Ttie Oldest Slovene ^aily in Ohio ^est Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki xvm—LETo xvm CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) SEPTEMBER 10, 1935. ŠTEVILKA (NUMBER) 213 ODKLA UPOMflO ZA IWKRIZE ' obvezati, da ne bo komplicirala ■ Ženevi prodira W" M- reši- d; v da bo tu- "^cija kmalu prišla zahtevo .a kolo- q % ko ie v ®eptemra — Med '*nice zasedanje Svaril danes po- ^'"'aŽko.ai,^ ° zna- spora, je ^5obe%' ne bo dar* ""'AiralQ bi še bolj ^ 'tak zamotani Zed. države ne želijo preloma s Sovjetsl^o unijo Svarilna nota je bila namenjena popolnoma za domač konzum. Fakt je celo, da utegne Rusija prehiteti Ameriko ter prva pretrgati diplomatske stike, ako krik proti "sovjetski propagandi" ne preneha. ostra, ^^^Sih. za-r* • ^lole V ]G mogoče *% da se r • i potrebo Ita- zaveč .ekspanzijo, zahtevo "Oalne pravice sto-% bc kate; ^traVj J "'Voini se je ^"^J^^lovsekoi ^®fitoriia Po- Neki evrop- danes Pred- **Y". dabm k% ?tprsh^^** dngnil '^ov ločila Mu popolno- Obesim je, ^ ' Pod obsto^"?.^ ^ "^ogla i okol- HT ®- »«W. - A->)., ^"»lovila M I. ,\>4f "" poslati S'S C '''"*, ar. '""'ake,! sa odgovora. Kot se bodo spominjali čita-telji "Enakopravnosti", smo v našem listu takoj potem, ko je ameriški državni department jetska unija odklonila ameriški protest, priporočali, da se poslanika Bullitta takoj pozve iz Moskve. Oni so namreč zelo raz- poslal ostro noto v Moskvo, očarani nad trgovinskimi izgledi grozeč z "najresnejšimi posledi- z Rusijo in nad izjalovljenjem cami", ako sovieti ne ukažejo pogajanj za rešitev starih rus-Tretji Internacijonali, da molči j kih dolgov v Ameriki. Ampak glede notranjih razmer v Ameri- odločilni možje na višjih mestih ki, izrazili sumnjo, da je bilo dotično svarilo namenjeno za "domač konzum", to se pravi, da se je Roosevelt s tem hotel o-tresti očitka iz reakcijonarnih krogov, da Ameriko tira v "komunizem". Da je bila naša diagnoza pravilna, je razvidno iz poročil in izjav, ki prihajajo iz najbolje poučenih krogov. Promi-nentni časnikar Paul Mallon, ki piše dnevno kolono o "zakulisnih" političnih zapletljajih v Washingtonu, katero objavlja na stotine ameriških listov, je pred par dnevi n. pr. pisal sledeče: Državni tajnik Hull se dandanes previdno ogleduje okrog vogalov, da vendar ne bi srečal koga, ki ga bo vprašal, kako stoji stvar z Rusijo. Vsi lojalni diplomati pod njim vedo, da to vprašanje stoji na prvem mestu v seznamu reči, na katere bi rad pozabil, žal pa ga čaka razočaranje. Znano mu še ni na primer, da se Ameriška legija pripravlja, da ga "podpre" na svoj način. Na konvenciji, ki se v kratkem izvrši v St. Louisu, se bo odobrilo Hullovo svarilo Rusiji ter sprejelo resolucijo z# prelom diplomatskih odnosajev z Moskvo. Naši sekondarni diplomati bi danes to sicer zanikali, toda resnica je, da so potem, ko je Sov-1 ne bo mogoče. Šola za odrasle v S N Domu «KEEN JE PODPRL STAVKO V COSHOCTONII. 50 temu napravili hiter konec. Bili so mnenja, da je bila sicer dobra "domača politika", da je Hull tako resno posvaril rdečo vlado, ampak pretrganje diplomatskih odnošajev je zopet čisto nekaj drugega. Brez ozira na vse drugo, bi to napravilo vsekakor vtis, kot da je Roosevelt napravil pomoto, ko je upo-stavil diplomatske odnošaje z Moskvo. Ampak to bi se morda še preneslo, ampak državni department je dobil iz Moskve zaupno poročilo, da tudi Moskvi ni dosti na ameriškem priznanju in da so sovjeti sami pri volji pretrgati diplomatske stike z Washingtonom. Ljudje, ki imajo vpogled v položaj, pravijo, da bi bila Rusija to že storila, ako bi bil Hull svoj zadnji odgovor poslal direktno v Moskvo namesto da ga je le objavil kot foimalno izjavo za javnost. In če krik v Ameriki za pretrganje stikov z Moskvo ne preneha, je diplomatska grupa v Washingtonu prepričana, da bo Moskva skušala Hulla prehiteti, to se pravi, da bo ona pretrgala diplomatske vezi, še predno bo imel Hull priliko. To je • rok, zakaj bi Hull rad pozabil, kar je začel, ampak mu Vlada bo podprla brezposelne kulturne delavce Določilo se je 27 milijonov dolarjev iz relifnega sklada za slikarje, godbenike, pisatelje in igralce. WASHINGTON, 8, sept. — Predsednik Roosevelt je včeraj odobril izdatek $27,315,217 iz relifnega sklada za zaposlitev kulturnih delavcev, ki si vsled depresije ne morejo služiti kruha v svojem poklicu, V poštev pridejo vse panoge kulture in u-metnosti, kot slikarji, kiparji, godbeniki, igralci in pisatelji. Kako se bo denar razdelilo, bo odločal refifni administrator Hopkins. Iz brezposelnih godbenikov se bo organiziralo orkestre, ki bo-o prirejali brezplačne koncerte, medtem ko bodo kiparji, slikarji, pisatelji in igralci dobili naročilo, da s sredstvi, ki so lastna njih panogi, izrazijo svoje vtise vladni akciji za pomoč brezposelnim, to se pravi, da v besedi, kipih, shkah in v draifai predoči-jo sliko sedanjosti. Vsi oni, ki se jih bo zaposlilo pri "kulturnem relifu", bodo dobivali takozvano "sigumostno mezdo", ki bo znašala' od $65 do .$94 na mesec. Zaposlitev bo trajala najmanj eno leti. NAPETOST ME0 ČEŠKO iN POLJSKO PRAGA, 8. sept. — Stara napetost med Čehoslovakijo in Poljsko se je danes obnovila, ko so poljski prebivalci v obmejnem okraju Cieszyn začeli razbijati okna v trgovskih lokalih in šolskih poslopjih. Po izgredih je dospela sem deputacija Cehov ter zahtevala protekcijo proti nasilnim Poljakom. Na njih prošnjo se je poslalo v prizadeti kraj 800 mož vojaštva, ki se je nastanilo v neki prazni tovarni i Si, siHrt 106| ^ ^trojin, St., v «0. otrok T« Agne Mary. ter. Louis u ' •" Albert Mohorčl,% 'hi i/" in t,. 37 Pod ita g V, ^e! ,C< .1 va av. JSKJ. Sodstvom Trdina in X okraj. \S?<« 4 Jo k, M g. ' *anior-Vk^vo ;^ a pod se. ^*»8ka de- Vse naše ljudi želimo ponovno opozoriti na šolski tečaj, ki se otvarja ta teden v S. N. Domu na St. Clairju. Vstop imajo odrasli, moški kot ženske, in pouk je popolnoma brezplačen. V dveh razredih se bo poučevalo angleščino, s posebnim poudarkom na izgovarjavo in pisanje. Razred ob sredah in petkih ob 2. uri popoldne bo poučevala Mrs. Jos. Terbižan, razred, ki se bo shajal ob pondeljkih, sredah in petkih ob 7. uri zvečer pa bo poučeval John Gallagher. Pouk za državljanstvo se bo vršil ob torkih in četrtkih ob 9. uri dopoldne pod vodstvom Miss The-rese Mulhern, d očim se bo razred za šivanje, ki ga bo poučevala Mrs. B. Rhosonberg, shajal ob torkih in četrtkih ob 2. uri popoldne. Pridite ob času, ki je označen za različne razrede, v staro poslopje SND in sprejeti boste takoj v razred, za katerega ste se odločili. "Napredne Slovenke" V sredo, ob 8. uri zvečer se COSHOCTON, O., 9. sept. — Pred par dnevi se je tu mudil predsednik A. F. of L. William Green, kjer je odobril stavko 122 mož m žensk v tovarni Novelty Advertising Co., ki so že od 23, avgusta na stavki. Green je obljubil, da bo fakte predložil vladnemu delavskemu odbo ru ter urgiral takojšnje posre dovanje vied nega tribunala. Delavci so šli na stavko, ko je družba odpravila mezde in delovne ure, ki jih je upeljala pod pravilnikom NRA. ALABAMA ODPRAVII^ CNA MAZILA." SK- vrši sestanek veseličnega odbo-. Pretresu slu- diuštva "Napredne Sloven-'ke" At. 137 SNPJ, v navadnih prostorih. Prosi se vse članice, da so navzoče.—Tajnica. Plesna zabava V nodfljo 15. sept. ae vrši v prostorih na 5607 St. Clair ave. plesna zabava, ki jo prireja komunistična stranka v ix)dporo svoji mladinski organizaciji Vstopnina jo lOc. MONTGOMERY, Ala., 9. sep tembra. — Gov. Graves je danes podpisal novo postavo, s katero se odpravlja civilne tožbe radi prelomljene poročne obljube o ziroma za "počena srca", za u-kradeno ljubezen in radi "zape Ijanja". V bodoče ne bo mogla vložiti take tožbe za denarno od .