Glasilo skupščine občine m delovnih organizacij občine Mozirje
LJUBNO
GORNJI GRAD
b Novem letu!
V tem letu nas je hudo prizadela smrt našega dragega predsednika Tita, neustrašenega komunista in borca za delavske pravice, legendarnega komandanta, NOV in očeta nove Jugoslavije, a vendar njegova misel ostaja vodilo bodočega razvoja naše družbe.
Izteka se plansko obdobje 1976 - 1980. Ob razčlenjevanju načrtovanih ciljev preteklega petletnega obdobja ugotavljamo, da smo postavljene obveze dokaj uspešno opravili, nekatere neopravljene naloge pa bomo morali prenesti v naslednje plansko obdobje.
Vlaganja v posodabljanje gospodarstva so bUa v glavnem rešena po zaslugi skrbno pripravljenih načrtov, zbrane lastne udeležbe investitorjev in odobrenih bančnih posojil S temi naložbami bo pogojena hitrejša rast prebivalstva. Ponosni smo na novozgrajene industrijske objekte, v katerih se uvaja sodobna tehnologija Gozdarstvo družbenega sektorja' je izpolnjevalo svoje planske obveznosti, letni sečni nalogi v zasebnih gozdovih pa nekoliko basnijo, kar občasno občuti lesno pridelovalna industrija Kmetijska proizvodnja je dosegla načrtovano proizvodnjo, kljub prepočasnemu vksla-jevanju in zaradi drugih motenj, ki so hromile hitrejšo rast pridelovanja hrane. Trgovina ni uspela dograditi načrtovanih objektov, vendar jih bodo v prihodnjem obdobju. Gostinstvo in turizem ne beležita vidnega napredka; čeprav imamo vse naravne pogoje, jih turistično ne izkoristimo zaradi skromnih gostinskih zmogljivosti Malo gospodarstvo je doseglo vidne uspehe, ob tem pa se še vedno čuti pomanjkanje uslužnostne obrti Nezaposlenosti nimamo Družbeno produktivnost dela smo povečali, vprašanje pa je, če smo ustvarjeni dohodek zmeraj in povsod najbolj racionalno trošili
Priznati moramo, da smo v zadnjem obdobju dokaj tepešni, kar je pripisati dobrim tržnim in kreditnim pogojem v naši družbi Usodno pa je seveda bilo prekomerno zadolževanje v tujini
Na področju negospodarskih naložb smo razrešili prostorske težave osnovne-ga šolstva in otroškega varstva, s pomočjo samoprispevkov občanov po referendumu Asfaltirane so bile številne lokalne ceste, oskrba z vodo, zlasti spodnjega dela je perspektivno rešena z izgradnjo skupnega vodovoda. Zgrajena je bila nova trafo postaja, ki bo daljnoročno oskrbovala potrebe z električno energijo. V teku je razširitev telefonskega
omrežja, vendar v prvem delu ne bo zadovoljila vseh potreb naših občanov. Samoprispevek za TV pretvornike ni uresničil naših hotenj po pokritju celotne občine s prvim, kaj šele z drugim TV programom V stanovanjskem gospodarstvu nismo uresničili programa stanovanjske izgradnje v družbenem sektorju, zato bodo programirana stanovanja zgrajena šele v prihodnjem letu Ovire, napake in premajhna dejavnost odgovornih v stanovanjski izgradnji, nam mora biti v bodoče pouk za boljšo organiziranost in hitrejše ukrepanje.
Smo na pragu leta 1981. Vstopamo v obdobje novega planskega obdobja 1980 — 1985. Srednjeročni programi družbeno ekonomskega razvoja so v vseh sredinah podrejeni težjim gospodarskim pogojem v katerih smo. Zaradi tega bo naša gospodarska rast nekoliko počasnejša, omejena so vlaganja v nekatere dejavnosti zato, da bi hitreje napredovali v pridobivanju hrane, da bi zmanjšali uvoz in dali prednost tistim dejavnostim, ki bodo z izvozom zagotavljale devizna sredstva in prispevale'k zmanjšanju zunanje trgovinskega primanjkljaja. Povečati moramo vse napore, da se kadrovski sestav zaposlenih delavcev še izboljša, da se poveča produktivnost z boljšo strojno opremljenostjo in dobro. organizacijo dela Skrajno moramo varčevati z energijo, ki postaja vse bolj resen svetovni problem.
In kaj si še želimo v prihodnjem letu? Mislim, da je naša skupna želja, da bi z vestnim iri dobrim gospodarjenjem ustvarili čim več dohodka, da bi ta dohodek zagotavljal normalno obnavljenje gospodarstva, da bi omogočil izvedbo programov družbenih služb, vsklajeno splošno porabo in pa ne nazadnje stimulativno nagrajevanje za opravljeno delo, da bi se cene umirile in odpravile motnje v preskrbi nekaterih proizvodov vsakdanje rabe.
Zavedamo se, da bodo na naši poti napredka težave in problemi Svetovni položaj je resen, od nas samih zahteva, da se še bolje kot doslej organiziramo, da poglobimo samoupravljanje v vseh sredinah, da krepimo zavest SLO in družbene samozaščite, frontno vključeni v SZDL in druge organizacije ter društva, tako bomo krepili našo družbo in nadaljevali Titove misli o svobodni, samoupravni socialistični domovini
Vsem občanom želim srečno, zdravo in mirno novo leto, uspehe pri delu ter osebnega zadovoljstva
ČOP HINKO, predsednik SO Mozirje
*
Občanom želimo	|
★
uspešno in	|
leto 1981!	*
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE IN NJEN IZVRŠNI SVET DR UŽBEN OPOLI TIČNE IN DELOVNE ORGANIZACIJE TER IZDAJA TELJSKI SVET SA VINJSKIH NOVIC.
Vsako leto doslej, so se pri tem posebej izkazali rezervni starešine. Tudi letos so pripravili v delavskem domu v Nazarjah proslavo. Sodelovalo je domače prosvetno društvo, pa tudi najmlajši so prijetno presenetili. Zaslužnim članom so predali priznanja za delo v SLO in DS. Vojaki in starešine pa so prejeli posebna priznanja za delo v TO, organizaciji rezervnih starešin in za delo v krajevnih skupnostih. Predsednik občine je priredil svečan sprejem osnovnošolcev, ki so prebrali svoje spise iz snovi o oboroženih silah in NOB. Nagrajeni sestavki so prejeli še knjižne nagrade. Kot vsako leto, so tudi tokrat obiskali mejne enote v logarski dolini. Zaključno je bilo še strelsko tekmovanje z malokalibersko puško v Mozirju.
0 vseh prireditvah bomo podrobneje poročali v prihodnji številki.
Plaketa JNA občini Mozirje
Naša občina je prejela srednjo plaketo JNA kot priznanje za uspešno delo na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter dobrega sodelovanja z oboroženimi silami.
OB SAVINJI
MOZIRJE
Dan oboroženih sil
Vojaki popravljajo grušoveljski most
NOVO LETO
se poslavlja,
novo trka, nas pozdravlja:
„SREČNO! SREČNO!" vsem želi.
stisk dlani naj bo iskren,
SREČNO toplo izrečen!
Tako še mi:
SREČNO!
vsem po domovini, zdomcem SREČNO! tujini.
Rojakom našim prek meja, želimo SREČNO! iz srca.
Novoletni naš pozdrav, naj gre preko vseh držav,
SREČNO! zaželi prav vsem,
SREČNO! SREČNO! vsem ljudem.
ŠTEFKA PETEK

Ob devetintridesetem rojstnem dnevu naše armade se vsi spominjamo davnih dni naše preteklosti, ko se je iz partizanskih čet in odredov oblikovala prva regularna brigada NOV. Bilo je v najtežjih dneh prve sovražnikove ofenzive na obsežno osvobojeno ozemlje zahodne Srbije, ftzul-’ tat poleta v razvoju narodnoosvobodilnega gjbanja so bila prva osvobojena ozemlja, med katerimi predstavlja največji obseg ozemlje zahodne Srbije, di kot mu drugače pravimo — Užička republika. Klic Partije, naslovljen na vse njene člane, člane SKOJ-a in vse rodoljube, je naletel na močan odmev. V kratkem času prvega leta narodnoosvobodilne borbe so iz partizanskih skupin nastale čete in odredi. Po ustanovitvi prve proletarske brigade pa tudi večje enote naše partizanske vojske.
Sovražnik je mislil, da je z zavzetjem osvobojenega ozemlja uničil Ravnino partizanske vojske in odvzel pogoje za oskrbo in nad2ljni razvoj gjbanja. Toda bil je v veliki zmoti. Iz ofenzive je v tem času v mestecu Rudu nastala 1. proletarska brigada, ki je dan po ustanovitvi 22. decembra hudo porazila Italijane. Ta dan davimo kot dan JLA. Enote NOV so iz prve in vseh poznejših sovražnikovih ofenziv izšle močnejše. V neprestanem gbanju so netile iskro upora proti okupatorju in domačim izdajalcem širom po domovini. Komunistična partija je že na začetku upora proti okupatorju zasnovala narodnoosvobodilno borbo in enote NOV v čvrsti povezanosti z ljudstvom, z vsemi patriotičnimi in zavednimi silami. Vzporedno z razvojem partizanskih enot kot narodnoosvobodilne armade se je razvijala ljudska oblast. Akcija NOV je z nastajanjem obsežnih osvobojenih predelov naše domovine zagotavljala razvoj ljudske oblasti in čvrsto povezanost partizanskih enot z območjem kjer so delovale.
JLA je izšla iz NOB in ljudske revolucije kot močna oborožena sila. Takšna ves čas po vojni predstavlja čvrst
dejavnik naše povojne obnove, izgradnje in razvoja. Armada ni samo čvrsto branila naše narodnosti v času hudih in različnih pritiskov na Jugoslavijo v povojnem obdobju, ampak je pomemben dejavnik našega celotnega družbenega razvoja. Armada, ki je izšla in nastala iz ljudstva je vedno ostala zvesta temu načelu, da je čvrsto povezana z ljudstvom.
Skoraj ni področja dela in posameznih akcij, iger armada in njeni pripadniki ne bi bili prisotni. To se potrjuje tudi pri nas, saj se pripadniki armade vključujejo v številne akcije. Tako kot v NOB, je tudi v vsem povojnem času eden najpomembnejših dejavnikov krepit-, ve bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Praznik annade ni samo njen praznik. To je praznik vseh delovnih ljudi in občanov, vključenih v naš obrambni in samozaščitni sistem. Običaj je, da ob jubilejih pregledamo in ocenimo prehojeno pot in dosežke razvoja. Ko to delamo za področje krepitve ljudske obrambe resnično nismo v zadregi. Narejeni so veliki premiki in doseženi dobri uspehi v krepitvi obrambne' sposobnosti in notranje varnosti. Titov koncept oboroženega ljudstva nam predstavlja osnovno usmeritev v razvoju oboroženih sil in celotne splošne ljudske obrambe. Ta koncept uspešno uresničujemo v JLA, teritorialni obrambi, družbenopolitičnih skupnostih! in organizacijah. Preprosto postajamo vsi delovni ljudje in občani armada, ko gre za vprašanja naše obrambe. V tem oziru je miselnost in pogled na armado, kot na enega od pomembnih dejavnikov naše obrambe pravilno dojeta in se vključuje v najširša prizadevanja podružbljanja obrambe. Poleg modeme oborožitve in opremljenosti, dobre strokovne usposobljenosti in moralnopolitične trdnosti oboroženih sil je uveljavljeni koncept splošne! ljudske obrambe ter podružb-ljenost vseh obrambnih vprašanj največja garancija za našo učinkovito obrambo.
J.R.
Številne prireditve ob prazniku oboroženih sil
Tako kot stvari stojijo...
Pred programsko sejo občinske konference ZSDL smo rastavili nekaj vprašanj predsedniku konference Jožetu Kumru.
Novice:	Kaj	nas v tem
trenutku ovira na hitrejši in odločnejši poti napredka?
Kumer: Pasivnost in ležernost na vseh ravneh, na različnih področjih delovanja, tako v gospodarskih in ostalih strukturah moramo nujno odpraviti, , sigurno da tudi za ceno kadrovskih zamenjav. Nič nam ne pomaga, če se na zborih občanov, v skupščini in na različnih drugih razgovorih dogovorimo za enoten koncept in akcijo, nato pa nam delovna ost slabi čimbolj pihaj amo v
svoje sredine. Načelno strinjanje s sprejetimi obveznostmi in dogovori še ne predstavlja nobene konkretne aktivnosti. Zavestna in subjektivna opredelitev za dogovorjene družbene naloge mora prežeti vsakega, ki želi, da se naša skupna hotenja pretvorijo v močan tok družbene akcije, v odpravljanje pomanjkljivosti in najrazličnejših življenjskih problemov. Le na tak način si bomo kovali zaupanje ljudi, ne pa z demagogijo in sprevračanjem odgovornosti. Nemoč je sicer beseda, ki jo pogostokrat slišimo, toda mora nam biti tuja pri premagovanju najrazličnejših družbenih težav. Ob samoupravnem in političnem dogovarjanju moramo za vsako ceno doseči večjo racionalnost, pogoj ra to pa je tudi, da bomo bolj dosledni pri uresničevanju sprejetih stališč in dogovorjenih sklepov. Najviša vrednost v našem življenju mora postati delo. Le na ta način bomo spremenili vsakodnevni odnos do delovnih obveznosti in navad. Tov. Kardelj ni zastonj povdarjal, da delo pomeni ustvarjanje, nenehen boj, boj z materijo, boj v družbenih odnosih, boj v medčloveških kontaktih. Njegova misel izhaja iz spoznanja in analize družbenoekonomskih odnosov in daje navdih vizionarske usmeritve, to je, da se nikoli ne smemo zadovoljiti z obstoječim stanjem, pač pa nenehno dograjevati na doseženih rezultatih svoje delo. To delo pa moramo znati ceniti Ob tem se mi zdi nujno, da bomo znali naglašati pomen medčloveških povezav in odnosov, ki naj bi v vsakem ustij evali občutek, daje njegov delovni, samoupravni, delegatski, ustvarjalni prispevek tako na delovnem mestu, kot v krajevni samoupravi nepogrešljiv pri uresničevanju hitrejšega razvoja občine. Zato si moramo zlasti v Socialistični zvezi odpirati širok prosto: za razprave o vseh življenjskih vprašanjih, pa naj si bodo na videz še tako majhne. Podpiramo institucijo dogovora o vsakem problemu, pojavu in željah ljudi. Še zlasti pa o naših medsebojnih odnosih inT soodvisnosti, o resnični združeno-sti potreb delavcev v združenem delu in občanov v krajevnih skupnostih, nadalje o kakovosti in plemenitosti odnosov med nami, ter o uresničevanju zadanih usmeritev in ciljev. Zato bomo morali tovarišco razdeliti bremena, da ne bomo skrajno vključevali le nekaj entuziastov, ki so pripravljeni na žrtve in samoodrekanje, pač
pa prenesti širino akcije na širok k rog ljudi.
Novice: Ustalitev gospodarstva je bistveno naj važnejša naloga sedanjega časa, kaj menite o tem?
