8554 A
60100200
PRI
Ahh a plačana v gotovini ~	0„
“• p°staie i gruppo Cena 200 lir
OSREDNJA KNJUNICA
P.P.L26 66001 KOPER
■VI
?oštnii
wkSKI

Leto XXXIV. Št. 108 (10.020)
TRST, torek, 9. maja 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZMEREN OPTIMIZEM MED VODITELJI STRANKE O USODI PREDSEDNIKA KD
Demokrščansko vodstvo bo danes razpravljalo d ugrabitvi Mora in nedavnih kritikah vladi
Morda v kratkem sklicanje vsedržavnega sveta KD, ki ga je zahteval Moro v enem izmed zadnjih pisem - Fanfani polemičen do vlade - Manca kritizira Craxijeve pobude
~ Danes dopoldne, ob 10. uri, sc na Trgu del Gcsii zbere d, ^ v® krščanske demokracije. Za sejo, ki ne bo zgolj formalna, vla-
j,a Političnih krogih veliko zanimauje, posebno še po dovoljenju, ki st'e. vlada dala mednarodni organizaciji «Amnesty», naj njeni pred-obiščejo posebne zapore, v ki -- V"* zločinci. Na dnevnem redu seje je
»hiščejo posebne zapore, v katerih so zaprti teroristi in bolj zločinci. Na dnevnem redu seje je tudi datum vsedržav-jjlii!|iSvcia stranke, ki ga KD namerava sklicali čimprej. Znano je, iVjt6 Prav sklicanje vsedržavnega-----------------------------------------
!(ga
Zahteval Moro v enem izmed NtH fat*nJih pisem. Prvotno so dc-Istiani nameravali prezreti Mo-
ljih
Nu
r«Vn
Sj l zabtevo in so napovedali, da ^ vsedržavni svet sestal konec Svetu " (*a **° toda j v glavnem podaj razPravo volilnim izidom. Se-sk|CDPa se zdi, da je bil prvotni «f»P Preklican in da se bo glavni - n stranke sestal v kratkem.
^krhr 'ZZVHla Prvc kritike in i be, ki je sestavljena^ iz ljudi in to-h* .'J®
republikancih in
tjj/lv ta rahla sprememba v tak-
tastlP izzval0 r"’1'" Putiko in
tudi kJenost pri Pp^ontunistih. edvg^er zasedanja strankinega ke]' ^Va i® med demokristjani pote-°Ptim- Znarnenju težko razumljivega trtjh lzrna- Voditelji KD so namreč še n. Prepričani, da rdeče brigade p-Ch‘s° ubile Mora Od kod tako jet|lncanie, ni mogoč vedeti. Ver-Prek bia r*3 °bstaja neki «kanal», jet,,.0 ,katerega Morova družina pre-triac1: lnf°rmacije in da so te infor-Kj) Je Posredovali tudi voditeljem 'ehji^Ptiniist je, na primer, tudi od-bri„A .Duiso, 'i zagovarja turinske Gj0* flls|e pred sodiščem in odv. Di je "ai, ki je v imenu organizaci-kiosm Ca P°muč» izjavil, da «je še ko? S® rešiti Moru življenje*. Kate^ u' Giovanni v bistvu ponavlja ten, p Zamenjavi jetnikov in se pri sklicuje na neki zakon iz leta Jene’® katerim je bila ratificirana ten0 s*a konvencija. V njem je rete,, Lt a ,v primeru «notranje voj-ti "rajo nasprotniki «suspendira-P°(tai -e °bsodbe» v pričakovanju <la vl8Pj 0 zamenjavi jetnikov. To-vedo, da je vlada zavrnila šjavj81?0 otožnost pogajanj o zametom i ieioikov, kakor tudi možnost gostitev.
s°ja: rPgačnimi motivacijami pa ob-*avt! ‘Morovo eksekucijo* rimski bova Wri'sti», ki sta jih sklicala nji-t* SDiV?ditelja Scalzone in Tavani kr vjsuo skupščino, v četrtek zve-tilj gOalzone in Tavani sta pojas-<ekseP ^avtonomisti* menijo, da bi Si^ja Mora bila le usluga RB ti .^''stjanom in komunistom* ter ovala revolucionarne sile*, •hjbfjdo «avtonomisti» v četrtek Hono^ Pozvali rdeče brigade, naj to^110 navežejo stike in ponovijo Meaf 0 zamenjavi jetnikov.
' Polim ^ nekaj premika tudi ■htuj. .oom svetu. Pojavili so se *Sti4u p odni znaki, da predsednik ' Kh .anioni namerava predlaga-m vladi nekakšna «mini povesti j !. vendar o tem ni nobenih bata n P*1 Prijatelji predsednika se-ranf-^antirajo. Res pa je, da je 4j J® nenadoma prekinil svoj skotil ,s.e': dni trajajoč molk in na-. Go^ado in novo vladno večino. blizu .nl je v kraju Montevarchi. *«rjev^rezza, na sestanku simpatiji k.,!®- Najprej je Fanfani oči-Ptšvočo ®n’no voditeljem, da niso l^tevgSn° prisluhnili (njegovim)
niso se pripravili na spopad s prevratniki . . Zato je sedaj jadikovanje nepotrebno. «Ob spoštovanju u-stave in zakonov je treba storiti vse, kar je mogoče, za rešitev Alda Mora. Brez popuščanja, toda tudi. brez nečimrnosti*. Za boj s teroristi so potrebna sredstva, ki «jih je treba dati*, obenem pa je treba izkoristiti «misleče glave*, ki naj »pripravijo vse, kar je potrebno za zaščito druž-
rej ne bo napredovala, če tudi posameznikom ne bo zagotovljena svoboda*.
In končno še poziv predsednika senata novi vladni večini: vse stranke vladne večine morajo spoštovati »vse dogovorjene ukrepe*.
Fanfani je v bistvu kritiziral v prvi vrsti dejavnost ministra za no-
VJ-. °Pustili teorijo dvojnih ^..‘aizmov in se lotili «glavnega ,a». Tako je država prišla nevzdržnim pogojem.
'Vpa?*1 času se tisti, ki bi morali n*s° zganili: podcenjevali P°darske in družbene težave.
A pROCESU zaradi afere LOCKHEED
zasliševanje Na ministra Guia
^ivšegj
*°dtšča k-
■ danes "a vrsti sedmo ^dnega zbora zaradi Ldckheed. Predsednik so-
Sln . s| .le včeraj sklenil, da »AiPrej zaslišali bivšega o •he, neKa ministra Guia, s či-razrcšil vozel, okrog ka-'biisp Sp te osredotočila vsa di-HJ1' n* zadnjem zasedanju zbora. Očitno je pred-p! nSSi sPrcjel tezo, da gre Gui j zaslišati bivša ministra >4i9(|!n tanassija, saj je bil prav n.iune prisotnosti na za-*tniu a °t>l proces odvzet normal-Vo s°dstvu in dan v obravna-k (.»,S,el)nci"u organu, kakršen q. s r.ieno ustavno sodišče. *k|(^,.* 'azlogov, zakaj je Rossi Om, ’ "aj |)0 kot prvi zaslišan Pa Tanassi, jih je menda 'h v 1**'’ati v dejstvu, da b0 ju-" 'akoS'n<U" kočljivo glasovanje 4»	‘Lbr,,, „snutku o splavu in
*(* t ?ra,lse<lmk ustavnega sodi-bisnu' ** zagotoviti bivšemu mi-
|jA
,?n zapade tudi Rossijev
'"■PL
#» j„‘ Etinega zbora, verjetno
'Diii^dniški mandat; po načelu ^kation sicer ostane pi'cd-
k| [*’ da bodo nekateri odvetni-
z. ,k«šali »OVc
to dejstvo izkoristiti šekoim® "govore, ki bi utegnili
Ko zaliMsnso
zakasniti sodni postopek.
tranje zadeve Cossige. Glede na to, da je notranji minister (skupaj z vsemj preiskovalnimi organi policije in sodstva) bil deležen kritike glasila KPI, je verjetno, da so bile te kritike predmet pogovora Cossige z Zaccagninijem.
Mnogi se sprašujejo, kaj bo storila sedaj KD. Vse kaže, da ne bo opustila svoje odločne linije, čeprav ni izključena še kakšna dvoumna izjava. Po splošnem mnenju pa spada to predvsem v okvir volilne kampanje, kjer njeni govorniki vztrajno poudarjajj predvsem človeško plat Morove «zadeve». Verjetno skuša KD na tak način premostiti kritike, ki prihajajo iz socialistične stranke. Toda tudi v PSI ni vse mirno. Tokrat se je oglasil, po dolgem molku, Enrico Manca, ki vodi opozicijsko strujo v stranki. Izjavil je, da se je prvotno strinjal s Craxiiem in njegovo pobudo, ko pa ie spoznal, da to vodi k razbitju vladne večine in celo novim volitvam, je spoznal, da je bila pobuda predrzna in je Čraxi šel «preko meje*.
lllllltllllllHIIIIIIIIIIIIHIIMIIMtniMllllimcilllUHtlHtlimillimilttllHIIIIHtllHMIttMlItlllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIII
PONOVNO ATENTAT S STRELI V NOGE
Neznanci lažje ranili milanskega zdravnika
Prof. Fava je bil nadzornik INAM za delavce v bolniški blagajni
Neznanca sta včeraj streljala na 52-letnega zdravnika Diega Favo in ga ranila v levo nogo. Zdravnik bo zaradi zloma stegnenice okreval
v tridesetih dneh
MILAN — Neznanca sta včeraj zjutraj streljala na 52-letnega zdravnika Diaga Favo in ga ranila v levo nogo. Do atentata je prišlo nekaj minut po deveti uri na dvorišču zavoda INAM, kjer uslužbenci parkirajo svoja vozila. Po prvih pričevanjih nista bila neznanca zakrinkana, le eden je imel okrog vratu rdečo ruto, ki mu je delno zakrivala obraz.
Po atentatu sta neznanca zbežala z avtom simca 1000 z novarsko evidenčno tablico. Preiskovalci s0 na podla-
(Telefoto ANSA)
V komentarju za glasilo PSI *A-vanti* pa je Vittorelli zabeležil zaostritev v odnosih med demokratičnimi strankami, kar je logična posledica živčnega čakanja vesti o Moru. Tako je mogoče misliti, pravi Vittorelli, da so nekateri preiskovalci zgubili razsodnost in sedaj skušajo udrihati na slepo, proti ljudem, ki so marsikdaj po letu 1968 in takratni kontestaciji zapustili aktivno politiko. To pa ne služi nikomur, niti osvoboditvi Alda Mora, čigar rešitev je cilj, ki ga morajo oblasti zasledovati, neglede na izbrano pot.
MINO FUCCILLO
Jutri v senatu odločilno glasovanje o zakonu o splavu
RIM — Bitka okrog zakonskega osnutka o splavu stopa danes v odločilno fazo. Današnja popoldanska seja senata bo posvečena zaključnim posegom poročevalcev večine in manjšine ter pravosodnega ministra Banifacia, jutri zjutraj pa bo na vrsti glasovanje o demokrščanskem predlogu, naj bi sploh ne prešli k obravnavanju posameznih členov. To bo nedvomno najbolj delikaten trenutek na parlamentarni poti zakonskega o-snutka, še posebno, če upoštevamo precedense.
Prav ob tovrstnem glasovanju se je namreč procedura za odobritev zakona zataknila v senatu, ko je bila 7. junija 1977 podobna zahteva demokristjanov sprejeta s pičlo večino glasov, čeprav so na papirju imele večino stranke, ki se potegujejo za odobritev zakona ki naj ureja možnost prekinitve nosečnosti.
Tudi tokrat imajo stranke «laič-ne* večine pičlo prednost osmih ali devetih glasov, kar ne izključuje možnosti spreobrnitve rezultata, ko bi nekateri daični* senatorji glede na tajnost glasovanja spremenili mnenje in glasovali v prid predloga KD. Tudi tokrat je namreč v teku masovna kampanja moralnega pritiska na senat s strani katoliških organizacij, kot so na primer «italijanskj ženski center* (CIF) ali «gibanje za življe-nje», pa tudi samega Vatikana preko radia in glasila «L’Osservatore romano*. Tako vatikansko glasilo kot katoliška ženska organizacija sta objavila komentarja, v ka terih se sklicujeta na izid glasovanja 7. junija lani ter izražata željo, da bi se ponovil enak izid, kar pa bi imelo za posledico, da bi bilo ljudsko glasovanje o splavu neizbežno.
Politične stranke pa se seveda ob upoštevanju važnosti glasovanja v senatu ustrezno mobilizirajo. Vse parlamentarne skupine so na primer dale navodila senatorjem, naj se brez izjeme udeležijo glasovanja.
Katoliško «gibanje za življenje* pa je zagrozilo, da bo javno ožigosale tiste demokrščanske senatorje, ki bi ne bili navzoči na jutrišnji seji v palači Madami.
Sicer pa bodo imeli nasprotniki uzakonitve splava tudi v naslednjih dneh možnost, da preprečijo odobritev zakonskega osnutka. Demo kristjani so namreč predložili 33 spreminjevalnih predlogov, misov-ci pa okrog sto. Ko bi samo eden od predlogov bil odobren, bi moral osnutek spet romati v poslansko zbornico, kar pa pomeni, da bi zakona ne utegnili odobriti pravo časno in da bi zato bil referendum neizbežen.
Če bo šlo vse po sreči, naj bi zakon odobrili že prihodnji četrtek, 11. maja. Obstaja pa tudi možnost, da bi — v primeru, da bi bili vsi spreminjevalni predlogi zavrnjeni — končno glasovanje odložili za nekaj dni, točneje na torek, 16. maja. Vmes bodo namreč volitve, zaradi katerih bodo v nedeljo šli na volišča skoraj 4 milijoni italianov. (trn)
PO ZAKLJUČKU VIDEMSKE KONFERENCE 0 MANJŠINAH
Prvi vtisi beneških Slovencev: preiti od besed k dejanjem
Zaključni poseg Cominija - Izjave Petriciga, Predana, Del Medica, Gariupa, Clodiga in Qualizze
VIDEM — Pokrajinska konferenca o cetnično-jezikovnih» skupnostih se je zaključila v soboto pozno zvečer s krajšim posegom podpredsednika videmske pokrajine Maria Mattie Cominija, ki se je najprej spomnil druge obletnice ka tastrofalnega potresa, ki je do tal porušil Furlanijo in Beneško Slovenijo: cše lahko rešimo manjšine, ki živijo v naši pokrajini, rešiti morama vrednote, ki jih te manjšine predstavljajo, tudi zato, ker nas druge poti ne prepričujejo. Vendar pa ne smemo rešiti samo jezika, pač ki tudi gospodarsko podrast, v pravilnem razmerju med človekom in okoljem. Polit:čne sile in kulturna društva morajo na osnovi zaključkov te konference i-zoblikovati resne predloge, kajti tudi na ta način se bomo dostojno spomnili žrtev potresa».
Konferenca v dvorani zavoda cMaligiuini* se je formalno zaključila, vendar se moramo zavedati,
da je to bil prelomni trenutek, rezultat desetletrrh bojev in prizade vanj narodnih manjšin in demokratičnih sil, pred katerimi stoje sedaj pomembne naloge. Kajti od besed je treba preiti k dejanjem in ta dejanja so samo v nagli premo stitvi pomislekov in miselnih pre grad, s katerimi je konferenca pomela, in takojšnjem soočanju med demokratičnimi silami in narodno manjšino o odobritvi globalnega za ščitnega zakona ter ukrepih, ki bo do potrebni za družbeni in gospodarski preporod področja, na katerem. živi manjšina.