škodnino nobene ženska, ki je stara nad 21 let. volili. tfij. '^e J). Rodiig v 17 IZGllBE DELO KADI VOJNE (JA STRAHU. DURHAM, 9. sept. — Tukaj šnji premogovniki so 3,800 de lavcem naznanili, da se obratu čez dva tedna zapro, in za vzrok se navaja padanje naročil, kar je posledica strahu, da laško-abe sinski spor prinese vojno. Dunaj obhaja 570-letnico univerze IICI WALLGREENA SE VPIŠE NA "RDEČI" UNIVERZI. CHICAGO, 8. sept. — Danes se je zvedelo, da je vložila prošnjo za sprejem na čikaški univerzi edina hči lekarniškega magnata Wallgreena, ki je pred meseci povzročil senzacijo, ko je svojo nečakinjo umaknil iz univerze, češ, da se tam poučuje rdeče" nauke in "svobodno Iju-Dezen". Wallgreenova hči je poročena ter mati enega sina. Stara je 25 let ter se menda želi vpisati v neki izreden tečaj. DUNAJ, 9. sept. — Dunajska univerza, ena izmed najstarejših in najznamenitejših evropskih znanstveni zavodov, obhaja le tos 570. obletnico svoje ustanovitve. Carter, s katerim je bila univerza ustanovljena je podpisal 12. marca 1365 vojvoda Rudolf, ki je tudi položil vogelni kamen na slovito katedralo sv. Štefana. On je prvotno določil eno celo mestno okrožje za univerzo, toda končno je bila nastanjena v dominikanskem samostanu, kjer je dobila visok sloves. Do vlade cesarice Marije Terezije v sredi 18. stoletja je u-niverza poslovala po srednjeveškem običaju, to se pravi, da so bile "posvetne" znanosti stro-?o ločene od "božjih" znanosti, pouk katerih je bil izključno v rokah cerkvenih oblasti. Velika esarica pa je združila vse fakul-te ter spravila ves zavod pod državno kontrolo. Obenem je sklenila zgraditi novo poslopje, v katerem bi se nahajali vsi oddelki univerze. Velika univerzitetna dvorana je bila pozorišče številnih zgodovinskih dogodkov. Tu se je prvič igralo Haydenov oratorij Stvarjenje", kakor tudi Betho-wenovo sedmo simfonijo. Tu so leta 1848 revolucijonarni študentje obdržavali svoja zborovanja. Po zatrtju punta so bili na univerzi nastanjeni vojaki in poslopje se je rabilo kot vojašnico do leta 1856. Poslopje, v katerem se nahaja univerza sedaj, na Schotten-ringu, je bilo zgrajeno leta 1889. Senator Huey LvOit^ je mrtev i Obeta se besna borba za oblast v Louisiani, kateri je pokojni senator vladal kot politični diktator. Long je podlegel rani, katero mu je zadal atentator v nedeljo zvečer v državnem kapitolu. BATON ROUGE, Louisiana, i Ko je Long izdihnil, se je okno 10. sept. — Zvezni senator Huey: v sobi, kjer je senator, ležal, za Long je umrl danes ob 4:10 zju- trenotek stemnilo, kar je bil si-traj 5:10 po clevelandskem ča- gnal ljudem, ki so čakali zunaj, su), medtem ko so se borili kjer je lil dež, da je senator mr-zdravniki z vsemi mogočimi tev. Takoj nato je stopil iz sobe sredstvi moderne znanosti, da na koridor, kjer so bili zbrani ga rešijo pred posledicami usod- intimni prijatelji pokojnega, nega ata^tata, ki je bil vprizor- Abe Shushan, ki je financiral jen nanj na hodniku državnega prvo Longovo politično kam-kapitola. Kapitol, kjer ga je po- pan jo in s katerim sta bila od te-drla krogla, je Long zgradil, ko: daj skozi vsa leta intimna pri-je bil governer Louisiane. Imel jatelja. je obhko nebotičnika ter je bil "Senator Long je mrtev," je eden najkrasnejših državnih ka- izjavil Shushan, toda še predno pitolov v deželi. Veljal je pet je izrekel zadnjo besedo, je že milijonov dolarjev. i izgubil kontrolo nad seboj ter se Senator Long je komaj izdih- zrušil. Preko njegove rame se je nil, ko so njegovi politični na- čulo krčevito ihtenje Longove sprotniki že pričeli z borbo, da žene, ki se je trenotek pozneje uničijo njegovo politično orga- pojavila na vratih. Podpirala jo nizaeijo, s pomočjo katere se je je 20 let stara hči Rose, ki je bi-povzpel na pozicijo faktičnega la zbrana in mirna. Iz smrtne političnega diktatorja v državi,, sobe so nato prišli gov. O. K. med tem ko se je med njegovimi I Allen, podgoverner James Noe, prijatelji začelo prerivanje, kdo scnatorjeva sinova, Russell, star bo zasedel njegov "politični 10 let, in Palmer, star 12 let, tron." njegova dva bre.ta George in Earl, in dve izmed njegovih se- Pogreb mladega dr. Weissa, ki je v nedeljo zvečer ustrelil Lon- stra. Mrs. Stuart Hunt in Mrs. R. B. Knott. LETALO BREZ ROPOTA "Daily Herald" poroča, da se je Aircraft Companyji v Bri-stolu posrečilo zgraditi letalo, pri katerem je ropotanje motorja in propelerja tako omejeno, da ga iz višine 1600 m ne bo več slišati. To je najmanj hrupni aparat, kar so jih imeli doslej, njegovo ropotanje ni večje nego pri najmodernejših luksuznih avtomobilih. Graditelji so že pred kakšnimi desetimi leti odkrili svojo metodo, ki omejuje motorni trušč na minimum, a šele sedaj so imeli možnost, da jo uresničijo. Nova letalo bo imelo brzino kakšnih 500 km na uro in bo tehtalo samo 750 funtov. Kakor poroča omenjeni list, bo družba že prihodnje leto spravila veliko število teh letal na trg. Seja premeščena Članom in Članicam društva 'Napredek" št. 132 JSKJ se naznanja, da se bodo seje od sedaj naprej vršile vsak drugi četrtek v mesecu in ne več v pe-forej, prihodnja seja se bo vršila dne 12. septembra, ob navadnem času.—Tajnik. Poročno dovoljenje Poročno dovoljenje sta dobila: John Zakrajšek, 1046 East 69 St. in Agnes Smolej, 1169 E. 72 St. Bilo srečno! ga, in je bil pri priči ubit od njegove telesne straže, se je vršil: Ko so sorodniki odšli, je gov. včeraj, 12 ur prej kot je izdihnil: Allen med tem, ko so mu solze Long. Vdeležilo se ga je več slo drle po licih, podal ustmeno iz-Ijudi, med njimi veliko odličnih javo, v kateri je formalno pove-osebnosti in skoro vsi zdravnik;; ličeval svojega mrtvega šefa. v mestu. Jasno je, da velik del i gno uro pozneje se je že zve-prebivalstva že smatra mladega i ^ prvih nasledstvenih na- zdravnika za mučenika. Smrt bo črtih, ki se jih namerava pod- seveda tudi spomin Longa med j y2eti sedaj, ko je Long mrtev, njegovimi pristaši obkrožila s j da bo gov. Allen resig- sijajem mučeništva. ^ niral, nakar bo podgoverner Noe Senator Long je izšel iz naj-: zavzel njegovo mesto, potem pa bolj revnega sloja belega pre-: imenoval Allena, da zavzame se-bivalstva na jugu. Kot mladenič i dež v senatu Zed. držav, ki je je hodil od hiše do hiše kot a- i postal prazen z Longovo smrtjo. nwnepo^d> Langjebilskmdvdurpnd Kultura "IVAN CANKAR" Danes točno ob 7. uri zvečer Jesenska prireditev "Zarje" Samostojni pevski zbor "Zarja" se že živahno pripravlja za svojo jesensko operno prireditev. In katero opero mislite, da so to pot izbrali? Prekrasno komično opero "Marto," ki je bila ob prvi vprizoritvi pred tremi leti naravnost kolosalen uspeh. Takrat je bilo med občinstvom tako navdušenje, da je bila splošna zahteva za ponovitev, a se ni moglo dobiti dvorane na primeren datum. Zato pa bodo številni prijatelji "Zarjanov" in opere "Marte' imeli to jesen priliko videti m slišati to melodično in romantično operno delo. Vstopnice bodo v kratkem na razpolago v predprodaji. Več in podrobneje ščine. Potem se je s svojimi lastnimi sredstvi izučil za advokata ter se z vso energijo vrgel v politično življenje ter postal gv-verner, pozneje pa zvezni senator. Posedal je ogromno energijo in bil je trdno prepričan, da nekoč postane predsednik Zed, držav. V politični borbi je bil neizprosen in nikoli ni izbiral