili odlično II.
mesto.
Rezultati so bili: pred-
tekmovanje grupa Ptuj—
Gorica 9:8, Ptuj—Zasavje
14:8; rezultati finala: Ptuj-
Ribnica 7:8, Ribnica—Celje
8:6, Ptuj-Celje 13:12. Za
ekipo so nastopili in dosegli
zadetke: Kumer 11, Sluga 10,
Kodela 8, Matjašič 5,Kamen-
šek in Muhič 3, Peklar 1,
Benčič, Čeh, Bolcar in
Koštomaj.
V repubUško selekcijo za
državno prvenstvo sta se
uvrstila dva pionirja. Tekmo-
vanje je bilo v odlični
organizaciji RZS v hali TivoU
v Ljubljani. Za podobno
tekmovanje pa pripravljajo
pionirke pretežno igralke iz
Ptuja, ki bodo nastopile v
mesecu febmarju. Prav tako
pa nastopajo člani in mladinci
v „B" skupini zimske lige v
Celju kjer sodeluje 9 ekip.
Mladinke pa nastopajo v
zimskem prvenstvu v Varaždi-
nu kjer scdeluje 10 ekip.
Pred nedavnim se je sestal
tudi koordinacijski odbor
omenjenih občin, ki bo v
bodoče koordinator dela
regijskili selekcij, ddočeno pa
je, daje Ptuj nosilec ženskega,
Ormož pa nosilec moškega
rokometa.
Treningi ekip Drave so v
športni dvorani MLADIKA in
to: pionirke in pionirji vsak
torek ob 17.30, mladinke
vsak ponedeljek ob 19. uri,
mladinci ob petkih ob 19. uri,
člani vsako sredo ob 20.30.
Treninge vodijo Cafuta, Per-
ger, Starki in Podpadec
vabljeni pa so vsi, ki se želijo
ukvarjati s to športno panogo,
saj jih sedaj že aktivno vadi
nad 80 igralcev in igralk.
Spomladansko prvenstvo se-
prične s 1. aprilom, kjer bodo
nastopaU v reggski selekciji.
anc
Regijski sistem
tekmovanj
Po konceptu razvoja vrhunskega
nogometa v naši republiki, bomo
letos pričeli s testiranjem igralcev
že v j)rvih razredih osnovnih šol.
Čez štiri leta bi tako dobili prvo
selekcijo. Člane te selekcije bi
nato začeli pripravljati v vrhunske
športnike. Tak sistem izbire
naj"boljših ne bo veljal samo v
nogometu, temveč v vseh športnih
panogah.
V prihodnji tekmovalni sezoni
bodo tudi v republiški nogometni
ligi začele tekmovati selekcije
posameznih regij. Slovenija je
razdeljena na 12 regij in sicer:
obalno-kraško, goriško, dolenjsko,
gorenjsko, zasavsko, šaleško, celj-
sko, mariborsko, ptujsko in
pomursko, dva centra pa bosta
tudi v Ljubljani. V okviru regij
bodo potekala tekmovanja pionir-
jev in mladincev (od 15—17 let),
na republiški ravni pa bodo
potekala le tekmovanja mladincev
in članov.
Tako imamo tudi na našem
območju regijo. Katere občine
bodo vljučene še ni točno
določeno. Verjetno bodo to Ptuj,
Ormož in Ljutomer ter mogoče
tudi Slovenska Bistrica, Ustanovili
smo tudi komisijo, ki bo pripravila
vse potrebno za ustanovitev te
regije. Vendar do sedaj kakšnih
konkretnih predlogov in rešitev še
nimamo ali pa nam niso znane.
čeprav vlada za to veliko
zanimanje. Priprave bodo zelo
obširne in je zato skrajni čas, da
na tem področju nekaj ukrenemo.
Posebej še zato, ker mora biti to
urejeno do prihodnje tekmovalne
sezone, ki se prične jeseni. Jasno
nam je, da je delo zelo obširno in
težavno, saj bo potrebno rešiti
vrsto vprašanj, izdelati tekmovalne
pravilnike, določiti nosilce raz-
voja, dati osnovne napotke za delo
osnovnih telesnokulturnih organi-
zacij in še bi lahko naštevali.