Tako se delo konference nadaljuje na vseh ravneh: v izvoljenih svetih, strankah, kulturnih društvih in ustanovah. Slovenci v videmski po krajini, kakor tudi celotna slovenska narodna skupnost, bodo dali o rezultatih konference svojo oceno. Vsekakor pa smo nekatere izmed protagonistov videmske konference vprašali za prve vtise.
iifiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiniiimiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiitiitiiiiiMHiiiiiMiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiMifiiniiiiimiiiMiiniiMiiiimiuiiiiiiMMiiMiiiinii
LEONID BREŽNJEV ZAKLJUČIL V NEDELJO OBISK V ZAHODNI NEMČIJI
OSNOVA ZA NADALJNJI RAZVOJ SODELOVANJA MED SZ IN ZRN
V Moskvi zelo pozitivno ocenili rezultate obiska, medtem ko so bili v Bonnu previdnejši
BONN, MOSKVA - Tajnik sovjetske komunistične partije I^onid Brežnjev ie v nedeljo z razgovorom z zahodnonemškim kanclerjem Helmutom Schmidtom in s počastitvijo spomina komunističnega voditelja Ernsta Thaelmanna, ki šo ga nacisti mučili in ubili v Bucheri-waldu, zaključil svoj štiridnevni obisk v Zvezni republiki Nemčiji. Obisk, ki je bre*z dvoma velikega pomena, bo v prihodnjih dneh šc predmet precejšnjih razprav in a-naliz, vsekakor pa je najbrž že mogoče reči. da če ne moremo še govoriti o prijateljstvu med SZ in ZRN, sta pa Sciimidt in Brežnjev vendarle postavila temelje neki rutini in izmenjavi mnenj ki bi lahko blagodejne vplivala na popuščanje napetosti v Evropi in v svetu in katere «domet» ni mogoče točno predvideti. Pri tem pa gre še opozoriti na nekoliko drugačne ocene v Bonnu in v Moskvi: boli zmerne zahodnonemške, bolj pozitivne v Sovjetski zvezi.
Kar zadeva Bonn je treba še zabeležiti znaten razkorak meti u-radnimi ocenami in odmevi v tisku. Medtem ko so komentarji v urad-
tsi
izvršilo pet ljudi. Dva sta že v zgodnjih jutranjih urah odprla neka stranska vrata, ki vodijo na dvorišče, da bi omogočila dostop atentatorjema, v avtu simca pa ju je čakal še tretji pajdaš. Na prizorišču je policija našla tri tulce za pištolo kalibra 7,65, zdravnika pa sta po prvih zdravniških izvidih ranila samo dva strela, ki sta mu zlomila stegnenico. Zdravniki milanske poliklinike, kamor s0 ranjenca takoj pripeljali, domnevajo, da bo o-kreval v tridesetih dneh.
Prof. Fava je vodja sekcije INAM za območje Porta Ticinese, obenem izvršuje tudi nadzorne zdravniške preglede za delavce v bolniški blagajni. Po izjavah delovnih kolegov pa je bil prof. Fava pri teh kontrolnih pregrdih precej širokogruden in ni prišel v spore z delavci.
Po včerajšnjem atentatu med preiskovalci prevladuje mnenje, da je a-tentat izvršil isti komandos, ki je v soboto ranil v nog0 zdravnika novar-skih zaporov Giorgia Rossaniga. Oba atentata imata namreč nekaj skupnih značilnosti: orožje istega kalibra, e-nak avto, opisi atentatorjev pa so si podobni.
Včerajšnji in sobotni atentat na zdravnika novarske jetnišnice si lasti skupina «proletari armati per il comunismo*. (voc)
liiiiiMiiiiimmimimmiiimmiiiimmiiiimmiiiiunMiiiMiiiiiiiiiiiiimiHiiimiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiniiuiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiMimmiimiMiiHiiiiMHiniimii
PRVI DAN BRUSELJSKIH POGAJANJ NIČ KAJ SPODBUDEN
Trenje med kmetijskimi ministri EGS zaradi vsebine «sredozemskega paketa»
Težko sporazumevanje glede potrebe po izdatnejši pomoči revnejšim deželam
BRUSELJ — Včeraj se je začelo dvodnevno zasedanje kmetijskih ministrov Evropske gospodarske skupnosti, na katerem bi se morali sporazumeti glede določitev novih cen za trgovsko sezono 1978/79 (gre za najnižje cene kmetijskih pridelkov ob izvoru, ki jih zajamči EGS). Prvi krog pogajanj je bil posvečen vrsti problemov, ki so strogo povezani s cenami, še zlasti tako imenovanemu «sredozemskemu paketu*. Kljub štiridnevnim neformalnim razgovorom v Luksemburgu pred mesecem dni, !'i naj bi olajšali zdajšnje zasedanje v smislu, da bi odstranili najhujša nasprotja, pa se nepopustljiva stališča «bogatib severnjakov* (predvsem zah. Nemcev in Dancev) še za ped niso približala gledišč/m «južnih siromakov* (posebno Italijanov); tako bo danes ponovno na vrsti trenje okoli »sredozemskega paketa* in zasedanje se bo skoraj gotovo podaljšalo tja do četrtka. Nekateri so celo tako pesimisti, da že napovedujejo popoln neuspeh srečanja, zaradi česar naj bi bilo treba še ta mesec sklicati vnovično «krnetijsko maratono*.
Namen «sredozemskega paketa* — vrste finančnih podpornih ukrepov, ki naj bi omilili neskladje med raz-BRUSELJ — Saudski kralj Kaletf I vejem kmetijstva v severnih in juž-
je dopotoval včeraj popoldne na tridnevni obisk v Bruselj. Na letališču so ga pričakovali kralj Bal-duin, predsednik belgijske vlade Tindemans in številni ministri.
nih evropskih deželah ter vsaj delno poplačali italijanske in francoske pridelovalce za zgubo, ki so jo utrpeli svojega rine z velikimi trgovskimi koncesijami EGS državam ne-
članicam deveterice tako na evropski kot na afriški in azijski celini — zelo verjetno (le bo uresničena tako kakor se nadejajo neposredno prizadeti. To pa zaradi koraka nazaj, ki ga je očitno pod hudim pri-skom bonske vlade napravil komisar za «zeleno Evropo* Gundelach: medtem ko je bilo prvotno napovedano, da bo EGS prispevala v prihodnjem petletju južnim kmetijskim območjem 1.026 milijard lir, je vsoto sedaj skrčil za 10 odst. na 925 milijard. Ne samo, črtal je tudi predlog, da se v paket vključijo tržni posegi kmetijskega sklada EGS - FE OGA — za 320 milijard, kar dejansko pomeni, da bj šlo južnoevropskim pridelovalcem sadja in povrtnine ter vinogradnikom vsega le ka kih 700 do 750 milijard lir. Sicer pa najnazorneje prikazuje diskriminacijo kmetijskih oblasti deveterice do sredozemskih kmetovalcev v prid severnoevropskim riaslednji podatek: za podpiranje cen ob izvoru žita, sladkorja, mesa in mlečnih izdelkov, ki so domena «severnih bratov*, je sklad FEOGA prispeval v poslednjih treh letih poprečno kar 64,5 od sto vse finančne razpoložljivosti, medtem ko je namenil vinu, oljčnemu olju in povrtninam, ki so značilni za južne predele skupnosti, komaj 9,1 odstotka.
Dejstev, da igra italijansko kmetijstvo podrejeno vlogo v -sklopu EGS in da znajo to zahodni Nemci skupaj z Angleži, Nizozemci in Dan-
nih krogih in strankah brez dvoma pozitivni, se pa žahddhohehiški listi sprašujejo, če je bil, z izjemo podpisa « gospodarskem sodelovanju, sploh dosežen kak vidnejši rezultat. Kancler Schmidt .je ob podpisu uradnih dokumentov izjavil, da pomeni sporazum pripravljenost razvijati kvaliteto in količine dvostranskih odnosov, si prizadevati za razorožitev in stremeti k temu, da bi se vsebina takih dobrih sosedskih odnosov v Evropi ohranila tudi za prihodnje rreneracije. Predsednik socialdemokratske stranke Wil!y Brandt pa je v nekem intervjuju poudaril, da je »skoraj gotov*, da bo obisk pomenil korak naprej k popuščanju napetosti. Najpomembnejši rezultat obiska pa je po mnenju vseh uradnih krogov pripravljenost za poglabljanje odnosov in za skupno prizadevanje v korist popuščanja napetosti.
Povsem drugačna je ocena tiska. »Frankfurter Rundschau*, ki je mod najbolj zmernimi in previdnimi, se na primer vprašuje, ali je poudarjena pripravljenost zadosten rezultat za pozitivno oceno obiska, »zlasti še ker bi pobude za Dopuščanje napetosti lahko strnili v formulo, da je dialog vendarle boljši od spopada*. Zgodovinsko na — zaključuje list — je v obisku le dejstvo, da na prihodnjih obiskih ne bodo imeli današnji sobesedniki več vloge protagonistov*.
Povsem drugačne so ocene sov jetskih uradnih krogov in tiska. V Moskvi so pravzaprav trikrat zadovoljni z obiskom. Prvič, ker dvostransko sodelovanje prehaja od klasične trgovinske menjave v ka kovostno višjo obliko široke kooperacije; ( drugič, ker je Bonn izpričal večjo pripravljenost, da se angažira za napredek dunajskih pogajanj, izpolnjevanje helsinške listine in za širjenje stikov med Vzhodom in Zahodom: tretjič, ker je ZRN obljubila, da bo odierala bolj konstruktivno vlogo v nadaljnjih sovjtesko - ameriških razorožit-venih pogajanjih in da bo pripomogla k njihovemu uspehu.
Mednarodnih ocen pravkar zaključenega obiska Brežnjeva v Bonnu še ni, dasi ni dvoma, da bodo vsaj previdno pozitivne. Edina, ki se je doslej oglasila, je LR Kitajska, ki pa je — kot je bilo pričakovati — skušala prikazati vrlr kot neuspel. V svoji oceni se kitajski komentatorji sklicujejo predvsem na poročanje zahodnonemške ga tiska, češ »stvarnih rezultatov ni bilo* in seveda ne zamujajo priložnosti za napad na sov jetskega LONDON — Prihodnje zasedanje partijskega in državnega voditelja, biroja socialistične internacionale bo , v Afriki in bo posvečeno problemcm svetovnih gospodarskih neravnove-
ci temeljito izkoriščati v lastne namene, je deloma kriva tudi dosedanja nesmotrna politika rimske vlade. Na to je, čeprav z drugimi besedami, opozoril včeraj sam minister Marcora: »Zadnja leta smo se predali tak idealističnemu gledanju na gradnjo združene Evrope, da smo docela pozabili na stvarna vprašanja: konkretno na stroge obveznosti, ki smo jih sprejeli ob vstopu v EGS s podpisom raznih sporazumov in klavzul.* (dg)
V Afriki prihodnje zasedanje socialistične internacionale
sij. Biro se bo namreč sestal 12. in 13. maja v glavnem mestu Senegala Dakarju, glavna točka na dnevnem redu pa nosi naslov: «Odnosi sever — jug in novj mednarodni gospodarski red*. Zasedanju bo predsedoval predsednik socialistične internacionale Willy Brandt.
NEW YORK — Izraelski premier Begin je včeraj odpotoval iz New Yorka v domovino ob zaključku osemdnevnega obiska v ZDA.
V Genovi priprli tri domnevne skrajneže
GENOVA — Pripor treh domnevnih skrajnežev, je rezultat širokopotezne akcije pregledovanja in sistematičnega prečesavanja nekaterih genovskih četrti, ki so jo začeli včeraj ob pr vem svitu karabinjerji. Akcija spada v sklop preiskave o ugrabitvi predsednika krščanske demokracije Alda Mora.
, Priprti s0 28-lelni univerzitetni do-
cent Vincenzo Mašini, 26-letna študentka Carla Marchitelh in 25-letni študent Mario Boldrin. Vsi so kot pri staži gibanja »avtonomije* že imeli nekajkrat opravka s policijo, tokrat pa gre — kot v priporu študentov, ki so bili aretirani v Rimu — za veliko hujše obtožbo članstva v prevratniški organizaciji in sodelovanja z oboroženimi tolpami.
Spričo tajnosti preiskovalnega postopka ni bilo mogoče zvedeti, na čem so karabinjerji osnovali obtožnico. V krogih preiskov alcev Pa vsekakor trdijo, da je gradivo, ki so ga zaplenili Masiniju in Marchitellijevi »skrajno zanimivo*, dokumenti, ki so jih našli na Boldrinovem domu. pa naj bi celo dokazovali njegovo sodelovanje s pre vratnimi skupinami.
Nobene vidne novosti pa niso medtem zabeležili preiskovalci v Rimu. Omembe vredni so le protesti nekaterih levičarskih organizacij zoper »neutemeljene in protizakonite aretacije nekaterih levičarskih aktivistov.*
Spoštovani naročniki in čitatelji
Naš zamejski slovenski dnev nik je v preteklih dneh slavil izid svoje desettisoče številke, 13. maja letos pa bo poteklo natanko 33 let od izida njegove prve številke v osvobojenem Trstu. Za ta dvojni jubilej je naš dnevnik prejel visoko in častno priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda. To priznanje, ki se podeljuje za kontinuirano delo v smislu izročil našega narodnosvobodilne-ga boja, nas vse zavezuje, da bomo tudi poslej, kot smo skušali biti vse doslej, vredni nadaljevalci slavnega Partizanskega dnevnika, čvrsto na braniku življenjskih interesov celotne ' slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi, pobor-niki i' ih stikov z narodnim jedrom v matični domovini ter konstruktivnega sodelovanja med državljani obeh narodnosti na našem področju, pobor-niki vedno bolj odprte meje in vedro večjega prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo.
V tem duhu želimo počastiti oba letošnja jubileja Primorskega dnevnika in priznanje Osvobodilne fronte s tovariškim srečanjem vseh, ki se čutijo navezane na Primorski dnevnik.
Srečanje bo v nedeljo, 14. maja t.l„ ob U. uri v vhodnem fojerju Kulturnega doma v UL Pctronio 4. ob slovenski narodni in borbeni pesmi ter ob prigrizku.
To sporočilo velja kot vabilo z iskreno željo, da bi vas lahko pozdravili v naši sredi.
Ob tej priložnosti bomo tudi skromno nagradili naše zveste • aznašalce, ki jutro za jutrom skrbijo, da prihaja Primorski dnevnik na vaše domove.
Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika Trst - Gorica Trst. Gorica, maja 1978
Pokrajinski svetovalec prof. Pavel Petricg je svoje prve vtise po dal že tik pred zaključkom konference. Zanj je pomembno in zadovoljivo predvsem to, da je bila konferenca sklicana in da so beneški Slovenci ,,a njej množično sodelovali. Če je bil namen konference poslušali zahteve narodnih skupnosti. beležiti zahteve iz baze. tedaj so le te bile zelo jasne in učinkovite. Predvsem je nedvoumno sporočilo. ki so ga konferenci in kvalificiranim predstavnikom oblasti poslali Slovenci. Čeprav so idejno raznoliki so pa vendar enotni v temeljnih zahtevah: družbenogospodarska obnova, zaščita jezika in kulture, pouk v materinščini in torej poudarek enotnosti vseh Slovencev v deželi Furlaniji Julijsk, krajini v zahtevi po globalni zaščiti.
Petricig je poudaril tudi sozvočje med znanstvenimi in strokovnimi ugotovitvami ter zahtevami beneških Slovencev. Priča smo torej objektivnemu priznanju ter obenem izrazu subjektivnega hotenja, na katero so se nekateri sklicevali.
