preklica ;e sprejema denar le za zdravila, kemikalije, ogljikovo kislino in elektrotehnični material. Politični pregled. Vsa jugoslovanska javnost se že peča s shodom klerikalnih zaupnikov, posebno s Koroščevim govorom, iz katerega se tako lepo vidi želja klerikalcev po absolutizmu, ker dr. Korošec je pri tej priliki jasno izjavil, da ako vlada ne bo mogla vladati s parlamentom, bo pa vladala tudi brez parlamenta. Hrvatski in srbski listi pišejo, naj si dr. Korošec nikar ne domišlja, da bo uvajal v Jugoslaviji avstrijski absolutizem, ker jugoslovansko ljudstvo ni zato rušilo Avstrijo, da mu ostane od Avstrije ono, kar je najslabše, t. j. njen zloglasni absolutizem. Ako vlada ne more delati s parlamentom — in , dokazano je, da ne more — potem naj lepo gre, ker tako daleč še vedno nismo, da bi bila Jugoslavija nekaka zasebna last trolista Protič-Koro-šec-Laginja. Vlada, ki nima ljudstva za sabo, naj gre in zato so Protič-Koroščevi vladi šteti dnevi in naj bo to klerikalcem prav ali ne! Z ozirom na vesti, da misli vlada odnehati v jadranskem vprašanju, je bil preteklo nedeljo v Zagrebu velik protestni shod in taki shodi so se vršili, ali se bodo še vršili te dni po vsej Jugoslaviji; v Beogradu bo shod v nedeljo, in sicer ga sklicuje .Jugoslovanska Matica". Iz teh shodov in iz pisanja celokupnegi jugoslovanskega časopisja se bo vlada lahko prepričala, da je nevarno vsako barantanje z gospodarsko in politično bodočnostjo države. Pri našem vzhodnem sosedu, na Bolgarskem vladajo čudne razmere, ki so posledica izgubljene vojne. Posledice vojne se čutijo povsod — tudi pri nas! — prav močno, ampak pri premaganih državah še veliko bolj. Na Bolgarskem se je razpasel komunizem in bolgarski komunisti so zelo radikalni, oni hočejo v vsem popolnoma posnemati ruske boljševike. V velikem mestu Plovdivu imajo komunisti vso občinsko upravo v rokah in so tako gospodarili, da je vlada bila primorana zapreti ves občinski svet! Sploh so razmere na Bolgarskem zelo podobne razmeram v Avstriji in Nemčiji in dolgo bo še trajalo, preden se dežela pomiri in posveti obnovitvi, ki jo je tako potrebna. Avstrijski državni kanclar dr. Renner se nahaja še vedno v Italiji in morda se tam kujejo naklepi proti Jugoslaviji, ker Italijani ne morejo opustiti nobene prilike, da ne bi proti naši državi ruvarili. Sreča za nas je samo v tem, da se nam ni treba Avstrije prav nič bati, ker bo ona nas pač krvavo rabila, mi pa nje čisto nič. Italija je tudi preprečila potovanje avstrijskega državnega kanclerja v Beograd. Dobro, naj pa Italija skrbi za prehrano Avstrije, saj obljubila je nekaj dr. Rennerju, ampak pod pogojem, da ona dobi — žito iz Amerike! No, na to bo pa menda Italija še malo čakala, ker Amerika postaja proti njej vsak dan bolj trda! Iz razgovorov, ki jih je imel dr. Renner s časnikarji, posnamemo, da se je dosegel med Avstrijo in čehoslovaško sporazum v tem zmislu, da bosta obe državi skupno nastopali proti vsakemu poskusu obnovitve monarhije. Avstriji s tem ne bo pomagano, ker ona niti kot republika, niti kot monarhija ni življenja zmožna in bo vedno odvisna od svojih sosedov in drugih dobrotnikov. Na slovanskem severo-vzhodu se dogajajo žalostne reči. Po najnovejših vesteh se razvijajo boji med Rusi in Poljaki na celi fronti s posebno srditostjo, kakor bi ne bil že skrajni čas, da se narodi sporazumejo med sabo in prenehajo že enkrat s prelivanjem krvi. Poljska država je dovolj močna, tudi če je sestavljena samo iz poljskega ozemlja in ji rusko ozemlje res ni potrebno. Tako se čisto po nepotrebnem Naši orožniki. Pod Avstrijo nismo nič radi imeli orožnikov. Videli smo