liedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner“ Dunaj V. Braiihausgasse 84. POTK SVOBODI T nniiiiiiiiiiiiiiMinMMi ŽELEZNICA GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVL3EHGEV lllllllllllltlllllKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIllll UREDNIŠTVO se nahaja v Trstu ulica Madonnina 15 Telefon 1570 DPRAVNISTVO Dunaj V. — Br&uhausgasso 84. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi Be ne vračajo. Naročnina: za celo leto .... 4-40 K za pol leta .... 2-20 K za četrt leta .... 1-10 K Posamezna Številka 18 vin. Št. 23. V Trstu, 1. decembra 1913. Leto VI. Pr 248-13 V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja ! C. kr. deželna sodnija kot tiskovna sodnija v Trstu j c po predlogu c: kr. državnega pravdništva razsodila, da ustanavlja vsebina članka «Felix Austria» uvrščenega v listu «Železničar* dd. Trst 15. novembra 1913 št. 22, in sicer v celem obsegu vse objektivne znake pregrešita po č 300 k. z. Potrjuje sc vže odrejeno zaplembo imenovane tiskovine, prepoveduje se razširjanje liste in ukazuje se uničenje nabranih izvodov in tistih, ki se imajo nabrati, kakor hitro postane predležeči odlok pravomočen. Razlogi. V gorinavedenem članku se skuša na tenden-cijozen način ščuvati javnost k sovraštvu in zaničevanju organov c. kr. državnega pravdništva in k neutemeljenemu pritoževanju zoper iste organe in vse to z ozirom na njih uradno delovanje. To pa vsebuje znake pregreška po č 300 k. z-Zato je bilo treba soditi kakor v dispozitivi ome. njeno. — C. k. deželna sodnija Trst, dne 17. XI. 1913. (Podpis nečitljiv.) Odmere železniškega ministrstva. Konferenca zaupnikov celokupnega osolijo. Politika poslabšanja in izrabljanja, ki se jo na državnih železnivah že par let sistematično izvaja, daktira od časa, ko je vlada prelomila sklep zbornice, da naj se vporabi v svrho zboljšanja razmer celokupnega železniškega osobja svoto 38 miljonov kron. Nezadovoljnost osobja s sedanjimi razmeranmi je pač dovolj opravičena. Vporabilo se. je za osobje mesto 38 miljonov le 21. Po uporabi 21 miljonov kron pa se je dokazalo, da so zdaj razmere vseh železniških kategorij slabše nego so bile prej. Po vztrajnem boju organizacije in socialistične frakcije v parlamcnlu in ko sc je ponovno odklonilo 17 miljonski predlog, se je vlada odločila za 15 miljonsko postopno zboljšanje. Kam se je merilo s tem postopnem zboljšanjem smo svoj čas že povedali. Naša prerokovanja so se uresničila. Gre se zdaj za razdeliti one larvne miljone, ki jih je vlada po tolikem prizadevanju dovolila. Pa se nam že kažejo znamenja, da sc bode že ostrejše izvajalo sistem, ki je prišel v navado povodom podelitve 12 miljonske regulacije. Treba je bilo zopet zavzeti stališče, napram temu in se posvetovati v tozadevni akciji. Centrala železniške organizacije je sklicala na Dunaju v to svrho posebno konferenco zaupnikov, katerih je bilo navzočih 155. V naslednjem podajamo poročilo o važni konferenci. Predsedoval je sodr. S c h w a b, poročal pa je sodr. T o m s c h i k, ki je izvajal sledeče : Centrala se je pečala na seji centralnega odbora z elaboratom, ki so ga sestavili personalni referenti in ki se tiče postopne razdelitve 15 miljonov kron. Medtem ko se je pri elaborat pravkar odtegnilo, se bode baje drugi vzdržalo. Potom teh predlogov se namerava uvesti razne službene spremembe, ki se glase : ,,Opustitev razdelitev po mezdnih skupinah in sistematičnega pregleda upravnih kategorij iz vidika organične skupnosti. Današnja razdelitev pospešuje naziranje osobja, da je ostajanje v mezdni skupini z enakoin končnom mezdom pravno zajamčeno in da je premestitev v vporabno kategorijo z nižjo končno mezdo pravno nedopustna. Pri temu pa uplivajo močna omejevanja dispozi-cijskih možnosti zlasti pri izvedbi disciplinarnih odredbah in pri odtegnitvi zaradi fizične nezmožnosti ali nerabnosti. Te spremembe se je utemeljevalo tako:,, S tem je dana možnost, da se omeji v bodoče akcijo pri posameznih kategorijah, medtem ko so danes upravi vezane roke, ker imajo vse v eni mezdni skupini združene kategorije pravico do enakega ravnanj a>>. Nameravana odprava v službenem redu zajamčenih pravic pomeni veliki Udarec na uslužbence ; udarec ne more omiliti nobena koncesija. Predloga predlaga le nekatere koncesije in še te niso gotove. Uvedba napredovalne dobe iz stanja slug v pripadajočo poduradniško kategorijo po dosegi go Love mezdne stopnje, ki ni natančno označena, se privoli le onim kategorijam, ki za-morejo že danes biti poduradniške. Strojevodnim pripravnikom in sprevodnikom naj bode dana zmožnost, v slučaju da ne bi bili na podlagi minimalnega normiranja in po dosegi plačilne stopnje 120 kron imenovani poduradnikom, napraviti na-predovalni rok do poduradnika, če izpolnjujejo določene predpogoje. Uvesti se namerava še sledeče spremembe : Za poduradnike: 1. Opustitev mezdne stopnje 1300 kron. 2. Enoletno skrajšanje petletnega napredo-valnega roka za vse poduradnike. 3. Zvišanje končne mezde deloma za 400, deloma za 200 pri vseh poduradnikih. Za sluge: 1. Osnova nove poduradniške kategorije in sicer za tiskarje, vozovne pisarje, postajne nadzornike, ogibne preglednike in bločno signle slug. 2. Zvišanje začetne mezde deloma za 100, deloma za 200 kron. 3. Spojitev zapisovalcev nakladnih listov, skladiščnihin postajnih slug in lampistov v eno vporabno kategorijo železniških pomočnikov, v svrho m n o g o s t r a n s k e v p o r a b e. 4. Pri imenovanju nadstrokovnikom v delav-niški službi naj bode pogoj vporaba kot delovodja, ali v eni enako kvalificiranem posebnem delu, ki ne prepušča nobene delovne vporabe v skupini. Te mesta je normirati in potom razpisa zasesti. Pri temu ostane omejena dosega poduradniškega značaja na kvalificiranih poduradniških mestih. 5. Odprava sesalčnih strežajev, ki se z ozirom na predizobrazbo, na izpit, na končno mezdo in na vporabo, ne razlikujejo od strojnih nadzornikov, in lampis tov, ki jili je ko L železniške pomočnike stabilizirati. Takaje torej vsebina elaborata personalnih referentov ; temu nasproti stoje zahteve označene v 38 miljonskem predlogu in od katerih niti najvažnejše niso bile še izpolnjene. Zahtevali smo : Za delavce: 1. 20% zvišanje mezde posameznim delavcem ki niso še dosegli mezde 4 kron in 15% delavcem z nad 4 kronami dnevne plače. 2. Določitev mezdne automatike. 3. Delovne rede, zlasti z ozirom na čezurno plačevanje onih delavcev, za katere sc jih ni še sestavilo. 4. Zboljšanje stabiliziranja. Za sluge: 1. Dveletni napredovalih roki v vseh mezdnih stopenj in za vse sluge. 2. Zvišanje končne mezde na 2000 kronzam vse sluge. 3. Zcnačenje ostrin za sluge z ozirom na provizorični službeni čas. 4. Nočno službeno doklado 1 krone za čuvaje in njih nadomestovalcc. 5. Mesečno premikalno doklado 24 kron za vso premikalno osobje. Za poduradnike: 1. Opustitev plačilne stopnje 1300 kron in zvišanje končne mezde poduradnikov na 3000 kron. 2. Osebno imenovanje strokovnih glavnih in obratnih delavnicah, strojnih, stavbinskih, mostovnih, zgradbenih, signalnih, postajnih in skladiščnih mojstrov, strojevodij, nadsprevodnikov, mestnih mojstrov in oficijantov, po dosegi mezdne stopnje 1600 kron, v kategorijo uradnikov brez materielnega oškodovanja. 3. Zcnačenje ostrin poduradnikov in slug po pritegnitvi provizoričnega službenega časa. V parlamentu se je glasovanjem za 38 miljonski predlog obenem sprejelo tudi te zahteve, ki se jih pa dosedaj v nobenem oziru še ni izvedlo. Mesto tega se je pa razmere uslužbencev službeno in gmotno poslabšalo in na nova poslabšanja se misli z uvedbo sprememb, ki jih predlagajo personalni referenti. Postopanje in ukrepi železniškega ministrstva so v očitnem nesoglasju s sklepi državne zbornice. K temu je še dodati, da se pri železniškemu ministrstvu očitno podpira škodljivo delovanje nasprotniških organizacij. 36 miljonsko zboljšanje je postalo vsled postopanja železniškega ministrstva in po sprejemu predlaganih sprememb enostavno iluzorično. Zato predlaga centrala železničarske organizacije sledeče : I. Vztrajanje pri zahtevih označenih v 38 miljonskem predlogu, in sicer : A. Za delavce: 1. Da naj se vse plače izdatno zviša, in sicer na način, da se doseže vsaj enako zvišanje kakor na zaslužku pri akordnem delu in da sestarrejšim delavcem zenači mezdne ostrine. 2. Da se mezdno napredovanje za delavce, kjer ni bilo že prej boljše, brez omejevanja končne mezde določi v najmanjši izmeri 20 vin. in sicer za profesioniste najkasneje od dveh do dveh letih, za kvalificirane pomožne delavce najkasneje vsako poldrugokratno leto, za pomožne delavce pa od treh do treh leti in tam, kjer je bilo napredovanje boljše, se te boljše pogoje vzdrži. 3. Da se določa delovni čas progovzdrževalnih delavcev po povprečno devetimi urami, za tur-nusne delavce po veljavnosti boljšega delovnega časa, oziroma odmornega časa, 40 odstotno v največji meri in v najmanjši meri 60 odstotno in da je delo nad normalnim urnikom plačevati kot čezurno delo ; postajnim delavcem je zato tudi določati primerni delovni čas. 4. Da naj se plačuje Cezure poldrugokratno, nedeljsko, prazniško in nočno delo pa drugokratno. 