sredstev za ugonobitev onih, Iji so se mu postavili po robu. Zadnja leta je začel z veliko kampanjo za "razdelitev bogastva", in na tej platformi je grozil voditi boj proti Rooseveltu, katerega jj pred tremi leti navdušeno podpiral. Ker v Louisiani republikanci sploh ne pridejo v poštev, jo smrtjo skoro nepretrgoma zmešan in je le še tu pa sem spoznal ljudi, ki so stali okrog njega. Toda nekaj minut pred smrtjo je prišel k popolni zavesti ter je zašepetal: "Kaj se je zgodilo z mojimi fanti na univerzi?" Imel je očividno v mislih državno univerzo, katero je tekom sedmih let svoje vlade naravnost obsipal z denarjem ter napravil iz nje odlično šolo, akorovno je tudi tu kot povsod drugod zahteval absolutno politično pokornost. Podvojena produkcija? Te dni je obiskalo tovarno Longova politična mašina ustva-1 White Motor Co. nad tisoč pro-rila razkol v demokratski j dajalcev in tovornih podjetni-stranki. Longovi pristaši in opo- j kov, ki so si ogledali najnovejši zicija so se smrtno sovražili. j madel tovornih a\'lov, ki jih je Long sam se je dobro zavedal j začela izdelovati ta družba, nevarnosti, ki mu je vedno pre- i Predsednik Robert F. Black je tila ter je večkrat trdil, da ga j izrazil mnenje, da bo uvedba no-nasprotniki nameravajo umori-1 vega modela prinesla dovolj na-ti. I ročil za podvojitev produkcije v Ce bo kdo izmed Longovih i tovarni. pobočnikov v stanu prevzeti "že-1 se vrši na odru SND vaja za'bo publicijski odbor poročal od "Legijonarje." Vsi igralci in'časa do časa, kajti "Zarjine Igralke so prošeni, da to vpo-števajo. — Režiserka. prireditve so višek našega glasbenega udejstvovanja. zlo", s katerim je vladal mrtvi senator, je zelo dvomljivo, kajti Long je takorekoč nosil ves svoj "sistem" v svoji glavi in sploh ni imel nikake jasno začrtane politične filozofije, akoravno ni dvoma, da je bil njegov pokret neke vrste ameriški fašizem. Abesinska cesarica Danes ob 6. uri zvečer ima govorili po NBC radio omrežju ■ Zed. državah abesinska ccauric Mennen, ki bo apelirala na ameriško ženstvo, da deluje za ohranitev miru. Govor bo oddajan iz Addis Ababe. STRAN 2 ENAKOPRAVTSOST septeml"^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 ca 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedlnjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 Ea 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$150 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879 ► 104 NEW DEAL JE "DOKONČAL" Ko je predsednik Roosevelt pred par dnevi potolažil ameriške bizniške magnate, da si sedaj lahko "oddahnejo," zagotavljajoč jih, da je zakonodajni program New Deala faktično končan in da se torej nimajo več bati, da se bo vlada še kaj "vmešavala" v privatne posle, je s tem indirektno priznal moralni in fak- . tični bankrot New Deala. Roosevelt je bil izvoljen od naroda, da odpravi brezposelnost. Da je bila to glavna misel ljudskih mas in da jih je on sam s svojimi izjavami zagotavljal, da to stori, to je nesporen in neovrgljiv fakt. Nič manj nesporen in neovrgljiv fakt pa je, da po dveh letih in pol New Deala v deželi obstoji še vedno ogromna armada brezposelnih. In ne samo to. Brezposelnost zadnje mesece ne le da se ne krči, temveč celo narašča. John T. Flynn, ki je eden izmed vodilnih publicistov o ekonomskih in finančnih vprašanjih, opozarja na to v e-nem izmed svojih člankov, kjer piše: "Zdaj smo v sezoni optimističnih poročil glede businessa, z vsakovrstnimi rožnatimi prerokovanji za bližnjo bodočnost. Toda če proučimo temeljno statistiko, vidimo edinole, kako brezupno zmeden je položaj in kako brezupno pomanjkljiva je naša štatistika. Dva odlič-njaka sta nedavno podala svoje izjave. Eden ves razgret od veselja obeta boljše čase ter opozarja na povečane velebiz-niške profite v drugi četrtini tekočega leta. Druga izjava je mrka ter opozarja na rastočo brezposelnost. "Kar se številk tiče, sta obe izjavi resnični. Vprašanje, glede katerega moramo napraviti sodbo, torej je, če se razmere v resnici boljšajo, kadar se večajo dobički in kadar obenem raste tudi brezposelnost. Ali pa naša štatistika morda ni zdrava? številke glede brezposelnosti so različne, ampak vse so edine v tem, da se veča." Flynn nato navaja tri tabele o brezposelnosti v letu 1933 in 1935, ki so jih objavile tri čisto različne organizacije. Narodni industrijalni konferenčni odbor. Ameriška delavska federacija in pa Institut Aleksandra Hamiltona. Število brezposelnih v letu 1933 glasom omenjenih treh organizacij je bilo 10,122,000— 9,924,000 in 12,810,000. Za julij tekočega leta pa omenjene tri organizacije navajajo naslednje številke: 11,000,000—■ 10,015,000 in 13,019,000. Kakor nimamo zanesljivih številk glede brezposelnosti, opozarja Flynn, tako tudi nimamo nobenih točnih ])odatkov glede zaslužka onih, ki delajo. Delavski department trdi, da povprečna tedenska mezda znaša $22.60, toda vzpričo ogromnega števila delavcev, ki delajo le po nekaj dni v tednu, je ta številka neverjetna, Isto velja tudi za dobičke. Ni dvoma, da so dobički v prvi polovici tega leta v primeri z zadnjo polovico minulega jako povečali, ampak podatki, na ])odlagi katerih je ustvai'jen ta zaključek, se tiče le 400 velikih korporacij, dočim je v deželi pol milijona korporacij in nešteto nein korporiranih podjetij. Edino, kar je mogoče reči, je torej to, zaključuje Flynn, da velike korporacije delajo večje profite. In Roosevelt pravi, da je New Deal svoje delo dokončal! 30 letni obstoj Proletarca Cleveland, Ohio socialist prišel k njemu, da bi se ^ . v. • , ■ 1 • 4. J-- naročil na Proletarca, pa se ni. Nekateri nasi rojaki, ki trdijo, . No, pa gospod se je zmotil, jaz Ob Sueškem prekopu Vojna v Abesiniji, sreča za delničarje Sueškega prekopa sem bil simpatičar socializma takrat, ne pa član stranke. Gospod Sojar ni bil preveč hud na- da so jako verni, radi tega ker pokopavajo trupla naših rojakov in zopet oni, ki molijo nad temi trupli in s tem služijo dolarje, si segajo v roke češ: Mi moramo skupaj držati, ker takšen je naš busines za krofe, in potico. Ker oni skupaj držijo, je pa tudi dolžnost naprednega elementa ameriških Slovencev, da . , , . __ . J , , J I pozneje nekoč v gostilni Nema pomagajo drug drugemu, kadar ^ _ •' ,. . , , . . .. , nir.a . na 22 cesti m Lincoln Ave ŠKRAT Ob 40 letnici smrti Engelsa Najsi povzroča vojna nevarnost med Italijo in Abesinijo, neštetim ljudem in diplomat- me, ker je celo obljubil nekemu' skim krogom še toliko skrbi, da mi da po-i to je gotovo, da imajo drugi meni poznanemu, ročni blagoslov, ako pridem k njemu ponj. Jaz sem pa dejal, gospod Sojar ne bo več pridigo-val o meni in pa še celo, kako sem se spreobrnil. Ko smo bili spet veliko razloga, da si zadovoljno manejo roke. To so v prvi vrsti akcionarji raznih vojnih industrij in akcionarji Družbe Sueškega prekopa po- du! 1e.i>'a nicsocfi ]t' l)i'C'minul Fi'idoi'ik ' .1., IP ' da? Prve odkar je su |)ri])ada iicdvoniiio sloves, , (lovskim zaijcljivecm" Kavloffl - ^ tcmcljilelj znanstvciiej^'a istvcnik M Rojak, ki je bil na obisku v se gre za napredne koristi delavstva. Radi tega vas opozarjamo, da se bo letos proslavlja-! lo 30 letnico ustanovitve lista, ki je pričel orati ledino, in voditi naše naseljence ter jim kazati pot k potrebi političnega, unij-skega in kulturnega organiziranja slovenskih delavcev. In ta list je "Proletarec", katerega u-tanovitev ni bila postlana z rožicami, ter je bila trnjeva pot tu-! leg premnogih drugih velikih: starem kraju, pripoveduje, o in majhnih