Čeprav na nivoju republike še ni
vse urejeno, moramo kljub temu
sami urediti in pripraviti vse
znotraj regije, kajti, če je našim
delavcem v nogometu znan in
jasen razvoj nogometa ter novi
sistem izbire in tekmovanj, ne
vidimo ovire, da tega sami nismo
sposobni lurediti brez napotkov in
mnenj od drugod.
Do nove tekmovalne sezone bo
tako vse še po starem. Dva kluba
in sicer Drava in Aluminij bosta še
naprej tekmovala v medobčinski
ligi, ostali pa v občinski. Delavci v
posameznih klubih se naj pričnejo
ze sedaj pripravljati na novo
tekmovalno sezono s prehodom
na regijski sistem, pri tem pa naj
ne Pozabijo, da je do pričetka
tekmovanj potrebno marsikaj
storiti v samih klubih, da bo
potem lažje.
1. kotar
SAMO DVA REMIJA
v Mariboru je velemojster Kirov odigral
simultanko z mariborskimi in ptujskimi mladinci.
Mladinci niso uspeli odščipniti bolgarskemu
velemojstru več kot dva remija. In še ta zanimivost,
to sta dosegli dve šahistki. Velemojster Kirov je-
ugnal svojih 25 nasprotnikov s 24:1.
Glede sijnultanke bi povedal še, da so računali z
večjim   številom   nastopajočih,   vendar   veliko
vabljenili ni prišlo. Kljub temu smo z igro
velemojstra Kirova zadovoljni, prav tako z igro treh
ah štirih mladincev. Med njimi tudi Borisa
Franjkoviča in Bojana Klaniča, oba dijaka ptujske
gimnazije, ki sta pokazala domiselno igro in zadala
velemojstru težave iz katerih se je izvlekel zato ker
sta v zaključku naredila napako, kar je velemojster
izkoristil in odločil partije v svojo korist.
D. Klajnšet
Šahovska simultanka
v Ptuju
Sodeloval je mednarodni mojster Janez Barle
Prejšnjo sredo sla šahovsko
društvo Izbira In Dom JLA pri-
pravila uspelo šahovsko simul-
tunko, na kateri je sodeloval
mednarodni mojster Janez Barle,
udeleženec mednarodnega ša-
hovskega turnirja v Mariboru.
Pomeril se je sočasno s 27 šahisti
Ptuja, in\alidskega športnega
društva Borec in ptujske garnizije.
Mednarodni mojster je osemkrat
remiziral in le enkrat izgubil.
Premagal ga je Jeftič. Remi so do-
segli: Tatjana \aupotič. Cvetka
Voda, Ivanovič, Skakič, Danjko,
Benkič, Vidojkovič in Pernat.
Janez Barle je predstavnik mla-
dega rodu slovenskih šahistov in je
premagal že več znanih nasprotni-
kov kot sta velemojstra Svetozar
Gllgorič in Ijubomir ljubojevič.
Mojstrski naslov je dobil po
uspešnem sodelovanju na tretjem
Vidmarjevem memurialu. Dvakrat
je bil tudi republiški članski
zmagovalec. Z velikim uspehom je
sodeloval na državnem prvenstvu v
Novem Sadu in se je zato uvrstil
na conski turnir, kjer je bil odličen
imiL__________.____..........._______kkoUr
10-ZA RAZVEDRILO
3. februarja 1977-

tBDNIK
— 3. februarja 1977
OGLASI IN OBJAVE - 11!
Obisk predsednika skupščine SR
Slovenije Marijana Breclja s svoji-
mi sodelavci občini Slovenska
Bistrica   je    veljal   predvsem
Marijan Brecelj (levo) je s svojimi sodelavci obiral delovni
kolektiv TOZD steklarne „Boris Kidrič" v Slovenski Bistrici in
se zadržal s predstavniki kdlektiva v daljšem razgovoru.