5. Da naj sledi stabiliziranje delavcev vseh delavnic na način, da se v smislu stabilizacijskega odloka (Bilinskega) iz leta 1894, oziroma 1895, stabilizira iz splošnega stanja 80 odstotkov strokovnih pomočnikov, oziroma nadstrokovnikov in ima slediti uvrstitev oziroma napredovanje stro-kovnikom ali nadstrokovnikom po starostnem statusu ; nadalje je nadnormirati definitivna mesta v vseh službenih panogah in zenačiti vslcd stabiliziranja nastale ostrine. 6. Da naj se delavcem, ki dobivajo provizijo ali rento prizna vožne ugodnosti. 7. Da se odpravi vsa dosedaj izvedena poslabšanja in zopet uvede že obstoječe boljše razmere. B. Za sluge: 1. Uvedba dveletnih napredovalnih rokov za vse mezdne stopnje in za vse sluge. 2. Uvedba minimalne plačilne stopnje 2000 . kron za vse sluge. 3. Vračunanje in razširjenje leta 1912 priznanega zenačenja ostrin na način, da se primerno 38 miljonskem predlogu pritegne vračunanju tudi provizorični službeni čas. 4. Podelitev nočne doklade v znesku 1 krone za vsako izvršeno nočno služijo vsem ogibnem presta vij aleem, železniškim strežajem (Bahinvartcr), čuvajem in njih nadomestovalcem. 5. Podelitev premikalne doklade premikal-nemu osobju, oziroma končno ureditev in izvedbe .premikalnega premijskega sistema v smislu predlaganih sprememb. C. Za po d uradnike: 1. Opustitev plačilne stopnje 1390 kron za vse poduradnike. 2. Zvišanje končne mezde na 3000 kron vsem poduradnikom, ki po dosedanjih pogojih ne do- j sezajo take mezde. 3. Podelitev zenačenja ostrin vsem poduradnikom na enaki način, kakor je bilo to leta 1912 podeljeno vsem slugam in enako dopolnila, ki ga sluge sedaj zahtevajo. II. Zavzemanje stališča naprem predlogam personalnih referentov in sicer na sledeči način : Avtomatično imenovanje poduradnikom naj sledi po dosegi plačilne stopnje 1200 kron za vse sluge, ki bi bili danes lehko že poduradniki, ki bodo pa v bodoče. Izven tiskarjev, vozovnih zapisovalcev, postajnih nadzornikov, ogibnih preglednikov in bloč-no-signalnih slug, ki naj bi bili po predlogu per- | sonalnih referentov imenovani poduradnikom, naj se tudi signalne ključavničarje in vratarje in druge kategorije, ki so že zdavnaj stavile enako zahtevo, na enaki način imenuje poduradnikom. Začetne plače vseh kategorij je v smislu stavljenih predlogov zvišati. Končno mezdo je vsem kategorijam slug za 600, 700, oziroma 200 kron zvišati, Lo se pravi, da je obstoječe končne mezde 1400, 1600 in 1800 kron zvišati na 2000 kron. Nameravana spojitev zapisovalcev nakladnih listov, skladiščnih slug in lampistov v skupno kategorijo «železniških pomočnikovo, naj izostane. Skladiščne sluge in zapisovalce nakladnih listov je imenovati «nakladnim nadzornikom* in jim je omogočiti dosego poduradniške vrste. Kot «železniške pomočnikeo je stabilizirati prtljagonosce in več let službujoče skladiščne in postajne delavce. V vseh delavnicah naj se pomnoži mesta strokovnikov in razdeli po številu delavcev v vsakem oddelku oziroma poklicu in je po označenih predpogojih starejše delovodje in samostojne delavce imenovati strokovnikom. Mesta nadstrokovnikov je pomnožiti in jih imajo zasesti starejši strokovniki po starostnem statusu. Tudi mesta nadstrokovnikov je razdeliti po številu delavcev v vsakem oddelku ali poklicu. Namero, da bi se premestilo uslužbence iz višjih v nižjo kategorijo, je opustiti, preprečiti je tudi vsako kršenje pravic označenih v delovnem redu. III. Takojšnja odprava kakršnegakoli poslabšanja razmer uslužbencev in delavcev. Sodrug S o m i t s c h in M ii 1 1 c r sta nada- I lje podrobnejše pojasnila elaborat personalnih re- ' ferentov, nakar se je otvorilo debato o dnevnem redu. Debata je Lrajala dva dni. Besedi se je javilo preko 200 zaupnikov, ki so vsi soglasno izražali ogorčenje osobja nad nejnovejšimi poslab-ševalnimi nameni železniškega ministrstva. Igra z življenskimi interesi številnih železničarjev je nevarna in vsako pametno ministrstvo bi moralo razumeti, da rodi tako početje nezdrave posledice. Svarili ne bomo danes pisali ne na naslov ministrstva in ne na naslov železničarjev. Dejstva sama na sebi govore dovolj, zgovorno in jasno. Organizacija se vsekakor ne straši poslabševalnih ukrepov in se ne bode umikala nobenem boju. V smislu razprave se je sprejelo sledečo resolucijo: Konferenca zaupnikov zborujoča na Dunaju dne 15.. in 16. novembra 1913. vst.raja na tem, da se izvede zahteve označene v 38 miljonskem predlogu. (Tukaj slede zahteve navedene v govoru sodir. Tomschika.) Nadalje zahtevajo zborujoči zaupniki, da se odpravi vsa v zadnjem času izvedena poslabšanja. Namero železniškega ministrstva, da bi se opustilo sedanje mezdne skupine smatrajo zbrani zaupniki za oropanje pravic označenih, v službenem redu. Poživlja se zaradi tega centralo, da naj skliče po vsej državi shode, da se poj as ni.prizadetemu osobju namene nove službene preureditve.. Nadalje s. e poživlja k o a: 1i c I j o r da skliče ob potrebi i z v a n r e d n o državno konferenco, katerE naj bi bila naloga presojati vsa o m. b. r a m-1) n a sredstva in te, četudi niaj,s.kr aj,-n e j š a, brezobzirno izvesti' da se le p r e p re č t na m e r a v a n o or o p a n j; e-pravic! Zadnji odstavek resolucije se je po predlogu dalo posebej na glasovanje in je bil soglas no sprejet. Po nalogu strojevodij in pripravnikov je podal sodr. Ril žička, sledeče pojasnilo: ((Strojevodje in pripravniki, izjavljajo z ozirom na okolnost, da se ni vkljub vsem vlogam-intervencijam in vkljub urgiranju in čakanju izvedlo nobeno zboljšanje v smislu njih zahtevi, marveč da se jim hoče nasprotno' odvzeti po predlogah personalnih referentov obstoječe pravice. Po izvedbi nameravanih občutnih poslabšanj bi bili strojevodje in pripravniki prisiljeni nehati z dosedanjo taktiko. Strojevodje in pripravniki so tekom celih let na najlojalnejši način postopali in imajo kot resultat te taktike zaznamovati dejstvo, da se jim mnogo več jemlje, nego se jun potom posameznih koncesij privoljuje. Izjavljajo zato, da vstrajajo pri njih zahtevah, katerih izvedbo bodo z vsemi močmi branili in če bo potrebno z najekstremnejši sredstvi izsilili-). Sprejeti so bili soglasno še sledeče predlogi: 1. Predlog: Koalicija naj se takoj do- govori z železniškim ministrstvom v svrho zavzemanja stališča predstoječih zadev ter zahtevati, da naj se železniško ministrstvo tozadevno pismeno oizjavi. Od tega je potem odvisna nadaljna taktika. 2. Predlog: Ker je železniško ministrstvo izjavilo, da ni misliti na kako zboljšanje zaslužka za akordne skladiščne delavce, se nalaga centrali, vztrajati pri zahtevi glede dveletnega mezdnega zvišanja. Že z ozirom na zboljšanje starostno oskrbe je nujno potrebno zenačiti mezde brez ozira na kategorije in na starost delavcev in brez ozira na zvišanje, ki jo bodo delavci dosegli na plači. 3 predlog: Popolno iz vedi) o uvr stilnih načel. Uvrstitev v status II b uradnikov v smislu točke 1, odstavka 3 uvrslilnih načel pravkar imenovanih, oziroma imenujočih posta-jevodij, telegrafistov in poddelovodij nekdanje severne železnice cesarja Ferdinanda. 1 predlog: Reputaciji koaliranih orga- nizacij, ki inra izročiti sestavljeno resolucijo železniškemu ministrstvu, se nalaga, da naj uplivajo na ministrstvo v svrho končne izvedbe poldrugo-kratnega vračunanja službenega časa in zahtevane premikalne doklade za premilcače. 5, p r e d I o g : Današnja konferenca zaup- nikov zahteva odpravo kvalifikacij. Udeleženci konference se strinjajo tozadevno s resolucijo sklenjeno na državni konferenci sprevodnikov dne 21. in 22. oktobra t. I. Pri drugi točki dnevnega reda. se je soglasno sprejelo sledeča predloga : 1. predlog: Državna konferenca zaupnikov protestira najodločmejše proti nedostat-nostim, ki so se pojavile ob letošnjih kvalifikacij. Zlasti pro testiraj i proti uplivanju železniškega ministrstva na kvalifikacijske komisije potom tajnega odloka1,, s katerim se je določilo kot najvišja meja, da se ima le 20 odstotkov uslužbencev iz-vanredno kvalificirati. 