ODLAGALIŠČE NSRAO: Čagoš na prepihu, Globoko z odlagališ- čem na površju? Aktualno, str. 2 PUSTOVANJA V POSAVJU: Izbran nov predsednik kostanjeviškega Prforcenhausa Zadnja, str. 16 PRIŠLEKI: Alenka Kartuš, cvetličarka iz Brežic Zadnja, str. 16 PRILOGA: HE Krško za naslednjih 100 let... in še dlje! Prilo$a, str. 17-20 01 POSAVSKI # "W" f bzorniK Casopis za pokrajino Posavje, leto X, št. 5, četrtek, 9.3.06,24.000 izvodov Poštntna plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 Iskanje končnega odlagališča NSRAO v Posavju 2 KS Krško: Bolje odlagališče kot skladišče 3 Srečanje združenja rejcev pasme posavec 5-7 Uredimo si dom 8 Oskarjeve rožice 9 Miss Posavja 2006 11 Iz občine Krško 12 Iz občine Sevnica 13 Izobčine Brežice 14 Šport 14 VKrškem nov bazen v treh letih 17 Priloga: HE Krško za naslednjih 100 let... in še dlje posarjeAinfo «km»™» «««I noun «um ™"r / f j -^^ li 1 POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM 4 BSeCOM' A p.p. 26S, »17(1, KrSko MiMi AHMI Secom Krško d.o.o. Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73, secom.krsko@siol.net.www.oknainvrata.com Potočnik: "Denar iz Evrope ne pride sam" Krško je v ponedeljek obiskal evropski komisar za znanost in raziskave dr. Janez Potočnik. Na povabilo posavskega območnega združenja seniorjev je v Kulturnem domu Krško predaval o pomenu znanosti in raziskovanja za razvoj gospodarstva, nato pa odgovarjal na raznovrstna vprašanja poslušalcev. Predavanja in razprave sta se med drugim udeležila tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in sekre- tar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Janez Možina. Posavski seniorji so se v za- dnjih letih - letos praznuje- jo desetletnico delovanja - že večkrat izkazali z organizacijo odmevnih predavanj različnih znanih osebnosti iz politične- ga in gospodarskega življenja. Tokrat se je njihovemu vabi- lu odzval evropski komisar za znanost in raziskave dr. Janez Potočnik, čigar predavanju so prisluhnili številni posavski po- litiki, predstavniki razvojnih ustanov, direktorji in obrtniki. Dr. Potočnik je v svojem pre- davanju poudaril, da Evropa v primerjavi z ZDA in Japon- sko namenja premalo denar- ja za raziskovanje in razvoj, zato mora narediti odločilni preboj, če želi zgraditi druž- bo znanja. Cilj Evropske komi- sije je, da bi EU v naslednjih letih v raziskave in razvoj vla- gala tri odstotke bruto druž- benega proizvoda in da bi leta 2013 za to področje namenila devet milijard evrov. Potočni- kovemu razmišljanju se je pri- družfl tudi gospodarski mini- ster Vizjak, ki je prepričan, da danes ne more biti uspeš- nega gospodarskega projekta brez tesne povezaye z razisko- valnimi in visokošolskimi usta- novami. Zavzel se je tudi za nove visokošolske kapacitete v Posavju. Komisar Potočnik je v nada- Ijevanju odgovoril na nekaj vprašanj, ki mu jih je zastavil predsednik posavskega zdru- ženja seniorjev Edo Komo- čar, pa tudi nekateri posav- ski direktorji. Na novinarsko vprašanje, kako lahko Posav- je izkoristi priložnosti, ki jih ponuja članstvo v Evropski uni- ji, pa je dr. Potočnik odgovo- ril: "Regija bo najbolje izkori- stila priložnosti, če se bo doma dobro organizirala, pripravi- la svoje programe in če bo ak- tivno nastopala v pogajanjih z vlado v Ljubljani. Ni razlogov za dvom v to, da imate dobre projekte, je pa bistveno razu- meti, da denar in pomoč iz Ev- ropske unije ne prihaja sam, ampak je potrebno priti z zna- njem, projekti in povpraševa- njem tja, kjer so prave institu- cije."P. Pavlovič Uradni izbor Miss Posavja za Miss Slovenije 2006 Še teden dni in vedeli bomo, katera je najlepša v Posavju str an 9 Wk infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica Izgradnja HE na tpodnff Savl HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE D.O.O (za Skupni podvlg) Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana fl| Močenergije Krajevne skupnosti želijo soodločati Prejšnji teden so potekale predstavitve aktualnih ak- tivnosti pri iskanju lokacije za odlagališce radioaktivnih odpadkov svetom krajevnih skupnosti mesta Krsko, Le- skovec, Dolenja vas in Krško polje, torej tistih krajev- nih skupnosti, ki mejijo na potencialno tokacijo za od- lagališče v Vrbini. V naslednjem tednu bodo podobne predstavitve pripravljene še za vse občane in občanke, predvidoma v Krskem, v Leskovcu in na Senovem. Pobudo za tovrstne predstavit- ve je dala Občina Krško, kot je povedat župan Franc Bogovič z namenom, da krajevne svetni- ke'seznanijo s situacijo v po- stopku iskanja lokacije in z za- mislijo, kako naj bi delovalo lokalno partnerstvo med Ob- čino, Agencijo za radioaktivne odpadke in prebivalci. Pred- stavniki omenjene agencije so svetnikom predstavili celoten postopek iskanja lokacije in predviden potek terenskih raz- iskav v Vrbini, ki naj bi se za- čele še ta mesec in naj bi po- tekale do junija. Član zunanje komunikacijske skupine Matej Drobnič je svetnike seznanil z delovanjem lokalnega partner- stva, ki je zamišljeno kot di- alog v okviru vodstvenega in ostalih odborov (npr. odbora za razvoj občine Krško, za pre- sojo vplivov na okolje, za teh- nično sodelovanje ...). Odbore bodo sestavljali predstavniki Agencije za radioaktivne od- padke, Občine Krško, krajev- nih skupnosti, lokalne stro- kovne javnosti in prebivalcev - predvidoma bo prostora za do 50 ljudi. Na podobne predstavitve in razprave, ki bodo prihodnji teden potekale predvidoma v Krškem, Leskovcu in na Seno- vem, bodo povabljena vsa go- spodinjstva v občini Krško. Zu- pan Bogovič upa, da se bodo občani in občanke v zadostni meri odločili za sodelovanje v razpravah in da bo dovolj kandidatov za odbore v part- nerstvu. V primeru, če bo za- interesiranih za sodelovanje preveč, pa bo potrebno obli- kovati še kriterije za sprejem v odbore oziroma oblikovati še pododbore. Stroške delo- vanja odborov bo sicer v celo- ti kril ARAO. Letos imajo v ta namen predvidenih 20 milijo- nov tolarjev, poleg tega pa še 10 milijonov za neodvisne raz- iskave, ki jih lahko zahteva lo- kalna skupnost. Lokalno part- nerstvo naj bi se predvidoma oblikovalo do začetka aprila. P. Pavtovič PRAZNIK VINA OB BfZEUSKO-SREMIŠKI VINSKO-TURISTOI CESTi 2006 ZBIRANJE VZORCEV VIN: v soboto, 18. marca 2006, med 11. in 18. uro, v gostišču Tri Lučke. ZAKLJUČNA SLOVESNOST s kulturnim programom in podelitvijo priznanj v sobo- to, 1. aprila 2006, ob 19. uri, na Izletniški kmetiji Dular v Kostanjku. V nadaljevanju bo VINOGRADNIŠKI PLES. Za posamezni vzorec je potrebno prinesti 21 vina (2 steklenki za predikate). Cena za posa- mezni vzorec je 2.000 SIT (8,35 EUR). Svetniki KS Leskovec pri Krškem oziroma predsednik sveta KS mas. Vojko Sotoiek v njihovem imenu so zadovoljni s takšnim načinom sodelovanja in imajo tako do raziskav v Vrbini kot do oblikovanja lokalnega partnerstva pozitivno stališče. Izrazili so sicer pomislek, da je glede na potek sprejemanja driavnega lokacijskega nalrta za odlagalisče oblikovanje partnerstva nekoliko pozno, vendor so dobili zagotovilo, da se bodo zaključki razprav upoštevali pri sprejemanju omenjenega prostorskega dokumenta. Vsekakor zelijo biti vključeni v soodločanje o umeščanju odlagališča v njihovo soseščino.________________________ H AKTUALNO Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9. 3. 2006 Iskanje končnega odlagališča NSRAO v Posavju Čagoš na prepihu Sevniški župan Kristijan Jane je 7. februarja v imenu Občine Sevnica z agencijo ARAO podpisal tri pogodbe, ki določajo nadaljnje sodelovanje v postopku izbora lo- kacije za odtagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), a je Ljudski iniciativi Sevnica, ki nasprotuje tako raziskavam na območju Čagoša kot potencial- ni gradnji odlagališča na ostalih območjih sevniške občine, v pičlih nekaj dneh uspe- lo zbrati 1300 podpisov občanov s peticijo, s katero od sevniškega občinskega sveta zahtevajo razveljavitev vseh podpisanih pogodb. Župan Janc očita Ljudski iniciativi politično in populistično usmerjenost, a njeni pobudniki pravijo, da je zanje pogla- vitno zdravje občanov in ohranitev neokrnjene narave na območju Čagoša. Ljudska iniciativa očita župa- nu Jancu, da na Občini niso že pred prijavo na izbor kot za eno izmed možnih lokacij za odlagališče radioaktivnih od- padkov preverili volje oziroma mnenja Ijudi. "Ravno naspro- tno", pravi predsednik Orga- nizacijskega odbora Ljudske iniciative Boštjan Jakše, "ob- činski svet in župan sta zelo pohitela s podpisom pogodbe o pričetku raziskav, saj je 30. januarja potekala predstavi- tev na Studencu, temu pa je manj kot v desetih dneh sle- dil že podpis pogodbe kljub temu, da smo izrazili nezado- voljstvo že na sami predsta- vitvi". Ob tem tudi dodajajo, da mnenje zgolj Sveta Krajev- ne skupnosti Studenec ni volja ne mnenje vseh občanov. Podlaga Ljudski iniciativi Statut Občine Prav zaradi slednjega so se, kakor pravi Jakše, organizi- rali v Ljudsko iniciativo in do 26. februarja po občini Sev- nica zbrali 1300 podpisov, kar znaša že okoti deset odstotkov volilnih upravičencev v občini, kar pa je skoraj enkrat več, kot je predpisano v 102. členu Statuta Občine Sevnica. Ome- njeni člen namreč navaja, da lahko najmanj pet odstotkov volivcev v občini zahteva iz- dajo ali razveljavitev sploš- nega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sve- ta oziroma drugih občinskih organov. V nadaljevanju pa 102. člen tudi predpisuje, da mora v tem primeru občinski svet obravnavo zahteve Ljud- ske iniciative uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa od- ločati najkasneje v treh me- secih od dne pravilno vlože- ne zahteve. Devetčlanski organizacijski odbor Ljudske iniciative se je z zbiranjem podpisov v prvi vrsti osredotočil na območ- je Krajevne skupnosti Stude- nec, kamor tudi gozdno ob- močje Čagoša spada, ob tem pa tudi v bližnje KS, kot so Pri- mož in Bianca, ob že samo na teh območjih zbranih okoli ti- soč podpisov pa so ostale pod- pise pridobili tudi po drugih krajevnih skupnostih sevniške občine. Ne Čagoš, ne drugje Predel Čagoš se nahaja pod tako imenovanim Mačjim hri- bom, po katerem se vzpe- nja cesta iz smeri Arta proti Studencu, in reko Savo, pre- ko katere se na nasprotnem bregu Save, manj kot v kilo- metrskem radiusu nahaja na- selje Dolnje Brezovo, kjer je peticijo podpisalo kar 121 od skupno 135 krajanov. Sicer pa je območje Čagoša v diplom- ski nalogi z naslovom "Narav- ne vrednote in gospodarjenje z njimi v gozdnogospodarskih enotah Sevnica in Studen- ca" na Biotehniški fakulteti v Ljubljani v letu 2002 še pose- bej izpostavil Aleš Zorko. Da je območje Čagoša naravna posebnost, potrjuje tudi to, da je omenjeno v knjigi "Ze- leni zakladi ob Savi in Krki", kjer se na področju opuščene Bambergove drevesnice naha- ja skupina osemnajstih dreves močnejših dimenzij, med dru- gim kavkaška smreka in kav- kaška jelka, pa kanadska čuga in zelena duglazija, sitka, ze- leni bor ipd. "Namesto, da bi to območje Občina že pred leti zaščitila z odlokom", pra- vi Jakše, "locira vanj odlaga- lišče, na katerem naj bi že v marcu v ta namen začeli de- lati raziskave". Jakše in osta- li so ob tem opozorili na prav zaradi neokrnjene narave tu- ristični potencial teh krajev, na kar pa je mogoče upati le tako, da se prepreči odhod in izseljevanje mlajše populaci- je iz teh krajev, saj se je v za- dnjih 30 letih število prebival- cev v KS Studenec in Primož zmanjšalo kar za 300 Ijudi, zato smatrajo, da bi umesti- tev odlagališča radioaktivnih odpadkov v Čagošu na daljši rok pomenila tudi popolno iz- umrtje kraja Studenec. Županovo pojasnilo Sevniški župan Janc se je za- radi aktivnosti Ljudske inicia- tive obrnil na občanke in ob- čane z dopisom in pojasnilom, v katerem navaja, da je od- ločitev o sodelovanju obči- ne Sevnica v postopku izbora potencialne lokacije za odla- gališče NSRAO sprejel sevniški občinski svet, pri čemer so to odločitev z izjemo KS Bianca podprle vse krajevne skupno- sti. Dodaja, da v Posavju že vrsto let živimo v neposred- ni bližini jedrske elektrarne, kjer je locirano začasno od- lagališče in "da so ti odpadki naša skupna skrb". Medtem ko Ljudska iniciativa najprej ko- mentira, da mnenje občinske- ga sveta in vodstva krajevne skupnosti v najožji sestavi ne odraža realnega mnenja obča- nov okoli skupne skrbi za od- padke, da naj zanje poskrbijo in skrbijo tisti, ki te odpadke ustvarjajo. Župan tudi nava- ja, da bi bilo modro pridobiti iz tega naslova v triletnem ob- dobju raziskav 200 milijonov tolarjev, ki bi jih namenili za hitrejši razvoj občine, deni- mo izgradnjo šol, telovadnic, cest, pohodnih površin ipd. V Ljudski iniciativi odgovarjajo, da je bilo za razvoj že v pre- teklosti dovolj časa, da je po- membneje od denarja ohrani- tev zdravih temeljev na tem območju, kakor še pravi Jak- še: "Slej ali prej pa bo prišel tudi človek, ki bo znal izkori- stiti lokalni potencial in bo za- gnal ljudsko voljo in energijo v pravo smer". Župan še na- vaja, da v kolikor se bo lokaci- ja Čagoša na podlagi raziskav izkazala za najprimernejšo iz- med treh lokacij, bodo končno odločitev o tem občani spre- jeli na referendumu, kar pa v Ljudski iniciativi zavračajo z obrazložitvijo, da referen- dum ni potreben, saj odlaga- lišču na Čagošu najodločneje nasprotujejo prav tisti, ki ži- vijo v neposredni bližini po- tencialne lokacije. (Ne)obvezujoče pogodbe in sklepi Kakor je videti, Ljudska ini- ciativa ne namerava odsto- piti od svojih zahtev, saj se zavedajo, da so podpisane pogodbe: Sporazum o lokal- nem partnerstvu, Pogodba o izvrševanju lokalnega part- nerstva in Pogodba o nado- mestilu za izvajanje raziskav med Občino Sevnica in agen- cijo ARAO zaenkrat še neob- vezujoče. Občina ima namreč pravico umakniti predlog lo- kacije na svojem območju in s tem izstopiti iz postopka vse do tedaj, ko je zanjo z njenim soglasjem izdelan predlog dr- žavnega lokacijskega načrta. Od sevniškega občinskega sve- ta Ljudska iniciativa ne priča- kuje le razveljavitev navede- nih pogodb, temveč tudi, da občinski svetniki spoštujejo odločitve in sklepe občinskih svetov pred njihovim manda- tom, saj so delegati Skupšči- ne občine Sevnica v času, ko je občino vodita Breda Mijo- vič, na zahtevo tedaj krajanov KS Bianca že sprejeli sklep, da odlagališča na območju sevni- ške občine ne bo. Bojana Mavsar Vlada konec meseca v Posavju Prvotno za 22. marec napove- dani obisk vlade Republike Slo- venije v Posavju je po neurad- nih informacijah prestavljen na torek in sredo, 28. in 29. mar- ca. Posavje bodo predvidoma obiskali vsi ministri s predsed- nikom vlade Janezom Janšo na čelu. Prvi dan naj bi obiska- li nekaj posavskih podjetij ter nato prenočili v Termah Čatež, , kjer bodo imeli drugi dan obis- ka sejo vlade. Spet naj bi sledili obiski nekaterih podjetih, nato popoldanska novinarska konfe- renca na gradu Sevnica, zvečer pa razgovor z gospodarstveniki v Kulturnem domu Krško. Na- tančen program obiska sicer še ni oblikovan. Bolje odlagališče kot skladišče! V okviru posvetovalnih sestankov predstavnikov Občine Krško in Agencije za radioaktiv- ne odpadke s sveti KS v soseščini potencialne lokacije NSRAO v Vrbini je potekal tudi po- svet s člani sveta KS mesta Krško. Zaradi časa počitnic, morda pa tudi zaradi že (pre-) večkrat obravnavane teme, se je sestanka udeležila le tretjina članov, ki pa so skupaj s predsednikom Jožetom Habincem prisluhnili obrazložitvi vzrokov za izbiro lokacije v Vr- bini, predvidenim raziskavam in možnim variantam izvedbe odlagališča, predvsem pa so z več vidikov pretehtali načrtovani postopek izgradnje lokalnega partnerstva. Strinjali so se, da bo proces graditve lokalnega partnerstva v primeru Vrbine drugačen od primerov na Studencu in v Glo- bokem, saj je načrtovano odla- gališče v sami bližini sedanje- ga skladišča in drugih jedrskih objektov. Nihče od Krčanov si namreč ne zna predstavljati, kako bi razpravo lahko ome- jili samo na vprašanja v zvezi z odlagališčem, pač pa bo nuj- no terjala celovito razpravo o vprašanjih jedrske elektrarne in njene vloge v okolju ter od- nose z lokalno skupnostjo v ce- loti. Pri tem Krčani terjajo so- delovanje ne le strokovnjakov ARAO, pač pa tudi predstav- nikov vlade vključno z okolj- skim in gospodarskim mini- strom. V ta namen naj bi poleg najmanj treh odborov osnova- li tudi poseben izvršni odbor, ki bi pomagal dajati odgovo- re in reševati najzahtevnejša vprašanja. Med'ugotavljanjem pričakova- nih tem, s katerimi se bo po- trebno soočiti v Krškem, so razpravljavci poudarili, da in- dividualna renta ne more pri- ti v poštev, pač pa je potrebno bolj natančno opredeliti pri- dobitve, ki jih kraji okoli je- drskih objektov lahko pričaku- jejo v naslednjih letih. Poleg določenih infrastrukturnih ob- jektov so to predvsem boljše možnosti šolanja in zaposlo- vanja, saj je po mnenju krških svetnikov tudi sedaj največ- ja korist, ki jo imajo okoliški kraji od nuklearke, predvsem v okoli 500 delovnih mestih in ustreznem številu preskrblje- nih družin. Slišati je bilo tudi pričakovanje, da se bo ures- ničila zahteva krškega ob- činskega sveta po preselitvi Agencije za radioaktivne od- padke v Krško ali vsaj postop- nem vključevanju domačih ka- drov v njene projekte. Pri tem razpravljavci niso mogli mimo problema z imenovanjem no- vega direktorja Sklada za fi- nanciranje razgradnje NE Kr- ško, ko na upravnem odboru in kadrovski komisiji vlade že sprejeti kandidat iz Krškega ni dobil zelene lud (po neurad- nih informacijah zaradi nestri- njanja samega predsednika Janše). V razpravi svetnikov je bilo slišati tudi mnenje, da je škoda časa in denarja za razis- kave v drugih občinah, češ da je takšna „pluralnost" postop- kov načeloma pravilna, a v slo- venskem primeru nima prave- ga smisla, saj „mi točno vemo, da to tukaj bo!" S.M. Globoko - z odlagališčem na površju? Po podpisu sporazuma o lokalnem partnerstvu med županom Občine Brežice Ivanom Molanom in direktorjem agencije ARAO dr. Miranom Veseličem so v Globokem orga- nizirali zbor krajanov, ki pa ni bil tako obiskan, kot bi pričakovali glede na „vročo" / temo. Po uvodni predstavitvi presdtavnikov ARAO o „zgodovini" postopkov za glo- boško lokacijo, na kateri je predvideno plitvo vkopavanje objekta na obstoječem rudniškem kompieksu na ravnici Malega vrha, je sledila dokaj umirjena in dobro vo- dena razprava. Zanjo so poskrbeli predvsem očitno dobro poučeni predstavniki KS, njen predsednik Anton Kmetič in podpredsednik Stane Preskar, v odsotnosti župana pa najvišja predstavnica občinske pqlitike podžupanja Stanka Preskar. Predsednik KS Globoko je po- udaril dobro in usklajeno so- delovanje z Občino Brežice v teh postopkih, ki je med za- htevami KS predvsem, da pro- jekt ne bo poslabšal zdravstve- nega stanja prebivalcev in ne povzročil njihovega odseljeva- nja, pač pa mora kraju zagoto- viti pridobitve, ki bodo tukajš- njim prebivalcem povečale kvaliteto življenja. Zavedajo pa se, da bodo nekaj tega, kar bodo pridobili, želeli imeti tudi sosedje. Ob že profesio- nalni umirjenosti predstavni- kov ARAO so tudi predstavniki KS pokazali veliko potrpežlji- vosti in poslušali tudi nekoli- ko bolj provokativna vprašanja in očitno izražena nestrinjanja z odločitvijo za sodelovanje v postopku raziskav. Krajane je med drugim zani- malo, zakaj ne bi odlagališ- ča zgradili kar v Ljubljani oz. ob sedanjem skladišču v Bri- nju, zakaj ne bi odpadkov iz- vozili v tujino, ali bodo v Glo- bokem hranili tudi hrvaški del odpadkov, koliko bo novih de- lovnih mest itd. Na vprašanje o tem,.ali je bila lokacija v Glo- bokem izbrana zaradi relativne bližine nuklearke, so dobili od- govor, da je bila ob razpoložlji- vi lokaciji odločilna predvsem socialna sprejemljivost. Med vse pozornosti vrednimi pomisleki je gotovo ugotovitev sadjarja z Malega vrha, torej neposredne bližine lokacije za NSRAO, ki trdi, da se že sedaj ob prodajanju sadja v Ljublja- ni raje predstavi kot Bizelja- nec. Boji se namreč, da sadja zaradi negativnega psihološke- ga vpliva ne bi mogel prodati, to pa tudi ni tisto, kar so sad- jarji v teh krajih pričakovali, ko so se odločevali za saditev drevja in so jim odgovorni tr- dili, da je sadjarstvo perspek- tivna panoga. Drugi razpravljavec pa je do- dal, da z objavo potencial- ne lokacije za odlagališče in začetkom raziskav že nasta- ja škoda, saj bodo parcele na tem območju vsak trenutek manj vredne, in to zaradi ne- česa, kar morda tu nikoli ne bo zgrajeno. Nedvoumen odgovor so obljubili tudi krajanu, ki je zelo kategorično trdil, da jedr- ske odpadke v njihovi KS prav- zaprav že imajo, saj naj bi jih sredi osemdesetih let iz nukle- arke vozili kar v rudniški rov v Dečnem selu. S.M. Miss Posavja za Miss Slovenije 2006 Vabimo vas, da si ogledate prireditev MISS POSAVJA 2006, ki bo v četrtek, 16. marca 2006, ob 20. uri v dvo- rani hotela Toplice v Termah Čatei. Vstopnice po 1.500 tolarjev (6,26 EUR) lahko kupite v poslovalnicah agencije PUNKT v Sevnici, Krskem in Bre- iicah ter na sedeiu Zavoda Neviodunum v Krškem, Tr% Matije Gubca 3. AvTgSTEKf-OPLUS CARGLASS HI triglav Sklenite zavarovanje AvtostekloPlus pri ZAVAROVALNICI TRICLAV, D.D., IN V PRIMERU POŠKODOVANECA AVTOMOBILSKEGA STEKLA pokličite 080 3232, IZTUJINE +386 2222 2864. Zavarovalnica Triglav in Carglass vam ponujata: ¦ HITRO, STROKOVNO POPRAVILO VETROBRANSKIH STEKEL • ZAMENJAVO AVTOMOBILSKIH STEKEL ZA VSA VOZILA ¦ GARANCIJO NA IZVEDENO DELO IN MENJAVO AVTOMOBILSKIH STEKEL ¦ POPRAVILA PO VSEJ SLOVENIJI ¦ SERVIS V VEČINI EVROPSKIH DRŽAV • PRIHRANEK ČASA 080 3232 WWW.TRICLAV.SI WWW.CARCLASS.SI Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9. 3. 2006 AKTUALNO jj Z več znanja nad »sladke« tegobe V Društvo diabetikov Posavje - Brežice je včlanjenih 805 oseb, in sicer iz obdn Sevnica 137, Krško 325 in Brežic 343 oseb. Za izvrševanje sprejetih nalog skr- bita izvršni in nadzorni odbor, vsi člani društva, iz- jemno dobro delovanje društva pa člani pripisujejo dolgoletnemu predsedniku Ivanu Živiču, ki z veliko prizadevnostjo društvo vodi, kar hkrati pripomore k premostitvi težav sladkornih bolnikov. Poleg ekskurzij, športno rekre- ativnih srečanj in vseh drugih oblik srečanj ter pomembnih vzvodih sodelovanj je najpo- membnejša programska nalo- ga društva izobraževanje dia- betikov - članov društva, saj na predavanja in na učne de- lavnice povabijo znane stro- kovnjake. Tako ocenjujejo, da so diabetiki preko predavanj obogatili svoje znanje o vede- nju o sladkorni bolezni, kjer za celovito koordinacijo in vode- nje strokovnega dela progra- ma izobraževanja skrbi Van- da Kostevc Zorko, dr. med. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da je sodelovanje z diabetotoško ambulanto v Brežicah zelo do- bro, saj vsa nudena strokovna pomoč in delo v društvu daje le-temu njegovo pravo vsebi- no v korist sladkornih bolnikov Posavja. V strokovno delo dru- štva se zelo aktivno vključuje ZD Sevnica, zlasti z organiza- cijo učnih delavnic, sodelova- nje z ZD Krško pa ocenjujejo za dobro, vendar ga bo treba v bodoče poglobiti in razširiti. Sladkorni bolniki so za strokov- no vodenje in nadzor izvajanja društvenih nalog hvaležni po- savskemu teamu, v katerem so Božidar Groboljšek, dr. med., diplomirane medicinske sestre Vladimira Tomšič, Darinka Ogorevc in Irena Detiček, Ika Maksl VMS in Mojca Švab SMS ter Vanda Kostevc Zorko, dr. med., ki je na zadnjem sreča- nju predavala o možganski kapi, ki je tretji najpogostej- ši vzrok smrti v Evropi - takoj za boleznimi srca in rakom - in najpogostejši vzrok invalidno- sti pri odraslih. Vsako leto za- radi nje umre najmanj 1,4 mi- lijona ljudi. V Sloveniji vsako leto doživi možgansko kap pri- bližno 4.000 ljudi, poleg tega bolezen prizadene vse več lju- di. Pogostejša je pri starej- ših, prizadene pa tudi mlajše v srednji ali celo zgodnji aktiv- ni dobi. Približno tretjina lju- di za posledicami kapi umre, tretjina jih po zdravljenju bolj ali manj uspešno okreva, tret- jina pa jih vse življenje osta- ne invalidnih. Ko se pokažejo prvi značilni znaki za bolezen, je nemudoma treba poklica- ti številko 112 in ne osebnega zdravnika, kajti odločilne so prve tri ure. N. Jenko S. Vabilo k sodelovanju Posavski obzornik spremlja dogajanje v vseh treh posavskih občinah, zato vabimo krajevne skupnosti, društva, klube in druge organizacije, da nas obvescajo o svojih prireditvah na elektronski naslov: obzornik@volja.net ali na poštni naslov: Posavski obzomik, Trg Matije Gubca 3,3270 KRŠKO »Posavca« uveljaviti v širši javnosti Na Čatežu se je v nedeljo na drugem občnem zbo- ru na vabilo predsednika Petra Pangerčiča iz Globo- čic zbralo preko sto članov Slovenskega združenja rejcev pasme posavec, ki so jo ustanovili pred letom dni na Raki. Največji dosežek njenega vodstva v tern času je vsekakor pridobitev statusa Priznana rejska organizacija, ki jim jo je letos januarja podelilo mi- nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Združenje trenutno šteje preko 140 članov, ki imajo okoli 840 konj, druži pa jih interes za na- predek pasme posavec in ko- njereje nasploh. S pridobitvijo statusa priznane rejske organi- zacije, ki vodi rodovniško knji- go za registrirane konje pasme posavec na celotnem območju Republike Slovenije, se rejcem posavca odpirajo širše možno- sti vpliva na rejsko in selekcij- sko politiko. Rejske organizacije imajo v Ev- ropi že več kot stoletno tradi- cijo, a tudi pri nas je v času po prvi svetovni vojni delova- lo združenje konjerejcev, v ka- terem je bilo okoli sto rejcev z več tisoč konji. Bilo je primer- Ijivo z drugimi organizacijami v Evropi, njeno delovanje pa je bilo prekinjeno po drugi sveto- vni vojni vse do leta 1991, ko se je organiziranje konjerej- cev začelo postopoma razvija- ti v skladu z evropskimi pravili in zakonodajo, ki jo je sprejela naša država. Današnje od države priznane tri rejske organizacije niso več ljubiteljska društva, saj ima- jo pred sabo povsem profesio- nalne naloge s področja selek- cioniranja konj, izobraževanja rejcev in promocije konj. Med načrtovane naloge združe- nja za letošnje leto so zapisali predvsem promocijo pasme in Združenja med drugim z orga- nizacijo lastnih razstav in ude- ležbo na radgonskem sejmu, s predstavitvijo plemenskih žrebcev in kobil za prodajo, ki jo pripravljajo že za 19. marca na hipodromu Brege, s pripra- vo internetne strani ter občas- nim izdajanjem glasila za čla- ne združenja. Pasma posavec, ki sicer szvira s Hrvaške, se je do danes razširila po celotni Sloveniji, z njeno uveljavitvijo v slovenski in širši javnosti pa se bodo rejcem izboljšale mož- nosti za gospodarnejšo rejo in lažjo prodajo. S. Mavsar www.avtoline-krsko.si CITROEN C3 1,4 HDI Poraba goriva predstavljenega modela: 4,4l/100km. Emisija CO2 predstavljenega modela: 115g/km_______________ ArfäsmMßMß d.0.0. Bohoričeva 10, 8270 Krško PRIHRANKI V MARCU: - pri C1 250.000 SIT 4& - pri C3 do 700.000 SIT - pri C4 do 900.000 SIT - pri PICASSU 1.000.000 SIT - pri BERLINGU do 800.000 SIT - pri C5 II DO 1.300.000 SIT TEL.: 07/49-02-117 TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO - 8270 KiSfco, CKŽ 7, p.p. 336. tel.: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135, 041 684 320 e-mail: BooM@siol.nel. www.boom si - Budimpešta, 25.3.2006, 7.000 SIT / 29,21 EUR - Bratislava, 1.4.2006, 8.000 SIT / 33,40 EUR -Dunaj, 1.4.2006, 7.000 SIT/29,21 EUR mce Kolumna ROŽICE. Če rožke ne zalivaš, oveni, mi je švigni- la metafohka ob Oskarjevi rožnati raz- stavi. Lepo od njega za ženske in ta dan. Dan žena, menda še vedno mednarodni. Ki je bil letos postavljen na včerajšnjo sre- do tega spet menda ienskega meseca, saj se kaj kmatu iz megle dvigne še materin- ski dan, ki ga je na tron postavila nova era z novimi ljudmi. Ko hočem na rožnat večer na silo iz sebe stisniti kapljico dobre vo- Ije, se počutim kot izžeta cunja, na kar še v silnem drenu Mari- ja doda: »Prazniki zaradi praznikov. Jaz sem, prej še, vedno dobila zmrznjene in pomečkane rožice drugo jutro, ko so sveie in pokont- ne na sam dan dobile pred menoj druge.