v njih oko nam sovražne države. Čim bolj je med vojno napetost med nami in Avstrijo rastla, bolj temno smo se gledali z orožniki, ki so nazadnje dobili politične ukaze, da nadzirajo prebivalce. Težaven je bil prehod za orožnike v novo državo. Njihova čast in ugled je bil v-zvestobi do starega gospodarja. Nova orientacija ni šla kar čez noč. Ljudje so se marsikje znesli nad orožniki. Dolžili so jih mnogokrat dejanj, ki jih niso zakrivili. Polagoma so se pa začela ta nasprotja izgla-jevati. Če nas kdo okrade, se prav radi zatečemo k orožniku. Varnostne razmere v deželi so marsikje take postale, da bi raje več nego enega orožnika videli patrulirati po sumljivih krajih. Zavedati se moramo vsi, da je danes orožnik organ naše narodne države. Orožnik, ki se zaveda, da on ni berič, ampak da je nastavljen v prid ljudstvu zato, da zabrani škodo na njegovem življenju in imetku, bo z našim ljudstvom gotovo dobro izhajal. Če orožnik absolutno pravično stori svojo dolžnost, noben pameten človek mu ne bo štel v zlo. Kdor zaničuje orožnika, ker pošteno dela svojo službo, ta sam ni nič vreden. Orožniški stan je časten stan. Častna je njegova suknja. Orožnik, ki bi sam grešil zoper stanovsko čast, l?o imel težak položaj v občini. Če bi se dal podkupiti, če bi ga videli grdo pijanega, ob ves ugled je za vedno. Dobrohotnosti mu pa nihče ne bo zameril. Mi smo v demokratski državi. Možje, ki smo jih postavili, da nam varujejo življenje in dom, da vrše za višje oblasti poizvedovalno službo, ti možje so potrebni in gre jim ugled njihovega po- klica. Zaupno in prijateljsko občevanje z orož-ništvom je boljše kakor nezaupnost. Ta je najboljši orožnik, ki največ pregreh prepreči s pametnim nastopom, ne tisti, ki največ ovadi. Seve če mora, pa mora. Z doslednim nastopom bodo razmere kmalu boljše. Mi iskreno želimo, da bi bilo prebivalstvo (zlasti naš kmet) dobri prijatelji z vrlim orož-ništvom. Pametni in pošteni ljudje ne žele in ne rabijo nobene potuhe, oni gredo oblasti raje na roko. Vse ono pa, kar rabi teme, to je v enako ostrem boju s poštenim, mirnim prebivalstvom, kakor z orožništvom. Nekje sem poprašal, kako so zadovoljni z orož-kom. Odgovorilo se mi je: „če pojde v pokoj, precej ga izvolimo za župana". Življenje nam je danes vsem težko: ljubimo se, podpirajmo drug drugega, pa bo za precejšen kos odleglo. Kmetijstvo, trgovina in obrt. Semenski krompir oddaja Slovenska kmetijska družba v skladišču Turjaški trg št. 3 tudi netidom po 4,50 K za kilogram. Vreče je prinesti s seboj. g. Trgovska politika klerikalne vlade. Ministrstvo je na Veliki četrtek sklepalo o uredbi trgovine. Minister trgovine Ninčič ni iznašel nič novega. Predložil je sledeče: 1.) trgovina v notranjosti države je prosta, 2.) izvOz je prost izvzemši živine, mesne robe, žita ini mlinskih proizvodov. Izvoz teh predmetov bo ali m on o-poliziran, t. j. izvažala bo vse država, ali pa bo pridržan posebnemu izvoznemu društvu. Iz tega sledi, da bo po tej uredbi izvoz jajc, fižola, krom-, pirja prost. Za izvožena blago se ne bo smel preliva kri, na veliko veselje onih, ki se bojijo združenega, močnega slovanstva. Na Nemškem se razmere jasnijo in počasi urejujejo in tudi umaknitev francoskih čet iz Nemčije je menda samo vprašanje par dni. Vse je obsodilo naglico, s katero je Francija poslala v Nemčijo svoje čete in posebno Wilson je bil s tem korakom francoske vlade zelo nezadovoljen, ker stoji na čisto pravilnem stališču, da naj Nemčija sama napravi v svojih mejah red. Ako hočejo zavezniki, da bo Nemčija sploh mogla zadostiti težkim obveznostim, ki jih je prevzela z mirovno pogodbo, ji morajo dati