Besedilo in slika: V. Horvat
preučevanju deleKalskih odnosov
in sistema. Ocenu dosedanje
organiziranosti in delovanja
delegatskega sistema je uvodoma
dal Alojz Kores, predsednik občin-
ske skupščine, ki Je povedal, da
ima zbor krajevnih skupnosti 25
delegatskih mest, enako tudi
družbenopolitični zbor, zbor
združenega dela pa 35. Vsaka
krajevna skupnost je zaokrožena
enota in ima najmanj 1 delegata v
zboru krajevnih skupnosti. V obči-
ni je 15 KS, ki imajo v svojih
temeljnih delegacijah izvoljenih
251 delegatov.
V vsaki večji TOZD je temeljna
delegacija in je v zbor združenega
dela izvoljenih 495 delegatov. Za
ta zbor je v občini 71 delegacij in
konferenc delegacij. Delegati
družbenopolitičnega zbora pa so
stalni. Ideležba na sejah zborov Je
dokaj dobra, povprečno 90 odstot-
na v zboru krajevnih skupnosti in
zboru združenega dela, nekoliko
slabša pa je v l)PZ. Najslabšo
udeležbo so zabeležili na sejah
konferenc delegacij, okoli 6U
odstotno.
Kljub nekaterim slabostim je
dosežen pomemben napredek,
odpravljena je odborniška misel-
nost, vendar delegati prevečkrat
nastopajo v imenu delegacije, ne
pa v imenu širše sredine, kjer živi-
jo in delajo, to Je v imenu svoje
delegatske baze. Bili so tudi
posamezni primeri, da Je delegat
nastopal z osebnimi interesi ali
interesi ožje skupine.
Delo občinske delegacije za zbor
občin skupščine SRS še ni prav
zaživelo. Delegacija šteje 15 čla-
nov, včasih se zgodi, da na seji ni
sklepčna. Ugotovili so tudi, da
delegacija premalo sodeluje s
strokovnimi službami občinske
uprave in s člani občinskega
izvršnega sveta. Delegacija cesto
ne zahteva ali ne dobi mnenja
strokovnih organov na posamezna
gradiva, zaradi preobširnusti in
zahtevnosti besedil pa se delegati
sami dovolj v skupščinska gradiva
ne poglabljajo.
Kot problem so navedli tudi tu,
da občina Slov. Bistrica nima
sedeža za nobeno skupino delega-
tov v zbor združenega dela
skupščine SRS, sedeži teh skupin
so v Mariboru, Ptuju in v Slovenj
Gradcu. Delegati hodijo na seje
cesto brez stališč svoje delegatske
baze in posamezne delegacije svoje
delo premalo koordinirajo, zato
tudi ni dovoljnih uspehov.
Danes ena, drugič več
Na magistratu v Ptuju je
bila v soboto le ena zlata
poroka, za prihodnjo soboto
pa se obeta prava redkost, saj
je že doslej prijavilo svečano
razglasitev 50-letnice skupne-
ga zakonskega življenja 8
parov, eden ali dva pa sta še
na vidiku.
Delegat skupščine občine Ptuj
je v soboto svečano razglasU
za zlatoporočenca 81-letnega
Ivana in 73-letno Nežo
BRGLEZ, kmetovalca iz
Vidma 18 pri Ptuju. V zakonu
se jima je rodilo 8 otrok,
danes pa imate že 13 vnukov.
Foto: S. Kosi
Mnogo pozornosti izobražei/anju
v soboto popoldne se je končal
dvodnevni seminar za vodstva
organizacij in organov ZK v ptujski
občini. Tako se je končal tudi drugi
del seminarja, ki ga je pripravil ko-
mite občinske konference ZKS
Ptuj. Na seminarju so komunisti
poslušali zanimiva, dobro priprav-
ljena predavanja na temo aktualnih
vprašanj sodobnega sveta in našega
samoupravnega socialističnega si-
stema.