pridobitnikov. Ob svojih doživetjih na potovanju. Sueškem prekopu, kjer je v nor- niCa, na 'l'l cesti in Lincoln Ave. je bil tam tudi župnik. Ko smo podebatirali, se je ujezil in pravi; "Kaj boste pili?" On je mi-' slil, da bomo naročili po pet centov pijačo. Bilo nas je okoli 15 fantov in mož. Ali mi smo naročali po 10 in 15 centov pijačo. Sojar pa ni imel tohko denarja da bi plačal in med nami je nastal smeh. Agitacija za ustanovitev tega |treba plačati za prehod ogrom-di njegovih ustanoviteljev, se je pričela v slovenskemjne v^te v zlatu, ki silovito kre- pEik IcoraJkali so. čeprsiv p() slca-! a^cijajLstičneiriltlubii v letu 19()5 1» blagfajrie prekcqpne driizbe. lovju in se obdržali do danes na { pospešil Simon Kav- površju. Mnogo onih, ki bi ostali j Virdena, 111., ker mu Kon- Se vetino v teini, je s^pregrledajo, i da ni liotrl priolxSiU IcrUUuSnih in danes jim je jasno, čemu ima j dopisov. Ker jih je Kavčič po-majhna skupina vsega preveč, Jožetu Zavrtniku, ki je bil velikanske skupine pa stradajo, > "Glas Svobode", je Kav-n.h cet. Ko pr,stanejo parn.ki Pa poglejmo trideset let „a.aj. I™ 'imatral, da jih zadržuje Za-! v kaksn. luki ob prekopu, ne Podpisani sem kot mlad dečko tnik. Prejemal jih je pa last-dobil delo v premogokopu Frickin^k Konda in jih ni izročil Za-Coal Co. na Lemont pri Union- ^rtniku, ki je radi tega pustil town, Pa. V teh premogorovih j službo v znak protesta. Nato se ni bilo organizacij v tistih časih, i j® pričelo ustanavljati piavi zato je bil za poštenega v uniji M^lavski list. Ime 'Proletarec' je preizkušenega prcmogarja ob- Predlagal Anton Preširen in je stoj težak. Zato sem tudi kopal,bilo soglasno sprejeto. le 14 dni premog v Lemontu. I Na dan 29. septembra bomo Nato pa v Leckrone, Pa. Tam I ml Clevelandčani praznovali 30-sem pa dobil delo za pumpati, letnico ustanovitve lista, in si- . . . "Pa si imel kake težave z je-malnih časih (Wgače g. ^ ho, vlada od letošnjega februarja dalje pravi živžav. Računajo, da je v tem času plulo že najmanj dvesto italijanskih prevoznih ladij skozi prekop proti Vzhodni Afriki in večina teh ladij je šla tudi skozi prekop nazaj. Vsakokrat pa je Njene akcije neprestano rase jo. Spočetka so Italijani pošiljali v Vzhodno Afriko pred vsem fašistične miličnike in delavce, ■sedaj pa se množijo prevozi red- vprašal prijatelj. "Ne jaz, ampak odvrne rojak. Francozi' sme nihče izmed moštva na kopno, razen manjših oddelkov, ki oskrbujejo pod nadzorstvom častnikov nakupe. Tudi na ladje ne sme nihče razen prav zanesljivih italijanskih državljanov, ki prebivajo tod kot priseljenci. Stric je vprašal svojega malega nečaka, ki je te dni začel hoditi v šolo, v kateri razred hodi. "V prvi!" se odreže mali junak. "Kdo pa je najmočnejši v razredu?" "Gospod učitelj!" Drobiž Najdražja knjiga sveta je hebrejsko sv. pismo, ki so ga hoteli 1. 1512 bogati beneški Judje odkupiti papežu Juliju II. za toliko zlata, kolikor tehta knjiga. To hebrejsko sv. pismo, ki Ob takšnih postankih j je v Vatinkanu, je tako težko. cer v Slovenskem Delavskem Domu, na 15335 Waterloo road. To bo skupno aranžiranje po khibih št. 27-28 in 49, ter pod vodo z dnevno plačo in tako sem obstal par mesecev. Bilo je-ravno decembra leta 1905 ko je rojak s katerim sva skupaj stanovala pri meni že pozabljeni slovenski družini, prejel formo novega lista in to jo bil "Proletarec. Ta rojak je bil prej naroč- j Vstopnina samo 40 centov, sa-nik na "Glas Svobode" kojega je i mo zvečer pa še mani, to je: bil lastnik Martin Konda, ker je; kvcder ali 25 centov. Plna god-bil Jože Zavrtnik, pred izdajo! ba, da boste lahko plesali. Jed Proletarca urednik pri hstu Glas I okusna, pijača mehka in trda. Svobode, ni čudno, da je moj ko-1 Popoldan program, godbene toč-lega prejel novo formo lista in j kc, umetni ples, nastop pevskih pa prihaja vedno do bolj ali | da ga mora nesti troje krepkih manj navdušenih manifestacij' mož, saj tehta 325 funtov. Te-italijanskih priseljencev, do j daj bi bilo morali dati Judje prepevanja fašistične himne in v našem denarju 7 milijonov vzklikov duceju. Italijani so v ostalem spremenili pristanišča ob prekopu avspicijo soc. "Zarje". Pričetek ."v zbirališča vsakovrstnih stva je označen ob treh popoldne in ob tistem času se bo tudi pričelo. 650 tisoč dinarjev zanj, a papež ga ni hotel prodati. Koliko je to sv. pismo šele danes vre-I dno! Najvišja cena, ki so jo ri, ki jih potrebujejo za vojnol^^' ^ desetletjih za v Abesiniji. Velikanske množiJ^j^g«' ^^^trt milijona ne živil, sadja, zelenjave, krom-1 \soto je p aca a pirja, moke itd., se kopičijo ob' "cmska država za misale, ki ga nabrežjih in neprestano nakla-'i^TP^" ^eon X. (151^1520) Domo i podaril angleškemu kralju Henriku VIII. Ta zgodovinska knji- dajo ter dopolnjujejo. čini imajo na ta način velike dobičke, tem bolj, ker se vsako naročilo takoj i^lača z zlatimi tako se spominjam na pričetek ! zborov, govornik kandidat za j funti in se cene tudi neprestano izdaje tega lista. župana Dulea in council-kandi-1 dvigajo. Mnoge pridobitne pa- Nato sem jaz zopet kmalu za-j data. Vprašan pa bo tudi eden noge imajo ta čas svojo veliko pustil minersko mesto in odšel v Chioažan, naj pride. Upamo, da konjunkturo. Tako je nastala Cleveland, po treh mesecih pa bo prišel. j v Suezu velika trgovina z ame- na zapad. Proletarcev naročnik pa sem postal menda koncem leta 1913, kar sem še danes. ! ga je v zbirki. CIGANI nemški državni knjižni NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Na Češkoslovaškem so v zadnjem času ])rešteli cigane in so riškimi tovornimi avtomobili,' našteli samo tistih, ki jim je zagotoJrpridoL.Ter to bo dril!^ odpravljajo dalje v Ma-jvečnegol4 let, več nego 50,000. gačna ali pi-ava delavska kultu.'»^"° ^ruga italijanska pri-^Samo na Južnem Češkem so ' stanišča v Vzhodni Afriki. Tja našli 900 tropov z okrog 6,000 Vi lojaki ste pa prošeni, da V letu 1914 ali je bilo 1915,' ni, ter proizvajana v delavskem ■ 1 -i- 1 .-.o gredo tudi velik-^nske množine, chini. sem ze malo poagitiral po Chi-; smislu, ne na kot ona v mest- ' Cigani se na Češkoslo- cagi in dobil nekaj novih naroč-inem parku v slovenskem kultur-l^^^^^^nega gradbenega materiala, vaškem vsako loto pomnože za i v% 14- rt TZ) VI v 1 v « 1« « t / lil /vi T/ XTr»lx y-x %«^ * i rv ^ nikov. Star sod rug je opomnil, j nem vrtu. Tisto kulturo oni ze posebno asfalta. Parniki, ki da gospod župnik rad čita Pro-' proizvajajo stoletja, ampak ^e-JP'^oti Daljnem "Vzhodu, 700 glav. svojo šolo. V Užhoiodu imajo letarca, da bi kdo šel do njega, da bi se naročil na list. Meni je dejal, da nimam "korajže". Kaj praviš sem rekel, bomo videli. In res sem se napotil neko jutro. Rev. Sojar je bil ravno pred župniščem, slonet je na ograji in lavstvu do danes še ni prinesla • °(lkladajo municijo običajno nobene koristi, niti pokazala, kaj I ^ Tevfiku, odkoder je po- I tem s čolni spravljajo dalje je prav za prav res prava delavska kultura. Spominek onega, koji je res vodil slovensko ljudstvo iz teme k solncu, držijo za- pioti jugu. vorjen z bukovim lesom, je čakal na ta način n. pr. cele štiri tedne, potem mu je zmanjkalo Da se ob takšnem forsiranem' vode in živil, pa je odplul v A-prometu pojavlja pomankanje den, kjer je tovor odložil, da prtega nelcje v garaži. Pa naj prevoznih sredstev, ie razumi ji- pridejo Italijani pozneje sami se pogovarjal z nekim rojakom, j njegovega duha pa ne* bodo ^ vo. Neki dobavitelj tovornih ponj. Neki drugi parnik je pri-"No kaj bi pj; vi radi?" j nikoli zaprli v temnico. Njegov ^ avtov ni mogel n. pr. dolgo časa spel z dragocenim gradbenim "Gospod Sojar, prišel sem, da j živi, potuje in se razširja dobiti dovolj ladij, da bi mu jih materialom in senom. Gradbe-bi se naročili na "Proletarca" jmcd ljudsko maso. 