Kumer: V mnogo večji meri bo pot od besed k dejanjem morala postati bistveno krajša. Drugače bo naša osrednja držbena akcija to je stabilizacija ki mora zajeti vse in vsakogar, zvodenela. Postati mora naša zavestna obveza ra odločnejši spopad z nakopičenimi težavami, da bomo ustvarili pogoje za naš nemoten družbeni razvoj. Mnogo je še primerov in pojavov, ki pričajo, da te osveščenosti, ki naj bi bila vodilo našega ravnanja še ni. Povsod, na vseh ravneh nam manjka konkretnosti. V sleherni delovni sredini bi morali namreč sprejeti jasen in čvrst dogovor o tem: v čem in kakšen bo lasten prispevek. Stabilizacijski cilji so lahko lažje, hitreje in manj boleče uresničjivi le z drugačnim delom, ravnanjem in obnašanjem nas vseh, na vsakem delovnem mestu, v vsaki delovni sred ini, ne pa samo in zgolj z omejitveno državno regulativo. Če želimo ne samo vzpostaviti, ampak tudi stopnjevati tako družbeno klimo, bomo morali korigirati nekatera merila ra ocenjevanje družbenih vrednot. Z vsemi sredstvi se bomo morali boriti proti demagogiji in nerealnim obljubam. Govorimo o pripravljenosti delovnih ljudi in občanov in če je temu tako, potem leži na nas organiziranih socialističnih silah odgovornost, da te pripravljenosti doslej nismo znali v celoti povezati v enotno in dobro organizirano vsesplošno družbeno gibanje. Zagotoviti moramo polno in nenehno mobilnost. V socialistični zvezi bomo ob tem vsekakor morali namenjati v vseh številnih delovnih telesih, zlasti pa v temeljnih samoupravnih sredinah enotno z ZK, sindikati, borci in mladino več razmišljanj in pobud za učinkovito fronto v osveščanju glede resnosti gospodarskega položaja in s tem tudi v odpravljanje osnovnih vzrokov nestabilnosti.
Novice:	Kako ocenjujete
delo socialistične zveze v občini?
Kumer: Problemov, ki jih živo občutimo, v občini sicer ne skrivamo. Vemo, da bomo stvari izboljšali le z jasnimi
koncepti in stalno prisotnim litičniii
političnim delom. Ob ocenjevanju dela delegacij predvsem v KS, smo v socialistični zvezi ugotavljali, da delegacije še niso tista osrednja telesa, okrog katerih bi se pojavila s stališči o bistvenih vprašanjih tudi subjektivne sile, strokovni, samoupravni in drugi organi Zato so pri svojem delu še mnogokrat osamljene, oblikujejo same stališča brez predlogov, mnenj ali dodatnih informacij političnih subjektov in samoupravnih teles, ki jih zastopajo. Še vedno se ni v celoti prežela naša zavest s tem, da niti kot delavci, niti kot krajani ne moremo uresničevati svojega celovitega samoupravnega položaja, če delegati v skupščinah interesnih skupnosti, v občinski skupščiniJn v družbenopolitičnih organizacijah ne izražamo oblikovanih interesov. Se vedno se ne zavedamo dovolj, da delegatski sistem ne bo učinkovit, če ne bomo naravnali našega dela k delegacija. Stališča sprejemamo namreč zato, da z njimi oborožimo delegate, ki potem v samoupravnih skupščinah usklajujejo interese in iščejo proti za rešitev življenjskih problemov.
Menim,
da v občini zadovoljivo utijujemo frontno vlogo socialistične zveze, kar se kaže v skupno oblikovalnih delovnih programih, v skupnih akcijah, v jasno opre de ljeni odgovornosti subjektivnih sil, skupščine občine in izvršnega sveta. Resda je
naša SZDL še vse preveč zveza vodstev družbenopolitičnih organizacij, kar se kaže v delu Predsedstva. Zato pospešeno razvijamo znotraj organov konference in predsedstva, to je v številnih svetih in koordinacijskih odborih delegatske zveze ter odnose, svoje delo pa preveijamo z letno programsko konferenco, in vršimo z njo tudi kadrovske dopolnitve in zamenjave. S tem želimo namreč doseči stalno kontrolo delovanja in učinkovitosti Socialistične zveze, člane voljenih teles pa postaviti ne glede na trajanje mandata v še večjo odvisnost od kvalitete in učinkovitosti dela.
Zbor komunistov so vodili Jože Rakun, Jože Tlaker in Jaijez Zahrastnik
Delitev dohodka pod lupo
Občinski sindikalni svet je na svoji seji med drugim obravnaval ugotovitve posebne komisije predsedstva o stanju na področju delitve dohodka, sredstev ra osebne dohodke in sredstev skupne porabe. V sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja je ta vprašanja potrebno pozorno spremljati.
Predsednik sveta ra delitev dohodka jni mozirski sindikatih Jože Časi, predsednik občinskega sindikalnega sveta Andrej Kranjc in Franjo Gerdi-na, sekretar občinskega sveta so prikazali stanja okoli navedenih vprašanj. Vsebino bi lahko strnili v naslednjem:
V letu 1980 so opazne spremembe v delitvi dohodka. Organizacije združenega dela v veliki večini upoštevajo družbeni dogovor. Tudi v načrtih za obdobje 1981—1985 je opaziti
Jože Časi
delitvena razmerja, ki odgovarjajo sedanjim zahtevam gospodarjenja.
Delovna skupina, ki je proučila stanja v kolektivih je beležila način ugotavljanja prispevka posameznika v dohodku DO. To je veljalo tako ra neposredne proizvajalce, kot tudi za režijske delavce. Najmočnejši kazalec pri tem je še vedno analitična ocena del in nalog. Ta je tudi temeljna osnova za dohodek posameznika. Pri oceni težavnosti, oziroma pogojev dela so v večini primerov nedorečeni. Premalo cenijo te okoliščine in vsled tega prihaja do izenačenja osnove med kvalificiranim delavcem v proizvodnji in administrativnim delavcem. Naslednja načela ugotavljanja OD so količina in kakovost dela ter gospodarnost. Pri količini upo-štavajo posamične in skupinske učinke. Zelo pogosto se dogaja, da se predvidena količina (norma) sprotno popravlja, kar povzroči negodovanje. Pri kakovosti velja že pravilo, da se ocenjuje povprečno, kar ne učinkuje vspodbudno. Tudi stalni dodatki, kot tisti za izmensko delo, težinski dodatek in podobno, bi se kaj lahko vklučili v samo analitično oceno. Obsežno so ocenjevali stanja v tako imenovanih režijskih službah (DSSS, šolstvo, upravni organi itd). Tu je uveljavljena osebna ocena,ki pa v večini primerov ni dosegla pravega učinka.
To zaradi bodisi familiamega odnosa, bodisi zaradi zamere drugemu. Tako ocenjujejo sindikati osebne ocene v pravem pomenu besede „osebne*’ in ne objektivne. Ponekod so delavci uprave nagrajevani tudi na temelju povprečnega preseganja norm v TOZD, kar se zdi vprašljivo.
Svobodna menjava dela še ni zaživela. Delovni programi
Franjo Gerdina
Nove
pobude
' v Nazarjah
često niso temelj za dogovor o višini sredstev za dejavnost, niti osnova ra delitev sredstev (izobraževanje). Pri delavcih skupnih služb pa je najslabše tam kjer njihov dohodek ni odvisen od doseženih uspehov TOZD, ampak od realizacije (Promet servis Gorenje—Glin). Nedorečene so stvari tudi v določilih, ki urejajo delitev dohodka v primerih motenj. Marsikje podcenjujejo te okoliščine. So m prav v sedanjih pogojih lahko prisotne. To poglavje bi morali v samoupravnih splošnih aktih temeljito obdelati.
Najmanj je dobrih rešitev za merila delitve osebnega dohodka na temelju minulega dela. V pretežni meri se najde kot edino merilo, oziroma osnova, delovna doba.
Zbor
komunistov
v
Nazarjah
Občinska konferenca ZB Moziije je sklicala komunist doline na zbor v delavski dom NararjeJJvorana se je popoln ma napolnila, kar kaže i zanimanje v vrstah komunisti za sedanja dogajanja v državi svetu.
Najprej je sekretar MS ZB Janez Hrastnik govoril o stan pri nas, v času zaostren pogojev gospodarjenja. Pri te je poudaril, da ustalitev ni sty kratkega roka. Tu gre za dalj obdobje odrekanj . Opozoril | na včasih neodgovoren odn do družbenih proizvajale sredstev. V tem se kaže m drugim tudi nerazumevanje bistvo našega samoupravne socializma. Samoupravljan mora hoditi začrtana po! Odmiki pa pomenijo izkrivi nja, ki se v življenju ka:
neugodno. Naša načela je tn prav v tem času dosledl
Osebne dohodke so v občini povečali v tem letu ra 10 do 20%. Dve delovni organizaciji sta jih povečali preko dogovorjene mere. Iz kazalcev je razvidno, da je padec realnega OD v občini 9,2 %, kar je nad povprečjem v republiki.
Sklenjeni družbeni dogovor o usmerjanju delitve dohodka so pri nas v glavnem upoštevali. Skratka, tu ni zaznavnega odstopanja. Sindikati menijo, da bi morali dopustiti izplačilo OD po zaključnih računih ra leto 1980 v okviru možnosti, predvidenih v družbenem dogovoru. Posebno kritično so postavili stvari okoli dodeljevanja stanovanjskih kreditov. Pri tem so poudarili, da je treba v prvi vrsti upoštevati razmere v k aterih nekdo živi!
upoštevati in vsako popuščat lahko pomeni nazadoval družbe kot celote. Mi komunistov je v prvih vr: boja za dosledno uresniče’ samoupravljanja! Ko je Ji Zahrastnik govoTil o neuvrši politiki, je opozoril, da obstq ta le dve možnosti svetovj politične usmeritve. Blokovs in neuvrščena. Prva pomi pripadnost eni ali drugi stf vojaške prisile, drga pa je p miru. Zato se dosledno bork ra mirno reše vanje vseh spon pa čeprav so ti tudi m neuvrščenimi. Nato je spregoi ril sekretar Zahrastnik o zui njepolitičnih stanjih in opoi ril, daje napetost v svetu velil Prav naša politika neuvrščai pa je porok za dobra so: med narodi in državami.
'ttil
1
Predsednik izvršnega sw SO Mozirje Anton Vrhovnik nato podal kratko obrazložit gospodarskega stanja v obči in povedal nekateree obveze, izhajajo iz naslednjega sredn ročnega načrta. V kraji besedah je v nadaljevanju zb< poročal sekretar ZKS Mozij Jože Rakun o prizade van komunistov v občini ra i stransko politično aktivno
Poudaril je odgovornost, kije imajo v vseh sredinah k
delujejo in živijo. Pojasnil zadolžitve, ki jih je spreji zadnja konferenca ZKS Mo:
je.
Andrej Kranjc
Prosvetno društvo v kraju že dolgo ni več tako prizadevno delovalo, kot nekoč. Temu je v veliki meri botrovalo pomanjkanje prostorov. To je sedaj odpravljeno, zato so izzveneli načrti za bodoče delo na zadnjem občnem zboru društva prepričljivo. Vodstvo so močno pomladili, tako, da je nričako-vati hitrejši razmah kulturne dejavnosti v Nazarjah. Znano je, da je prav mladina doslej vedno pokazala izredno voljo do dela. Nakazali so težave pri delovanju moškega pevskega zbora in pohvalili delo ženskega. Izvršni odbor vodi sedaj Jože Spende.
Spremembe v 00 ZSMS
Mozirje
Potrebe so zahtevale, da je v Mozirju prišlo do sprememb v OO ZSMS. Tako je Občinska konferenca ZSMS Moziije v povezavi s Svetom ZK v KS Mozirje izvedla sestanek z mladimi komunisti in obširen (po številu udeležencev in razpravah o problemih mladih) posvet z mladinci. Dogovorili so se za konkretne akcije, ki so jih že izvedli. Ustanovili so 00 ZSMS v Lokah in izvedli volilno — programsko sejo 00 ZSMS Mozirje. Pred-
sednik v Lokah je Danilo Glušič, v Mozirju pa Manca BLAGO-JEVIČ. Obe predsedstvi izražata željo po čimvečjem vključevanju mladih in željo po razumevanju ostalih krajevnih dejavnikom pri reševanju njihovih problemov, ki niše majhni.
V KS Mozirje imajo že kar osem OO ZSMS in tako v Mozirju, kol na Občinski konferenci ZSMS že razmišljajo o uvedbi prvega krajevnega sveta ZSMS v občini.
KRB ZA ZAPOSLITEV V DOLINI
Zgornje savinjski študentovski klub se je sestal na svoji letni upščini v Ljubljani. To je bila že 19. skupščina. Pregledali so osedanje delo kluba in izvolili novo vodstvo. Ker so se srečanja leležili tudi predstavniki javnega življenja občine Možine. Jože umer, Rade Rakun, Tomaž Križnik in Franc Miklavc se je razvila vahna razprava o zaposlovanju mlajših šolanih kadrov v dolini. To vo zanima študente, saj bi marsikdo želel delati v domačem colju. Zato je razumljiva zahteva po boljšem povezovanju in bolj ožnemu pristopu iskanja delovnih možnosti za ustrezne rokovne poklice. Študentje niso mogli razumeti, da na občini majo seznama študirajoče mladine iz doline. Tega je kaj lahko »biti pri klubu! Večkratni razgovori bi bili na mestu!
V. Ž.
IBISK UGLEDNEGA STROKOVNJAKA
Našo občino je obiskal strokovnjak organizacije združenih arodov za kmetijstvo (FAÓ) dr. Mrosch. Na sprejemu,ki mu gaje ripravil predsednik občine Hinko Čop seje s predstavniki zadruge ogovarjal o stanju v našem kmetijstvu. Posebej se je zanimal za rganizacijo pospeševalne službe, izobraževanje, naložbe in »daino ter zdravstveno varstvo kmeta. Na ta vprašanja je idgovarjal direktor ZKZ ing. Lojze Plaznik, medtem,ko je o stanju ! kmečkem turizmu govorila Marga BEZOVŠEK, ki dela po teh prašanjih v naši zadrugi. Skupaj so si ogledali turistični kmetiji ranca Ugovška in Petra Ježa. Kot je omenil dr. Mrosch namerava AO pripraviti v naši državi posvetovanje o pospeševanju metijstva za dežele v razvoju.
1DLIKOVANA DELAVCA KOVINARSTVA
Ob proslavi dneva republike sta v Železarni Ravne prejela za oje prizadevno delo odličje Aleksander Marčen in Marko Strašek Ljubnega. Prvemu so predali medaljo dela, drugi pa je bil itikovan z redom dela s srebrnim vencem. Čestitamo!
ULTURNO DOŽIVETJE NA LJUBNEM
Ko so odprli nove delovne prostore v Kovinarstvu na Ljubnem, » pripravili tudi kulturni večer. V monodrami je nastopil znani oroški kulturni delavec Mitja Šipek, kije sicer inženir v železarni, apeli pa so „Šentanelski pauri”. Obiskovalci so s hvaležnostjo in avdušenjem sprejeli koroške kulturne ljubitelje v svoji sredi. Želijo še več podobnih večerov.
ULTURNI TEDEN V OBČINI
Že se daj teko priprave za 6. kulturni teden, ki bo od 7. do 15. bruaija 1981 v naši občini. Prosvetna društva pripravljajo delovanje z raznimi točkami. Zveza kulturnih organizacij v ožigu je sklicala vse predstavnike društev v dolini, da bi skupaj delali smernice za sestavo programa. Izkušnje lanskega leta so [»kazale, da so ponekod bile prireditve preštevilne in zato tudi abše obiskane. Najbrže bodo letos načrtovali manj prireditev.
ILADI KULTURNI DELAVCI
Na pobudo mozirskega prosvetnega društva so se sestali mladi, ki d se in se še nameravajo posvetiti recitatorski dejavnosti. Pokazali o vnemo za obsežno delo, ki so ga načrtovali za to sezono. Želijo ritegniti čimveč mladih v svoje vrste, zato so se odločili, da bodo ajprej pripravili večer sodobne besede za svoje vrstnike. Pozneje ameravajo povabiti krajane h obravnavanju raznih literarnih del, ziroma, želijo pritegniti pozornosti ljudi za kulturna izročila arodopisja in naše besede.
