373
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Komisija, ki ima po cesarskem ukazu od 11. t. m. pretresti deržavne dohodke in stroške, se je že ustanovila; za pretres vojaških stroškov se je pa osnovala še posebna komisija, ktera bo svoje delo potem celi komisii predložila v prevdarek. — Vsaki dan se pričakuje tudi cesarski ukaz, ki bo poklical drugo komisijo v pretres deržavnega dolga. — Komisija za davkovske zadeve bo začela svoje dela še le prihodnji mesec, ker v ministerstvu dnarstva niso dodelale še vse reči, ki jih bo ta komisija v podlago svojega dela potrebovala.
—   Po cesarskem ukazu se ima berž pri vseh regimentih cesarskih pešcov, kteri se ne štejejo k 2. armadi in k posadni armadi na Nemškem, vsaka kom-p a ni j a od 100 vojakov zmanjšati na 80 ; zatega voljo naj se vojaki, kar jih je po tem takem pri vsaki kompanii od več, berž na urlavb spuste. Prihodnje leto naj se po novih re-krutih število vseh teh kompanij dopoldne na 92 vojakov.
— Sliši se, da vprihodnje bojo mogli cesarski uradniki različne jezike našega cesarstva bolje ometi kakor dozdaj. Dosedaj so mogli le tisti uradniki se skazati z znanstvom deželnega jezika, kteri imajo v kance-lijah z ljudstvom opraviti. Vprihodnje pa bojo mogli vsi uradniki, ki imajo v deželi kako službo, se naučiti deželni jezik in skazati. da ga znajo.
—   Tudi za j ude se pričakuje nova postava, ki jim ima vse tiste pravice dodeliti, ki jih vživajo kristjani. Te dni pa je dopis iz Lvova v uradnem dunajskem časniku „Wiener Zeit.", ki judom obeta le dve reči, večino dunajskih časnikov zlo osupnil. Omenjeni dopis govori namreč le od tega, da se bo preklicala prepoved, po kteri judje
v nekterih deželah našega cesarstva ne smejo kristjanskih poslov, rokodelcov in učencov imeti, in drugič, da bo tudi ob veljavo prišla tista postava, ktera po 124 §. občnih derž. postavnih bukev veleva, da v judovsko ženitev mora kresija dovoliti. S samim tem — pravijo zagovorniki judov — jim pa ni dosti pomagano. Treba je, da se judom dovoli,, kmetije imeti, ker sicer se ne bojo pravega kmetijstva poprijel!, dokler bojo le najemniki (^štantmani). Znano je — pravijo — da v gornji in doljui Avstrii, na Štajarskem, Koroškem, Krajnskern in Teržaškem (z izuzetim Goriškim), na Tiroljskem, Horvaškem, Slavonskem , Serbskem , v Ba-natu, Erdeljskem in Dalmatinskem jud ne sme posestnik zemljiš biti, kakor le tam pav tam kdo po posebni cesarski milosti; — na Goriškem, na Češkem, Marskem in Sležkem, v Galicii, Bukovini in na Ogerskem smejo sicer judje kmetije imeti, pa večidel le take, ki so že od nekdaj judovske posestva; — na vojaški Granici je le 30 judovskim družinam dovoljeno v Zemunu prebivati in 30 hiš imeti; — samo na Beneškem smejo judje kakor kristjani kmetije imeti, in vživajo vse pravice kakor ti, in vendar — pravi „Presseu — se tu očitno vidi, da je le prazeu strah, ki ga imajo ljudje pred judovskimi posestniki. — Da se judom res marsiktera krivica godi in da je mnogo neumnih vraž zoper nje, je gotovo in to spozna vsak razviden človek; da bi bil pa jud deželam taka dobrota, kakor njih zagovorniki terdijo, se ue upamo podpisati.
—   „Slov. Nov.u pišejo 19. t. m., da predvčerajni do pol kolena segajoči sneg še zmiraj leži; že 39 let pada pervi sneg v dunajski okolici vselej pred 25. listopadom in leta 1852 se je vlekel do 23. grudna.
—  Iz Kine so pripeljali nekoliko krompirja Iesem, od kterega pravijo, da je za naše kraje pripraven. Večji krompir te sorte je 15 do 20, manjši pa 6 do 10 pavcov dolg; nekter je vmes, ki vaga čez 20 lotov.
Iz Stajarskega. Iz okolice Hitzakerške se piše ;,Gracarci", da se je nekemu zamaknjenemu dekletu podnevi Izveličar prikazal, obdan od ognjene svetlobe, in da ji je prerokoval velike prekucije, zlasti pa to, da vse žganjarije se bojo zaperie, in da neki žandarsk lajtnant je izvoljen to doveršiti.
Iz Ogerskega. Šopronsko deželno poglavarstvo je vsem srenjam (občinam), ktere spadajo pod to poglavarstvo, unidan razpis poslalo, v kterem jim ukazuje, naj se na kak časnik naroče, iz kterega bi natanko poz vedo vali vse vladne postave in ukaze, zraven pa tudi vse, kar se imenitnega po svetu godi. Taka pot, zvediti novice, je gotovo bolja, kakor laži poberati iz ust družili.
Iz Poljskega. Ko je bil zadnjič car rusovski v Ka-menicu , mu je hotla podolska gospoda pismo podati, v kterem ga prosi, naj bi se poljski jezik vpeljal v šolah iu uradnijah, in naj bi nehalo preganjanje, ki ga rimskokatoliška cerkev terpi. Le po velikih težavah je prišla de-putacija pred čara; al car ji je berž segel v besedo, rekoč: „Vem, da mi mislite neko pismo izročiti; al Vaše pritožbe niso postavne. To so zvijače. Ne pozabite, da je dežela ru-sovska, pa ne poljska, in zapomnite si dobro, da mi je stokrat ljubše hvaliti in zahvaljati, kakor pa grajati44.