2. predlog: Centrali se nalaga, da naj stavi na dnevni red prihodnjih konferenc, vprašanje zaupniškega sistema in da naj izdela načrt glede izvedbe zaupniškega sistema v organizaciji. Nova železniška vprašanja. V naši visoki politiki igra nekaj časa posebno veliko- vlogo- strah pred Srbijp, Pričel se je nekako takrat, ko smo anektirali Bosno in-Hercegovino.. Zdelo- bi se lahko, dasmose že prej bali ; veleizdajniški procesi, med katerimi je bil zagrebški naj večji,, so močno dišali po takem strahu. Toda če se spomnimo, da so lovili zločince, ki so nas baje-hoteli kar na debelo prodati Srbiji, > še preden je Aehrenthal izvršil najslavnejše delo svojega življenja z definitivno priklopitvijp Bosne in Hercegovine,, moramo sklepati, da smo imeli takrat vendar več korajže. Uplašil nas je naprej' pač tedanji srbski dedič prestola Gjorgje s svojo agitacijo po ulicah Belega grada. Od te dobe- pa ne mine več strah.. Vrhunec pa je dosegel,, odkar je balkanska vojna povečala nekdaj malo Srbijo. Gospod grof Berehtold, ki je prepričan o svoji dalekovidnosti, ureja večji del svoje bal-kanske politike s stališča strahu tega. ALbanci imajo zahvaliti ustanovitev svoje avtonomne države in srečo, da dobe evropskega princa za vladarja, ponajveč izredni skrbi, s katero nas navdaja razvoj Srbije. Ljubezen do narodov ni bila pravzaprav nikdar avstrijska slabost in če mislijo Albanci, da smo žrtvovali miljene za njih samostojnost iz same simpatije do njih, bi jim avstrijski narodi sami lahko povedali, kako krivo-nas sodijo, če nas smatrajo za tako- sentimentalne. Albanijo smo potrebovali le zato, da se ni Srbija razširila do Jadranskega morja, kjer nas morda niti naši drednoti ne bi mogli varovati, če bi se danes ati jutri spravili nad nas. Albanska igra nam je uspela; celo. Črnogorce smo prepodili iz Skadra.. Tbliko sreče pa nam ni dal Bog, da bi bili preprečili povečanje Srbije na drugi strani. Naša revizija v Bukare-štu sklenjenega miru je splavala po vodi, ker nam je prijateljica Rumunija pokazala zobe. In zdai imamo povečano Srbijo za sosedo. Zrasla je Srbija in zrastel je naš strah. Veasi smo noč in dan sanjali o neizogibni vojni z Italijo ; zdaj nam; jemlje spanje misel na vojno s Srbijo. Ker je grof Berehtold dalekoviden mož, l smo se začeli pripravljati za to vojno. Pri gospodi iz vojnega ministrstva ni bilo velikih težav. Tam ne poznajo ljubšega opravka, kakor da zahtevajo rekrute, puške, topove, kasarne in barke. Tudi tako si radi pomagajo, da kar nabavijo, kar sc jim zdi potrebno, pa predlože račune delegacijam, naj jih naknadno odobre po svoji patriotični dolžnosti kot vdani sluge militarizma. Skupni proračun, ki ga je Berehtold že prvi dan pokazal delegacijam, kar mrgoli samih naknadnih kreditov. Ali računi militarizma so kakor pota božje previdnosti, človek jim nikdar ne vidi do dna in srečavajo ga, kjer bi jih najmanje pričakoval. V avstrijskem državnem zboru je železniški minister gospod dr. Forster predložil načrt zakona o bosansko-hercegovskih železnicah; če pa človek natančnejše pogleda to zanimivo osnovo, so začudi, da je ni predložil brambovski minister, j Kajti to, kar bi rad Forsterjev zakon, so pravza-| prav zahteve — militarizma. V Bosni in hercegovini hočejo graditi železnice. To je v Avstriji in sploh v monarhiji tako nenavaden namen, da bi človek zavriskal. Toda preden se izroči veselju, ki ga povzroča navidezni preobrat k pameti, je treba nekoliko na- ! tančneje pogledati načrt. Potem pa mine vsako vriskanje in ukanje. Graditi hočejo železnice ; ali ne za potrebe ljudstva, za potrebe narodnega gospodarstva, za potrebe tesnejše zveze z Avstrijo. Graditi hočejo seleznice za strategične namene, zato da bi mogli hitreje preplaviti Bosno in Hercegovino z vojaštvom, zato da bi mogli naglo sgraviti armado na srbsko mejo. Za to zahteva vlada, da se ji dovoli najeti dvestosedemdeset miljonov kron posojila, ki naj se odplača v šestdesetih letih, tako da bi plačali z obrestmi vred okrog štiristo milijonov za nameravane železnice. Kdo ne bi privoščil Bosni prometnih potov, ki jih potrebuje za svoj razvoj in za povzdigo svojega gospodarstva ? Ali kdor naj plačuje tako velike svote, sme tudi vprašati, kakor se mu bo žrtev izplačala. Štiristo milijonov kron je denar, ki se tudi v Avstriji ne najde na cesti. Ali če bi investicija prinesla kaj dobička, bi bila stvar vredna resne razprave. Da postanejo železnice last Bosne in Hercegovine, bi ne bilo nič napačnega ; vendar pa bi morala imeti Avstrija od njih kakršne koli gospodarske koristi, da ne bi bil denar pometan skozi okno. 0 takem dobičku si pa ljubi avstrijski državljan lahko kaj domišlja po prosti volji, zakaj misli, tudi če so prijetne, še niso prepovedane v Avstriji. V resnici pa ni take koristi nikjer. Na eni strani imajo projektirane železnice strategične namene ; na drugi strani spajajo Bosno z — Ogrsko in bodo vozile v deželo madjarski vpliv. Omrežje, ki naj bi se zgradilo, obsega 7(51 kilometrov. Stroški so preračunani na 267 miljonov kron. Razdeliti pa jih hočejo med Avstrijo in Ogrsko po ključu, ki velja po avstro-ogrski pogodbi za skupne izdatke. Avstrija naj plača dve tretjini, Ogrska eno tretjino. Zato naj se gradi 353 kilometrov na avstrijsko, 408 kilometrov na pa ogrsko plat. In medtem, ko so tiste železnice, ki jih je zahtevala Ogrska, gospodarske železnice, ki bodo nosile dobiček Ogrski v gospodarskem in političnem oziru, so one proge, ki jih imenujejo „avstrijske“, skoraj zgolj strategične. Madjarski mogotci smatrajo Bosno-Herce-govino že od aneksije za deželo svojega upravičenega vpliva, in kakor so iz Hrvaške kljub njeni zajamčeni avtonomiji napravili ogrsko krono-vino, tako hočejo tudi iz Bosne polagoma napraviti svojo provincijo. In ker so bili od nekdaj v svojih zahtevah žilavejši od Avstrijcev, so nas tudi pri železniškem načrtu temeljito počili in dosegli, da se grade proge pretežno v njihovem interesu. Avstriji je ostalak v ečjemu pravica, da sme ozkotirno progo Dolnji Vakuf—Lašva, s katero bi se čez Banjaluko in Jajce napravila zveza med Avstrijo in Sarajevom, izpremeniti v normalno progo, toda izven predloženega načrta, na svoje stroške, in šele tedaj, kadar bodo zgrajene vse črte, ki jih zahtevajo gospodje Madjari. Avstrija naj plača okroglo štiristo miljonov za militaristične in ogrske interese. Indirektno naj pomaga spraviti Hrvaško še bolj pod ogrsko povelje. Avstrija naj nosi največji del stroškov. Kadar se deli dobiček, naj pa gleda skozi prste. Načrt je imeniten ; samo avstrijskemu parlamentu more kakšna vlada predlagati tako krasoto, pa se ji ni treba bati, da bo že prihodnjo uro prisiljena demisionirati! Dr. Eorster pa vendar ne zahteva same požrtvovalnosti, temveč je prinesel tudi obljubo v državni zbor. Dolga leta že zahtevajo ljudski zastopniki zgradbo raznih lokalnih železnic, ki so potrejbne zaradi prometa in narodnega gospodarstva prizadetih slojev. Da so lokalne železnico res nujno vprašanje, dokazuje obljuba, ki so jo podale že tri vlade, da se bodo gradile. Ostalo pa je le pri obljubah ; vse drezanje ni pripravilo nobene vlade do tega, da bi bila poizkusila izpolnitev. Kajti — denarja ni bilo. Če hoče parlament lokalne železnice, mora dovoliti potrebna sredstva. Tudi v Bosni in Hercegovini se železnice ne morejo graditi zastonj. Ali vlada ne pravi: Nimamo denarja. Te železnice — pravi — so ; nujne, zato ni treba nič druzega, kakor da jih parlament čim hitreje dovoli. Da se bodo obroki odplačevali, poskrbi že vlada : prihranila bo tiste miljone na drugi strani, tako da izda nekoliko manj za ljudske potrebe. če bodo poslanci pridni in izvrše ukaz visoke vlade, so pa gospodje pripravljeni predložiti tudi načrt za domače lokalne železnice, toda pod pogojem, da najde parlament sredstva za pokritje, to se pravi, da dovoli nove davke. Lokalne železnice naj postanejo bič, da se izsili veliki finančni načrt, kakor je službena pragmatika državnih nastavljencev pritiskalnica za iz-siljcnje malega finančnega načrta. Vladi se z lokalnimi železnicami itak ne mudi ; te nimajo strategičnega pomena. Na zahteva jih ne militarizem ne madjarska oligarhija. Samo avstrijski ljudski zastopniki jih zahtevajo. Avstrijskim ljudskim zastopnikom se pa vlada ne bi mogla tako rogati, če ne bi bile meščanske stranke tako klavrne, da sme vsak Stiirgkh in vsak Forster z njimi pometati, pa še mislijo, da uživajo posebno milost. Volilci imajo veliko povoda, da pazijo, kako se bodo stranke vedle v tem železniškem vprašanju. Lahko se bodo pri tem veliko naučili. Kdor more glasovati za take zahteve, ki vlečejo ljudstvu denar iz žepa, ne vračajo mu pa niti vinarja, ne zasluži, da bi še kdaj prišel v imenu ljudstva v državni zbor. Socialna revolucija. I)r. 4). Ifaticr. Čezmerne nade, ki jih, je. črpalo delavstvo iz velikih zmag od 1904 do 1907, so postale najresnejša nevarnost za stranko. Vedno še veruje množica, da premore vse, če le hoče. Vedno še veruje, da jej ne bi bili odbiji najsijajnejši uspehi, če bi le stranka in strokovne organizacije bolj pogumno, bolj brezobzirno, bolj predrzno naskakovale. Nevolja razočaranih se obrača zato proti nam, namesto proti krivcem ; proti našim poslancem, namesto proti našim nasprotnikom ; proti socialni demokraciji, namesto proti kapitalizmu. Tega nesocialističnega mišljenja moramo osvoboditi množico. Hipoma ne moremo tega storili. Treba je za to mnogoletne vzgoje. Ali to delo se mora odpraviti. Množice moramo privesti nazaj k staremu nauku socializma ; k nauku, da se izvojujejo pozitivni uspehi v kapitalistični družbi le težko, le redko, le v nezadostni meri; da se delavstvo ne sme dvigati s počasnim, mirnim pohodom, temveč da se osvobodi le v viharjih socialne revolucije. Tako spoznanje naj vzame pogum onemu, ki ne veruje v socialno revolucijo, kateremu je socialna revolucija dogodek daljnih stoletij. .Množica ne bo ob pogum, temveč dvignili jo bomo k najmočnejšemu zaupanju v zmago, če jej razložimo, da smo že sredi procesa socialne revolucije. Kaj je socialna revolucija ? Ni en dan boja na barikadah in Ludi ne en teden splošne stavke. Kako se bo razvila socialna revolucija delavskega