« In je roika v eni vezi ve- nela, dokter ni dokončno ovenela. Pa se čez nekaj ur srečava z Neno, ko ji povem, da zabadam nos v ženski dan, pa mi vzdihne: »Ajoj, s am si pa ti greniš življenje! Jaz sem s svojima vezama na ta dan in dneve mimo »kao praznika« po- gorela, ne bi hotela še enkrat. Počutim se izdano, praznino si pol- nim s fotograpranjem štorov poniglavo požaganih dreves, kramo, ki se samo še širi pod mojim oknom. Trdoglavce poskušam opozarja- ti, pa so vsi gluhi in slepi.« In ji odgovohm:« Ajoj, si pa znaš poi- skati grenivko!« Iz $lave, polne spominov, mi padajo ciklame, gerbere in prve roži- ce, ki so iz zimske zemlje prikljuvale z zelo zalim razlogom, me pa smo jih dobivale s iestitkarskim namenom, da bi se nekam ujele. Ali se kar tako za en bee obesile komu za vrat. Jasno, ženski dan, okrepljen s podkupovanjem, je zvodenel in dobil grenak priokus pe- tina. » Ma, daj no, kakšen dan iena neki!-, me je prkakalo skoraj obsojanje - vsaj iskreno je bilo - potem še za domačimi vrati; so me pa vedno razvesetjevale rožnate risbice mojih, no, ja, najinih dveh deklet, z lepo napisanimi posvetili, napisanimi v šoli ali vrtcu. Tako je to, rožice. Sicer pa dopustimo moinost, da so iivele in utripajo tudi drugačne zgodbice. Drnovškovo Cibanje za pravičnost in razvoj sem ideatistka pograbila z vsemi štihmi, dokler me na vsakodnevna tla ni postavil glavni in odgovorni urednik, ko me je prosvetlil, da ni pravične pravičnosti in ne pravknega razvoja. Da ne prve in ne drugega pač ne more biti. 0 brstečem in cvetocem Posavju je bilo ie toliko obelodanjenega, da nimam srca spravljati dobro voljo ob zid. le zato, ker imam pred seboj podatke brezposelnih oseb Zavoda RS za zaposlovanje OS Sev- nica za letošnji januar. Ti kažejo, da je v Posavju skupno registrira- nih brezposelnih oseb3.718. Vbrežiški občini 1.239, vkrški 7.595/n sevniški 884, odstotki po obänah pa pokažejo, daje vbreiiiki 56,1, v krški 58,2 in v sevniški 61,9 brezposelnih ienskih oseb. Odstotki so jasni, da iesa več ni nujno poudarjati. Pat pa, leprav smo Slovenke dobile prvi časopis ie konec 19. sto- letja, prvo doktorico znanosti na samem zaletku 20., po drugi sve- tovni vojni volilno pravico, pa pravico do svobodnega odločanja pri rojstvu otrok v začetku osemdesetih let prejsnjega stoletja in je k temu v ustavi jasno zapisano, da je vsakršno diskriminiranje na osnovi spola prepovedano, zadnja dejstva kaiejo drugačno podo- bo. Vedno pogostejši so primeri, da ženske zaradi odlotitve za ma- terinstvo ne dobi jo sluibe ali jo izgubijo in delodajaki moške raje zaposlujejo, četudi so man) kvalificirani kot njihove ienske kolegi- ce. Svoj ias se je v Sloveniji z žensko problematiko glasno in jasno ukvarjal Urad za iensko politiko pri vladi RS in v uradu Vero Kozmik s sodelavkami, ki je sla svetovne ienske uganke reševat še na Kitaj- sko; s kolegkami kot Drnovškove ienske, so leteli očitki njim in nje- mu. Smo pa vseeno več vedeli in bili bolj seznanjeni. Vere tarn več ni, za Urad več ne slišimo, če se je preimenoval in če com kdo še kaj rešuje in pomaga, pa mi tudi ni znano. Kolikor iensk, toliko zgodb, psihologij in filozofij, vztrajanj, ču- stvovanj, iskanj rožnatih poti pri vedeievalcih in roko na sree, tudi grobosti. A o tern, da znamo ienske sfiiit tudi kakšno moško iivlje- nje, pa na dan, ko bo slovenski parlament izglasoval še Don moških ali Dan moi. Je odgovor na to, ko so me gospodje sprasevali, kaj je in kje da je moški dan. Hja, teh si pa znate več sami narediti, kaj, cvetki dragi? I, kaj bi vi brez nas in me brez vas? In, kakor koli ie, lepo je biti dobra mrha, ienska in biti mama. Soroike, zdravja vam ielim mimo Bručana in alternativcev! Saj ve- ste, vse je v naših glavah. Naredite si lep '-post festum- dan! Ce mi bo sreča mila, bom sama šla uiivat Dnevnik ali Odmeve s šarmant- nim in lucidnim gospodom Slavkom Bobovnikom. Zadnje dni neneh- no, kaj vem zakaj, morda samo ieljna pomladi, s Kajuhovo pesmi- co v mislih - "Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel, odlomi, moja draga...» Pile: Natja Jenko Sunčič ANKETA: DAN ŽENA IN MATERINSKI DAN Marec je mesec žensk, saj ob 8. marcu - dnevu žena 25. mar- ca obeležujemo tudi materinski dan. Če je temu res tako, smo povprašali mimoidoče žene in matere. Ali sploh praznujejo, so deležene kakšne pozornosti in kaj jim ta dva praznika pomeni- ta? In nenazadnje, kakšen je sploh položaj žensk v družbi. Marjana Oštir, gostinka iz Krške vasi: »Zdi se mi, da bo naš 8. marec počasi po- tonil v pozabo. Mladi dajejo danes več po- zornosti na uvoženega Valentina, ki bo sčasoma prevladal. Na ta ženski dan pa se bomo spomnili samo še starejši, ki smo ga slavili ,v prejšnjem sistemu. Bil je to pri- jeten dan, ko smo sie na praznovanje in dobile kakšno rožico ali drugo malq po- zornost. Materinskega dneva pa nismo poznali, a ima globok smisel, vendar bi ga morali znati praznovati in mu dati pra- vi pomen. Namen je lep, v drugem pomenu pa je lahko marsi- katera ženska, ki ni biološka mati, prizadeta, saj ima vseeno v različnih odnosih prav tako materinsko sree.« Jožica Ferenčak, trgovska pomočnica iz Dobove: »Oba dneva mi veliko pomeni- ta. Kot mati dajem prednost materinske- mu dnevu, ne bi pa bilo prav dajati pomen samo temu dnevu, ker je mnogim višja sila odvzela radost materinstva. Pravice mater in žensk pa so tako samo na papirju. Če opravljata moški in ženska enako delo in imata enako izobrazbo, dajejo delodajalci vedno moškim prednost, poleg tega pa se mora ženska pri delu še bolj dokazovati. Ko se hoče mlada ženska zaposliti, jo najprej doleti vprašanje, ali je poročena, ima že otroke, je stanovanjsko preskrbljena, in ni čudno, da materinstvo upada. Žena ali mati pa si po službi ne more privoščiti počitka, čaka jo delo kuharice, snažilke, perice, likarice, vzgoja in poučevanje otrok.« Anica Dernač, upokojenka - samostojna podjetnica iz Sevnice: »Dan žena praznu- jem in mi veliko pomeni, škoda le, da ga za- nemarjamo in da ga ne poudarjamo bolj. Tudi materinski dan je lep praznik. Oba dneva se mi zdita pomembna, vendar je dan žena bolj- ši praznik, saj je veliko žensk, ki niso matere in se ob materinskem dnevu počutijo priza- dete. Dan žena je splošen praznik za vse žen- ske, materinski dan pa je bolj družinske narave oziroma se praz- nuje bolj v krogu družine.« Amra Košar, pomočnica vzgojiteljice iz Sev- nice: »8. marec - dan žena še vedno praznu- jem in nimam občutka, da bi bil zanemar- jen, je še vedno pomemben praznik. Tudi materinski dan je pomemben praznik in ga prav tako praznujem. Vendar je po mojem mnenju 8. marec pomembnejši, saj je za vse ženske, ne le za matere. Oba praznika sta dovolj poudarjena, moški - vsaj v naši druži- ni - pa so dovolj pozorni nanju in se vedno spomnijo, da obdari- jo tako mene kot moji hčerkid.« Veronika Rostohar, upokojenka iz Krške- j ga: »Odkar pomnim, je bil 8. marec po- i memben praznik. Tako so nas vzgajali ie v [ soli, tako smo vzgojili svoje otroke. Bilo je i zares ganljivo, ko so na ta dan prinašali do- ] mov svoje izdelke in čestitke, ki so jih na- i redili skupaj z vzgojiteljicami. Nekaj najpri- J srčnejših še vedno hranim in tako obujam i spomine na tiste case. Ko sem takrat še ho- ] dila v službo, so nas vsako leto obdariti s cvetjem in nam pri- i pravili posebno pogostitev, ki je vedno prerasla v pravo zabavo. j Pravzaprav sem zelo srečna, da živim v tej civilizaciji, saj žen- i ske tu nismo zatirane, naše pravice so skoraj izenačene z moški- j rni^ imam pa občutek, da dan žena tone v pozabo, vsaj jaz tako i občutim, ko se skoraj nihče več tega dne ne spomni name, ne- j kaj več pozornosti pa prejmem za valentinovo.« < Slavica Kramer, poslovodkinja iz Krikega: »Včasih sem dan žena nekako bolj praznova- la, zadnja leta pa ga ne jemljem več tako za svojega, čeprav v podzavesti vseeno pričaku- jem neko pozornost, saj se mi zdi, da ženske vendar potrebujemo, da nam pokažejo, kako podpiramo štiri vogale v hiši. V mlajših letih pa je bil to izjemen dan, ki smo ga vzele za svojega že kot dekteta in kar samoumevno za- htevale pozornost. Mislim pa, da dan žena ne bo več prišel v tiste stare tirnice, kot je bil nekoč, saj sedaj živimo popotnoma drugače in tudi ekonomska ter socialna situacija ni ugodna za praznovanja. Zdi se mi, da ima sedaj neko večjo vrednost materinski dan.« H GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9.3. 2006 Vinogradniki na Sremiču Redna letna skupščina Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije je potekala v začetku marca pri.Treh lučkah na Sremi- ču. Udeležili so se je predstavniki vseh stovenskih vinogradniških zvez. V rednem delu so med drugim pregledali poročila o delu in sprejeli delovni plan za letošnje leto. Skupščina vsako leto menja lokacije, letos jih je gostila Zveza društev vinogradnikov ob Bi- zeljsko-sremiški vinsko-turistični cesti. Predsednik Zveze društev vinogradnikov ob Bizeljsko-sremiški vin- sko-turistični cesti Alojz Kunej je v uvodnem nagovoru povedal, da imajo včlanjenih šest vinogradniških društev od Sevnice do Bi- zeljskega s skoraj sedemsto vinogradniki tega okoliša ter registri- ranih 2500 vinogradov. Zveza bizeljsko-sremiškegaokoliša je bila zadnja štiri leta zelo aktivna in se je trudila vplivati na vinsko za- konodajo ter to območje uvrstiti v vinorodni okoliš. Z veseljem ugotavlja, da so rezultati prizadevanj zadovoljivi, saj jim je to uspelo, vino bizeljčan-sremičan pa bo tudi zakonsko zaščiteno, kot sta že primorski teran in posavsko-dolenjski cviček. M.K.M. Pripravljajo program prestrukturiranja Kot so sporočili iz uprave družbe Radeče papir, se je 27. februarja sestal nadzorni svet družbe, ki je obra- vnaval poslovne rezultate v lanskem ter poslovni na- črt za letošnje leto. Družba je v letu 2005 poslovala z izgubo v višini 620 milijonov tolarjev, uprava pa že pripravlja program prestrukturiranja. Program prestrukturiranja, ki ga pripravljajo v sodelovanju s finsko svetovalno družbo Jak- ko, bo izdelan na osnovi ana- lize razmer v papimiški indu- striji na svetovnem trgu. Poleg tega predvideva tudi driav- no pomoč, s katero bi bila za- gotovljena ohranitev delovnih mest v družbi, ki predstavlja največjega zaposlovalca v re- giji. "Na osnovi Zakona o spre- membah in dopolnitvah zako- na o pomoči za reševanja in prestrukturiranje gospodar- skih družb v težavah pri vladi RS kandidiramo za subvencio- niranje za ohranitev 300 de- lovnih mest v Radeče papir in poroštvo za najetje kredita pri bankah," so sporodli. Trine analize kažejo, pravijo v druž- bi, da so krizne razmere v tej industriji v letu 2005 dosegle dno, ter da bo leto 2006 po- menilo izboljšanje razmer, na kar kažejo tudi trendi iz za- dnjega kvartala prejšnjega leta. Find vidijo dobre razvoj- ne možnosti za družbo Radeče papir na svetovnem trgu pred- vsem v proizvodnji nišnih, vi- soko kakovostnih in visokoce- novnih papirjev. Gospodarski načrt družbe za teto 2006 zajema optimizaci- jo proizvodnje z vidika izkoriš- čenosti proizvodnih kapacitet (posledično znižati delež fiks- nih stroškov proizvodnje), zvi- šati prodajo na domačem trgu s sedanjih 18 - 23 na 27 %, do- seči 20 % tržni delež na doma- čem trgu v segmentu papirjev in kartonov, povečati proda- jo na trgih nekdanje Jugos- lavije za 30 %t povečati pro- dajo na trgih Ceške, Slovaške in Madžarske za 20 %, ustva- riti prodajo novih proizvodov ter povečati delež lastnih bla- govnih znamk v čistih prihod- kih za 30 %. L. Petrišič studio f CGN> V pustnih maskah igrali na instrumente V predpustnem času je Glasbena sola Brežice pripravila koncert z naslovom Naša prihodnost. Najmlajši učenci so se lotili igranja malo drugače, saj so igrali na instrumente oblečeni v pustne ko- stume. Nastopila je skupina bodočih glasbenikov iz glasbene pri- • pravnice, nato so se zvrstili učenci od prvega do tretjega razreda, ki so pokazali spretnosti z igranjem violine, citer, klavirja, harmo- nike, saksofona, kitare, ksilofona, violončela, trobente, za konec pa je program popestril še kvartet flavt. Kot je povedal ravnatelj GŠ Brežice Dragutin Križanič letos vstopajo v šestdeseto letnico svojega glasbenega poslanstva in koncert Naša prihodnost je uvod v celoletno praznovanje, saj načrtujejo različne prireditve in želi- jo ta visoki jubilej zares slavnostno zaznamovati. Poudaril je tudi, da so to skupino oblikovali pred leti, ker so hoteli dati priložnost mlajšim učencem, ki imajo v primerjavi z večjimi, z daljšim igral- nim stažem, manj možnosti za nastopanje. Starši so bili nad idejo navdušeni, zato se vsako leto posebej potrudijo in svoje otroke za nastop pripravijo tako, da so zanimivi tudi na pogled. V soli pa vi- dijo v njih svetlo prihodnost, ki daje občutek optimizma, da glas- bena dejavnost na njihovi soli ne bo zamrla. M.K.M. Praznovanje »špičaste« obletnice Letos, natančneje 29. septembra, bo minilo 1111 let, odkar sta bila v listini, ki jo je na Bavarskem podpisal kralj Arnulf, omenje- na Gurcheuelt in Richenburch oziroma Krško in Brestanica. V obeh imenih je sicer skrito mnogo večje območje, predvsem ime Gurc- heuelt najverjetneje označuje širše področje Krškega polja. Zapis velja za prvo pisno omembo obeh krajev, zato bodo v obeh to mal- ce nenavadno, „špičasto" obletnico obeležili z različnimi dogodki in z osrednjima prireditvama konec septembra. Za pripravo obe- ležitve zanimive obletnice se je v začetku leta oblikovala skupina, ki je pripravila in omogodla program praznovanja in ga pred dne- vi predstavila v Dvorani v parku v Krškem. Pri pripravi 1111 -letnice sodelujejo številne organizacije, zavodi in društva, ki bodo v na- slednjih mesecih organizirali vrsto prireditev. Osrednji prireditvi, posvečeni tudi dnevom evropske kulturne dediščine, bosta poteka- li v petek, 29. septembra, v mestnem parku v Krškem in dan kas- neje, 30. septembra, na gradu Rajhenburg v Brestanici. Znak praz- novanja obletnice je oblikoval Bojan Žičkar iz Velikega Podloga, na voljo pa bodo tudi nalepke ter zloženka s programom praznovanja in kratkim vpogledom v 1111 let Brestanice in Krškega. Že danes (9. marca) v krški Dvorani v parku poteka kolokvij oziroma pogovor z naslovom Vloga in pomen krških protestantov, na katerem različ- ni strokovnjaki predstavljajo življenje, delo in sledi dveh slovitih rojakov, Brestaničana Adama Bohoriča in Krčana Jurija Dalmatina. Pogovor so pripravili Krajevna skupnost mesta Krško, Valvasorjeva knjižnica in Valvasorjev raziskovalni center. P.P. Premični radar v Krškem Svet za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu Občine Krško je pred dnevi uspel pridobiti novost - mo- bilno radarsko postajo, ki naj bi pripomogla na kritičnih, promet- no najbolj izpostavljeni odsekih v • strnjenih naseljih vplivati na voz- nike in jih s tem tudi ozaveščati k varni vožnji. Po besedah predsedni- ka Sveta Ivana Petrišiča je to prva in zaenkrat edina mobilna radarska naprava v krški občini, ki so jo po- stavüi v Ulici Slavka Rožanca v Kr- škem. Naprava beleži vozila, ki vo- zijo mimo, in registrira njihovo hitrost ter zabeleženo shranjuje. Za prvo lokacijo radarja so se odločili po tehtnem premisleku, štetju pro- meta in drugih pokazateljih, ki so jih opozorili, da je področje kritič- no. V tem predelu je cestišče ozko, ni pločnikov, avtomobili se ne more- jo srečevati, pešci so ogroženi. Pred časom pa sta se zgodili tudi dve huj- ši prometni nesreči, zato upajo, da bo naprava le pripomogla k umirit- vi prometa. V bližnji prihodnosti pa želijo nabaviti še več takšnih apara- tur, ki jih bodo postavili tudi drug- je po krški občini, kjer je zabele- žena morebitna večja ogroženost udeležencev v prometu, je povedal Petrišič in dodal, da bodo na osno- vi zbranih podatkov z radarske po- staje in tudi drugih spremljajoah pokazateljih na to temo organizi- rali tudi okrogle mize in posvetova- nja. M.K.M. Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, st. 110/02, 8/03-popravek, 58/03-ZZK-1), v na- daljnjem besedilu: ZUreP- 1, ter 9. in 37. Ciena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, St. 78/05 - uradno precis- čeno besedilo) in po sklepu iupana Občine Sevnica Kri- stijana Janca, St. 35005-0004/2004 z dne 6.3.2006, bo organizirana JAVNA RAZGRNITEV PREDLOGA OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA POSLOVNO CONO BOŠTANJ - TC MERCATOR Javna razgrnitev bo potekala v času od srede, 15. marca 2006, do vključno sobote, 15. aprila 2006: - v prostorih Oddelka za okolje in prostor Občine Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica v času uradnih ur; - v prostorih Krajevne skupnosti Boštanj, Boštanj 30, 8294 Boštanj, v času uradnih ur. Javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta bo v sredo, 5. aprila 2006, ob 18.00 uri v prostorih TVD Par- tizan, Boštanj 31, v Boštanju. V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnje- ni predlog podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali v ustni obliki na javni obravnavi ali kot zapis v knjigo pripomb in predlo- gov na mestih javne razgrnitve do konca javne razgrnitve. OBČINA SEVNICA Oddelek za okolje in prostor Dvojno označevanje: S 1. marcem tarifa NLB v tolarjih in evrih Predvideni datum uvedbe evra v Sloveniji, 1. 1. 2007, je vse bližje, zato so tudi priprave na prevzem evra v polnem teku. S 1. marcem 2006 prične veljati zakon o dvojnem označevanju cen, ki bo vnesel določene spremembe tudi v prikaz bančne tarife, torej bodo prve spremembe, ki jih prinaša uvedba evra, vidne tudi za naše stranke. Cene bodo pretvorjene v evro po centralnem paritetnem tečaju, in sicer 1 € = 239,640 SIT. «Dvojno označevanje cen je zelo pomembno za pripravo naSih strank na prevzem evra, saj jim bo pomagalo, da se navadijo na izražanje vrednosti v novem denarju. Torej je temeljni namen informativnega dvojnega in dvojnega označevanja cen, da bi se prav vsi lahko pravočasno pripravili na novo valuto, in da bi bija, zagotovljena primerljivost ter transparentnost cen. Ker se zavedamo, da bo dvojno označevanje sprožilo tudi vrsto vprašanj pri naših strankah, smo zanje pripravili sklop aktualnih vprašanj in odgovorov, ki jih lahko najdejo na portalu (www.nlb.si)«, je povedal vodja Projekta Evro v NLB, Savo Dinjaiki. Objava tarife v NLB bo potekala skladno z dosedanjo prakso. Ustrezno bo prilagojen obstoječi promocijski material, s čimer bomo poskrbeli za celovito obveščenost in seznanjenost naših strank tako v slovenskih tolarjih kot tudi v evrih. Ustrezno dopolnjene pa bodo tudi informacije na spletnem portalu, ker bodo mogoči tudi izračun varčevanj oz. posojil tako v tolarjih kot v evrih. Kasneje, predvidoma ob fiksaciji tečaja, pa bomo v NLB pričeli z dvojnim pnkazom začetnih in končnih stanj na izpiskih, ki jih naše stranke redno prejemajo vsak mesec.Sicer pa je skladno z zakonom dvojno označevanje cen razdeljeno na dve obdobji:obvezno obdobje informativnega dvojnega označevanja cen, ki se bo pričelo 1. marca 2006 in končalo na dan določitve nepreklicnega tečaja zamenjave, temu obdobju bo sledilo obdobje dvojnega označevanja cen, ki se bo končalo šest mesecev po uvedbi evra. Pravila zaokroževanja so oz. bodo ves čas enaka, ne glede na to, po katerem tečaju bo potekalo preračunavanje cen, in sicer se pri zaokroževanju denarni zneski zaokrožajo navzgor all navzdol na najbližji cent: če je stevilo tretjega decimalnega mesta manjše od pet, se znesek v evrih zaokroži navzdol: (npr. 10,784 EUR postane 10,78 EUR), če pa je Stevilo tretjega decimalnega mesta pet ali več, se znesek v evrih zaokroži navzgor (npr. 10,785 EUR postane 10,79 EUR). Prepričani smo, da bomo z dvojim označevanjern tarife našim strankam olajšali prehod na evro in jim že sedaj omogooli postopno navajanje na nove, evrske, vrednosti. Ijubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podruznica Posavje - Krško OBRATOVALNO-EKOLOŠKIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA- FEBRUAR 2006 Proizvodna enota Proizvodnja Obratovalne ure Število zagonov (kWh) (ura) (stevilo) Plinski bloki PB1.PB3, PB4inPB5ter Bo 771 R o pamabloka 88J71 5 2 TA1 in TA2 MERITVE EMISIJSKIH KONCENTRACIJ - FEBRUAR 2006 SOX NOX CO Dimno stevilo r01ZV' Gorivo mg/m3 mg/m3 mg/m3 Bacharach enota i i -----------------1 -----------------1 izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovotjeno PB3 KOEL 15 35 199 350 6 100 0 2 ZP ¦ zemeljski plin KOEL - kurilno olje ekstra lahko Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9. 3. 2006 UREDIMO SI DOM H Uredimo si dom Spoštovane bralke, bralci Posavskega obzornika Spomladi se marsikomu rojevajo nove zamisli, kako zgraditi, prenoviti ali zgolj polepšati dom, zato si vzemite čas in pre- glejte naslednje strani, ki vam bodo nedvomno olajšale izbi- ro ali odločitev, kako se lotiti projekta »ustvarjanja urejene- go doma«. Ponujamo vam nekaj kohstnih nasvetov in namigov, ki so se jim pridružili številni ponudniki različnih materialov in storitev ter strokovnjaki za notranjo ureditev doma, trgovine s pohištvom, barvami, svetili itn. Feng šuj Z ureditvijo doma in življenjskega počutja so se ukvarjali že v starodavni Kitajski, kar so poimenovali Feng šuj, danes pa je to standardna kitajska znanost, ki temelji na umetnosti in praktič- ni zdravi pameti. Pomaga nam urediti naš življenjski navor, da je le ta v soglasju z našo osebno energijo in energijo okolja, v kate- rem živimo. Usklajene lastne energije in energije doma pa nam prinašajo zdravje, srečo, uspeh in bogastvo. Osnovna podlaga Feng šuja je močna energija - či, ki je povsod okrog nas. Naša osebna energija se vseskozi meša z energijo oko- lja in nas neposredno povezuje z njim. Poznamo več vrst energij, nekatere od teh energij so srečne, ugodne in pozitivno delujejo na nas šeng či, so pa tudi energi- je nesreče - sou či, ki stanovalcem povzročajo nenehne bolezni, slabe medsebojne odnose in denarne izgube. Kvaliteta energije, ki se pretaka po vaši hiši, se najbolj spre- minja glede na njeno orientacijo, na predmete, ki se nahaja- jo v posameznih prostorih, kakor tudi na to, kako so razporeje- ni v odnosu drug do drugega. Položaj vhodov, izhodov, vrat, oken vpliva na kvaliteto energije či, ati je srečna, živahna, polna energije, ali pa je media, utrujena, sovražna in škodljiva. Nekaj koristnih namigov za harmonično či v spalnici: - postelja ne sme biti direktno med vrati in oknom - postelja naj stoji diagonalno na vrata - postelja ne sme biti pod oknom - postelja ne sme biti postavljena ob steno, kjer je na drugi stra- ni WC ali kopalnica - na posteljo ne sme biti usmerjen oster kot ven štrlečega voga- la, stebra ali pohištva - ogledala in TV v spalnici niso primerni - prav tako za spalnico niso primerne živalske kože in slike s ste- klom - vrata spalnice ne smejo gledati direktno drugih vrat na drugem koncu dolgega hodnika, v kolikor pa imate takšno razporeditev, pa postavite zeleno rastlino na hodnik med vrata (rastlina ne sme imeti koničastih listov), itn. Vpliv petih elementov in načelo jina in janga Vse stvari na zemlji pripadajo petim elementom, ki so od ne- kdaj v ospredju kitajskega pogleda na svet. Teh pet elementov predstavlja či ognja, či zemlje, či zraka, či vode in či lesa, nji- hov vpliv v določenih prostorih pa ustvarja različne preddispozi- cije človekovega počutja v lastnem domu. Na primer či vode ni primeren za spalne prostore, zato vam po Feng šuju odsvetuje- mo rože ali akvarij v spalnici. Feng šuj uporablja tudi načela jina in janga, dveh energij - žen- skega jina in moškega janga. Ena brez druge ne obstajata in se neprestano gibljeta od jina k jangu in obratno (dan noč, zima poletje, zdravje - bolezen, sreča - nesreča). Sobe, ki so preveč jin, imajo premalo življenjske energije za uspeh, srečo, zdrav- je, prav tako pa so sobe s preveč energije jang škodljive in pov- zročajo nesrečo. Poskrbite, da se bo v vašem domu šeng či pretakala gladko, naj bodo prostori v ravnovesju jina in janga, in si s tern zagotovite ustvarjalnost, srečo, zdravje in dobre medsebojne odnose. Zato vam svetujemo, da si morebiti le vzemite nekaj časa tudi za energijsko plat načrtovanja in urejanja vašega doma, vzamete v roke knjigo o Feng šuju ali pa stopite v kontakt s svetovalci te starodavne in preverjene kitajske znanosti. Pa srečno! Uredništvo Udoben spanec - osnova zdravega življenja Vsakodnevni stres, hiter tempo življenja so del vsakdanjika moderne družbe.Zato so udoben, miren prostor ter izbira pravega ležišča nepo- grešljivi elementi za dober in sproščujoč počitek. Kajti zavedati se mo- ramo, da tretjino življenja preživimo v postelji. Spočiti in naspani se veliko lažje spopadamo s teiavami vsakdana. Predpogoj za zdravo spanje je pravilen položaj hrbtenice, na katere- ga čez dan vplivamo zavestno s pravilno držo, ponoči pa je le ta odvi- sen predvsem od pravilne izbire ležišča, oblike vzglavnika in spalnih na- vad posameznika. 