V petek je najprej spregovoril
Vlado Janžič, namestnik sekretarja
izvršnega komiteja predsedstva CK
ZKS. Uvodoma je govoril o uve-
ljavljanju demokratičnega centra-
lizma in ob tem rekel, da ob uve-
ljavljanju demokratičnega centra-
lizma ne smemo odpreti vrat poja-
vu liberalizma. Spregovoril je tudi
o informiranju članstva ZK in de-
jal, da brez učinkovitega obvešča-
nja ne bo prišlo do kvalitetnega
dela ZK. Odgovorna dolžnost vsa-
kega komunista pa je, da se tudi
sam informira.
Poudaril je, da se usposabljamo
zato, da bi napravili dolgoročno
strategijo politike ZK, ne pa da bi
samo prazno teoretizirali in teorijo
postavili tako, da bi bila sama sebi
namen in ne potreba za reševanje
problemov znotraj Zveze komuni-
stov in sploh našega socialističnega
in samoupravnega sistema. Ob
koncu je omenil še novi sistem idej-
nopolitičnega usposabljanja in je
rekel, da se pripravlja več oblik šo-
lanja: v občini politična šola, prav
tako v regiji, srednja politična šola,
šola v Kumrovcu, FSPN ter nova
oblika dopisne šole marksizma. Za-
tem je seminaristom predaval še
Rudolf Hribernik-Svarun. O tem
poročamo na prvi strani.
Popoldne v petek se je delo ude-
ležencev seminarja nadaljevalo še v
nekaterih osnovnih organizacijah
ZKS. Metode političnega dela so
prikazali in ocenili v Cirkovcah, na
Ptujski gori, v Cirkulanah, Dester-
niku. Grajeni, v AGISU, TGA
Kidričevo, Delti, Bolnišnici in Cer-
tusu.
Branko Pribičevič, profesor beo-
grajske fakultete političnih ved pa
je v soboto predaval na temo Vlo-
ga, pomen in odnosi med delavski-
mi in komunističnimi partijami
mednarodni skupnosti. Min
lahko trdimo, da je to predavan
pri udeležencih seminarja vzbudi
največ zanimanja. S temperame
tom je govoril o vlogi mednarodn
ga socializma, ki kaže v sedanje
času različne težnje po spremenil
Poudaril je, da sicer Jugoslavj
spada v mednarodni socializem, j
kakor pa ne spada v tokove evro|
skega komunizma, niti v tokovedi
mokratskega socializma. V nad;
Ijevanju je govoril o pojavu evt(
komunizma, ki pomeni novo težm
po vsebini komunističnih partij
Evropi.
Sobotni seminar je zaključil M
ran Potrč, ki je predaval o kmeti
ski politiki in o uresničevanju skl;
pov druge seje konference ZKS;
napredku kmetijstva insocializaci
vasi. Poudaril je, da se celotna naš,
družba srečuje s problemom pridi
lovanja hrane in da iz tega probk
ma izhajajo nekatere korenite sprt
membe pri organiziranju in vodt
nju kmetijske politike.
Ob koncu velja reči, da je sem
nar uspel. Teme so bile skrbn:
izbrane in dobro pripravljene
Odziv na izobraževanje komun;
stov je bil velik. ^
Ormož
Na Borlu
seminar
za mlade
delavce
Pretekli teden se je v Ormožu
končal seminar za mlade iz
osnovnih organizacg po krajevnih
dcupnostih. Od 11. do 13.
februarja pa bo izobraževalni
seminar za vodstva zveze sociali-
stične mladine, ki delujgo v
delovnih organizaciah in temelj-
nih organizacgah ztiruženega dela.
Mladim, ki se bodo zbrali na Borlu
bodo tudi tokrat predavali ugledni
družbenopolitični delavci or-
moške občine.