razreda, spoznamo, če se spomnimo, kako se je izvršila socialna revolucija buržvazije. Socialna revolucija buržvazije se je začela s francosko revolucijo leta 1870. Njej je sledila doba krvavih ljudskih vojn, silnih razrednih bojev, doba, v kateri so se sesule stare države, nastajale nove države in ko so nastali preobrati v državnih ustavah vseh dežel. Ta doba velikih viharjev je trajala do 1871. Učinki te dobe so bili, da je padel absolutizem, da se je ustanovilo parlamentarično vladanje po vseh deželah, da so se sesuli prestoli fevdalnega plemstva, da je zavladala buržvazija, da se je odpravilo podlož-ništvo kmetov v Evropi, in sužnosti črncev v Ameriki. Socialna revolucija proletariata se bo izvršila na enak način. Tudi ona se razvija v dobi velikanskih vojn narodov, krvavih razrednih bojev, v dobi, ko izginjajo stare države, nastajajo nove države, ko se izvršujejo preobrati v državnih ustavah vseh dežel. Njeni uspehi bodo popolna demokracija, buržvazija bo pahnjena s prestola, diktatura proletariata, proizvajalna sredstva bodo prešla v last družbe. Ta perioda socialne revolucije se je že pričela. Od srede let devetdesetih dalje sc izvršuje proces industrializacije sveta vse hitreje kakor predtem. Ker vlada finančni kapital nad industrijo, ker ustanavljajo kartele in truste, ker se razvijajo na eni strani organizacije podjetnikov, na drugi strani strokovne organizacije in končno ker je zavladala draginja nad vsem svetovnim gospodarstvom, se poostrujejo razredna nasprotja. Angleško, ki so jo slavili včasih kot klasično deželo asocialnega miru», pretresajo danes najsilovitejši razredni boji. Obenem preobrača kapitalizem, čigar kraljestvo se je zdelo še pred kratkim omejeno na majhen del obljudene zemlje, ves vzhod. Po vsem vzhodu se izvršuje preobrat pojmov, po postanku in bistvu podoben onemu, ki ga je bila doživela Evropa v času reformacije. Prevrati na vzhodu bodo poostrili nasprotstva med velesilami, pospeševali bodo povsod vojne priprave, napravili bodo davčno breme neznosno, razklenili bodo končno krvave vojne, katerih posledica bo revolucija v državah, izpodkopanih vsled vojn. Že prva razvojna sLopnja tega svetovnozgodovinskega procesa nas je potisnila lep kos pota dalje. Izpremembi Japonske v moderno kapitalistično državo je sledil z železno potrebo njen spopad z Rusijo, vojni v Mandžuriji, ruska revolucija, revoluciji na Ruskem, zmaga volilne reforme v Avstriji. Tako bo odprla vsaka nova taza v svetovno-zgodovinskem razvoju tudi nam novo pot za pogumen naskok. S krvjo in z železom se napravlja zgodovino. Parlamenti le registrirajo, kaj se je izpre-menilo v razmerju moči med razredi. Avstrijski parlament je bil odklonil leta 1904. splošno volilno pravico. Po bojih v Mandžuriji, po pocestnih bojih na Ruskem in Poljskem je vpisal splošno volilno pravico v zakonik države. Danes nam odreka zopet, kar zahtevamo. Jutri, če prišumi z zahoda ali vzhoda zopet vihar v našo deželo, se bo uklonil naši volji. Obenem pa bo z boji v parlamentu nam samim narasla moč. Vsi parlamenti bodo prinašali v letih velikih evropskih viharjev militarizmu nove žrtve in nalagali bodo narodom vedno nove davke. Socialna demokracija ne bo mogla tega zabraniti — ne tukaj ne po drugih deželah. Ali naš boj proti bremenom, ki jih bodo naprto-vali narodom in ki bodo od leta do leta neznos-nejši, bo odtrgal vedno nove množice iz vrst buržvazije in jih pripeljal v naš tabor. Tako bomo pod pritiskom velikih dogodkov polagoma v procesu, trajajočem desetletja, vzrastli iz manjšine v večino, iz brezmočnosti v silo ------ To je socialna revolucija. Kdor slepari delavski razred s tem, da bo delavstvo s parlamen-taričnimi umetnostmi spravilo svojo bedo s sveta, ta laže. Razočaranje delavstva se bo obrnilo j utr proti njemu. Hočemo in moramo dopovedati delavstvu resnico : Da ne zadoščata le pogum in pridnost za velika dejanja, da je uspeh našega delovanja vedno odvisen od stvari okolo nas : da je velika ura porodi veliko dejanje. In delavstvo ne bo zaradi tega izgubilo poguma, če ga obenem učimo, da gleda porajanje novega sveta, približevanje velike ure. Povsod mora vzgajati socialna demokracija delavstvo k veri na revolucionarno moč razvoja, na veliko razdobje socialne revolucije. Ali v Avstriji potrebujemo to vero še vse bolj kakor drugod. Zakaj v tujini se zdi naloga delavskega razreda le, da iztrga državni stroj buržvaziji, in to poteče lehko mirno. Na naših tleh pa ni še nikakršnega porabnega di’žavnega stroja, ki bi ga lehko vzeli v posest. Protinaturni državni ustroj, «v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel>>, ne more postati nikdar demokratično in socialistično občestvo. Kakor je izginilo v viharjih meščanske revolucije na tucate držav in kakor so nastale nove države, tako se bo moral v viharjih bodočnosti tudi la državni stroj umakniti višjim oblikam. Zato ne izgubimo poguma, ko gledamo, kako se pogreza ta država vedno globokeje v brezizhodne zmede. Nasprotno ! Propadanje države, kaotične zmede v obeh državah, brezupno propadanje dežel, divji boji narodov — vse to so le žareči kresovi, ki nam naznanjajo, da se bližamo uri, v kateri se odloči pod železno'silo velikih svetovnozgodovinskih dogodkov, če se preobrazi ta država v zvezo svobodnih narodov ob Donavi, ali če pogine v plamenih------------------- Zahtevajte v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah ..Železničarja" in „Zarjo“. Capinski proletariat. (Ksirl Kautsky.) Naj so bili včasili hlapci in lakaji, kakor tudi posli in vojaki najemniki še lako mnogoštevilni, vendar navadno niso mogli dobiti vsi neposedujoči posla. Tisti neposedujoči, ki niso bili sposobni, za delo — otroci, starčki, bolniki, pohabljenci — se že od vsega početka niso mogli preživljati v enem teh poklicov. Kakor smo videli, pa se je tein pridružila od začetkov novejšega časa tolika množica dela iščočih — zlasti kmetov, ki so bili pregnani s svojih posestev ali pa so pobegnili pred nasilnostmi — da je prišlo mnogo za delo sposobnih ljudi v enak položaj, kakor za delo nesposobni. Njim ni preostajalo nič druzega kakor beračiti, krasti ali pa se prostituirati. Stali so pred izbero, ali umro lakote ali pa delajo nasproti vsem pojmom sramežljivosti, časti in dostojanstva. Preživeti so se mogli samo s tem, da so skrbi za najbližje osebne potrebščine neprenehoma dajali prednost pred skrbjo za svoj dober glas. .lasno je, da je moralo vplivati tako stanje nadvse demoralizi-rajoče in pohujšujoče. Ta korupcija se je povečavala in se še povečava s tem, da so brezposelni reveži za družbo povsem nepotrebni, da jih ta ne potrebuje, pač pa bi se z njih odpravo oprostila nezaželjenega bremena. Poginiti pa mora vsak razred, ki je nepotreben, ki nima izvrševati v družbi nikakih nujnih funkcij; to velja o najnižjih prav lako kakor o najvišjih. In berači niti ne morejo biti ponosni na samoprevaro, da bi bili potrebni, zakaj nikakih spominov nimajo na dobo, v kateri bi bili morda njih razred izkazal družbi uslugo ; ne morejo trkati na svojo moč, pa vsiljevati družbi svoje parasiarstvo. Samo trpe jih : zategadelj je ponižnost prva dolžnosl berača in velja za največjo krepost reveža. Enako strežajem se tudi La plast proletarcev plazi pred nogami mogotcev ; proti sedanjemu družabnemu redu ne tvori nikake opozicije. Nasprotno. Odkazani so na drobtine, ki padajo z mize bogatinov : kako bi torej mogli želeti, da bogataš izgine ! Njih samih ne izkoriščajo ; toda čim višja je stopnja izkoriščanja delavca, čim večji je dohodek bogatina, tem darežljivejši utegne biti, tem več lahko pričakujejo od njega berači. Od izkoriščanja dobe delež, kakor strežaji, čemu bi se borili proti njemu ? V začetkih reformacije na Meniškem, ko so katoliško cerkev vsi razredi skrajno sovražili, ker jih je izkoriščala, so bili proletarci tisti, ki so ji stali zvesto na strani, zakaj dajala jim je bogatejšo miloščino kakor skopuški meščani in oplenjeni kmetje. Ta plast proletariata — capinski proletariat — se še nikdar ni postavila iz lastnega nagona izkoriščanju po robu. Seveda tudi ni branik izkoriščanja, kakor je bil vojni izrodek lakajstva. Strahopeten in brez nazorov, nemudoma zapusti tiste, katerih miloščino uživa, brž ko izgube bo-gatstvo in moč. Nikdar ni stal v sprednjih bojih revolucionarnega gibanja, pač pa je bil pri vseh nemirih takoj pripravljen, da ribari v kalnem. Časi je celo pomagal zadati zadnji udarec padajočemu gospodujočemu razredu. Navadno se je zadovoljil v revoluciji s tem, da je izkoristil in kompromitiral, a jo ob prvi priliki zopet izdal. Kapitalistično proizvajanje je močno pomnožilo capinski proletariat; dovaja mu neprenehoma novih rekrutov ; zlasti v velikih mestih tvori znaten del prebivalstva. Po značaju in nazorih mu je zelo blizu tisti del malih kmetov in malih meščanov, ki je skrajno propadel, ki obupava nad laslno močjo in sc skuša obdržati nad vorlo z miloščinami, ki mu jih mečejo višji razredi. Delavstvo in socializem. Vsak dober in pošLen delavec rad dela. V današnji kapitalistični družbi je pa na tisoče dobrih delavcev brez dela, ker jim kapitalisti ne