1. Okvir postelje Da bo spanec udoben mora biti postelja daljša vsaj 8% od vaše telesne višine in široka vsaj 80 cm za eno osebo. Stara posteljna dna kot sta iverna plošča in iverica sta povsem neustrezna. Danes na tržišču naj- demo široko paleto posteljnih podov, ki imajo lastnost velike zračnosti. Najprimemejša so posteljna dna s prožnimi letvicami, ki imajo možnost regulacije trdote v ledvenem delu ter možnost dviga glave in nog. 2. Vzmetnice Paleta izdelkov na področju vzmetnic je zelo široka. Večina imajo 100 % bombažne prevleke, močne box strukture, kar jim daje veliko kom- paktnost in dolgo življenjsko dobo, saj je garancija na žično jedro do 10 let. Vzmetnice naj imajo ob straneh zračnike, ki preprečujejo nabi- ranje vlage in nastanek plesni. Polnila so bombaž ali volna, kar pomeni, da jih obračamo, so zimsko - letna. Poleti spimo na strani, kjer je bom- baž, pozimi na strani, kjer je volna. V kratkem bo na tržišču predstav- Ijena nova vzmetnica, katere jedro bo sestavljeno iz vzmeti, ki so vsa- ka zase vložena v bombažne žepke in delujejo neodvisno ena od druge. S tern je omogočeno maksimalno prilagajanje položaju telesa. Vzmet- nica bo imela snemljivo dodatno prevleko, pralno na 60 stopinj C. Vzmetnice so različnih trdot, prilagojene različnim okusom in željam kupcev. 3. Lateks ležišča Lateks je naraven proizvod, ki se pridobiva iz izločine tropskega dreve- sa »HEVEA, ki ga gojijo v JV Aziji. Med posebno proizvodno fazo se ustvari na tisoče kanalčkov zaradi katerih ležišče omogoča izhlapevanje vlage in preprečuje nastajanje plesni. Lateks ležišče je zračno, higienično, antibakterijsko in antista- tično. Preprečuje deformacijo hrbtenice in otrplost mišic ter daje opo- ro različnim delom telesa. Tudi izbira trdote jedra je odvisna od člo- veške teže. Prevleke so iz zirrisko letne strani, za alergike pa iz 100 % bombaža- medicott, snemljive in pralne na 60 do 90 stopinj C. 4. Lateks vzglavniki Idealen vzglavnik mora pravilno podpirati glavo in zatilje, ko ležimo vznak in na boku, kajti le pravilno izbran vzglavnik omogoča zdravo in udobno spanje. Prav zaradi različni položajev pri spanju obstajajo različne oblike in vi- šine lateks vzglavnikov. Ponavadi so lateks vzglavniki zaščiteni s tan- ko bombažno prevleko ter dodatno antialergijsko snemljivo prevleko, pralno na 95 stopinj C. CHEMCOLOFySivnica d.o.o. Dol. Brezoyfl05, Sevnica ¦'¦¦¦'¦....... ........¦......-......iJih"......." ii -----------'-¦........¦""......' te/.: 07 81 63 550 *&ftw: 07 81 63 564 ^E-mail: kontakt@chemcolor.si i/i/m/m/ /"^e^fctoyz/ ____________ - LESOWDN, lazurMprernazfzaies na osnovi topil, izdelujemo ga od leta 1982 dalje. SISTE||kA ZAŠCITA I_€SA za široko potrošnjo (NAREDI SAM) - ECOmpLOti,Jazurr\\ premazf za les R» akrj|no vodni osnovi, S^JEMSKA ZAŠČITA LESA M širokd^otrošnjo (tyAR&rSAIÜ) « ,__' «-""^ Hj\< - yAL/ÄKpLOKf pokrivn| barvp. za les in železo na balkonskih ofjrajaIF f: - DISWWIPERA, notranjä zidna barva v beli barvi ali niansirana po žeTJi|tjpca - FASimmkOLÖR, akrilna fasadna bele barva ali Jniansirana po že|ji kijpca - PARmjj$TNE LAKE, enp in dvokomponentne, vodne iryja^gsnövi tfpil - BETONKOLOR, barve zä betonske površine in strešne kritine Da bo vaš dom zäsijal kot top/oj3omfe-| dansko SQgg&Sram bomo pomagali v \ SALONUZAVES'SONCEK". Za vas smo pripravili novo kolekcijo "Pomlad 2006" v t^dauskilrbarvah. Da si prihranite poti po trgovinahpri obnovi stanovanja, spio ponudbd razširili tudi z barvno usklajenimi tapetami in talnimi oblogarni. Da pa bo korak prijeten in topes,fla prekrijte s preprogami iz sisala (prqproge iz naravnih materialov), kisth lahko naročite pri nas. *"""«|# TPC Slovenska vas 2L, 8261 Jesenice na Dolenjskem tel.: 07 45 74 660; 07 33 76 485 (Novo mesto) Del. čas: pon.- pet: 09.00 -12.00; 15.00 -19.00 ¦ ______________sobota: 09.00 -13.00 1 - OGLED IN SVETOVAiMjt ^P - IZMERA IN MONTAZA KARNIS I - IZDELAVA ZAVES... Dober stanoW^Rikredit je najboljša najemnina. Velika izbira dobrih stanovanjskih kreditov po vaši meri ter SKB svetovalno stičišče s priznanimi nepremičninskimi in projektantskimi strokovnjaki! SKBBAMKAD.D. SOCIEIF. OFNfRALF GROUP LÄGE1A4 SALON POHIŠTVA ***< TNAJVEČJA IZBIRA V POSAVJlf LATEKS^ LEZISC r | VZGLAVNIKOV VZMETNIC| V MESECU MARCU VELIKA PRODAJNA AKCIJA NA OMENJENE IZDELKE S 15% GOTOVINSKIM POPUSTOM. MOŽNOST KREDITA NAMESTU DO 300.000 SIT. "laceA.....7W^W^nYi^aJii^b§r^Mce......•............. 1 www.lasea.com, tel.: 07/499 47 70 m Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 19.OO, m ! 0Obota od 9.00 do 13.00. f | FENG SHUISVETOVANJE VUUDN0VABUCNI, \ H UREDIMO SI DOM Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9. 3. 2006 Uredimo si dom Trgovina za zaključna gradbena dela - suhomontažni sistemi - fasade, ometi - strešna okna - strešne kritine ¦ izolacije Ulica 11. novembra 57, Obrtna cona Leskovec. GSM: 041 405 561 Tel.: 07 49 03 940 KROVSTVO, TESARSTVO, KLEPARSTVO TRŠINAR G. Prekopa 8, 8311 Kostanjevica na Krki GSM: 041 651 435; Tel.: 07 49 86 140; Fax: 07 49 86 141 Pokrivanje streh ž vsemi vrstami kritin, vgradnja strešnih oken. Tesarska dela: I ostrešja, kozolci, brunarice, vrtne ute. I I T o n. <3 es k J:'-* ti t L» <:- i I Naše, storitveno in trgovsko, družinsko podjetje se nahaja v Trebežu 27, Artiče. Lahko se pohvalimo s 100 letno tradicijo pečarstva (izdelava krušnih peči, kaminov), ter polaganja kamna, venecijanskega tlaka, oblaganja sten, stebrov, podstavkov za kamine in drugih sorodnih storitev. Zadnjih 20 let pa širimo dejavnost tudi na specifične kamnoseške izdelke, kot so: okenske police, granitni pulti, izdelava in montaža spomenikov, fontane ter druge izdelke. Vse izdelke in materiale si lahko izberete v naši trgovini, kjer izbrane materiale po potrebi tudi obdelamo v naši proizvodni hali in jih priredimo vašim potrebam. KAMINI IN KRUŠNE PEČI IZDELAVA SPOMENIKOV FONTANE IN SKALENJAKI LETNE KUHINJE STOPNICE, POLICE KOPALNIŠKI PULTI Tonček Petaci s.p., gsm: 040-791-145, fax: 07-47-78-471, e-mail: irrfo@kamnosestvo-petaci.si, www.kamnosesivo-petaci.si Iz ljubezni do lesa Popolnost v foliji Čustva v steklu Odpiramo vam okna in vrata v svet novih dimenzij Vabimo vas v naš razstavni prostor, kjer vam bodo naši svetovalci pomagali uresničiti vaše ideje o bivanju. Začnite z okni in s čudovito ponudbo notranjih vrat (furnirana, v foliji, steklena). Nadaljujte z izborom kuhinjskega, kopalniškega pohištva ter pohištva za predsobe. Vaše pohištvo vam oblikujemo in izdelamo po naročilu. Tudi poslovne prostore opremimo po vaših željah. Zanesljivost ne pozna meja - 75 let izkušenj MIZARSTVO Božičnik Ferdinand s.p. Titova cesta 71, 8281 Senovo, tel.: 07 49 71 363 e-pošta: mizarstvo.bozicnik@siol.net Internorm je največja mednarodna znamka oken in vrat s poudarkom na kakovosti, dizajnu in novostih. Lahko se zanesete na vodilno kako- vost izdelkov naše panoge z odlično storitveno dejavnostjo, ki vključuje svetovanje, montažo in poznejšo oskrbo izdelkov. Z internormom boste dobili največjo varnost, zanes- ljivost in dolgotrajnost. SKUPAJ USPEŠNI - VIZIJA Navdušenje nad novostmi, inovativ- nost, izostren občutek za estetiko in neomajna ljubezen do popolnosti so gonila razvoja in vir navdiha. Prav iz ten razlogov smo uspešni, saj z veseljem poskrbimo za vaše dobro počutje. Prepustite se tudi vi poletu, navdušenju in nam sledite, da bodo vizije postale resničnost. INOVATIVNOST: BOGATA PONUDBA - Okna iz umetne mase: solion, pas- sion, dimension*, dimension4, - Lesena okna z aluminijasto oblogo: edition, genion, edition4, generati- on XL - Vhodna vrata: portAL, planea, se- lection - Senčila: rolete, žaluzije, polkna - Komarniki ____ Ltstno okno z aluminijasto obloqo t ] Dabaflna profHa: 93 mm [] Toptotna IzoUclJ* Uw do 0,68 W/m2K U ustrtzne zastafcHtvQo) [ ] Zvočna izotac^« do 43 dB [ ] Ttrmotxolacljska pan« xaootavtja odlično toptotne izeiacljo Internorm Okno - svetlobe in življenja interrxrm okn« d.o.o.. Kowika cesU 8, 1000 Ljubljana Tel, 01 Mil 92 55, www.internorm-olina.si MIZARSTVO Božičnik - pooblaščeni partner INTERNORM Titova cesta 71, 8281 Senovo, tel.: 07 49 71 363, fax: 07 49 71 360 e-pošta: mizarstvo.bozicnik@siol.net________________• ™^%RPUNDJ Okno iz umetne mase [ ] Dcbtllna profll«: 80 mm [ ] Toplotna izolaclja Uw do 0,86 W/m2K (z uttrczno zastcklltvljo) [ ] Zvoina lzolacl|a do 46 dB [ ] Popolnoma skrito okovj« [ ] T«hnolo4ija FIX-O-ROUND t ] Pctkomornl slsttm Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9. 3. 2006 UREDIMO SI DOM H MERLIN SALON POHIŠTVA TPS MERVIN D.O.O., Mostec 6, 8257 Dobova Tel.: 07/4992 400, 4992 410 Delovni čas: ponedeljek - petek 8.00 do 19.30 sobota 8.00 do 14.30 ure UGODNE CENE IN VELIKO POHIŠTVA NAZALOGI GRATIS MONTAŽA IN PREVOZ ZA POHIŠTVO ALPLES KUHINJE SVEA, MARLES, GORENJE IN LESNA KREDIT PREKO TRAJNIKA DO 24 OBROKOV Dimnikarstvo Ana Jelančič s.p. T Ribniki 12, Sevnica^ Tel.: 07 816 20 60 PE Krško Tel.: 07 492 05 90 Dimnikarstvo Jelančič vam v skladu s predpisi opravlja obvezno državno gospodarsko javno službo: izvajanje meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih, dimno vodnih naprav in zračnikov ter osveščanje uporabnikov o učinkoviti rabi energije. Skrbimo za varstvo človekovega zdravja in varstva pred požari. owns *91 Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje TPC Sevnica, Dolenji Boštanj 60 c, 8294 Boštanj, Tel.: 07/816 45 60 - metalurgija - gradbeni material - vijaki in okovje - elektro material in električna ter ročna orodja - dodajni material'! za varjenje in varilna tehnika - barve, laki - vrtni program _ «0 I g - delovna zaščita o. - široka potrošnja | Električno ogrevanje postaja vse popularnejše Eden glavnih razlogov za porast in vedno večjo uporabo električnega ogrevanja je seveda nenehna dražitev surovin, ki so potrebne za druge vrste ogrevanja (nafta, zcmeljski plin, drva). Izkoristite prednosti, ki vam jih nudijo stenski konvektorski radiatorji ECOFLEX Začctni stroški za to vrslo ogrevanja so I neprimerljivo nižji kot pri klasičnem I ogrevanju. Samo dva vijaka v steno, I vklop v vtifnico, nastavitev termostata I in ogrevanje je tu. I Nizku poraba ob dobreni učinku je zago- I tovljena s konvekcijskim naCincim delo- I vanja - v sredini radiatorja se nahaja I večslojna aluminijska grelna plošča. ki sc I scgrcje sarno do 200 T. hladni /,rak se I dvigujc <)d lal proti stnipu in sc scgreva I ob sliku i grelna ploščo. Grelna temper- I alura ploüCe du 200 °C tudi zagotavlja, ' da nc prihaja do zgorcvanja prahu in s tcn> zagotavlja zdravo klimo v bivalnero prostoru. I>epega iz^leda. majbnih dimenzij z izjcmnimi zmogljivostm! Talni grelni sistemi ECOFLOOR in ECOFILM (.KH.NI KABEL • ZA CXTiREVANJE BIVALN1H PROSTOROV •¦ «ODMRZOVANJE ZUNANJIH POVRŠIN I GRELNA FOLUA • ZA OGREVANJE TA1.N1H IN STROPN1H POVRŠfN • PRKPRETEVANJE NABIRANJE SNEGA IN NASTAJANJA LEDU NA ŽLEBOVIH IN STREHAH IN PODOBNO V našem prudajnem prognunu boste našli tudi: LEPII.NK TRAKOVF. LEP1LA. TESNILNfc MASE. ROONA ORODJA. ZAGANJAI.CE MOTORJEV IN POLN1LCE AKUMULATORJEV. PRENOSNE LUfl. AVTOSERVISNO OI'REMO. PRIK)MOČKE ZA ZASflTO 7.DRAVJA tmaskc. rcspiralurji. J KOOP TRGOVINA d.o.o. - 07/477 88 20 - www.koop.si • lnlo.kwp@koop.si OBIŠČITE NAS NA SEJMU DOM V LJUBUANI 0D7. DO 12. A^ARCA IN IZKORISTITE 10 % POPUST TIMI KRŠKO TIMI KRŠKO, Gradbeništvo d.o.o. Drnovo 3, Leskovec pri Krškem IZVAJAMO GRADBENA DELA Lg«H| - visokih gradenj - rušenje vseh vrst objektov - gradnja stanovanjskih in poslovnih objektov - izdelava strojnih notranjih in zunanjih ometov - fasaderska dela - izdelava zunanjih ureditev - oblaganje tal in sten z naravnim kamnom - ostala zaključna dela v gradbeništvu - nizkih gradenj - izdelava fekalnih in meteomih kanalizacij - izdelava telekomunikacijskih in elektro kabelskih kanalizacij - izdelava vodovodnih in plinskih omrežij - ostala zemeljska dela telefon: 07 490 11 80, fax: 07 490 11 82 _________e-mail: timi.krsko@siol.net_________ JgfekiI EFEKT Krško d.o.o. Cesta 4. julija 25, 8270 Krško ______Tel.: 07/ 49 02 860_______ I izvedba vseh vrst elektroinstalacijjm ° električne meritve, ^m trgovina z elektromaterialom in svetili K0L6S notranja oprema Ronald Štukelj s.p. Cesta 5, Krško . polaganje lesnih in PVC oblog . montaža pohištva, sanitarne opreme, žaluzij in rolet . obnova in popravilo pohištva . vgradnja oken in vrat tel.:07/49 21 827 gsm: 041 504 846 NE PREZRITE V naslednji številki, ki bo izšla 23. marca, se bomo posvetili temi »Uredimo si vrt« Podali vam bomo informacije in nasvete, kako poskrbeti za zdrav in lep vrt, sa- dovnjak, vinograd ali cvetlični park pred hišo. Vabljeni k branju. www.stilles.si sedež in proizvodnja: razstavno prodajnl saloni: Savska cesta 13, 8290 Sevnica • tel. 07 81 61 000 Savska cesta 13, 8290 Sevnica • tel. 07 81 61 016 Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana • tel. 01 43 40 175 il POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9.3. 2006 Oskarjeve rožice S 30. samostojno razstavo fotografij, ki jo je Oskar Gerje- vič naslovil z »Rožice za dan žena«, je avtor počastil ženske vseh starosti ob njihovem prazniku. Razstavljene rožice bodo dva meseca cvetele vsem, ki se bodo zadrževale v Štefaniče- vem restavracijskem prostoru, drobni cvetki pa so kot darilce na fotografijah zacveteli tudi vsem obiskovalkam in njihovim spremljevalcem. Po svojem običaju je pripravil tudi nagradni uokvirjen cvet, ki je razveselil dobitnico Silvo Gligič. Ko so izzveneli uvodni zvoki kitare spretno plešočih prstov po strunah Gašperja Kodri- ča, učenca brežiške Glasbe- ne sole, je Oskarjevim prija- teljem spregovorila Simona Rožman Strnad, ki je deja- la, da že sama 30. samostoj- na razstava pove, da ima av- tor dolgoletno fotografsko kilometrino, vendar je tokrat- ni dogodek en sam, ki doka- zuje pretehtano ustvarjanje, z vsemi razstavami pa je av- tor vedno poudarjal in do- kazal pripadnost domačemu kraju, njegovemu okolju, do- madm ulicam. Za prikazano razstavo so bile v fotografsko oko ujete rožice na Gabrijeli- nem (ženinem) vrtu, ki pogle- du, željnemu lepote, ponuja- jo pomembne detajle in so darilo iz srca. Oskar, ki je preživel vso pre- obrazbo na fotografskem po- dročju v Brežicah, pravi, da so rožice njegova večna tema, njegova strast, da se ukvarja tudi z drugimi temami, pred 8. marcem pa se je odlodl za temo rožic. Dobitnik številnih nagrad je bil vedno proti digi- talni fotografiji, a je za prika- zano razstavo vse posnel prav z digitalnim fotografom, re- koč« Tako je s to tehniko, sle- diti moraš trendom. Naslednje bodo na vrsti travniške rožice, gradiva že imam, ki pa ga mo- ram še dopolniti.« N.Jenko S. Oskar Gerjevič ob svoji najljubši roiici Otroško pustno rajanje ZPM Krško in DPM-levi breg sta na pustno soboto pripravila že tradicionalno pustno rajanje za male in velike maske. Pod vod- stvom animatorjev Zveze in dua Fantasy so peli, plesali, poska- kovali in v polni dvorani krškega hotela ustvarili več kot le raz- igrano vzdušje. Letošnja bera mask je bila pestra in živahna, saj smo lahko videli razne čarovnice, kraljične, miki miške, če- belice, piščančke, ninje, kuharje, gusarje in celo pomlad, ki je obljubila, da bo pregnala zimo. Otroške maske so si bile eno- tne, da je zabava čudovita in da so z nestrpnostjo pričakova- le ta dogodek ter se za konec razveselile slastnih krofov in so- čnih jabolk. M.K.M. KONCERT OB DNEVU ŽENA - Ob dnevu iena sta Posavski oktet pod vodstvom Petre Uršič in Ženski pevski zbor Prepelice (na fotosrafiji) pod vodstvom Mire Dernač Hajtnik ter ob spremljavi Monike Habinc 4. marca v krški Dvorani v parku pripravila koncert. Ob tern so člani Kulturne$a društva Libna predstavili ročna dela, predstavili pesmi pesnice Živke Komac iz Kočevja, obiskovalci pa so lahko prisluhniti tudi skladbam kitarista Milana Amerška. Program sta povezovala Branka Jenzur in Uroš Brezovšek._________ Biserna obletnica zakoncev Jurečič z Gorice Nasmejana in zgovorna, še vedno vitalna in negovana me gospa Anica objame kot dolgoletno znanko in me go- spod Martin prime pod roko, me popelje iz sobe v sobo po njunem toplem domovanju, mimogrede razkaže še hčerino in zetovo proizvodnjo, vnukovo karting vozilo, in Majda, tako podobna mami, naliva orehovec in njen soprog Tomo mojemu sodelavcu opisuje obnovo »stale«, ki so jo po prihodu iz Ljubljane uredili v prijeten dom... In jaz, pa naj se še tako tru- dim, se ne morem spomniti, kdaj nazadnje sem ob kopici dogodkov, srečanj in srečavanj z ljudmi iz različnih koncev in krajev in ob različnih priložno- stih nazadnje doživela tako to- pel in prisrčen sprejem kot pri zakoncih Jurečič z Gorice, ki sta v soboto, 4. marca, praz- novala 60 let skupnega življe- nja. "Vnovično biserno poroko bomo imeli v aprilu," mi pra- vita, "ko bo vreme prijaznejše in toplejše, vendar pa je prav na današnji dan najina oblet- nica." In mi na kratko strne- ta njuno življenje: Martin Ju- rečič se je rodil 9. junija 1923 na Gorici v šestčlanski držini. Vojna leta 1941 ga je tudi lo- čila od družine, saj je bil edini izmed štirih otrok kot 18-letni fant izgnan v Nemčijo, kjer pa je srečal in spoznal svojo živ- Ijenjsko spremljevalko, pet let mlajšo Anico Budičevo, roje- no Š.julija 1928 kot eno izmed enajstih otrok v Pirošici v bre- žiški občini, s katero sta se po- ročila leto po osvoboditvi in vr- nitvi v domovino. Na Martinovi domadji na Gori- ci, kjer sta zasnovala družino s hčerkama Majdo in Darinko, so živeli do leta 1961, ko sta se preselila v Ljubljano, kjer je bil Martin kot šofer na medna- rodni špediciji zaposlen v pod- jetju SAP vse do leta 1970, ko je bil zaradi zdravstvenih te- žav s srcem invalsdsko upoko- jen. Z Anico, ki je bila kar 30 let vzgojiteljica v otroškem vrtcu, s hčerko Darinko in ka- kor se pošalita: "Sva v doma- či log uvozila še zeta Toma in njuno družino," so začeli te- meljito preurejati domačijo na Gorici v začetku osemde- setih let in se ponovno nase- lili nazaj ravnici Krškega polja leta 1984. Hčerka Darinka se je s soprogom Tomom Stautom posvetila vodenju družinskega podjetja Pagrat, Martin pa se je ob pomoči in pridnih rokah Anice aktivno ukvarjal s čebe- larstvom. Anica, ki zase pravi, da ima rada druženje in vesele ljudi, je veliko pletla in kakor pridoda njuna hčerka Majda, sta bili s sestro oblečeni v ma- mine lepe pletenine od nog do gtave. V veliko zadovoljstvo in v veselje so danes Anici in Mar- tinu tudi vnuk Domen in vnuki- nje Helena, Andreja in Katari- na ter trije pravnuki. Z Jožetom pa nisva bila edina, ki sva zakonca Jurečič obiska- la na dan njune biserne oblet- nice, saj so se nam kmalu ob prijetnem klepetu in čestitkah pridružili še Franc Nečemer v imenu KS Veliki Podlog, pred- sednica RK Veliki Podlog Štef- ka Lavrenčič in podžupanja Ana Nuša Somrak v imenu Ob- cine Krško. Bojana Mavsar Kulturni teden posvetili mačku Muriju Februar je mesec kulture in različnih dejavnosti na kulturnem področju. "Kultura je nekaj lepega. Je lepo vedenje, prijaznost, je igranje, je petje, je branje, je pesem, je knjiga. Kultura je Prešeren. Je pesnik in pisatelj, so pesmi in zgodbe. Kultura je Kajetan Kovič. Je njegov Maček Muri." Tako nekako se je na naši šoli dr. Mihajla Rostoharja Krško začel zaključek kul- turnega tedna, ki smo ga letos posvetili mačku Muriju in nje- govemu tridesetemu rojstne- mu dnevu. Potem ko smo se ves teden dru- žili z mačkom Murijem in njego- vimi prijatelji, ko smo si z njimi ogledali Mačje mesto in zajtrko- vali Pri veseli kravi, se naučili izštevanko v mačji šoli, smo se zbrali v šolski knjižnici. Starejši učenci so o Muriju od- govarjali na vprašanja v obliki kviza, sestavljali Mačje mesto in predstavili avtorja in ilustra- torja knjige. Najboljši so prejeli knjižne nagrade. Mlajši so predstavili izdelke, ki so nastajali ves teden; risbe, knjižice in celo v kulinariki so se izkazali. Fig namočenih v čoko- lado se ne bi branil niti France Prešeren niti gostje v gostilni Pri črnem mačku. Učenci 2. stopnje oddelka vzgoje in izobraževanja so se prelevili v mlade ilustratorje in na simpatičen način inter- pretirali knjižico. Prireditev smo zakljudli s pesmijo Ko zapoje zvonček v uri..." in z napihovanjem Murijevih balonov. Zahvaljujemo se predstavnici Mladinske knjige, ki nam je poma- gala z reklamnimi materiali, predvsem pa smo hvaležni pisatelju Kajetanu Koviču, saj brez njega ne bi bilo mačka Murija. Kristina Hribar, specialna pedagoginja Skrbijo za kulturno sliko svojega kraja V KD Franc Bogovič Dobova, kjer delujejo sekcije MePZ, rogisti, ljudski pevci, likovniki in po novem lite- rarna sekcija, so z delom preteklega leta zadovoljni, za tekoče pa so prav tako zastavili obširen program. Začetek lanskega leta, v februarju, se je pričel z izred- nim dogodkom - izdajo in predstavitvijo knjige »Mlajši tega ne vedo« Branka Bogoviča, ki je kulturno zgodo- vinski zapis kraja in družine Bogovič, maja pa so v dru- štvu s ponosom sprejeli zlato plaketo rogistov, ki so jo ti osvojili na mednarodnem tekmovanju. Od lanskega aprila deluje v društvu nov devetčlanski iz- vršni odbor, ki je bil izvoljen za obdobje 2005/09, in sicer: predsednik društva je Drago lljaš ter podpredsednik Jože Novoselc. MePZ in ljudskim pevcem predseduje Slavko Požar, rogistom Jože Lepši- na, Vesna Davidovič likovni- kom in Rudi Mlinar literatom. Jožica Ferenčak odgovarja za blagajno, Cilka Pinterič za tajniška dela, Branko Bogovič je član ter Franc lljaš kot go- spodar in Katarina Jurkas ar- hivarka. Delo v novem letu se v dru- štvu tradicionalno prične z novoletnim koncertom MePZ oziroma staro skle- nejo z božično novoletnim koncertom vseh društve- nih sekcij in s povabtjeni- mi društvi, ko so lanske- ga še obogatile novoletne voščilnice članov likovne sekcije. Člani vseh sekcij sodelujejo skozi leto na različnih pri- reditvah in otvoritvah, ki jih organizirajo bodisi sami ali v sodelovanju z ostali- mi krajevnimi, medkrajev- nimi atrmeddržavnimi društvi, oziroma kamor so povabljeni ali jih organizira JSKD, pev- ci na revijah, prav tako rogi- sti. Predsednik društva Dra- go lljaš v ospredje postavlja projekt srečanja pobratenih zborov Ciril Silič iz Vrtojbe in Rupa Pec iz Italije in domače- ga MePZ, gostovanje le-tega pri slovenskih rojakih v Pu- Iju ob predaji preko 600 knjiž- nih enot članom tamkajšnjega slovenskega društva, osrednji društveni dogodek je bil no- vembrski koncert z rojakom Jožetom Koblerjem ob občin- skem prazniku, ta naj bi postal tradicionalen. Drago lljaš pra- vi:« Sodelovanje sekcij zno- traj društva se izboljšuje, bolj ko se med seboj spoznavamo, več ko imamo skupnih projek- tov, bolj se medsebojno izpo- polnjujemo. Pomembno je so- delovanje z domačimi društvi, saj na ta nadn skrbimo za kul- turno sliko našega kraja. So- delovanje z drugimi društvi pa prinaša zanimivo spoznavanje drugih kulturnih sredin. Aktiv- nost članov je odvisna od vsa- kega posameznika. V društvu se združujemo prostovoljno in zato je od volje posameznika odvisno, koliko bo kdo delal. Združujejo nas pesem, slika, igranje, lepa beseda. Vzemi- mo si zamaha v tistem, kar nas veseli, glejmo okoli sebe, spo- znavajmo se, upoštevajmo in cenimo. Le tako bomo uspe- li narediti še več. Če povza- mem: v društvu smo uresnid- li šest projektov, ki so se delno financirali iz občinskega prora- čuna, v Dobovi smo dobili novo knjigo, likovniki so pospešili tempo, rogisti so dobili zlato plaketo, MePZ se je uspelo ob- leči v nove obleke, število čla- nov se je povečalo na 67. Po tern ne moremo red, da dela- mo slabo. Res pa je, da bi mo- goče lahko še marsikaj naredili ali naredili še boljše. Potrudi- mo se za to v tern letu.