tudi priliko in možnost njene notranje obnovitve, do katere pa ne more nikdar priti, ako se bodo zavezniki vedno vmešavali v njene notranje zadeve in jo s tem ovirali v vsakem razvoju. Evropska javnost se zopet zanima za mirovno konferenco, na katero nihče več mislil ni, ker ni dajala nobenega znamenja življenja od sebe. Oez par dni (19. t. m.) se zopet sestane, in sicer v Sah Remu v Italiji in tam se bo reševalo jadransko vprašanje. Upamo, da se to vprašanje reši vsaj deloma v našo korist, kakor to zahteva pravica. HoMOStL n. Kralj Peter je izrazil željo, da se želi vrniti v svoj stari dvor, kjer je sedaj začasno namef-ščeno Narodno predstavništvo, ki se bo premestilo sedaj v vojašnico VII. polka. Regent Aleksander se jeseni preseli v novi dvor. n. Velik uspeh. „Slovenec" poroča, da je govoril ira shodu Kmetske zveze lia jagnjenici pri Radečah tudi župnik Bajec iz Št. J-anža ter pristavlja: ,,Množica je ves čas neprestano poslušala govornika". — Klerikalni govorniki so res že z malim zadovoljni, ker označujejo že za velik uspeh, da jih ljudje sploh poslušajo. Bajec je imel srečo, smolo pa, je imlel B radar, katerega so kmetje ves čas neprestano tepli. n. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja vsem podružnicam, prijateljem in prijateljicam, C. M. družbe, ki s skrbjo^ povprašujejo, če bo Družba še obstala in delovala za prosveto naroda, to-le: Družba obstoja in mora obstati, ter s podvojeno energijo delati, če hoče slovenstvu rešiti, Kar se rešiti mora. Ono vzdržuje še 30 učiteljev 'n otroških vrtnaric. Kdo naj prevzema to! breme, kdo naj krmi s hrano prosvete one tisoče otrone, ki jih neguje teh 30 učiteljev in vrtnaric? Družba živi, ker mora živeti, deluje, ker mora delati, da ne poginejjol oni, ki so kri naše krvi, ki so bili sicer zapisani smrti. Kdor ima srce in rodoljubni čut, delaj za C. M. družbo! n. f Josip Lenče. V ponedeljek dopoldne je umrl v Ljubljani veletržec in hišni posestnik gospod Josip Lenče, lastnik gostilne pri „Belem volku". Pokojnik je bil ugledna in splošno znana oseba v Ljubljani, dolga leta ljubljanski občinski svetovalec in vnet podpiratelj narodnih in naprednih društev. Zapustil je oporoko, v kateri je v&lil v narodne svrhe naslednje svotte: C. M. družbi 50.000 K. Glasbeni Matici 10.000 K, Ljubljanskemu gasilnemu društvu 2000 K,,,Slavcu" 2000 K, pevskemu društvu „Ljubljanski Zvon" 1000 K, dijaškemu podpornemu društvu ,,Rado,gojil" 5000 K, za ustanovo za ubožrve obrtnike slovenske narodnosti 10.000 K, mestnim revežem ljubljanskim 2.000 K, revežem na; Bledu 1.000 K, Učiteljskemu konviktu 1.000 K. n. 4O01etnica smrti Raffaela. Te dni je minulo 400 let, ojdEar je umrl eden največjih slikarjev svetovne zgodovine, Raffaele Sanzio, star komaj 37 let. V Italiji bodo praznovili obletnico z velikimi svečanostmi. n. Sestanek zaupnikov JDS. iz slovenj ebistri-škega okraja se je vršil zadnjo nedeljo ob lepi udeležbi. Profesor Voglar je poročal o političnem položaju, dr. Koderman pa o strankini organizaciji. Nato se je ustanovil okrajni odlbor za celi sodni okraj. n. Društvo državnih nameščencev je vsled vedno bolj naraščajoče draginje' predložilo! (Deželni vladi nove zahteve. Zahteva se 40 do 75od-stotno povišanje službenih prejemkov po činov-nih razredih. n. Stavka v slovensjci operi. Člani pevskega zbora slovenske opere so: stopili v stavko, ker uprava gledališča ni ugodila njihovim 'zahtevam po zvišanju plače. Uprava gledališča je zaradi tega zaključila sezono, razveljavila pogodbe vseh nastavljencev opere in pričela pogajanja za otvo ritev nove sezone. n. Spopad med orožniki in tihotapci. Pri Na-sovi v