IUZEJ V GORNJEM GRADU BO
Potem, ko-so se delegati SIS za stanovanjsko gospodarstvo »đlo čili sprostiti ustrezen prostor v Gornjem gradu za potrebe auzejske zbirke, je pričakovati uresničenje dolgoletne želje rajanov in občanov po muzeju v kraju, ki ima najbogatejše godovinsko obeležje v dolini. Strnjen je torej prvi korak. Sedaj so a vrsti krajevni dejavniki, ki bodo morali postoriti še marsikaj, da bo zbirka urejena in dostopna obiskovalcem. Potrebna pa bo «veda tudi širša , pomoč, saj gre za stvar, ki ni zgolj naloga rajanov.
Ob stroju v Kovinarstvu
Sindikati za obveščanje
Pri občinskem svetu ZSS deluje med drugimi komisija za obveščanje in politično propagando. Vodi jo Stanko Smajs. Da bi se njeni člani bolje seznanili z obveščanjem v delovni organizaciji, so sklicali sejo v Kovinarstvu na Ljubnem.
Na srečanju organizatorjev obveščanja v združenem delu v Krškem so sindikati postavili načela za močnejše prizadevanje v tej smeri. Zato so na seji obravnavali nekatere sklepe s tega posveta. Gre za večjo neposredno odgovornost sindikalnih organizacij za sprotno in dobro obveščanje delavcev, pri čemer je treba upoštevati večjo odprtost vseh organizacij v kolektivih. Zavzemajo se za takšna obvestila, ki bodo vsestransko razumljiva in izčrpna. Končno, delavec mora biti dobro obveščen, Če hoče uspešno odločati kot samo-upra vij alec. To je njegova pravica in hkrati dolžnost! V vseh kolektivih morajo oblikovati družbene organe, ki bodo odgovorni za izvajanje obveščanja. Ti pa morajo biti neodvisni od poslovodnih skupin.
V okviru občinskega sindikata bi se morali povezati organizatorji obveščanja delovnih kolektivov, da bi delo skupno usmerjali. Sklenili so, da bi občinski sindikalni svet občasno skliceval tiskovne konference, kjer bi sodelovali vsi novinarji območja in organizatorji obveščanja v kolektivih. Tako bi se razna pereča vprašanja delavcev in združenega dela skupno pretresla. Prihajalo bi do kakovostnih ob vestii, ki bi združevala poblem območja kot celote. Ugotovili so dalje, da je včasih obveščanje na ravni sindikalnih organizacij dokaj neustrezno, ali pa ga sploh ni. Osnovne organizacije bi morale obveščati o težavah in dogodkih občinski svet, ta pa zopet obratno.
Ko so si ogledali sredstva obveščanja v TOZD Kovinarstvo, so menili, da je povezava v samem uredniškem odboru tovarniškega glasila dobra. Vendar pa je čutiti odmaknjenost, ki je značilna za temeljne organizacije izven sedeža matičnega podjetja. Prav temu pojavu pa namenjajo v bodoče več pozornosti.
KOGA MOTIJO PROMETNI ZNAKI?
Vse več je takšnih prometnih znakov, ki so poškodovani, ah pa celo uničeni. Menda ni potrebno posebej poudariti kako odločilnega pomena so opozorila v pometu in kako pomembna so za varnost v cestnem vrvežu. Neodgovorno ravnanje objestnežov, ki o jim znaki na poti b o treba v širšem sodelovanju občanov zatreti, tič kaj junaško ni poškodovati pometni znak! Takšnim objestnežem bi priporočiti, da uporabijo svojo moč pi delu in ne Ja napravah javnega pomena! Morda se bodo ob tem vendarle nekateri zamislili.
Konjeniški klub v mozirju
Znano je, da so k onjeniki pričeli svoje delo v sestavu Turističnega društva Mozirje. Sekcija se bo sedaj preoblikovala v lub, ker se morajo prilagoditi pavilom konjeniških organizacij. Tako bodo sodelovali v raznih tekmovanjih in imeli bodo možnosti loljše strokovne povezanosti znotraj republike, oziroma države. Zanimanje za ta šport je veliko, saj je prijavljenih za jahanje tečaj) kar 40 ljudi. Ustanovni občni zbor kluba je bil v delavskem domu Nazarje.
Malo vec omike!
V nekaterih krajih se trudijo dosledneje skrbeti za lepo okolje. Sera spadajo tudi razni „kozolci", ki služijo za plakatiranje in razna obvestila krajanom. Pohvalna so ta pizadevanja, saj ne kaže lepiti faznih plakatov po stenah zgradb in na plotove. Komaj so v Mozirju postavili takšen kozolec za neko delovno organizacijo, so se znašli ,silaki", ki so ga hitro izruvali in pevrgli. Menda bo Potrebno, da takšne ljudi sodnik za prekrške najprej pošlje na obvezno poslušanje pa vil o lepem vedenju in jih šele nato kaznuje!
Borci razpravljali
Borci našega območja so se zbrali, da bi se seznanili z nekaterimi stanji v naši družbi in z dogodki v svetu. O gospodarskih razmerah v občini in republiki je govoril predsednic izvršnega sveta SO Mozirje Anton Vrhovnik. Politično stanje pa je tolmačil sekretar ZKS Mozirje Jože Rakun.
Navzoči nekdanji borci, so se zelo kritično izrazili o pojavih pretiranega razmetavanja družbenih sredstev. Nekdo je omenil primer, ko vozimo gramoz za cesto preko Črnivca 50 km daleč, čepav je kamnolom v neposredni bližini Načeli so vpašanje zaposlovanja v občini in podčrtali nesmotrno izobraževanje kadrov, glede na izbiro poklicov, ki v dolini nimajo obetov. Menili so, daje premalo načrtnega usmeijanja. Kritični
Varno na cesti
Peometne razmere na naših cestah nas silijo v ukrep, ki zagotavljajo več varnosti. Spričo hitro rastočega števila vozil so nevarnosti v pometu večje.
Pri občinski skupščini dela svet za peventivo in vzgojo v cestnem pometu. Ta pa ima razne strokovne komisije, ki skrbe za delo na posameznih pdročjih, kot vzgoja šolske mladine, pro-metna urejenost cest in opozorila občanom o ravnanju v pometu. Naloge so torej obsežne in odgovorne. Predvsem so vidni usphi pi prometni vzgoji šolske mladine, kjer sodelujejo po šolah pdagoški delavci kot mentorji krožkov. Svet je pripravil že vrsto nalog, pavi tajnik Ivan Pungeršek. Vendar se marsikdaj srečujejo z nerazumevanjem tistih, za katere se trudijo. Tako so skupaj z zadrugo pipavih v 5 krajih v dolini pedavanja o vzdrževanju, ravnanju in uporabi kmetijske mehanizacije. Tu gre v glavnem za traktorje s katerimi je vse več nesreč s smrtnim izidom. Prav zato je čudno, da se teh predavanj ni udeležilo zadostno število lastnikov traktorjev. Ni dovolj, da nekdo zna traktor voziti. Mora biti pipavljen na pimere, ko njegove izkušnje niso zadostne. Mora dobro p znati zmogljivosti stroja in nevarnosti, ki so možne ob njegovi uporabi. Važno opozorilo velja lastnikom traktorjev, da poskrbe za varnostne kabine, da pravilno označijo dolge tovore, da skrbno pregledajo osvetljitev stroja in prikolic in podobno. Prav zaradi neurejenosti opreme je največ nesreč.
Svet je ob sodelovanju milice pipravil posebno pometno akcijo. Namen je bil opozoriti voznike na pomanjkljivosti vozil in prikolic. Pregledali so v prometu 347 vozil. Kar pi 105 so ugotovili tehnične pomank-ljivosti. 13 vozil je bilo nepopolno opemljenih in 12 voznikov so smatrah kot kršitelje predpisov. Takšni
nadzorni ukrepi so v bistvu poučni, če ne gre za hujše primere, ko je treba kaznovati. Kar 7 voznikom so odvzeh prometna dovoljenja zaradi težjih pimerov tehnične nedorečenosti vozil. Zelo zaskrbljujoča je ugotovitev, da je 72 vozil imelo slabo osvetlitev. Neuporabne plašče so našli na 18 vozilih, slabe zavore pa v 7 primerih.
Številke v zadostni meri opozarjajo! Še vedno je
Ivan Pungeršek
zavest naših voznikov nezadostna. Površnost pri vzdrževanju vozil se po navadi maščuje. Ali pa pri tem pomislimo tudi na druge uporabnike cest?
Sodelovanje sveta z miličniki našega območja je pi ukrepih, È naj bi opozoriti lastnike vozil na pravilen odn os do predpisov in svojega vozila, zelo dobro. Ne gre pezreti težkega dela naših varnostnikov, ko morajo skrbeti za nemoten potek prometa na cestah, pi tem pa ne redko naletijo na voznike, ki menijo, da je njihovo opozorilo odveč. Ob zadnjih pregledih vozil na cestah so varnostniki in člani sveta na splošno naleteti na razumevanje voznikov, saj končno nihče ne dela na cesti zaradi osebnega veselja, ampak zaradi varnosti občanov in zaščite premoženja.
Več neposrednega sodelovanja
so bili do načrta srednjeročnega obdobja, češ, da je v glavnem spisek želja. Vsaj kar se tiče naložb. Manj pa podčrtuje dvig proddetivnosti, izboljšanje tehnologije in organizacije dela. Izrecno so zahtevali ukrepe proti bohotenju „popoldanskih” obrti, ki preraščajo vse meje zakonitosti. Često so tudi vzrok za pomanjkanje dobrega lesa v industriji. Opozorili so dalje na kritično stanje hribovskih kmetij. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je teh vse več praznih. To pa je tudi iz obrambnega stališča slabo.
Razgibana razprava je pokazala velico zanimanje bivših borcev za vsa družbena dogajanja. Zavedajo se, da je njih mesto tudi danes v prvih vrstah boja za samoupravno socialistično družbo.
Na programski seji občinske konference SZDL v Mozirju je o poteku sej v krajevnih organizacijah po- ' ročala sekretarka OK SZDL Rezika Plaznikova. Zanimiva je bila njena ugotovitev, da so srečanja s krajani bila povsod zelo pestra in dobro obiskana. Iz tega sledi, da se ljudje zanimajo za družbena dogajanja in želijo sodelovati. Sej so se udeležili člani predsedstva SZDL, izvršnega sveta SO Mozirje in društva ekonomistov v občini. Takšen sestav je zagotovil poglobljene razgovore s krajani o vseh vprašanjih, predvsem pa o načrtih za naslednje srednjeročno obdobje. Prav slednje se tiče vseh občanov, saj se načrtuje razvoj v občini prav sedaj.
Marsikje še niso v zadostni meri dojeli široke vloge socialistične zveze. Glede delegatske dejavnosti, pa je prišlo do izraza pomanjkanje obveščanja. Predvsem pa ni povratnih obvestil, ‘ kar povzroča
vrzeli v zavesti in nato v dejanjih naših krajanov. Izbor delegatov bo moral v bodoče biti bolj tehten, predvsem za samoupravne
Rezika Plaznik
skupnosti. Krajani pogrešajo obvestil svojih delegatov, ta pa so v danih prilikah možna le na zborih. Torej bo potrebno v bodoče več neposrednega sodelovanja na vseh ravneh.
E S!	ir/*-	N	OVU
v pesmi, besedi in
prejšnji številki so „Savinjske novice” pisale o občinski prireditvi „Mladost v pesmi, besedi in spretnosti", ki je bila v Nazarjah in na Ljubnem, danes pa bodi napisanega nekaj o tem, s kakšnimi križi in težavami se je srečevala Občinska konferenca ZSMS
Gornjem Gradu, dne 15. 11. 1980.
Pozornejši domačini so v sredo opazili rumene plakate, transparent in panoje, ki so vabili na prireditev v soboto, ob 18. uri zvečer. Vem, da si je marsikdo od njih mislil: „Ja, lepo, da tile mladinci tako skrbijo, da je vsako leto en kviz v Gornjem gradu !“_ Pa se je kmalu spomnil: „Škoda, ob treh popoldne imam vojaško predavanje v kinodvorani, tam bom do petih — pa ob šestih nazaj v dvorano... Ne, ne bom mogel gledati kviza!” Drugi pa je razmišljal takole: „Hja, saj bi sel, da vidim, kaj zna mladina! Samo kaj, ko pa imam od petih do sedmih vojaško predavanje v šoli!” Tretji je težave organizatorja razvijal naprej: „Kaj pa kino? A zdaj ga bodo pa zato predstavili na 20. uro? ” Četrti in peti pa sta splet križev in težav zaključila takole: „Bom pa že raje šel na ohcet k Troheju ali pa k Jožku! Dve
ohceti na en dan v Gornjem
■ n d h 4- . d .d 4 4 n 1 » ■—. d. d dd. d n 4 f
gradu - to ni tako pogosto!
Pa da se ne bi narobe razumeli. Nič nimam proti usposabljanju občanov, ki nimajo vojnega razporeda, nič proti temu, da se ljudje poročajo, ali hodijo v kino. Ravno nasprotno! Le tega ne razumem, da v naši občini za prireditev na takšni ravni ne moremo najti prostora nikjer druge kot v Gornjem gradu, ki je bil že tako prenatrpan z raznimi dogodki, ki za kraj tudi niso tako nepomembni, sploh če v kinu vrtijo „Titove filmske dneve”. Zakaj sta bili istočasno (in to ne samo ta dan) neuporabni dvorani v Nazaijah in Mozirju, ki sta poleg dvorane na Ljubnem (kjer pa je bila pred 14 dnevi občinska prireditev) edini še bili primerni za izvedbo tekmovanja „Mladost v pesmi, besedi in spretnosti? “ Poznam probleme, ki so do tega vprašanja privedli, toda moti me slabo koordiniranje dogajanj na tem področju. Poglejte! Pred kratkim so praznovali v Gornjem gradu stoto obletnico kulturnega delovanja, na kateri je med drugim nastopila tudi ljubljanska Diama Letošnji
Srečno
kviz je bil že tretji v slabih treh letih v Gornjem gradu. Kaj od tega pa so imeli v drugih dvoranah v občini? Nič, ali
skoraj nič! Pa ljudje radi
gledajo take prireditve. Veste, na Ijubnem in v Gornjem gradu
Sta hili Htrrtrarii nnlni'
sta bili dvorani polni!
Pa spet nimam nič proti Gornjem gradu! Nasprotno! Menim, da so si s svojo delavnostjo in interesom zaslužili toliko tega (kar nikakor ni preveč!) v svojem kraju. Ob tej priliki bi želel pohvaliti prizadevnost 00 ZSMS Gornji grad in ostalih dejavnikov v kraju, ki so pripomogli k, navsezadnje, uspešni organizaciji prireditve
fvoje morda preveč jezno pisanje bom utemeljil z nadaljevanjem. Prireditev „Mladost v pesmi, besedi in spretnosti” je bila letos sestavljena iz kviza znanja na temo „Tito — partija — revolucija” in kulturnih dejavnosti. Na prireditvi so sodelovali zmagovalci kvizov v občinah Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmaije pri Jelšah, Velenje in Žalec in pa najboljše kulturne točke, ki so jih na prireditvah v teh občinah izvedli mladi ustvarjalci. Posebno obeležje prireditvi so dali vojaki celjske garnizije, ki so nastopili z ansamblom in pevci albanskih narodnih pesmi
Vsaka od ekip v kvizu je bila sestavljena iz treh mladincev in treh vojakov. Že v predtekmovanju pri reševanju testov je bil boj zelo zagrizen, pričakovanje med tekmovalci pa veliko,
saj do takrat, ko jih je sala
Laščani, tretji pa Konjičani. —	— ZSM................