'prepeljale v Eritrejo in Soma- ni material so hitro iztovorili, Župnik: "Ja, kaj pa vi mislite, j Cankarjev duh je spominek'čeprav je ponujal štrikrat-'za seno pa ni bilo na razpolago a bom jaz sam v svojo skledo j proletarci! jnormalno prevoznino. Itali- dovolj ne ljudi ne prostora. da pljuval?" "Gospod Soja)', vi ga čitate in zakaj ga ne bi naročili? Meni je znano, da vi zahajate v narodno tiskarno, kjer se "Proletarec" tiska in tam ga jemljete in berete, torej zakaj ga ne bi plačali?" ijanska križarka, ki je žt luank Harbic. stacionirana v })rekopu, se leta Parnik je nekaj časa čakal, poje tem pa so vse seno enostavno j spremenila sedaj v skladišče pometali v morje in odpluli. Ve-J kuriva in v reparaturno ladjo, likanske vsote gredo v izgubo Svetilniški parniki in barke, ki tudi na ta način, da blaga, ki se TITULACI.IE V PERZIJI Iranski šah je odredil, da mo-jso počivale že od konca svetov- i^ido kvari, ne morejo spraviti rajo njegovi državljani opustiti »e vojne brez dela v Aleksandri- pod streho. Velik tovor slad-vse nepotrebne in klcčo-plazne ji. so mahoma prišle spet v ra- korja so morali odložiti na pro-Hojar: "Proletarcc" je še in nagovore, ki so jih bo. stem poleg velikega tovora ce- eej dobro urejevan in tudi Kri- j doslej uporabljali v obilni meri Eritrejska in somalijska pri- menta. Ponoči je lilo kakor iz stan je fin pisateli in celo pes-|p^"^i vsakemu višjemu. Odslej stanišča niso v stanu, da bi škafa in se je vse ozemlje tam nik. Moral bi pa biti drugačen, naj prijatelja ali znanca na go- zmogla velikanski promet, ki so okrog spremenilo v kašo iz on bi moral pisati v drugem du-'vore z "ago," gospodom, mini- mu postala nenadoma cilj. Zgo- sladkorja in cementa. Tudi zc hu, sicer pa jaz dobim list "Pro 'stru gre na govor "junab ali," di se, da morajo čakati do vrha delavce ne dobe stanovanj. Pre-letarec" v uredništvu KSKJ in ki so ga dajali doslej najmanj- napolnjene ladje cele tedne na nočujejo v masah na prostem, ga ne maram naročiti." jšim uradnikom, šah sam pa re- morju pred Masauo, ker tovora na tovorih blaga in vrečah. Da V nedeljo pozneje je župnik' flektira zase na nagovor ni mogoče takoj odložiti. Neki jih na ta način mnogo oboli, je napravil lepo pridigo, kako je I hazrat" (vehčanstvo). , norveški parnik, ki je. bil nato-pač umevno. umno. z j\]ar.\om je znan ustvarjal temelje jiistorieiio'®'^"',' ,iia ])0jm0vnnja zgodovine lev ekonomsko teorijo Marxa s -lozofske strani. T^o smrti ^ mala dva decoiiija veljal kot lik in praktiear socialislieiiCc'^^^^ lero je navdal s svojim pfOpff'' lom z duhom marksizma. Teoretično delo Eugelsn^''^j lezko ločiti, ker sta ,sku])aj sta pehala za slavo svojili jj pa lahko trdi, da se je izselitvi v Aimiiio. predvsem^ mi teorijami, docjm (lop sk«, 4 10 i# družabno znanstvena, filozof; ska in politična vprašan.]:) teli dognanj je bilo nstvarjM^||_ g, listieno svetovno naziranjt'- ' spisi so popularizirali velik"-' . gotovitve j\larxa, ki so ožji krogi. In na podlagi ^ se je pojavljalo vedno 'V ^ gibanje po vseh deželah. je bila majhna hrošurica ma od utopije do znanosti, vedena v kratkem skora.) p);!? zike ter jo povsod nveljA\ll|| ;,i dialektično zgodovinsko iz njega izhajajočo revon'Ci ..j,,,. Zlasti mlajša socialnodeiiK^^li cija v sedemdesetih letih ki je i)ostala |)oznejc ^ vseli deželah, je s|)0%nahi ill 11 ai X lioceta. S lorn il'A' Evrojn marksistična šola ni Ziiaoilno jo, fla si .i*^ simpatijo dolavskih lualoov, ki ko liroiient'lj 1'^, oialni svobodi, šolo ko ji' < moijon po Eiigolsu kot 0' ziraiijo. Tudi potom j« %a krivo razla,i>anjo, ki p". kor jo jasno ])oka%at t ioni ])olitiki, ki so hotoli 1)0 svojo. Tz^inil jo s toni ' . , praznovorjo, da "imJc sama od sol)o" zaradi ^''^'^'"^.(,1!' j par pa jo pol robna liorba 1;* ,di- :. \'oljaviti v zsi'odos-inskoin ^,^,,ol" no zavost prav tako ka FiU,i>'(^ls jo postal ^ / yikl"''j skof>a. i'ilianja. Sotlru.H' ''i- • -T., iijofiovi sin. r h \ ptv % ko '50 613 tj % -(ti ik k \ iirKMIOVal oll n.r n- g,;! modnavodni' ^ taki icarja tal^" ; cijo, vondar nikdar v zniis'' j^,j)i izo«iil)an,)a, marvoi ----jo poral>ljal marksisti''"" . .1. • /VI........ , . mirni ...P', praksi. ()i) vsom svoj('"\ -tu , prilik JI'"- ki F: ■ an"- M Ol) zovanjn polilioni ri, noiipoxljivt n-volncioH'' ^ |i' N ozirajo so na do.n'odk^ y \'ol'""L::-.nihanja jirod očmi. , ndl''''^.|,i javljal, da naj hi so (4% k ■% JU* ijtii, wvi>liii'i io ' ' •> t' ill •ova, e do rcvolii'^ ravica do r(>volucij'' •' ''''.'.v.-.i sKa "z.n'odoNinsl\a leri slone vs( nioderiu' ' \ laki re\'olnciji pa ho' " HL,, . čnona delavstva z 0//11'»" ,,„111''/ akci,|onarnili s dobe ■/. ustavnimi i čiiH.i naroda zase. (Dalje na 3. str) H t septembra, 1935. ENAKOPRAVKOSfX STRAH 3 Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza 1908 INKORPORIBANA 1909 GUvid 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 Vatro J r,,n UPRAVNI ODBOB-- ''ohn Kvai-tiik P^Gdsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. ^Wolph Lkrh TT podpredsednik, Bridgeville, Penna. R, I podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. O. Kuh-t 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. Wagajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago, 111. r.. ^ . NADZORNI ODBOR: ^Ullaiu P'^®dsednik, Huston, Penna. Lanr lu ' 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio, je rešiti dalo. Lastnik stavbe Ijani, z gdč. Albino Pugelj iz da kljub otrokovim prošnjam jKosler je bil za stavbo zavaro-j Ljubljane. I van za 200,000 Din, seno pa, ki j V Sodražici sta se poročila je bilo last pivovarne "Union" | g. Kuharič Tine, šolski upravi-pa je bilo zavarovano za 250,-1 telj v Ovčjaku in gdč. Perovšek 000. Škode pa bo po doseda njih približnih cenitvah okrog 200 tisoč Din. ga je mati pahnila v Muro in'j nato še sama skočila v deroče j valove. Dočim so otroka valo-j vi odnesli naprej, so njo zanesli i OB 40 LETNICI SMRTI FRIDERIKA ENGELSA. (Dalje iz 2. str.) Engels je znal združiti zna- Novi grobovi. V Ljubljani je umrl Avgust Sulič, magistratni uradnik. V ljubljanski bolnišnici je umrl Frank Sedlar iz Srednje vasi pri Šenčurju. Umrla je v Celju Frančiška Štefica iz spoštovane sodraži- na plitvino, kjer je obstala, vi^ost s praktično politiko, znan- tem trenutku se je mati, očivid- j stveni socializem, ki ga je so-no premislila, da bi si vzela živ- j ustvarjal, napraviti za temelj Ijenje, in je skušala rešiti še politike delavskega razreda. Ni svojega otroka, za katerega pa j napisal receptov, kako naj se ni bilo več rešitve, kajti valovi i vodi politika, dal je pa navodila ške družine. Poročila sta se v Ljubljani g. Rudollf Rekar, ekspeditor, in gdč. Fanči Novakova iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Strašen zločin blazne matere. v trenutnem sti je 23-letna navalu blazno-tovarniška de- so ga odnesli že naprej. Nato se je splazila na breg ter se vsa obupana podala k staršem in jim povedala vse, kar je stori- ^ton Laurich. Zaitz, 10 L inn Ave., So. Burgettstown, Penna. POROTNI ODBOR: Viaci MaussJr ^0^ 924. Forest City, Penna. nin... ^ , 4439 Washington Street, Denver, Colo. 1023 South 58th St., West Allis, Wis. ^ ^ ^ V N I ZDRAVNIK: • Ch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. D