dovolijo delati, ker bi ne bilo dobička če bi vsi delali. Zato bi moral vsak pošten delavec biti socialist, kajti socializem zahteva, da bi vsi ljudje delali po svojih zmožnostih, da bi vsi ustvarjali bogastvo in vsi tudi posedovali ustvarjeno bogastvo. Vsak delavec, kateri ljubi svojo drušino bi moral biti socialist. Pod današnjim sistemom beraških plač in negotovega dela je na stolisoče delavcev, ki ne morejo preživeti žene in otroke vsled česar so primorani poslati žene in napol od-raščene otroke na mezdno delo, ki jih ubija telesno in duševno. Ako tega ne store, potem so prisiljeni gledati, kako žene in otroci trpe bedo in stradajo. Socializem zahteva da vsak koristen delavec dobi polno družabno vrednost tega, kar producira, da njegovi ženi ne bo treba delati tega, kar ni za njo in otroki se bodo vzgajali in izobraževali na stroške družbe dokler popolnoma ne odrastejo. Vsak delavec, kateri želi, da ima svoj dom in rodbinski mir, bi moral biti socialist. Ogromna večina delavcev dandanes, ki imajo rodbine, se mora potikati od luknje do luknje in plačevati najemnino, ker ne zamore toliko niti jim negotovost delavskega položaja ne dopušča, da bi si preskrbeli stalne domove. Socializem zahteva, da ima vsak delavec svoj stalni dom, kjerkoli se hoče naseliti. Vsak delavec, ki ljubi rodbinsko srečo, bi moral biti socialist. Ogromna večina delavcev v današnji družbi mora živeti v samskem stanu, ker nizke plače in velika brezposelnost ne dovoljuje, da bi sc delavci ženili in uživali rodbinsko srečo. To je krivo, da obstoji prostitucija in vse zločinske posledice iste. V socialistični družbi bo vsak delavec gospodar svojega dela vsled česar mu bo dana prilika, da si lahko ustanovi svojo družino Vsak delavec, ki stremi po izobrazbi in znanosti, bi moral biti socialist. Pod današnjim sistemom večnega boja in skrbi za kruh delavec nima časa niti veselja za izobrazbo. 10—12 ur mučnega dela vzame marsikomu, vso dobro voljo do knjig ; o obiskovanju dobrih predavanj, večernih šol ali gledališč pa še govora ni. V socialistični družbi, v kateri bodo vsi proizvajali le za porabo, bo zadostovalo tri do pet ur dela na dan, na kar bo ostalo dovolj časa za čitanje, pohajanje šol, predavanj, gledališča in za druga razvedrila. Vsak delavec, kateri sovraži večne boje in konflikte med delom in kapitalom, bi moral biti socialist. Kajti socializem bo šele uničil današnje razrede človeške družbe in dal proizvajalcem, t. j. delavstvu vso politično in gospodarsko moč v roke. Pod socializmom bo delavec vsa vlada in ustvaril si bo položaj, kakoršen mu bo v najboljšo korist. Dokler bo pa obstal kapitalizem, bo tudi večni razredni boj ; kajti zatirana večina — delavstvo — se l)o vedno upirali liranski manjšini — kapitalistom in kapitalističnim vladam. Vsak delavec, ki ljubi pravico in resnico, bi moral bili socialist. V današnji kapitalistični družbi vlada krivično mišljenje. Milione delavcev se mora pokoriti peščici oholih kapitalistov, ki s svojimi milioni dolarjev kontrolirajo delo ; — to je krivično. Milione delavcev si mora pritrgovati najpotrebnejše stvari vsled majhnih plač, a na drugi strani vidimo lene bogatine, ki so vsega siti valjajo v bogastvu ; — to je krivično. Milione delavcev usLvarja vse bogastvo,a nimajo nič, med tem ko na drugi strani kapitalisti ne ustvarjajo ničesar, a imajo toliko, da ne vedo kaj bi počeli z bogastvom ; — to je krivično. Milione delavcev je brez dela in radi tega brez kruha in brez strehe, dasi-ravno imajo zdrave mišice in bi radi delali, toda kapitalisti jim ne dopustijo, ker drugače bi bil profit v nevarnosti. Ali ni to krivično ? In te velikanske krivice ne more odpraviti nihče drugi kot delavci sami potom socializiranja človeške družbe. Vse politične Stranke s svojimi starimi programi in vse verske institucije s svojimi starimi nazori ne morejo odpraviti le krivice. Ako morejo, zakaj niso tega že storili ? Edino socializem zamore odpraviti te krivice in sicer enostavno s tem, da delavstvo in prevzeme ves kapital, to je industrije v svoje roke. To se bo zgodilo tedaj, kadar bo večina delavstva tako sklenila. Zalo je treba, da ie vsak delavec socialist. Volitve v lokalne komisije obratne bolniške blagajne c. kr. državnih železnic. Koncem decembra 1913 poteče triletna funkcijska doba članov članov lokalnih komisij bolniške blagajne. Vsled tega se bo v smislu č 31 pravil bolniške blagajne odredilo volitve za funkcijsko dobo 1914 do vštevši 1916. Na vseh večjih postajah so lokalne komisije, sestoječe iz šestih članov bolniške blagajne, izmed katerih pripadajo trije kategoriji poduradnikov n slug, trije pa kategoriji delavcev. V teh kategorijah morajo biti enakomerno zastopane glavne službene panoge : progovzdrževalna, prometna in komercijelna, potem delavniška in vlakopospeše-valna služba. Aktivno volilno pravico imajo vsi v okraju dotične lokalne komisije zaposleni člani brez razlike spola, pasivno pa tisti, ki so nastanjeni ob sedežu lokalne komisije. Volitve sc vršijo pismenim potom z uradnimi glasovnicami, ter so svobodne in tajne in pod varstvom zakona z dne 26. januarja 1907 drž. zak. št. 18 iz 1907 (volilno-var-slveni zakon). Na glasovnice se sme prilcpljati tudi tiskane listke z imeni kandidatov. Glasovnic se ne podpiše. Na vsaki poslaji, kjer ima lokalna, komisija svoj sedež, morajo sodrugi postajenačelniku pravočasno naznaniti dva zaupnika, da se ju pritegne skrutiniju. Poživljamo torej sodruge tistih krajevnih sku pin, kjer je sedež lokalne komisije, da se takoj sporazumejo s krajevnimi skupinami in vplače-valnicami dotičnega okrožja, da se izbere in po stavi zmožne kandidate za volitve v lokalno komisijo in razvije potrebo agitacijo. Pričakujemo, da bodo sodrugi storili vse za izvolitev naših kandidatov. Po končanih volitvah pa prosimo za poročila o agitaciji, predvsem pa o izidu volitev in razmerju glasov. Pri tem povdarjamo, da morajo za stroške nalepnih in agitacijskih listkov prispevati vse prizadete skupine, in vplačevalnice ki pripadajo v okrožje lokalne komisije. Kksekuliva organiziranih železničarjev v Avstriji. 13 opi^i. Trst, prosta luka. — Organizacija Naših Domačih Ovčic ni nič kaj takega, za kar bi se moral svet navduševati. Se ni torej čuditi, če se vstvarja navdušenje za tako narodnjaško gibanje na posebne načine. Pred par dnevi smo doživeli prizor, ki dela čast narodnjaškim agitatorjem in njegovim pristašem. Neki narodnjaški agitator je namreč navdušil skladiščnega delavca za narodno stvar na ta način, da mu je dal 10 vinarjev zato, da zatuli trikrat na ves glas : «Živijo slovenski narodo ! Ko je bilo to dovršeno so bili vsi zadovoljni, agitator, pristaši in — «poagitirani>> skladiščni delavec. Ta zgodba nam pove mnogo o navdušenju narodnega ljudstva in o kulturnem delu agitatorjev za N. D. O. Gorica. — Na tukajšnjem južnem kolodvoru sc gode nekaj časa sem nekam čudne stvari. Odkar je prikimal v Gorico neki narodnjaški «mojster>>, so se agitačne melode naših sicer maloštevilnih nasprotnikov zelo spremenile. Omenjeni «mojster>> agitira na vse kriplje za krumirsko narodno organizacijo. V sistemih ni zbirčen. Kako da agitira, naj pove sledeči dogodek : Ko so bili nekega dne delavci zaposleni pri materialnim vlakom med postaji Gorica in Moša. se je narodnemu velikanu naenkrat zasvetilo. Poživljal je delavce, da naj zapojejo «po slovensko), češ, da jim bode zato plačal deset litrov vina. Izrabiti je hotel priliko da agitira v prid krumirske zveze. Trud ni zalegel. Delavci so iz dogodka le kovali za njega neprijazne dovtipe. Podobni slučaji pa nam sploh niso novi. Posebnega komentarja seveda stvar ne zasluži. Le konštatiramo, da se nacionalistični veljaki poslužujejo v agitaciji, baje iz golega obupa, tudi pijače. Uspehov take vrsle agitacije se nam golovo ni bati. Le obžalovati moramo usodo organizacije, ki razpolaga s tako brihtnimi agitatorji in ki sc poslužuje podobnih agitačnih sredstev. I/. ljubljanske delavnice. V lej delavnici vladajo skrajno neznosne razmere, ki jih osobje ne mara več prenašati. Razni priganjači šikanirajo profesioniste kar po svoj; volji. Na drugi strani pa uganjajo stvarih ki pač niso pripravne, da bi delavstvo ostalo hladno. Tako na primer so si gospodje zmislili, da se mora kopelj predelati in popraviti. Temu bi osobje ne imelo kaj ugovarjati. Ali bilo je pri tem nekaj, kar je precej umazano. Kopelj se je pripravljalo, ne da bi ravnateljstvo kaj vedelo o tem. Blago in gradivo, ki je bilo potrebno za popravo in opremo kopelji, se je vzelo iz vozovne delavnice, a pisalo se ga je na račun voz, ki so prihajali v pripravo. Delavci pa so morali na skrivnem delali. Kadar je namreč prišel kdo iz ravnateljstva, so* morali delavci pustiti delo pri kopelji in se podati k svojemu navadnemu delu. Ko pa je bila kopelj gotova in izročena vpo- rabi, je delavstvo šele izvedelo, da imajo pravico do nje vporabe le uradniki, pisarji, strokovniški mojstri z ženami in otroci vred. Za delavce pa je ostala kopelj zaprta, čeravno se je ti že radi svo-fega dela najbolj potrebni. Ampak če se hočejo okopati, morajo iti v mestno