Iz Laškega. Zmešnjava čez zmešnjavo! Poslednji novičar je povedal, da so zbori srednje Italije princa Ca-rignana si vladarja izvolili; tudi smo rekli, da smo radovedni slišati, kakošen kruh bo iz te moke. In res je le zmešnjava čez zmešnjavo. Ko je deputacija se poklonila princu in ga prosila, naj prevzame vlado , si je lepo zahvalil za veliko čast, pa ji rekel, da „sveti vikših vlad" ga overajo zdaj, ko je kongres pred durmi, vlado srednje Italije prevzeti; „namesto mene pa Vam svetujem viteza Buoncampagni-a izvoliti; on je ves mož zato". In res se je svet princa Carignana berž spolnil; ni terpelo dolgo, da je bil Buoncampagni za vladnika izvoljen. Ko ee je princ Carignan odkrižal vladarstva in je tako določno
374
nasvetoval Buoncampagni-a na mesto sebe, se je sploh mislilo, da tako mora biti po zapovedi Napoleonovi, —-al telegraf iz Pariza je berž poderl to misel, ker je naznanil, da cesar francozki nikakor ni zadovoljen sto vo-litvijo. Ravno tako je pisal minister grof Walewski vsem poročnikom francozke vlade ter je zlo hud, da se je sar-dinska vlada tako prenaglila. Pri vsem tem pa se vendar že nič prav ne ve, kaj misli sardinska vlada zastran Bnoncampagni-a, ki je izvoljen vladnik srednje Italije. Čudno pa je v teh homatijah posebno to in je nova zmešnjava v zmešnjavah, da toskanska vlada noče Buoncampagni-a; ona hoče le princa Carignana vladarja imeti; — in če je res, kar se govori, da tudi angležka vlada le s princom Carignanom vleče, bi vse to utegnilo le znamenje biti, naj bi se sardiuska vlada prisilila, očitno se na noge postaviti zoper politiko fran-cozko. Kakor pa se iz vsega kaže, kaj takega sardiuska vlada ne bo storila, čeravno je v hudi zadregi. Saj iz tega, da se je Garibaldi odpovedal višjemu poveljstvu srednje-italijanske armade, iz zgolj domoljubja je postal general-lajtnant sardinski, in se podal na otok sardinski, se more misliti, da sardinska vlada zdaj še noče strun zoper Napoleona tako napeti, da bi počile. Kako pa stoji s kongresom, se še tudi nič prav ne ve. Nekteri časniki angležki terdijo, da angležka vlada še ni povabljena v kongres, — drugi pa pravijo, da je že, in da se bo proti pogodbami udeležila kongresa. Kaj je resnica, ne vemo. Tudi se sliši, da ste te dni rimska in napolitanska vlada v Pariz pisale, da se hočete udeležiti kongresa, pa le proti temu, da se on ne bo nikakor vtikoval v njih notranjo zadeve. Tudi spanj s k a vlada je povabljena, ker ima dedne pravice v Vojvodini parmiški. Nekteri časniki govore, da kongres se bo začel že 15. dan prihodnjega mesca, al glede na to, kar smo ravno pravili, je kongres še delječ. Ako pomislimo, da je zbor v Zurich-u terpel 3 mesce in 4 dni, ki je imel podlago že zgotovljeno, — kako dolgo bo pač kongres terpel s tolikimi nasprotnimi misli? — Ker je Buoncampagni nenadoma stopil na čelo sred-italijanske vlade, bo gotovo več naših bravcov prašalo: kdo pa je ta Buoncampagni, od kterega se v poslednji laški vojski nič slišalo ni? Buoncampagni je bil pred začetkom laskih homatij pooblastenec sardinske vlade v Fiorenci; ko pa se je vojska začela, je bil sardinski komisar v Toskani. Leta 1821 je bil v Rimu rojen iz rodu knezov Piombinov, kteri šteje več kardinalov in enega papeža. V mladosti svoji se je pečal z mnogoverstnimi vedami in je mnogo bukev spisal, ki so slovele po vsem Laškem. Leta 1854 se je iz Rima preselil na Sardinsko, in kmali potem je bil za poslanca v deržavni turinski zbor izvoljen. Izperva je bil predsednik deržavnega zbora; kmali pa ga je kralj sardinski izvolil za ministra nauka; pozneje ga je poslal za poročnika v Fiorenco. Lahi mu oponašajo, da ni mož krepke volje in da je premehak, kar menda od tod izvira, da je krotak in rad vse z lepo in dobrovoljno opravi. To je mož,   kteremu je sedaj osoda laške dežele izročena.
Iz Francozkega. Iz Pariza. Najnovejše bukvice, ki jih je Emil Girardin dal na svetlo pod naslovom: »Napoleon III. in pa Evropa" so v prepoved djane. Začenjajo se bukvice tako-Ie: „Koliko je koštala laška vojska? 500 milijonov in pa 50.000 vojakov. In kaj je opravila? ^Nič". — Ni čuda, da taka resnica preveč kolje oči francozke vlade, in da je zatega voljo jih ukazala zatreti.
Iz Nemškega. Iz Berolina 15. nov. Ker se je po •vetu govorica zatrosila, da pruska vlada misli prepovedati barantijo z avstrijanskimi obligacijami, je napol vladni tukajšni časnik „Preuss. Zeit." danes preklical to novico, rekoč,   da je od konca do kraja zlagana.