Petricig je izrazil mujenje, da je osnutek K Pl za globalno zaščito bogat, vendar je o vsem tem potrebna široka razprava med demokratičnimi silami. Videmske konference so se udeležili člani posebne vladne komisije za probleme Slovencev v Italiji. Tako Petricig, kakor glavni urednik «Novega Matajurja* Izidor Predan, sta mnenja, da bodo morali člani vladne komi sije v svojem delu upoštevati izid in gradivo te konference.
Konferenca sicer ni bila najbolje organizirana, metli Mario Gariup, župnik iz Ukev, vendar je zelo pozitivno, da so Slovenci nastopili kot rtajMj pripravljena in najbolj * notna sila. Konferenca je dokaz določene dobre volje pri KD. NaH problemi so vsekakor imeli prevelik odmev v javnosti, da bi jih sedaj lahko znova prezrli in zamolčali.
Kratkoročne spremembe verjetno ne bodo opazne, pravi Dino Del Medica, vendar opozarja, da je e-naknpraven in uravnovešen razvoj naše skupnosti prav tako pomemben kot zaščita slovenskega pouka, jezika in kulture. Zato je potrebno, da se duh in praktične posledice o-simskega sporazuma uveljavijo tudi v Furlaniji.
Razpravo na konferenci so poslušali predvsem politiki strokovnjaki in javni kulturni delavci. Aldo Clodig pa meni, da je sedaj nujno. da se z njenim delom in rezultati seznani ljudstvo.
Konferenca sama po sebi ne bo rešila problemov Slovencev v videmski pokrajini, ima pa zelo velik političdi pomen — je poudaril prof. M. Qualizza. To je namreč mš prvi javni nastop in obenem skoraj uradno priznanje našega obstoja. Iz tega vidika je pozitivno, da je konferenco organizirala pokrajinska uprava, ket bo morala v bodočnosti skrbeti za zahteve in spoštovanje pravic Slovencev. O-čitno )e. da bo pokrajina storila svojo dolžnost, če bo čimprej postala vztrajen zagovornik in pobudnik tistih pravic, ki so jih njeni upravitelji v besedah priznali, posebno še sedaj, ko so slišali za naše zahteve, (v.t. — st.s.)
Pri Tilu predstavniki varnostnih služb
BEOGRAD - Predsednik Tito je pred 13. majem, dnevom varnosti, včeraj na Brionih sprejel delegacijo, v kateri so bili zvezni tajnik z.a notranje zadeve Franjo Herljevič s sodelavci, republiški in pokrajinski tajniki za notranje zadeve ter predstavniki drugih varnostnih služb. Herljevič je, kakor so sporočili, seznanil Tita z delovnimi rezultati jugoslovanskih varnostnih služb ter z njihovo usposobljenostjo za opravljanje zastavljenih nalog. Rečeno je bilo. poroča Tanjug, da so varnostne službe dosegle velike rezultate pri zaščiti socialistične samouprav ne dražbe pred poskusi sovražnih elementov, da bi ovirali njen miren in ustvarjalen razvoj. Tito je zelo pozitivno ocenil dosedanje delo varnostnih služb in poudaril, da jih je treba še naprej usposabljati, da bi lahko, tako kot doslej, uspešno prispevale k zaščiti življenja ljudi in materialnih dobrin Jugoslavije.
PEKING — Tudi kitajska vlada je sklenila priznati novi režim v Afganistanu. Ob tej priložnosti je agencija «Nova Kitajska* objavil« da namerava nova vlada voditi neuvrščeno zunanjo politiko.
k.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA SINOČNJI, PREDZADNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
ODSEK UL. PETRONIO POIMENOVAN PO PESNIKU FRANCETU PREŠERNU
Sklep so podprle vse demokratične stranke ■ Odobrili so tudi, ob vzdržanju KPI in PSI, novi načrt področij za ljudska stanovanja
mogočilo posvetovanje s konzulta-mi, sindikati in drugimi družbenimi predstavništvi. Odbor se je zato obvezal, da bodo posvetovanja vodili med obravnavanjem ugovorov. S posebno resolucijo, ki jo je predložila KD, dopolnili pa Dolhar (z obvezo o hitrem izplačevanju razlastitvenih odškodnin) in komunisti (vključitev tudi konzult) so pa sklenili sestaviti še posebno posvetovalno komisijo za izvajanje pobud pri gradnjah ljudskih stanovanj. Sklep so izglasovali ob vzdržanju svetovalcev KPI in PSI.
Danes dveurna stavka občinskih uslužbencev
Uslužbenci tržaške občinske uprave bodo danes stavkali dve uri (zadnji dve uri vsake delovne izmene). Stavko je oklical sindikat FLELS-CGIL v znak protesta zaradi poskusa občin-
Na svoji predzadnji seji pred potekom mandata (odločili So namreč imeti zadnjo drevi, ker jim je preostalo še rvekaj neodložljivega dela) je tržaški občinski svet vendar sprejel za slovensko narodno stno skupnost nadvse pomemben sklep, da poimenuje del Ul. Petro-nio, v kateri stoji Kulturni dom, po našem največjem pesniku Francetu Prešernu. Svetovalec Spetič (KPI), ki je zahteval javno branje besedila sklepa (veliko večino teh običajno po diskusiji v pristojnih svetovalskih komisijah pred glasovanjem sploh ne preberejo), je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo odbora, da zadosti obveznosti in obljubi, ki jo je sprejel že pred skoraj desetimi leti. Poudaril je, da je šlo za politično vprašanje in obžaloval, da ni bil odbor v tem času dovolj odločen, da bi zadovoljil upravičena pričakovanja slovenskih občanov po priznanju naših zaslužnih mož. Upati je zato, da bo nova občinska uprava po volitvah v celoti uresničila že davno postavljene upravičene zahteve in sprejete obveze. Opozoril je tudi .Kibor, naj poskrbi za pravilnost napisa in za določnejšo razlago Prešernovega po mena. Podobne misli je izrekel tudi svetovalec SSk Dolhar, ki je izrazil prepričanje, da gre za prvi korak, ki ga bo dopolnila nova uprava, ki bo izšla iz volitev. Za sklep so nato glasovale vse demokratične skupine, razen seveda fašistične desnice.
S tem bo po našem pesniku poimenovan del Ul. Petronio med Ul. Set tefontane in Ul. Donadoni.
Sinoči so svetovalci zaključili tudi maratonski tek razprav in glasovanj o številnih urbanističnih u-Krepih, ki so se jih obvezali odobriti pred potekom mandata in so jih zaposlovali na vseh sejah v zadnjih mesecih. Kot zadnji je pri šel na vrsto novi načrt področij, ki bodo namenjena gradnji ljudskih stanovanj. Na podlagi posebne raziskave je občina ugotovila, da bo v prihodnjih desetih letih potrebnih 16 tisoč novih stanovanj, od katerih naj bi jih polovico zgradili v okviru pobud za ljudske gradnje. Poleg skoraj 1.800, ki naj bi jih zgradili v okviru za to določenih področij v podrobnem načrtu za mestno sre dišče, in sicer pri Sv. Andreju, v Starem mestu, za rimskim gledališčem in v getu, bodo ostala gradili še v drugih conah. Tako bodo preuredili ali dopolnili stanovanjske zgradbe v.ulicah Svevo, della Tesa.
Ponzianino, Molin a vento, Timigna-no, S. Cilino in Flavia. Nova področja so izbrali na Kolonkovcu,' v Naselju sv. Sergija in na Opčinah.
Prednost pri dodelitvi izbranih površin bodo imele IACP, gradbene zadruge in javne ustanove.
V razpravo so posegli svetovalci Verza (KD), Varini (PLI), Dolhar (SSk). Costa (KPI) in Kervin (PSI).
Vsi so obžalovali, da je .bil načrt izdelan s tako naglico, kar je one-
ttrfTlTmT*l-1T“TTTT*..■».•»■■■■»»»»»■■■■■w«»««mM»mnmim««iHHminlH«IHmHtHIIHMHHIim»HWHIHHtlHM
skega odbora, da bi v občinskem svetu dosegel odobritev novega delovnega pravilnika za občinske uslužbence, ki je Po mnenju sindikalne organizacije nepopoln, v nasprotju s splošnimi določbami delovnih pogodb in zato ne-spremljiv. Prizadeto delavstvo se bo ob 12. uri sestalo na skupščini na sedežu sindikata v Ul. Pondares.
Danes seja deželnega sveta
Danes se ponovno sestane deželni svet. V prvem delu seje dobo na vr.-.ti običajna vprašanja, dnevni red pa obsega še štiri zakonske osnutke.
• Drevi ob 19. uri bo v konferenčni dvorani mestnega muzeja za prirodoslovno zgodovino v Ul. Ciamican 2, projekcija barvnih dokumentarnih filmov: «Pajki: njem plena* in «Druž-beni pajek iz Gabona*. Filme bo komentiral dr. Giorgio Alberti.
Obsojen zaradi obrekovanja eden bivših voditeljev srbskopravoslavne cerkve
, Pod predsedstvom Edoarda Cola je bila včeraj na tržaškem kazenskem sodišču razprava proti Milošu Sekuliču, eni vidnih osebnosti srbskopravoslavne cerkve iz časov, ko je bila v sporu z beograjsko metropolijo. Sekulič živi sedai v Londonu, kjer je tudi urednik »Glasila srbske skupnosti*, ki je raz širjeno tudi v našem mestu. Prav to glasilo je objavilo članek, v katerem je vrsta natolcevanj na račun dveh duhovnikov tukajšnje pravoslavne cerkve, češ da sta grozila s smrtjo nekemu italijanskemu sodniku in da sta zakrivila še vrsto drugih hudih prekršsov. Se kuliča so včeraj spoznali za krivega in ga v odsotnosti obsodili na plačilo 200.000 lir globe, sodnih stroškov in odškodnine zasebni stranki v znesku 1 milijona ter na objavo razsodbe v »Glasilu srbske skupnosti*.
• Drevi ob 20. uri se bo sestala sve-toivanska rajonska konzulta na sedežu na Rotonda del Boschetto 3/F.
• Drevi ob 20. uri se bo na sedežu na Stari istrski cesti 43 sestala rajonska konzulta Sv. Sobote - Naselja sv. Sergija. Razpravljali bod0 o družinski posvetovalnici in o zaključku dejavnosti rajonske konzulte.
SPOMLADANSKA SIMFONIČNA SEZONA GLEDALIŠČA VERDI
Orkester Slovenske filharmonije potrdil visoko izvajalsko raven
Navdušen aplavz za solista-trobentača v Vivaldijevem koncertu • Mogočna izvedba Šostakovičeve Leningrajske simfonije • Sugestivno vodstvo dirigenta Nanuta
V okviru vedno bolj intenzivnih odnosov med gledališčem Verdi in Slovensko filharmonijo v Ljubljani je sinoči gostoval v Trstu v okviru redne spomladanske simfonične sezone veliki simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta. Nastop ljubljanskega ansambla je predstavljal tako pomemben dogodek, ki presega zgolj njegovo umetniško vrednost, saj dokazuje, da se Trst vedno bolj opredeljuje za svojo naravno vlogo tudi kulturnega mostu med latinskim in slovanskim svetom. Ravnatelj gledališča Verdi nam je povedal, da bo v kratkem gostoval v Ljubljani zbor gledališča Verdi v polifonski sestavi, v prihodnji simfonični sezoni pa bosta kar dva izmenična nastopa ljubljanskega in tržaškega orkestra. ‘,u '*“
Dirigent Anton Nanut je izbral za sinočnji koncert spored, ki je hotel po eni strani predstaviti zahtevnemu tržaškemu koncertnemu občinstvu sodobno slovensko simfonično delo, Rozinovo *Belo krajino», in prav tako v prvi tržaški izvedbi slovito Šostakovičevo Simfonijo št. 7 v C-duru op. 60, imenovano tudi *Le-ningrajsko», ker jo je napisal v času nacistične obkolitve mesta ob Nevi, po drugi strani pa počastiti plo-
OKKOGLA MIZA V DOLINI
Potreba po zaščitnem poimenovanju naših vin
Napisi na steklenicah hi morali biti dvojezični
V	sklopu občinske razstave vin je bila sinoči v Dolini okrogla miza na temo »Valorizacija in poimenovanje vin v naši pokrajini*, ki jo je organizirala občinska uprava. Ob prisotnosti velikega števila krajevnih kmetovalcev se je govorilo o potrebi po zaščitnem poimenovanju vin (DOC). Prisotni so bili tudi odbornik dolinske občine Ota, dr. Rollo za kmetijsko nadzomištvo, Budin za kraško gorsko skupnost, Bukavec za Kmečko zvezo ter drugi izvedenci in upravitelji. Ker je Italija vključena v Evropsko gospodarsko skupnost, je vezana na določena gospodarska pravila, zaradi česar ima finančne in druge pomoči le tisto vino, ki ima zaščiteno ime, v drugih področjih pa se sploh ne smejo saditi nove trte. To za sedaj še ne velja za našo deželo, bo pa do tega prej ali slej prišlo. Zato je poimenovanje krajevnega vina vsekakor v veliko korist vinogradnikom, ki pa v primeru skupnega poimenovanja ne bi bdi prisiljeni ga ustekleničiti.
V	p>osegih je prišlo do predlogov, da bi poimenovali dve tipični vini, kot na primer teran in malvazijo, ostalo pa bi poimenovali kot tipično belo, oziroma črno vino pridelano iz raznih vrst grozdja. Prišlo je tudi do zahteve, da mora biti ves postopek, poimenovanje in kakršenkoli napis na steklenicah dvojezičen. Za vse delo glede poimenovanja vina v naši pokrajini bodo sestavili poseben pripravljalni odbor, v katerem bodo zastopane razne zainteresirane organizacije in seveda predstavniki vinogradnikov. Tako so za dolinsko občino sinoči imenovali tri kmetovalce in sicer Josipa Sancina, Zorana Parovela in Ljuba Petaro-sa. Podobne okrogle mize in sestanke bodo organizirali tudi ob prilož nosti drugih vinskih razstav v naši pokrajini, da bi čim bolje seznanili zainteresirane vinogradnike
Miro in Pavla Furlana je razveselilo rojstvo prvorojenca IVANA
Srečnima staršema čestitamo, malemu Ivanu pa želimo mnogo sreče v življenju.
Prijatelji iz Padrič!
DANES V UL. TRENTO 8
Okrogla miza o sožitju med jadranskima sosedoma
Center za civilno in društveno vzgojo (CEPACS) organizira danes, 9. maja, ob 18.30 v dvorani zavarovalnice »Assicurazioni Generali*, Ulica Trento 8, okroglo mizo na temo »Sožitje Italijanov in Slovanov na Jadranu*.
Sodelovali L-do Guido Miglia, A-leš Lokar in Jože Pirjevec, debato pa bo vodil Dino Saraval.
dovitega italijanskega skladatelja Antonia Vivaldija z njegovim redko izvajanim Koncertom v c-duru za dve trobenti in orkester.
Rozinov «simfonični scherzo» Bela krajina je del štirih simfoničnih pesnitev, ki jih je avtorju navdihnila narodnoosvobodilna epopeja. Za jema iz ljudske melodike in motivike, vendar skozi moderno simfonično govorico. Iz dela diha radost nad priborjeno svobodo, to pa tudi že pomeni, da je skladba v celoti zvočno polna in živahna. Orkester jo je izvajal zanosno, vendar brez pato-sa, s tisto potrebno dinamičnostjo, ki ustrezno odseva radost in veselje.