kopelj in si jo seveda plačati. Kar se pa tiče plač, pa skoraj ni govoriti o tem. Skrajno slabe so. Le nekaterim protežiran-cem se je posrečilo priti do boljše plače, kot jo ima mnogo starejših delavcev. Lani je ministrstvo izdalo delovni red, mi pa imamo še vedno starega iz leta 1898. V naši delavnici se sedaj popravlja strop, ker pod starim že res nismo bili varni. Ali kako se to dela, je zopet druga. Prestavlja sc motorje in stroje zdaj sem, zdaj Ije tu se veže Lam zopet razdira in tako naprej. Vsako delo se mora po dva do trikrat opraviti, kar bo stalo ogromne svote denarja. Namesto, da bi se stvar v redu naredilo, se vedno le krpa. Menda je tudi tu varčevanje na nepravem mestu gonilna sila. Pa saj je to na državnih železnicah nekaj navadnega ! Prizadeti. Gorica (juž. kol.). — Sodruge skladiščne delavce se tem potom opozarja, da naj kadar dona-šajo ali privažajo les ali premog v klet postajenačelnika, poprej tam natančno vse kote preiščejo da morda ni bodo kje najti kako butiljko vina ali kako drugo stvar. Pred kratkim se je namreč zgodilo, da so premog dovažajoči delavci našli butiljko vina, katero so služkinji postajenačelnika pošteno izročili. Naslednji dan se je pa iste od strani postajenačelnika na različne načine in sumničenja obdelavah), kar se v prihodnje ne bodo več dovolilo. Toliko na znanje onim, ki niso o tej stvari še popolnoma poučeni. Gorica (južni kolodvor). — Na člančič v «Edi-nosti>> z dne 13. listopada 1.1. v katerem se goriškega «dopisnika Zarje>> na lažnjivi, nesramni in denun-cijantski način blati, se prizadetemu najbrže ne zdi vredno odgovarjati ali pa pred javnostjo se opravičevati. Kdor ne pozna v politični in strokovni borbi boljših orgamentov in se poslužuje zato denuncijanstva in laži, ni vreden niti da se mu pljune v obraz. Tak objekt bi pač zaslužil posebne, njegovemu značaju odgovarjajoče označbe. Dovoljujemo se «Edinosti» odkrito svetovati da naj se v bodoče ne zanaša na trditve trenotnega prijatelja in da naj ne zida bodočnosti na podlagi njegovih «očitkov» . Dopisnik «Zarje>> go.lovo ne poseduje takega lopovskega značaja, da bi začel liki goriškemu Jacjuesu, preobračati kozolce v znamenje denuncijanstva. Dotični ni oblagodarjen z enakim značajem, kakor oni znani puhli obrekovalec, ki je sedaj postal po božji volji pristaš Z..J.Z. Pristopil je Z.J.Ž., da zamore po narodnjaškem časopisju z denuncijacijami in lažmi napadati «dopisnika Zarje>>. (Dokazov imamo do-voljno.) Dopisnik «Zarje» je gotovo bolj zavedno Slovenec, (obenem pa tudi prepričan socialist), kakor omenjeni goriški Jaques. O tem bi lahko pričali delavci, ki ga poznajo. Kakega strankarskega prepričanja, je pa goriški Jacjues, naj blagovolijo povedati oni, ki ga znajo. Na enako uganko še nismo naleteli. Mi vemo, n. pr., da je danes Jaques z dušo in telesom Slovan, da pa pošilja svojega sinčka v nemško šulferajnsko šolo. Zato je pa tudi hud nasprotnik «mednarodnih» socialistov ! Za «počt» ! Končno bi se pa goriški «dopisnik Zarje» lahko skliceval na javen poziv v «Zarji» z dne 30. vinotoka t. 1. v katerim se Jaquesa javno poživlja, da naj blagovoli uložiti enako konfuzno spisano ovadbo, kakor ono lanskega leta, (koncept mu je na razpolago), ker bi bil sicer «dopisnik Zarje>> — ako bi se gaopetovano na slični nesramni način napadalo — primoran, gospoda Jaquesa javno imenovali za Lo, kar je. Grahovo. — V zadnji številki jugoslovanskega trobila je čitati «poročilo» o sijajnem shodu Z. .1. Z. na Grahovem. Ker sem bil tudi jaz med navzočimi naj se mi dovoli mali popravek. Narodnjaki so zborovali v prostorih gostilne Lapanja in sicer v istih prostorih, kjer se je zadnjič vršil socialno demokratični shod. Shoda se je udeležilo nekaj delavcev iz Kanala in iz Sv. Lucije ter prožni mojster Vales. Nadalje neki Urbančič, deželni poslanec Mikuš, nadučitelj Rakovšček in Mlakar. Iz Grahovega ni bilo videti one mase, o kateri pripoveduje omenjeno trobilo. Govorniki so poročali kar navprek. Mikuš je nerodno čital neko dolgočasno klobasarijo. Trdilo se je, da se jih od vseli strani napada, da so sila obsovraženi in zaničevani zlasti od strani mednarodnih socialistov. Da se pa zavedajo, da kdor je obsovražen je vse časti vreden. Nato so takoj pričeli blatiti tajnika naše organizacije. Nakar je navzoči sodr. opominjal: Če zaničujete Kopača je potemtakem tudi on časti vreden! Zahtevalo sc je nadalje izvedbo . . . pasivnega odpora, če se ne ugodi delavcem — proste vožne listke za nakup živil ! Radi bi vedeli, čemu nekaj, da so sklicali narodnjaki shod na G4ahovem, ko nas je bilo na shodu iz Grahovega vsega skupaj troje . ! Mari bi bili sklicali shod v Kanalu. Tako bi se ne bili vsaj osmešili. Da so bili Lega mnenja, nam pove dejstvo, da je neki narodni delavec iz Kanala rekel našemu sodrugu : «Saj vem da je nezmnost priti na shod sem. Ali kaj se hoče. Če ne prideš se jim pa zameriš ? Jugoslovansko trobilo pravi tudi, da se je našega shoda udeležilo sedem delavcev. Resnica pa je, da nas je bilo na shodu delavcev iz Grahovega še trikrat toliko, brez šteti uslužbence iz Grahovega in Sv. Lucije in iz Podbrda. Če ne bi bili narodnjaški <> prišli na Grahovo v spremstvu in podkroviteljstvom nevednežev iz drugih krajev, bi jih bilo poslušal najbrže le skromni sestavilelj teh vrst. Gospodje, kako ste vi smešni in nespametni. Zagovornik železničarjev je postal dr. Ry-barž. Pretečeni teden se je nienda podal k železniškemu ministru in tam urgiral, da se regulirajo plače južnih železničarjev tako, da bodo enotne onim državnih železničarjev. Ako bi hotel minister ugoditi Rybarževi zahtevi, bi moral zahtevati od južne žcleznice, da znatno zniža plače svojemu osobju. Ne pravimo dvakrat, da ne bi izvršil minister tudi kaj takega in južna železnica bi smela v tem slučaju zgraditi Rybaržu spomenik. Železničarji pa smejo biti zares hvaležni svojemu novemu zagovorniku in onim, ki znajo dr. Ry-barža tako imenitno informirati. Trst, južni kolodvor. — Skrajni čas je že bil, da gre naš slavni Taškar končno proč. Hrvaški pregovor pravi : Svaka sila do vremena. Tako je bilo tudi s Taškarjem. Kdo je Taškar, ni treba vprašati. Poznajo ga tržaški delavci, in Llubljančani menda še bolj. Odkar je severni veter pripihal Taškarja iz Ljubljane v Trst, se je marsikaj izpremenilo, samo on je ostal tak, kakor je bil z razliko, samo da je prišel v Trst sluga in da pa gre nazaj pod uradnik. Toda če bi na metlo nataknili tisto poduradniško uniformo, bi ne bilo menda nobene razlike. Ko je pred leti dobil one rozetce pod vrat, si je mož pač niti od daleč ni mislil v kakšno zadrego da ga bodo te zvezde še spravile. Ampak ni samo on, tudi uprava sama je baje v največji zadregi, kam naj bi neki ž njim. Po imenu je namreč mož skladiščni mojster, ali le po imenu. Službe skladiščnega mojstra — v kolikor je tržačanom znano — ni nikoli opravljal, in je bila uprava že takrat v zadregi, ko ga je v Trst prestavila. Niso namreč vedeli druzega ž njim kakor to, da so ustanovili nalašč za njega eno novo mesto, kjer ni bilo treba ne pisati ne računati, celo njegovo delovno orodje je namreč obstajalo iz metlice in cunje. In tako je nastala nova kategorija t. j. „mojstrov vozovnih čistilcev". Prve dni ko je prišel v Trst je hodil boječe sem ter tja, kakor človek ki vidi same strahove okoli sebe. Ali mislili smo, da se bo končno novemu podnebju privadil. Pa narava je narava in Taškar je Taškar. Narava se ni hotela podati, ali tudi on je ostal enak, z vsemi svojimi manirami in navadami. Kakor mu je v Ljubljani pšenica cvela za časa njegovega protektorja Gutmanna, tako je imal sprva tudi tukaj svojega zaščitnika v osebi prejšnjega postajenačelnika Žbona. In že se je veselil svojega peklenskega dela. Gotovo je mislil, da se mu bode tudi tukaj sčasoma posrečilo koga na ccsto spraviti, kakor se mu je to v Ljubljani, s čemur se sam rad pobaha. Ali smola je smola. V Ljubljani je zgubil Gutmana predčasno in takoj pa gospoda Žbona. In seveda zadnje čase prav mu je postalo vroče pod petami. I „Kšeft“ ki se mu je v Ljubljani tako dobro obnesel, j mu tukaj ni rodil prav nobenih sadov, in če bi bili I socialisti taki hudobni ljudje kakor on, bi mu ne bilo treba danes se nikamor prekladati. Pred kakimi štirimi meseci je prišlo do resnega nastopa proti Taškarju od strani delavstva radi neko afere ki jo je imel z neko čistilko vozov, nasproti kateri je nekam preveč svojo prijaznost vsiljeval ne da bi revšček vedel, da njegov nos nima posebne privlačnosti. Ali četudi ne uvažujemo tiste zadeve je bilo drugih vzrokov dovolj v porabo proti njemu. In če bi le iskrice sramu imel, bi moral tožiti svoje nasprotnike, ki nebi bili v najprijaznejšem položaju, ako ne bi bile stvari, ki se mu jih ja javno očitalo tudi resnične. Ali Taškar ni tožil, pač pa je baje uložil prošnjo za premestitev v Ljubljano. Parola tržaškega delavstva na juž. železnici je bila : naj gre Taškar kamor mu drago, samo da gre iz Trsta in sicer v najkrajšem času. Če gre sedaj proč po uspehu lastne prošnje ali ne, je to nam pač vseeno. Vemo da je tako boljše zanj kakor tudi za upravo. In ne bi se