Celotno gradivo izobraževanja
je pripravilo predsedstvo občinske
konference ZSMS Ormož, seveda
pa je iniciator vseh tem bil
predsednik OK ZSMS Ormož Ivan
Vajda, kije med drugim dejal, da
bodo s tem seminarjem sodelovali
tudi z OK ZSMS Ptuj in si ob tej
priložnosti ogledali eno izmed
organizacg združenega dela v
Ptuju.
zk
O naši Iconferenci
Članek novinarja Ozmeca v
Tedniku, ki nam želi nekako
prikazati, kako potekajo oddelčne
konference v neki osnovni šoli, me
je vzpodbudil, da tudi sam
napišem članek, ki vam bo razkril
potek naše konference.
Ze takoj v začetku tega
šolskega leta, ko smo se seznanjah
z našimi nalogami, smo izvedeli,
da bomo lahko sami ,,razpravljali"
o svojih ocenah, o disciplini, o
delu izven šole - na samoupravno
organiziranih oddelčnih konfe-
rencah.
Tega smo biU vsi veseh ter smo
se že pri razrednih urah mnogo
pogovarjali o tej novi obliki naših
medsebojnih odnosov.
Dnevi v šoU so tekh, prvo
četrtletje šolskega leta se je bližalo
h koncu. Začeh smo se pripravljati
na I. oddelčno konferenco.
Delovno predsedstvo, ki smo ga za
to priložnost izvolili, se je
pripravilo na konferenco tako, da
so si učenci pripraviU razne
referate, ki so ,govorih" o nas in
o našem delu. Bili smo kritični in
objektivni, kritiko smo tudi
primemo sprejeh, kar med pravimi
prijatelji ni težko.
Tistega petkovega popoldne
(takrat smo imeli pouk popoldne)
smo bili že vsi prav nestrpni. Ko je
minila zadnja šesta ura pouka,
smo okrasih razred, mize smo
pomaknih nazaj, stole naprej,
posedU ter spet nestrpno čakali
tov. razredničarko. Ta nas je
najprej pozdravila in zaželela
uspeh konferenci, nakar je
delovno predsedstvo zasedlo svoja
mesta in konferenca se je začela.
DotaknUi smo se tako ocen,
priznali (brez pretepanja) svoje
pregrehe ter se nato po skoraj
dveumi konferenci odpravili že v
trdi terni veseh in sproščeni
domov. Še mnogo dni po tistem
svečanem peflcu smo se radi
spomnih razredne konference, ki
je našem 8. b razredu vsekakor
lepo uspela. Dnevi so spet
minevali, ocene v redovalnici so se
množile, bhžalo se je novo leto, s
tem pa tudi skorajšnji konec
prvega polletja. Spet smo se začeli
priprav^ati na razredno konfe-
renco; tokrat smo sklenih na
konferenco povabiti tudi starše in
učite^e, ki nas poučujejo. To smo
tudi naredili in čeprav smo imeh
oddelčno konferenco bo 13. uri,
so se naši starši skor^ v celoti
vabilu odzvali.
Čeprav smo se tudi za ta svečan
»trenutek" dobro pripravili, kon-
ferenca žal ni uspela v tolikšni
meri kot prva, oz. kot smo morda
pričakovali mi sami, najbrž
preveč. Tudi tokrat smo »pre-
mleli" naše delo, se seznanili z
ocenami Starši so povedali tudi
kakšno pikro na naš račun.
Zastavih smo si tudi naloge za II.
polletje, obenem naše zadnje v
osn. ŠoU.
No, čeravno konferenca po
našem občutju ni popolnoma
uspela, so bih starši veseh, da smo
jih povabih medse ter so izrazih
željo, da jih še kdaj povabimo.
Upamo, da bo takrat že bolje,
saj bomo mi že vedeh kako se
pripraviti, pa tudi starši se bodo
na ta dogodek lahko že v mislih
pripravih. Led smo vsekakor
prebih in to nas navd^a s tiliim
zadovoljstvom.
SlavicaPičerko
8. b OŠ Mark ovci
STRAN ČRNE KRONIKE
v tednu od 23. do 30. januarja, 1977 je bUo na območju ptujsL
občine 12 prometnih nesreč. Ena oseba je bila hudo, ostale pa la^
poškodovane. MateriaUia škodaje znašala skupaj 90.900 dinarjev.