Čeprav je Šostakovičeva simfonija obsegala zaradi svoje neobičajne dolžine ves drugi del sporeda in je na nj^i btja, v bistvu teža koncerta, lahko mTrrii^iapišemo, da je umetniški vrh večera vendarle bila izvedba Vivaldijevega Koncerta v C-duru predvsem po zaslugi o-beh mladih solistov - trobentačev Antona Grčarja in Stanka Arnolda. Skladba ima sama po sebi vse zna čilnosti Vivaldijevega koncertnega opusa, vendar ji daje vodilna vloga dveh trobent posebno mikavnost zaradi virtuoznosti ki jo zahteva od solistov in obenem od orkestra v kontrapoziciji z njima. Solista sta bila naravnost briljantna v brezhibni tehniki in zvočni čistosti, kar je redka kvaliteta tudi vrhunskih mojstrov tega glasbila. Zlasti v tretjem stavku (Allegro) sta prekosila sama sebe z interpretacijo, ki je izzvala tako navdušen aplavz občinstva, da je moral dirigent Nanut stavek ponoviti. Sicer pa je tudi orkester muziciral v dobro odmerjenem ravnotežju s solistoma,
Šostakovičeva «Leningrajska» je delo, ki poslušalca nujno prevzame in pretrese kljub dolžini in mnogokrat ponavljajoči se motiviki. Prevzame in pretrese zato, ker je nastala sredi boja za življenje ali smrt v obkoljenem mestu in ker se ta boj plastično odraža v celotnem njegovem glasbenem tkivu. Orkester je pod sugestivnim in vedno skrb no doziranim Nanutovim vodstvom dosegel čudovite učinke v vseh štirih stavkih, zlasti pa v prvem, ko je plastičnost motivike prišla morda najbolj do izraza, in v za ključnem, ko skladba prekipi v svoji monumentalni zvočni gmoti in za poje spev življenju v priborjeni svobodi. Toda zaradi tega nista ostala v senci niti mojstrsko napisani Scherzo in niti žalostinka tretjega stavka, tista, ki noč in dan boža poljano 800.000 mrtvih na leningraj-
POROČILO DELAVSKEGA SVETA CARTIMAVA
Neznatno onesnaženje zaradi izliva nafte
Na odprli skupščini bodo proučili možnosti za odstranitev se zadnjih ostankov nafte
Delavski svet »Cartimava* je včeraj objavil ostro protestno noto, v kateri polemizira s pristopom krajevnega dnevnika do dogodka, ki se je pripetil 1. maja. Tedaj se je namreč zaradi okvare na tovarniški termoelektrični centrali izlilo v potok Lokovac okrog 350 kg nafte, dnevnik pa je vso stvar napihnil in vest objavil pod štirikolonskim na slovom, čeprav, kot poudarja poročilo, je bila škoda minimalna, saj so takoj posegli tehniki Cartimava in tržaške občine.
Kot sad fantazije ocenjuje tudi trditev, da je nafta uničila številna gnezda neke vodne ptice, ki je v resnici že pred leti izginila s tega področja. Vsled vsega tega, zaključuje nota, je delavski svet skupaj z upravo podjetja sklenil, da priredi skupščino, ki je odprta tudi združenje za zaščito narave, da se oce ni sedanji položaj in ugotovi mož-
nosti za odstranitev še zadnjih Stankov nafte.
skem pokopališču.
Občinstvo je izreklo izredno discipliniranemu in razpoloženemu orkestru in njegovemu dirigentu Nanutu zasluženo priznanje z dolgotrajnim aplavzom za glasbeni večer, ki bo ostal v spominu in'ki je, kot že zaključni koncert v gledališču Rossetti, pomembno uveljavil slovensko glasbeno kulturo v našem mestu, (j.k.)
Tržaško gledališče v Istri in na Reki
Z Goldonijevo komedijo «Ljubo-sumne žene» bo Stalno tržaško gledališče v teh dneh gostovalo po bližnji Istri in na Reki. Tako bo danes ob 20. uri v Kopru, jutri, vedi no Ob isti uri. v gledališču Gandu-sio v Rovinju, v četrtek ob 20. uri v gledališču Tartini v Piranu, v pe-\ tek ob 19.30 v Poreču, v soboto ob 19.30 v Pulju, v nedeljo, vedno ob 19.30. v gledališču Neboder na Reki. Zadnja predstava bo v ponedeljek ob 19.30 v Labinu.
Turnejo organizirajo v sodelovanju z Zvezo Italijanov iz Istre in z Reke ter Ljudsko univerzo iz Trsta.
SLOVENSKI KLUB priredi
danes, 9. t.m., ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20/11 recital na besedila
OTONA ŽUPANČIČA
KAKO JE ZVENELO MOJE SRCE
oh 100-letnici pesnikovega rojstva
Izbor in postavitvena zamisel: Marko Kravos.
Režija: Marij Uršič. Interpretacija: Bogdana Bratuž, Anton Petje. Aleš Valič.
Tržaška premiera Vljudno vabljeni!
Gledališča
ROSSETTI
Danes, 9. t.m., ob 20. uri, red »prvi torek*, bo Stalno gledališče iz Turina predstavilo »Verso Damasco* Augusta Strindberga. V abonmaju: kupon št. 8. Režija Mario Missiroli. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti.
AVDITORIJ
Jutri ob 20.30 v okviru »Invito al teatro* Cooperativa 11 Collettivo di Parma «11 quinto stato*. Vstopnice pri osrednji blagajni.
Kolektiv slovenskih študentov ekonomske fakultete
vabi na razpravo o temi
»Volitve in delegatski odnosi v samoupravnem socialističnem sistemu*
ki bo v petek, 12. t.m., ob 20. uri v dvorani SPZ v Ulici sv. Frančiška 20 (II. nad.). O tej temi bo govoril Savin Jogan,
PEDAGOŠKI ODSEK SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
v sodelovanju s pedagoško fakulteto tržaške univerze prireja dve predavanji o jugoslovanskem šolstvu, ki bosta v dvorani G. Ve-nezian - Piazzale Europa 1. Program: 10. maja ob 16. uri: »Preobrazba vzgojno - izobraževalnega dela v Jugoslaviji*. Predaval bo dr. Pero šimleša — predsednik prosvetnega sveta SR Hrvatske in eden izmed važnejših ustanoviteljev jugoslovanske didaktike. 11. maja ob 16. uri: »Značilnosti jugoslovanske didaktike v luči poglavitnih pedagoških smeri v inozemstvu*. Predaval bo dr. Vladimir Poljak — prof. didaktike na filozofski fakulteti v Zagrebu in predstavnik oddelka za pedagogiko.
4*11 OčIhJ Lij J VI J' I r ,
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zflvt^ovance 1NAM m ENPAS od 22. ,do.,J?. ure; telef. št 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel, 200-121; Se-sljan: tel. 209 197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
ŠOLA
GLASBENE MATICE TRST
Danes, 9. maja. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
PRVA ZAKLJUČNA AKADEMIJA
Vljudno vabljeni!
Kino
MIIIIMlIllllllllfllllHIIIIIIIIIIIimmiMIIIMIIIIiriMIIIIIIUIHIIIIIIIIIIMIIIIIIMItllllllllttlllMIIHIIIIIIIimtllllllimi
POTREBNO JE BILO STRELJANJE KARABINJERJEV
Dramatična aretacija dveh mladih Tržačanov
Oba sta obtožena nedovoljene posesti mamil
Ariston 16.30-18.20—20.10-22.00 »Ecce I bombo*. Nanni Moretti, Luisa Rossi, Fabio Traversa. Barvni film.
Mignon 16.30 — 22.00 »Doppio colpo*. Oliver Reed, Deborah Raffin. Barvni film.
Nazlooale 16.30 «11 bandito e la ma-dama*. Burt Reynolds.
Grattacielo 16.00 «11 grande attacco*. Giulian0 Gemma, Henry Fonda. Bar vni film.
Excelsior 16.00 »La febbre del sa-bato sera*. John Travolta. Glasbo k filmu izvajajo »Bee Gees*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.30 »Gli uomini della terra dimenticata dal tempo*. Barvni film.
Eden 17.30—22.15 «Ciao maschio*. G. Depardieu, James Coco, Stefania Casini, Marcello Mastroianni. Pre povedan mladini pod 14. letom.
Ritz 17.30 — 22.15 «Salvate il Gray Lady». Charlton Heston, David Car-radine. Barvni film,
Cristallo 16.00 »Guerre stellari*. Fantastični film.
Fllodrammatico 16.00 »Justin e Julette, le sexy sorelle*. Prepovedan mladi-ni pod 18. letom. Barvni film.
Aurora 16.30 «L’isola del dottor Mo-reau*. Burt Lancaster. Barvni film.
Capitol 16.30 »Ritratto di borghesia in nero*. Omella Muti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Moderno 16.30 »Per chi suona la cam-pana*. Gary Cooper. Barvni film.
Ideale Danes zaprto.
Vittorio Veneto Danes zaprto.
Asira 16.30 »La grande avventura*. Barvni film.
Radio 16.00 «Godspeli (II Vangelo se-condo i nostri tempi)*. Rock glasba. Barvni film.
Volta Danes zaprto.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 9. maja GREGORIJ
Sonce vzide ob 4.42 in zatone ob 19.21 — Dolžina dneva 14.39 — Luna vzide ob 6.25 in zatone ob 21.26.
Jutri, SREDA, 10. maja IZIDOR
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,4 stopinje, najnižja 11,2, ob 13. uri 19,2 stopinje, zračni tlak 1005,8 mb ustaljen, vlaga 67-odstotna, nebo 6 desetink pooblačeno, veter zahodnik jugozahodnik 17 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 15,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 8. maja 1978 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
RODILI SO SE: Michela Marangio-ne, Elisa Cemivani, Katja Codiglia. Andrea Blasini, Simone Privileggi Ghira, Alessandro Sappada, Andrea Vrtlar.
UMRLI SO: 77-letna Augusta Reiss vd. Corsi, 79-letni Antonio Depangher, 71 letni Albino Brandolin, 71-letna Luciana Rutter vd. Bamboscek, 81-letni Michele Nelzi, 63-leta Maria Marussi.
Na križišču med Ul. Trento in Ul. Milano je prišlo včeraj dopoldne do streljanja. Karabinjerji iz mdlj-skega poveljstva so zagledali dva mlada Tržačana, za katera je namestnik državnega pravdnika* dr. Brenči izdal zaporni nalog zaradi posesti mamil. Hoteli so ju aretirati, a mladeniča sta jo ucvrla urnih nog. Karabinjerji so morali dvakrat ustreliti v zrak, preden sta se mla deniča predala. Na njunih domovih so nato opravili hišno preiskavo in pri enem so našli 5 gramov mor fija. 27 gramov hašiša, dve tehtnici za mamila in nekaj delov pištole vrste P 38. Imen obeh aretiranih niso sporočili, ker karabinjerji i-šče.jo njune pajdaše.
Šest potnikov ranjenih
zaradi zaviranja avtobusa
Šest oseb .je bilo lažje ranjenih zaradi nenadnega zaviranja avtobusa na progi štev. 20 (Trg Liber-ta - Stare Milje). Šofer je moral v Ul. Carducci silovito pritisniti na zavore, ker mu je preseka! pot renault, namenjen v Ul. Carducci. Lažje poškodbe so zadobili 83-letna Luigia Bon, 64-letni Antonio Pasini, njegova 56-letna žena Ilda, 65-letna Luigia Bemi, 28-letni Giuseppe Civita in 45-lefcni Giuseppe Rizzi. Okrevali bodo v nekaj dneh.
Umrla j« Augusta Reiss prevajalka v Rižarni
Včeraj je umrla 77-letna Augusta Reiss vd. Corsi, bivša prevajalka SS-oddelkov v tržaški Rižarni. Reissovo so v prvih povojnih letih obsodili na 20 let zapora zaradi kolaboracionizma, a so jo kasneje pomilostili. Pričala je tudi na pro cesu o Rižarni, kamor so jo morali pripeljati v spremstvu kara binjerjev z rešilnim avtom ker sama ni hotela na sodišče. Njeno vedenje na procesu je bilo nezaslišano, saj je med drugim tudi dejala, da v Rižarni ni bilo krematorijske peči, pač pa le kotel za ogrevanje poslopja.
NA PRIZIVNEM SODIŠČU
Visoke denarne kazni za tihotapec s tobakom
Na tržaškem prizivnem sodišču se je včeraj nadaljevala in zaklju-! čila razprava zaradi tihotapstva s cigaretami, v katero je zapleteno deset oseb. Dogodki segajo v leto 1973, ko je finančna straža na ne kem motornem čolnu in v trstičju pri Ospu zaplenila več kot 500 kg cigaret in pri tem prijela tudi 29-letnega Livia Gandusia, ki je sicer priznal svojo krivdo, ni pa hotel izdati imen drugih, ki so bili v za devo vpleteni. Cigarete so prihajale z dveh grških ladij s panamsko zastavo.
Na včerajšnji razpravi, kateri je
predsedoval dr. Salis. svetnika Cos- j su in Ambrosi, tožilec Ballarini, ! zapisnikar Lubiana, so priziv Gandusia zavrnili kot neutemeljenega in potrdil prvotno obsodbo. Eldo Franconi - Vittor so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, njenemu možu Silvanu, Mariu Malagninu in Goranu Lalatovichu so potrdili obsodbo, to je 30 milijonov lir globe. Bruna Vincentija so obsodili na 22.400.000 lir globe, Grke Jannisesa in Spertosa na 30 milijonov, Kan-tageorgisa na 25 milijonov, Claudia Paliago pa na 2 milijona in pol pogojno. __________
štiri dni po prometni nesreči
Karel Ota s Krmenke je podlegel poškodbam
DNEVNA /SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6 in Ul, Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6 in Ul, Cavana 11.
Na nevrokirorškem oddelku je predsinočnjim podlegel težkim telesnim poškodbam 69 letni Karel 0-ta s Krmenke 25. -V bolnišnico so ga sprejeli v sredo, 3. t.m., ko se je ponesrečil v Ul. Flavia. Z dostavnim vozilom je bil namenjen proti mestu, a je nenadoma, verjetno zato, ker ga je med prehitevanjem oplazil avto A 112 bele barve, izgubil nadzorstvo nad vozilom in trčil v parkiran avto. Že ob sprejemu v bolnišnico je bilo njegovo stanje nadvse resno in so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo. Žal so Mie vse zdravniške nege zaman in štiri dni po nesreči je Ota umrl.
DEŽELNI SVET
FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE
se s sočustvovanjem pridružuje žalosti deželnega svetovalca Fulvia Bergo-masa ob smrti matere
Celestine Godeas vd. Bergomas
Ob izgubi dragega Karla Ota izreka družini globoko sožalje odbor »šagre* od Dom ja in s Krmenke.
Uprava in uslužbenci občine Dolina Izrekajo iskreno sožalje Vladimiru Oti ob prezgodnji smrti očeta Karla.
Zveza bivših borcev NOB Iz Križa izreka iskreno sožalje družini Košuta ob izgubi dragega Viktorja.
Ob izgubi dragega očeta Jožefa Sedmaka izreka Zveza bivših borcev NOB iz Križa globoko sožalje svojcem.
Zveza žena iz Križa izreka globoko sožalje tovarišici Lini ob izgubi dragega očeta.
PD Vesna iz Križa Izreka ob izgubi Jožefa Sedmaka svojcem iskreno sožalje.
Odbor in člani SK Devin Izrekajo občuteno sožalje vsem svojcem ob bridki izgubi Venceslava Terčona.
V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče in nono
\	H
VENCESLAV TERČON
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 9. t.m., ob 15. uri it hiše žalosti, Mavhinje 5, na domače pokopališče.