« N. Jenko S. Predsednik Drago lljaš Jane bo vodil ZPM Krško 3. marca je v prostorih Gasilske zveze Krško potekala volilno pro- gramska skupšdna ZPM Krško, katere se je udeležila večina pred- stavnikov društev prijateljev mladine iz občine Krško in številni prostovoljci, ki so zastopali samostojne oblike delovanja pri ZPM Krško. Na skupščini ZPM Krško so obravnavali porodla o izvajanju programa in poslovanja, realizacijo finančnega načrta za leto 2005, porodlo Nadzornega odbora, zaključni račun ter predloga progra- ma in finančnega načrta ter poslovanja za leto 2006. Na skupšči- ni ZPM Krško je bilo razrešeno dosedanje vodstvo organizacije, na predlog kandidacijske komisije so zbrani delegati za predsednika ZPM Krško za naslednje štiriletno obdobje izvolili Branka Janca, dosedanjega predsednika odbora za Otroško naselje ZPM v Nerezi- nah, za sekretarko pa je bila ponovno izvoljena Vida Ban. V Upra- vnem odboru organizacije bodo poleg predsednika in sekretarke še podpredsednica Danica Zalokar, Olga Košir, Meta Habinc, Bojan Cizel ter Slavko Šribar. Novi predsednik Branko Jane je predstavil vizijo nadaljnjega razvoja organizacije in opozoril na pomen pros- tovoljstva pri izvajanju organizacije v javnem interesu. M.K.M. Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9. 3. 2006 POSAVSKA PANORAMA H Prireditev MISS POSAVJA ZA MISS SLOVENIJE 2006 so omogočili: Organizator: NEVIODVNVM NEVIODUNUM'ZAVOD ZAKULTURO IN ODNOSE ZJAVNOSTMI občinakrsko OBČINA Brežice Generaini sponzor: TERME ČATEŽ Sponzorji: SKUPINA CVETIE'CATEZ 8UTIK HOF=»g KEMO citi/ RESTAVRACUA # Vabljeni vsak dan med 6.00 in 22.00 uro! Restavracija City vam na novo nudi bogato kulina- riko morskih specialitet in ostalih jedi po naročilu, vsak dan pa vam postreže- jo z svežimi malicami, ko- sili in nedeljskimi kosili. Organizirajo pa tudi slav- nostne prireditve, plese, j poroke in obletnice. vas vljudno vabi na DRŽAVNI KVALIFIKACIJ/KITURNIR V C^C^JHOW PLE/1H a'Sc°°Z%°*»ce DATUM; sobota, 18.03.2006 - pionirji in člani nedelja, 19.03.2006 - mladinci URA: pričetek tekmovanj ob 10. uri KRAJ: športna dvorana Srednje sole Krško Vstopnina: 1.500 SIT odrasli, 500 SIT osnovna sola Prvi uradni regionalni lepotni izbor Miss Posavja za Miss Slovenije 2006 Še teden dni in vedeli bomo, katera je najlepša v Posavju Najbolj znano in najstarejše lepotno tekmovanje se bo pri nas letos začelo prav z regionalnim izborom v Po- savju. V ponedeljek so se v Krškem zbrala dekleta, ki se bodo v četrtek, 16. marca, na prireditvi v Termah Ča- tež pomerila za naslov Miss Posavja za Miss Slovenije 2006. Poleg treh izhodov deklet v športnih oblačilih, ko- palkah in večernih oblekah bodo obiskovalci lahko spremljali atraktiven zabavni program s pevcem Rudolfom Gasom, plesnim parom Amadeja Plevel in Luka Vodlan, plesalci skupine Akrobatik Breaker's in drugimi. Tri iz- brana dekleta bodo zastopala posavsko lepoto na polfinalnem izboru, ki bo predvidoma konec meseca maja. Organizator posavskega le- potnega tekmovanja je Zavod za kulturo Neviodunum, ki je s pomočjo svojih medijev Po- savski obzornik in Televizija Krško ter ob podpori Radia Energy k sodelovanju uspet privabiti ducat deklet. Kan- didatke za ta laskavi naslov so organizatorji v ponedeljek povabili v restavracijo City v Krškem, da bi jih skupaj z no- silcem licence za to tekmo- vanje za Slovenijo Zdravkom Geržino podrobneje seznanili s potekom priprav in izvedbo samega tekmovanja. Dekleta se bodo v četrtek morala zbrati v hotelu Topli- ce že štiri do pet ur pred tek- movanjem, da bi jih posebna profesionalna ekipa primer- no uredila, oblekla in z njimi preizkusila osnovno koreogra- fijo za posamezne nastope. Kandidatke prihajajo iz vseh treh posavskih občin, največ jih je iz brežiške, stare so od 17 do 22 let, približno polo- vica jih že ima poklic, ostale hodijo v srednjo solo, ena je študentka. Da pa bi dekletom vsaj nekoliko pomagali pred . to zanimivo preizkušnjo, so organizatorji s pomočjo spon- zor jev poskrbeli za možnost, da nekoliko izboljšajo svo- jo fizično in psihično priprav- Ijenost. Po besedah Vanje Božič, so- delavke Zavoda Neviodunum za projekt Miss Posavja 2006, so dosedanje priprave pote- kale zelo aktivno. Dekleta so začele s treningi fitnesa in aerobike, omogočili pa so jim tudi savno, masaže in sola- rij, tako da bodo do tekmova- nja lahko zelo aktivne. Glede na to, da večina deklet še ni vajena takšnih nastopov, jih organizatorji poskušajo s fo- tografiranjem in srečanji, kot je bilo ponedeljkovo, ohra- briti in nekoliko osvoboditi treme in jim omogočiti, da se medsebojno spoznajo. Kot je dejal po obisku v Kr- škem in srečanju s kandidat- kami organizator in nosilec licence slovenskega dela tek- movanja za Miss World Zdrav- ko Geržina, potekajo pri- prave za letošnji petnajsti, jubilejni slovenski izbor na profesionalnem nivoju: »Že- lim si le, da bodo tudi gledal- ci prišli v velikem številu in si ogledali prvi izbor Miss Posav- ja za Miss Slovenije, ki ga le- tos organiziramo v času me- secu marcu in mesecu aprilu, polfinale bo meseca maja, fi- nale pa predvidoma 4. julija v Cankarjevem domu.« Geriina je dejal, da je zelo zadovo- Ijen, da so vsa prijavljena de- kleta iz Posavja (pravila sicer omogočajo tudi sodelovanje kandidatk iz drugih regij) ter hudomušno zaključil, da bodo na ta način zanesljivo vsaj tri Posavke v polfinalu. Eden od poglavitnih name- nov Zavoda Neviodunum kot organizatorja te prireditve je tako že v celoti dosežen, saj tudi s tern projektom želi- jo dokazati svojo umerjenost v Posavje kot celoto, kot re- gijo oziroma pokrajino, v ka- teri je mogoče uresničiti tudi največje zamisli ob dobrem sodelovanju vseh, ki so tega sposobni. Še v posebno zado- voljstvo jim je, da so jim Ter- me Čatež kot generalni spon- zor s svojimi prostorskimi in drugimi kapacitetami omogo- čile ustrezne pogoje, vsi trije posavski župani pa privolili v pokroviteljstvo prireditve. M.K.M. Vanja Božič Zdravko Geriina POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM ObzorniK RADIO t=}kM=t^cy^893FIVl\N) K R Š K O www.radioenergy.si marketing: O41 322 99O Puntar d.o.o., CKŽ 135c, 8270 Krško ____i_^__^____^_ti_i. KANDIDATKE ZA MISS POSAVJA 2006 Sandra Dučanovič, 171 Stanuje v Brežicah, obis- kuje srednjo šolo v Breii- cah, v prostem času rada tele s svojim psom zla- tim prinašalcem. V pri- hodnosti se vidi v svetu mode. ^Sanda Lukavica, 20 Je bodoča študentka iz Krškega, prosti čas rada preiivlja s prijatelji, ob- časno obisku je fitness. V prihodnosti si ieli posta- ti znan foto model. Polona Podvinski, 211 Študentka iz Globokega v prostem času foto$rafi- ra in hodi v savno, ieli si imeti svoj lepotilno koz- metični salon. t Simona Tomič, 18 Prihaja z Jesenic na Do- lenjskem, obiskuje sred- njo solo v Brežicah, v prostem času rada posl Li- sa glasbo, rada pleše in občasno obiskuje fitnes. PI IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9. 3. 2006 S pozdravom "Na pomoč!" zaključili že 79. občni zbor Na pustno soboto so člani Prostovoljnega gasilskega društva Globoko organizirali občni zbor in ga izvedli na zavidljivi ravni, kakor je tudi njihovo prostovoljno delo, za katerega žrtvujejo ne samo svoj prosti čas, pač pa tudi ogrožajo svo- je življenje, vredno vse pohvale. V poročilih je bilo slišati, da so imeli osem intervenes, med katerimi je bilo tudi gašenje požarov na stanovanjskih in drugih poslopjih, posredovali so pri gasenju travnika ter goz- da. Uspešno so sodelovali v ga- silski tehnični vaji na OŠ Artiče z evakuaeijo učencev, organizi- rali predavanje o- gasilstvu za mlajšo populaeijo, akeijo pro- daje in servisiranja gasilnih aparatov, aktivno pa so sode- lovali tudi z drugimi društvi v kraju in izven meja svojega ob- močja. Predstavnice nežnejšega spo- la so na zboru zasedale veliko mest, kar nekoliko preseneča glede na splošno prepričanje, da je gasilstvo predvsem moška domena. Tudi pri društvenih priznanjih in napredovanjih, ki so bila podeljena lepemu števi- lu članov za požrtovalno delo, gasilcu prve in druge stopnje ter nižjemu gasilskemu čast- niku do veteranov, niso zaosta- jale. S tem so potrdile, da so globoške ženske polno vključe- ne v širše družbeno dogajanje in nosijo tudi pomembne odgo- vornosti za napredek kraja. Na zboru je bila zelo dobra udeležba predstavnikov kra- jevnih in drugih povabljenih društev iz brežiške občine, ka- terim so dali priložnost, da iz- rečejo nekaj besed. Vse pa so bile usmerjene k nadaljnjemu dobremu sodelovanju in čestit- kam ob uspešno opravljenem delu ter željah, da bi bilo čim- manj intervenes. V načrtih za letošnje leto so si bili enotni, dobili pa so tudi podporo občinske uprave ter Gasilske zveze Brežice, da jih bodo tudi finančno podprli pri nabavi novega gasilskega vozi- la, še naprej bodo stali ob stra- ni drugim društvom in si med- sebojno pomagali pri izvedbi raznih programov, sodelova- li bodo na gasilskih tekmova- njih, tudi letos opravili prodajo in servisiranje gasilnih apara- tov ter intervenirali ob more- bitnih potrebah. M. KalčičMirtič PREDSEDNIK SEVNIŠKE SDS OSTAJA RUGELJ - Na volilni konferenci 10 00 SDS Sevnica 25. februarja so clani stranke in simpatizerji za vodenje stranke v novem mandatu ponovno izvolili poslanca Bojana Ruglja, poles tega pa so izvolili 31 članov v izvršilni odbor SDS Sevnica. Še pred tem so dosedanji predsednik 00 SDS Sevnica Bojan Rugelj, predsednica Ženskega odbora SDS Tanja Mencin in novi predsednik SDM Renko Matej podali poročilo o delu stranke v lanskem letu. Strinjali so se, da ielijo postati razvojno prepoznavna, turistično razvita, kulturno bogata in za investitorje zanimiva evropsko usmerjena občina.__________________________________ pooblašče^sejvis: AKCIJA .r* MOTORNE ZAGE STIHL ms 18O, ms 280, MS2% ¦ 10% ŠKROPILNICE STIHL - AKCIJA STARO ZA IKW (akcija traja do 31.03.2006) _^_ SIDROdoo, fPj POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERMISER, ! Hočevarjev trg 5, 8270 Kršk$F 1 : _ Tel.:07 49J1359;4905M... J Aktivne zimske počitnice V času letošnjih zimskih počitnic med 27. februarjem in 3. mar- cem so tudi v vseh treh posavskih občinah za otroke pripravili različne aktivnosti. Zveza prijateljev mladine Krško je organizi- rala izlete v Ljubljano, kjer so si otroci lahko ogledali mesto in Center Evrope, v sodelovanju s TA Karantanija pa so organizira- li enodnevne smučarske izlete v Cerkno in na Mariborsko Pohor- je. Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško je organiziralo medijsko-filmsko delavnico za srednješolce in učence višjih raz- redov osnovne sole, na kateri so se naučili samostojno posneti in zmontirati kratki film oz. televizijski prispevek. Mladinski center Krško je organiziral malo šolo računalništva za otroke od 2. do 4. razreda osnovne sole, v Valvasorjevi knjižnici pa so za nekoli- ko mlajše počitnikarje pripravili uro pravljic. V Društvu Izvir so otroci lahko izdelovali pustne maske in se zabavali. V Mladinskem centru Brežice so v okviru počitniških aktivnosti za šolarje vsak dan pripravili kreativne delavnice, vaje za sprošča- nje ter zabavno-športne aktivnosti. Sevniški mladinski center pa je počitnikarjem ponudil različne družabne igre, v času pusta več pustnih zabav, izbirali so naj ple- salko in naj plesalca, v ovkiru prireditve »Pokaži, kaj znaš« so otroci igrali na inštrumente, se preizkusili na odru, improvizirali in recitirali. Ob koncu so pripravili tudi predavanje o alkoholu in prepovedanih drogah. L.P., R.S. POČITNICE V DOLENJI VASI - Kulturno društvo Libna je ze tretje leto zapored organiziralo počitniške aktivnosti za počitnikarje iz Krajevne skupnosti Dolenja vas. Na delavnicah, ki so potekale tri dni, je enajst otrok ustvarjalo izdetke iz gline, vse skupaj pa je potekalo pod budnim očesom akademske kiparke in medaljerke Vladimire Štoviček in Andreja Čebularja. "Pod Gorjanci" prepevajo že 10 let V Krškem so se 4. marca na občnem zboru sestale članice Društva kmetic Krško. Društvo, ki je sestavljeno iz sedmih aktivov kmeč- kih žena z okoli 400 članicami, deluje že 31 let, že desetletje in pol pa ga vodi Nuška Ambram. Po besedah Abramove so v minu- lem letu po aktivih izvedli po dva tečaja izobraževanja, tradicio- nalno so v društvu sodelovali z razstavo domačih dobrot in izdel- kov v sklopu obdnskega praznika, v lanskem letu s poudarkom na njihovem 30-letnem delovanju, članice pa so se v velikem šte- vilu udeležile tudi posavskega srečanja kmetic in tudi strokovne ekskurzije na Notranjsko. Ob izobraževanju in že utečenem delu bodo letos članice društva ponovno sodelovale in pripravile pred- stavitev svojega dela na Killianovem sejmu v pobratenem Obrig- heimu, poseben poudarek pa bodo namenile tudi oganizaciji in iz- vedbi samostojnega koncerta pevskega zbora Aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci, ki v letošnjem letu deluje že deseto leto. B.M. Brez domačih izdajalcev ne bi bilo takega pekla Mnoga društva in klubi pri nas in po Sloveniji imajo svoje domove in druge objekte, člani krajevne orga- nizacije Slovenska vas pa so celd edini med organiza- cijami Zveze borcev v državi, ki se lahko pohvalijo s svojim domom. Kot so ugotovili na svoji letni skupšči- ni 4. marca, ki jo je vodil predsednik Franc Golobič, njihov dom postaja pretesen za organizacijo, ki ima proti pričakovanjem in razmeram drugod vse več čla- nov, zato celo razmišljajo, da bi ga nekoliko razširili, saj je pomemben tudi za družabno življenje v kraju. V Slovenski vasi so posebno ponosni ria lansko proslavo 60-let- nice osvoboditve, ki so jo pripravili na novo urejenem prizo- rišču za domom, ki zdaj lahko sprejme več sto ljudi in za ka- terega so člani in drugi krajani prispevali mnogo prostovoljnih delovnih ur, za pomoč pa so hvaležni tudi KS Jesenice na Do- lenjskem in nekaterim sponzorjem. V poročilu, ki ga je poda- la tajnica Marija Srpčič in so ga enoglasno sprejeli vsi prisotni, smo lahko slišali veliko nezadovoljstva s sedanjimi razmerami, predvsem z zmanjševanjem vloge borcev v drugi svetovni voj- ni in z izenačevanjem statusa partizanov z domobranci. »Na kaj takega ne bomo nikoli pristali, saj brez domačih izdajalcev ne bi bilo takega pekla,« je bilo slišati. Borce vse bolj skrbi, da mladi ne vedo veliko o drugi svetovni vojni, zato predlaga- jo, da bi država zagotovila v šolah vsaj eno uro pouka mesečno o tej tematiki. Še naprej bodo skrbeli za spominska obeležja NOB, se udeleževali proslav in vključevali mlajše člane v svo- jo organizacijo. Skupščino so pozdravili mnogi gostje, med njimi predsednik Območnega odbora ZB Brežice Martin Kolar, predsednik Zdru- ženja častnikov iz Brežic Ernest Ferk, poleg predstavnikov borcev iz Samobora je govoril tudi partizanski general in na- rodni heroj Rade Bulat, predsednik sveta KS Jesenice na Do- lenjskem Boris Ajster, ki se je članom KO ZB Slovenska vas za- hvalil za sodelovanje s spominskim darilom. S.M. Priseglo 131 posavskih sodnikov porotnikov Sodniki porotniki Okrožnega sodišča v Krškem bodo z 12 . mar- cem začeli z delom v novem petletnem mandatu. V ta namen so 2. marca zaprisegli pred predsednikom višjega sodišča in pred- sednico krškega okrožnega sodišča. Sodniki porotniki v rednem sodstvu sodelujejo samo na okrožnih sodiščih, v kazenskih, ka- zensko mladoletniških zadevah, pravdnih zadevah in gospodar- skih sporih. Sodni svet Republike Slovenije je leta 1995 za krško okrožno sodišče določil 140 sodnikov porotnikov, v tokratnem po- stopku imenovanja za tretji mandat so prejeli tudi toliko pred- logov predstavnikov organov občin Brežice, Krško in Sevnica in drugih predlagateljev, imenovanih pa je 131 porotnikov. L.P. Med heroinsko navezo tudi Krčan Kriminalisti krške Policijske uprave so v sodelovanju s sta- novskimi kolegi z nekaterih drugih policijskih uprav 18. fe- bruarja aretirali štiri Radečane in Krčana, ki so s heroinom oskrbovali najmanj 40 odvisnikov z območja Posavja. Delo- vanje skupine so spremljali pol leta. Kot je povedal vodja Sektorja kriminalistične polcije pri PU Kr- ško Sašo Jejčič, sta vodji skupine 29- in 31-letni Radečan dova- žala ali organizirala prevoz heroina z območja republik nekdanje Jugoslavije. V času spremljanja njihovega gibanja in aktivnosti je peterica prodala skupno okoli 900 gramov heroina in v obdobju šestih mesecev iz tega naslova iztržila okoli šest milijonov tolar- jev, gram heroina so prodajali po vrednosti med pet in deset ti- sočaki. Nihče v organizirani mreži ni bil zaposlen oziroma je bila večina od njih, poleg že omenjenih še 24- in 28-letni moški iz Radeč ter 25-letni občan Krškega, prejemnikov socialne pomo- či, ne glede na to, da so se nekateri med njimi prevažali v avto- mobilih visokega cenovnega razreda. Slednje kaže tudi na to, da naj bi peterica ustrahovala z grožnjami različne uslužbence soci- alnih, zdravstvenih in tudi nekaterih drugih javnih služb, pa če- prav, kakor pojasnjuje Jejčič, iz teh naslovov prijav žal niso dobi- li, ustrahovali in fizično obračunavali pa so tudi s samimi odvisniki in jih tako prisilili v nadaljnjo preprodajo. Sicer pa so vsi omenje- ni že stari znanci policije, nekateri med njimi tudi preko deset- krat ovadeni za različna kazniva dejanja, za občana Krškega je bilo, denimo, do sedaj podanih že pet ovadb, od prevoza ilegal- cev pa do preprodaje drog. Preiskovalni sodnik je sicer Krčana po zaslišanju izpustil iz pripora, za vse ostale, razen za 28-letnega Radečana, ki mu je odredil hišni pripor, pa pripor podaljšal. Dro- ge osumljenci niso hranili na svojih domovih, saj jih policisti v sir- si akciji ob opravljenih preiskavah na dan aretacije niso našli, so pa zato po Jejčičevih besedah zasegli različne predmete, ki do- volj zgovorno dokazujejo njihovo dejavnost. B.M. Kozjanski park in KS Bizeljsko za sodelovanje Vodstvo Krajevne skupnosti Bizeljsko, ki mu predseduje Franc Kel- har, je konec februarja povabilo na prvi skupni delovni sestanek novega direktorja Kozjanskega parka Podsreda Iva Trošta. Dogo- vorili so se o poglobljenem sodelovanju za prihodnje obdobje in o strategiji za razvijanje turizma na njihovem področju. S tem bi pri- pomogli k še večji prepoznavnosti kraja in pospešili njegov razvoj. Načrtujejo tudi nove akcije, kot so postavitve ličnih in enotnih na- pisnih tabel, skrb in nadaljnje urejanje že markirane pohodniške poti in postavitev trase dveh novih pohodniških poti. M.K.M. Skrb za urejeno podeželje na Bizeljskem Predstavniki Občinske turistične zveze Brežice, Turističnega dru- štva Bizeljsko in Krajevne skupnosti Bizeljsko so zadnjo sredo v mesecu februarju pripravili zanimiv svetovalno izobraževalni večer. Izbrana tematika, kako ohraniti neokrnjeno naravo, pa vendar vaški prostor - dom, dvorišče in okolico urediti tako, da se bo zlilo z okoljem, obenem pa bo dovolj turistično zanimivo, je pritegnila veliko krajank in krajanov, ki so se v obnovljenem prostoru t.i. stari šoli odlično počutili. Predavateljica Vesna Zakonjšek, krajinska arhitektka, sicer za- poslena v Kozjanskem parku Podsreda, je osvetlila temo z naslo- vom Domačije, kot sestavine kulturne krajine. Jože Lovenjak, agronom, ki je že vrsto let clan komisije OTZ Brežice za ocenje- vanje krajev v okviru vseslovenskega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, pa je pripravil predavanje z naslovom Hortikul- turna ureditev okolice domačije. Obe predavanji sta bili pod- krepljeni s sliko in predvajani na veliko platno ter motivirali ude- ležence tako, da so se aktivno besedno vključevali. Milena Vranetič iz OTZ je ob omenjenem dogodku povedala, da želijo ob pomoči lokalne skupnosti poskrbeti za izobraževanje, ki bi pripomoglo k še bolj urejenemu podeželju ter zbuditi spo- min na preteklost, prednike in njihovo prizadevanje po ohranja- nju naravne dediščine. V današnjem času pa je pomembno, da vse aktivnosti potekajo v smeri možnosti po dopolnilnem dohod- ku in sredstvih za preživljanje, saj ima Bizeljsko nedvomno do- volj gospodarskega in turističnega potenciala, ki ga je potrebno v prihodnje tudi izkoristiti. M.K.M. Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9. 3. 2006 IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO g| Lokalno partnerstvo v občini Krško Občina Krško je s sklepom Občinskega sveta občine Krško marca 2005 podala ponudbo za sodelovanje v okvi- ru kombiniranega postopka za izbor lokacije odlagališča NSRAO. V novembru istega leta je Vlada RS s sklepom odločila, da se postopek priprave državnega lokacijskega načrta nadaljuje za tri najprimernejše potencialne lokacije, med katerimi je tudi Vrbina v občini Krško. Doslej je Občina Krško z ARAO, ki vodi aktivnosti umeš- čanja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v prostor, podpisala pogodbo o nadomestilu, s kate- ro je priyolila v terenske raziskave v neposredni btižini Nuklearne elektrarne Krško. Občina bo z ARAO podpi- sala tudi pogodbo o financiranju in izvajanju lokalnega partnerstva. Lokalno partnerstvo za vključevanje občanov Občina Krško je tako v mesecu februarju vzpostavila niz ak- tivnosti, ki vodijo v vzpostavi- tev lokalnega partnerstva med Občino Krško oziroma njenimi prebivalkami in prebivalci ter ARAO. Lokalno partnerstvo je priložnost, da s prebivalkami in prebivalci steče širok dialog o vseh vprašanjih dosedanje- ga sobivanja z jedrskim ob- jektom, njenim delovanjem, uporabi nadomestil in o pri- hodnjem razvoju občine Krško ter navsezadnje o možnostih in pogojih izgradnje odlagališ- ča NSRAO. Lokalno partnerstvo je v slo- venskem prostoru dokaj nova oblika vključevanja in sood- ločanja prebivalcev o vseh ti- stih vprašanjih, ki se nanašajo na njihovo kvaliteto bivanja in življenja. V občini Krško pro- gram lokalnega partnerstva predvideva vključenost prebi- valk in prebivalcev v soodlo- čanje skozi delovanje odbo- rov, ki bodo spremljali različne vidike umeščanja odlagališča NSRAO v prostor. Občina Kr- ško je na predstavitvah pro- grama lokalnega partnerstva Svetom KS Krško, Dolenja vas, Leskovec in Krško polje zaen- krat predlagala tri odbore, v katere naj bi se vključili pre- bivalci, in sicer odbor za raz- voj občine Krško, odbor za pre- sojo vplivov na okolje in odbor za tehnična vprašanja umešča- nja odlagališča NSRAO v pros- tor. Vendar bo občina dokonč- no odločitev o. številu odborov in vsebinskih področij, ki naj bi jih skozi delo v odborih ob- ravnavali, prepustila prebival- cem občine Krško oziroma širši javni razpravi, s katero bo ob- čina Krško pričela v drugi pol- ovici meseca marca. Pomemb- no je poudariti, da naj bi v članstvo v vsakem odboru se- stavljali predstavnik ARAO, predstavniki Občine Krško, predstavniki Svetov krajevnih skupnosti, strokovnjaki iz obči- ne Krško (predlagani na pred- log prebivalcev) in zainteresi- rani občani. Kako se lahko prebivalci vključujejo v odbore? Občanke in občani občine Krško se lahko v odbore vključujejo na različne načine. Predstav- nike v odbore lahko predlaga- jo sveti krajevnih skupnosti ali pa se občani sami prijavijo za delo v posameznih odborih na javnih predstavitvah lokalnega partnerstva (datumi in lokacije predstavitev bodo javno objav- Ijeni na spletnih straneh obči- ne Krško, na oglasnih tablah na sedežih krajevnih skupnosti, na oglasni tabli občine Krško in prek tiskanih in elektronskih medijev). Kako bo potekalo delo v posameznih odborih? V prvi fazi detovanja odborov bo delo potekalo v obliki de- lavnic, kjer bodo člani najprej razpravljali o njihovih pričako- vanjih in ciljih lokalnega part- nerstva. Delo bo obsegalo tudi sprejetje dogovora o najpri- mernejših oblikah načina dela in organizaciji dela odborov. V naslednjih korakih bodo člani posameznih odborov odpirali vsa vprašania, ki se vsebinsko nanašajo na delo odbora (vpra- šanja razvoja občine, vplivov na okolje, tehničnih vidikov umeščanja odlagališča NSRAO v prostor itd...). Člani odbora bodo predlagali teme in pri- dobivanje dodatnih informa- cij in znanj z različnih stro- kovnih podrodj. Imeli bodo možnost za predlaganje izde- lave dodatnih strokovnih štu- dij in srečanj s strokovnjaki po njihovem izboru. Toda lokalno partnerstvo je dolgoročen in stalen proces, ki se mora odzi- vati na pobude in zahteve kra- janov in se mora tern primerno tudi organizacijsko prilagaja- ti. Zato Občina Krško ne želi in noče vnaprej omejiti vsebin in načina dela posameznih odbo- rov in s tern procesa izgradnje lokalnega partnerstva. V izho- dišču partnerstvo pomeni ena- kopraven odnos in dialog vseh, ki vanj vstopajo in Občina Kr- ško bo to dosledno spoštovala. NACIONALNI ODBOR VODSTVENI ODBOR 7-10 članov 17 koordinacijskcga odbora KOORDINACIJSKI ODBOR 5 članov i/. vsakcga odbora Odbor za razvoj občine KrSko Odbor za presojo vplivov na okolje Odbor za tehnlčna vpraSanja Ostali odbori, ki bodo dodatno predlagani V vsakem odboru sodelujejo: predstavnik ARAO predstavniki ObCinc KrSko predstavniki Svetov KS predstavniki lokalne strokovne javnosti pribliftio 10 predstavnikov rainleresiranih krajanov Ministrstvo za gospodarstvo Ministrstvo za okolje in prostor NEK Sklad za financiranje razgradnje NEK ARAO zupan oMine Kräko Shematski prikaz /oko/nego partnerstva v občini Krško Začetek postopkov za ustanovitev Fakultete za energetiko Na prvem delovnem sestanku se je na Občini Krško, v prisotnosti direktorja občinske up rave, Franca Glinška sestala delovna skupina za pripravo elabora- ta za ustanovitev Fakulete za energetiko kot nove članice Univerze v Maribo- ru, s stalnim sedežem v Krškem. Potem, ko je Občina Krško na Svet RS za visoko šolstvo leta 2004 v potrditev oddala vlogo za pridobitev soglasja za po- trditev programa Fakultete za energetiko in jo marca lani uskladila z Bolonjsko dekla- racijo, študijski program pa zavarovala kot intelektualno lastnino, so aktivnosti stekle skupaj z Univerzo v Mariboru. Ta je podprla prizadevanja za ustanovitev nove fakultete v Posavju, ki predstavlja naj- pomembnejši energetski ba- zen Slovenije in se tako po rektorjevih besedah pribli- žala prostoru, ki tovrstno iz- obražene kadre potrebuje. Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman in zu- pan občine Krško Franc Bo- govič sta sprejela odločitev, da se imenuje delovna sku- pina v kateri bodo sodelovali strokovnjaki s področja stroj- ništva, elektrotehnike, prak- tiki 6 področja elektrogospo- darstva in ostali predstavniki stroke. Delovna skupina, ki jo je imenoval rektor Univerze v Mariboru, je tako že začela z delom in pod okriljem projek- tnega sveta aktivnosti vodi v okviru programskega odbo- ra, strokovne komisije, ki de- luje pod vodstvom prof. ddr. Janeza Usenika in program- skega finančnega odbora, ki ga vodi Niko Žibret. Projektni svet je sprejel terminski plan in finančni načrt zagonskih stroškov, ki bodo nastajali v postopku priprav za ustano- vitev nove fakultete. V izpe- Ijavo projekta se bo vključila tudi Mestna občina Velenje, kjer bi Fakulteta za energe- tiko imela stalno dislocirano enoto. Velenjski župan Sreč- ko Meh in župan Bogovič bo- sta tako v kratkem podpisa- la pogodbo o sodelovanju pri tern projektu. Glede na to, da projekt usta- novitve nove fakultete prese- ga proračunske možnosti, bo na osnovi velike podpore, ki so jo na čelu z gospodarskim ministrom Andrejem Vizja- kom konec lanskega leta na obisku v Krškem izrazili pred- stavniki slovenske energetike, oblikovan predlog ustanovitve Društva prijateljev fakultete, ki bi v projekt lahko vstopali z donatorskimi sredstvi. Terminski plan aktivnosti, ki sledijo je ambiciozen, zato prej omenjene komisije in svet delajo izredno inten- zivno. Pridobivajo se recen- zorji, z željo, da se Senatu Univerze v Mariboru pred- log elaborata energetike odda čimprej. Projektni svet in Univerza v Mariboru svo- je delo usmerjata k temu, da bo storjeno vse potrebno, da se nova fakulteta ustanovi še letos in doseže, da bo Vlada RS, ko bo odločala o razpisu študijskih mest na posamez- nih fakultetah januarja 2007, upoštevala tudi Fakulteto za energetiko v Krškem, kar po- meni, da bi se prva genera- cija študentov vpisala v šol- skem letu 2007/2008. Senat Univerze v Mariboru bo Sve- tu za visokošolstvo predložil program, čemur naj bi sledil ustrezen sklep Vlade. Potem - takem, bi v juliju lahko o tern odločal DZ RS, saj je ustano- vitev fakultete v njegovi pri- stojnosti. Srečanje upokojencev občinske uprave Na Občini Krško so prijetno pre- senetili svoje upokojene usluž- benke in uslužbence, saj so mi- nulo sredo zanje organizirali družabno srečanje. Kakor bi lah- ko dejali ob res prisrčnem sre- čanju upokojenih uslužbenk in uslužbecev Občine Krško, to- krat vendarle kovačeva kobila ni ostala bosa. Občina je namreč pogosto organizator ali soorgani- zator različnih srečanj in prire- ditev za upokojence, tokrat pa so prvič organizirali srečanje za svoje nekdanje delavke in delav- ce, ki so mnogo let delali v ob- činski stavbi in vsak na svojem delovnem mestu prsipevali k raz- voju ne le Občine kot institucije, temveč tudi občine kot celote. Zato so tudi z zanimanjem pri- sluhnili županu Bogoviču, ki jih je v uvodu delu seznanil z naj- večjimi projekti, ki že poteka- jo ali jih načrtujejo na območju občine, v nadaljevanju pa so ob pogostitvi ne le obujali spomine na skupna leta, temveč tudi sku- šali čim bolj zapolniti praznino, ki je nastala tekom let, saj so se mnogi med njimi po upokojitvi le redko srečali. Srečanje naj bi preraslo v tradicionalno srečanje upokojenih občinskih uslužben- cev, zato je ob zahvali županu nekdanja predsednica sindikata delavcev na Občini Krško Mar- janca Nunčič izrazila upanje in željo, da se v takšnem ali še ob večji zasedbi srečajo tudi v pri- hodnjem letu. B.M. Svetovrii dan CZ slovesno obeležili v Krškem V Glasbeni soli Krško je v sredo, 1.3., potekala osrednja regijska prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu Civilne zaščite, ki ga pripadniki sil zašcite in resevanje tako v Po- savju kot v Sloveniji obeležujejo od leta 1992. Ob kultur- nem programu mladih glasbenikov so predstavniki Uprave za zaščito in reševanje podelili šest letošnjih priznanj. Namen prvega marca, ki ga je Mednarodna organizacija „ICDO" razglasila za svetovni dan Civilne zašcite, je predvsem okrepiti za- vest javnosti o ogroženosti pred naravnimi, tehnološkimi in drugi- mi nesrečami, ob tern pa tudi po- udariti pomen in vlogo detovanja civilne zaščite in njenih pripad- nikov pri varstvu življenj in do- brin. In kot je na svečanosti v Kr- škem poudaril slavnostni govornik Branko Dervodel, namestnik ge- neralnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje, smo v Slo- veniji po osamosvojitvi uspeli na novo zgraditi sistem, v katerem se prepletata in neločljivo do- polnjujeta prostovoljno in profe- sionalno delo pripadnikov zašcite in reševanja. Kot je med drugim povedal Dervodel, so se ti na ob- močju Posavja še posebno izkaza- li v lanskoletni avgustovski ujmi, ko so z vsemi razpložljivi enota- mi in opremo reševali življenja in premoženje. Vendar pa se je, če tudi v dobro zastavljenem in za- nestjivem sistemu zaščite in reše- vanja, izkazalo, da je to področje potrebno zakonsko urediti še v hi- trejsega in racionalnejšega, zato je že v pripravi nov oziroma do- polnjen Zakon pred naravnimi in drugimi nerečami, ki bo v sistem zaščite in reševanje vključil tudi druge institucije, denimo pogod- beni odnos v Civilni zaščiti, ozko specializirane pogodbene enote in podobno, čeprav bo tudi v pri- hodnje težišce dela temeljilo na prostovoljnem delu. Dervodel pa je na slovesnosti s poveljnikom Regijskega štaba CZ za Posavje Jožefom Kosom ter vodjo izpo- stave Uprave za zaščito in reseva- nje Krško Zdenko Močnik podelil tudi letošnja priznanja na nivoju regije. Bronasti znak CZ so preje- li: Enota za prvo pomoč NEK, dr. Branko Robič, član Občinskega štaba CZ Brežice in AAirjana Aj- ster, članica Občinskega štaba CZ Krško. Najvišja regijska pri- znanja - srebrni znak CZ so pre- jeli: Gasilska zveza Brežice, Ga- silska zveza Sevnica in Franc Pavlin, namestnik poveljnika CZ Občine Krško. Na osrednji držav- ni prireditvi, ki je prav tako po- tekala 1. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani, pa sta na pred- log Gasilske zveze Slovenije pre- jela priznanji dva pripadnika CZ iz Posavja, in sicer je prejel pla- keto CZ Anton Koren, podpred- sednik Gasilske zveze Slovenije in clan štaba CZ za Posavje, bro- nasti znak CZ pa Milan KajK, po- veljnik Gasilske zveze Sevnica. Slovesnost so s plesnimi in glas- benimi točkami popestrili učenke in učenci Glabene sole Krško, po- leg video posnetkov nekaterih ak- tivnosti s področja zaščite in re- ševanja v Posavju pa so bili v avli glasbene sole razstavljeni tudi najboljša likovna dela in literarni izdelki otrok iz vzgojnovarstvenih zavodov ter osnovnosolcev iz po- savskih sol, ki so sodelovali na na- tečaju „Naravne in druge nesre- če požar". Bojana Mavsar Letošnji nagrajenci Osnutek odloka o proračunu občine Krško sprejet Občinski svet občine Krško je 23. februarja 2006 na svoji 37. seji sprejel osnutek odloka o proračunu občine Krško za leto 2006. Načrtovani obseg prihodkov občinskega proračuna za leto 2006 je ocenjen v višini 6,750 milijarde SIT, medtem, ko predvideni skupni odhodki znašajo približno 7,286 milijarde SIT. Morebitne pripombe na odlok proračuna so člani občinskega sveta lahko žu- panu posredovali do 5. marca, predlog proračuna pa bodo svet- niki predvidoma obravnavali na seji sveta, še v marcu. 4. seja Komisije za ustanovitev in določitev sedeža pokrajine Posavje V Sloveniji je aktualno vzpostavljanje druge ravni lo- kalne samouprave. V tem letu naj bi se določili sedeži pokrajin, v parlamentu pa naj bi stekli postopki za nji- hovo ustanovitev. Omenjeno je na svoji 4. seji, febru- arja, v prostorih Občine Krško, obravnavala Komisija za ustanovitev in določitev sedeža pokrajine Posavje. Predsednik komisije Stane Pajk je Clane seznanil z aktualnimi raz- govori, na temo ustanavtjanja pokrajin in sprememb na področju izvajanja prenesenih upravnih zadev v državnih organih s sedeži v Posavju. Poudaril je, da je po pogovorih z ministrom za javno upravo in ministrom za lokalno samoupravo in regionalno politiko znano, da v Vladi prevladujeta dva koncepta po katerih naj bi se oblikovale pokrajine in izvedla regionalizacija. Komisija je bila enotnega mnenja, da mora Vlada v čim krajšem § času izbrati enega od konceptov, ki bo dolodl smer razvoja na .2, tem področju. Glede selitve sedeža posameznih institucij v Posav- "§ ju, pa je Komisija predlagala, da posavske občine pripravijo dogo- g vor o načinu dela, ki bo omogočil bodoči razvoj celotnega Posavja. >g Enotnost in gospodarska moč Posavja oz. njenih občin predstavlja | tudi trdno osnovo za pogajanja z državo, je še menila Komisija. c E IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9.3. 2006 Urejanje prostora v občini Sevnica Sredi meseca februarja je potekel tridesetdnevni rok za pridobivanje smer- nic pristojnih nosilcev ure- janja prostora za pripra- vo občinskega lokacijskega načrta za gradnjo indivi- dualnih stanovanjskih his s spremljajočimi objekti Drožanjska cesta v Sevni- ci (OLN). Izdelovalec OLN, projektantsko podjetje Region d.o.o. Brežice, in predstavniki Občine Sevnica so na skupnem sestanku pregledali in analizirali prejete smemice. Na podlagi analize in uskladitve smernic ter predlogov oziroma pobud občanov smo s projektantom začrtali nadaljnje postopke priprave predloga lo- kacijskega načrta, ki bo predstavljen na 2. prostorski konferenci konec tekom meseca marca. V aprilu 2006 bo v sredstvih javne- ga obveščanja objavljena javna razgrnitev predloga OLN, v času poteka javne razgrnitve pa bo organizirana tudi javna obravna- va. V času javne razgrnitve in na javni obravnavi bodo lahko dali pripombe in predloge vsi zainteresirani posamezniki, organi ali organizacije. Za OLN poslovna cona Boštanj - TC Mercator je v prostorih ob- čine Sevnica potekala 2. prostorska konferenca, na kateri je bil predstavljen predlog OLN, s povzetkom za javnost. Uskladili smo priporočila in interese posameznih udeležencev prostorske kon- ference ter prejete smernice pristojnih nosilcev urejanja pros- tora. Od sredine meseca marca naprej bo potekala javna raz- grnitev predloga OLN in v času razgrnitve tudi javna obravnava predloga OLN. Izgradnja HE na spodnji Savi Župan Kristijan Jane je sprejel krajane zaselka Dobrava in Le- dina. Krajani so ga seznanili s problematiko novega priključeva- nja na Ledino z regionalne ceste R3, ki je po njihovem mnenju strmejši, lokalna cesta ozka, z visokim naklon in tako nevarna predvsem za pešce in kolesarje. Želijo, da se priključek dvigne in hkrati dostopna cesta ustrezno razširi, s tern pa bi se zmanjšal tudi naklon. Glede na to, da je investitor predmetnega priključ- ka javno podjetje Infra, ga bo Občina Sevnica pozvala, da poda tehnične rešitve glede znižanja klanca. Prisotni so se strinjali, da nov priključek ne sme biti strmejši od predhodnega. Na pobudo vaškega odbora Šmarčna so se sestali krajani, pred- stavniki javnega podjetja Infra, direktor Holdinga slovenskih elektrarn Skupni podvig Bogdan Barbič, predstavnik izvajalca del Nivo iz Celja ter predstavnika Občine Sevnica, župan Kristi- jan Jane in predsednica posebne komisije za spremljanje izgrad- nje HE Boštanj. Krajani so zahtevali, da se jim uredijo dostopi do požarne vode ob vsakem vodostaju reke Save, na vamostni zid pa je potrebno namestiti ustrezno ograjo. Direktor skupne- ga podviga jim je zagotovil, da bo ob nizkem vodostaju zagotov- Ijena dodatna črpalka. V nadaljevanju so krajani izpostavili tudi asfaltacijo vaške poti med Šmarčno in Kompoljem, za kar bo po- treben dogovor med Občino Sevnica, Infro, Holdingom slovenskih elektrarn in izvajalcem, da se predmetna zadeva uredi. Sklad- no z dogovorom tega sestanka na Šmarčni sta krajane že obiska- la predstavnik javnega podjetja Infra Miran Ribič in predsedni- ca posebne komisije za spremljanje izgradnje HE Boštanj Mateja Konajzler. Narejeni so bili popisi del, ki bi jih bilo potrebno še izvršiti. Predvsem bo potrebna vzpostavitev zemljišč v prvotno stanje in ureditev brežin. Na podlagi narejenih zapisnikov bo javno podjetje Infra izvajalo potrebna dela in bedelo nad tern, da se bodo dejansko realizirala. Glede na to, da ni bil narejen ogled pri vseh krajanih, bosta predstavnik javnega podjetja In- fra in predsednica posebne komisije za spremljanje izgradnje HE Boštanj ostale krajane obiskala v prihajajočem tednu. Vaščani Kompolja, Šmarčne in vsakodnevni uporabniki glavne ce- ste Boštanj - Kompolje opozarjajo na zelo slabe razmere in pre- voznost predmetne ceste ves čas gradnje. Na nevzdržne razmere opozarja tudi Občina Sevnica, ki je od javnega podjetja Infra kot investitorja predmetne ceste zahtevala, da cesto redno vzdriu- je. Občina Sevnica in krajani so s strani Infre dobili več odgovo- rov, da opozarjajo izvajalca del, da mora cesto redno vzdrieva- ti, vendar do bistvenih premikov na terenu ni prišlo, češ da jim to ne dopuščajo neugodne vremenske razmere. Krajani s takšni- mi odgovori seveda niso zadovoljni, saj ob današnji tehnologiji pričakujejo, da se dela izvajajo bolj strokovno in profesionalno. Glede na to, da je investitor predmetne ceste javno podjetje In- fra, Občina Sevnica, žal, ne more v tej fazi storiti več kot to, da podjetje opozarja na nevzdrine razmere in zahteva, da se za- deve rešujejo bolj strokovno. Župan Kristijan Jane je na skup- nih sestankih s krajani investitorja večkrat pozval, da je potreb- no zadeve reševati dogovomo, da so krajani resnično prizadeti v času gradnje hidroelektrame, zato jim je potrebno prisluhniti. Občina Sevnica bo večino rente, ki jo bo prejemala, ko bo elek- trarna začela obratovati, namenila v tiste kraje, ki so in bodo v času gradnje spodnjesavske verige najbolj prizadeti. Glede na to, da z rento še ne razpolaga, mora za odpravljanje nemogočih razmer v času gradnje poskrbeti investitor in izvajalec del, na kar Občina Sevnica vseskozi opozarja. Pomoč odvisnikom od drog na Razborju Društvo Srečanje iz Žalca že več let na Razborju nad Loko pri Zi- § danem Mostu izvaja program javnega dela »Pomoč odvisnikom in ^njihovim družinam«, ki ga soflnancira tudi Občina Sevnica. o Iz letnega poročila društva za preteklo leto izhaja, da je društvo c zastavljene cilje realiziralo. Njihovo delo poteka preko individu- >u alnih razgovorov z odvisniki in odvisnicami ter z njihovimi dru- ^ žinami in pa preko skupin za samopomoč za starše odvisnikov. V c preteklem letu se je srečanj oz. razgovorov udeleževalo 24 po- sameznikov, med njimi so štirje vstopili v terapevtsko skupnost Srečanje, trije v program »Odsev se sliši« v Ljubljano in eden v terapevtsko skupnost Lautari. V skupinah za samopomoč za star- še odvisnikov in odvisnic, ki potekajo vsak ponedeljek ob 19.00 uri na Razborju, pa se je povprečno srečevalo devet staršev na skupino. Število udeležencev v programu se je glede na pre- teklo leto povečalo, čemur društvo pripisuje predvsem dvema dejstvoma - vse večjemu problemu uporabe drog in pa pozitiv- ni promoeiji, povezani z izdajo knjige »Zgodovina moje heroin- ske odvisnosti«, ki jo je napisat na osnovi lastnih izkušenj gospod . Zlatko Blažič, predsednik Društva Srečanje. Društvo svoje poro- čilo zaključuje z ugotovitvijo, da so droge na sevniškem območ- ju postale problem, ki daleč presega problem redkih posamez- nikov in se kaže v dimenziji, ki zahteva močnejši in širši pristop. Ena izmed oblik tovrstnih pristopov so tudi t.i. preventivna sre- čanja z učenci in njihovimi starši na osnovnih in srednjih šolah, ki naj bi bila realizirana v letošnjem letu. Pričetek delovanja Centra za ravnanje z odpadki Direktor podjetja Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske Franc Klobučar se je sestal z župani in direktorji komunalnih podjetij Posavja. Predstavil jim je oblikovanje politike cen, storitev in poslovni plan podjetja. Prisotni so se zavzeli za preg'lednost po- slovanja, vodenje investicije z izgradnjo centra skladno s ter- minskim planom in čimprejšen začetek poslovanja podjetja. Po- slovni plan in politiko oblikovanja cen so na svoji seji obravnavali še župani dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin na sve- tu županov, potrdila pa ga je tudi skupščina podjetja. Z začet- kom poslovanja podjetja s 1. marcem se bodo na Cerod prenes- le tudi aktivnosti na investieijskem področju. Podjetju, ki bo po načrtih dolga leta skrbelo za strokovno ravnanje z odpadki, želi- mo čim bolj uspešno poslovanje v dobro občin ustanoviteljic in njihovih občanov. Javni sklad RS za podjetništvo Župan Kristijan Jane se je z direktorjem javnega sklada RS za podjetništvo, s sedežem v Mariboru, Borisom Pfeiferjem pogo- var>al o možnostih nudenja pomoči podjetjem pri povečevanju njihove konkurenčne sposobnosti na zahtevnih trgih. Razvojna pomoč bo podjetjem podeljena na osnovi razpisa. Nanj se bodo prijavila tudi nekatera podjetja iz občine Sevnica, ki imajo že izdelane tovrstne programe. Upamo, da jih bodo tudi s pomočjo pridobljenih državnih sredstev čim bolj uspešno realizirala. Pobuda Ljudske iniciative Sevnica glede odlagališča radioaktivnih odpadkov v obeini Sevnica V torek, 28. februarja, je bila na Občino Sevnica, za župana Kri- stijana Janca in za Občinski svet Občine Sevnica, vložena s strani Ljudske iniciative Sevnica, ki jo zastopa Boštjan Jakše s Studen- ca, pobuda voliveev za vložitev zahteve za razveljavitev sklepa Občinskega sveta Obäne Sevnica, imenovana kot »Protestna iz- java proti raziskavam in gradnji odlagališča radioaktivnih odpad- kov v Čagošu - KS Studenec in tudi na celotnem območju občine Sevnica«. Ker pobuda ni bila vložena v skladu z veljavno zako- nodajo, jo mora Ljudska iniciativa dopolniti. Občinski svet Občine Sevnica se je strinjal, da Agencija za radio- aktivne odpadke opravlja terenske raziskave na lokaeiji Čagoš v KS Studenec, s katerimi bi potrdila ali zavrnila lokaeijo kot pri- merno za gradnjo odlagališča, ni pa sprejel odločitve o dejanski gradnji. To odločitev bodo v primeru, da se lokaeija pokaže za primerno, sprejeli občani na referendumu. Za omejeno rabo prostora bo Občina pridobila 57 mio tolarjev letnega nadomestila, ki ga bo porabila za hitrejši razvoj občine. Terenske raziskave bodo opravljene na območju 6 ha, kar je ce- lotno območje potencialne lokaeije, s pomočjo 5 vrtin, preme- ra 100-140 mm ter globine 250 m, 150 m in 3 po 20 m. To bo de- jansko tudi največji poseg v prostor, pri katerem se bo praviloma uničilo le podrast. Vrtanja so primerljiva z vrtanji za potrebe pri- dobivanja novih vodnih virov. Glede na to, da je odločitev o sodelovanju občine Sevnica v po- stopku izbora potencialne lokaeije za odlagališče NSRAO sprejel Obänski svet Občine Sevnica na svoji redni seji, bo odločil tudi o pobudi Ljudske iniciative Sevnica, na osnovi že poznanih dejstev. V Posavju že vrsto let živimo v neposredni bližini jedrske elek- trarne, kjer je začasno skladišče NSRAO, in ti odpadki so naša skupna skrb. Upoštevajoč dejstvo, da je za svetovno, evropsko in slovensko jedrsko stroko varnost in zdravje ljudi na prvem me- stu, je modro pridobiti cca. 200 mio SIT iz državnega proraču- na v treh letih, ko bodo potekale raziskave, in denar nameniti za hitrejši razvoj občine, pospešiti izgradnjo šol, telovadnic, cest, pločnikov, vodovodov, ... Občina lahko kadarkoli brez posledic izstopi iz nadaljnjega po- stopka izbora najprimernejše lokaeije za odlagališče NSRAO. Če bodo raziskave pokazale, da je potencialna lokaeija Čagoš najprimernejša izmed treh posavskih lokacij, bodo končno odlo- čitev o umestitvi odlagališča NSRAO sprejeli občani na referen- dumu. Čas za takšno odločitev bo predvidoma v letu 2008. V tem času lahko občani sodelujejo na predstavitvah, okroglih mizah, ekskurzijah, ki jih organizira lokalno partnerstvo Sevnica, ki je bilo ustanovljeno med Občino Sevnica in ARAO. Stalno telo lokalnega partnerstva je vodstveni odbor, ki usklajuje in usmer- ja delovanje lokalnega partnerstva. Sprejema pobude in zahte- ve občanov ter občine, organizira delovanje občasnih teles, ki bodo obravnavala za občane pomembne teme, širšo razpravo v obäni, predstavitve, okrogle mize, delavnice. V vse te aktivno- sti bodo vključeni občani. Vodstveni odbor naroča tudi neodvis- ne študije ter pripravo dodatne dokumentaeije. Delovanje vod- stvenega odbora je javno. Športniki leta Občine Sevnica Športna zveza Sevnica je v sodelovanju z Občino Sevnica organi- zirala že tradicionalni izbor športnikov leta. Tokrat je prireditev potekala v Tržišcu, kjer so spremljevalni program pripravili učen- ci tamkajšnje osnovne sole, za glasbo pa je poskrbel duo Mambo. Prireditev je vodil Borut Bizjak, sekretar SZ, pokale pa so podelje- vali predsednik ŠZ Robert Perc, sevniški župan Kristijan Jane ter perspektivni košarkar iz Novega Mesta Matej Venta. Za športnico leta so bile predlagane aletinja Maja Teraž, šahistka Jelena Topic, karateistka Marja Zidarič in judoistka Tina Kukec. Laskavi naslov je osvojila Tina Kukec, ki je osvojila 7. mesto na me- diteranskih igrah, 1. mesto na državnem prvenstvu mladink in 2. mesto na driavnem prvenstvu mlajših članic ter še nekaj zavidljivih uspehov na tumirjih v tujini. Za naziv športnik leta so se potegovali judoist Denis Štih, atlet Bo- rut Veber, karateist Marko Stopar in Andrej Cešek, tekmovalec ju-jitsa. Izbran je bil slednji, in sicer na podlagi 1. mesta na mla- dinskem driavnem prvenstvu ter 2. mesta v mladinskem svetovnem prvenstvu. Andrej je predlagan tudi za mednarodno priznanje v fair playju. V kategori- ji najboljše športne eki- pe v individu- alnih športih je Karate klub ekipo v katah premagal Ša- hovski klub Mi- lana Majcna, ki je dosegel 2. mesto član- ske ekipe v 1. ligi vzhod, 2. mesto mladink v ženski mla- -------------------------------------------------------------- dinski ligi ter 3. mesto kadetov na ekipnem državnem prvenstvu. Kot najbolj- ša ekipa v kolektivnih športih je bila izbrana dekliška ekipa male- ga nogometa OŠ Tržšce, ki se lahko pohvali z zmago na občinskem in področnem tekmovanju ter 2. mestom na driavnem prvenstvu osnovnih sol. Za športno osebnost leta je bil izbran trener Atletske- ga kluba Rafko Povhe. V Športno zvezo Sevnica je vključenih 34 klubov, ki skupaj štejejo 2601 člana, od teh je aktivnih 1913, tekmovalnih programov pa se udeležuje 469 športnikov. Tanja Grabrijan Športnica leta Tina Kukec in športnik leta Andrej Cešek_________________________ IZ SVETNIŠKIH SKUPIN Lokalno partnerstvo Občine Sevnica in Agencije za radioaktivne odpadke Družbena sprejemljivost je ključni pogoj pri vseh novostih, ki prihajajo v posamezen pros- tor in okolje. V zgodovini lahko poiščemo primere, ko stvari ali postopki, ki so danes povsem samoumevni, niso bili sprejem- Ijivi, in so avtorje na različne krute načine odstranili iz druž- be, vendar je po kritični preso- ji časa stvar zaživela. Radioaktivni odpadki, s kateri- mi v Posavju živimo, so tukaj in med nami. Po zagotovilih od- govornih strokovnjakov nam v sedanjem skladišču ne pred- stavljajo tveganja za okolico. Dobiti pa morajo trajno odla- gališče v skladu z mednarod- nimi standardi. Radioaktivno onesnaženje je v naših krajih povzročila le nesreča v Černo- bilu, čeprav je oddaljen več ti- soč kilometrov. Namen vzpostavitve lokalnega partnerstva med občino Sevni- ca in Agencijo za radioaktivne odpadke je vključevanje lokal- ne skupnosti in občanov v kon- struktivno in kritično razpra- vo o rešitvah in o prostorskem umeščanju odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpad- ke. V primeru da bodo odgovo- ri na vprašanja neprepričljivi in da partnerstvo med Agen- cijo za radioaktivne odpadke in lokalno skupnostjo ne bodo prinašali željnih vzpodbud, se bomo občani na referendumu odločili proti. Smatramo, da se je Občina Sevnica pravilno odločila in se vključila v postopek iskanja lo- kaeije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpad- kov, ker je trajno odlagališče ustreznejše od začasnega. Po- zitiven učinek na občino Sevni- ca pa ima zagotovo tudi znaten del rente za začasno odlagališ- če ob elektrarni, ki precej obo- gati občinski proračun na pod- lagi dogovora med posavskimi župani in bivšim ministrom za okolje prostor in energijo. Kvaliteten odnos do okolja predstavlja tudi vir energije, od katere smo odvisni. Jedrska energija predstavlja po norma- tivih mednarodne skupnosti ze- leno energijo, ker ne izpušča toplogrednih plinov. V Sloveni- ji pa potrebujemo več električ- ne energije, kot jo proizvede- mo iz obnovljivih virov in lesne biomase. SLS. Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9. 3. 2006 IZ NASIH OBČIN - BREŽICE, OKOLJE IN PROSTOR E Ž UPAN Cesta prvih borcev 18, 8250 BREŽICE Tel.: 07/49 91 542, Fax.:07/49 90 052 Datum: 27. 2. 2006 OBVESTILO O* Č I N A BREŽICE OBČINA BREŽICE OBVEŠČA VSE ZAINTERESIRANE STARŠE, DA SE BODO ZBIRALE PRI- JAVE ZA VPIS V PROGRAME VRTCA ZA ŠOLSKO LETO 2006/07 V NASLEDNJIH VRT- CIH: VRTEC MAVRICA BREŽICE, VRTCI PRI OSNOVNIH ŠOLAH: ARTIČE, BIZELJSKO, CER- KLJE OB KRKI, DOBOVA Z ENOTO V KAPELAH, GLOBOKO, PIŠECE IN VELIKA DOLINA V ČASU OD 27 AAARCA DO 7. APRILA 2006, OD 10. DO 16. URE V PROSTORIH TAJ- NIŠTEV ZGORAJ NAŠTETIH JAVNIH ZAVODOV. KER JE V ZADNJEM ČASU POVPRAŠEVANJE PO PROSTIH MESTIH VEČJE OD ZMOGLJI- VOSTI, SI S PRAVOČASNO PRIJAVO ZAGOTOVITE MESTO. TUDI ČE BOSTE VRTEC POTREBOVALI PO ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA ALI CELO V LETU 2007, SE PRIJAVITE ZDAJ. ŽUPAN OBČINE BREŽICE IVAN MOLAN Biserna poroka staroste zborovskega petja 25. februarja sta v prisotnosti svojcev, ob spremstvu prič, vnukov Mitje in Tadeja Ba- škoviča v poročni dvorani brežiškega gradu šest desetletij skupnega življenja z biser- no poroko okronala Marija in Franc Baškovič. In če je vnovična poroka ali potrditev že do sedaj prehojene skupne poti zakoncev Baškovič zapisana z bisernimi črkami, je njun priimek v Brežicah izgovorjen s posebnim poudarkom in spoštovanjem. Franc Baškovič, rojen leta 1915 v Ženjem, je namreč polnih se- dem desetletij posvetit glasbi, zaradi Cesar mu pravijo sta- rosta brežiškega zborovskega petja. Glasbi se je dokončno zapisal po šolanju na Škofij- skem zavodu na Šentvidu pri Ljubljani, ko se je vpisal na ljubljanski Glasbeni konzerva- torij in že med študijem začel voditi pevske zbore. Najprej je služboval v Radečah pri Zida- nem Mostu, v začetku vojne vihre pa je bil leta 1941 izgnan v Nemčijo, kjer je spoznal so- progo Marijo, sicer rojeno leta 1924 na Vrenski Gorci pri Bučah na Kozjanskem, ki je od pete- ga leta dalje odraščala pri stri- cu v Polju ob Sotli in kjer je že s 16 leti gospodinjila pri trgov- cu Bučarju. Po vrnitvi v domo- vino leta 1945 sta se zaposlila v Brežicah, Marija pri družini De Costa in Franc kot poslovodja na pogrebnem zavodu, ob služ- bi pa je tako v Brežicah kot po okoliških krajih že začel usta- navljati in voditi cerkvene pev- ske zbore. Po poroki 25.2.1946 v Krškem se je Marija zaposlila v brežiški bolnišnici, Franc pa je bil s svojim bogatim glasbe- nim znanjem tega leta že med ustanovitelji brežiške glasbe- ne sole, kjer je vse do upoko- jitve ob teoriji glasbe pouče- val tudi kitaro ter harmoniko in ustanavljal zborovske zasedbe, med drugim na Gimnaziji Bre- žice, pa sindikalne zbore po podjetjih in tudi Zbor upoko- jencev Brežice, ki ga je vodil vse do leta 2003, do častitlji- vih 88 let. Vodil je tamburaški orkester, režiral dramska dela in spevoigre, najdemo ga med ustanovitelji Radia Brežice leta 1963, kjer je bil nekaj časa celo tonski tehnik. Za svoja dela je Baškovič prejel števil- na priznanja, med drugim leta 1980 najvišje priznanje Obči- ne Brežice Oktobrsko nagra- do. Ob bogati kulturni ustvar- jalnosti je imel Franc vsa leta močno oporo in razumevanje soproge Marije in njunih treh sinov, Cirila, Branka in Aleša, danes pa zakoncema Baškovič jesen življenja popestrijo vnu- ki in vnukinje, pa čeprav breži- ški kulturni ustvarjalec tudi da- nes ne miruje, temveč veliko časa namenja urejanju boga- tega slikovnega in notnega ar- hiva. "In ob vsem tern takšen zakonski par odpira svetal po- gled na harmonijo zakonskega in družinskega sožitja," je ob tern dejal brežiški župan Ivan Molan, ki je z matičarko Olgo Radosavljevič opravil njun bi- serni poročni obred. Bojana Mavsar »Po desetletjih rasti razcvet« S tem motom je Knjižnica Brežice kot osrednja knjižnica za brežiško občino zače- (a praznovanje 60-letnice ustanovitve. Tako so 23. februarja že v dopoldanskih urah pripravili tiskovno konferenco za novinarje, na kateri so predstavili prehojeno pot in načrte za prihodnost, v večernih pa so občane povabili na kulturno prireditev ob praznovanju, na kateri so trem knjižničarkam, Mileni Černoš, Jožici Merslavič in dolgoletni nekdanji ravnateljici Miji Šebek, ki so s svojim delom pomembno soobli- kovale današnjo podobo knjižnice, podelili priznanja. Kot je v uvodnem govoru po- udarila direktorica Tea Bem- koč, »knjižnica ni več tisto, kar je včasih bila, ni zbirka zaprašenih knjig, ampak sti-. čišče informacij«, saj imajo v Knjižnici Brežice že od leta 1990 avtomatizirano izposojo, od leta 1996 pa tudi obdelavo knjižničnega gradiva. V brežiški knjižnici, ki je bila prva po vojni ustanovljena knjižnica pri nas, je od skrom- nih začetnih nekaj sto izvodov knjig zaloga narasla na preko 90.000 enot gradiva, prav tako beležijo tudi velik porast čla- nov in uporabnikov knjižnice, ki se že bliža 6.000. Knjižnica pa je v teh 60. letih prehodi- la dolgo pot, rasla, se razvija- la, se večkrat preselila in leta 1980 našla svoj prostor v delu sedanje stavbe ob dijaškem domu. Toda prostorska stiska je bila iz leta v leto večja, zato so se podali v novo, kar 420 milijonov težko investi- cijo, za katero je 249 milijo- nov prispevala Občina Brežice, preostanek pa Ministrstvo za kulturo iz sredstev kulturnega tolarja. Že v lanskem letu so odprli nov mladinski oddelek, v letošnji jeseni pa bo z odprt- jem prizidka zaključena dru- ga faza investicije. Knjižnica bo tako v celoti pridobila okoli 1500 m2 novih prostorov, s tem pa tudi novo vlogo in novo po- dobo v lokalnem okolju. Ob- äna je naklonjena delovanju knjižnice, saj je prav knjižnica ena od ustanov, ki močno za- znamujejo posameznika, je v svojem govoru poudaril breži- ški župan Ivan Molan. M. Kalčič Mirtič Odgovor o primernosti lokacij bodo dale terenske raziskave Zanimanje javnosti, še posebej lokalne v Posavju, za postopek izbora lokacije za od- lagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov spet raste. Agencija za radioaktivne odpadke je februarja letos z občinama Sevnica in Brežice podpisala vse tri pogodbe o lokalnem partnerstvu, z občino Krško pa doslej le eno od teh - Pogodbo o nadomestilu za izvajanje raziskav. Sklenitev lokal- nega partnerstva je osnova za začetek terenskih raziskav, ki naj bi se na vseh treh lokacijah začele v drugi polovici marca in naj bi dale odgovor, ali je do- ločena lokacija primerna za izgradnjo odlagališča. Lokacija ne sme biti v bližini aktivnih zemeljskih prelomov, kjer lahko pride do večjih pre- mikov, in če je predvideno po- vršinsko odlagališče, ne sme biti v bližini zemeljskih pla- zov. Kamnina v podlagi mora biti zadosti nosilna, da po zgraditvi objektov ne pride do posedanja. Prepustnost podla- ge mora biti majhna, v bliži- ni ne sme biti pomembnejših nahajališč mineralnih surovin, kajti izgradnja odlagališča lahko onemogoči njihovo izko- riščanje. Prav tako lokacija ne sme posegati v zaščitena ob- močja, ki varujejo različne ži- valske in rastlinske vrste, nji- hove življenjske prostore ali kulturno dediščino. Ker lahko radioaktivne snovi iz odlagališča prehajajo v okolje tako, da jih voda raztaplja, ji moramo preprečiti vstop v od- lagališče in onemogočiti stik z odpadki. To pri izgradnji odlagališča dosežemo z več ukrepi. Odpadki morajo biti ustrezno pripravljeni, tako da ne reagirajo z okolico in so iz- ključno v trdni obliki. Take po- tem shranimo v posebne sode, več sodov pa vstavimo v zato pripravljene betonske zaboj- nike, kjer se jih zalije z be- tonom. Nato se te zabojnike vloži v betonske celice odla- gališča, kjer se jih zopet za- lije. Vse te umetne pregrade imenujemo inženirske pregra- de. Poleg tega pred vstopom vode učinkovito varujejo še naravne oz. geološke pregra- de. To so kamnine oz. hribine, ki morajo biti malo prepustne, sposobne zadrževanja in zau- stavljanja radionuklidov v pri- meru, da bi prišlo do njihove- ga izpusta. Ali je določena lokacija pri- merna za izgradnjo pdlaga- lišča, ugotovimo s t.i. začet- nimi terenskimi raziskavami. Razdelimo jih lahko na nekaj osnovnih sklopov: geološke, hidrogeološke, hidrološke, ge- omehanske, meteorološke in biološke. Z geološkimi, hidro- geološkimi in geomehanskimi raziskavami preučimo hribi- ne in kamnine, njihovo sesta- vo, lastnosti, preperelost, trdnost, razpokanost, pre- pustnost za vodo, njihove ke- mične lastnosti in podobno. S hidrološkimi preiskavami ugo- tavljamo značilnosti površin- skih voda na danem področju, možnost njihovega poplavlja- nja, nanosa materialov, erozi- je oz. spodjedanja. Potrebujemo tudi meteoro- loške podatke, kot so poda- tki o kotičini padavin, hitrosti in smeri vetra, zračnem tlaku, vlažnosti, sončnem obsevanju in temperaturi. Biološke prei- skave nam dajo podatke o živ- Ijenjskih združbah in kroženju snovi v določenem okolju. Največji posegi v prostor bodo vrtine in manjši razkopi V začetni fazi raziskav posegi v prostor niso preveč opazni. Opaziti je mogoče ljudi, ki ho- dijo po terenu in vrisujejo po- datke na zemljevid, opazna je tudi manjša mehanizacija, po- trebna za izdelavo vrtin različ- nih globin ter manjših razko- pov in vkopov. Za potrebo geofizikalnih razis- kav strokovnjaki po terenu za nekaj ur potegnejo poseben kabel, na katerega namestijo posebne senzorje geofone, s katerimi zaznavajo odboj različnih valov od zemeljskih Struktur. Te valove lahko povzročajo s posebnimi kladivi, seizmič- no puško ali drugimi manjši- mi poki. Na področju lokacije I agencija! arao se postavi tudi meteorološko postajo in na potokih posebne prelive za merjenje pretokov. Rezultati začetnih preiskav po- kažejo, ali je potencialna lo- kacija primerna za odtagališče ter tudi katera od variant odla- gališča, površinska ali podzem- na, je najbolj primerna za to lokacijo. Nato sledijo dodatne, še podrobnejše raziskave. Vse- skozi od začetka raziskav pote- ka monitoring ali opazovanje okolja in zbiranje podatkov. Terenske raziskave omogočajo določitev značilnosti lokacije, ki so potrebne za odločitev, ali je lokacija primerna. V nadatj- nji fazi pa pomagajo pri ugo- tavljanju morebitnih vplivov odlagališča na okolje. Soglasja lastnikov zemljišč Pred kakršnim koli posegom na zemljišču bo Agencija za radi- oaktivne odpadke od lastnikov teh zemljišč pridobila dovolje- nje zanje in se dogovorila tudi za povračila škode na zem- Ijiščih in pridelkih. Raziskave ne bodo vplivale na kvaliteto zemljišč in tudi ne bodo moč- no ovirale njihove uporabe. Na področjih, kjer bodo potekale raziskave, ne bo prišlo do ve- likih izsekov, ker ti niso po- trebni. Mogoče bo potrebno posekati posamezno drevo ati sčistiti podrast in tako prido- biti prostor za postavitev npr. vrtalne garniture. Po zaključku začetnih razis- kav bo na terenu ostalo nekaj vrtin, ki bodo spremenjene v opazovalne objekte, vremen- ska hišica ter kak preliv na po- toku. Vse to so le manjši ob- jekti, ki ne ovirajo uporabe zemljišča, in poskrbljeno bo, da tudi njihov videz ne bo moteč. Merilna postaja na vodotoku Vrtalna garnitura za izdelavo geomehanskih vrtin Primer preliva na potoku Geofon a SPORT Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9. 3. 2006 Zmaga za končno šesto mesto Košarkarji KK Podbočje so se s prepričljivo zmago proti ekipi Kranj- ske Gore postovili od sezone v 3. slovenski košarkarski ligi - center in od svojih navijačev. Gostje so bili decembra sicer boljši za šti- ri točke, tokrat pa so bili v podboški telovadnid povsem nemočni proti razigranim domačinom, ki so razen zaostanka z 0:2 vodili sko- zi celo tekmo. Hočevar je že v prvih dveh minutah zadel tri troj- ke in po prvi četrtini je bilo 25:17, ob polčasu pa že 48:31. Domači tudi po odmoru niso popuščali in njihova prednost se je povečala že na 25 točk, na koncu pa je bilo še vedno visokih 88:67. Najboljši strelci pri domačih so bili Stergar z 21, Hočevar z 20, Flajšman z 18 in Štokar s 13 točkami. Potem ko so Podbočjani lani potrkali na vra- ta 2. lige, so v svoji drugi tekmovalni sezoni dosegli sedem zmag in devet porazov ter zasedli 6. mesto v ligi, kar je kljub vsemu v ok- viru pričakovanega. V 2. ligo se je uvrstila Radovljica. Kljub porazu na koncu tretji Kadetska ekipa KK Krško je v zadnji tekmi v 2. SKL - vzhod gostila prvouvrščeno ekipo KK Loka Kava. Krčani so po začetnem zaostan- ku v zadnji četrtini celo povedli za 6 točk, a so bili gostje na kon- cu boljši s 63:51. Ker izid srečanja ni vplival na skupno razvrstitev, so pri Krčanih dobili priložnost za igro vsi, tudi mlajši igralci, naj- več točk pa so dosegli Ivanjšek (20), Deržanič (12) in Šalamon (10). Kljub porazu so se mladi krški košarkarji na koncu uvrstili na'od- lično tretje mesto. Brežiška Roberta tudi uradno v knjigi rekordov Brežičana Robert Fe- renčak in Robert Kranjc sta tudi urad- no postala Guinnes- sova rekorderja. Od te ugledne britanske hiše, ki že desetletja beleži svetovne rekor- de vseh vrst, sta na- mreč prejela uradni certifikat s potrditvi- jo, da njun dosežek iz predlanskega oktobra, ko sta po 24 urah stre- Ijanja z zračno pištolo v uradno tekmovalno tarčo s 1450 streli za- dela 13.454 krogov, v svetu nima primerja- ve. Izjemno dobra je ----------bila tudi povprečna vrednost vsakega njunega strela, saj je znašala 9,28 kroga, kar je zavidanja vredno že ob normalnih pogojih streljanja. Robert Kranjc in Robert Ferenčak z Guinessovima certifikatoma Pokal Posavja v karateju V Brežicah je potekalo prijateljsko tekmovanje posavskih klubov v ka- rateju z imenom Pokal Posavja. Udeležilo se ga je približno 130 tekmo- valk in tekmovatcev iz Karate kluba Dren, Karate kluba Brežice in Klu- ba borilnih športov Rajhenburg. Tokrat so tekmovali v katah, v skupnem seštevku pa je Pokal Posavja za leto 2006 osvojil KBŠ Rajhenburg pred KK Brežice in KK Dren. Marca bo v Krškem potekalo še tekmovanje v športnih borbah, ki se ga bodo zopet udeležili omenjeni klubi. Udelezenci Pokala Posavja v karateju Perc in Preskar v vrhu Ju-jitsu zveze Ju-jitsu zveza Slovenije je imela v Sevnici redno letno skupščino, ki je bila letos tudi volilna. Novi predsednik JJZS je postal Robert Perc, podpredsednik Stane Preskar, generalni sekretar pa Grega Novak. Imenovali so tudi nov nadzorni odbor, izvršni odbor, stro- kovni svet ter častni svet mojstrov ju-jitsa. Vizija delovanja v man- datu je usmerjena k večji prepoznavnosti ju-jitsa v Sloveniji in ohranjanju oziroma dvigu strokovnosti pri delu v klubih. Tekmovalni debi Tomija in Eve V Dravogradu je potekal driavni kvalifikacijski plesni turnir v standardnih in latinsko ameriških plesih. Udeležili so se ga štirje plesni pari Lukca iz Krškega, med njimi prvič tudi Tomi Kostevc in Eva Radej. Med pionirji C sta Jan Gajski in Anja Bobnič dosegla 3. mesto v ST plesih in 5. mesto v LA plesih, med mlajšimi mladin- ci B sta Jan Bahar-Petek in Tina Gašek-Murko dosegla 4. mesto v LA plesih ter med mlajšimi mladinci C 7. mesto v ST plesih, med mladinci C sta Tomi Kostevc in Eva Radej dosegla 2. mesto v ST plesih in 6. mesto v LA plesih, med mladinci B pa sta bila Edi Ro- stohar in Dolores Padevski 3. v ST plesih in 7. v LA plesih. Sevniški Hypo najuspešnejša tuja ekipa Na 9. mednarodnem karate turnirju v avstrijskem Furstenfeldu so bili člani Karate kluba Hypo iz Sevnice najuspešnejša tuja ekipa, saj so osvojili kar 4 zlate, 1 srebrno in 1 bronasto odličje. Zmaga- li so Aljoša Orač v katah med kadeti, članska ekipa Marko Stopar, Denis Orač in Rok Črepinšek v katah ekipno, Marko Stopar v borbah članov do 70 kg in Miha Cvelbar v borbah kadetov nad 75 kg. Drugi je bil Rok Črepinšek v borbah članov do 70 kg, tretji pa Rok Kuzem v borbah članov do 65 kg. Mandlova minuto pred vsemi V Sisku je potekal mednarodni plavalni miting na 1500 m prosto, na katerem je nov uspeh dosegla članica Multisport kluba Krško Nina Mandl, saj je zmagala tako v absolutni kategoriji kot med mladin- kami. S časom 19.07,84 je kar za minuto premagala tekmice. Na državnem četrtfinalu v odbojki Učenci OŠ Jurija Dalmatina Krško so se po zmagi na področnem tekmovanju v odbojki uvrstili na državno četrtfinale v Limbušu. Kljub temu, da v Posavju ni odbojkarskega kluba za moške selekci- je, so se učenci uspešno kosali z wstniki, ki redno trenirajo odboj-. ko. Po porazih proti ekipam OŠ Šempeter (0:2), OS Ljubno ob Sa- vinji (1:2) in OS Rada Robiča Limbuš (0:2) je OS Jurija Dalmatina Krško osvojila četrto mesto. A.I. Krški šolarji na pokljuškem maratonu Na OS Jurija Dalmatina Krško so organizirali izlet na Pokljuko, kjer so se udeležili 10. tradicionalnega pokljuškega maratona. Iz krške sole je bilo 71 udeležencev, od katerih se jih je 37 odločilo za zim- ski pohod na Uskovnico, 34 pa za tek na smučeh. Skupno je bilo na Pokljuki okoli 2000 udeležencev iz cele Slovenije, kar kaže na ve- liko zanimanje za takšne prireditve. Ker je prireditev netekmoval- nega značaja, so vsi udelezenci prejeli medalje, poskrbljeno pa je bilo tudi za brezplačno hrano in pijačo. A.I. Valentinov pohod na Pianino Na Osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško so organizirali že tretji tradicionalni pohod na Pianino. Pohod je bil namenjen učencem osnovne sole in njihovim staršem, potekal pa je iz Gadove peči mimo Završ do Kmečkega turizma Stipič na Planini. Tarn so vsem udetežencem podeliti simbolične spominke. Nadaljevali so po ne- kdanjem smučišču na vrh Planine in naprej po travnikih na vzpe- tino Glavica. Sledil je spust do naselja Premogovci in nato nazaj v Gadovo pec. Letos se je pohoda udeležilo 30 udeležencev, ki so ob lepem vremenu uživali v čudoviti zimski idili. A.Z. Brestaničanke nizajo zmage Odbojkarice Kostak-Elmonta iz Brestanice so v 17. krogu 3. državne od- bojkarske lige - zahod gostile ekipo Bohinja in dosegle že peto zapored- no zmago. Po zopet slabem začetku, ki postaja že njihova hiba, so se pobrale in suvereno dobile naslednje tri nize ter zasluženo zmagale z rezultatom 3:1 (10:25; 25:09; 25:19; 25:17). S to zmago sicer še vedno zasedajo 7. mesto na lestvici, vendar so le tri točke za 4. mestom. Ekipa sevniških karateistov: Miha Cvelbar, Denis Oral, Rok Črepinšek, Aljoša Orač, Rok Kuzem in Marko Stopar Plavalni šport v Krškem Nov bazen v mestu v treh letih Plavalni klub Celulozar na bazenu pri tovarni Vipap Videm Kr- ško deluje že od leta 1955. Tudi s privatizacijo kompleksa, ko je tega leta 2001 odkupilo podjetje Vodplan iz Ljubljane, so lahko kot najemniki s treningi na tem bazenu nadaljevali. Ko- nec lanskega leta pa je podjetje klubu najemno pogodbo od- povedalo, saj namerava bazen prodati. Občini Krško je pod- jetje ponudilo kompleks v odkup, vendar za previsoko ceno. Rešitev so tako na Občini kot v plavalnem klubu našli v novo- gradnji bazena v Krškem, ki naj bi bil zgrajen v treh letih, kar je podprl tudi občinski svet. Poleg tega naj bi odkupili stari bazenski kompleks, vendar za lastnika cena 56 milijonov to- larjev, ki jo je Občina ponudila, ni sprejemljiva, zato se je moral plavalni klub izseliti. Zaradi novonastale situacije ima največ škode gotovo pla- valni klub, ki je še nekaj časa deloval na krškem bazenu, ter še na dveh bazenih na OS Ju- rija Dalmatina Krško in OS Le- skovec pri Krškem, ki pa sta lahko le začasna rešitev. Kot pravi trener Plavalnega kluba Celulozar Krško Boštjan Bajc, sta tudi ta dva bazena krepko dotrajana in ne nudita pogojev za optimalno delo. Vodplan je najprej bazen po- nudil v odkup za 150, potem spustil na 120 milijonov tolar- jev, v zadnji ponudbi 20. fe- bruarja pa za 95 milijonov to- larjev, kar je po oceni Občine še vedno preveč. Krški bazen, ki ga je Ijubljan- ski podjetnik leta 2001 kupil za 17 milijonov, je dotrajan, nujna je celovita prenova, ob- nova pa bi stala okoli 260 mi- lijonov tolarjev, poleg potreb- nega nakupa. Zato so se tako v klubu kot v posebni skupini, ki jo je za iskanje rešitve določil župan, strinjali, da je potrebno naj- ti lokacijo za izgradnjo na- domestnega bazena v Krškem s ciljem izgradnje v treh le- tih, kar je podprl tudi občin- ski svet. Varianta lokacije za izgradnjo novega bazena je bilo območ- je med reko Savo in pokopališ- čem, južno od tenis igrišč, ki pa je poplavno območje, hkra- ti bi bilo potrebno spremeni- ti prostorski plan. Zato so na Občini ocenili, da bo potrebno poiskati novo lokacijo, iska- li pa naj bi jo znotraj nepozi- danih stavbnih zemljišč na ob- močju mesta Krško. Zaradi vrednosti stavbnega zemljišča bazenskega kom- pteksa pri Vipapu, ceste in parkirišča, ki spada v kom- pleks, pa so se tako v posebni skupini kot v plavalnem klubu strinjali, da se podjetju Vod- plan ponudi odkup cetotnega kompleksa v višini 56 milijo- nov tolarjev, kar je podprl tudi občinski svet, vendar direktor podjetja Vodplan Andrej Vo- dlan na to ceno ne pristaja. " Za nas je ta ponudba poniže- valna, " je dan po sklepu ob- činskega sveta o ponudbi dejal Vodlan. " Prišli bomo zamenja- ti ključavnico in imamo že na- prej drugega kupca." V Krškem je bila odločitev lastnika pričakovana, plavalni klub pa se je že naslednji dan izselil. Kot pravi trener Bošt- jan Bajc, bodo do poletne se- zone trenirali v obeh šolskih bazenih v Krškem in Leskovcu pri Krškem, potem pa na bliž- njih bazenih v Termah Čatež in Brestanici, poleg tega bodo hodili na priprave drugod po Sloveniji. L. Petrišič Predstavniki Plavalnega kluba Celulozar Krško in KS mesta Krško pred odločitvijo obcinskeqa sveta Dijak Fest 2006 Društvo študentov Brežice in Dijaška skupnost Posavja sta v petek 24. 2. 2006 priredila koncert z naslovom DIJAK FEST 2006. Ozračje sta pred skupino Dan D dodobra ogreli pred- skupini Puppetz in Marshmallow. Prireditev je bila izjemno obiskana, saj je bila dvorana Mladinskega centra v Brežicah nabito'polna. Mladi iz Brežic in bližnje okolice so tako zopet imeli priložnost, da se po napornem tednu pred zimskimi po- čitnicami sprostijo ter zabavajo ob dobri rock glasbi novo- meške skupine Dan D. Po besedah predsednika Društva štu- dentov Brežice Mitja Vranetiča si taksnih'koncertov lahko le želimo in obljubljajo, da se bodo potrudili, da jih tudi v bo- doče še več. Bojana Butkovič, Društvo študentov Brežice Zaključena zimska liga V teh hladnih zimskih dneh sta Društvo študentov Brežice in Mla- dinski center Brežice organizirala Posavsko ligo malega nogome- ta. Na finalni prireditvi je 4. mesto osvojila ekipa MANAARTIČE, 3. mesto OLiMP ODPISANI, 2. mesto PIZZERIA ITALIA, zmagova- lec pa je po dokaj izenačeni tekmi postala nogometna ekipa CANTRY VELIKI PODLOG (na sliki med slavjem). Za najboljšega strelca je bil izbran Damir Celizič iz Ekipe Kamikaze, svoja vrata pa je največkrat obranil vratar Peter Drenik iz ekipe Cantry Veli- ki Podlog. Zaključek je potekal v Pizze- riji Valentina v Dobovi, kjer so najbolj- še tri ekipe prejele pokale in nagrade iz rok župana Ivana Molana, predsedni- ka Društva študentov Brežice-Mitje Vra- netiča ter vodje projekta Posavska liga malega nogometa Nejca Keneja. G.B. Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9.3. 