Gornjega grada, folklorno skupino iz Laškega z „Glamočkim kolom”, nadobudnega kitarista in prikupen dekliški pevski zborček iz Velenja, folklorno skupino iz Šmarja s spletom narodnih plesov ter recital s
II AImi V u
V občini imamo vzgojno varstveni zavod, ki skrbi za otroško varstvo. Trenutno je glavna 'skrb posvečena gradnji
novega vrtca v Možinu. Ta, ko
' 6 i
bo zgrajen, bo imel 6 oddelkov varstva in dva namenjena jaslim. Tu bo lahko okoli 140 otrok našlo svoj drugi dom.
Da je v Mozirju res prostorska stiska, smo se prepričali, ko smo malčke obiskali. Sedaj so v gosteh v šolskem poslopju. Imajo dve igralnici in zasilne stranske prostore. 42 otrok je v tesnih dveh sobah. Tako je seveda delo z njimi težje in tudi manj učinkovito. Zato že težko pričakujejo preselitev v novo zgradbo. To bi se naj zgodilo maja letos. Dela na vrtcu dobro napredujejo, tako je pričakovati, da bo rok izgotovitve držal.
Otroci v vrtcu so srečni in veseli To se kaže predvsem v njihovih navadah in obnašanju.
Glede jasli v katerih bo dovolj prostora, pa menijo na VVZ Mozirje, da se ljudje še neradi
odločajo, ker je tovrstno varstvo najmanjših še malo poznano. Verjetno bodo pozneje bolj zaupali! Sicer pa še nasvet! Vsa pojasnila v zvezi varstva lahko dobite tudi prek telefona 830-092.
petjem mladincev iz Šentjurja ob spremljavi kitare in violine, ki so ga obiskovalci nagradili z največjim aplavzom.
Samo želimo si lahko, da takšnih manifestacij v dolini bilo še več. Mislim, izraz „manifestacija” ni pretiran, kajti tisto soboto Gornjem gradu gostili k; mladincev iz cele celjske regije. Ob tem se mi poraja še ena misel- Majhna občina smo nimamo veliko takšnih ditev, zato izkoristimo jih imamo, čimbolje, p: je organizator mladina.
KRIŽNIK TOMAŽ
Izdajateljski svet in uredniški odbor Savinjskih novic
napovedovalka poklicala na oder, nihče ni vedel, katere tri ekipe so se uvrstile v finalni del - na javno prireditev. Republiška komisija je po troboju ekip na javni prireditvi proglasila za zmagovalca OK ZSMŠ Velenje, ki se je uvrstil na republiško tekmovanje, drugi so bili
Ekipa OK ZSMS Moziije, ki so jo sestavljali mladinci OO ZSMŠ Gornji grad in vojaki karavle v Logarski dolini, je zasedla šesto mesta Tekmovanje je bilo vseskozi napeto, tako da je zmagovalca odločil šele dodatni krog vprašanj. Med kviz tekmovanjem so se prepletale raznolike in na visoki kvalitetni ravni' izvajane kulturne točke. Gledalci so tako videli poleg vojaških točk, ki sem jih že omenil še naslednje: lastno poezijo celjskih mladink, zelo mlad rock ansambel iz Žalca, ki
se je predstavil z dvema svojima skladbama, recital mladincev iz
Radi odgovarjajo, nič se ne sramujejo javno nastopati in dobro se počutijo v sredini vrstnikov. Prav zato je pričakovati več zanimanja med starši za nove zmogljivosti vrtca v Mozirju. Ta bo razmbremenil nazarskega, ki je trenutno preobremenjen.
Kot so nam pojasnili, zanimanje za vrtec raste, vendar ne v toliki meri, kot so pričakovali Najbrže še vedno jemljejo starši resno razpisa za prosta mesta varstva. Treba je torej napisati prijavo, če želimo svojega otroka dabi u vrtec!
LEPOTA NAŠEGA JEZIKA NA REŠETU
Že nekaj časa se v javnih občilih opozarja na površnosti pri izražanju in sploh se trudimo, da bi bil naš jezik v javni rabi lepši yeč oddaj na televiziji je opozarjalo na pomanjkljivosti jezikovnega znanja sestavljavcev raznih govorov in gradiv.
Seveda buri duhove slaba slovenščina v javni rabi. Ni izgovora, da mora jezik postati poln tujk, takrat, ko gre, denimo za „referat”. Ljudje bolj razumejo domače izražanje, kot še tako imenitne tujke! Tako nekako je govoril o uporabi našega jezika na vseh ravneh Mitja Rotovnik, član izvršnega odbora republiške konference SZDL na lestni programski konferenci SZDL v Mozirju. Primeroma je navajal neko gradivo, ki ga je prejel iz naše sredine. Kakorkoli že, res je to, da se včasih ob branju raznih poročil in drugih gradiv, kijih prejemamo kot delegati čudimo, kako je mogoče, da sesta vljalci ne znajo materinega jezika. Ne gre
za dlakocepstvo, gre boli zato, da moramo v izražanju biti ......................elii
poznavalci pa tudi ljubitelji domače besede!
KONFERENCA SZDL O SVOJEM DELU
Na zadnji seji občinske konference SZDL Moziije so podali preyed dosedanjega dela in naloge za naslednje leto. Izčrpno so govorili o vsebinski in programski usmeritvi krajevnih organizacij SZDL v občini Temeljito so proučili program&e temelje za obdobje 1981 do 1985. Ker gre za načrte, ki bodo bistveno vplivali na razvoj vseh dejavnikov v občini, so nekatere točke gradiva zelo skrbno obdelali. V uvodnih besedah pa je predsednik OK SZDL ing. Jože Kumer obsežno govoril ó prizadevanjih SZDL na vseh ravneh organiziranosti. Bil je dokaj kritičen in pokazal na mnoge šabosti, ki spremljajo družbena dogajanja. Več o tem, na drugi strani našega gasila, kjer objavljamo razgovor z njim in njegove glavne misli o Mogi frontne organizacije SZDL
GLASILO MLADIH V BOČNI
Obveščanje v krajevnih skupnostih postaja velika potreba. Prav ustavna Moga temeljnega povezovanja krajanov narekuje osveščanje ljudi. To pa pomeni, da morajo krajani biti seznanjeni o vsem kar se dogaja v njihovi sredini. Tako osveščeni bodo zmogii reševati še tako zapletene naloge v ruši samoupravni družbi.
Že primer Šmartnega ob Dreti nas je prepričal, da mladi ždijo kaj seč storiti za obveščanje v okolju, kjer so doma.
hjim so se pridružili sedai še vrstniki v Bočni, ki so izdali prvo številko svojega glasila „Oči”. Uvodoma so napisali, da je to njihovo ddo in da so z lastnim denarjem omogočili prvo številko. Kar nekam sramežljivo prosijo krajane za pomoč, sai je menda več kot očito, da dijaki in učenci nimajo denarja, da bi zmogli izdajanje glasila. Izražajo tudi upanje, da bo glasilo pripomoglo k boljšemu povezovanju krajanov- To pa je tisto, kar si vsi ždimo. Le dobro povezani krajani bodo lahko pravilno odločali o razvoju svojega kraja. Poziv k sodelovanju je torej zdrav izziv mladih, ki hočejo, da se v njihovem kraju lepše živi. Tako bomo tudi ohranili mlade doma in naše domačije ne bodo prazne samevale. Vsebina gasila je pestra. Še bolj pa bo, če bodo s pisanjem pomagali krajani. Najbrže je prav, da poudarimo misef mladih, da tudi dobronamerno opozorilo na slabosti pomaga k I boljšemu sožitju.
Predstavljamo va
Osnovna organizacija ZSMS Solčava deluje že dlje časa. V njenem delovanju pa lahko vseeno opazimo nekatera značilna obdobja, predvsem zato, ker ves čas ni bila enako aktivna. Tako opažamo, da je bilo v obdobju od 1975 do 1979 v delovanju 00 ZSMS skoraj popolno zatišje. V teh letih je mladinsko delo skoraj povsem zamrlo. Preteklo aktivnost je zadušila nedelavnost in mogoče tudi nesposobnost vodstva, ki je bilo za takratno obdobje izvoljena Tako razen piknikov, Id sp se v večini primerov končali v gostilni s hujšo obliko popivanja in nekaj planinskih izletov ni bilo opaziti nikakršnega drugega dela niti na kulturnem področju, niti na področju MDA.
V letu 1979 je bilo izvoljeno novo vodstvo na predlog OK ZSMS, saj je postajalo čedalje bolj očitno, da drugače mladinsko delo ne bo šlo naprej. Na
Sogramsko volilni konferenci amor so bili povabljeni tudi vsi predstavniki DPO v KS Solčava) je bilo torej izvoljeno novo vodstvo. Takoj smo si zastavili program dela. Program je precej obsežen, zato se moramo zelo truditi, da izvedemo vse akcije, ki so za določeno obdobje predvidene, pa kljub trudu in delu včasih kakšna akcija tudi odpade, hhmen tega sestavka pa ni v
tem, da bi navajali, kakšen je
program dela, ampak, da osnovno organizacijo podrobneje predstavili Njeno delovanje je bilo v obdobju od oktobra 1979 do oktobra 1980 usmerjeno na kulturno področ-
je, saj smo pripravili v sodelovanju z OŠ Solčava in Luče ob
prazniku — 6. septembru, koje risala
jemo z osnovno šolo v Solč in v Lučah. Prav tako smo zadnjem času uspeli vspostav dobre stike z vsemi DPO v 1 Solčava. To je še posel pomembno, saj lahko trdim, i so člani 00 ZSMS dob seznanjeni z delom ostalih Dl in tako lahko uspešno sodel jejo pri akcijah, ki jih predsta ljajo DPO in prispevajo množičnosti udeležbe. Preč mladih je seveda takšnih, ki med tednom odsotni žara tega, ker ali obiskujejo šole Ljubljani, Celju in Maribora istega razloga je naše de precej otežkočeno. Tako mo mo aktivnosti prilagoditi čas ko so miai doma — se pravi i sobote in nedelje. Delov akcije, so v letošnjem ls precej obsežne. Gasilsko i
štvo v Solčavi namreč adapt tu je pomoč mlad zelo potrebna. Težava je le
svoj dom in 1
tem, da smo premalo obveš
o tem, kdaj se naša pomoč delu potrebuje. Podobni pi
ešče oč j i pi
pojavljajo tudi j iju akcij v Logars
nju z t
Savinji proslavo ob 29. novembru 1979, sodelovali smo na prireditvi ob praznovanju 22. decembra — dneva JNA. Prav tako smo pripravili kulturni program ob K februarju, 8. marcu, ob sprejemu štafete mladosti in ob občinskem
KO ZZB Solčava podpisala listino o pobratenju s KO ZZB Prevalje, rri tem je potrebno poudariti, da uspešno sodelu-
blemi se organiziranju dolini, Iger se gradi avtokart in smučišča. Akcije organi» KS in po navadi se obvestila akciji pojavijo prepozno, tal da ni mogoče organizin skupin mladincev. Na to smo večkrat opozarjali, a rezultati tega še ni
Čeprav je tistih mladincev,: resnično delajo, precej mal skušamo stalno narediti S več. Morda bi za prime; navedli podatek, da je v K! 70 mladincev, aktivnih pa je 15. Povedati pa je treba, da zato tisti, ki delajo, bi trudijo, uspehi bi lahko l seveda še večji, a se glede položaj, v kakršnem srr moramo zadovoljiti pač s te: kar imama
00 se srečuje tudi z drugi problemi^ ki pa nikakor ni majhni Želimo si, da bi im svoj prostor, Iger bi se lah shajali in se tako izogt večnemu posedanju v gostilni Iger imamo silom pruike c svoje sestanke.
Naj na koncu tega seste povemo le še to, da mladina v Solčava želi delati da pa je na di strani precej takih, ki ji d onemogočajo in to celo iz t mladih. Mogoče je temu ki dejstvo, da se mladi . prem zavedajo, kaj je njihova dolžnost družbe, v kateri bodo sami nel postali vodilna sila. Premajl zainteresiranosti pe ne ni odpraviti noben plakat, čeprav obešen že cel teden pred sestanki ali akcijo. Zdi se, da nekatei mladincem pač bolj ustreza to, di norčujejo iz tistih, ki dela kritizirajo delo le-teh in zapravlj: čas po gostilnah, kot pa, da bi ti sami prispevali, da delo v OO ZSl zaživi, da bi ga resnično vsi čut da organizacija deluje. Posamez in z njim peščica ljudi pa lahko
le toliko, kolikor je, več pa se ne
di s f
Najmlajši v mozirskem vrtcu
Pa ne da bi koga napadali S t sestavkom, nasprotno. Želimo hi rtste tistih, ki se jim ne prostega časa za delo v ZSMS vključil še kdo, ki ga be misli, strjene v ta sestavek, pripra< k razmišljanju. Zato naj vsem ve' le skupno delo prinaša uspehe zadovoljstvo.
MARIJA ClGAl
EZ2S9 NOVICE 5




Jože Podkrižnik je „prerezal" kovino in odpri nove prostore
Obračun dela
Med letom smo se malo oglašali našim krajanom, zato čutimo dolžnost, napraviti obračun dela za javnost, pa tudi za tiste, ki se po svoji pripadnosti gasilstvu, sami zanimajo za to področje dela. Morda je res tudi to, da malo manj pišemo pa zato več delamo. K delu nas silijo prevzete naloge po zakonu o požarni varnosti in tiste, napisane v statutih gasilskih društev.
Zlasti je v njih poudarek za večje podružabljanje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Uspešno varstvo pred požarom in drugimi nesrečami je vse bolj pomemben dejavnik pri reševanju vprašanj gospodarske stabilnosti in celo družbenega in osebnega standarda. K temu prispeva svoj delež tesno sodelovanje s Civilno zaščito, saj so formirane po vseh KS enote civilne zaščite, v te pa vključeni tudi gasilci Te mote so pokazale letos svoje znanje na tekmovanju v Okonini.
Občinska gasilska zveza Mozirje je organizirala Člansko gasilsko tekmovanje na dan 25. maja 1980 v Okonini Na tekmovanju je nastopilo 18 gasilskih desetin. Omembe vredno je dejstvo, da je na tekmovanju nastopilo vseh 15 gasilskih društev. To pomeni, da so vsa društva aktivna in da se ob pripravah na tekmovanja tudi strokovno usposabljajo-
Prvo mesto je dosega H. desetina GD Gorica ob Dreti, drugo mesto sta si delili GD Nazaije in Rečica, ker sta imeli mako število točk, tretje mesto pa L desetina GD Gorica ob Dreti, k tega društva je nastopila še ženska desetina in dosegla 674,5 točke ter kot edina I. mesto. Mladinsko in pionirsko tekmovanje je bilo organizirano za tine 24/8—1980 v Grušovljah. Na tekmovanju je nastopilo deset mladinskih desetin, tri ženske desetine, enajst desetin pioniijev B skupine in ma desetina A skupine. Skupaj torej 25 desetin, od tega tri ženske.
Naj povem, da so ženske desetine pripravila za tekmovanje GD Gorica ob Dreti, G rušo vije in Gornji grad. Značilno je, da je za to tekmovanje pripravilo GD Gornji grad, kar štiri desetine. Prvo mesto pri mladincih je doseglo GD Nazaije, drugo mesto Rečica in tretje Gorica ob Dreti.
Pri mladinkah so prvo mesto dosegle GD Gorica, drugo Grušovlje in tretje Gornji grad. Pn pioniijih pa prvo mesto GD Nazarje, drugo GD Rečica in tretje Gornji grad.