Prekmurju se je obmejna straža koncem preteklega meseca spopadla s tihotapci. Prišlo! je 20 neoboroženih in 3 oboroženih tihotapcev. Ker sta bila na straži samo dva vojaka, so ju razorožili. Šele močni vojaški patrulji se je posrečilo razgnati tihotapsko tolpo. n. Delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani v stavki. V znak simpatij tobačnemu delavstvu v Boisni, ki je že več tednov v stavki, je v torek dopoldne stopilo tudi delavstvo ljubljanske tobačne tovarne v stavko. Delavke so v pasivni re-sistenci. Delavstvo hoče doseči enotnost plač in izboljšanje gmotnega položaja: uslužbenstva za vse tobačne tovarne v državi. n. Platina je draga. V mestu Dahlenui na Nemškem sta se dogovorila dva dijaka, da bosta vdrla v ta,mošnji muzej in pokradla vse izdelke iz platine. Svoj načrt sta že udejstvovala, ko ju nenadoma pri zločinskem delu zasači muzejski stražnik, ki je izpalil strel iz samokresa in enega dijaka na mestu ubil. Drugi dijak je pobegni. n. Boljševiški duhovnik. Po poročilih solnd-gra.ških listov so v Mittersilu aretirali te dni kaplana PfefFerkorna in še 25 drugih Oseb zaradi razširjanja boljševiških idej. Pri kaplanu so našli 100.000 kron v zlatu in vetrih za cerkvena vrata. n. Vlom v vojaško skladišče v Celju. Poročali smo, da SO' neznani storilci vlomili v vojaško skladišče v Celju ter ukradli 19.000 egiptovskih cigaret starega izdelka. Vlomilci so odtrgali tra-movje na strehi ter tako izvršili tatvino. Osumljen je najbolj odpuščeni pešec Otmar Strašek i/. Prevorja, ki pa je vsekakor moral imeti tudi pomagače. V afero, so zapleteni tudi1 neki Jaz-binšek iz Gaberja, narednik Jezernik in gostilničar Anton Ogrizek in njegova žena. Neposredni povod k temu pa je bil ta, da je policija izsledila drugo1 tatvino, ki jo; jei izvršil topničar Josip Skubic, ki je imel pri Ogrizku spravljena razna živila, ki jih je pokradel kot kuhar v top-ničarski vojašnici. Tekom nadaljnje preiskave se je našlo pri naredniku Jezerniku 14 škatel navedenih cigaret, ki jih je poprej ponujal raznim natakarjem, a jih ni mogel prodati. n. Velike količine svile ukradene. Tvornica svile v Pančevu je poslala nedavno tega 1600 kg svile neki tovarni v Ziirichu V Švici. Ko je prispel vagon s svilo iz Beograda v Zagreb, je stal tamkaj par dni, ne da bi se kdo zanj pobrigal. To priliko SO' porabili trije delomržneži in vagon temeljito oplenili. Svile* so prodali raznim albanskim trgovcem. Ko je prispel v Zagreb ravnatelj tovarne za svilo v Pančevu in pregledal vagon, je ugotovil, da manjka1 400 kg svile, v skupni vrednosti 1,200.000 kron. Krivci so bili aretirani in predani sodišču. n. Vlom v menjalnico. V menjalnico Pavla-kovič v Zagrebu so te dni vlomili neznani zli-kovci, ki so navrtali blagajno in ukradli iz nje za preko 60.000 kron vrednostnih papirjev. Iz menjalnice, kjer so se založili z denarjem, so vdrli' potem v sosedno! hišox kjer imata1 svojo trgovino brata Veselinovič in pokradli tamkaj, za 1500 'kron čoikolade, konjaka! in šampanjca. n. Zločinska nehvaležnost. Nedavno tega je prišel v Orešje neki! mož; ustavil se je pri neki hiši in1 prosil gospodarja prenočišča. Ta mu je nakazali prostor v hlevu. Kol pa ga je! hojtel zjutraj zbuditi, da bi šel k maši, ga je neznanec s tako silo udaril po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Potem je šel še v hišo nad ženo in tudi njo, težko ranil. Nato je pobral ves denar in pobegnil. Gospodarja in gospodinjo so prepeljali v bolnišnico. Zločinca še dosedaj niso izsledili. n. Tatvina v cerkvi. V cerkvi v Pliberku na Koroškem sta bila ukradena monštranca in kelih. Tat se je skril v zvonik in tako