Žalujoča družina
Mavhinje, 9. maja 1978
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 88. letu starosti ž3 vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono
JOŽEF SEDMAK
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 9. maja, ob 15-3® iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči: žena Marija, sinova Veno tn Ladi, hčerka Lica in Rado z družino, vnukinja Jadranka, vnuk Mario ter drugo sorodstvo
Sv. Križ, 9. maja 1978
Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš dragi mož, <^e in nono
KARLO OTA
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 9. t.m., ob 13.15 iz ntf* vašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalujoči: žena Lucija, sin Vladimir, hčerka Neva, nevesta Darinka, zet Ar-geo, vnuki in drugo sorodstvo
Trst, 9. maja 1978 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3
\jyj. ir v /	, ..
Nepričakovano nas je za vedno zapustil
FRIDERIK ŽERJAL
(MIRKO)
Pogreb bo danes, 9. maja, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne b nišnice naravnost v Boršt.
Žalostno vest sporočajo: žena Viktorija, hčeri Lavra in Nadja, zeta, sestra, vnuki ter drugi sorodniki
Trst, 9. maja 1978 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3
Nenadoma nas je zapustil naš predragi
BERTO SARDOČ
nb
Pogreb nepozabnega pokojnika bo krenil danes, 9. t.ffl-,
16. uri iz hiše žalosti, Salež št. 12.
Žalujoči: mama, brata Stanko in Bruno, sestra (odsotna) ter Ivanka z družinami
Salež, 9. maja 1978
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila 0838 draga mama in nona
IVANKA G0JČA vd. BEVK
Pogreb bo danes, 9. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolD^ niče naravnost v trebensko cerkev.
žalujoči: hči Jožefa, sin Angel, nečakinja Marija z družino
Trebče, Padriče, 9. maja 1978
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni & izgubi naše drage
JUSTINE PETRIČ vd. ŠTOK
se prisrčno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, vsem, hi ^ nam bili ob strani v tem težkem trenutku in zlasti pa druid* skemu prijatelju Pepiju Škabarju, ki je z ljubeznijo stregel gi pokojnici.
Družina
Repentabor, 9. maja 1978 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3
Ob 10. obletnici smrti
IDE BOLČIČ
se je toplo spominjajo
Boljunec, 9. maja 1978
svojci
USPEŠNO NEDELJSKO SLAVJE DOLINČANOV
Majenca tokrat ob lepem vremenu
Ogrom
»a množica - Lep kulturni program - Številni obiskovalci v Torkli in na 22. vinski razstavi
.Edicij3 tokrat ni obveljala. Ma Vj.c.a s® je po šestih letih dežja od-3 X ^ePem sončnem vremenu, no yV Je poc* no^ P°šteno hlad-j0' v zameno pa je neusmiljeno li-r * * * * v. soh,ato ponoči, ko so dolinski ‘je in možje postavljali veliki kn u- Okradena češnja je bila ta-
i.	°“iina, da so jo fantje in možje
nato
tično
tnah
s težavo spravili na tovornjak.
Pa je bilo v hudem nalivu prak-netnogoče drevo nesti na ra-
de| p0 Dolini, saj so ga nato le z °m med enim in drugim nalivom tra>Za»Vo Postavili šele cb štirih zju-nživ |	in trudnim pa je spet
j,, , duh s pesmijo «Eno drevce obl F zrastl0>> in ob pogledu na ane, ki so se v jutranjem svitu razhajali.
vreme je v popoldanskih u-k:, Privabilo v Dolino ogromno o-vi*®?alcev, ki pa so imeli tudi kaj eu. Na »Gorici* se je odvijal pe-
STAIiNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTI)
Kulturni dom
ALEKSEJ ARBU7.0V
IRKUTSKA ZGODBA
drama v dveh delih
MILE KLOPČIČ
“cena in kostumi
EDVARD ZAJEC 'asbeni izbor in priredba „ ALEKSANDER VODOPIVEC
geografija Asistent režije
Režija
JANEZ MEJAČ BORIS KOBAL
MARIO URŠIČ
' Petek, 12. maja,
ob 16. uri abonma red I ■—ob 20.15 abonma red J
MOšKI pevski zbor »tabor,
OPČINE
Priredi v soboto, 13. maja, ob •30 v Prosvetnem domu na °Pčinah
KONCERT
Iškega pevskega zbora zarja IZ TRBOVELJ
Vljudiio vabljeni!
ŠSs-
D .	L£aMJuM2)
t^NC^ Dl CREDITO Dl TRIESTE ^ A § K A KREDITNA BANKA
ULICA F. PILZI'10 ■
TECAJI VALUT V MILANU DNE 8.5.1978
fcrišld dolar 2* šterling jCArski frank ifeki frank ^iski f^k marka fcski šiling dolar
SSttfIorint
4vS , krona
vrbska kro
rona
>» ^
CS8 krona
Oinar
" 'Ute.-*
1580,50
435.-
187,30
26.50 414.—
57,80
730.—
384,—
153,50
187,—
155.—
22,-
42.50

vseh tujih valut
ster kulturni program, ki ga je pričela godba na pihala «Breg» pod vodstvom Viljema Slavca. Program je nadaljevala Šaleška folklorna skupina iz Velenja, ki je po dveletnem premoru spet nastopila v Dolini. Odplesali so dalmatinske, srbske, posavinske in štajerske plese, ki so zbudili pri gledalcih veliko navdušenja. Med enim in drugim plesom je nastopil pevski zbor Fran Venturini od Domja, ki je pod vodstvom Ivana Tavčarja ubrano zapel šest narodnih in umetnih pesmi. Niso še zamrli zadnji akordi tamburaškega ansambla iz Velenja, ko so že prikorakali na «Gorico» parterji in par-terce v spremstvu godbe na pihala «Breg» in otvorili šagro s plesom pod «majem». Ples se je nato nadaljeval z ansamblom Lojzeta Slaka, ki je privabil toliko oboževalcev z obeh strani meje, da je bilo nabito tako na plesišču kot izven njega.
Številni obiskovalci so prišli v Dolino na pokušnjo domačih vin, ki je bila deležna pravega navala.
Ocenjevalna komisija je sinoči izbrala najboljša vina. Nagrado so dobili: bela vina — prvo Josip Pan-
gerc iz Doline, drugo Bruno Zahar iz Boršta, tretjo pa Ignacij Ota, tudi iz Doline. Pr; črnih vinih pa so Dolinčani odnesli vse tri nagra de: prvo Stanislav Prašelj, drugo Josip Pangerc in tretjo Josip Vodopivec.
Veliko ljubiteljev likovne umetnosti si je ogledalo v Torkli 5. likovno razstavo slikarjev - amaterjev iz Brega. V petih letih je njihovo število narastlo od šest na štirinajst, pa tudi kakovost je precej napredovala, tako, da je bil ogled za marsikoga prijetno odkritje.
Otroci so prišli na račun pri številnih stojnicah igrač in druge kra-marije kot tudi pri vrtiljakih in streliščih. Starejši pa so raje stopili na prigrizek k dobro založenim kioskom dolinskih deklet in fantov.
Praznik je res lepo uspel, nadaljeval pa se je včeraj s plesom ob zvokih domačega ansambla Super-group. Dolinski fantje in dekleta bodo svoj lepi običaj zaključili danes, ko bodo svoj z nekaj stoti pomaranč ovenčani «maj» svečano po-drrli ob zvokih godbe na pihala «Breg».
•imiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiliililiiiiiiiiitiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiKiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMii
V NEDELJO V NABREŽINI
Uspel koncert pevskega zbora iz Slovenj Gradca
V	nedeljo, 7. maja, je bil gost SPD »Ig® Gruden* v Nabrežini me-Ituti..pevski zbor iz Slovenj Gradca. Zbor združuje približno 50 članov iz vseh delovnih organizacij slovenjgraške občine. Bil je ustanovljen pred dvema letoma in ga vodi Franc Leskovar.
Koncert se je začel z nastopom domačega moškega zbora »Igo Gruden*, ki je pod vodstvom prof. Sergija Radoviča z nekaj pesmimi pozdravil svoje goste.
Nato je spregovoril Stanko Devetak. V kratkem nagovoru je poudaril predvsem pomen, ki ga imajo medsebojni stiki med kulturnimi organizacijami iz matične domovine in iz zamejstva.
V	imenu gostov se je član meša nega zbora zahvalil predvsem za sprejem in ponovno povabil moški, dekliški -in mešani zbor «Igo Gru-

'■iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiifiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHliiiliiiiiiiiiiiiimiiiiiiiillll
VESTI S KOPRSKEGA
Že v teku obširne priprave koprski občinski praznik
Prve prireditve že v četrtek - V ponedeljek, n<i praznik, slavnostna seja občinske skupščine
center .je v Kopru organi-
Mk .....	___
tj tiskovno konferenco, na kate-
.Seznanili novinarje z obširni
pra,Pr)pravami na letošnji občinski
vsakmk- Praznik (15. maj) bo kot m 'e',° Posvečen obletnici upo tov triar°žganskih delavcev in kme-tos Dfoti fašističnemu nasilju, le-35-ie?a. bo še poseben poudarek na HlatiAUc* združitve Primorske z ^ n° domovino.
tiskovni konferenci je pred koprske občinske skupščine Slavj® ^bram poudaril, da občani hegj praznik v znamenju uspešna ,Uva.ianja delegatskega siste-Stevi| štirih letih so si pridobili Žejo «e Skušnje in rezultati se ka ljanj °a vseh področjih samouprav Docla ln vplivajo na uspehe v gostili, nVlJ 'n v družbenih dejavno Vr- V°j občine t10 še vnaprej liilip r,len v pomorstvo z razvojem bost; "J .en®rgetske cone ter dejav-X j’ ki so vezane na ta objekta. f^v0 UStri-ji se ohota še hitrejši z*asti tovarn Tomos in Iplas, Čit^ rr|hen korak naprej pa je ob ffast napravila tudi v prometni in-Kfarin- turi, saj naglo napreduje te]e "Ja križišč na obalni cesti ter tlte„ '“koga in avtobusnega potni-Ilir)i* torminala. Ob prazniku bodo l>er . ?c,prli modernizirano cesto Ko-»lo^il riVAfje, ki 1)0 znatno razbre
Promet na obalni cesti.
bog priska občina je dosegla velik VzSo,n tud’ v izi?ra(inji šolskih in ftlorj-0 varstvenih objektov s sa-tfpi) ^Pevkom občanov, več pa bo ZaCj: opraviti za ureditev kanali-krCa za izgradnjo športno - re-Sep, ‘tskega centra, za ureditev Ra	ter za izgradnjo višinske
^da uda. Mario Abram je tudi ^ril potrebe no tesnejšem ma nejnem sodelovanju v okviru
uresničevanja osimskih sporazumov-Na tiskovni konferenci so tudi se znanili novinarje s programom le tošnjih proslav, ki se bodo začele že v četrtek, 11. maja. Ob 18. uri bo v prostorih pokrajinskega muzeja odprtje razstave otroških slik iz pobratenega mesta Ferrare, ob 20 uri pa bodo v koprski glasbeni šoli nastopili gojenci ferrarskega konservatorija. V petek ob 18. uri bodo v galeriji Loža odprli razstavo Živka Marušiča, ob 20. uri pa bo v domu Heroj Tito srečanje mladih pobratenih mest.
Sobota je namenjena številnim športnih srečanjem mladine pobratenih jugoslovanskih mest, sodelovali pa bodo tudi mladi športniki iz Ferrare. Na sam praznik; 15 maja, bo ob 10. uri slavnostna seja občinske skupščine, popoldne pa bo do odprli modernizirano cesto Ko per križišče Šmarje. Več prireditev pripravljajo tudi v Marezigah. V peteh ob 16. uri bo otvoritev tradicionalne razstave refoška. ob 20. uri pa večer pesmi o vinu, y soboto ob 20.30 bo na sporedu satirični kabaret Toneta Fornezzija «Metla», v nedeljo ob 15. uri pa bodo podelili nagrade najuspešnejšim proizvajalcem refoška.
SREČANJE KOPRSKIH IN ZAMEJSKIH OSNOVNOŠOLCEV
V Kopru je bilo danes srečanje obalnih osnovnošolcev in učencev osnovne šole iz Doline pri Trstu. Na srečanju, ki ga je pripravila obalna konferenca klubov OZN. so se mladi zamejci seznanili z dejavnostmi klubov OZN na obali, sami pa so se predstavili s kulturnim programom.
(lo)
den», da M' 21! ’ maja nastopiti v Slovenj Gradcu in tako vrnili obisk slovenjgraškemu zboru kot oktetu.
Zbor se je predstavi! s 15 pesmimi, od katerih je bil velik del koroških narodnih, ki so bile zelo občuteno zapete, kot jih znajo zapeti samo Korošci. Publika se je nad temi pesmimi zelo navdušila, kar je izkazala s toplim ploskanjem.
Med vsako skladbo je spregovorila članica zbora in predstavila naslednjo pesem.
Zbor jo zapel še eno hrvaško skladbo, nekaj narodnih, nekaj partizanskih koračnic in Prešernovi «Zdravico» in «Pod oknom*. Program se je zaključil z Gobčevo «Pesmijo o svobodi*. Dolgotrajen in iskren aplavz je zaključil koncert. Zbor je v zahvalo zapel še pesem «Rasti rožmarin*.
Na koncu se je predstavnik v imenu celega zbora še enkrat zahvalil za lep sprejem in za občutek domačnosti, (tr)
Pris
Ob 10. obletnici smrli Ide Bolčič darujejo svojci 10.000 lir za PD F. Prešeren.
V	počastitev spomina Žarka Race ta darujeta družini Lorenzi in Man-zin 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Žarka Ra četa daruje družina Doušak 10.000 lir za PD Vesna - Križ.
V	počastitev spomina dragega svaka Jožeta Sedmaka darujeta Vlasta in Armido 10.000 lir za PD Vesna in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Žarka Raceta daru jeta Gracijela in Sergij Gregorič
6.000	lir za ŠZ Bor.
V	spomin na Žarka Raceta darujeta Irma in Egon 10.000 lir za PD Tabor in 10.000 lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina prijatelja Žarka darujejo Sergij Peloza, Boris Milič in Dušan Mauri 30.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Karla O-te daruje Vera Udovič 10.000 lir za PD «Fra« Venturini*.
Namesto cvetja na grob Žarka Raceta daruje Angel Kermac z družino 10.000 lir za Glasbeno matico.
Mali oglasi
PO BESEDAH DEŽELNEGA ODBORNIKA COCIANKIJA
Deželna uprava si prizadeva urediti postajališča na mednarodnih prehodih
To bi koristilo celotnemu prometu in tudi tukajšnjim avtoprevoznikom Odpraviti je treba vzroke nezadovoljstva carinskih funkcionarjev
Številna vprašanja, ki zanimajo avtoprevoznike, so bila predmet živahne razprave na srečanju teh o-peraterjev, ki je bilo v nedeljo dopoldne v goriškem Avditoriju. Srečanje so priredili ob priliki gori-škega sejma Espomego in to je tudi umestno, saj je na tem sejmu posebni oddelek namenjen avtopre-vozništvu.
V	Avditoriju se je zbralo nekaj sto avtoprevoznikov iz vse dežele, prisotna je bila tudi delegacija avstrijskih avtoprevoznikov, prisotni' so bili, poleg deželnega odbornika za prevoze Gina Cociannija tudi senator Bacicchi, poslanci Marocco, Santuz in Cuffaro ter številni drugi predstavniki strank in banki ter strokovnih združenj.