2006 OBVESTILA, PISMA E PISMA BRALCEV SPOROČILO BRALCEM JÜP Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.l.35/2001) pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in po- pravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali inter- es, kot to določa zakon. Prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslo- vom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, društev ...). Kdaj nova telovadnica? Učenci Osnovne sole Jurija Dalmatina Krško že vrsto let dosegajo zelo dobre rezultate na področnih in državnih tekmovanjih. Žal pa moramo na vseh tekmovanjih nastopati samo kot gostje, saj telo- vadnica ne ustreza pogojem za organizacijo občinskih, področnih in državnih tekmovanj. Pravi čudež je, da učenci Osnovne sole Jurija Dalmatina Krško dosegajo tako dobre rezultate na športnem podro- čju, saj so pogoji za izvajanje rednega pouka športne vzgoje nepri- merni. Učenci in delavci sole že vrsto let opozarjamo lokalno skup- nost na obstoječe stanje. Pri pouku športne vzgoje je v telovadnici včasih tudi do 50 učencev razredne stopnje. Drugi vadbeni prostor je v prostorih nekdanje jedilnice, ki ima poleg male površine tudi neprimerno podlago. Oprema v prostoru je dotrajana. Prvi načrti za izgradnjo nove telovadnice so bili narejeni že leta 1989. Žal pa razen novih projektov, izgradnje telovadnice, še vedno čakamo na uresničitev teh obljub, ki pa se vsako leto prestavijo na še eno na- slednje leto. Upam, da bo sredstva, ki jih dobiva Občina Krško za boljše življenje ljudi, namenila tudi učencem osnovne sole in jim s tern zagotovila normalne pogoje za pouk športne vzgoje. Vega telovadnica bo lah- ko tudi prostor za organizacijo skupnih prireditev učencev, staršev in krajanov Krajevne skupnosti Krško. Učitelj OŠ Jurija Dalmatina Krsko Anton Zakšek ~~* '*vm ZAVOD CpLEK^RNA X KRSKO - OBXESTIW! g Vse našee&anjenevpozaanikef ob^čamb, da je od 13.2006^ spremenjenboslowii čascs^ Lekaxpe KrWo, Cf& 132 c." OBPIRALNI ČASb -«ftanedČftčk - ptftek ocW:00 r V DEŽURNA SLUŽBA; -, Y -^da - sdbota V od t»:00 <$t:00 -» ""> -r^delja/nrazniki od'trbo -12:00 in^OO - mbo Hvala za razumevanje! Želimo Vam veliko zdravja. KULTURNI DOM |K R Š K O Trg Matije Gubca 2 8270 Krško Telefon: tajništvo: 07-4880-190 direktor: 07-4880-192 blagajna: 07-4880-194 PRIREDITVE V MARCU 2006 nedelja, 12. marca, ob 16. uri Radovan Gobec, HMELJSKA PRINCESA, opereta v produkciji Zavoda za kulturo, sport in turizem Žalec; v naslovni vlogi na- stopata sopranistka Andreja Zakonjšek in tenorist Marjan Tr- ček; dirigent Franci Rizmal (za izven - 3.000 sit) petek, 24. marca, ob 19.30 G.Donizetti, DON PASQUALE, komična opera, SNG Opera in balet Ljubljana; režija V. Möderndorfer; solisti: Zoran Potočan, Jože Vidic, Andrej Debevec, Norina Ra- dovan, Juraj Pajanovič; dirigent Marko Gašperšič. (za modri abonma in izven - 3.500 sit) FILMI: MARINEC, WALLACE IN GROMIT: PREKLETSTVO STRAHOUHCA, ZADNJI DNEVI SOPHIE SCHOLL, ZVESTI VRTNAR, MÜNCHEN, USODNA PREVARA, MALI PIŠČEK, STRTI CVETOVI, PREVZET- NOST IN PRISTRANOST, ZATHURA: VESOLJSKAAVANTURA, ČA- ROVNIK HOWL IN GIBLJIVI GRAD, ŽAGA 2, MEGLA, HOJA PO ROBU, CMOKCMOK, BANG BANG, KODAMIDŽE IDRIZA www.car.si/kulturni-dom-kk e-mail: info@kd-krsko.si Svetovalno središče Posavje nudi odraslim brezplačno in zaupno INFORMIRANJE O • možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas; • vpisnih pogojih v različne programe, o možnostih prehajanja med programi; • trajanju izobraževanja; • načinih preverjanja znanja; • učni pomoči; • možnostih za nadaljnje izobraževanje. SVETOVANJE PRI • odločanju za izbiro primernega izobraževanja; • premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem; • načrtovanju in spremljanju vašega izobraževanja. Nudimo vam informiranje in svetovanje PO TELEFONU: 07/ 488 11 70 (62) PO ELEKTRONSKI POŠTI: svetovalno.sredisce@lukrsko.si OSEBNO: v prostorih Ljudske univerze Krško, Dalmatinova 8, Krško PREKLIC V letošnjih Pustnih novicah se je v sestavku LOVEC FRANC spoznal občan iz Krške vasi, ki ga je omenjeni članek prizadel, saj je mnenja, da je neresničen in napisan zlonamerno. V imenu avtorja članka in v svojem imenu se prizadetemu gospodu iskreno opravičujemo in članek v celoti preklicujemo! Glavni in odgovorni urednik Pustnih novic: Rudi Mlinar P L NEVIODVNVM [krsko KINOLOŠKO DRUŠTVO KRŠKO pričenja s tečaji šolanja psov v petek, 17. marca, ob 17. uri na Hipodromu Brege. Informacije na tel.:^PH 041 795 776 | 041419 859 Mohar Marjan, Anke Salmič 40, I 8273 Leskuvec pri Kräkem | Po zelo ugodni ceni prodajam mo- ško in žensko usnjeno obutev ročne izdelave ter otroško usnjeno obu- tev, tudi za prvo obhajilo in birmo. Informacije: Marjan Retelj, Župeča vas 15, 8263 Cerklje ob Krki, tel.: 07/49 62 020. OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA_____OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM fOPTIKA KEBERl - okulistični pregledi - kontaktne leče - korekcijski okvirji Trdinova 1,8250 Brežlce Tel.: 07/499-22-33 k _________^________ A MICRA VODENJE POSLOVNIH KNJIG Tel.: 07 / 30 82 680, Fax: 07/ 30 82 681 fe^^^Gsm: 041/ 773 456^^^tf ^_. 8310 $e»*i»"iej ^^^^^^| ¦ü VSE ZA GRADNJO Globoko 50a, 8254 Globoko Tel.: 49 94 602, gsm: 051 344 565 Kupljeno blago vam na vašo željo tudi dostavimo. f?ekin ~z*-i VULKANIZERSTVO, "^^ AVT0MARKET, BAR, ROČNA AVTOPRALNICA CKŽ 132 B, 8270 KRŠKO TEL.: 07/490 34 70, FAX; 07/490 34 71. GSM: 041/697 839 KAM V POSAVJU? Prireditve med 9. in 22. marcem Četrtek, 9.3. ¦ od 10.00 do 14.00, kotokvij Vlo%o in pomen "krških" protestantov, Dvora- na v parku Krško ¦ ob 16.00, predstava Poučna zabava z Geronimom Stiltonom, oddelek Knjii- nice Brežice v Cerkljah ob Krki - ob 19.00, predstavitev knp$e dr. Dušana Nečaka in dr. Boia Repeta Prelom: 1914-1918, Posavski muzej Brežice Petek, 10.3. - ob 9.00, obmocno srečanje otroških lutkovnih skupin, Dom svobode Krmelj - ob 15.00,45. sevniška satamiada na dan mučenikov, Gostitna Vrtovšek v ievnid -ob 18.00, literarno-$lasbeni večer ob 100-letnid smrti pesnika Simona Gre- gorčiča "Slavčkov spev", Dom Svobode Brestanka ¦ ob 18.00, druženje z Bredo Videnič Kuplenik "Še sem v besedi in barvi", atelje Vladke Sumrek v Črncu - ob 19.30, gledaliska predstava Plešasta pevka v izvedbi KUD Franjo Stiplov- šek Gimnazija Brežice, KD Sevnica - ob 21.00, Butnhrupn koncert: GoUiffow, In-sane, Harry, MC Krško - ob 21.00, 2. rojstni dan KUD Sound Vision, MC Brežice Sobota, 11.3. - ob 18.00, kulturni program ob dnevu iena v izvedbi mladih yasikev, $asilska dvorana na Velikem Cirniku - ob 18.00, Motoretovi dnevi, kulturna dvorana Sevnica - ob 21.00, koncert Pipi brothers in zaktjučna podelitev Pokala MC Krško v matem nogometu, MC Krško • ob 21.00, koncert skupin Aaron knows in Blindfold, MC Sevnica - ob21.00, koncert Ana limenc kvarteta, MC Breiice Torek, 14.3. ¦ ob 9.00, predavanje Hade Irqolii: Zdravila brez recepta, KD Sevnica - ob 19.30, komedija Agencija za ločitve (igrata Nataia Tie Ralijan in Gasper Tic), Prosvetni dom Breiice Sreda, 15.3. ¦ ob 18.00, predavanje Ivanke Rupret: Pozitivna samopodoba, posebna soba Gostišča Barbara Krmelj Četrtek, 16.3. ¦ ob 17.00, otroška predstava Posebni Jeiek, MC Breiice - ob 20.00, potopisno predavanje Petre Jazbec: štoparsko potovanje po Tur- čiji, MC Krško Petek, 17.3. ¦ ob 19.00, multimedijski performans Petre Kolmančič in Nina Flisarja, MC Krško ¦ob 21.00, koncert Pipi Broz, MC Sevnica Sobota, 18.3. ¦ ob 19.30, razborski veier v marcu, dom krajanov Razbor ¦ ob 20.00, otvoritevfotografske razstave Dejana Mijovica Otroa sveta, MC Sevnica ¦ ob 21.00, projekcija nagrajenih filmov Luksuz produkcije in koncert The Lift z gosti, MC Krško Torek, 21.3. ¦ ob 9.00, območno srečanje otroških lutkovnih skupin, KD Sevnica - ob 9.00, predavanje dr. Jurija Pesjaka in Vladke Tomšič: Prva pomoč - no- vosti, Galerija Ana Sevnica Sreda, 22.3. - ob 18.00, Druiabno & druibeno: Kvaliteta preiivljanja prostega lasa, pred- stavitev raziskave dijakov Gimnazije Breiice, MC Krško Halvasorjeva knjižnica Krško ¦ CKŽ 26. 8270 Krško V ČETRTEK, 9. MARCA OB 18.30 URI, VIZPOSOJEVALIŠČU VALVASORJEVE KNJIŽNICE V KOSTANJEVICI NA KRKI. VLJUDNOVABLJENI! QbzorniK POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info, obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica. Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 16. marec. Za točnost po- datkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo nji- hovi uredniki. Tisk Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada 24.000 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 23. marca 2006. NEVIODVNVM E ZANIMIVOSTI Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9.3. 2006 Prišleki: ALENKA KARTUS Piše: Natja Jenko Sunčič Alenka, 31-letna ribica, ki je svoj zodijalni znak ujela za glavo, je po srednji šoli v Celju, smeri cvetličar-vrtnar, šolanje nadaljevala v Nemči- ji kot floristka. S prvo zapo- slitvijo se je spoprijela v več- ji ustanovi v Ljubljana, kjer so ji nudili veliko dobre$a izob- raievanja v tujini. Po sedmih letih izobraievanja in izku- šenj v floristiki je dobila za- poslitev v privatni cvetličar- ni, od tarn pa jo je ielja po znanju in izpopolnjevanju vo- dila dalje, in sicer k znane- mu floristu Tomaiu Smrtniku v Ljubljana. Ste prišlek... Nekako tako. Da sem iz Ljub- Ijane prišla v brežiško občino, so krive korenine mojih pred- nikov in ljubezen, ki je večni vzrok in krog iskanja. Pa tudi neusmiljen tempo živtjenja, ki nam kroji čas. Brežice so majh- no mesto, so kraj, kjer človek lahko živi in takšno mesto tudi začuti. Ljubljana je povsem ne- kaj drugega. Ljudje hitijo eden mimo drugega, ni domačno- sti in ne čutenja. Se pa zave- dam, da ima vse svoje predno- sti in slabosti. Ko sem odhajala iz Ljubljane v sicer dobro znan konec, so se mnogi čudili moji odločitvi. Najpogostejša misel na rojst- ni dom... Zaradi pogostih službenih po- tovanj v tujino sem vedno bolj pogrešala dom in domače. Ven- dar sem se nekako prepušča- la toku dogodkov, predvsem zato, ker so me poklicne no- vosti in zanimivosti tako močno privlačevale, da sem se preda- jala temu, si s tern zapolnje- vala nostalgijo ter pustila času čas. Spominov je nepopisno ve- liko, najbolj živ pa je spomin na mamo, kako sva ustvarjali na vrtu, v okolici doma in to je treba doživeti. Ko se prebudite, na kaj naj- prej pomislite? Verjetno je to poklicna defor- macija, a najprej pomislim na rože - kako so urejene v va- zah, kakšna bo nova postavitev v cvetličami in podobno. Poleg rož pa mi misli trenutno spelju- je drug sladek dogodek, ki se približuje. In jutro je...? Nalašč za telovadbo, dober zaj- trk ter ne prenaglo pripravo na delovno mesto. Če bi imeli možnost, kaj bi spremenili na svojem profesi- onalnem področju? Z vključitvijo v EU smo se za- vezali, da prevzamemo skup- no evropsko valuto, evro. Od 1. marca imamo obvezno dvoj- no označevanje cen, ki za sabo povleče kup dodatnih obvezno- sti, ki jih pri takšni stroki tako ali tako ne zmanjka. Pri naši dejavnosti bi prav vsi spreme- nili davke: znižali davčno stop- njo za nakup in prodajo cvetja. A ker o tern odloča le pejičica ljudi, jim mi, ki s tern poslu- jemo, služimo zgolj za okrasek. Tista peščica ljudi pa se prema- lo zaveda, da je cvetje žive na- rave, da si ga vsak ne more pri- voščiti, četudi ga mika in bi si ga rad. Pa bi vsakomur privoš- čila, da se po napornem dne- vu spočije ob svežem šopku ali vsaj cvetku in da ga lahko po- kloni tudi drugemu. V delovni sredini najraje po- novite... Z ustvarjalnim delom je ves trud vendarle poplačan. Kajti v svojem poklicu se trudim za ra- zumevajoče odnose, ki jih ne- gujemo sproti. Predvsem dajem prednost zanimanju, spraševa- nju in iskanju odgovorov. Ved- no ponavljam, da mi v življenju služi šest vdanih služabnikov, od njih sem se vsega naučila, nji- hova imena pa so kaj, zakaj, kdaj, kako, kje in kdo. To prena- šam tudi v delovno sredino, kjer mi pomagajo. Kaj poslušate na radiu, ko se vozite z avtomobilom? Največkrat je to radio Krško ali Brežice ali druga postaja, ki jo ujamem. Klasika na CD-ju se pri- leže na daljši poti. Katere medije imate doma? Obrtnik, Delo, Rože in vrt, Vrtnar, Posavski Obzornik, radio, televizi- jo, računalnik, internet v službi. Rubrike, ki jih najraje sprem- Ijate... Kolikor mi čas dopušča, prebe- rem v časopisih zanimivosti o ljudeh, dnevnik na TV spremljam redno, če se le da. Najraje pa seveda revije iz moje stroke, če gre, v celoti. Na tujih TV progra- mih pa oddaje o vzgoji rastlin, o floristiki in vse v zyezi s stroko. Duha si polnite... S sprehodi. Komaj že čakam, da bodo pogostejši, tega kisle- ga vremena ne maram. S tekom, trenutno res manj, z branjem dobre knjige, kot je na primer Revoludja učenja, s konji in jez- denjem. Kaj od naštetega vas je pre- vzelo? Konji in jezdenje. Z možem v tern izredno uživava. Je sprošča- nje in druženje. V katero kategorijo bi uvrstili kuhinjo z vsemi pritiklinami? Kuhinja je zame bolj pojem. Ob- čudujem azijsko kuhinjo, rada jem zelenjavo in sadje, pregre- šim se s kakšno dobro sladico. Vendar sledim načelu - malo in dobro. Iz katere bi si sedaj najraje pri- voščili najljubšo jed in jo s čim poplaknili? Azijska polpekoča pojedina z ve- liko različne zelenjave. Za konec pa kozarček dobrega francoske- ga šampanjca. Kateremu teku bi dali prednost - dobremu ali rekreacijskemu? Pred leti sem dajala prednost vsakodnevnemu šest do osem ki- lometrskemu teku, kasneje samo rekreacijskemu dvakrat teden- sko, trenutno samo hoji. Za do- ber tek pa še vedno velja - malo, a dobro. Kaj bi si privoscili, če bi zadeli veliko denarja? Ker ne igram nobene igre na sre- čo, je zame to vprašanje »hec- no«. Če pa bi se zgodilo, bi svoje ideje in zamisli združila z mate- riali in tehniko ter vse to pre- nesla v cvetličarno, pa ne samo v eno. Delala bi še dalje to, kar me veseli, čeprav bi samo nadzo- rovala. Pravzaprav bi še bolj uži- vala v tern, kar delam danes. Bi pa tudi veliko potovala, v de- žele, kjer je posebno cvetje doma. Najljubši del dneva... Dopoldanski čas, ko sem še pol- na energije. Na kaj ste ponosni? Na sebe, ker svoje delo oprav- Ijam z veliko Ljubezni, na oče- ta, ker mi je vcepil delovne na- vade, na moža, ki mi vseskozi stoji ob strani. Če ne bi bili to, kar ste, kaj bi bili? Moja želja po ustvarjanju in kreativnosti seže že v otroška leta. Z delom, trudom in trmo sem dosegla to, kar sem. Se ne vidim v drugem poklicu. Menite, da je vseenosti in brezbrižnosti veliko? Točno teko. Živ primer je sta- ro brežiško mestno jedro. le peto leto opazujem, kako se zadeve ne premaknejo, pred- vsem glede prometne uredit- ve. Prava Skoda je, da ni enega vztrajneža, ki bi znal navdušiti še vsaj peščico drugih, da bi se po hitrem postopku pereči pro- blemi rešili. Samo dvoje dobrih parkimih mest bi rešilo ulično zagato. Ali postavitev parkirne avtomatike, kot v drugih me- stih, ki bi se morala uveljaviti po strogem zakonu. Očitno je, da pravega interesa ni. Kaj vas je v zadnjem času naj- bolj razveselilo? Stiki s čudovitimi ljudmi, ki so ustvarjalno naravnani in se v družbi z njimi neprestano kaj dobrega dogaja. Čas, ki ga pre- živimi z njimi, je enkratno in polno izkoriščen. Česa zares ne bi nikoli storili? Zarečenega kruha se največ poje, zato bom molčala. Domače živali? Pri hiši imava mucka Bella. Brez njega bi bilo stopnišče prazno, kadar se vrnem domov. Sreča je... Biti zdrav. Sam in tisti, ki jih imaš najraje. Sreča je v majhnih rečeh, le prisluhniti jimmoraš. Če bi imeli čarobno palico, bi... Odšla na Tajsko po dve ali tri škatli orhidej in se še tisto uro vrnila nazaj v cvetličarno. Življenjski slogan... Učimo se lahko s tern, kar vi- dimo, slišimo, okusimo, povo- njamo... Ko sva opravili in se poslovi- li, sta v njen cvettični ambi- ent vstopili dve stranki. Ujela sem njen pozdrav:« Dober dan, gospe, kaj bo dobrega?« Zase- gla me je prisrčnost sprejema, kot pogled na njene cvetlične aranžmaje in kreacije na ploč- niku starega mestnega jedra, ki tu skoraj edine pričajo o lepoti in vrednosti bivanja. Pustne prireditve v Posavju Fašjenk na oblasti Na pustni petek dobovska pustna skupina Faš- jenk v zadnjih letih že tradicionalno prevza- me oblast v brežiški občini. Tudi letos so do- bovske maškare z glasno povorKo po brežiških ulicah zbudile precej pozornosti mimoidočih, nato pa pred občinsko stavbo priklicale žu- pana Ivana Molana. Očitale so mu, da svojih predvolilnih obljub ni izpolnil v celoti, zato zahtevajo, naj jim v času pustnih norčij pre- pusti oblast. Zupanu ni preostalo nič drugega, kot da občinski ključ preda Fašjenkovemu žu- panu in njegovi spremljevalki.____________ Sicer pa je v Dobovi in okolici potekala še vr- sta drugih pustnih prireditev, ki so se v sobo- to popoldne zaključile z osmim mednarodnim karnevalom in povorko iz Loč v Dobovo. Po njej je Fašjenkov župan občinski ključ vrnil dobovskemu rojaku županu Molanu. V Sevnici pokopali Pusta Letos Pust v Sevnici ni ravno zganjal norčij, saj se je prekininila tradicija pustnega karne- vala, ki je štiri leta zapored skrbel za veselo druženje in zabavo, pustni čas pa je prav hu- domušno začinil s črnim humorjem. Tako se je na pustno soboto v Sevnici zbralo le nekaj li- kov s prejšnjih karnevalov, ki so se jim tokrat pridružili še aktualni predstavniki ptičje gri- pe. Sevničane so pozivali, da se udeležijo re- ferenduma ter glasujejo za nadaljevanje tra- dicionalnega pustnega karnevala. Tako bi lahko rekli, da je tudi na pepelično sredo pokop Pusta, ki so ga že 4. leto zapored organizirali Blanški vinogradniki, potekal le v ožjem družinskem krogu. Žalujoči so se zbra- li pri gostilni Plauštajner v Sevnici, v starem trškem jedru maševali za pokojnim, ki je tra- gično preminil za ptičjo gripo, saj ga je napa- dla štorklja, okužena s smrtonosim virusom avi- arne influence. Povorko je spremljala godba z Zvoki slovesa, ki je včasih pomešala note z Ži- dano marelo in skoraj že himno vseh veselic Na golici, kar pa žalujoče vdove ni niti malo zmo- tilo. Sedmina se je nadaljevala po vaseh Gornje Brezovo, Dolnje Brezovo, na Blanci, Rožnem, Presladolu, končala pa v Medvedjem brlogu v Brestanici. Žalni slovesnosti so se po vaseh pri- družili tudi vaščani, ki so v spomin pokojne- ga pripravili prigrizke in nazdravljali z žlahtno kapljico. Žalujoči so se nato zbrali pred krema- torijem pri Gostilni Kragl, kjer so se dokončno posloviti od gospoda Pusta in ga sežgali. Sledi- la je večerja in rajanje do jutranjih ur, kot se pač spodobi za obujanje spominov na pokojni- kov norčije. Kostanjeviška povorka Ulice Kostanjevice na Krki pa so preplavile ma- škare v okviru tradicionalne pustne povorke. Za vodilnimi možmi Šelmarije in pustno opremlje- nim kostanjeviškim pihalnim orkestrom je si- cer korakalo manj pustnih skupin kot pred leti, obiskovalcev povorke pa zato ni bilo prav nič manj. Po pričakovanju pa je bilo največ skupin na temo ptičje gripe. Matej nov predsednik Tudi v Kostanjevici so se poleg povorke zvrsti- le še ostale pustne prireditve, tudi vedno zelo obiskan in zanimiv občni zbor Prforcenhausa, na katerem je bil za predsednika izbran Matej Drobnič iz Velikih Malenc. IASEBNIVETERINARSKI CENTER L/PEJ ¦ ŠERBEC ^ U). 11. novembra 43a, Krsko Pričela se je spomladanska akcija cepljenja psov proti steklini! Vse lastnike psov obveščamo, da lahko pripeljejo psa na cepljenje proti steklini v naše nove prostore zasebnega veterinarskega centra, v obrtni coni Leskovec pri Krškem vsak delovnik od 7 do 11 ure ter od 17 do 18 ure, sobota od 7 do 9 ure. Informacije na tel: 49 05 303 (Cepljenje psov proti steklini je obvezno. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. Mladi psi morajo biti cepljeni, ko dopolnijo 3 mesece starosti.) Za vašega Ijubljenčka bomo /epo poskrbeli! Vabljeni! Vse lastnike govedi in prašičev obveščamo, da smo že pričeli z umetnim osemenjevanjem! Vsa naročila na tel: 49 05 303 lisrii^Mrasi^iiii^ikfMA^ ________;g# naslednjih 100 let... in sedlje! Čas novih priložnosti V naš prostor prihajajo števil- ne nove naložbe, med kateri- mi so tudi hidroelektrarne na spodnji Savi - skupni projekt države, Holdinga Slovenske elektrarne in Posavja. Gradnja hidroelektram je okoljsko zelo zahteven pro- jekt, ki bo dolino reke Save trajno zaznamoval, zato mo- ramo biti pri njihovem umeš- čanju v prostor zelo pozor- ni do našega okolja, hkrati pa slediti ciljem, ki našim krajem prinašajo dolgoroč- ne koristi. Tako pričakuje- mo protipoplavno ureditev reke Save, izgradnjo komu- nalne infrastrukture, vklju- čevanje posavskega gospo- darstva v izgradnjo verige ter trajno koncesijsko daja- tev, ki je določena v konce- sijski pogodbi. Verigo hidroelektram gradijo slovenska podjetja, kar smo pred leti nekateri vztrajno zagovarjali. Tako projekt iz- gradnje predstavlja velik iz- ziv za slovensko projektivo, gradbeništvo, strojegradnjo, elektrogradnjo, storitvene in ostale dejavnosti, ob tem pa je investicija velika prilož- nost tudi za posavsko gospo- darstvo, ki iz leta v leto pre- vzema zahtevnejša dela na projektu. Občina Krško je v sodelova- nju s krajevnimi skupnost- mi ob sprejemanju državne- ga lokacijskega načrta (DLN) največ pozornosti namenila ureditvi prometne in komu- nalne infrastrukture od Pi- javškega do Krškega na desni strani reke Save in od Rož- nega do Vidma na levi stra- ni reke Save. Iz študije prometnih tokov mesta Krško je izšla dobra prometna rešitev obvozni- ce. Ta upošteva prostorske danosti ter izgradnjo dveh novih mostov in novo cest- no povezavo po levem bre- gu reke Save, ki bo odpra- vila prometne zastoje skozi mesto Krško. Nova promet- na ureditev skozi mesto bo hkrati tudi zelo dobro izho- dišče za izgradnjo medmest- ne povezave skozi Vrbino do Brežic. Kljub začetnemu nasproto- vanju naročnikov lokacij- skega načrta nam je uspe- lo obvoznico umestiti v DLN, zagotoviti finančne vire raz- ličnih ministrstev, HSE in Ob- cine Krško, tako da bo obvoz- nica v celoti zgrajena v času gradnje HE Krško. V času gradnje hidroelek- trarne bo zgrajeno tudi kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave na Pijav- škem, Rožnem, Dolenjem Leskovcu in Brestanici, ure- jeno bo območje ob bresta- niškem gradu in območje Zatona v Krškem. V pogajanjih z izdelovalci in naročniki DLN za HE Kr- ško nam v lokacijski načrt ni uspelo umestiti vseh na- ših zahtev, uspeli pa smo v ključnih zahtevah, ki so bile naš pogoj za umestitev hid- roelektrarne v prostor. Va- bim vse občanke in občane občine Krško, da se dejavno vkljudte v postopek javne razgrnitve in javne obravna- ve ob sprejemanju DLN za HE Krško, podate svoje pripom- be in dopolnitve, kar bomo skušali uveljaviti v nadalj- njih postopkih sprejemanja prostorskega dokumenta. V občini Krško bomo v nasled- njih petih letih umestili v naš prostor objekt, ki bo prispeval v skupno energetsko bilanco Slovenije. V povezavi z osta- limi energetskimi objekti in predvidenimi naložbami v pri- hodnosti sem prepričan, da je energetika med tistimi gospo- darskimi področji, ki nam nudi velike razvojne priložnosti, med katerimi so gotovo vzpo- stavitev drugega slovenskega energetskega stebra in Fakul- tete za energetiko v Krškem. Z novimi investicijami in po- segi v prostor sklepamo part- nerstvo za dolgoročni in traj- nostni razvoj naših krajev. Za nami so številna usklajeva- nja, ki jih usmerjamo v raz- voj in skupno dobro v prihod- nosti. Slednjo ustvarjamo skupaj, složno in odgovorno, v zavedanju, da z našimi de- janji in odločitvami odpira- mo obdobje novih priloinosti za nas in prihodnje rodove. Franc Bogovič, župan občine Krško Modra odločitev Gradnja hidroelektram na spodnji Savi se preveša pro- ti koncu prve petine in se bo kmalu, hkrati s pričetkom po- skusnega obratovanja HE Bo- štanj, prelila v drugo. Za nami so torej prve izkušnje, na ka- terih lahko gradimo nadaljnje korake, in prvi vtisi o tem, kaj gradnja objekta, kot je hidroe- lektrarna, pomeni za okolje, za prostor, v katerem živi skupaj z njegovimi krajankami in kraja- ni, in za njegov utrip. In pome- ni zagotovo veliko. Projekt gradnje hidroelektram na spodnji Savi, projekt, ki pomeni tesno sodelovanje vla- de Republike Slovenije in Hol- dinga Slovenske elektrarne ter mnogih izvajalcev, ki si dnevno prizadevajo za hitro in kako- vostno gradnjo ter sprejemlji- vo ureditev okolja, v Posav- ju odpira številne možnosti in priložnosti. Pustimo ob strani že znana dejstva, da se bo po končani gradnji verige zmanj- šala uvozna odvisnost Sloveni- je in povečal izkoristek te naj- daljše slovenske reke, ter se za hip ustavimo pri konkret- nih koristih projekta za regi- jo, v katero ga umeščamo. Ze danes je v Posavju v energeti- ki posredno ali neposredno za- poslenih več kot osemsto ljudi in naša želja je, da se delovna mesta ne le ohranijo, tem- več da se hkrati pridobijo tudi nova. Projekt gradnje hidroe- lektram na spodnji Savi bo to zagotovo omogočil, če že ne neposredno preko upravljanja in vzdrievanja novih objek- tov, pa vsekakor posredno pre- ko posavskih podjetij, ki sode- lujejo v izgradnji in kasneje tudi pri vzdrievanju. Poleg tega ima vsaka posamezna ob- čina, na ozemlju katere raste nova elektrarna, od projekta tudi konkretne finančne kori- sti; skladno z Zakonom o po- gojih koncesije za izkorišcanje energetskega potenciala spod- nje Save ji namreč pripada del prihodka od koncesijske dajat- ve, ki ga lahko porabi za izva- janje različnih razvojnih pro- gramov. In seveda, ne smemo pozabiti na prijaznost do oko- lja in s tem do vseh nas, ki smo kakor koli povezani z delova- njem vsake posamezne hidroe- lektrarne na spodnji Savi. HSE se namreč že od ustanovitve dalje aktivno vključuje v glo- balna prizadevanja za zmanj- šanje emisij toplogrednih pli- nov, rezultat Cesar je bila tudi leta 2004 registrirana blago- vna znamka Modra energija gre za energijo iz vodnih virov, torej za hidroenergijo, ki je do okolja in prebivalcev prijazna. In prav takšna je tudi električ- na energija, ki jo bo proizva- jalo pet novih hidroelektram na spodnji Savi. Modra. Mo- dra energija in modra odloči- tev. Za danes in za jutri. Bogdan Barbie, direktor projekta Skupni podvig pri izgradnji HE na spodnji Savi Kaj prinaša pet novih HE na spodnji Savi? Na odseku reke Save od Suhadola do državne meje s Hrvasko nastaja pet novih hid- roelektram: HE Boštanj je že tako rekoč zgrajena, gradnja HE Bianca se je začela pred kratkim, približuje se gradnja HE Krško, v načrtu sta se HE Brežice in HE Mo- krice. Izgradnja verige petih novih hidroelektram na spodnji Savi je največji ener- getski projekt v Sloveniji, njegov nosilec pa je Holding Slovenske elektrarne, ki je za ta namen oblikoval projekt Skupni podvig. Hidroelektrarne Boštanj, Bianca, Kr- ško, Brežice in Mokrice bodo več kot podvojile proizvodnjo električne energije na Savi, proizvedle bodo 21 odstotkov elektrike iz slovenskih hidroelektram in pred- vidoma pokrivale šest odstotkov skupne porabe električne energije v državi. Pro- jekt ima poleg tega velik pomen tudi za Posavje, saj se sočasno z gradnjo energet- skih objektov gradi in ureja prometna infrastruktura, ureja se vodotok s pritoki Save in izboljšuje poplavna varnost okoliških prebivalcev. Holding Slovenske elektrarne in Republika Slovenija sta konce- sijsko pogodbo o izgradnji ve- rige petih novih hidroelektram na spodnji Savi (HE Vrhovo so Savske elektrarne zgradile