izvršil svoj posel nemoteno. Ker je cerkovnik vrata v zvonik zaprl, se je tat spustil po' vrvi čez prižnico v cerkev. n. Igralnice v Švici prepovedane. V Švici so imeli javne igralnice, kjer so bogataši iz celega sveta dannadan zaigravali milijone in milijone. Sedaj se je vršilo ljudsko glasovanje o predlogu, da bi se te igralnice odpravile in je bil predlog sprejet z 273.000 proti 216.000 glasovom. n. Žena pobila moža s sekiro. Velikonočno nedeljo zvečer je, v Podgorju pri Kamnjku 301etna Marija Kordeš udarila svojega moža, ki je ležal v postelji in bil pokrit z ofclejja preko glave, s sekiro po glavi. Presekala je odejo in zadala svojemu možu na glavi globoko rano. Mož je imel še toliko moči, da je ubežal k Sosedom in jim povedal, kako> ga je hotela žena umoriti. Zverinska žena je pa med tem upila pred hišo, da so napadli moža roparji in ga hoteli umoriti. Ubijalko, pred katero se boji vsa vas zaradi njene njene nasilnosti in maščevalnosti, so zaprli, moža pa oddali v bolnico! - n. Svojo neprevidnost plačal s smrtjo. Na Veliko soboto zvečer so v občini Strahoninec v Medjimurju zažgali mladeniči kres, ki mu pravijo domačini „Vuzmenka". Pri tem jim je šinila v glavo nesrečna misel, da vržejo v ogenj kroglo malega topa, ki so ga neznanokje dobili. Vendar so bil toliko previdni, da so se takoj poskrili čim so vrgli kroglo v ogenj. Ker pa ta le ni hotela eksplodirati, se je 211etni Štefan Vrta ič iz Po-U-va, sicer tovarniški delavec v Varaždinu, pii-bližal k ognju in sunil topovsko kroglo s palico. Ta je v tem hipu eksplodirala in ga na mestu ubila. Tako je bilo zaradi neprevidnosti uničeno mlado življenje. n. Cigani %— konjski tatov-*. Dne 30 marca je peljal iz CakoVca proti Murskem Središču voz., v katerem sta bila vprežena dva konja. Ko sn cigani opazili orožnike, so se spustili v beg. Ker pa jim je bila orožniška patrulja vedno bolj za petami, so pustili voz in oba konja na cedilu in pobegnili a- hosto. Dognalo se je. da so konje ukradli v Veliki Gorici pri Zagrebu in je oškodovani Jurij Nikolič tudi takoj spoznal svojega konja, dočim se za drugega ne ve, komu pripada. Obstoja pa utemeljen sum, da je bil ukraden tudi ta. n. Samomor. Koncem preteklega meseca se je pred svojim stanovanjem v Ptuju ustrelil posestnikov sin Anton Bukovič iz Kocič. Vzrok samomora ni znan. n. Nesreča. V soboto dopoldne je hlapec Ivan Hegler na Emonski cesti v Ljubljani povolzil gluhonemo Josipino Trebin. Revica si je pri padcu zlomila nogo. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. n. Zavratno umorjen in oropan. Na Velikonočno nedeljo je v Solini v Dalmaciji neznani zločinec zavratno umoril in oropal vojaškega krojača Lapadatoviča. Neznanec ga je zavedel na polje in mu pognal potem iz neposredne bližine kroglol v glavo, tako da, se je na, mesitju zgrudil mrtev na tla, nakar ga je morilec še oropal. Policija je uvedla takoj obsežne poizvedbe in aretirala dosedaj tri osebe. n. Osumljen roparskega umora. Po nalogu deželnega sodišča v Zadru je bil aretiran v Na-šicali 191etni delavec Simon Kojič. Osumljen je, da je umoril in oropal Štefana Coviča, kar pa ta odločno zanikuje. n. Slepar z oljem. V Splitu so aretirali te dni nekega verižnika Štefana Klariča, ki ni poznal razlike med vodo in oljem. Napolnjeval je namreč steklenice z vodo in dodal po vrhu nekoliko olja in iskal potem kupcev za to svojo čudno blago. Klarič je bil zaradi enakega sleparstva kaznovan že dvakrat, vendar pa kljub temu ni hotel opustiti te svoje kupčije, ki mu je morala vsekakor prinašati bogate dobičke. n. Nepoštena služkinja. Marija Ivodrič je bila nedavno v službi nekega zagrebškega