čudili če bi vedeli, da se mu je namignilo, da naj vloži prošnjo. Za nas, kakor rečeno, je to pač vse eno, samo da gre, ker sicer bi bilo brez dvomilo prišlo do druzega odhoda. Sicer se je mož še pred kratkim bahal, da ne bode akcija proti njemu zalegla, ker češ, ščurka in stenic se ne more spraviti iz Trsta in tudi Taškarja ne, itd. Nam Tržačanom ni ravno všeč, da gre v Ljubljano, ker v Ljubljani niso več kazaki ampak zavedni sodrugi in ravno to nam zagotavlja, da bodo znali storiti svojo dolžnost napram sebi in napram Taškarju. Vemo, da so tudi tam razmere drugačne in da ne bode Taškar našel več one Ljubljane, ki jo je še pred leti zapustil. Tržaški južni železničarji. Zveza — rešena ! že nekaj dni se čuje, da krošnjari po tržaškem južnem kolodvoru nekdo okolo delavcev na progi z nekakšnim telegramom, katerega je baje dr. Rvbarž poslal z Dunaja in v katerem je baje črno na belem, da je g. Rybarž v družb iz dr. Ravniharjem interveniral pri upravi južne železnice. Dosegla sta baje da se zviša plača tržaškim delavcem na progi za 40 vinarjev dnevno. S prva nismo verjeli tej raci, ker smo mislili, da imajo naši Slovani še druga sredstva na razpolago. Ampak zdaleka nismo mislili, da se bodo oprijeli tako obupnih sredstev. Rekli smo zadnjič, da se zvezarjem nič boljše ne godi kakor lačnemu hudiču, ki v sili muhe žre. Narodnjaki pa krmijo svoje backe e telegrami, ki sicer niso dragi. Treba je pomisliti, da je telegram vedno senzacija, tudi če je nekoliko star. Celo še, če pride z Dunaja, pa še od samega dr. Rybarža. Kar se tiče stvari sam12. Strokovne organizacije na Hrvaškem so imele v tem letu hude skušnje in težke boje : Politični komisarijat, ki je pretrgal vsako vstavo, mobilizacija in vsled te velika brezposelnost in draginja. V takih razmerah je naravno, da organizacije niso mogle napredovati. Posamezne organizacije so imele v letu 1911- 1912 sledeče člane : Leta 1912 1911 + več — manj 45 32 + 13 Lesni delavci 1332 + 25 Stavbinski delavci .. . 1002 1516 - 514 Kovinarji 505 412 + 93 Knjigovezi 85 101 — 17 Krojači 375 387 — 30 Čevljarji 305 298 + 16 Splošna del. zveza .1055 1416 — 1361 Delavci jestvin . 482 382 + 100 Slikarji 298 336 + 62 Grafični delavci . 22 36 — 14 . 26 43 — 17 Skupaj 5538 7182 — 1644 Stroke, ki niso priključene strokovni komisiji imajo sledeče člane : Leta 1912 1911 Tiskarji . 445 435 + 10 Trgovski pomočniki . . , 672 600 + 72 Kovinarji v Osjeku . . . 128 140 — 12 . _ 1245 Skupaj 1175 + 70 Ženskih članic imajo organizacije 354. Na podporah se je izplačalo v letu 1912 sledeče svote : Potovalne podpore .......................K 6.011.35 Brezposelne « « 13.106.70 Bolniške « « 4.134.90 Smrtne « « 545.— Pravovarstvo « 440,— Strokovne liste in izobrazbo ... « 13.008.99 Za agitacijo..................t - • • • << 9.928.26 Za upravo « 13.046.89 Podružnicam ............................ « 20.456.10 Skupaj...............K 80.682.79 Dohodkov brez bojnega fonda.. K BO.944.85 V letu 1912 je bilo 35 političnih gibanj. Od teh je bilo 26 napadalnih, 6 obrambenih. Pri gibanjih je bilo udeleženih 1952 delavcev. Pri 27 gibanjih sc je doseglo popoln vspeh ; sedem je končalo brez uspeha. Za boje so organizacije potrošile 28.945 kron. ' ->*• Sijajna zrnata španskih rudarjev. Iz Madrida poročajo : Rudarska stavka v Rio Tinto, pri kateri je bilo udeleženih 17.000 delavcev, se je končala z zmago stavkajočih. Od 1. januarja dalje za mladostne delavce so povišali, oslali rudarji bodo dobivali dnevno po 25 vinarjev več. Od 1. januarja dalje stopi v veljavo invalidno zavarovanje in brezplačna bolniška podpora. Družba je dalje prevzela obveznost, da bo nabila povsod delovni red ; spori pridejo pred posebno razsodišče z delavskimi zastopniki. Vsi delavci, ki so bili odpuščeni zaradi agitacije ali stavke, bodo sprejeti na delo. Ta zmaga rudarjev je prva sijajna in pomembna delavska zmaga na Španskem, ker je družba Rio Tinto največje kapitalistično podjetje na Španskem. Med španskim delavstvom vlada veliko veselje. Boj je vodila rudarska organizacija s pomočjo socialno demokratičnega or-sopisa «121 Socialista". Druge strokovne organi-zazacije so stavkajoče močno podpirale. Strankin zbor nemške socialno demokratične stranke v Avstriji. V krasnem Delavskem domu v Ottakringu na Dunaju sc je sešel zbor nemške socialno demokratične stranke v Avstriji. Dnevni red, o katerem se je razpravljalo, je tako važen, da sega njegov pomen daleč preko okvirja nemške stranke, kajti vprašanja socialne politike, zunanje politike itd., s katerimi se je bavl, morajo zanimati pravzaprav vsakega državljana, če noče živeti tjavendan brez obzira na svoj svet in na svojo dobo. Zaradi tega je potrebno, da posveti tudi jugoslovanska socialno demokratična stranka razpravam tega zbora vso pozornost in črpa iz njih nauke, ki pridejo tudi njenemu delu v prid. Med delegati, katerih je bilo 298, je mnogo ženskih. Bratske stranke zastopajo poslanec H u-y s m a n iz Bruslja belgijsko stranko in mednarodno eksekutivo. M ii I 1 e r in sodružica Z i e t-z o v a nemško stranko. W e 11 n er ogrsko. B u-r i a n in M e r L a češko (centralistično), dr. 1) i a-m a n d in K 1 e m e n s i e w i c z poljsko, Etbin Krista n jugoslovansko sociaino demokratično stranko. Razprave na strankinem zboru so bile važne in zanimive, ne samo za nemške sodiuge temveč tudi za nas, Poročilo sodr. S a i t z a o parlamentarnem delu, poročilo sodruga L e u t h n e r j a 0 militarizmu in zunanji politiki, poročilo sodr. Bauerja o gospodarski krizi in brezposelnosti so stvari, ki.se tičejo tudi nas. Debate na zboru so bile ojstrc in stvarne. Kritiziralo sc je ne samo za to, da se kritizira, temveč da se s kritiko dobi pravo pot, do boljših uspehov v korist stranke in delavstva. Peta konferenca socialno demokratičnega ženstva. V mali dvorani otakrinškega «Delavskega doma» se je vršila peta konferenca avstrijskega socialno demokratičnega ženstva. Na konferenci jc okolo 100 delegatinj. Sodružic iz rajha zastopa Z i c t z o v a. Konferenco je otvorila sodružica P o p p o v a, ki je omenila, najprej uspehe zadnje agitacijske akcije, ki je prinesla ženski organizaciji 3000 novih članov, tako da ima sedaj organizacija 23.000 Manic. Po izvolitvi predsedstva so pozdravili konferenco tuji gostje. Nato je poročala sodružica Proftova o delovanju avstrijskih ženskih organizacij. Vnela se je živahna debata in končno je bil sprejet predlog sodružice F r e u n- 1 i c h o v e, ki zahteva za organizirano ženstvo tudi praktično in politično delovanje. Sodružica P o p p o v a je poročala o točki «Ženski dan in mednarodna socialistična ženska konferenca 1914». Predlagala je dve resoluciji ; prva nalaga vsem socialističnim ženskim organiazcijam, da prirede prihodnje leto po vseh krajih «Ženski dano in poudarja važnost političnih pravic za proletarke. Druga resolucija izreka veselje, da bo prihodnja mednarodna konferenca socialističnega ženstva na 'Dunaju in poživlja vse organizacije, da odpošljejo kolikor mogoče mnogo delegatinj. Inozemstvo. Državna oskrba za brezposelne. Po državah, kjer militaristična blaznost ni še oslepila vladajoči krogov popolnoma in kjer se zavedajo kulturnih dolžnosti napram vsem slojem, store večali manj da omeje bedo brezposelnih z javnimi sredstvi Veliko je bilo poizkusov, kako bi se brezposelnim najbolje pomagalo. Slednjič so našli obliko, s katero dosegajo ta cilj. Po vsej zapadni in srednji Evropi temelji javna oskrba za brezposelne na tem, da dajejo države in občine prispevke k podporam, ki jih izplačujejo strokovne organizacije brezposelnim. Na Angleškem je ustanovila država zavarovanje zoper brezposelnost za štiri velike industrijske panoge. Lokalne posle tega zavarovanja oskrbujejo za organiziranje delavce strokovne organizacije. Za ostale industrijske panoge nimajo še državnega zavarovanja zoper brezposelnost; vendar pa daje država tem panogam prispevke k podporam za brezposelne. Na Danskem in Norveške m prispevajo država in občine k podporam, ki jih izplačujejo strokovne organizacije. Na Finske m pripravljajo enak zakon. Na Francoske m povračuje vlada strokovnim organizacijam, ki izplačujejo podpore brezposelnim, vsako četrtletje del teh podpor. Od 25 kantonov v Švici ima 6 kantonov državno zavarovanje zoper brezposelnost. Tudi tukaj prispeva država k podporam strokovnih organizacij. Na Bavarskem je prav sedaj storila vlada prvi korak k zavarovanju zoper brezposelnost. Vlada je izjavila, da povrne občinam polovico zneskov, ki jih plačujejo kot prispevke k brezposelnim podporam strokovnih organizacij. V Belgiji prevladuje takozvani gentski sistem. Gentski sistem za izplačevanje podpor brezposelnim imajo danes že v 100 belgijskih ob- činah. Ta sistem je uvedlo tudi mnogo občin v Nemčiji, na Nizozemsken, v Švici in Italiji. Stroški za državno oskrbo brezposelnim ne bi bili veliki. Pretečeno leto so izplačale vse avstrijske strokovne organizacije za podpore brezposelnim dva miljona kron. Če bi bila država prispevala 50 odstotkov, bi izdala le en miljon kron. Letos se seveda vsled gospodarske krize izplačale strokovne organizacije