Mopedist trčil v skupino ljudi ob cesti
v Cvetkovcih se je zgodila 28.
januarja 1977 ob 22. 'iri 10 minut
lažja prometna nezgoda, ki pa je
po svoje zanimiva. MiUčnik je
ustavil Zvonka Petka iz Cvetkovec
48. Ob cesti je miličnik kontroU-
ral Petka, med tem pa je opazil
bližajočega se voznika kolesa z
motorjem in ga pravilno ustavljaL
Voznik pa ni upošteval miUčni-
kovega opozorila, ampak je vozil
naprej in tako zapeljal v skupir.:
Ici je stala ob cesti. Miličnika,
knnilo kolesa le delno zadelo
roko, ker je ob pravem čas
odskočil, medtem ko je Ozmec
zadel   s pedalom in ga zbil
obcestni jarek. Voznik kolesa
motorjem je bU Martin Medve i
Cvetkovec 59, obstaja pa uprav?
čen sum, daje bU vinjen.
-0^
V PTUJU PRIPRAVE NA
PROBLEMSKO KONFERENCO
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žena —
osmem marcu, pripravka svet za spremljanje
družbenoekonomdce^a in poUtičnega položaja žensk
pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj,
problemsko konferenco na temo kmečka
zena-proizvajalka v luči zakona o združenem delu.
Minulo sredo, 26. januarja so se v Ptuju zbraU
člani sveta za spremljanje družbenoekonomskega in
poUtičnega položaja žensk, da bi se že sedaj skupno
dogovorih o osrednji slovesnosti, ki jo bodo v občini
pripravili ob letošnjem 8. marcu. Sklep članov
omenjenega sveta je bil, da bi naj na problemski
konferenci osvetlih nekatera vprašanja, ki so tesno
povezana z življenjem kmečke žene, žene matere in
proizvajalke ter jih povezaU z novim zakonom o
združenem delu, ki prav kmetgstvu in njegovi
organiziranosti v prihodnje daje nekatere nove in
pozitivne smernice.
Problemska konferenca bo 7. marca v Ptuju in jo
bodo povezaU še s priložnostnim kulturnim
programom v katerem bodo sodelovaU učenci iz
osnovnih šol ptujske občine. Po osrednji razpravi na
konferenci bodo pripravih še ogled nove klavnice
Mesokombinata Perutnina, kjer se bodo predvsem
delegatke iz krajevnih skupnosti na neposredni način
seznanile z industrgsko proizvodnjo in pripravo
perutninskega mesa za tržišče. Kolektiv Perutnine
bo jpiipiavS za udeleženke konference še krajše
družabno srečanje na katerem bodo o podje^u in
njegovi dejavnosti spregovorih predstavniki te naše
velike delovne organizacje.
Konference se bo udeležilo okrog 100 delegatk iz
vseh 25 krajevnih skupnosti ptujske občine, 50
delegatk iz delovnih organizacn ter predstavniki
občinske skupščine, družbenopolitičnili organizac^
in žene-borke.
ImenovaU so tudi posebno tričlansko komisijo,
ki bo pripravila program dela sveta za spremljanje
družbenoekonomskega in poUtičnega položaja
žensk, za leto 1977, dogovoriU so se tudi, da bodo
pionirji v vsaki krajevni skupnosti obiskali ostarele
matere in žene s čestitko in šopkom pomladandcega
cvetja za njihov praznik.
m.šneberger
Privezan prometni
znak
Trikrat lahko ugibate, kje je ,,postavljen" ta
„večkombinirani" kažipot Za tiste, ki tudi po trikratnem
krepkem premisleku niste uganili, naj povemo, da je prometni
znak privezan ob drog v središču Domave. Nekatere smeri na
kažipotu res ,,rahlo" nakazujejo pravilnost smeri, če pa splezate
na vrh, boste opazili, da niste na Polenšaku, temveč žal le na
vrhu električnega droga.
Foto: R
vreme
donede^e, 13. februarja 1977.