sodnika. Cez nekoliko dni je zapustila svojo službo in odnesla s seboj razne dragocenosti in perila v vrednosti 86.000 K. Redarji so jo sicer kmalu izsledili, vendar pa je razprodala že skoro vse stvari. Izjavila je, da je zlati privesek z briljanti, zlat prstan in eno zlato brošo v vrednosti 50.000 K, prodala nekemu trgovcu za 400 K, ker ji je rekel, da je to steklo. Končno je priznala, da je bil to zlatar Lovvenstein, ki je potem pri zaslišanju izjavil, da je imel v resnici briljante za čisto navadno steklo in da jih je že drugi dan prodal nekemu drugemu za 500 K. Redarstvo mu seveda tega nL verjelo in ga je pridržalo v zaporu. Naslednjega dne se je na policiji javil njegov sin in prinesel s seboj vse dotične dragocenosti, češ, da, se mu je posrečilo najti kupca, kateremu so bile prodane. Tako so bile zopet najdene vse ukradene stvari. n. Žrtev igranja s samokresom. Učenka v delavskem; konsumnem društvu v Kranjski golri H. K. je prinesla v trgovino s seboj bratov samokres in ga kazala svoji tovarišici. V šali je tudi pomerila nanjo. Ker se je ta seveda prestrašila, ji je H. K. zaklicala: „Ne boj 'se, sajl je prazeji. Samo poglej!" Da dokaže svojo trditev, je odprla zatvor in nato sprožila. Kar poči strel in deklica je padla s prestreljeno glavo na tla in tri ure po;zneje umrla. V cevi se je nahajal namreč še en naboj. n.Dolarji. Furlan Buttalo Jasip, klepar po poklicu in zasebnica Marija Nariut sta ukradla snažilcu čevljev Andreju Kralju 100 dolarjev (16.000 K) in potem popivala. Ko sta bila aretirana, so našli pri obeh še samo 86 K. Oba zapravljivca tuje lastnine prideta predi poroto. Umno. r. Veliki sovražniki kadenja. Eden največjih sovražnikov kadenjal je bili angleški kralj Jakob I. V njegovo palačo ni smel nikdo prinesti s seboj tobaka in ako bi se kdo upal zažgati smotko, bi ga gotovo zadela najhujša kazen. Kralj pa ni samo doma strastno zatiral tobak, marveč je tudi dpsegel, da se je v celi državi vpeljal za tobak velikanski davek. Ker pa vse to še ni pomagalo, je začel pisati proti1 toibaku debele knjige, a tudi s tem ni nič dosegel. Njegovi državljani so kadili mirno naprej; za njegove knjige se ni zmenil nihče. r. Velik vol. V Berlin so pripeljali vola, ki je visok dva metra 10 cm. Barve je popolnoma bele. Na sebi nima niti najmanjšega črnega madeža. r. Šola za očete. Neki francoski list priporoča ustanovitev šol za očete. Te šole naj bi obiskovali mladi ljudjfe, kjer bi se jih poučevalo o vsem, kar potrebujejo zaj vestno izpoljnjevanje bodočih očetojvskih dolžnosti. r. Pes — častno pokopan. Da so igrali v zadnji svetovni vojni včasih tudi psi. precejšnjo vlogo, nam priča Old Jack, pes 38. angleškega pcšpallka, ki je bil v Londonu častno pokopan. Ta znameniti pes se je udeležil vojne v Franciji, kjer je rešil na stotine ranjencev gotove smrti. Ko je pozneje poginil v Londonu, so ga vojaki z veliko častjo pokopali pod nekim hrasto|m. Sam polkovnik se je udeležil pogreba in se spominjal zaslug zveste živali. Nato so zadoneli bobni in iz 12 pušk' je počila salva, kot zadnja čast slavnemu psu. Na pogrebu so začeli vojaki takoj nabirati denar, da postavijo psu-junaku nagrobni spomenik. r. Kinematografi na Dunaju. Na Dunaju je 176 kinematografov, v katerih je za 60.000 oseb prostora. Prebivalstvo izda dnevno za zabave v kinematografih 442.207 kron. Lepa1 vso|ta! r. Samomor vsled velike poneverbe. Ustrelil se je s samokresom; te dni "na Dunaju tajnik ukrajinskega poslaništva Mihael Bilensfcij, ker so mu prišli na sled, da je poneveril deset milijonov kron. Res lepega uradnika je imela Ukrajina na Dunaju. r. Za grofovske