Shod je otvoril zastopnik trgovinske zbornice Sacchetti, ki je prikazal vlogo, ki jo ima avtoprevozni-štv-a v Gorici, kjer je osredotočeno sorazmerno veliko ter operaterjev tudi zaradi neposredne bližine državne meje. Goriškj avtoprevozniki so se namreč specializirali v prevozih blaga med Italijo in Jugoslavijo in to blago prevažajo tudi v bolj oddaljene dežele. Prosta cona je temu razvoju avtoprevozništva veliko pomagala, avtoprevozništvo pomeni danes važno komponento v goriškem gospodarstvu. V zadnjem času pa jim je sporazumno s trgovinsko zbornico in strokovnimi združenji uspelo doseči od goriške posojilnice, da je pričela dajati ugodnejša posojila avtoprevoznikom za nakup vozil.
Daljši govor je imel deželni odbornik za prevoze Gino Cocianni. O-risal je najprej težave, s katerimi so se morali prejšnji teden spoprijeti na mednarodnem prehodu pri Trbižu, ko je prišlo do ostrih nasprotovanj med avtoprevozniki in i-talijanskimi cariniki.
Težave z vprašanjem carinikov so tudi na drugih mejnih prehodih naše dežele, je de jal Cocianni, in vprašanje bo treba rešiti tako z deželnim novačenjem carinskih funkcionarjev kot z gradnjo stanovanj. V Gorici je trgovinska zbornica z denarjem Goriškega sklada že pristopili! k reševanju tega vprašanja, v deželi pa naj bi v ta namen porabili milijardo lir in stanovanja naj bi zgradili predvsem v Trbižu ali v Pon-tablju.
Zatem je Cocianni omenil še prizadevanj dežele za ureditev infrastruktur tako na meii z Avstrijo kot z 'Jugoslavijo Iti?’ tudi prizadevanja, da bi Bavarsko približali Trstu z izgradnjo -predora pod Alpami v Karniji.
V	debato so s poročili posegli tudi generalni tairik združenja avtoprevoznikov ANITA dr. Gaudenzio Ma-rocchi, deželni tajnik tega združenja dr. Ciani in poslanec Dino Marocco. Goriški župan Pasquale De Simone je v svojem pozdravnem govoru poudaril važnost, ki jo Gorica polaga razvoju avtoprevozništva, saj >e to zelo važna komponenta tukajšnjega gospodarstva in je prav v gospodarskih stikih med Jugoslavijo in Italijo in s tem v zvezi v av-toorevozništvu in ustreznih strukturah odvisen nadaljnji razvoj Gorice.
Po raznih posegih v razpravo so si avtoprevozniki ogledali goriško razstavišče. Na Esoomegu je bilo tudi v nedelio. zadnji dan sejma, zelo veliko ljudi, kar dokazuje u speh te prireditve.
................................
" 1 NORMALIZACIJA PROMETA V KANALSKI DOLINI
(JAULI VUUDLIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68 72. 850 68. A 112 72, NSU 1200 72. mercedes 200 D 70. 124 coupe 1600 74. AR 1300 75, 1500 C 66, tau-nus 1300 73. 128 71. J24 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel 826084.
POČITNIŠKO prikolico s tremi ležišči iščem v najem za 1 mesec v Istri. Tel. 761470.
Goriška občina: eno največjih podjetij
G-oriška občinska uprava ima letos skoro 700 uslužbencev, točno 699. Od teh jih je 573 v neposredni občinski službi, dva sta uslužbenca občinske lekarne v Štandrežu, 124 pa je uslužbenih v mestnem podjetju za vodo, metan, elektriko in avtobusni prevoz Goriška občina je s tako velikim številom uslužbencev eno največjih podjetij v Gorici, saj z njo lahko »konkurirata* le splošna bolnišnica in podgorska tekstilna tovarna, ki pa je sedaj v precejšnji krizi. Vsa druga industrijska ali u-služnostna podjetja imajo manj zaposlenih.
Najnovejši predpisi, znani kot zakon Stammati, določajo, da ne srhe-jo krajevne in sploh javne uprave večati števila zaposlenih, upoštevajoč število ljudi, ki je bilo v službi konec leta 1976. Moč pa je izpolniti vrzeli samo, če se ugotovi, da je ‘o mesto nujno. Moč je tudi povečati število zaposlenih, vendarle je treba v tem primeru ustanoviti novo službo. To pa postaja skoro nemogoče v trenutku, ko so proračuni krajeVnih uprav postali na mah zelo revni.
O S M I C A
PEPI SANCIN - ŠARNEK Dolina št. 112
je danes odprl osmico.
Toči belo in črno vino.
Več umetniških del v javne zgradbe
Umetnikom ni všeč, da krajevni upravitelji pozabljajo nanje, ko načrtujejo in gradijo javne zgradbe. Zakon namreč določa, da je treba dva odstotka denarja, ki je namenjen za gradnjo javne zgradbe, uporabiti za umetniško opremo te zgradbe. V nekaterih primerih so občine in druge javne uprave to upoštevale ter na dvoriščih ali v vežah šol, šrortnih objektov, žuoanstev in drugih Javnih zgradb, dale postaviti kipe, reliefe ali druga umetniška dela. Ponekod pa, kjer so morali krajevni upravitelji iskati dodatna sredstva za dograditev stavb, so ta zakon nostavno prezrli.
Pred nekaj dnevi so se sestali u-metniki, ki so včlanjeni v sindikat
umetnikov CGIL na Goriškem in razpravljali o tem vprašanju. Sklenili so senzibilizirati krajevne upravitelje in izrekli tudi mnenje, da je treba biti v izbiri umetnikov zelo široki, kajti nj prav, da najdemo vedno ene in iste umetnike, ki izdelujejo umetnine za javne ustanove.
Težave goriškega
zdravstvenega
konzorcija
Da uvajanje preosnove v zdravstveni službi ne bo potekalo povsem brez težav, je bilo pričakovati že od vsega začetka, ko so bili u-stanovljeni zdravstveni konzorciji, med temi tudi konzorcij za goriško območje. V prvih mesecih obstoja se je ta ustanova ukvarjala v glavnem z organizacijskimi zadevami, ko pa se je lotila reševanja stvarnih vprašanj zdravstvene oskrbe, oziroma varstva zdravja na delovnem mestu, so se stvari zataknile. Menda so odpovedale nekatere službe, ki delujejo v sklopu članic konzorcija in ki bi morale biti na razpolago. Pri uresničevanju pobude za raziskavo o delovnem okolju v kr minski tovarni Teo Friuli, je konzorcij naletel na popolno nerazumevanje s strani pokrajinskega laboratorija za higieno.
O teh težavah pa so razpravljali na zadnjem občnem zboru konzorcija ter sprejeli tudj protestno resolucijo, v kateri opozarjajo na nera-zumliivo zadržanje pokrajinskega laboratoriji za higieno in pokrajinske komisije za zdravstvo.
Pred sodiščem skupina izvenparlamcntarcev
Pred tržiškim okrajnim sodnikom se je včeraj zagovarjala skupina levičarskih izvenparlamentarcev, ki so bili obtoženi, da so 4. septembra lani, na nedovoljeni manifestaciji v Tržiču, bili oboroženi z lesenimi palicami in drugimi «obrarnbnimi oziroma napadalnimi* pripomočki. Manifestacije, ki so jo organizirali izvenparlamentarci v odgovor na
fašistično izzivanje v Casseglianu, se je udeležilo kakih 80 mladeničev. Nekatere med njimi je policija
OB MLADINSKEM DNEVU V ŠTEVERJANU
Nad 50 mladih slikarjev se je pomerilo za prvo mesto
Slikarski ex lempore tudi letos pripravil goriški Mia. dinski krožek - Orientacijski pohod, srečanje mladinskih ekip v športnih igrah in nastop novogoriških deklet h.-polnili športni del manifestacije
Vreme je v nedeljo le prizaneslo marljivim organizatorjem Briškega griča v Števerjanu, da so, čeprav
prijela in prijavila sodišču. Včeraj ne brez motenj in težav, izpeljali
vsaj mladinski dan in s tem dejan- j sko zaključili prvomajsko praznova-1 nje. Nedeljske športne in kulturne prireditve so bile v glavnem namenjene mladim, medtem ko so starejši našli dovolj razvedrila ob zvokih domačega narodnozabavnega ansambla ter ob zadnjih kozarčkih na vinski razstavi, ki se je prav tako včeraj. zaključila.
Med športnimi prireditvami velja vsekakor omeniti orientacijski pohod, k; je bil letos nekoliko bolj zahteven, kakor prejšnja leta in ki se ga je, kljub slabemu vremenu, udeležilo dest moštev. Prvo mesto je osvojila skupina goriškega Mladinskega krožka. Nekoliko bolj skromen je bil (po udeležbi) turnir med dvema ognjema, ki so se ga udele-
so se pred tržiškim pretorjem Per no zvrstili 31.-letni Arturo Bertoli, iz Tržiča, Ulica Ferraris 3, in njegovi somišljeniki, 21-letni Ates-sandro Ferfoglia, 22-let,ni France-sco Morena in 24 letni Gualtiero Pin, ki so vsi doma iz Tržiča. Peti obtoženec, 21-letni Duilio Boffito, ki je doma v Genovi, se ni predstavil.
Sodnik je Bertolija obsodil na eno leto aresta in na plačilo globe 200 tisoč lir, pogojno in brez vpisa v kazenski list .ostale obtožence pa oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 2268.
SESTANEK RAJONSKE K0NZULTE Z INDUSTRIJSKIM KONZORCIJEM
ŠE ENKRAT POTRJENA NUJNOST OHRANITVE ŠTANDREŠKE ŽEMLJE
Kmetje še niso dobili odškodnine za pred leti odvzeto zemljo Protislovna stališča predstavnikov industrijskega konzorcija
Na sestanku, ki je bil prejšnji večer v Štandrežu med zastopniki rajonske konzulte in nekaterimi člani upravnega odbora konzorcija za industrijsko cono, je prišlo do odkritega soočenja nasprotujočih si mnenj. Predsednik konzulte Valter Reščič je podrobno orisal položaj, v katerem se je znašlo štandreško kmetijstvo. Še po zadnji vojni se je s kmetijstvom ukvarjalo okrog sto družin, v hlevih so imeli nad 500 glav živine, v vasi je bilo sredi petdesetih let nad petnajst avtoprevoznikov - trgovcev, ki so se ukvarjali samo s prevozom domače zelenjave v Trst in na druge trge. Danes se je število kmetov zmanjšalo na 40, nekoliko se je zmanjšalo tudi število trgovcev - avtoprevoznikov. To deloma zaradi uvedbe mehanizacije v kmetijstvu, še

Pogoji za redno poslovanje na mejnem prehodu Kokovo
Ustanovljena posebna komisija, ki bo preverjala izvajanje sprejetih obvez - Pri Rdeči hiši cariniki spet opravljajo nadurno delo
S sporazumom med prizadetimi v ’ čeli odmetavati smeti na nedovolje-sporu se je položaj na mednarodnem nih mestih.
mejnem prehodu Kokovo pri Trbižu j Spričo takega neodgovornega ob-začel normalizirati, šoferji kamio- našanja so na občini sklenili po-nov so odpravili bloke, ki so jih po- ostriti nadzorstvo, da bi kršilce pristavili v bližini mejnega prehoda, za- jeli in primerno kaznovali. S no-radi česar ne s tovornjaki in ne z sebnimi lepaki pa so povabili obča-osebnimi vozili ni bil mogoč promet Yie, naj sodelujejo pri akciji za či-preko mejnega prehoda. Cariniki na sto okol.je in naj smeti odpeljejo mednarodnem mejnem prehodu Rde- na za to določena mesta ali pa ča hiša v Gorici niso nadurnega de- kar neposredno do upepeljevalnika 'a onravlialj samo v petek po 14. Bo opozorilo zaleglo? uri. Ta dan so hoteli izkazati svojo »ohdarnost v boiu carinikov na prehodu Kokovo. Včeraj popoldne so normalno opravljali nadurno delo.
Ukinitev blokov je posledica sporazuma, doseženega v petek zvečer na županstvu v Tržiču, kjer so se poleg deželnega odbornika za preveze Gina Cociannija, ki je prevzel posredniško vlogo v sporu, sestali na)višji vladni predstavniki v videmski pokrajini, župana Trbiža in Pontnblja, predstavniki sindikalnih organizacij avtoprevoznikov, carine, inšpektorata za motorizacijo, industrijcev, obrtnikov itd.
Podpisali so sporazum, na podlagi katerega so ustanovili posebno stalno komisijo, k; bo preverjala praktično uresničevanje v sporazumu sklenjenih določil. V tej komisiji so zastopniki na sestanku udeleženih kategorij in ustanov. Kot najbolj 0-tipljiv rezultat tega sporazuma je takojšnja namestitev 14 carinskih funkcionarjev, od tega 8 začasnih in šest stalnih. Osebje se bo lahko vrnilo na svoja službena mesta na podlagi predhodnega privoljenja te komisije. Dežela se je obvezala, da bo v prihodnjem tednu sklicala sestanek sindikata avtoprevoznikov in nadzomištva za motorizacijo, na katerem se bodo pogovorili o vprašanjih, ki sodijo v njihovo pristojnost.
Na podlagi sprejetja teh obveznosti so organizacije avtoprevoznikov prenehale z agitacijo. V polovici meseca junija se bodo avtoprevozniki sestali in preverili izvajanje sedaj sprejetih obveznosti.
V Tržiču akcija za čisto okolje
Na področju tržiške občine je te dni v teku velika akcija čiščenja in odstranjevanja nedovoljenih smetišč, ki so vse številnejša zlasti vzdolž glavnih vpadnic. Občinski uslužbenci so prejšnje dni že pobrali smeti ob cesti proti Gradežu. v okolici Marine Julie ter na po dročju proti Moščenicam. Na nekaterih krajih pa je bil njihov trud zaman, kajti že po nekaj dnevih so ljudje, ki jim očitno ni mar za prijetno in zdravo okolje, spet za
V soboto v Tržiču skupščina za spastike
V	soboto, 13. maja, ob 15. uri se bo v Palazzettu Venetu v Tržiču nadaljevala skupščina članov vsedržavne zveze za pomoč spasti-koni. Tržiška sekcija te zveze je namreč na skupščini 2. aprila sklenila, da prekine delo toliko časa, dokler dežela ne bo krila primanjkljaja organizacije za lansko leto.
V	soboto bodo torej nadaljevali z delom ter bodo hkrati izvolili svoje delegate za vsedržavno skupščino, ki bo prihodnji mesec v Rimu.
Predsednik tržiške sekcije Gio vanni Fragiacomo poziva starše prizadetih in odrasle spastične bolnike, naj se udeležijo zborovanja na katerem bodo razpravljali o or ganizaciji pomoči prizadetim.
bolj pa zaradi prisilnega odvzema zemlje s strani raznih oblasti za razne infrastrukture. Poleg tega pa so kmetje naravnost zaprepadeni, ker jim niso doslej še izplačali zemljišča, ki so jim ga odvzeli že pred leti, ker so vanj z buldožerji vdrli ne da bi koga kaj vprašali in tudi, ker grozi celotnemu štan-dreškemu področju razlastitev z? nove infrastrukture in industrijsko cono. Poleg tesa pa so številna do sedanja zemljišča dali tudi takim industrijcem, ki so zgradili Dolep majhnih tovarniških hal (ponekod so zaposlili manj kot deset ljudi: je to sploh industrija?) tudi za lastne vikendice ali pa vsadili sadno drevje. Sedaj pa je na vidiku, je dejal predsednik rajonske konzulte, nadaljnje uničevan :e štandreške kmečke zemlje, goriška občina pa se ne zanima, da bi dala tovarnarjem na razpolago zemljišča na desnem bregu Soče, kjer je zemlja nerodovitna in kjer so že na raz polago vse potrebne cestne strukture.