Udeleženci so prejeli za prva tri mesta pokale in priznanja. Tekmovanja so lepo uspela brez večjih zapledjajev. Pri tem gre vse priznanje tako tekmovalcem, kakor tudi prirediteljem. Kot pomemben dogodek za gasilce v tem letuje omeniti še „teden požarne varnosti’.’
Za ta teden je bfl napravljen delovni program in sicer mokre gasilske vaje po sektorjih Moziije, Gornji grad, Ljubno in Luče. Potek vaj je spremljala posebna komisija, imenovana na seji štaba operative. Po izvedenih vajah je bil razgovor komisije z nastopajočimi, Iger so ugotavljali pozitivne in negativne strani nastopov. V osnovnih šolah Ljubno, Luče in Nazaije je bil izvajan film s požarno tematiko ter udeležbo okoli 500 učencev. V sklop nalog o „tednu požarne varnosti" je spadala tudi ureditev gasilskih domov. Ob zaključku je bilo ugotovljeno, daje v akciji sodelovalo okoli 150 gasilcev in kot že omenjeno 500 učencev po šolah. Sodimo, da je bil z izvedbo tega programa namen akcije dosežen. V mesecu oktobru so gasilska društva sodelovala pri reševanju ob priliki poplav, saj je bila njihova pomoč krajanom ne samo dobrodošla, ampak tudi potrebna- Opis vseh teh dogajanj med letom je namenjen krajanom in ostalim, kot opravičilo za sredstva, ki so dana za požarno varnost.
FRANC HRIBERŠEK
Nove prostore so odprli na slovesen način. Poleg vseh delavcev kolektiva so se njiho; vemu vabilu odzvali tudi ugledni gostje, kot Gregor Klančnik, Tone Bole, predsednik poslovodnega odbora SOZD Slovenske železarne Igor Uršič, predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini in krajevni skupnosti ter učenci osnovne šole na Ljubnem, ki vidijo v kovinarjih svoje dobrotnike — pokrovitelje. Kulturni program so lepo pripravili naj mlajši pod vodstvom Anke Kraljeve. Predali so tudi sliko, ki jo je narisal njihov vrstnik. Savnostni govornik je bil predsednik IS SO Moziije Anton Vrhovnik. V svojih besedah je poudaril hitro rast kolektiva in njegova prizadevanja za vključitev na vsa tržišča. Posebnost je tudi v nenehnem posodabljanju delovnih postopkov, kar pomeni uspešno prebijanje v sam vrh tovrstne proizvodnje. Slavje je popestrila še godba na pihala Železarne Ravne. Vsi vodilni matičnega kolektiva in drugih, so ta dan prišli na Ljubno.
Da so si gostje lahko ogledali nove prostore in opremo, je delavec, ki ima najdaljšo delov no dobo v železarni Jože Podkrižnik prevaril železno prepreko na vhodu in tako odpri nove zmogljivosti.
Ravnatelj TOZD Kovinarstvo Marko Strašek nam je pojasnil, da je ta delovna zmaga plod
dobrega sodelovanja z Železarno na Ravnah, saj bi sami tako visokih naložb odločno ne zmogli. Pa tudi sicer pomeni povezovanje jamstvo za nadaljni razvoj dejavnosti na Ljubnem. Sedanji prostori omogočajo do leta 1985 zadostne zmogljivosti. Glavno pa je, da so močno izboljšali delovne pogoje, saj je obseg proizvodnje zahteval nove stroje in nova delovna mesta, prostorsko pa so bili omejeni Pridobili šo kar 2280 m2 novega koristnega prostora in še 800 m2 pomožnih ter 180 m2 pisarniških, oziroma sanitarnih prostorov. Sodobnejša oprema pa omogoča večjo stopnjo predelave, oziroma obdelave in proizvodno r^meritev v strojegradnjo.
Tudi v Kovinarstvu so se soočili s težavami gospodarjenja v zaostrenih pogojih. Prizadevanja za gospodarsko ustalitev so v vsem njihovem načrtovanju in delu nenehno prisotna. Trg sam pa zahteva marsikatera prilaganja, ki pomenijo - tudi odrekanja v korist uspešnosti ponudbe. Zato menijo v Kovinarstvu, da jih sicer podatki tretjega tromesečja opozarjajo na težave časa, vendar pa je takšno stanje bilo pričakovati. Ker jih vse to ni našlo nepripravljene, so se s svojimi načrti hitro prilagodili potrebam po novih proizvodih, ki zagotavljajo razvoj in uspehe na daljši čas.
Dne 3. 1?. 1980 so zasedali vsi trije zbori Skupščine občine Mozirje. Delegati so med drugim obravnavali analizo uresničevanja srednjeročnega plana 1976-1980 občine Mozirje, samoupravne sporazume o temeljih plana SS občine Mozirje za obdobje 1981-1985, predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1981—1985, samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva občine Mozirje in samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in preskrbo prebivalstva občin celjskega območja
Pri obravnavi analize so delegati ugotovili, da je za preteklo obdobje značilna dokaj hitra gospodarska rast, ki je bila hitrejša kot v republifd. Vendar pa smo v občini še vedno ostali za planirano rastjo. Vzroki za to so prepočasno uveljavljanje dohodkovnih odnosov v celotni sferi gospodarstva in negospodarstva, visoka rast inflacije in življenskih stroškov, neusklajen uvoz in izvoz, prepočasno aktiviranje investicij ( GLIN, ELKROJ, Kovinarstvo), katerih rezultati bodo vidni šele v prihodnjem obdobju, neusklajena rast cen reprodukcijskega materiala na-pram cenam finalnih izdelkov itd Zadovoljivih uspehov nismo dosegli tudi na področju trgovine (nismo uspeli zajeziti odliva kupne moči), prav tako pa je še vedno rakrana našega gospodarstva turizem Določen napredek smo dosegli na področju urbanizacije, predvsem kar tiče pridobivanja in ureditve urbanistične dokumentacije. , Velik napredek in pomembne delovne zmage smo dosegli tako na področju SIS materialne proizvodnje (stanovanjsko gospodarstvo, komunalno gospodarstvo, PTT) kot pri SIS družbenih dejavnosti (OS Luče in Gornji grad, kulturni dom Nazarje, več športnih objektov).
Predstavniki izvršnega sveta so pri razlagi predloga družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1981—1985 povdarili, da moramo v prihod-
njem obdobju razviti tehnologijo na področju gozdarske in kmetijske dejavnosti, doseči moramo višjo stopnjofinalizacije izdelkov, zajeziti odliv kupne moči, skladno z danimi naravnimi pogoji pa moramo razviti turistično dejavnost Pridobiti moramo čimveč objektov restavracijskega tipa, z nočitvenimi kapacitetami, vzporedno s tem pa moramo razviti tudi cenene rekreacijske objekte.
Na področju SIS mora biti naša temeljna naloga obvladovanje vseh vrst porabe in pa vsklaje-vanje le-te z našimi realnimi materialnimi zmožnostmi Zato je predviden izpad skoraj celotne investicijske dejavnosti, ostane le tista, ki se financira iz samoprispevkov. Delegati so imeli na dogovor več pripomb in sicer:
a)	Gostinstvo in turizem -preširoko zastavljen program in premajhna udeležba investitorja
b)	Stanovanjsko gospodarstvo - število družbenih stanovanj in individualnih hiš ter porazdelitev po krajevnih skupnostih
c)	Predimenzionirano predviden posek lesne mase
d)	Stopnjo zaposlovanja naj bi uresničili le v primeru, če so došlim delavcem zagotovljeni minimalni življenjski standardi
Izvršni svet je med sejo skupščine razpravljal o teh vprašanjih, delegati pa so dogovor dopolnjen z vsklaje-nimi predlogi Izvršnega sveta, sprejeli Oba sporazuma S področja pospeševanja kmetijstva (občinski in regijski) so delegati sprejeli Povdarili so, da je potrebno, da v občini združujemo denarna sredstva za pospeševanje primarne proizvodnje in da bo združevanje sigurno obrodilo sadove v obliki večjih količin razpoložljivih prehrambenih artiklov, rešilo pa bo tudi mnogokatere težave s katerimi se ubadajo pridelovalci hrane. Rgijski sporazum so ocenili kot pozitiven, vendar so povdarili da so to le začasne rešitve in da bi to problematiko morali reševati na republiški ravni in nekatere stvari uredit? enotno. Odločno so bili prot. vsakemu zapiranju v občinske in regijske prostore.
STANIS LA V ROZENSTEIA
Vojaki popravili most
Poplava je povzročila mnogo škode, o tem smo že pisali. Močno poškodovan je bil tudi most preko Savinje v Grušovljah. Voda je uničila temelj glavnega nosilca. Popravilo je bilo zelo zahtevno in tudi naporno. Lotili so se ga vojaki.
Ko smo jih obiskali, je bilo mrzlo in neprijazno vreme. Kar težko si je zamisliti v tem letnem Času popravila, ki ijajo delo v vodi. Ob ognju so greli vojaki in nekaj delavcev, o smo prispeli s predsednikom ibčine Hinkom Čopom med nje. Starejši vodnik Radoman i Tomčič vodi skupino 14 ! vojakov mostne inženirske enote VP 4686 iz Celja. Vsi so
I
vešči dela na mostovih, zato jih naloga, ki jo morajo opraviti ni posebej presenetila. Povedali so. da so jih ljudje v kraju lepo sprejeli in da radi opravljajo takšna dela. Menijo, da so na tak način zelo koristni širši družbi NIVO iz Celja jih oskrbuje s potrebnimi sredstvi, sodelovanje pa poteka v splošno zadovoljstva Vojaki razpolagajo z zahtevno opremo, zato računajo, da bodo delo opravili v desetih dneh. Krajani bodo cenili njihove napore, da bi most čimprej popravili, saj je za nemoten promet zelo potreben. Ni torej nič presenetljivega, da so prijatelje v vojaški suknji lepo sprejeli!
Mnogo je bilo doslej zapisanega o savinjskem splavarstvu. Večina piscev je poiskala še živeče splavarje zaradi opisa dogodkov izpred nekaj deset let
Zato najdemo v mnogih zapisih tudi ime „flosaija z dušo in _ telesom,” Stanka Miklavca Čeprav rojen v Bočni, živi že dolga leta na Ljubnem. Tu ga poznajo kot neutrudnega družbenega delavca. Tudi s turizmom se je dolga leta ukvarjal in je zadnji še živeči član prvega odbora za pripravo flosarskega bala na Ljubnem. Sicer pa, predolgo bi morali neštevati razne naloge, ki jih je v svojem plodnem življenju opravljal. Zato ostanimo raje pri splavarjenju.
Med osmimi otroci v družini je kmalu moral skrbeti za kruh j, sam. Najprej je delal kot lesni delavec pri svojem sorodniku. Že kot desetletnik je stopil na I splav in potoval je do Celja. Kmalu se je do te mere usposobil, da so mu pri 17. letu
1 zaupali delo „krmaniša”. To pa je bilo v tistih časih veliko, saj je moral voditi splav od Rrglice [ na Savi do Jarka pri Rumi. Bil f je takrat najmlajši krmanišmed splavarji v dolini Od 1932 do j 1940 je preživel mnogo svojega 5 časa na splavih in doživel veliko u lepega in tudi težkega. Takšno je bilo splavarjevo življenje!
, Ko so ga poklicali v armado lj je služil do pričetka vojne in bil j nato leto dni v ujetništvu. Konec leta 1942 seje vključil v
delo OF, julija 1944 pa v NOV. Ko so bile prve volitve na osvobojenem ozemlju je sodeloval pri oblikovanju ljudske oblasti. Po vojni pa ga najdemo na raznih odgovornih delovnih nalogah. Sedaj je_ upokojen, vendar še rad pomaga, ko gre za korist kraja
Ko se zamisli ob mnogih spominih, rad pribije, da so tisti, ki so si služili denar s splavarjenjem trdo delali. Bilo je to resno in odgovorno delo. Danes se tega spominjamo vse preveč narodopisno! Niti mraz, ne visoka voda, ne slaba volja niso smeli vplivati na splavarja. Delo je bilo trdo, zaslužek pa tudi dober!
Mozirski kulturni dom se obnavlja
Sindikati za rekreacijo
Rekreacija delavcev je pomemben del njihovega življenja jjp dela. Udejstvovanje pri artnih aktivnostih pomeni za elavca nabiranje novih delov-moči in pa ustvarjanje ter jevanje ter utrjevanje prist-i medčloveških odnosov, av zato moramo v prihodnje kreaciji posvetiti vso pozor-|ost, ki bo garantirala, da bi se dan več delovnih ljudi djučevalo v telesnokultumo c ti vnos t.
jgl'Da bi pripomogli k uresničit-Vteh ciljev, si je komisija za ort in iekreacijo pri Občin-em sindikalnem svetu zadala letu 1980 obsežen delovni igram. Ta program obsega jco tipične tekmovalne aktiv-sti (nogomet, košarka, odboj-% pomemben povdarek pa je tudi na čisti rekreaciji v avi - trim akcije. fPovdariti moramo, da smo v Btošnjem letu naši skupen žik z OOS v združenem delu I da smo z njimi plodno o "delovali. Koncept dela, ki Cio si ga zastavili skupaj z imi se je pokazal za izredno Spe snega in učinkovitega in ameni vodilo za našo nadaljno aktivnost
Vseh akcij, ki smo jih programirali nismo v celoti uresničili Predvsem je skoraj v celoti odpadel rekreacijski del v naravi, saj nam muhasto vreme ni bilo naklonjeno, sneg in dež nista prizanašala. Skupaj z nosilci akcij v združenem delu, je komisija v letošnjem letu izvedla naslednja tekmovanja:
—	tekmovanje v alpskem smučanju za ekipe in posameznike v mesecu januarju
—	občinsko nogometno ligo, ki je potekala v celotnem jesenskem obdobju
—	občinsko prvenstvo v odbojki v mesecu decembru
V letošnjem letu nas čaka še izvedba občinskega prvenstva v kegljanju in organizacija trim akcije, s tem pa bi program aktivnosti zaključili. Komisija bo na osnovi točkovnega sistema izbrala najuspešnejšo OOS na rekreacijskem področju v občini Mozirje in bo v okviru možnosti organizirala skupno srečanje, na katerem bi ob razglasitvi rezultatov najboljšim podelili skromna priznanja.
STANISLAV ROZENSTEIN
Gasilci priljubljeni
f' Gasilsko društvo v Lučah je sfesno povezano s krajani Že !|Stevilo 480 podpornih članov ■govori za to. Tudi sicer je med krajani veliko zanimanje za to -dejavnost. Štejejo namreč kar 170 aktivnih članov in imajo dve pionirski desetini Društvo je bilo ustanovljeno leta 1912, pravi predsednik hran Krivec Potreba po lastnem domu je bila uresničena leta 1938. Po drugi vojni pa so kmalu poskrbeli za prizidek. V domu je edina dvorana v kraju. Ima oder in v njej so lahko razne prireditve. Skupaj s prosvetnim društvom jo oskrbujejo in vzdržujejo. Vendar niso doslej uspeli urediti kurjave, tako je dvorana v zimskem času domala neuporabna. V ta namen so gasilci dobili kredit, Sredstva bi naj prispevalo tudi
prosvetno društvo, tako bi skupno poskrbeli za centralno ogrevanje. Žal pa so sredstva prosvetnega društva izpadla in z delom niso mogli pričeti.
Gasilci so tehnično dobro opremljeni Razpolagajo s svojim prevozom in gasilsko brizgalno. Tudi strokovno so usposobljeni Potrebe civilne zaščite narekujejo večjo pripravljenost, pa tudi več orodja prihaja v dom. Mladih ne manjka, to pa ie zagotovilo, da bo društvo dobro delalo tudi v napre' Za pionirje dobro skrbijo. Letos je bila desetina pionirjev na Debelem rtiču, kjer je v tekmi dosegla prvo mesto v občinskem merilu. Prav sedaj se odločajo za pionirski gasilski prapor. V Lučah torej skrbijo, da bo mladi rod nadaljeval delo starejšega.