IS O GLASILO: % pisma ■ ' Avenue, Cleveland, O. Zvezdoorganizacije, se naj pošilja na naslov taj Kovač v 49. letu starosti. Po- nje Velke, pri povratku od de kojna je bila lastnica trafike vila v "Papirnici" na Sladkem lavka Zofka Lilek, doma iz Gor-|la. Oče jo je prosil, naj gre sama v Maribor in se javi obla- ijP/avne odspif^ na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-- sporne v K-®® naslavlja na predsednika nadzornega odse-HasiPa na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-"sC"' "ENAKnpD uradnega glasila, se naj pošilja naravnost — -KA^nostt" 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. f^innive vesfl Iz stare domovine jKcjg 11>062,653 di-"Limbušu pri Mariboru. Nezna-jih ^ ^ jemo na ko-' ni zlikovci so odnesli vso po-7 polovici j steljnino, vso obleko in vse sre-st.' ^^drar, 9^5°' ^^radjodje; brno namizno orodje, škode je za tobak. i Šestih''^ ^ pokadilo v Mesecih 1935 leto Vlom. Vlomljeno je bilo v vilo vele trgovca Ruperta Schmidta v ki je v ■a Šli 90Aa —I fviiiu iiaimz-iiu UiUUJt 1840, j 11,890 Din. Tatovi so izginUi 5j§q ' ^'^^dija 16,840, doslej brez sledu. Poročili so se 72,- ^5,623 oaJ in in Verhovec Marija, Stanko Sta- '0. °Gretva|so se v Mariboru: Morvat Franc ibg^ ze-, in Škof Albina, Opeka Anton '800. Prevladuje'nič in Leopoldina Dugar, Gott- dr. žerjavovi ulici. Stric in nečak žrtev napadalca, V Hrastju pri Pekrah so trije vinjeni delavci napadli s koli 21-letnega Ivana Marša ter ga pobili na tla. Prihitel mu je na pomoč njegov stric 44-letni Marš Ivan, pa so navalili še na njega. Oba so reševalci morali prepeljati v bolnišnico. V potoku utonila. V Kovačevi vasi je našla smrt v potoku 1-letna Marija Jurčič, hči posestnika Jurčiča. Otrok se je neopažerio odstranil iz hiše in padel v potok, kjer je utonil. Malo Marijo so iskali povsod, govorili so že, da so jo odpeljali cigani, šele zvečer so jo na veliko žalost domačih našli v plitvi vodi mrtvo. Najstarejši tisi: Podravja Mariborski muzej je pridobil najstarejši lep izviren beneški vrhu napadla svojo sodelavko 21-letno Pak Notburgo, doma istotako iz Gornje Velke. S steklenico od piva ji je prizadela na glavi hudo poškodbo. Ranjenka se nahaja v domači oskrbi. Še istega dne je Lilekova napadla z nožem svojega ljubimca, 24-letnega Jožefa Zweideck, ki je tudi zaposlen v "Papirnici" in je doma s Sladkega Vrha. Prerezala mu je trebuh in mu zadala tako strašno rano, da so mu izstopila čreva. Reševalni oddelek ga je prepeljal v mariborsko bolnišnico. Lilekova je dejanje izvršila v blazni ljubosumnosti, ker je sumila, da ima Zweidick razmerje tudi s Pakovo. Ko je čez nekaj časa prišla nekoliko k zavesti in se je zavedala, kako grozno dejanje je izvršila, se je vsa obupana oblekla v črno obleko, vzela jo dravi Je slabe ka-,Grbec Stanislav in Solak Mari- j| & Se jg , ^^jcenejša. ja, Muster Roman in Breznik '% Potrošnja Frančiška, Ferš Alojz in Har- 'j Dk.!! %i, l{j ^ - atere so pre-, ce Terezija, Frank Janez in TutJi^^ "drava"iMerčnik Marija, Lešnik Viljem kljub temu, i lich Alojz in Jančič Štefanija, % vo/i '^^^^kotiziranih m Nemec Deita. bi prodaja. Elf-fO bilo ugotoviti, v Mariboru ponesrečenci Ljubljanska bolnišnica je »arih v ljubitelji ci-: sprejela štiri ponesrečence. 48 /■ "v A, .\ž j k '"i /i liiP ii'' 'jI*. / k izumrli I letni posestnik Janez Mevšek iz % Cnh havana, Pšate je padel z domačega po- ^2%' ''%buko 624ff^' da ter dobil hude notranje po- 24 ^on ^'"^tanika j škodbe. — 70-letni užitkar An-43 Or,' 59,-1 ton Resman iz Bohinjske Bi- ^0;^ 1 strice se je peljal s kolesom. Med vožnjo je trčil z nekim avtomobilom ter padel na tla. Dobil je nevarne poškodbe na glavi, udih in vsem telesu. — 22-letni posestnikov sin Anton Mesojedec iz Dobrepolja je peljal drva s hriba. Med vožnjo je padel pod voz ter dobil pri padcu hude notranje poškodbe. 41-letnega krovca Ivana Globoč- m70j,T;28,2OO, viržl. inozemske j.svojo nezakonsko hčerko, 4-tisk iz 1. 1482, ki se je hranil jg^no Brnestino, s pretvezo, da dosedaj v župnem arhivu v Ho- gg pelje v Maribor in da si tam cah. ali nekje v bližini vzame življe- VeliU vlom v mestno elektrarno.' nje. Nato se je s Cmurekovim Nekdo je vlomil v celjsko j avtobusom peljala v Maribor ter elektarno in odnesel 35,696 Din ^ se vso soboto potikala po me-gotovine. Vlomilec je prišel v stu, nato pa se je z večernim poslopje najbrže skozi okno na j vlakom peljala v št. IIj, kjer je dvorišču, od tu na hodnik v pri-, izstopila ter se podala na Slad-tličju ter nato v sobo, kjer se ^ ki vrh. Na Vin jem vrhu je pre-nahaja blagajna. Odprl je! nočevala z otrokom ter s svojo spretno vse ključavnice blagaj- sodelavko Terezijo Pire. V ne-ne in odnesel zgoraj imenovano | deljo zjutraj, ko je vstala, je vsoto, večinoma v bankovcih; napisala razna pisma, se poslo-nekaj je bilo pa kovancev. Elek-; vila od gostiteljice ter se poda-trarna je bila le deloma zava-, ia z otrokom proti Muri. Otro- ■ rovana. ku je dejala, da se gresta ko- pat. Dete jo je milo prosilo, naj se ne gresta kopat ob tako se je Ign. Vok. veletrgovec s ko- hladnem vremenu. Morda je lesi in šivalnimi stroji v Ljub-. slutilo, kaj namerava mati. To- stem. Enako ji je svetovala tudi soseda, ki jo je nato spremljala v Maribor na postajo. Ne-srečnico so pridržali v zaporu. V vseh okoliških krajih je ta dogodek zbudil veliko vznemir-j jen je. Nesreča na stavbi. Težak hlod je padel na glavo delavcu Rudolfu Košuti, uslu-žebenem pri stavbeniku Mavri-ču in stanujočem na Masaryko vi cesti. Košuta je dobil hujše poškodbe, tako da ga je moral reševalni avto prepeljati v bolnico. Velik požar v Hočah. Nastal je požar v Hočah na gospodarskem poslopju posestnika Mihaela Krajnca. Visok sij ognja se je videl razločno iz Maribora. Zgorelo je gospodarsko poslopje s hlevi ter več glav živine. Škoda se ceni na 100,000 Din. Vzrok požara ni znan. Stanovanje s 5 sobami se odda v najem dobri družini. Vse je nanovo de-korirano in najlepše urejeno. — Plin in elektrika prosta za pra- nje Ave. Zglasite se. na 6501 St. Clair Poročil ALI VAM PIJAČA ŠKODI? % ' ace 116,800 se p"^820 ^ je ^ Poleg ci-196,500 C'"' PO lih vasi. Stresel" J^,sti nekdo napadel ter ga pre- ' ^" Po P^jtepel. Dobil je hude poškodbe ^ibnici^ ^ ®^^^^jnika je ponoči na Šmartinski ce- Počilo k ^ ^ štedilnik da! se smrtno poneHrcčil, Pri Ru-! gospodinjo, na glavi. C, se močno' Kolesarska neprevidnost % Postal stran živo-1 zahtevala novo žrtev. Ko se je lili Potjii % cisto rumena :'PGljal šofer avtopodjetja g. Go-ljudi, ki so jo ričana proti Kranju, med Dup- dr Pi^isotnosti o. i Ijami in Križem pa je pripeljal 3e ^zuha Pfišl Se je za-^ polagoma -Razkopala pa ■ !"ki koj "• "JCI-je bil C! S^'ki h sob In kopalnica na prvem nadst. 50x140. Davki $51.13 letno. Pogoji : Bančna financa $4500 1619 Longwood Drive, od Mayfield Ud.. May field Heights; prenovljeno ; <) sob za eno družino. Krasen lot 15U.\ir)0; gorkota na vroč zrak. Pogoji: Bančna finan- $4000 14315 Parley Ave., od 1>. 1-10 St.; 2 družinska hiša; o sob in kopalnica vsako stanovanje; ena soba na 3. nadst.: lot 47x140. Bančna financa _______ $4000 severno od Mayficid, South Euclid; G po- 4314 Prasse Avenue, blizu Greon Road. sob za eno družino; velika klet; gorkota na vroč zrak; prvovrstna garaža sebiii davki plačani. Pogoji: Bančna financa $3500 Tke City SD Suburban Co. 308-318 Anisfield Building, vogal E. 9th in Huron.—M.