mnogo več kakor lansko leto in če bi imeli državne prispevke, bi gotovo naraslo število delavcev, ki bi si hoteli zavarovati podporo ob času nezaposelnosti s tem, da bi postali člani strokovnih organizacij ali da bi ustanovili lastne blagajne za izplačevanje podpor brezposelnim. Zato bi seveda Ludi kmalu presegel prispevek države en miljon kron, ali Ludi v najhujših časih gospodarske krize bi ne znašal več kakor dva ali tri miljone kron in ta znesek ulrpi država lehko tudi pri nepovoljnih finančnih, razmerah. Kjer je na razpolago miljarda za neproduktivne izdatke, tam je menda mogoče dobiti tudi še nekaj miljonov za izdatek, ki obvaruje toliko tisoč ljudi pred najhujšo bedo. Oskrba brezposelnih iz javnih sredstev pa omogoča po drugi strani prihranke. Tako se je n. pr. znižal v Gentu, odkar imajo občinsko oskrbo brezposelnih, izdatek za ubožno podporo za polovico. Tudi v Avstriji bi se zmanjšali izdatki za ubožne podpore, za zapore, prisilne delavnice in odgonske vozove v isti meri kakor bi naraščali prispevki za državno oskrbo delavcev, če bi se delavcem olajšala skrb za čas brezposelnosti. Važni vzroki so torej, ki priporočajo vpeljavo gentskega sistema v Avstriji, ki se je vdomačil že skoraj po vsili evropskih deželah. Ako hoče država res olajšati bedo brezposelnih, tedaj mora poseči po tem sredstvu. Socialistična zmajja v Italiji. Pretekli mesec so se vršile v Italiji državno-zborske volitve, pri katerih je socialistična stranka zelo napredovala. V stari zbornici so imeli oficijelni socialisti, in reformisti skupno \\ poslancev ; pri teli volitvah so si pridobili 711 poslancev, to je 37 novih. Glasov so dobili socialisti okrog 1,10(1.(10(1. Kakor se vidi tudi v Italiji socializem napreduje. Poročila o shodih. Trst III. Dne 3. novembra t. 1- se je vrši redni občni zbor tukajšnje krajevne skupine II z običajnim dnevnim redom. V odbor so izvoljeni sledeči sodrugi : L o r e n-z o n Anton, predsednik ; Kirschner Rudolf, I podpredsednik ; K a t a 1 a n Josip, II podpredsednik ; .1 a n e s c li Andrej, Prijatelj Josip, zapisnikarja; Mi sl e j Ivan, blagajnik; Krajše k Julij, Paulin Josip, revizorja ; Bizjak Karol, Žigon Stefan, Kaučič Pavel, K u-merca Fran, Z u z z i Alojzij, P o ž u n Anton, Pleterski Fran, podblagajniki; B u n z Anton, R i e g 1 e r Leopold, S c h w a r z Andrej, D e -p a u 1 i s Anton, B e b r Fran, K 1 e i d e r n i k Dominik, Semolič Josip, M 1 a č Andrej, R u s t -j a Fran, U h a n Matej, Zidarič Alojzij, P a 1-čič Alojzij, Česnik Lovro, Zlobec Anton, K i n 1 a Anton, Požar Andrej, Z a v c r t a n i k R udolf, Kočevar Karol, odborniki. Gorica II. Dne 12. novembra t. 1. sc je v Gorici vršil redni oljčni zbor tamošnje krajevne skupine II. z običajnim dnevnim redom. V odbor so izvoljeni sledeči sodrugi : G r e b e r Josip, predsednik ; Pretnar Fran, K o c i a n-č i č Anron, namestnika ; Č e r i č Ignacij, Klein Rudolf, Naglič Vincenc, zapisnikarji ; Nagel-sc h m i e d Ivan, blagajnik ; S u k Vaclav, Guštin Josip, Gaber Fran, podblagajniki; K r a i n bucher L, podblagajnik za Ajdovščino; Kirbiš c h Roman, Gruden Ivan, K a u č i č Fran, knjižničarji ; D e u t s c h Artur, R e i s p Aleksander, nadzornika ; '1' r a 11 n e r , K iu r-n i k, U r k, B i r t i č, Hladil;, K 1 a r i n g e r, G a u b e, S k e r b i n c, Ivanc, zaupniki. Trst I. Dne 31. oktobra t. 1. se je v Delavskem domu vršil redni občni zbor tukajšnje krajevne skupine I. z običajnim dnevnim redom. Predsednik sodr. Balinu je podal poročilo o delovanju skupine v pretečenem poslovnem letu. Ob tej priliki se je spominjal v tem letu umrlih članov, ki jih je bilo pet. Zborovalci so se pri tem v počašče-nje spomina mrtvih dvignili s sedežev. — V po- I ročilu je sodr. Bahun omenjal lepe pridobitve južnoželezniških delavcev, ki jim jih je izvojevala organizacija. Pridobitve smo že objavili v 21. številki našega lista. Poleg tega dela pa odbor tudi drugih zadev ni zanemarjal, in marsikaj je organizacija storila v korist članov. Nato je sodr. Mislej podal blagajniško poročilo, ki izkazuje K 5375.35 dohodkov, K 5175.20 izdatkov, ter K 200.15 ostanka v blagajni. Poročila so bila z zadovoljstvom sprejeta na znanje. Na predlog kontrole se je odstopivšemu odboru podelilo odvezo. V odbor so izvoljeni sledeči sodrugi: Bahun Andrej, predsednik ; Š e g a Ivan, podpredsednik ; j Kaiser Rihard, zapisnikar ; Ž n i d a r š i č Fri-| clerik, blagajnik; Starc Fran, podblagajnik; Z u z z i Štefan, Kos Alojzij, revizorja ; Reli u 1 a Alojzij, Klinc Fran, Udovič Fran, F' e r r i Andrej, S t o j k o v i č Adolf, § i b e 1 j a Anton, K a 1 a n c .L, P i p a n Anton, F u r 1 a n Kristijan, P i a n, H e b e i n, Kož m a n, P r e 1 c, T o m a z i n i Marija, odborniki. NAZNANILA UPRAVE. Ker se bližamo letnemu zaključku se poživlja odbore posameznih skupin in vplačevalnic, da naj obračunajo in odpošljejo centrali inkasiranc prispevke za mesec december najkasneje do 27 decembra, tako da dobi centrala odposlane svote vsaj do konca leta, in jih v poročilu za leto 1913 vračuna. Vse po 31. decembru za leto 1913 centrali odposlane prispevke, se ne more vračunati v poro-čilzu za to leto, ker daje od druge strani povod mnogim pritožbam, ker seveda poročilo centrale se ne vjema z računskim zaključkom skupin, ki niso pravočasno obračunali prispevke. Zato se je temu po možnosti izogniti. Odračuna naj se obenem še tekom meseca decembra vse inkasirane prispevke za prodane koledarje. * * * Odjemalcem nemškega koledarja se naznanja, da se je letošnjo izdajo že vso razproslalo in da nam je mogoče ugoditi no\rim naročilom le v tolikem, v kolikor se nam razposlane in še ne razprodane izvode zopet vrača. Zatorej je opustiti vsake na-aljne reklamacije. Deželna organizacija jiijjoslov soc. dem. stranke v Trstu. V smislu strankinega Statuta sklicuje podpisani politični odbor na nedeljo 7. decembra 1913. DEŽELNO KONFERENCO s sledečim provizoričnim dnevnim redom : 1. Izvolitev predsedništva ; 2. Izvolitev komisij za overovljenje mandatov in pregledovanje resolucij in predlogov ; 3. Poročilo političnega odbora in nadzorstva ; 4. Politični položaj v deželi. (Poroča sodr. Regent); 5. Parlament in delavstvo. (Poroča sodr. Etbin Kristan); 6. Strankino časopisje, organizacija in agitacija. (Poroča sodr. M i 1 o s t) ; 7. Naše kulturno delo. (Poroča sodr. Golouh) 8. Izvolitev novega polit. odbora in nadzorstva ; 9. Slučajnosti. Konferenca sc vrši v zeleni dvorani Delavske', a doma ulica Madonnina 15 in traja od 9. zju . j z dveurnim odmorom opoldne do izčrpanja dn ga reda. Za itični odbor jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu, 8. novembra 1913 : F. ost, predsednik. II. (iolouli, tajnik. Iz organizacije. Jesenice. — Člani železničarske skupine so naprošeni, da naj svoje članske knjižice z začetkom meseca decembra izročijo blagajničarju. Obenem sc naznanja vsem članom, da se bode od 1. decembra naprej izposojalo knjige vsako soboto od 7. do 8. ure zvečer in ob nedeljah od 9. do 10. ure zjutraj. Člani, ki so si že izsposodili knjige, pa naj vrnejo iste čimprej. Zadružništvo. DELAVSKE ZADRUGE ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO vpisana zadruga z omejenim poroštvom. X zadružno leto. Članov 8622 MESEČNI RAČUN Razpcčano lilajjo : Zadružna doba 1912-1913 1913-1914 le proti znamkam skupno julij ........Kr. 117.755.85 Kr. 261.590.36 avgust « 122.047.42 « 280.064.71 Kr. 239.803.27 Kr. 541.655.06 Od 1. julija 1913 do 31. avgusta 1913 razdelilo se je podpor v slučajih bolezni ter vdovam in sirotam vmrlih članov za kron 2355.03. Od 1. julija 1913 do 31. avgusta 1913 se je izdalo na dividendah kron 50.47. Skupna vsota skladišča oblek : od 1. julija 1913 do 31. avgusta 1913. Oddelki konfekcija....... « manufaktura .. « obuvala ........... « pokrivala.......... ..ICr. 17.937.13 .. « 17.995.95 .. « 16.154.99 .. « 4.701.55 Kr. 56.789.62 V Trstu, 31. oktobra 1913. Pozor sodrugU Slovenski železničar, ki se zanima za socialno vprašanje sploh, za delavsko gibanje za politične in gospodarske boje našega časa, za mišljenje in stremljenje delavskega ljudstva, na. naroči strankino glasilo ,.Z A R J A“ ki izhaja vsak dan ob polu 1 do poldne in stane naročnina celoletna........................K 21-60 polletna............................ 10-80 četrtletna........................... 5-40 mesečna..........................„ 1-80 za inozemstvo celoletno . . . „ 36-— in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakamah. Vsak zaveden železničar bi moral biti naročen na „ZARJO“. Naročnina so pošilja pod naslovom: Uprav-ništvo „ZARJE“ v Ljubljani. Železničarji! Zahtevajte v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah strankine liste kakor: železničar in Zarja. Kavarna Unione - Trst Ulica Caserma in ulica Torre Bianca — Napitnina je odpravljena . — Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Izdajatelj in odgovorni uredniK Josip Tiska L. Herrmanatorfer v Trstu '*/k wt^ *e / 'Z'*- ^ yf? -g&^zz*^ /€& 1 £rr> //T^ , .' /Z^^var '/<*/* ^T O >yž ^r1^. * /^7" . , ^4' e?^: ^"A/* * l4ž^fry ^U^cft yZs&l**tf /£e<«4 ' O- ^2f ^ c>