Upravičenim zahtevam in prikazovanju dejstev s strani Štandrež-cev je predsednik upravnega odbora industrijske cone dr. Božo Gruntar nekam čudno povedal, da razume njih zahteve, da pa je treba tovarne zgraditi. Dr. Gruntar pa je s tem v zvezi obtožil goriško občino, da se ne zavzema dovolj za realizacijo industrijske cone, kajti zemljišč ni, zato ni moč privabiti tovarn. Frav tako je dejal, da so onj pripravili vse potrebne načrte za parcelizacijo zemljišč, načrte za napeljavo metanovoda itd., občina pa ne upošteva dovolj zahtev konzorcija.
NA POBUDO ŽIO ZA GORIŠKO
Srečanje z rojaki iz Beneške Slovenije
Po lanskem, nadvse uspešnem srečanju v Ažli, ki so ga pripravile članice ženskega iniciativnega odbora za Goriško, bo drugo srečanje z rojaki iz Beneške Slovenije v nedeljo 14. t.m., v dijaškem domu v Gorici. V okviru srečanja pripravljajo zanimiv kulturni spored v katerem bodo sodelovali mladi harmonikarji iz Benečije, pod vodstvom Antona Birtiča, skupina mladih pevcev, gojenci dijaškega doma, otroški pevski zbor iz Štandre-ža, dekliški pevski zbor z Vrha, gojenci Glasbene šole in srednješolci iz Doberdoba.
Srečanje z rojaki iz Beneške Slovenije ima letos še poseben pomen, saj se je prav včeraj v Vidmu zaključila konferenca o položaju narodnostnih in jezikovnih skupin v videmski pokrajini, od katere si Beneški Slovenci veliko obetajo, žile le tri ekipe. Športne manifesta-
iiiiiiHiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiHfiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiuimmtimiiiiii
B0U ŽIVAHNO NA MEJNIH PREHODIH NA GORIŠKEM
Prvomajski prazniki precej vplivali na porast prometa
Na vseh mejnih prehodih našteli 1.268.179 oseb, ki so prekoračile mejo • Še zmeraj največ prehodov s prepustnico
Promet na mejnih prehodih na Goriškem je bil v prejšnjem mesecu nekoliko bolj živahen kakor marca letos. Razliko, dobrih deset odstotkov več prehodov, gre nedvomno pripisati prazničnemu obdobju ob koncu meseca v sosednji republiki, ki je sovpadalo z gori-škim sejmom Espomego, ki je letos doživel rekorden obisk. V številkah pomeni to, da je mejo na vseh mejnih prehodih na Goriškem prestopilo v obeh smereh 1.268.179 oseb, mesec prej pa 1.148.677.
Za prestop meje se je potnega lista poslužilo 469.154 oseb, od tega 244.740 italijanskih državljanov Približno dvakrat večji je promet po maloobmejnem sporazumu, saj
so na mejnih prehodih našteli kar 799.024 oseb, ki so prestopile mejo na podlagi prepustnice.
Če so gornji podatki zadovoljivi v primerjavi s tistimi za mesec marec letos ,to ne velja za primerjavo z aprilom lanskega leta. Takrat je mejo prestopilo 1.328.514 oseb, ali kakih 5 odstotkov več kakor letos.
Zanimivo bo vsekakor v prihodnjih mesecih primerjati podatke r lanskimi, če se bo spet pokazal občuten padec števila prehodov, neposredno pred glavno turistično sezono. Lani se je namreč število prehodov s potnimi listi v maju in juniju znižalo skoraj za 10 od stotkov.
žile le tri ekipe. Športne manifestacije ob letošnjem mladinskem dnevu so se končale z nastopom skupine deklet osemletke Milojke Štrukljeve iz Nove Gorice, kj je prikazala nekaj sestavov ritmične telovadbe in plesov.
Veliko zanimanje je tudi letos vbu-dil slikarski ex tempore, ki ga je priredil Mladinski krožek iz Gorice, saj se je kljub slabemu vremenu zbralo na Dvoru kar triinpetdeset udeležencev, ki so se pomerili v treh kategorijah. V skupini osnovnošolcev se je na grvo mesto uvrstil Peter Šatelj, na drugo in tretje pa Ingrid Šircelj iz Nove Gorice in Marko Vogrič iz Gorice. V skupini srednješolcev je ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Vladimir Klanjšček, Hijacint Jussa, Jožko Vetrih in Silvan Bevčar kot najboljše ocenila delo Rajka Tomšiča iz Nove Gorice, drugo mesto je zasedla Tanja Ljubič iz Nove Gorice, tretje pa Tomaž Bavčar, prav tako iz Nove Gorice. V tretji skupini, sestavljalo jo je 27 osnovnošolskih otrok, je komisi'a podelila šest enakovrednih nagrad: Petru Srebrniču. Nadji Bevčar, Damjani češčut, Silvanu Komicu, Greti Pintar in Vidi Mermo-lji.
NA VIDEMSKEM RAZSTAVIŠČU
Skorajšnje odprtje sejma stoiic
Od 10. do 14. t.m., bodo na videmskem razstavišču odprli specializirani sejem stolic in blazinjenega pohištva. Čeprav se je zamisel o tovrstni prireditvi porodila v dokaj neugodnih okoliščinah, prvo izvedbo leta 1976 so morali namreč zaradi potresa odpovedati, so že lani zabeležili nepričakovan uspeh, predvsem s komercialnega vidika.
Razstavo si je osdedalo veliko poslovnih liudi iz Italije, evropskih tn ameriških dežel in kar je še zlasti pomembno, iz arabskih dežel, ki postajajo vedno pomembnejši gospodarski soaovornik.'Lani je na sejmišču razstavljalo okrog sto proizvajalcev na priblišno 5 tisoč kvadratnih metrih. Razstavni prostor so letos podvojili, pričakujejo pa Lakih 150 razstaviiavcev. Tudi letos bodo prvj štirje d-evi namenjeni o-bisku poslovnih ljudi, medtem ko bodo zadnji dan, to je 14. t.m. odprli vrata tudi občinstvu.
Na rob gornjim podatkom naj zapišemo, da se je izbira Vidma za tovrstno prireditev pokazala zelo posrečena. Ni mogoče namreč prezreti dejstva, da je v neposredni bližini središče italijanske industrije stolic in morda najpomembnejše evropsko tovrstno središče. Samo na ožjem področju Manzana, S. Gio-vanniia in Corna di Rosazzo je o-krog 700 manjših in večjih podjetij, ki zaroslute nad 10 tisoč delavcev in ki lahko letno izdelajo nad 14 milijonov stolic. Pri tem je pomemben nodatek, da približno 70 odstotkov izdelkov izvozijo. Vrednost letne proizvodnje presega 110 milijard lir. Značilen je podatek, da se ie vrednost izvoza v zadnjih petih, šestih letih nekajkrat povečala in da so ’i furlanski proizvajalci stolic znali odpreti pot na evronska in ameriška tržišča, v zadniem času pa na zahtevno arabsko področje.
Dopust izkoristil
za vlom
Tržiški orožniki so včeraj zgodaj zjutraj aretirali 20-Ietnega Maurizia Nonina, ki so ga zasačili ko je vlamljal v gostilno Alla vecia v Ronkah. Nonino, ki sicer služi vojaški rok, je doma iz Sre-dipolja, a ima stalno bivališče v Ronkah. Te dni je prišel na krajši dopust, ki ga je nameraval najbrž izkoristiti kar se da dobro. Pri preiskavi v niegdvem stanovanju so orožniki našli kar lepo zbirko blaga za katero menijo, da .je bilo ukradeno in kar naj bi dokazovalo, da se je fant že dalj časa ukvarjal s krajo.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, drevi ob 20. uri. Novak Novak: Gugalnik. Abonmajska predstava za dijaški abonma KZL — Predstava bo v veliki dvorani PDG v Novi Gorici, Soška 1.
Kino
Gorica
VERDI 17.15 - 22.00 «Good bye k amen*.
CORSO 17.00-22.00 «La belva col mitra*. H. Berger in M. Mell. Prepovedan mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 »La nue-va eseuela* — Pesmi Silvia Rodri-gueza in Pabla Micalesa.
CENTRALE 17.00-22.00 «1 riti ero-tici della papessa Jesial*. L. Livan-ne in E. Menz. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA Zaprto
Tržič
PRINCIPE 17.30 - 22.00 «Piedone Ta-fricano*.
EXCELSIOR 16.30-22.00 »Good by« & amen*.
Nova Gorica
in okolica
SOČA »Hajka*, jugoslovanski film eb 18. in 20. uri.
SVOBODA »V labirintu moči*, franoo. ski film ob 18. in 20. uri.
DESKLE Ni predstave.
NOGOMET
V PRVI AMATERSKI LIGI
KOŠARKA
Primor je izpadlo iz lige
Prosečanom ni uspel podvig v Pierisu - Manzanese prestopil v višjo ligo
Pieris — Primorje 2:1 (1:0)
PIERIS:	Bonaldo,	Grimaldi (v
85. min. Montena), Visintin, Trombone, Fedel, Sgubin. Giordani, Bala, Malaroda, Clama, Recchia.
PRIMORJE: Štoka, Šuligoj, G, Husu, Angeleri, Tomizza, Barnaba. Franch, W. Husu, Montenesi, Vascotto (v 72. min. Bortolotti), Peri.
STRELCI: v 15. min. Recchia, v 46. min. Montenesi, v 72. min. Recchia.
/ V nedeljo so odigrali poslednjo kolo nogometnega prvenstva 1. amaterske lige. Kot že znano, si je napredovanje zagotovila ekipa Manzaneseja, ki je povsem zasfuženo osvojila prvo mesto, pred Portualejem, ki po vsej verjetnosti bo igral kvalifikacijsko odločilno tekmo za prestop v višjo ligo s Tri-vignanom, ki se je uvrstil prav tako na drugo mesto v skupini A.
Če pogledamo končno lestvico, lahko rečemo, da je ta realna slika poteka prvenstva. Iz lige poleg Torriane it. Pro Romarsa izpade tudi proseško Primorje, ki je v zadnji in odločilni tekmi v Pierisu podleglo s pičlim izidom enajsterici Pierisa, ki se je tako rešita pred izpadom.
IZIDI 30. KOLA Tomana - Pro Romans 1:2 Muggesana - Mossa	1:1
Pieris - Primorje	2:1
Ronchi - Stock	3:1
Corno - S. Canzian	1:2
Portuale - Fortitudo	3:1
Buttrio - Manzanese	1:1
Ponziana • Aquileia	4:0
KONČNA LESTVICA
Manzanese 30 17 8 Portuale 30 14 9 Stock S. Canzian Ponziana Aquileia Ronchi
5 38:16 42 7 47 24 37 30 12 11 7 30 24 36 30 13 9 8 28:24 35 30 12 10 8 40-29 34 30 11 11 8 26:28 33 30 7 17 6 26:19 31
Muggesana 30 11 8 11 32:25 30 Mossa Como Buttrio Pieris Fortitudo Primorje Torriana
30 10 9 11 45-44 29 30 9 11 10 18:20 29 30 5 18 7 27:29 28 30 7 14 9 29:33 28 30 10 8 12 29:37 28 30 8 10 12 23-29 26 30 6 11 13 19:34 23
Pro Romans 30 3
6 21 21:60 12 B. R.
SODNIK: Santarosa iz Maniaga.
GLEDALCEV: 1200.
Primorju ni uspelo ostati v 1. amaterski ligi. Z nedeljskim porazom v Pierisu je proseška enajste rica obsojena na izpad in s tem bo Primorje v prihodnji sezoni i-gralo spet v 2. amaterski ligi.
Dvoboj med Pierisom in Primorjem, ki je ob robu igrišča privabil nad 1000 gledalcev, se je začel z enominutnim molkom v počastitev spomina na prezgodaj preminulega nogometaša in odbornika Primorja Žarka Raceta. V znak žalovanja je tudi Primorje igralo s črnim trakom na rokavu. Nedvomno pa je prav ta dogodek dokaj pretresel nogometaše Primorja, ki niso bib tako zbrani kot v zadnjih tekmah in so zato pobudo v prvem delu igre imeli domačini.
Po prvem preplahu je vsekakor kazalo, da si bo Primorje opomoglo vendar je v 15. minuti igre prišlo do prvega zadetka. Nogometaš Pierisa Bala je dobil žogo v kazenskem prostoru, se otresel direktnega nasprotnika in streljal piroti vratom. Kazalo je, da bo žoga lahek plen Štoke, vendar u-snje se mu je izmuznilo iz rok, za žogo se je pognal Recchia in jo potisnil v mrežo.
Vsekakor prav po banalni napaki obrambe in vratarja domačinov je Primorje v 1. minuti nadaljevanja remiziralo. Odtlej je tekma postala vedno bolj napeta in ostra, kajti razumi'ivo je bilo, da se resi izpada tista ekipa, ki zmaga. Zato sta se obe moštvi vrgli v borbo za zmago. Boljša kondicijska priprava, predvsem pa večja spretnost v napadu sta pripomogli, da so domačini sicer tudi s pomočjo napake branilcev Primorja z Recchio drufcie prišli v vodstvo. Odtlej so se domačini zaprli na
svojo polovico igrišča in prepusti li pobudo Primorju, ki je igrajo in preigravalo nasprotnika vse do črte kazenskega prostora od tam naprej, pa so se vse akcije Pri morja izjalovile in s tem je bil poraz Primorja neizbežen.
Prav gotovo pa za izpad prose-ške ekipe ni krivda le nedeljski az. moštvo je v teku vsega prvenstva in tudi pred začetkom prvenstva pokazalo, da ima šibko točko v napadu. Tega pa nobeden ni znal popraviti in zato se nam zdi skoraj nemogoče, kako si je ekina lahko priborila toliko točk (26).
Nedvomno za to gre velika zasluga obrambi, seveda pa računati samo na obrambo se nam zdi vsekakor premalo. Sicer pa pro-seški navijači ne smejo obupati zaradi tega izpada, saj so nogometaši dali vse od sebe.
Proseški športniki si m .rajo zato zavihati rokave. Nastop v 1. amaterski ligi jih je marsikaj naučil. Doživeli so lepe in grenke trenutke. Lotiti pa se bo treba z resnim in načrtnim delom, ki bo gotovo prineslo proseškim športnikom še zadoščenja.
B.R.
V promocijskem prvenstvu
Enajsta zmaga «plavih»
Borovci so v nedeljo v gosteh premagali tržaški CUS
ZA TURNIR PRIJATELJSTVA
Danes v Doberdobu trening
za reprezentante ZSŠDI
Za nogometni turnir prijateljstva, ki bo v soboto in nedeljo v Doberdobu, ZSŠDI vabi naslednje nogo metaše, da se zberejo danes na treningu, ki bo ob 19.30, v Doberdobu:
BREG: Sovič. Strnad, Klun.
GAJA: Branko Grgič.
KRAS: Bogateč, M. Milič, Versa.
PRIMOREC: čuk, B. Kralj, P. Kralj, M. Kralj L, M. Kralj H„ Marko Kralj, E. Kralj.
PRIMORJE: Štoka. G. Husu. W. Husu, Blasina, Šuligoj.
VESNA: Rustja.
ZARJA- Metlika, I. Grgič
JUVENTINA: Plesničar, čevdek, Radikon, Gomišček, Nanut in Devetak.
MLADOST: G Ferfolja. K. Ferfolja. Ferletič, Pahor, E. Ferfolja, Dužman.