Pravna pomoč občanom
Izvršni svet je na svoji seji dne 2. IZ 1980 razpravljal o dajanju pravne pomoči našim delovnim ljudem in občanom. Stanje kot ga imamo sedaj na tem področju nas ne zadovoljuje. Težave so z zastopanjem strank na sodiščih (v občini nimamo nobenega odvetnika), naši občani pa morajo tudi najenostavnejše nasvete iskati na
sodiščih v Velenju in Celju, kar pa je izredno neekonomično. Zato je Izvršni svet sklenil, da uvede enkrat tedensko dajanje pravnih nasvetov, ki bi obsegali vsa pravna področja. Ta pravna pomoč se bo dajala vsak ponedeljek od 14-16 ure v prostorih SO Mozirje, začne pa se s & 1.1981.
STANISLAV ROZENSTEIN
Ali veste.....
da so o slovenski hiši in njeni zanimivi arhitekturi mnogo pisali dr. Stanko Vurnik, Albert Sč, dr. Anton Melik in Jože Katiovšek,
da se naši sodobni arhitekti nenehno borijo za ohranitev izvirnega kmečkega doma in s tem opozarjajo na nujnost očuvanja te naše kulturne dediščine,
da imamo Slovenci svoj izrazni slog in se v njem zrcali ves stvariteljski duh našega naroda,
da je zlasti slovenski kmet vedno gledal na svoj dom skupaj z neposredno okolico in izredno spretno znal vskladiti oboje v en sam okras razgibane pokrajine,
da je lepotno pojmovanje našega kmeta imelo že od nekdaj enkraten smisel za občutene oblike, ki dajejo njegovemu domu tako iskano domačnost,
da naše oko vedno bolj išče in raje gleda kmečko hišo, ki je še ohranila značilnosti slovenske kmečke arhitekture,
da je zato vsaka še izvirna kmečka domačija izredna kulturna dragocenost,
da je naša velika dolžnost, da ohranimo vsako tako kmečko hišo, ki jo še lahko dostojno obnovimo v edinstven tipični slovenski dom,
da je pa za vsako tako delo potreben strokovni nasvet arhitekta, ki se še posebej ukvarja s tem,
da je vedno več mladih gospodarjev, ki so kljub posodabljanju in novim pridobitvam v hiši, znali očuvati značilno podobo slovenske hiše v neokrnjeni obliki,
da je že marsikateri novi kmečki dom dobil vse prvine izvirne slovenske kmečke hiše,
da je že skrajni čas, da se vendar enkrat nehamo ozirati le po tuji učenosti.
TVD Partizan iz Gornjega grada je pripravilo občinsko tekmovanje v kegljanju na kegljišču ZKZ v Mozirju. Prvič je, da so se srečali kegljači iz doline in se med seboj pomerili Zanimanje za ta šport je vse večje, tako torej ni naključje, da se je v Mozirju zbralo kar 54 tekmovalcev. Nastopilo je najprej 9 skupin v predtekmovanju. V končno tekmo so se vključili člani TVD Partizan Gornji grad, športno društvo Mladost z Rečice, športno društvo Vrbovec Nazarje in TVD Partizan Mozirje.
Srečanje je bilo pod pokroviteljstvom TTKS Mozirje. Vodstvo tekmovanja je bilo v rokah Viktorja Kovača. Pokale in priznanja pa je v imenu pokrovitelja izročil Martin Aubreht
Priznanja in medalje so dobili prvi trije posamezniki: Peter Kranjc, Emil Lenart in Viktor Kovač. Skupinsko pa so zmagali tekmovalci iz Gornjega grada pred Mozifjem in Nazarje m.
Ribiški sezoni ob rob
Vzorno obnovljena kmečka hiša na Kropi
Obvozna cesta v Lokah
Krajevna skupnost Moziqe je zagotovila gradnjo nove ceste v Lokah, ki naj bi potekala mimo športnih naprav. Sedanja je močno ovirala možnosti povezanosti vseh športnih igrišč. Izvajalec del je Komunalno podjetje Mozirje. Krajani pa najbrže s cesto ne bodo povsem
zadovoljni, saj ne bo potekala po začrtani smeri. Ker se niso uspeli sporazumeti z lastnikom nekega zemljišča bodo morali tisto parcelo obiti, kar pa pomeni precejšen ovinek. Morda bodo stvar vendarle pravočasno uredili tako, da bo cesta ustrezala potrebam okolice.
Šport
in razvedrilo v Šmartnem
Našim bralcem je že znano, da so v Šmartnem zelo dejavni, tako v športu, kot tudi v rekreaciji Te dejavnosti opravljajo v okviru domačega športnega društva. Nič posebnega ni, če se zbere za kolesarsko ■*
Mladinke,
mladinci!
Na seji izdajateljskega sveta „Savinjskih novic* smo se dogovorili, da bomo mladi v vsaki številki dobili na razpolago svoj kotiček. V njem bomo pisali o svojih težavah in o težavah drugih, o delu 00 ZSMS v sredinah, Iger živimo, svoje misli in čustva bomo zlivali na papir kot literarne prispevke itd. Seveda vas bo tudi Občinska konferenca ZSMS Mozirje seznanjala s svojim delom Mislimo, da je prav, da vsi občani izvedo, kako delujejo mladinske organizacije po naši dolini Mladinke, mladinci! Bodite kritični, opozarjajte na napake, kijih vidite, pri tem pa vedno poglejte, če ste pred svojim pragom že pometli!
Prispevke pošiljajte na naslov: OK ZSMS Mozrije (za COP) in želimo si, da bi jih na naš naslov prispelo čimveč. Od števila vaše pošte bo odvisna •velikost prostora, ki nam ga bo odmeril uredniški odbor. Pišite!
CENTER ZA OBVEŠČANJE
IN propagando
PRI OK ZSMS MOZIRJE
vožnjo množica ljudi, če napovedo pohod na Menino in se odzove staro in mlada Tudi strelci so na moč dejavni Zato ni naključje, da se v kraju pohvalijo z vrsto športnih igrišč.
Pohvalno je prizadevanje športnega društva za „razgibavanje” starejših krajanov. Preko 20 žena telovadi pod vodstvom znane športne delavke iz Mozirja Pavle Trogar. Čeprav gre v večini primerov za žene, ki se kaj dobro pregibljejo v gospodinjstvu, pa je vendar zanimanje za strokovno izvedeno telovadbo velika
Ob tem primeru se sprašujemo, zakaj ni takšnih pobud še' več? Zakaj ne postane telovadba množična? Zakaj v nekaterih krajih, Iger imajo boljše pogoje dela, kot v Šmartnem, ne sledijo njihovemu vzoru? V času, ko smo se na sploh polenili in ko preveč, sedimo, je telesnokultuma dejavnost potreba! Razmislimo o tem, da so mnoge sodobne bolezni posledica ugodja, ki je za sedanji čas značilno!
Številnim akcijam ribičev skozi vse leto, načrtnemu gospodarjenju z vodami, vlaganju sredstev v poribljanje gojitvenih in lovnih revirjev, se pridružujejo tudi številni (!) nečlani RD, ki v glavnem le obirajo plodove trdega dela, •krivolova!
Po uradni oceni je v štirih revirjih RD Mozirje aktivnih vsaj toliko „robinzonov”, kot aktivnih športnih ribičev. Organizirani so odlično, opremljeni sodobno. V tem prekašajo marsikatero ekipo poklicnih strokovnjakov, predvsem s taktika Skoraj lahko zanemarimo tiste, ki korajžno mahajo z muharico, ah vlečejo črva, predvsem so nevarni ribiči z ostmi, vilicami, potapljaško opremo in celo „na roke”. V toplih poletnih mesecih, ko je vodostaj nizek, je priložnost za divji izplen, predvsem večjih rib, na pretek. Od vešče organiziranih skupin z izvidniki, do osamljenih kopalcev ter pravih čistilnih ekip v gojitvenih potokih. Poznavalec načinov lova rib kaj pogosto zasledi v brzicah nastavljene zelene veje, posekana cela drevesa v tolmune, preusmerjen tok vode idr. „Mesojedci” pa pogosto izkoriščajo čas, ko so ribiči v službah inje čuvajska dejavnost s tem okrnjena. Korajžno jo mahnejo po strugah s prestrez-nimi mrežami, nastavljajo koše (nekakšne vrše), zagotovo pa izbezajo iz lukenj poslednje ubežne ribe. Milosti seveda ni, tudi če gre za mlade, podmer-ske primerite. Poleti je treba napolniti zamrzovalne skrinje za dolgo zimo.
Čeprav precej drži dejstvo, da iz zagrizenih „švarcarjev” postanejo fantje dobri ribiči, pa je pripravljalno obdobje gotovo neustrezna Možnosti včlaniti se v mladinsko sekcijo pri RD je na pretek, zato bi kazalo, žalostno dejavnost „krivolovca” v vzgojnem obdobju (starši, šole, RD, temeljito preusmerjati.
Ribe so bogastvo, katerega mora zaščititi vsa družba. Občani, ki živijo ob vodah, «gani javne varnosti, ribiči in strokovnjaki V izjemno poslabšanih pogojih vzgajanja ribjega zaroda ter vzdrževanja ribjega staleža (vzrok so vse pogostejše anomalije v ritmu narave, gradbenih in eksploatacijsldh posegih v strugo, bolezni in onesnaževanja voda) posamezna ribiška organizacija nedvomno nima dovolj moči, da bi vsem navedenim dejstvom navkljub
uspevala zagotoviti naravni umetni prirastek, omejiti krivo lov, zagotoviti uspešno turistič no ribolovno ponudbo in zagotoviti svojim članom zado volj iv športni ribolov.
Dejstvo, da izkoristijo ribiči, člani RD pod 50 % svojih ribolovnih pravic v sezoni, d< uplesnijo le po 20 do 30 koso\ merskih rib v sezoni (za tc plačajo letno preko 100C
dinarjev prispevkov), govori vseh
prid miselnosti, da je športn ribolov predvsem humana, rekreativna dejavnost in ne zagotavljanje vira prehrane. Le redki so primeri, ko občani prijavijo krivolov. Prav tako so redke kontrole med ribiči (nekateri „nedeljski” in ina zemski ribiči se požvižgajo na
Redek ulov. Franc Matjaž h Mozirja s svojim plenom, ki ga je potegnil izpod graščinskega jezu v Nazarjah
pravila ribolova). Miličnikov ob vodah skoraj ni videti (razen ob intervencijah), čuvajska službi pa je pomanjkljiva in večkra neučinkovita. Le nekaj prijav Ijenih primerov letno (in izrečenih kazni) med občani ne deluje dovolj vzgojno. Naloga družbe in organov RD je tore temeljitejši pristop k zatiranju krivolova (npr. sistematske, akcije nadzora revirjev - tudi času varstvenega obdobja foto čuvajske akcije, snemanje „črne akcije”, objava primerov kaznivih dejanj, samozaščitno obveščanje idr.) .
Ob zaključku glavne ribolov ne sezone je poleg uspešnih nalog (o tem bomo poročali pozneje) RD Mozirje ugotovljeno dejstvo, da krivolov ne upada, epilog, ki gotovo ni v ponos družbi
JOŽE MIKLAVl
Ura pravljic
Kot smo obljubili po obisku pravljične ure v Gornjem građu, smo naslednjo uro pravljic organizirali v Solčavi
V nedeljo, 7. decembra ano povabili solčavske otroke v njihovo knjižnico. Prišlo je devet cicibanov in šolarjev 1. in 2. razreda. Zelo pridno in radovedno so poslušali zgodbici o Bolničarki Vidi ter Pajacku in zraven sami sodelovali z že pripravljenimi lutkami
Po končani pravljici smo otroke seznanili še z namenom in poslovanjem občinske knjižnice ter izposojevalnic, otroci pa so nas sami povabili naj zopet pridemo čimprej z novimi pravljicami
ANKA LAMUT
(---------------------'
Novo vodstvo Turista
Veliko je bilo pikrih pripomb na delo našega turistično gostinskega podjetja Turist. Marsikaj utemeljeno, včasih pa tudi kar tako „iz navade’. Res je, da se je Turist boril z velikimi težavami, da je na sploh stanje v gostinstvu težko, da so kadrovske stiske vedno znova bile vzrok mnogim pomanjkljivostim v ponudbi in marsikaj bi lahko še našteli v opravičilo... Vendar naš namen ni opisovati stanja, ki je povzročalo veliko hude krvi v dolini, pač smo želeli predstaviti v. tem sestavku novega direktorja gostinsko turističnega podjetja Franca Sivca.
Novice: Pravijo, da nova meda dobro pometa. Kaj ste na9i in kaj nameravate?
Sivec: Najprej moramo pripraviti temeljit sanacijski načrt. Obeta se nam izguba. Pretekla stanja so povzroča-
Franc Sivec
la mnoge težave v samem kolektivu, te moramo postopoma odpraviti. Posledice, ki so občutne zaradi slabega načrtovanja, moramo z utemeljenimi smernicami ukrepov in razvoja hitro odstraniti. Trenutno stanje še nismo v celoti spregledali, vendar že lahko trdimo, da so neurejene evidence v mnogo čem pripomogle k težavam. Razčiščujemo skupno z SDK in posebno komisijo pri IS SO Mozirje. Vsekakor smemo trditi, da bil odnos do družbene istnine v glavnem slab, slab pa je bil tudi odnos do gosta, kar je v gostinstvu usodno. Tudi vzdrževanje poslovnih prostorov je bilo slabo, zato so naši lokali v glavnem že zastareli in neprivlačni. Skratka, treba se bo spoprijeti z notranjo organizacijo in z vrsto drugih ukrepov, da se bo stanje čimpieje uredilo. Več bo treba storiti za dobro iri sprotno obveščanje delavcev. Tako bodo lažje razumeli potrebne ukrepe in sodelovanje bo boljše. Tudi samoupravna organiziranost ni zgledna. Da bi v bodoče bolje uspevali, bomo uvedli stroškovna mesta po obratih, tako bodo delavci nap-ajevani resnično po de-
Novice: Kako menite, da bo pri9a do izraza prednostna veja — turizem in rii so predvidevanja srednjeroč-
nega načrta razvoja uresničljiva?
Sveč:	Naša dolina jel
zaradi naravnih danosti polna možnosti hitrejšega razvoja turizma Preteldost k hitrejšemu razvoju te važne
aodarske veje ni dopri-i Še vedno se je smatralo, da tujski promet ni enakovredna gospodarska veja. Še so prisotne težnje razdrobljene ponudbe m hotenja mnogih nosilcev. Sedaj se trudijo na vseh ravneh, da bi celotno združeno delo več sodelovalo v razvoju turizma Ni skrivnost, da si ta dejavnost sama nikjer ne najde pot v hitrejši razvoj, saj je premalo dobič-kanosna Primeri v drugih predelih države iri republike nas učijo, daje edino čvrst, enotno začrtan turizem sposoben kljubovati tržnim zakonitostim. Končno gre za devizni priliv, ki je prav v času ustalitve pomemben. Tudi mi imamo možnosti vključitve v mednarodni turizem, vendar so tu potrebne še naložbe v nočitvene zmogljivosti. Pa seveda, enotnost v ponudbi! Golte bi morale odigrati tisto vlogo, ki jim je bila namenjena Treba je jačati njihove zmogljivosti in doseči enovitost nastopa na trgu. Golte se ne morejo ločeno obravnavati, saj so sestavni del ponudbe v dolini Prav ta povezanost interesov sili k razmišljanju o enotnem nosilcu poglavitnih nalog v razvoju turizma v dolini
Novice: Govorite o skupni ponudbi Ta ni mogoča zgolj s preimenovanjem „firme . Šem sodi tudi enotna turistična pisama, kako bo to v bodoče?