bedake. Dunajski časopisi so priobčili sledeči oglas: ..Nameravam v kratkem oditi v Ameriko, kjer bom tamkajšnjim milijonarjem priporočil gospode iz najvišje družbe kot može za njihove hčere. Poživljam kavalirje, sinove velikih bogatašev, kakor sploh vse odlične gospode, ki morajo živeti v dobrem položaju, naj ne zamude te prilke in se zglase čimprej© pri Ivanu Kleinu". Časopisi poročajo, da prihajajo ljudje k njemu v velikih četah in plačujejo za vsako avdijenco po 50 frankov. Avstrijski plemiči mislijo, da morajo, ker so izgubili oblast, vnovčiti vsaj svoje grofovske in baronske naslove za težke ameriške dolarje. Seveda je drugo vprašanje, ali bodo ameriške ddlarske princese res tako neumne, da bi nasedle na navadne puhle naslove faliranih plemičev falitne Avstrije. r. Kadar se zmoti oblast. Za časa reakcijo»-narnega prevrata v Berlinu se je dogodil nekemu poštenemu trgovcu jako neprijeten slučaj. Trgovec Steiner je bil namreč aretiran kot zlot-glasni boiljševik in od tegal trenutka ni bilo o njem več glasu. Odvetnik trgovčeve rodbine je povsod iskal trgovca. Po dolgem, jako mučnem iskanju je dognal, da se nahaja v zaporih političnega oddelka berlinske policije. Reakcijonarni policaji, ki so mislili, da je trgovec boljševik, so ga neprestano pretepavali v zaporih. Ko se je stvar pojasnila, je bil trgovec prepeljan v bolnišnico, policija pa se je opravičila. r. Nemški latari. V semenišču dunajskega vseučiliškega profesorja za narodno gospodarstvo, Otmarja Spahna, se nahaja knjiga, v katero vpisujejo dijaki svoje želje. Neki dijak je zapisal željo, naj se kupi knjiga: „Filozofski nauki marksizma" od Masaryka, predsednika Čehoslovaške republike. K imenu Masaryk je napisal naduti nemški profesor sledečo pripofcni-bo: „Je v resnici predsednik barbarske republike, a niti oddaleč učenjak". Ta tatarski profesor je nova priča o dostojnosti in politični zrelosti svojega naroda. Čast1 mu! Nemci so v resnici nanj lahko ponosni. r. Draginja v Nemški Avstriji. Tolbak se bo v Nemški Avstriji jx>dražil za 125 %, železnica za 50 %, tovornina za 100 %, poštnino in brzojavne pristojbine bodo zvišali za 100 %, papir se je s 15. februarjem podražil za 15C %. Za smeh in kratek čas. Prva zapoved. Katehet: „Kako se glasi prva zapoved?" Učenec: „Ne jej!" Katehet: „Tako!" Učenec: „Da! Ljubi Bog je že v raju Adamu in Evi zapovedal, da ne smeta jesti sadu z drevesa na sredi raja; onih deset zapotvedi je prišlo .veliko pozneje." Ali kadiš? Stotnik svojemu strežniku: „Ali kadiš?" Strežnik: „Kadim, gospod stotnik!" Stotnik: „Dobro! Torej bom smotke zaklepal." Dobra služba. Potujoč pomočnik: „ Gospod mojster, prosim, vzemite me v službo!" Mojster: „Prav rad, a saim nimam nič dela!" Pomočnik: „To nič ne de, meni je celo ljubše, če ni dela." Zadnje vesti Kmetje ubili župnika. Radi agrarne reforme. — Župnik strelja na kmete, ki ga nato ubijejo z motikami. Zagreb, 13. aprila. V vasi Ljubeščica, okraj Novi Marof, bi se imel travnik, ki je cerkvena last, po agrarni reformi razdeliti med tamdšnje kmetje. Sedanja vlada je pa izvedbo agrarne reforme, ki so jo začeli izvajati demokrati, ustavila. Ze lansko leto so kmetje na ta travnik nagnali živino ter ga popasli, ker sami nimajo dovolj pašnikov. Tamošnji župnik Tomaškovič pa je stopil s samokresom pred kmete, začel nanje streljati ter ranil dva otroka1. Zadnje dni teo kmetje zopet gnali na cerkveni travnik par repov Pristopajte k Jugoslovanski Matici. živine. Ko je župnik to videl, je prihitel iz žup-nišča s samokresom in proti kmetom večkrat ustrelil ter ranil enega kmeta. Na ta sa kmetje z motikami navalili na župnika ter ga na