\in 1645 Dnevi denarnih prihrankov za kupce MAYTAG strojev MODEL 30 Mo^ri kupci si izberejo Miiytas stroj sedaj, ko so cene še vedno nizke. Je to najboljša investicija, ki jo morete napraviti. Veselite se hitrosti, prircčnosti in čistega, skrbnega pranja, s katerim se Alayta? ponaša — stroj s čebrom iz vlitega alumini.ja, z ovijalcem za odstranitev vode, lahko "gyratator" akcijo pranja, "sediment zcne," "auto type shift lever" in drugimi znamenitimi Maytag prednostmi. POGOJI SO ZELO LAHKI. PRIHRANITE SI $10.001 16. SEPTEMBRA $109.50 M^andel Hardware 15704 WATERLOO ROAD—KEnmore 1282 kMtW WHO 0**2) # Mirile Whip is diprenl—deii-ciousi Tile time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness — in the Miracle Whip beater that's exclu-; with Kraft. French. Ane NEW YORK DO VSE EVROPE (PREKO HAVRE) NORMANDIE — ILE DE FRANCE CHAMPLAIN — LAFAYETTE — ZA NADALJNA PO.IASNILA IN VOZNE LISTKE SE OBRNITE NA 25. septembra — 9. oktobra 21. septembra — 19» oktobra 26. septembra — 9. novembra 5. oktobra — 2. novembra A. KOLLANDER & CO. G419 ST. CLAIR AVE,, CLEVELAND, OHIO STRAN 4 ENAKOPRAVNOST svo1)odlo in Ijtihezen. Marko Stojan Roman iz Balkana. "Štirih narodov!" je rekel I-van v tem trenotku. "Moji prijatelji in jaz smo samo rojaki z dveh različnih koncev ene same domovine ..." Sedli so v prva dva vozova, ki so ju dobili, in pridrdrali po kratki vožnji — ki se je zdela Ivanu in Dušanu brezkončno dolga — do znanega nam "hotela", v katerem je imel Birban-tini svoj brlog. Tu pa jih je čakalo razočaranje in presenečenje obenem. XI. Srce Arnavta. Ko se je odpeljala Jerica v Halil bejevi kočiji, je navalila na njeno ubogo dušo tako besna bol, kakor nikdar prej niti pozneje. Polujasno je začutila, da bo imela opraviti odslej s surovo silo, proti kateri bo brez moči kljub dobremu sklepu in trdni volji, braniti se do zadnjega in ne obupati v še takšni stiski. Popadla jo je strašna, mučna želja, zajokati na glas — divje, brez mere in premagovanja, kakor zaplače sokolica, ki so jo ujeli in zaprli v tesno, zamreženo kletko. Toda njene oči niso zmogle solz, primernih tej bolečini; nekaj hipov jo je grabilo za srce kakor železna roka, davilo ji grlo, butalo ji v sencih kakor razbeljena kladiva — nato pa je izgubila zavest. Ko je odprla oči, sta jo nesla dva moška ravno skozi vhod bele, precej lične vile v turškem slogu; videla je, da so vse,hiše naokoli turške, za hrbtom pa ji leži morje v nočnem svitu. Zavedela se je, da so jo prepeljali v njeni omedlevici daleč, daleč od kraja, kjer se je bila začela njena carigrajska Golgata. Nesli so jo skozi medlo razsvetljeno vežo; po njej se je iz-prehajal visok mož divjega o-braza, v sijajni, pestri, z zlatom šivani obleki in širokem nagubanem belem krilu, ki mu je segalo do kolen. Dragocena sablja ga je bila po stegnih; videlo se mu je, da ni služabnik; in če bi bila Jerica že dalje časa v Carigradu, bi bila spoznala v njegovi obleki kroj sultanove arnavt-ske garde. Ko je stopil zločinski izpre-vod čez prag, je prekinil svojo mrko hojo, prekrižal roke na prsih in pomeril došlece s pogledom, ki je bil ohol in lokav obenem. Ta hip so se srečale Jeričine oči z njegovimi. Arnavtovo oko je zažarelo kakor žerjavica; zdrznil se je in za-grebel prste krčevito v jeklene mišice svojih rok. Nato se je o-brnil sunkoma in stopil dalje, v drugo smer, kakor da se hoče ogniti po pogledu na nesrečno deklico. Iz ozadja se je pojavil debel zamorec velega in hudobnega o-braza; dvignil je svetilko, ki jo je držal v roki, ter odgrnil zaveso, ki je zakrivala stopnjice, obložene s težkimi preprogami. Sledil je hodnik, vijugast in polumračen, vodeč daleč tja ne- "tookoffTubsT of ugly fat HEEDED DOCTOR'S ADVICE Mrs. Robert Hickey, Rofeoville, Calif., writes: "My doctor prescribed Kruschon Salts for me—he xaid thty wouldn't hurt me in the Irast. I've lost 17 lbs. in 6 week.s. Kruschen Is worth Its weight in (rold." Mrs. Hickey paid no attention to gOBSipers who said there was no safe way to reduce. She v.-l.sely followed her doctor's advice. Why don't YOU? Get a Jar of Kruschun to-day (lants 4 weeks and cost« but a trifle). Simply take half tcamptmnful in cup of hot water every morning. All druseisls. kam v ozadje hiše; odgrnila se je nova zavesa, pri kateri je stražil istotakšen zamorec, enak prvemu skoraj do pičice; odprla yo se vrata z močno ključavnico. Tu sta postavila nosača Jerico na noge. Težak parfum jo je objel, ki se vlekel skoraj v meglah okrog svetilke, viseče izpod stropa: z obema rokama se je prijela za zid, da ne bi padla, juteča, kako se ji sklecavajo kolena . . . Bila je v ljubavnem gnezdu Halil bejevem. Kakor bi trenil, so izginili moški obrazi; nad Jerico, ki se počasi in trepeta je sesedla na starodavno perzijsko preprogo, pa se je sklonilo dvoje mladih, blesteče krasnih žensk . . . Spodaj je stal med tem Ali Kemal, oficir arnavtske garde sultana Abdula Hamida in mrmral sikaje med zobmi: "Allah, kolika krasota . . . Kakor mlada košuta, ki se ustavi pod gozdno skalo, dognana od svojih lovcev . . . Stokrat kras-nejša je od vodnooke lady Helene! Prokleto — njen obraz je šel komaj mimo mene, pa me že peče v srce kakor vsi žari pekla . . Kje jo je dobil ta stari lopov Halil? On — in takšen cvet? . . Ne, ne — ne! On nikoli! . . . . Vsa moja misel se vije pod nogami te neznane ženske . . . Ha! Moja bo, kljub zidovju in zapahom; briga me dostojanstvo na sultanovem dvoru — če ne pojde drugače, naj izkusi Halil, kaj je arnavtska roka!" Toda že je stal Halil bej poleg njega. "Ti tukaj. Ali Kemal? Kaj te vodi v mojo hišo ob pozni uri? In kdo te je spustil noter?" Ali Kemal ga je pogledal z očmi, izbuljenimi v temni strasti: še enkrat se je ukresal pla men v njih, nato je ugasnil. Ar navt se je premagal z divjo e nergijo in odgovoril poluglasno "Saj veš, velemožni Halil bej počemu vprašuješ? Moj brat za hteva svojo Angležinjo. Čas je že, da enkrat urediva to zadevo In kdo me je spustil noter? Ali mi niso bila tvoja vrata odprta nekdanje dni? Pazi — ti veš, kdaj si mi jih otvoril! Sicer pa — ako bi se mi bil ustavljal tvoj vratar, bi bil posekal njega in vsakogar, zato,, ker ne dam, da se norčuješ iz skipetarske volje." "Pa ravno danes, ko me ni bilo doma? Zakaj nisi čakal do jutrišnjega dne?" "Ravno danes? — Ne draži leva, Halil bej! Saj vidiš, da sem spoštoval pokoj tvoje hiše, čeprav ne zaslužiš, da ga spoštujem ..." "Potem je dobro ... Mašallah, piidi jutri; truden sem nocoj." "Nocoj se pomeniva Halil bej! ^ Pri ji me tja, kjer si me gostil pred meseci, in glej, da tvojih sužnjev ne bo v bližino; o važnih rečeh se imava razgovoriti." "O, Gee/— Grandmo^s Walking Downstairs—> V lokavem očesu Turka je vztrepetala plahost in izginila za običajnim velim in ironičnim izrazom njegovega obličja. Vdal se je; par trenotkov nato sta sedela v sobi, kjer se je družilo razkošje vztočnega sveta z navlako Evrope, dragocene orientalske preproge, posode in orožje s pohištvom, ki je pričalo s svojimi dolgočasnimi oblikami o neokusnosti zapada. Samo nečesa se Helil bej ni bil mogel odvaditi : udobnih mindarlukov — nizkih klopi z blazinami in preprogami, na katerih je tako prijetno ležati, pušiti nargile in slediti mehkužnemu poletu orijen-talske domišljije. Dim dveh cigaret se je vil proti stropu. Halil bej je bil vidno slabe volje; rad bi se bil izmuznil za nocoj. "Ali si videl žensko, ki sem jo pripeljal'" je vprašal mahoma. "Videl." Kako ti ugaja. Ali Kemal? Zakaj mi ne čestitaš?" Mašallah! — pomilujem te, Halil bej," je dejal Ali Kemal previdno. "Tvoja nova ljubica mi ne ugaja in najbrže ne bi u> gajala nikomur razen tebi." "Hehehe!" se je