Sivec: Res je, da ne kaže govoriti posebej o kmečkem, planinskem, izletniškem ah počitniškem turizmu. Vse to je praktično ena ponudba. Naša turistična pisama v Mozirju ne odigrava vloge, kiji pritiče, vendar smo pripravljeni sodelovati z vsemi, ki se s turizmom ukvarjajo, da bi koristno in skupno usmerjali nastop na trgu. Povezovanje v občini je seveda še preozka meja. Gre za smotrno sodelovanje v regiji So zato možnosti, treba jih je le poiskati. Skratka, niti Logarska dolina, niti Golte, niti kmečki turizem se ne morejo obravnavati kot stvar za sebe. Vse je v dolini, vse je naše in vse.' je dejansko le del zaokrožene celote, ne samo v zemljepisnem, temveč tudi v ekonomskem in organizacijskem pogledu. Končno pa Še povezovanje s turističnimi dm št vi Q tem malo govorimo, dasiravno vemo, da v nekaterih krajih odločilno vplivajo prav društva in ljubitelji te dejavnosti na razvoj tujskega prometa. Če bo uspelo združiti vse dejavnike v občini v enotno hotenje, se bodo stvari hitro premaknile. Tu gre torej le za dobro voljo in dogovarjanje, ki pa ne sme ostati le pri besedah!
J
Nova zgradba za vrtec v Mozirju se pridno gradi
Obveščanje v občini
Pri občinski konferenci SZDL v Mozirju deluje tudi svet za informiranost. Njegove naloge so obsežne, saj gre za prizadevanja, ki so v naši družbi posebnega pomena Obveščanje je široka družbena naloga. Ena glavnih prvin v samoupravni družbi je pravica biti obveščen o vsem, kar je za samoupravno odločanje potrebno.
&et je pretresel najprej nekatere težave s katerimi se srečuje naše občinsko glasilo. Predvsem gre za gmotna vprašanja. Ugotovili so, da je takšen način obveščanja glede na posebnosti v naši obmejni občini potreben. Da še vedno ni urejena časovno zadovoljiva dostava. Da je potrebno več dopisovanja iz krajevnih skupnosti, tam pa je treba zadolžiti ustrezne dopisnike. Društva in druge organizacije se še premalo poslužujejo možnosti obvešča-njajavnosti o svojem delu.
Razveseljiva je pobuda mladih, ki že v dveh krajevnih skupnostih pripravljajo svoja 'asila. Gre za Šmartno in očno.
V združenem delu imajo svoja sredstva obveščanja v Glinu, Elkroju, Smreki in Komunalnem podjetju. Svet je ugotovil, da je med posameznimi uredništvi še premalo povezave, ki pa je potrebna zaradi izmenjave izkušenj in usmeqanja obveščanja v občini.
Pretresali so tudi programske smernice RTV Ljubljana. Uvodoma so poudarili, da so nekatera območja v naši občini slabo pokrita s TV sprejemom. Sklenili so o tem ponovno^ spregovoriti s pristojnimi delavci televizije. Sicer pa so menili, da program naše televizije v marsičem ne odgovarja širšemu krogu gledalcev. To velja povedati predvsem za igrani program. Na sploh je prišlo do izraza, da je televizija vse preveč ljubljanska in manj slovenska. Obrobna območja Slovenije najdejo le malo odziva v programih.
Svet je sklenil podpreti' regijsko usmeritev Novega tednika in predlagal nekatere spremembe v sporazumu, ki ureja gmotna stanja časopisa in radia Celje.
Še o steklini
Pismo iz Holandske
Naš rojak A. Stradovnik iz Maaseika nam je poslal pismeno zahvalo za ledno pošiljanje našega glasila. Med drugim piše takole: „Veseli me, da se toliko potrudite in mi SN vedno pošiljate. Vedno me razveseli ta lepo urejeni savinjski list. Preberem ga od prve do zadnje vrstice. Vse me zanima, kar pišete o prelepi Savinjski dolini Seveda pogledam najprej kaj pišete o moji rojstni vasici Bočni Pa tudi Šmartno me zanima, saj sem tja hodil v šolo. Že : 26 let živim tu, pa vendar niti za hip ne pozabim domačih krajev, kamor se j tudi rad vračam. Ko bo prilika se rad oglasim pri vas na uredništvu, j: Uredništvu Savinjskih novic želim srečno Novo leto, te želje pa prenesite I tudi vsem bralcem glasila.” -
[ Tudi mi želimo rojaku Stradovniku srečno in mirno Novo leto! Veseli ! bomo obiska in hvala za priznanje našemu glasilu!
Občina Mozirje je že od januarja 1980 proglašena za območje okuženo s steklino. O tem je bilo še mnogo napisanega. Opozarjalo se je občane o nevarnosti in ukrepih ter načinu zaščite pred to zahrbtno boleznijo.
Ob vdora stekline na območje občine, je bolezen zajela le področje vznožja Mozirjske planine, ter okolico Mozirja na levem bregu Savinje. Pogostnost obolevanja gozdnih mesojedcev pa tudi srnjadi, je bila največja v mesecu februarju, marcu in . aprilu. Poleti je nastopilo zatišje, ter ni bilo izgleda, da se bolezen Sri izven navedenih meja. Izjema je bil le pojav stekline pri mački v Čepljah pri Bočni, za katereg? si poti infekcije ni dalo tolmačiti
Aktivnost lovcev v vsem tem obdobju ni popustila. Zavedali so se, da je cilj boja proti steklini v zmanjševanju številčnosti lisic. Preko poletja je bilo uplenjeno in pregledano na steklino preko sto lisic. Samo pri šestih lisicah je bila ugotovljena steklina. Kraji uple-nitve teh steklih živali niso bili izven označenega področja.
Oktobra in novembra pa nenadoma zabeležimo pojavljanje stekline pri lisicah na območju celotne občine. Odstotek ugotovljene bolezni pri pregledanih živalih se dvigne od 5 na 80 odstotkov. V tem obdobju beležimo 16 napadov steklih lisic na domače živali, predvsem pse, pa tudi na goveda.
Z nastopom ostrejše zime ter časom parjenja lisic, bo pogostnost obolenja pri gozdnih živalih narastla, kar
povečano nevarnost za obou vanje domačih živali in posredno človeka
Šola in mi
Tokrat smo v šoli Luče ob Savinji Ravnatelj Marjan Debeljak je na tej dolžnosti že 4 leta. V razgovoru z njim smo izvedeli, da je šolska stavba bila zgrajena leta 1976. Gre za sodobno poslopje, ki bi prostorsko odgovarjalo za potrebe celodnevne šole. Vendar pa seveda manjkajo za to potrebni kadri, pa tudi nekatere _druge naprave ne ustrezajo. Šolsko igrišče so skupaj s športnim društvom v kraju res uredili. V Lučah imajo sicer številčno dosti učiteljev, nimajo pa vsi dokončanega študija. Torej gre za pomanjkanje kadra na višji stopnji. To vprašanje ne morejo uspešno rešiti s strokovnjaki izven kraja, ker primanjkuje učiteljskih stanovanj.
Podružnično šolo imajo v Solčavi V nekdanje šolsko poslopje v Strugah sé bo vselil Elkroj s svojim obratom. Na delo že težko čakajo mnoge ženske, saj morajo za delom izven kraja To pa pomeni napor in ima slab vpliv na mlade družine. Te največkrat beže dragam. Takšni pojavi pa imajo veliko posledic.
Število učencev v Lučah upada iz leta v leto. Vsi upajo, da se bo stanje bistveno spremenilo, ko bodo odprli delovna mesta v Strugah. Da je temu tako, navajajo primer Solčave, ko so se stvari obrnile na bolje takoj, ko je pričel z delom obrat Iskre.
Na šoli zaposlujejo skupaj 16' prosvetnih (klavcev, vseh članov kolektiva pa je 28. Šola se 242 otrok, za katere so izredno dobro uredili prevoze v Luče. Treba je vedeti, da je šolski okoliš zelo prostran in razbit. Marsikje so domačije visoko v hribih, dostop pa slab. S pomočjo SIS za izobraževanje v
občini so uspeli zagotoviti redne pogodbene prevoze iz vseh smeri, tako, da lastnega avtobusa nimajo.
Povezanost šole s krajem je dobra. To se odraža metj|f drugim tudi v tem, da sodeluješ pri izvenšolski dejavnosti kar 8t§| zunanjih mentoqev. Pa tucfiSf sicer je šolo in njene učence'! čutiti pri raznih delih v kraju. Prostovoljne dejavnosti združujejo v krožkih in društvih. Imajo močno športno in kulturno društvo, planinski
Marjan Debeljak
krožek, fotokrožek in vrsto drugih interesnih dejavnosti. Tako računajo, da se vsak od učencev nekje udejstvuje.
Še vedno pa jih pesti slabo, grajena streha šolskega poslopja Vsako leto popravljajo, vendar z malo uspeha Tudi sedaj streha ne tesni in kar je še huje, slabo tesnijo okna in vrata, tako, da izgubljajo veliko toplote po nepotrebnem.
Šola nosi ime po velikem skladatelju Blažu Arniču. Vsako leto pripravijo v njegov spomin proslavo, na katero povabijo svojce pokojnega rojaka Tudi letos so imeli v njegovo počastitev koncert Žalno pa oskrbujejo spominsko vitrino, ki je polna zanimivih slik in tiskane besede o pokojnem velikanu slovenske glasbe.
Resje, daje medicina pričela uporabljati za zaščito človeka, ki ga je poškodovala stekla lisica ali sumljiva žival, uspešno cepiva Tako vsaj trdijo strokovnjaki To cepivo pa je uvoženo in draga
Njegova masovna uporaba dokaj ruši naša stabilizacijska prizadevanja. V občinah okuženih s steklino je vzrok ugriz psa ali mačke smatrati za sumljiv. Teh napadov psov na ljudi beležimo vedno več. Največkrat gre za pse, katerih lastniki ne upoštevajo predpisa o priporu. Nespoštovanje predpisa posameznika tako povzroča družbi precejšnjo Scodo, poškodovancem pa bolečine in nevšečnosti.
Problematiko stekline je na pobudo veterinarske inšpekcije obravnavala tudi komisija za lovstvo pri Oddelku za gospodarstvo Skupščine občine Mozirje. Na tem sestanku se je v prvi vrsti opozorilo predstavnike lovskih družin, na dolžnost lovcev pri pokončavanju neprivezanih psov in nepriprtih mačk. To dolžnost nalaga lovcem Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izko-reninjenje stekline v občini Mozirje, ki jo je izdal Izvršni svet občine.
Izvrševanja teh ukrepov so se lovci branili, vsled neljubih pripetljajev z lastniki pokončanih živali
Sprejelo se je stališče, da se v prihodnjosti ti ukrepi izvajajo organizirano skupno z vsemi lovci in veterinarsko higiensko službo (koljačem).
Veterinarska inšpekcija pri SO Mozirje
gorenje
glin
nazarje
V letošnjem letu smo aktivirali nove investicije v predelavi lesa in ivernih plošč. S tem smo izpolnili pogoje za zaposlovanje novih delavcev na proizvodnih linijah v stavbnem pohištvu>:n novi tovarni oplemenitenih ivernih plošč.
MOŽNOST ZAPOSLITVE
nudimo delavkam in delavcem na naslednjih delih:
dela na (esnoobdelovalnih strojih	25 delavcev KV ali PK
dela na montažnih linijah	25 delavcev PK ali NK
pomožna dela v proizvodnji 20 delavcev brez kvalifik.
Delavcem nudimo ugodne delovne pogoje, delo v ogrevanih, zaprtih, svetlih prostorih, topli obrok hrane in organiziran prevoz na delo iz •vseh večjih krajev v občini
Vsak na novo zaposleni delavec ima možnost izobraževanja in pridobitve kvalifikacije ob delu.
Nagrajevanje dela je stimulativno glede na delovni rezultat. Poprečni osebni dohodek za nova delovna mesta se giblje od 6.000 do 7.500 din mesečna
<Žetima d® o naši ponudbi razmislijo tudi delavci, ki se morajo vsakodnevno voziti na delo izven območja občine.
Prijave sprejema splošno kadrovski .Sektor GLIN Nazarje, kjer kandidati tudi ostale informacija
Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je razpisal natečaj za srednje vojaške šole. Vse podrobnosti vam povedo na oddelku za ljudsko obrambo občine Mozirje.
Silvestrovanje v Mozirju! Telefonano lahko naročite mizo v občinski knjižnici Mozirje. Sredstva, ki bodo zbrana, so namenjena za obnovo kulturnega doma v Mozirju!
v___________________________________________________s
Novo v občinski knjižnici
LEPOSLOVJE - Kirst: Vse ima svojo ceno, Caldwell: Aspazija 1., 2, Stendhal: Parmska kartuzija, Mrožek: Leteči slon, Cookson: Malenov zarod, Hergold: Nož in jabolko, Yourcenar: Milostni strel, Čapek: Vojna z močeradi, Petrarca: Stihi
STROKOVNA LITERATURA - Strugar: Jugoslavija 1941-1945, Praček: Moja ameriška leta, Middlebrook: Konvoj, Zadravec: Elementi slovenske modeme književnosti, Slovensko ljudsko izročilo, Avčin: Kjer tišina šepeta, Messegue: Zelišča in zdravje, Slovenski impresionisti, Kalčič: Akrobatsko smučanje, Sportski ribolov, Sarenac: Daj gol više. Košarka: tehnika suđenja, Domači pek. Tako je kuhala moja mama, Jedila za družabne priložnosti, Vse o pecicu.
MLADINSKA LITERATURA - Crompton:	Vrnitev Brownovega
najmlajšega, Kovač: Urške so brez napake, Donnelly: Zbogom, dedek, Tallo: Zelena premičnica zemlja, Košuta: Štirje fantje muzikantje - dramatizirano, Zdravstvo med našim osvobodilnim bojem.
«MaMMMaaa*
aaiiHumt
MMMMamNHHMHV
Uresničevanje nalog ZK
Konferenca ZKS je na svoji zadnji seji ocenjevala delo osnovnih organizacij in občinske organizacije ZKS. Bili so zelo kritični dp erŠ
raznih pojavov, za kater smatrajo, da jih bo treba odpraviti. Najprej so bili mnenja, da se komunisti v $ a vnem premalo udejstvujejo v organih samoupravljanja in posebej še premalo v krajevnih skupnostih. Izrekli so pomisleke nad stanjem števila komunistov med prosvetnimi delavci.
Prav slednjemu so posvetili posebno pozornost in se izrekli za pogljobljeno delo v teh sredinah. Posebno so se v razpravi zavzeli za večjo odgovornost, ki bi jo morali sprotno ugotavljati pri članih v osnovnih organizacijah. Vse piemalo se marsikje čuti zanimanja za obravnavanje stanj v delovni sredini, oziroma v sredini iger komunisti živijo. Zato se njih ddo ne odraža v prizadevanjih za urejanje določenih težav. Dejansko pa bi morali biti prvi. Ocena komunista po tem, koliko-
krat je na sestankih je seveda, površna, saj se mora njegova vloga čutiti pri razreševanju težav, ki jih danes ne manjka. Vse preveč je taldh, ki se ob nalogah enostavno ,umaknejo", namesto, da bi stopili v bitko za samoupravne odnose in ustalitev gospodarstva. Že okvirne ocene so pokazale, da kar četrtina članstva ne dela tam, kjer bi jih pričakovali. Vse to narekuje ostrejša merila ocene dejavnosti komunistov in tistih, ki jih sprejemajo medse. Razprava je izvenela tako, da fnorajo komunisti delovati predvsem v krajevnih skupnostih in delovnih sredinah, ne pa smatrati, da je njih razprava na sestankih osnovnih organizacij že dovolj. Skratka gre za več dejavne usmeritve in ne le za načelno sodelovanje! Končno so načeli tudi vprašanje obveščanja. Poudarili so potrebo po boljši informiranosti. Gre za to, da mora komunist vedno v svoji sredini zagotoviti jasno in neizkrivljeno stališče v stvareh, ki naše ljudi zanimajo.