mestu ubili. JDS. PROTI SAMOVOLJNOSTI IN KORUPCIJI VLADE. Ljubljana, 14. aprila. (Izvirna poročila.) V včerajšnji seji je načelst.va JDS. sklenilo oster prostest proti temu, da je finančni minister brez, disciplinarne preiskave brzojavnim potem samovoljno umirovjl1 tri vrlo sposobne uradnike pri ljubljanskem carinskem uradu. S takim postopanjem se uvaja tudi med naša uradništvo ne-sigurnost in korupcija. JDS. bo podvzela v tem vprašanju, ki je velike načelne važnosti, po svojem parlamentarnem zastopstvu najodloč-nejše koirake. MINISTRSKI SVET. 1 DU Beograd, 13. aprila. Danes ob šestnajstih se ie sestal ministrski svet, kateremu sta prisostvovala tudi delegat na mirovni konferenci Kadovič in kot zastopnik Opozicije poslanec in bivši minister Milorad Draškovič. Seje bi se imel udeležiti tudi predsednik mirovne delegacije Pašič, pa je bil zadržan vsled obolelosti. Delegat Radovič je podal poročilo o stanju jadranskega in reškega vprašanja. Seja je Vzela poročilo na znanje. REVOLUCIJA V GUATEMALI. LDU VVashington, 13. aprila. (DunKU Brezžično.) V Guatemali je izbruhnil upor zoper predsednika. Uporniki so osvojili mesto; ob tem so se razvili poulični boji. V varstvo ameriškega poslaništva so se izkrcali ameriški moril i rji. ARETIRAN ITALIJANSKI MAJOR. LDU Trst, 12. aprila. Tu so zaprli italijanskega majorja Duccai Sersaloja, poveljnika avtomobilskega parka. Imel bi prodati nepdtreben erarični avtomobil za 506.000 lir, prodal ga je pa drugim osebam za 12.000 lir. Komisija, ki je pregledovala njegove račune, je ugoftovila, da je vojaški erar oškodovan za šest milijonov lir. Primešaj JUSTIN" firmi. Če živina krmo lažje in do zadnjega prt bavi in popolnoma izkoristi, da se na koncu ni i ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, poteč se pospešuje redilnost, vsled tega težka živina mast, meso, jajca, mleko. To se doseže, akc primešamo krmi enkrat na teden pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporab ljajo nadomestna sredstva za krmila, pa s« primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin j« dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospo darjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. 6 zavojev praSka Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola Glasom oblastvenega dovoljenja sme Mastii prodajati vsak trgovec in konsumna društva Ako se pri vas v lekarnah in trgoviuah ne dobi potem naj se naroči po poštni dopisnici v izde lovalnici Mastina, to je lekarnar Trnk6czy v Ljubljani 5 zavojev (paketov) Mastina za 20-60 K poštnin« prosto na dom. Od tam se pošlje Mastin s prvt pošto na vse kraje sveta. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI Stritarjeva ulica žtav.2. Padpužnlos s Splitu, Trstu, Celovcu, Sarajevu, Borici, Celju, Mariboru in Bonrcljali; bančna ekspozitura«Ptuju. KM5 K 50,000.000 - Telefon it. 261. Sprejema vloge na kn|»ice in tekoil raiun proti ugodnemu obrestovanju. Kupole ln prodaja vsa vrste vrednostnih papirjev, = valut in dovoljnje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov: ,,Banka". Delnlika glavnica! K 30,000.000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana Rezerve: okrog K 10,000.000 Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj. Prevzemat Borzna naročila in jih izvršuje caj* Sprejemat Vloge na knjižice. — Vloge na tekoči Ln iiro-ratun proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rentui davek plača banka iz svojega. Kupuje In prodajal Devize, valute, vrednostne papirje itd. Eskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. kulantneje. Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon it. 257.