1145
Pesmi za B. J.
Marjanca Kočevar
se črno
skozi to meglo zarežeš
vakuum ostaja za tabo
grizeš z zobmi to sivo ledino
črni harlekin
črna znamenja odtiskuješ ob ščipu in mladi luni ko te presvetlijo moči nadnaravne moči s posmehi in vbodi sabelj
ko se prestreljen razpršiš polkrožno
kot zlata ptica vseobsežna
kot sončni vzhod
z brezmejnim začetkom
*
črni konji tiger v pasti izrečena odvečbeseda
mišnica
me ne ujameš varjejo me tišine in leta moder oklep me varje
uročim te
in greš
greš po črni gazi
ves črn kot žalost iztisnjena iz trnov vrtnic
kot gosta črna kri
kot križ s samotne gomile
sva črna
drug na drugega preživa
ti ne pustim
kože gladke drgetov
1146
Marjanca Kočevar
Pesmi za B. J.
oči ti podarim
tisto malo neba v njih
počfni
da bo zenica
videti večja
kot z atropo bella-donna divje odprta
divje
podivjano odprta
*
uničili so ti
nežno brstje
v glavi
vse cvetje letnih časov
vetrnice vrtnice vrtnine vrtove snežne
bisere solz
so ti iz oči izsesali
s pijavkami so ti jih
ne zmoreš žalosti
ne zmoreš sedanjosti
beg zmoreš in črnino
črn meč si v zemljo zadrt zarjavel kot izkopanina
1147
Marjanca Kočevar
patina mokrih jesenskih pašnikov in poletij ob potoku te navznoter tolaži
ta plesen patinasta pod črnim zvonom navidezne varnosti
v vosku zelenem si me raztopil in me po svojem telesu polil
joj zdaj se boš z mano zadušil ves miren in tih boš sam sebe izpil
ta nočni lightshow od mračenja do svitanja
nožasti reflektorji
bojazen v labirintih
vrata
zazidana s tišino
curek mehkega voska v napeti temi
črni tigri
bega ne zmorejo
okus prve trave
naslanjanje na jutro
1148
1149                                                                                                                     Pesmi za B. J.
napačna smer v vrtinec
sancho pansa
noče pesmi
sancho pansa
ždi v prisilnem jopiču tišine
pod črnim pokrivalom dva grobova nosi
v črnem vetru ves teman črne vijuge rišeš dan na dan
ko ti bela puščica v oko prileti te nevidna meglica kot hip oslepi
izgineš med zvezde s svetlobo zadet in vrneš nazaj se kot majhen komet
potihem napraviš zlato stezico sam samcat po njej iščeš biser resnico
ker je ne najdeš si še bolj teman črne vijuge spet rišeš vsak črni dan