Odpadki
Tudi mi občutimo gospodarsko krizo, ker vedno primanjkuje
kakšnega izdelka ali pa se zvišujejo cene proizvodom. Pred nami je gospodarska stabilizacija, ko
se moramo opirati na lastne sile in postati čim manj odvisni od uvoza.
Vedno ostrejši so tudi mednarodni odnosi, vojna med Iranom in Irakom itd.
Zato se moramo zavedati, da tudi iz odpadkov lahko dobimo domače surovine za našo industrijo. V Japonski naprimer koristno uporabijo vse odpadke. Nekaj tega je koristno v industriji, za kurjavo, seveda pa tudi iz teh surovin izdelujejo različne uporabne stvari. Odpadke odlagajo tudi v morje, saj iz njih tekom let pridobe dragoceno prst Odpadke tudi uvažajo po zelo nizkih cenah in tako pridejo poceni do različnih izdelkov.
Kaj pa pri nas? — Odpadke odvažamo na smetišča. Vendar smo v zadnjem času tudi mi začeli resneje razmišljati tudi o tem.
Opažamo, daje še vedno premalo zbiralnih akcij. Vsak pa radevolje ebe
odda nepotreben material, ki ga sam ne more več uporabiti, pri tem pa dobi tudi nekaj denarja.
Oddajmo torej odpadne surovine industriji! Kot že nekaj let,
Odbor ZELENIH STRAŽ
Razvoj gasilstva
Najštevilnejša in najpomembnejša so gasilska društva, tako
na Ljubnem, kot v ostali dolini. Kako je sploh prišlo do društev?
Pred mnogimi leti so bile vasi še majhne in hiše iz lesa in pokrite s slamo. Odprta ognjišča pa so bila nevarnost za požar. Če se je vžgala ena hiša, je pogorela vsa vas. Zaradi tega
'so začeli razmišljati o organi-
ziranih gasilski^ društvih. Začeli so zbirati denar in nabavljati prvo opremo. Nabavili so tudi
✓	1——		
(EsmmI		■raci
„Savinjske novice” izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik — Tehnični urednik Niko Kupec — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 830-040 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje številka 52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in ogfase za vsako številko sprejemamo do 20. v mesecu - Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list Novo mesto - Tide na rotaciji Ljudske pravice v Ljub-
ljani — Po mnenju IS SRS,
kretariata za informacije (št. 421 1 /72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
prve ročne brizgalne, ki so bile okorne, ampak ponos vasi. Za to opremo so morali imeti posebne prostore. Tako so nastajali gasilski domovi. A, da bi vedeli, kje gori, so organizirali nočne čuvaje. Ta je moral vsako uro peti, da ni zaspal. Tehnika se je razvijala, a razvijala so se tudi gasilska društva. Stare in neokretne ročne brizgalne so zamenjale nove sodobnejše, na bencinski pogon. Gasilski domovi so se večali in oprema izpopolnjevala. A kaj člani? Člani so bili zvesti in ponosni, da so lahko gasilci. V gasilskih društvih niso smele sodelovati ženske in otroci. Tako je bilo nekoč, a kako je danes?
V dolini je že petnajst gasilskih društev. Vsa gasilska društva imajo urejene domove in sodobne brizgalne z avtomobili. Oprema se iz dneva v dan izpopolnjuje. Društva dobivajo nove gasilne aparate na prah. Pridobivajo tudi nove desetine in podmladek. Uveljavljajo se tudi ženske desetine. Vsak lahko pristopi h gasilskemu društvu. Ni potrebno več imeti čuvajev, saj sirena opozori, kdaj gori. Nove ideje, nova odkritja pa izpopolnjujejo gasilstvo.
Gasilskemu društvu je treba porpagati in uresničevati želje gasilcev. Treba je izpopolnjevati oprema Staro je treba zamenjati z novejšo, sodobnejšo, če hočemo, da bo gasilska organizacija kos nalogam, ki jih prednjo postavlja naša današnja samoupravna družba.
VANČ ARNIČ Osnovna šola Ljubno
Takole so predstavili Pionirji iz Gornjega grada sprejem v svojo organizacijo (1 razred).
Rezultati dela nas spodbujajo
V okviru obrtnega sejma v Celju je bilo organizirano športno srečanje vseh obrtnikov in delavcev Slovenije. Na tem skupu je nastopilo 60 združenj iz vse Slovenije. Med temi ekipami se je pojavila ekipa Obrtnega združenja Mozirje, ki je v svojem programu tekmovala v vseh disciplinah, ki so bile na razporedu in to v desetih panogah. Naši športniki so nas zastopali v ženski in moški ekipi ter si merili svoje moči na vseh prizoriščih. Pohvale vredno je to, da so bili prav tu
novi strokovni kadri (preko raznih tečajev in seminarjev), ki bodo nadalje vodili našo športno dejavnost Rekreativna in športna dejavnost naših delavcev in nosilcev obrti pa je cilj, predvsem organizirati rekreativno vadbo in skrbeti za nadaljni razvoj naše športne dejavnosti. O tekmovanjih in prireditvah bi poudaril, da se bomo bolj intenzivno udejstvovali na vseh športnih prireditvah v okviru mozirske občine in izven nje.
doseženi največji uspehi dose-tija. Ma'
danjega tekmovanja. Maloštevilni športniki OŽ Mozirje v primerjavi z ostalimi združenji iz Sovenije so nas resnično razveselili, kajti ugodni rezultati v skupnem plasmaju so dosegli odlično 11. mesto, seveda to je seštevek točk ženske in moške ekipe.
Obrtno združenje Mozirje pa
' mo
.Pravo presenečenje pa je bila naša ženska ekipa, ki je v kegljanju posamično priborila trajni pokal mesta Celja; seveda to je prvi, iz kakšnega večjega
bo v letu 1981 organiziralo izbirno tekmovanje za najboljšega športnika in športnico leta. Rezultati prejšnjih tekmovanj nam privabijo na športno igrišče polovico obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Zgoraj omenjeni podatki nam kažejo, da se je delo športne dejavnosti pravdno usmerilo in razvijalo.
smo se tudi letos pionirji OŠ Mozirje odločili, da se bomo trudili še naprej za lepše in čistejše okolje. Zato naprošamo vse občane, vse družbeno politične organizacije v občini, da nam pomagajo pri boju za čistejše okolje, ker skupno lažje uspemo, kot pa mi pionirji sami!
tekmovanja. „Prepričan pa sem, '	' 'elež '	“
da so si vsi udeleženci zaslužili pohvale. To nam daje vzpodbudo za resnejše in morda še bolj organizirano delo. Komisija za šport in rekreacijo pri našem združenju pa si je zadala tudi naloge za nadaljne delo.
Če bomo s takšnim organiziranim delom tudi v bodoče nadaljevali, potem nas bodo naši športniki večkrat presenetili in razveselili
Uvodni program dela pa naj bi vseboval sledeča izhodišča:
vzgoja kadrov, športna dejavnost in rekreacija, razne prireditve in tekmovanja.
Pri vzgoji kadrov je najpomembnejše, da se pridobijo
Ob tej priliki komisija za šport in rekreacijo pri Obrtnem zdniženju Mozirje razpisuje in vabi vse športnike, ki bi se želeli udeležiti 4. veleslaloma obrtnikov in delavcev Slovenije, in se bo vršil zadnjo soboto v februarju 1981, da se prijavijo na sedež Obrtnega združenja. Vse nadaljne informacije v zvezi s tem pa se bodo pfcsredovale po razpisu. Pričakujemo vašo udeležbo!
ZLATKO VITANC

OBRTNO ZDRUŽENJE MOZIRJE ŽELI VSEM *
OBRTNIKOM, NJIHOVIM DELAVCEM, UPOKOJENIM OBRTNIKOM, POSLOVNIM PARTNERJEM,
★
★
★
*-
★
*
DRUŽBENO POLITIČNIM ORGANIZACIJAM *
IN
OBČANOM OBČINE MOZIRJE
SREČNO TER USPEHA POLNO NOVU LETO 1981
******-K**-K*-H*-K-k-k*-H***-Mt********#»4Hi1c*45*****-lc*
Sodelovanje z obrtniki
Obrtno združenje se je vključilo med izdajatelje našega glasila. Tako bodo odslej Savinjske novice prinašale razna obvestila o delu združenja in tudi taka, ki bodo obrtnike obveščala o ukrepih za katere se zanimajo. Združenje želi čimveč dopisnikov iz svojih vrst, zato vabijo obrtnike, da se oglašajo s svojimi prispevki na njihov naslov.
Urednikova beseda
Zadnja številka našega gasila je pred nami Na urednikovi nizi je ostalo še nekaj prispevkov, ki niso našli prostora tokrat Prav te dni načrtujemo vsebino Savinjskih novic v prihodnjem letu
Hvaležni bomo za vaše predloge! Izdajateljski svet je sklenil, da postanejo Savinjske novice gasilo SZDL. S tem se prilagajamo
usmerjenosti obveščanja v regiji
Dopisnikom, ki ste se vse leto trudili, da bi bilo gasilo pestrejše se najlepše zahvaljujemo in pričakujemo tudi v bodoče sodelovanja. Posebno vabimo k pisanju krajane, ki bodo kaj napisali ó delu v njihovi sredini, pa čeprav bo izvenelo kritično.
Vsem bralcem želimo dobro in srečno leto 1981!
Tekmovanje planincev
Mozirsko planinsko društvo je pripravilo tekmovanje v orientaciji, Pred osnovno šolo v Mozirju so se zbrali 2e kar tam so odgovarjal na vprašanja iz NOB, planinstva in še na nekatera. Med potjo, ki jt bila dolga 5 km, so opravljali razne vojaške naloge, na cilju, to je n:
strelišču, pa so streljali z zračno puško. Sodelovalo je 12 skupin oziroma 50 članov. Pripadali pa so društvom Gornji grad, Rečica
Ljubno in Mozirje. Uvrstili so se v zaporedju, najprej mladinci Mozirje, Gornji grad, ki je zasedel tudi vsa nadaljna mesta. Me< člani pa je bilo prvo Mozirje, drugi Gornji grad in tretja Rečica Tekmovanje je vzorno potekalo. Organizacija je bila odlična Tudi na ta način pripomorejo planinska društva k vzgoji svojeg: Članstva
Pomagajmo pticam!
Vsaka ostra zima povzroči med živalmi v naravi mnogo škode vsako leto pokončata mraz in glad tudi mnogo ptic. Prav skrb z; varstvo teh zunanjih ptic je ena od osnovnih nalog našega društv in tako smo tudi letos nabavili za star milijon ptičje krme in ji razdelili našim članom. Po tej poti pa se obračamo tudi na va občane, da z ozirom na letošnjo hudo zimo čimbolj pomagaj' zunanjim pticam. Ustrezno krmo lahko nabavite tudi v trgovin ZKZ „KEMO—ZAŠČITA” v Mozirju. Ptice potrebujejo semena, I vsebujejo maščobo (bučnice, sončnice, konopljino seme in proso najboljša je mešanica teh semen). Kruhovih drobtin drobnin zunanjim pticam ne trosimo, ker po njih poginejo!
V današnjem času nas mora poleg ljubezni in usmiljenja do tel naših koristnih pernatih prijateljev voditi tudi spoznanje, da človel s podiranjem ravnovesja v naravi vse bolj ogroža tudi svoj lastn
otetoj. Zato moramo ljudje spremeniti tudi odnos do ptic.
DRUŠTVO ZA VARSTVO IN VZGOJO PTH
„KALIN” — MOZIRJ1
. O
id
fl
erkevin
Tokrat pada na rešeto knjižica z naslovom Radmirje. Skupaj st jo napisala Sergej Vrišer in Marjetica Simoniti- Izšla je kot 92 zvezek zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije pr mariborski založbi Obzorja leta 1979 na 32 straneh (in stane 1 dinarjev).
V prvem delu Sergej Vrišer govori o radmirski cerkvi, pravzapra
o cerkvi sv. Frančiška Ksaverija. Sprva je na Stražah stala doki
let
neznana cerkev sv. Barbare, okoli leta 1715 pa je Ahacij Stržin: uvedel čaščenje svetnika, ki je bil po zagotovilu pridigarje
zaščitnik v smrtnem boju in v nevihtah. Po prvih uspehih z nov
' čisla “
božjo potjo so leta 1725 dogradili cerkev sv. Frančiška Ksaverij in to nad staro, ki so jo potem podrli.
Nekaj zgodb je tudi o posameznostih iz notranjosti cerkve, njih govori knjižica o prvem delu.
Marjetica Simoniti govori o radmirski zakladnici v drugem deli Kakršno koli obnavljanje je nemogoče, saj je storjeno že v knjižni: sami. „Mik redkosti, sijajni dragoceni lesk žlahtnih kovin in dragi kamnov na cerkvenem posodju ter barvna razkošnost vezenin ' vedno učinkujejo tudi danes z neopredeljivo magično močjo podobno kakor nekoč na vernega romarja baročne dobe,“ pra avtorica tega razdelka na koncu. Kelihi, patene, monštrance i
mašna oblačila spregovorijo že v črno-belih fotografijah s svoji: neponovljivim jezikom. Človeka kar zamika, da si stvari, ki
predstavljene in opisane v knjižici, ogleda tudi v živo.
Sjrgej Vrišer v prvem razdelku knjižice pravi, da spričo vse enkratnosti, ki jih najdemo v radmirski cerkvi ,,/k/omaj lahk verjamemo, da smo še vedno v podeželski fari. / .../ /S/ re zelene Štajerske /imamo/ baročni spomenik, za katerega na marsikdo zavida."
Oglejmo si knjižico. Izzvala nas bo, da si bomo tudi radmirsl cerkev in zakladnico.
PETER WEIS
Pomagali smo kmetom
Prišla je jesen. Grdo vreme se je ponavljalo iz dneva v i—	’ * »oljs...............
Izvršni odbor združenja je imel sejo in je obravnaval nekatera pereča vprašanja. S predstavniki davčne uprave je pretresel vprašanja obrtnikov, razgovarali so s predstavniki regionalne zdravstvene skupnosti, ki so ugotovili, da se je plačevanje prispevkov letos izboljšalo kar na 96%, kar je zelo dobro, če upoštevamo prejšnje stanje.
Kmetje s0 imeli veliko dela s poljskimi pridelki, ki jih ni mogoče pospraviti ob treh ali štirih lepih dneh.
V šoli Smo ie domenili, da bo vsak razred pomaga pospravljanju pridelkov. Pri razredni uri smo se pogovoril bomo šli v prostem času - popoldan solidarno pobirati jaboli kmetijo (h Tonovim). Ob 2. uri smo se zbrali na kn Gospodinja nam je dala gajbice in pokazala, kje naj tresen pobiramo. Odpravili smo se veselo na delo. Pobirali smo jabol jih nabrali pol prikolice in šest gajbic, ki sojih kmetje daroval Ura je hitro tekla in že je bila štiri. Ker smo imeli razne dejav: smo delo končali. Gospa nam je ponudila sladkega ,,tolkca“. smo domov.
Veseli smo bili, ker Smo lahko pomagali kmetom, ki s< potrebni pomoči Tudi kmetje so bili presenečeni in veseli nelepše se nam zahvaljujejo. Sneg pa je nekaj dni pozneje p
MINKA ZALES osnovna šola Lj