Polna luna bo v petek, 4.
februarja ob 4.56
Napoved: Pričakujemo ohla-
ditve, močnejše mrzle vetrove,
nato pa izdatno sneženje.
Glavne snežne padavine pred-
videvamo za sedmi in osmi
februar. Februarja priča-
kujemo večje kohčine snega in
bo predvidoma precej mrzel
mesec. Sneg bo napravil
mnogo nevšečnosti v prometu.
.   Alojz Cestnik
osebna Uroniha
RODILE SO
Antonija Kokol, Leskovec 12 -
Mirana; Lid^a Alič, MUnska 6 -
Gregorja, Nada Anžel, Kidričevo
22 - Luka in Nevenko; Antonga
Krajnc, Gregorčičev dr. 9 -
Barbaro; Katarina Krušič, Dobrina
35 - dečka; Antonu a Medved,
Lovrenc na Dr. poMu 114 -
Damjana; Terez^a Veršič, Bu-
kovci 168 - Klavdijo; Marta
Moravec, Vičanci 67 - Ireno;
Albina Pucko, Štrafelova 15 -
Janjo; Jožefa Ratek, Vintarovci 8
— Matgo; Terezija Zelenik,
Novinci 20 - Roberta; Borislava
Biškup, Kicar 7 - Vanjo; Marga
Žeqav, Središče 213 - Marka;
Stojanka Bašič, Trnovci 36 —
dečka; Milena Murko, Krčevina
pri Vurberku 125 - Renato;
Marjana Kosi, Kidričevo 60 -
j Simono; Jožica Belina, Borisa
j Kidriča 6, Slov. Bistrica - Borisa;
j Irena Maricež, Janežovci 8 -
Martino; Evica Horvat, Cesta v
Pečale n. h., Ljub^ana -
Nedeljka; Angela Pucko, Rak ovci
15 - Stanka.
POROKE
Stanko Perko, Kidričevo 13 in
Anica Golob, Kidričevo 13; Vinko
Muršič, Senčak 27 in Slavica
Šegula, Senčak 27; Drago Skok,
Reševa 2 in Valerga Bohinc,
CirU-Metodov dr. 12; Franc
Križan, Gabemik 5 in Ana Amuš,
Desternik 49; Ivan Šegula, Juršinci
59 in Marja Cigula, Kukava 20;
Franc Kožar, Polenšak 36 in
Angela Toplak, Bratislavci 8;
Janez Kostanjevec, Bukovci 119
in  Danica VrUč, Gorišnica 26;
Hinko Kukovec, VeUka Vrata 1-
Koper in Majda Forstnarič
Aškerčeva 1.
UMRLI SO
Matilda Mohorko, Doklece *
roi. 1901, umrla 19. jan. 1971
Alojz Munda, Senešci 31, «
1909, umrl 22. jan. 197
Ljudmila Hohnec, Kidričevo V
roj. 1941, umrla 23. jan. 19?"
RozaUja Ivanuša, Krčevma 18, roj
1913, umrla 27. jan. 1977;Emil|'
Vrabl, Spuhlja 107, roj. 190-
umrla 28. jan. 1977; Jože Novai
VoDcmerjeva 10, roj. 1894, urni
27. jan. 1977; Marta Praprotnft
MUnska c. 3, roj. 1890, umrla 2'
jan. 1977.
TEDNIB
izdaja zavod za časopisno *f
radijsko dejavnost RADIO-TEP^
NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova »-
poštni predal 99. Ureja uredni*
odbor, glavni urednik MIHAE
GOBEC, odgovorni uredni'
FRANC FIDERŠEK. UredniStv^
in uprava Radio-Tednika telef"'
(062) 77-079 in 77-226. Celoletn*
naročnina znaša 150 dinarjev, ^'
tujino 250 dinarjev. Žiro raČ^jJ
SDK Ptuj 52400-601-10649
Tiska ČGP Mariborski tisk. N'
podlagi zakona o obdavčevanj''
proizvodov in storitev v prom^
spada TEDNIK med proizvode,
katere se ne plačuje temeO'''
davek od prometa proizvodov.