že v začetku devetdesetih let) pod- pisala julija 2002, gradnja pr- vega člena verige, HE Boštanj, pa se je začela novembra iste- ga leta. HE Boštanj je medtem v omrežje že oddala prve kilo- vatne ure električne energije, spomladi pa bo dograjena in bo začela redno obratovati. Kot je bilo načrtovano, se je novem- bra minulega leta začela tudi gradnja HE Bianca, ki bo prav tako potekala 42 mesecev, torej bo elektrama začela obratovati leta 2009. Priprave na gradnjo tretjega člena v verigi, HE Kr- ško, so v polnem teku in elek- trama se bo predvidoma začela graditi že prihodnje leto. Sledi- ta se HE Brežice in HE Mokri- ce in celotna veriga naj bi bila po načrtih dograjena leta 2018. Celoten projekt bo tako zaklju- čen v petnajstih letih. Zakaj odločitev za verigo? V Sloveniji letno izkoristimo le 43 odstotkov potenciala ob- novljivih vodnih virov kot naj- čistejšega vira za pridobivanje električne energije. Dosedanja skupna moč slovenskih hidroe- lektram znaša 819 megavatnih ur, s spodnjesavskimi hidroelek- trarnami pa bomo lahko proiz- vedli kar 720 gigavatnih ur elek- trične energije s skupno močjo 187 megavatnih ur, kar je 21 od- stotkov celotne proizvodnje slo- venskih hidroelektrarn in pred- vidoma šest odstotkov celotne slovenske porabe. Ker poraba električne energije v Sloveniji raste (glede na pre- tekla gibanja se ocenjuje, da dva odstotka letno), potrebu- jemo nove zmogljivosti za pro- izvodnjo elektrike. Z odlogom gradnje elektrarn bi Slovenija kmalu postala v veliki men od- visna od uvoza električne ener- gije, kar bi zmanjšalo njeno pogajalsko moč v trinem pros- toru. Zato velja izkoristiti ener- getski potencial reke Save, ki ima ustrezen pretok in padec. Boljša izkorišcenost obnovlji- vega in cenovno ugodnega vira energije je nacionalnega pome- na, saj povečuje samostojnost, zanesljivost, varnost in konku- renčnost slovenskega elektro- energetskega sistema. Zaradi spodnjesavskih hidroelektrarn bomo manj odvisni od zunanjih virov, kar bo pripomoglo tudi k ugodnejšemu gibanju cen elek- trične energije. Več je bomo proizvedli sami, manj je bo po- trebno kupovati v tujini. Zakaj ravno v Posavju? Posavje je poplavna regija, ki je iskala ustrezne rešitve pred po- plavami. Kombinacija izgradnje hidroelektrarn in zaščite pred poplavami se je pokazala kot ekonomsko smiselna, zato se hkrati z izgradnjo elektrarn re- šuje tudi poplavna varnost ur- banih središc, kot sta Sevnka in Krsko, ter infrastruktura. Po- plavna ogroženost Posavja bo po izgradnji hidroelektrarn torej bistveno manjša. Projekt gradnje spodnjesavskih elektrarn odpira številne mož- nosti ne le na nacionalni, tem- več tudi na regkxialni oziroma lokalni ravni. Z lokalnega vidi- ka predstavljajo hidroelektrar- ne okolju neškodljive objekte z dolgo življenjsko dobo, ob nji- hovi gradnji se bo uredil vodo- tok Save in izboljšal izkoristek ugodnega vira električne ener- gije, del prihodka od koncesij- ske dajatve se bo lahko namenil izvajanju razvojnih programov, prostor bomo racionalno izra- bili, zagotovili nova delovna mesta in - kot smo ie poudari li - izboljšali poplavno varnost. Ob gradnji elektrarn se ureja- jo ceste, kanalizacije, vodo vodi, navsezadnje tudi okolica reke Save. Skratka, z ureditvi- jo driavne, lokalne in vodne in- frastrukture projekt zagotavlja večjo regionalno razvitost in od- pira nove moinosti, nove prilož- nosti in nove poti. Prvi člen v spodnjesavski verigi - hidroelektrarna Bostanj Dinamika izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi ^^^^^^H 115 32,5 2002 2006 I^hSSH 16° 42>5 2005 Z009 m ¦H|||^^H 149 39,5 2007* 2012 1 ^BSB I |^H|^^B 161 41,5 2011 2015 | Hj^Hffi^l 135 30,5 2014 2018 V Hi^HHIHIII^^IIIIII^SHilBmiKiHpwiMiB E PRILOGA 0 HE KRŠKO Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9. 3. 2006 Vplivno območje hidroelektrarne Krsko Hidroelektrarna Krško Hidroelektrarna Krško bo pred- stavljala enega izmed členov v verigi hidroelektram na Savi, ki je zasnovana kot niz pre- točnih elektram od Medvod do državne meje pri Mokri- cah. Koncept hidroelektram na spodnji Savi, to je na odse- ku pod sotočjem Savinje v Zi- danem Mostu do driavne meje z Republiko Hrvaško, je dolo- čen s Koncesijsko pogodbo za izkoriščanje energetskega po- tenciala spodnje Save. Izraba tega potenciala oziroma vod- nega padca in pretoka je pred- videna v šestih stopnjah, in si- cer: Vrhovo, Boštanj, Bianca, Krško, Brežice in Mokrice. Akumulacijski bazen HE Krško bo zavzemal del savske stru- ge med jezovno zgradbo HE Krško in bo segal gorvodno do HE Blance. Ta okoli 9 km dolg odsek Save leži na razmeroma urbaniziranem področju med Krškim in Blanco. Jezovni ob- jekt HE Krško bo stal približno 400 m gorvodno od mesta Kr- ško in bo sestavljen iz strojni- ce in prelivnih polj. Lokaeija za hidroelektrapHB Krško danes * Jjjj Hidroelektrarna Krško po končani izgradnji Pijavsko in Guniko polje Na Pijavškem polju bosta izvedena delno nadvišanje terena (1,5 m nad normalno obratovalno gladino akumulacijskega bazena) in ponovna ureditev kmetijskih zemljišč. Določenih je šest dostopov do Save za potrebe namakanja in požame vode. Na koncu Pijavškega polja (nasproti Dolenjega Leskovca) bo urejen nadomestni habitat (mlake, močvirje) za živali. Pijavško bo dobilo kanalizacijski kolektor dolžine 3300 m s astilno napravo. Na območju Gunškega polja sta v načrtu delno nadvišanje in ponovna ureditev kmetijskih zemljišc, v okviru ureditev obvodnega prostora pa je na delu polja dopušcena ureditev rekreacijskih površin. Rožno in Dotenji Leskovec Med cesto Brestanica - Bianca in železniško progo bosta izvedena nadvišanje terena in ponovna ureditev kmetijskih zemljišč, prav tako na delu polja pri Dolenjem Leskovcu. Južno od Rožnega bo urejen manjši nadomestni habitat, možna bo ureditev rekreacij- skih površin. Tako Rožno kot Dolenji Leskovec bosta dobila kana- lizacijski kolektor (Rožno dolžine 500 m, Dolenji Leskovec dolži- ne 860 m) s čistilno napravo. Pri Dolenjem Leskovcu bo ohranjen spomenik Penk. Ribji prehod in drstišča Ribji prehod bo urejen na desnem bregu Save ob boku hidroelek- trame, pri načrtovanju in izvajanju pa bo sodeloval strokovnjak za ribe in ribje prehode. Drstišca bodo urejena nad izlivnimi deli Arškega potoka, Presladolskega potoka in Petelinskega grabna, tudi pri tern bo sodeloval strokovnjak za ribe. Brestanica V Brestanici so predvidene obšime ureditve Brestaniškega poto- ka, ob potoku bodo porušeni nekateri objekti. Tako na Brestani- škem kot na Dovškem potoku sta gorvodno predvidena zadrže- valnika plavin. Med spodnjim gradom in železniškim nasipom bo nadvisan teren, okoli gradu bosta urejeni tesnilna zavesa in dre- naža, obstoječ prepust pri gradu bo zasut. Pri železniški postaji bodo urejene parkovne površine, od gradu do parkirišča pa peš- most preko Brestaniškega potoka. Na Zasavski cesti bo zgrajen kanalizacijski kolektor dolžine 540 m, ki bo priključen na obsto- ječo čistilno napravo, zgrajena bo tudi veja kanalizacije v Kan- talonu. Na drugi strani Save bosta zgrajeni dve manjši čistilni napravi za objekt Gunte 8 (gostilna Pečnik) in Gunte 6 (hiša pod brestaniškim mostom). Potoki - pritoki Save Urejeni bodo številni pritoki Save. Na levem bregu Suhi graben, Kladje, Svetinjski potok, Bobnič, Škocjanski potok, Presladol- ski oz. Roški potok, Petelinski graben, Lamberščica, pritok brez imena, potok v Dobravi, Brestaniški potok, Sremic in Zahoč, na desnem bregu pa Arški potok oz. Štagina, Povšen graben, Ledin- ski graben, Penk, Pijavški potok, pritok brez imena, Zelenec, Guriški graben in Češki graben. Na navedenih pritokih bodo ure- Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9. 3. 2006 PRILOGA 0 HE KRŠKO m Potek obvoznice od obstoječega mostu dalje HE Krsko bo hidroelektrama pretočno-akomuladjskega tipa z namescenimi Kaplanovimi turbinami s skupno pretočno zmo$ljivostjo 500 m3/*, s petimi pretočnimi polji s prelivno zmogljivostjo pribtiino 3.500 nč/s ter s povpre- äto letno proizvodnjo 149 CWh elektricne energije. Osnovni podatki o HE Krsko: - instaliran pretok: 500 mVs - visina padca: 9,90 m ¦ največja mot: 39,5 MW - povprecna letna proizvodnja: 149 CWh - koristna prostomina bazena: 1.380.00 m3 - srednji letni pretok: 247 n^/s stop jeni izlivni deli, na nekaterih bodo gorvodno urejeni zadrževal- niki plavin. Pri tern bodo uporabljeni večinoma naravni materiali (kamen, les in vegetativna zaščita z avtohtono rastjo). Ob zava- rovanem Povšen grabnu ne bo nasipov, le zadrževalnik plavin nad Gornjim Pijavškim. Obvoznica Krsko in dva nova mosta Cesta Sevnica - Krško bo na odseku Brestanica - Krsko (mimo kamnoloma Gunte) rekonstruirana oz. premaknjena v hrib, naj- bolj izrazito ob jezovni zgradbi hidroelektrarne. Na nov most pred elektrarno, ki bo del nove obvoznice, bomo zapeljali iz no- vozgrajenega trikrakega krožišča. Gredni most bo dolg 132 m, s štirimi polji in možnostjo peš prehoda preko pločnika. Na obeh bregovih Save bo urejen dostop do HE Krško. Nova krška obvozni- ca bo potekala po levem bregu Save, vzporedno z železniško pro- go oz. malce nižje od nje, vse do priključka na obstoječo cesto proti NEK. Pod obstoječim krškim mostom bo zgrajeno štirikrako križišče, na katerega bo priključena še Tovarniška ulica. Križiš- če bo imelo pasove za leve zavijalce iz smeri HE Krsko in Tovar- niške uhce, en krak bo služil kot dostop do Save. Ob levem bre- gu Save bo urejena pešpot, ki se bo navezovala na novi most ob elektrami. Od tu bo obvoznica potekala po trasi sedanje lokal- ne ceste vzdolž Save vse do novonačrtovanega mostu čez Savo v Zadovinku, kjer se bo obvoznica odcepila proti naselju Žadovi- nek oz. potekala ob robu industrijske cone Žadovinek, na Belem bregu pa se bo z novim krožiščem priključila nazaj na obstoječo glavno cesto v smeri avtocestnega križa Slovenije. Desni breg Save in Zaton Tudi na desnem bregu Save od elektrarne proti obstoječemu mostu bo urejena t.i. vzdrževalna pot, ki se bo v Zatonu priključila na ob- stoječo cesto pod mostom. Zaradi ureditve območja Zatona bo od- sek sedanje ceste G1 -5 od konca obstoječega podpornega zidu v Kr- škem do obstoječega cestnega mostu Krško prestavljen ob Savo, na vrh novo urejene brežine, s ämer bodo prebivalci tega dela me« dobili več prostora. Na območju starega mestnega jedra bo med ce- sto in Savo zgrajen tudi varovalni zid, ki bo segal do priključka na Dalmatinovo cesto in bo varoval mestno jedro pred visokimi vodami. Ker bo cesta na desnem savskem bregu zaradi nove mestne obvoz- nice, zgrajene na levem bregu, prekategorizirana v mestno cesto in ne bo več glavna, lahko pričakujemo njeno razbremenitev. El PRILOGA 0 HE KRŠKO Posavski obzornik - leto X, številka 5, četrtek, 9. 3. 2006 Pregled vplivov hidroelektrarne Krško na okolje Pri posegih v prostor razločuje- mo trajne in začasne vplive na okolje. Začasno bo med grad- njo na okolje v največji rneri vplivalo povečano prašenje za- radi izvajanja gradbenih del, vendar se ocenjuje, da bo ob upoštevanju omilitvenih ukre- pov ta vpliv zmeren. Da v času trajnega obratovanja v akumu- laciji ne bi prišlo do razpada- nja organskih snovi in posle- dično do neprijetnih vonjav, je pomembno, da se pred pri- četkom obratovanja hidroe- lektrarne uredi odvodnjava- nje komunalnih vod in njihovo čiščenje na celotnem zaled- ju posega. Glede na klimatske razmere ob tem delu Save re- la tivno majhno povečanje vod- ne površine ob zajezitvi ne bo imelo opaznejšega vpliva na mikroklimo tega področja. Zaradi gradnje HE Krško se bo dvignila vodna gladina, kar bo vplivalo na kmetijske površi- ne. Z namenom ohranitve ali izboljšanja kmetijske pridela- ve po dvigu podtalnice, delno pa zaradi zagotavljanja boljše poplavne varnosti, je predvi- deno nadvišanje terena. S tem bodo sanirane kmetijske povr- šine gorvodno od pregrade HE Krško na območju Pijavškega polja, Gunškega polja, Rožen- skega polja za železniškim na- sipom ter Dolenjeleskovškega polja. Del kmetijskih zemljišč bo zaradi izgradnje hidroelek- trarne trajno izgubljen, del bo po končanju del nasut in povr- njen v prvotno stanje, tako da bo kmetijska pridelava ponov- no možna. Za potrebe nama- kanja kmetijskih površin bodo z večnamenske poti na Pijav- škem polju urejeni dostopi do vode na obrežju Save. Ob izvajanju del na območ- ju akumulacijskega bazena in pritokov obstaja nekaj nevar- nosti onesnaženja površinskih vod in podtalnice, vendar so le-te ob pravilnem in pazlji- vem izvajanju del minimalne. Ureditve Save in njenih prito- kov bodo izvedene tako, da se ne bo bistveno spremenila na- rava vodotoka, to je pretok vode in njegova dinamika, ke- mijska sestava, temperatura ter kakovost vode, raznovrst- nost habita- tov in biološka raznovrstnost. Med obrato- vanjem hidro- elektrarne bo potrebno red- no spremlja- ti kakovost vode v baze- nu ter z ukre- pi omejeva- ti prekomeren vnos hranil, ki se spirajo s polj v vodno telo in ki povzročajo tako imenovano »cvetenje« vode. Iz izvedenih študij in meritev je razvidno, da poseg ne bo vplival na režim in kvaliteto obstoječe podtalne vode v obstoječih zajetjih. Izjemoma bodo na območju gradbišča odstranjene nekate- re rastline, vendar bodo vzdr- žale in se ohranile na krajih s podobnimi življenjskimi pogo- ji vzdolž zajezitve. Vpliv na prostoživeče živali bo zaznan predvsem kot motnja vsako- dnevnega ritma živali. Z na- menom čim večjega ohranja- nja narave bodo brežine Save na odsekih, kjer niso potrebne utrditve, ohranjene v obstoje- čem stanju oziroma bodo ure- jene sonaravno. Na določenih mestih ob akumulacijskem ba- zenu bodo urejeni nadomest- ni habitati (npr. mlake, gra- moznice, mrtvice), na izlivnih delih nekaterih pritokov bodo urejena drstišča za ribe. Ob jezovni zgradbi bo urejen rib- ji prehod. Začasno bodo možnosti za re- kreacijo in turizem na območ- ju ob Savi okrnjene, saj bodo posamezne ureditve spre- menjene. Ker pa je v sklopu ureditev obvodnega prostora predvidena ureditev rekreacij- skih površin na večih lokacijah, to pomeni, da bo dolgoroč- ni vpliv na re- kreacijo in turizem pozi- tiven. Na celotnem območju grad- bišča bo za- gotovljeno zbiranje od- padkov, pred- vsem tistih z nevarnimi lastnostmi. Odstra- njevanje in odlaganje grad- benih odpadkov bo potekalo skladno z veljavnimi predpisi. Odpadki, primerni za recikla- žo, bodo vrnjeni v predelavo, zbiranje in odvažanje komu- nalnih odpadkov pa bo pote- kalo po navodilih pooblaščene organizacije na obravnava- nem območju. Nevarne snovi in posebne odpadke bodo od- važali na fegionalno deponijo posebnih odpadkov. Na celotnem območju načr- tovanih ureditev bodo oprav- Ijene predhodne arheološke raziskave, v času gradnje pa zagotovljen stalen arheolo- ški nadzor nad vsemi zemelj- skimi deli za primer, da pri- de do odkritja nove kulturne dedišcine. Ukrepi za zašči- to obstoječe kulturne de- diščine - spodnjega gradu v Brestanici - bodo vključeva- li zaščito objekta in bodo po- tekali pod nadzorom službe, pristojne za varstvo kulturne dediščine. Gradbena dela lahko povzro- čijo obremenitve prebivalcev predvsem s hrupom in pra- hom. Transport in delovanje gradbenih strojev bosta po- sledično povečala obremeni- tev okolja s hrupom, vendar bo ta vpliv časovno omejen le na čas gradnje. Zaradi dviga gladine akumula- cije bo potrebna tudi določe- na prilagoditev infrastrukture. Posodobitev in gradnja novih prometnic, ki bodo kasneje, med obratovanjem hidroelek- trarne, postale del javne in- frastrukture, pomeni poziti- ven vpliv. V času gradnje in predvsem med obratovanjem hidroelek- trarne bo vzpostavljen sistem okoljskega in tehničnega opa- zovanja, na podlagi katerega bo moč ukrepati, v kolikor bi dejanski vpliv na okolje prese- gal oceno, sprejeto v poročilu o vplivih na okolje. V poročilu o vplivih na okolje so za vse segmente tako narav- nega kot tudi družbenega oko- lja podani omilitveni ukrepi, ki so v mejah vseh standardov in zakonskih predpisov, veljavnih pri nas. Predvideni in predla- gani okoljevarstveni ukrepi v času gradnje in nato v času de- lovanja hidroelektrarne bodo minimalizirali negativne vpli- ve na okolje, ob upoštevanju le-teh bo dosežena želena bi- vanjska kakovost. Zaradi tega se ocenjuje, da je predlaga- ni poseg izgradnja in obrato- vanje HE Krško - sprejemljiv s stališča varstva okolja. mag. Zoran Stojič, udig Imos Geateh, d.o.o. Najpogostejša vprašanja in odgovori v zvezi z gradnjo hidroelektram 1. Bo v Posavju res več megle, ko bodo zgrajene spodnjesav- ske hidroelektrarne? Ne. Megla namreč nastane zara- di ohladitve zraka, ki se giblje nad hladnejšo površino, kot je na primer gozd ali travnik, voda v akumulacijskem bazenu pa bo praviloma toplejša. Občasno bo nastajala le konvekcijska me- glica nad bazenom. Raziskave in praksa pri podobnih objek- tih v bližini letališča Brnik (pri HE Mavčiče in HE Medvode) ka- žejo, da je po izgradnji akumu- lacijskih bazenov megle manj, ne pa več. 2. Se bo ob gradnji elektrarn dvignila podtalnica? Res je, podtalnica se bo zara- di dviga gladine Save dvignila. Zato so bile poleg že pred leti izdelanih vrtin, meritev in štu- dij izvedene še dodatne vrtine za merjenje podtalnice, merit - ve pa se bodo izvajale tudi te- koče. S simulacijo je projektant na osnovi meritev začetnega stanja dobil osnove za projek- tiranje tako zašcitnih objektov kot tudi odvodnjavanja in nena- zadnje predlogov za potrebne sanacije. Osnovno vodilo pro- jekta je, da se stanje na terenu nikakor ne sme poslabšati - lah- ko ostane enako ali se izboljša. 3. Bo na področju Posavja res več komarjev, kot jih je bilo pred izgradnjo? Ne. Komarji se razmnožujejo predvsem v plitvi stoječi vodi, v katero lahko vlagajo jajče- ca. Akumulacijski bazeni hid- roelektrarn na Savi so zasnovani kot pretočni z relativno navpič- nimi bregovi, kar ne omogoča razmnoževanja komarjev. Zato naravovarstveniki večkrat za- htevajo celo izgradnjo umetnih močvirij, da bi ohranili narav- ne habitate, med drugim tudi komarje. V akumulacijskih ba- zenih se voda stalno izmenju- je, saj je toliko, kot je priteče, tudi odteče. Zato potencialnih novih predelov, kjer bi se ko- marji lahko razmnoževali bolj kot sedaj, ne bo. 4. So hidroelektrarne res äst vir energije? So. Tudi najbolj razvite dežele, denimo skandinavske, so izko- ristile vodne vire za pridobiva- nje cenovno ugodne električne energije. V Sloveniji so hidro- elektrarne edini obnovljiv vir energije, istočasno pa so tudi vir dohodka tako za naše kot bodoče generacije. Le hidroe- lektrarne nam lahko zagotav- Ijajo energetsko neodvisnost, s tem pa tudi možnosti razvoja gospodarstva. 5. Bodo zaradi spremenjene- ga vodnega režima res pogini- le vse ribe v Savi? Ne bodo, res pa je, da se bo rib- ja populacija spremenila. Raz- mnoüle se bodo vrste, ki živijo v mirno tekočih vodah, nekoli- ko manj bo vrst, ki živijo v te- kočih vodah. Za potrebe selitve rib bodo zgrajene tudi ribje ste- ze in drstišca. 6. Bodo akumulacijska jezera elektrarn omogočila vožnjo z motornimi čolni? Najverjetneje ne. 0 tem sicer odloča lokalna skupnost, je pa tak način prevoza po reki vpraš- Ijiv, nenazadnje tudi z vidika večje in hitrejše erozije obre- žnih ureditev. 7. Bomo lahko namakali pol- ja z vodo iz teh jezer in kako ter koliko? Predvidenih je kar nekaj dosto- pov do vode, kjer bo omogočen odvzem za potrebe namaka- nja, seveda pa bo za to potreb- no pridobiti dovoljenje, ki ga bo izdajala driava. Odvzem pa se- veda ni neomejen. 8. Bodo res nastala nova moč- virja in kisla zemlja? Osnova projektiranja in konč- ne izvedbe takega projekta je uravnoteženost različnih in- teresnih skupin, kot so deni- mo okoljevarstveniki, kmetje... Težko je ugoditi vsem in zato je potreben kompromis. Mnogi zagovarjajo nastanek mokrišc, mnogi pa so proti. Do končne rešitve tega vprašanja nas čaka še veliko pogovorov. 9. Bo v času gradnje HE Krško ob gradbišcu res vladal nemo- goč prometni režim in nezno- sen hrup? Projekt v svoji vsebini predvi- deva vse elemente, ki vpliva- jo ali nastanejo med gradnjo tudi hrup. Zato je pri tako ve- likih projektih potrebno pred- videti njegovo velikost in ga po potrebi omejiti na zakon- sko predviden nivo. Med grad- njo je nujen stalen nadzor, med drugim tudi nad tem. Izkušnje pri gradnji HE Boštanj kažejo, da hrup nikoli ni presegel do- voljenega. Zato smatramo, da bo tako tudi pri gradnji objek- ta HE Krško. Prömetni režim je podrejen projektnemu režimu za ob- stoječe ceste. Povečuje se le delno in pri posameznih fazah gradnje - vendar ne presega omejitev! S časovnimi omejit- vami seveda tudi zmanjša mož- nosti prometnih konic. Izvajalci bodo tako. kot vedno zavezani k spoštovanju predvidenih pogo- jev s podpisom pogodb, nadzor pa bo zadolžen za to, da nadzi- ra spoštovanje dogovorjenega. 10. Bo HE Krško res vizualno pokvarila pokrajino? Vse elektrarne spodnjesavske verige bodo približno enakega izgleda. Predlagal ga je arhitekt v projektu, ki ga je sprejel in- vestitor in je prav tako rezultat dela strokovnjakov za krajinsko arhitekturo. Predvsem kot ce- lota - skupaj z ureditvijo zaje- zitve in hortikulturno ureditvijo le-te - bo elektrarna po zago- tovilih krajinskih arhitektov iz- boljšala kakovost okolja na tem delu. Odgovarjal: univ. dipl. ini. grad. Branko Petrič iz podjetja HSE Invest Kdo odloča o umeščanju HE Krško v prostor? Priprava državnega lokacij- skega načrta (DLN) za HE Kr- ško se je nekoliko zavlekla, predvsem zaradi usklajeva- nja izgradnje mostu in obvoz- nice mesta Krško in izgradnje same elektrarne, saj se je iz- kazalo, da bo imela sočas- na gradnja sinergične učin- ke. Tako je bil novembra lani podpisan protokol o ureditvi medsebojnih razmerij in so- financiranju mostu in obvoz- nice Krško med Občino Krško, Holdingom Slovenske elek- trarne, Ministrstvom za pro- met, Ministrstvom za okolje in prostor in Ministrstvom za gospodarstvo. Za DLN za HE Krško so bile do sedaj izdelane vse pred- videne in potrebne študije, opravljen je izbor najbolj- še različice in osnove za iz- delavo končne projektne do- kumentacije. Izdelan je tudi idejni projekt, ki je v fazi recenzije. Na Ministrstvu za okolje in prostor je 7. febru- arja potekala druga prostor- ska konferenca, na kateri so bile predstavljene strokov- ne podlage in predlog DLN za HE Krško. Sicer pa je lokalna skupnost kot eden od nosilcev ureja- nja prostora v postopek vklju- čena že od začetka (prva pros- torska konferenca, stališča na program priprave, smernice in projektni pogoji, stališče na primerjalno študijo, stališče na predlog DLN, mnenje na dopolnjen predlog DLN). Javna razgrnitev pred- loga DLN poteka v času od 20. februarja do 21. marca v prostorih Obči- ne Krško, dokumentaci- ja pa je razgrnjena tudi v prostorih KS mesta Kr- ško, Brestanica in Rož- no-Presladol. Javna ob- ravnava bo potekala 14. marca s pričetkom ob 19. uri v sejni sobi Obči- ne Krško. To je tudi faza, v kateri je v postopek vključena javnost oz. fi- zične osebe. To pomeni, da lahko vsak posamez- nik poda neposredno pri- pombo ali predlog. Komisija za spremljanje izgradnje HE Krško Posebna komisija za spremtjanje izgradnje HE Krško je kot strokovno in posvetovalno telo zadolžena za zastopanje in- teresov lokalne skupnosti, torej občine Krško, pri izgradnji elektrarne. Posebna komisija ima po pooblastilu župana Ob- äne Krško naslednje pravice in dolžnosti: • spremljanje in nadzor nad potekom realizacije aktivnosti po terminskem planu izgradnje HE Krško, • koordinaeija med investitorjem, izvajalcem, krajevnimi skupnostmi mesta Krško, Rožno-Presladol in Brestanica, krajani - lastniki zemljišc in Obcino Krsko ter županom v zvezi z gradnjo HE Krško, • aktivno vključevanje in reševanje vseh odprtih vprašanj pri gradnji HE Krško, • izvrševanje nalog, ki jih naloži Občinski svet Občine Krško v zvezi z gradnjo HE Krško, • poročanje o poteku gradnje HE Krško. Člani posebne komisije so: Albina Bezjak, predstavnica Občine Krško in predsednica komisije, Mirko Avsenak, predstavnik KS Brestanica, An- ton Bohorč, predstavnik KS Rožno-Presladol, Joie Habinc, predstavnik KS mesta Krško, in Rudi Smodič, predstavnik Občinskega sveta Krško. Gradnja HE Krško - , aktivnosti v letu 2006 • 7. februarja je potekala druga prostorska konferenca za dr- žavni lokacijski načrt (DLN) za hidroelektrarno Krško • od 20. februarja do 21. marca poteka javna razgrnitev, 14. marca pa bo javna obravnava DLN, s čimer se zberejo dodat- ne pripombe na predlog DLN • do junija bo izdelan usklajen predlog DLN, ki bo nato posre- dovan in predlagan za sprejem vladi Republike Slovenije • za julij je predviden sprejem DLN • ostale aktivnosti v tem letu so vezane predvsem na dela v zvezi s krožiščem, mostom in obvoznico Krško: potekajo pro- jektantska in razpisna dela, pričela se bodo gradbena dela na teh objektih hsp m M/v/Skupni podvig Prilogo je pripravil uredniški odbor: Albina Bezjak, Silvester Mavsar, Peter Pavlovič, Branko Petrič, Petra Rep-Bunetič in mag. Petja Rijavec Fotografije in grafični prikazi: Logon, Neviodunum, Damjan Žibert Oblikovanje in priprava za tisk: Neviodunum Krško Naklada: 24.000 izvodov Krško, marec 2006 Predvideni okoljevarst- veni ukrepi v času grad- nje in v času delovanja hidroelektrarne bodo minimalizirali negativne vplive na okolje, zato se ocenjuje, da je izgrad- nja in obratovanje HE Krško sprejemljiva s sta- lišča varstva okolja.