zasmejal stari sladostrastnik s suhim glasom. "Nebeške urice si obetam ob njeni strani; sam allah nima lepše v svojem paradižu. Tebi pa — ne ugaja! Zakaj si bil tako zamišljen, zakaj si potem mrmral nerazumljive besede, ko sem te našel prejle v veži?" "Za to, Helil bej: hočem, da mi izročiš jutri Angležinjo, ki sem ti jo oddal v varstvo v imenu svojega brata. Dva meseca je že, odkar ima pripravljeno za njo zavetje na varnejšem kraju, ti pa se izvijaš venomer — ker upaš, da ti ostane nazadnje. Čuvaj se! Ako si ji skrivil las na glavi ..." "Tako mi allaha, nisem se je dotaknil. Saj sem jo zadnjič poklical, da ti pove, kako se ji godi; ako bi ji delal krivico, bi se bila pritožila ..." "Toda če pridem jutri in ti po-rečem: Vse je pripravljeno — izroči mi lady Heleno! — najdeš zopet izgovor; prepričan sem, da se boš branil tem trdovratne-je, čim bolj se bo mudilo. Zdaj se zanima za stvar angleško poslaništvo; sumnja je, da skrivajo tujko v Carigradu, in odposlanci mojega brata me morajo iskati po ovinkih, v varstvu noči ... " "Vidiš, ravno zato bi bilo boljše počakati..." "Dokler se ti Angležinja ne u-kloni — če nisi že izsilil, kar nosiš v svoji zavratni duši, lopov, ki pi!" je izbruhnil Arnavt in položil roko na držaj svojega ja-gatana. "Prišlo mi je namreč na um, da si ji rekel: lady, ako zinete Kemalu le besedico, ki me okrivi v njegovih očeh — vedite, da je ukazano mojim evnuhom, posekati njega in vas na mestu; opazili boste, da stoji najmočnejši vedno tik za njegovim hrbtom ..." Halil bej je prebledel. "Vem to," je nadaljeval Arnavt s pretečim glasom, tresočim se od zadržanega gneva, "in zato te moram spomniti, da si mi ponujal pred letom dni v tejle sobi visoko podkupnino ako pre-skrbim izvestnim politikom mož- nost, da se približajo padišahu, (Sultanu) njih najeti morilci. . . In če boš imel jutri le najmanjši pomislek proti Heleninemu odhodu, se obrnem in te aretiram pet minut nato kot veleizdajni-ka ..." "Dokazal boš! ..." "Padišah je moder oče, ki pozna svoje podložnike; solnce njegove bistroumnosti sije v temo, in kamor pogleda, je luč; njemu ni treba dokazov. Ali me razumeš?" Halil bej je nehote pokimal z glavo. "Tako je!" Kemal je uprl roke v bok in nadaljeval: "Spomni se tudi pisma, ki si ga pisal v zvezi s tisto zadevo Mehemedu paši — revežu, ki je utonil spomladi v Bosporu — na nočni vožnji s teboj, o kateri ne ve doslej nihče ničesar ..." Halil bej se je stresel kakor šiba na vodi; mrzel znoj mu je obli! čelo, in zamrmral je kakor brez glasu: "Tisto pismo mi je vrnil Me-hemed dva dni pred svojo smrtjo .. . po tebi . . . sam si mi ga prinesel nazaj ..." "Hahaha! Lisjak si, Halil bej, a premalo zvit, da bi ukanil Ski-petara. Mehemed mi je dal takrat dve pismi: eno za te, da ti ga vrnem, drugo zame, da ga spravim za vsak slučaj. To, ki sem ga shranil, je pristno — o-no pa je bilo ponarejeno. S tresočo roko si ga sežgal na oglju, Halil bej, in skrbno si razpihal pepel, toda svoje krivde nisi u-ničil, in meč še vedno visi nad tvojo glavo. Mehemed paša mi je poveril dolžnost, da ga maščujem; in v tvoji roki je, ali ti dam še živeti, ali pa izvršim že Jutri svoj namen ..." Halil bej je izprva buljil z očmi; ustnice so se mu tresle — kar sesedel se je vase, ne zavedajo se potrebo, da bi prikril svojo grozo. Nato pa se mu je vidno vrnil razum; oči so zamižale. in roka se je iztegnila proti mizici, na kateri je bila majhna srebrna piščalka. Obenem se je ozrl okrog sebe, kakor da bi iskal, kam naj skoči, da se zavaruje vsaj za hip pred razlju-tenim Arnavtom. Ali Kemal pa se je zasmejal i suhim glasom in prijel Halila za roko. "Ne trudi se, bedak! Vem: a-ko zažvižgaš, planejo v sobo tvoji ljudje in me razsekajo na kosce, in ko sine dan, me bodo obirale ribe v Bosporu. Niti braniti se mi ni treba, Halil bej; a-ko hočeš, odpašem satljo in ti položim pred noge svoj jatagan, ti pa me daj ubiti. Toda stopi prej na hišni prag in glej . . . Ako so tvoje oči še dobre, boš videl v temi troje ljudi — mojih Skipetarov. Brzonogi mladci so; njih noge so na kopnem, kar je v zraku sokolova perot. Oni čakajo . . . Ako se ne vrnem iz tvoje hiše, pohite na morski breg, sleherni k svojemu čolnu. Zaman bi jih bilo loviti; zakaj tre- ba jim je samo izprožiti samo-! krese, in nekdo, ki čaka v jadrnici daleč tam zunaj na Bosporu, zasliši strele — dogovorjena znamenja. Tisti nekdo, Halil bej, ima tvoje pismo, ne jaz! ... In ::daj zažvižgaj, Halil bej!" Halil se je sesedel na mindar-luk kakor mrtva gruda; Arnavt pa ga je motril zlobno z divjimi očmi in nadaljeval, ko ni bilo odgovora : "Povem ti celo nekaj drugega, Halil bej . . . Moji ljudje, ki stoje zunaj pripravljeni, da maščujejo življenje svojega gospodarja, imajo strog ukaz, čakati samo do določene ure. Ako se dotlej ne vrnem k njim, dado znamenje ... in mož s tvojim pismom so obrne proti Stambulu ... ti pa si jutri mrtev človek — ako te je vredno šteti med ljudi!" Izvlekel je uro. "Trenotki hite; štej utripe svojega srca in glej, da se odločiš. Preden mine pet minut, moram biti pri svojih zvestih." Halil je zakopal obraz med dlani. Iz globin prsi se il glas, podoben zafflo lecaniu (Dalje m Help Kidneys Don't Take Drastic Drugs Tour Kidneys contain 9 million tiny tubes or filters which may be endangered by neglect or drastic, irritating drugs. Be careful. If functional Kidney or Bladder disorders make you suiter from Getting Up Nights, Nervousness, Loss of Pop, Leg Pains, Rheumatic Pains, Dizziness, Circles "Under Eyes. Neuralgia, Acidity, Burning, Smarting or Itching, you don't need to take chances. All druggists now have the most modern advanced treatment for these troubles—a Doctor's prescription called Cystex (Siss-Tex). Works fast—safe and sure. In 48 hours it must bring new vitality and is guaranteed to make you feel 10 years younger in one week or money back on return of empty package. Cystex costs only 3c a dose at druggists and the guarantee protects you. Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Native's lleturn,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite* To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. { Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. > NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO $ Model 30 ^ g imate priliko, da 55 J PRALNI STROJ. MIXW $99.50 potem bo cena si SI«-""' Plačate samo $4-50 na lahek način P" , stroja, ki je pi'izna" ^ gg !!• trgu. (No down Plan.) Mandel Jerry Bohinc 3 ^ 15704 Waterloo KEnmore 1^82 «:u«J »"n fbey'iJ P®' , tb»', | §Oti lets ' -.asK. co«a&M«vS,,dl:a*%%%[d^ga ** Mrs. Dorsie „ Mrs.DorsieW.iu^j i Illinois, s®y?; nervo"®' i andwasternbly^aP^ lets helped my ^ up." Try leib ^ up." Try theffl This delicious DIGESTIBLE A ITSELF _. J, . yclve«^ L »f'y '"SZdlrfj'sSS^ Kraft Vclvecta-cookod dibli®® •'' c>ru4 I ▼ FULL PACK NO SLACK FILLING A 35 :,n< ♦ Sold by Druggist# Use ' ' WELOONA Tablets Write for fTtHE, fully Illustrated 34-paga book, "History of RHEUMATISM," with Chapter dlscuulng germs of rheumatism, to m WELDONA CORPORATION » Deik 7> AtUndp CHy, N. t, MIUtlONS or ^gOVt': , USED BY 01^ FQrnlly- AUer what Pa Saw No Wonder He Became AnxlousI 5tiioc"3)jr AvOne DO '• Spi.tN&ic> wottK. poppy HE. Purs So MUCH I V-'OfcK 0^^ (T H&PE.S A 60OD OKiE, -TOO TO we co»c,TRA(ix C^.'SWE'S PosiNc mre MmOtE Fori. PciRTWvir (».ertEfe HfvvciMfe of UEO- GOODNIGHT: __ LOOV:3T' ME. TV*OU6H wfe. Dowr POT g-MOUfeU OtJ ITl VA BETiSi liOT uer XA MPs SEE IHE-H PlC'mRS- % .NTPRNATIONAL CARTOON CO.W YaH