SOVODNJE: Butkovič, E. Pete-jan, Petejan, Florenin, Marsom
aiiiiiiiiiiifufiuimiiiiiiiifiiiiiittiiiiiHiiiiMiiiiiiiiMiimiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiitiMiiiiiiiitiuiiimitMtiiiitiiiii
AVTOMOBILIZEM
VN MONTE CARLO
Depailler presenetil
Lauda «moralni zmagovalcc» - fteutemann le osmi
MONTE CARLO — Francoski avtomobilist Patrick Depailler je zmagal v peti dirki za svetovno prvenstvo dirkačev z avtomobili formule L Zmagovalec je prevozil 75 krogov ali 248 km v 1 uri, 55 minutah in 14 sekundah. Drugo mesto je zasedel branilec svetovnega naslova Avstrijec Niki Lauda, ki mu je uspel redek podvig na tako zahtevni dirki,-kot je proga v Motite Carlu. Lauda je med dirko za menjal gume in je zaostal za 20 sekund. Tako je zdrknil na osmo mesto, toda z neverjetn odrzno in vratolomno vožnjo se je prebil na odlično drugo mesto. Ne pretiravamo. da je prav lanski svetovni prvak moralni zmagovalec te pete dirke za svetovni naslov. Na startu je bil Reuteman na prvem mestu. toda na samem začetku sta z Laudo trčila in je' 'tudi preluknjal. Na končni lestvici je obtičal na osmem mestu. Dolgo časa ja ,vozil kot prvi Watson, ki se je moral zadovoljiti s četrtim mestom Tu di tokrat je končal iz proge Ville-neuve, kar je bilo že petič v sedmih dirkah.
VRSTNI RED
1.	Depailler - tyrrell - ford. ki je prevozil 75 krogov ali točneje 248 km v 1.55T4" 66 s poprečno hitrostjo 129,325 km na uro
2.	Lauda - brabhain alfa BT 46 zaostanek 22”45
3.	Scheckter - wolf - ford 32’'20
4.	Watson - brabham alfa BT 46
5.	Pironi - tyrrell - ford
6.	Patrese - arrovvs ford
7.	Tambay melaren M20
8.	Reutemann - ferrari LESTVICA SP po 5 dirkah
1.	Depailler 23;	2- Reutemann
18; 3. Andretti 18: 4. Lauda 16; 5. Peterson 14; 6. Watson 7; 7. Fitti paldi 6: 8. Scheckter 4; 9. Laffite 4: 10. Pironi 4.
ROKOMET
1. ITALiJANoKA LIGA
Uspeh Tržačanov
Potem ko je tržaški Cividin iz gubil odločilno srečanje z Volani-jem iz Rovereta in s tem tudi vse upe za osvojitev državnega naslova, so lanski prvaki premagali sredi Rima slabi Neoet. Gostje v 1. uolčasu niso igrali najbolje, saj so sd v 1. polčasu priigrali samo točko prednosti. Tržačani šoka z Volanijem niso mogli preboleti in šele v nadaljevanju tekme so se snrostili in na koncu zmagali z desetimi zadetki prednosti. Kljub zmagi pa je Cividin izločen iz boja za osvojitev državnega naslova.
IZIDT 11. POVRATNEGA KOLA Loaker Bočen — Forze Armate Rim 6:6 (prekinjeno v 6. minuti drugega polčasa), Forst Bressano-ne — Fippi Rimini 19:20, Monte Sacro Rim — Acciaierie Taccg 16:15, Nepet Rim — Cividin Trst 21:31, Rapida Rimini — Mercury Bologna 10:10, Čampo del Re — Volani Rovereto 15:21, First Rim — Firenze Club 17:11.
LESTVICA
Volani Rovereto 45; Cividin Trst 40; Montesacro Rim 33; Fippi Rimini 30: Mercury Bologna in Rapida Rimini 27; Forst Bressano-ne in First 26; Acciaierie Tacca 24 itd.
ZA ŠPORT IN REKREACIJO
Do 26. junija prošnje za deželne prispevke
Deželno odborništvo za šport in rekreacijo obvešča, da bo 26. junija zapadel rok za predložitev prošenj za podelitev denarnih prispevkov športnim in rekreacijskim organizacijam po zakonu štev. 27 iz letošnjega leta. Zakon daje na razpolago Po 156 milijonov lir na leto od letošnjega leta do vključno leta 1997. Vse podrobne informacije prejmejo interesenti v uradih odborništva. Trst. Ul. sv. Frančiška 37, telefon 795618 -744945.
CUS Trst — Bor 58:60 (26:36)
CUS Trst: Franco, Nisi 3 (1:3). Purga 4, Klammert, Černe 12, Cen-gale 6, Magrin, 25 (7:9), Janou sek 8 (.2:3).
BOR: Vatovec 4, Žerjal 26 (2:5), Ražem 12 (2:4), Klobas 12, German 4 (0:1), Perco 2, Trevisan, Kneipp.
SODNIKA: Pittana in Perissinot-to iz Trsta.
PM: CUS 10:15, Bor 4:10,
ON: CUS 18, Bor 10.
PON: nihče.
Borovci so v nedeljo v gosteh pospravili enajsti prvenstveni par točk. V telovadnici v Ulici Monte-cengio so namreč premagali tržaški CUS z dvema točkama razlike.
Nedeljsko srečanje je bilo na dokaj nizki tehnični ravni. Borovci so izredno slabo začeli in so v osmih minutah dosegli le štiri točke. Na srečo pa je nato izredno
Klobas (Bor) v metu iz skoka
dobro zaigral Peter Žerjal, ki je v prvih 20 minutah dosegel kar 22 točk. Bil je to pravi «sho\v» Petra Žerjala, ki je bil za nasprotnike neustavljiv. Ko je že vse kazalo. da bodo borovci zlahka strli odpor nasprotnika, pa so vseučili-ščniki v drugem polčasu ostro reagirali in so ob budili napakah borovcev (predvsem v obrambi) «plave» tudi dohiteli.
Zadnje minute tekme so pote kale v izredni izenačenosti. Do konca SMečaftftr jfe manjkalo le'lS*1ffl*i šekifhfe, ko je Peter žčrjal $#6-' šil ok*, ..prosta meta. pri skoku,4»
bas najprisebnejši in dosegel dve sekundi pred koncem zmagoviti koš.
«Plavi» so torej pospravili nov prvenstveni par točk. Z niihovo zmago smo lahko seveda zelo zadovoljni, ne pa z njihovo prikazano igro. Sicer pa se prvenstvo nagiba. h kopen in na,ši košarkarji ne igrajo tako motivirano kot pred nekai koli. ko so med drugim premagali tudi De Bortoli.
(bi)
DIRKA VETERANOV
Ccrasari (Adria) drugi na Opčinah
Na nedeljski dirki veteranov na Opčinah kolesarjem Adrie ni uspel velik podvig. Naši zastopniki so namreč na tej dirki računali na zmago, vseeno pa mislimo, du pred stavlja drugo mesto Cerasarija lepo priznanje za tega kolesarja iti seveda za njegov klub.
Kolesarji so na 58 km dolgi pro gi v glavnem vozili vsi skupaj. Nekaj kilometrov ored končnim ciljem pa so trije kolesarji zbežali in med temi je bil tudi zastopnik Adrie Cerasari, ki pa je v končnem sprintu na Opčinah moral priznati premoč Luigija Del Bianca, ki je tudi osvojil dirko.
Dobro 12. mesto je osvojil Marušič.
VRSTNI RED
1.	Del Bianco (GS Fividori). ki je prevozil 58 km v 1.58’ s poprečno hitrostjo 39,5 km na uro
2.	Cerasari (Adria)
3.	Negro (Treviso) vsi z zmagovalčevim časom
12. Marušič (Adria)
V PRVI ITALIJANSKI NOGOMETNI LIGI
TUDI CENO A VB IIGO
Skupaj z Genovežani bodo zapustili skupino najboljših še nogometaši Foggie in Pescare - Juventus prvak, Vicenza druga
Italijansko nogometno prvenstvo A lige je končalo. Državni naslov odhaja tudi tokrat v Turin po zaslugi odlične enajsterice Juventu-sa, ki je tudi v zadnjem prvenstvenem nastopu v letu 1977 - 78 dokazal, pa čeprav je bil že matematično gotov prvak, da je najboljša enajsterica v Italiji. Novi prvaki šo namreč premagali tudi odkritje letošnjega prvenstva, odlično vrsto LR Vicenza. ki kljub temu porazu ostane na drugem mestu končne lestvice zaradi boljše razlike v golih pred Torinom.
Poslovilno srečanje v Turinu je bilo resnično vredno ogleda. Ob časno je bila pokazana navdušujoča igra. Novi prvak je bil dvakrat v vodstvu in gostje so znali tudi tolikokrat vzpostaviti ravnotežje. Drugič jim je pripomogel Furino z avtogolom. Zmagoviti gol pa je dosegel Bettega. Zadovoljstvo je bilo po končani tekmi v obeh taborih. Ekipa LR Vicenza ni bila še nikoli druga, poleg tega pa je Paolo Rossi najboljši strelec prvenstva s 24 goli.
Boj za obstanek v družbi naj boljših, oziroma nazadovanje je bil zelo ogorčen in tudi dramatičen Enajsterici Pescare sta se pridružila še Genoa in Foggia. Prva je
MHItltllllMMIIItllltllllifltlllllllllllf IIIMIIIlllMIMIIIItllMOlll MIHIH tl 11(11 HI IIIIIIIIIIIIMIHII lil IHIHHIIIIlllltllll
V PRVI JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI LIGI
Beograjski derbi Partizanu
Ljubljanska Olimpija zanesljivo premagala Vojvodino
V	središču pozornosti 30. kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva 1. ZL je bil beograjski derbi med Partizanom in Crveno zvezdo. Poleg tega je bilo precej zanimivih srečanj tudi med ekipami, ki se otepajo izpada. Pomembno zmago je dosegla tudi Clim pija. ki sc je z dvema novima točkama praktično že rešila najhujšega.
V	tem prvenstvenem zavrtljaju so gledalci vsekakor prišli na svoj račun, še posebej velja omeniti prikazan nogomet v drugih polčasih ter borbeno in požrtvovalno igro in kar je najvažnejše številne lepe gole.
Razpoložcnost strelcev je napovedalo že uvodno srečanje v soboto na Reki med domačo Rijeko in Dinamom iz Zagreba. Reški nogometaši so tokrat dokazali,., da, trenutno sodijo med najboljša jugoslovanska moštva in da-njrhova u-
odbito žo$o -pa -je bil Robert Klo--vrstitev v finale -jugoslovanskega
pokala ni bila naključna. Domačini so goste dobesedno zmedli in jim nasuli kar štiri gole. Nič boljše se ni godilo Hajduku v Tuzli, šest golov so videli tudi gledalci na delno prenovljenem stadionu za Bežigradom. Kot zanimivost pa povemo, da se je vpisal v listo strelcev tudi vratar Olimpije Dalano-vič. Pred njim je najstrožjo kazen spremenil v gol Radulovič, preostala dva zadetka na sta za zeleno bele dosegla Rožič in Tomič.
•MIHI tlMIHillllllllitlHIlHHIIIIHIIimnillllllllHimillllllllHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHItlllllllllllltllllllllllllllllimiHlIlIlIllllillllllllllllllllillliaiiiiliiiiiuillll lili lllllllllllll
KOŠARKA
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
GORIČANI SE NAPREJ V R-2 LIGI
Ffcgišcssin je dema izgubil s Pmtiiioxem - Huriinghamu uspel podvi
Pagnossin — Pintinox 97:58 (42:35, 85:£3)
PAGNOSSIN GORICA: Savio 9, Garrett 29, Ardessi 22, Laing 4, Bruni 18, Soro 9, Flebus, Antonuc-ci 6, Turello, Fortunato.
PlNTlNOX BRESCIA:	Marušič
10, Meister 10, Cattini 2, Motta 20. Ramsey 36, Inferrera 3, Pa-lumba 4, De Stefani 2, Taccola 6, Solfrini 5.
SODNIKA: Soavi in Rotondo iz Bologne.
Pagnossin je v nedeljo izgubil priložnost, da se uvrsti v višjo ligo, s tem da bi odigral tretjo tekmo s Scavolini icm in Alcom. Goričani so namreč nepričakovano doma izgubili s Pintinoxom po dra-
Primorju (na sliki: v tekmi s Muggesano) ni uspelo ostati v’ L amaterski ligi
matični tekmi, v kateri je o zmagovalcu odločal podaljšek-Goriški košarkarji, ki so verjetno začeli srečanje prepričani o lahki zmagi, so nato uvideli, da je Pintinox in z njim trerer SaLes (bivši vodja Goričanov) dopotoval v Gorico z namenom, da 1 i-ipravi Goričanom grenko presenei .nje. In to je Salesu tudi uspelo.
Po tem spodrsljaju torej bodo morali Goričani v prihodnji sezoni igrat: v A-2 ligi.
Gis — Hurlingham 61:77 (24:36)
GIS: Pepe 9, Johnson 12. Rossi 2, Errico 16, Holcomb 8. Tella, Scoduvoipe 12, Abate, Tallone, Rosa 2.
HURLINGHAM: Paterno 12, Oe-ser 3, Baiguera 22, Meneghel, De Vries 26, Jacuzzo 14. Ritossa, F01-za, Zorzenon, Scolini.
SODNIKA: Fiorito in Martolini iz Rima. .
PM: Gis 11:15, Hurlingham 7:9. Huriinghamu je z zmago v Neaplju uspelo ohraniti status prvoligaša. Tržačani so imeli lažje delo, kot je bilo pričakovati. Takoj v začetku so namreč povedli in vodstvo obdržali prav do konca tekme. Malo pred koncem so celo vodili z dvajsetimi točkami (69:49). Domačini pa so še enkrat dokazali, da so najslabša ekipa A lige in da zaslužijo nazadovanje v drugo ligo.
Najbolj zaslužni za zmago tržaške ekipe so bili De Vries, Baiguera,, Jacuzzo in Paterno, pri do mačinih pa se je rešil le Errico.
KVALIFIKACIJE
A SKUPINA
TZIDI ZADNJEGA KOLA Alco - Emerson	90:86
Scavolini - Čhinamartini 90:76 Pagnossin - Pintinox 97:98 Gis - Hurlingham	61:77
KONČNA LESTVICA Čhinamartini 20; Alco in Sca volini 18; Pintinox, Pagnossin in Emerson 16: Hurlingham 6. Gis 2. Čhinamartini, Alco in Scavolini
prestopita v A-l ligo, Gis nazaduje v B ligo.
B SKUPINA
TZIDI ZADNJEGA KOLA Jolly - Brili	86:88
Mobiam Eldorado	100:85
Canon - Fernel Tonic	87:106
Mecap - Vidal	115:101
KONČNA LESTVICA Fernet Tonic 24: Canon 18; Brili in Mecap 16, Jolly 12, Eldorado 10, Vidal in Mobiam 8.
Fernet Tonic, Canon in zmagova lec dodatnega srečanja Brili Mecap prestopijo v A-l ligo. Poražen«- dodatnega srečanja Mobiam - Vidal nazaduje v B ligo.
«PLAY OFF»
ZA PRVO MESTO Sinudyne - Mobilgirgi 69:67 ZA TRETJE MESTO Althea - Gabetti	113:87
ZA PETO MESTO Perugina Jeans - Xerox 77:73 ZA SEDMO MESTO Cinzano - Sapori	113:89
Althea je osvojila 3. mesto, Gabetti 4. mesto; 1 2 3 za ostala mesta pa bo potrebno tretje odločilno srečanje.
Marko
ATLETIKA
Maljukov 76,36 s kladivom
V Krasnodarju je sovjetski metalec kladiva vrgel orodje 76,36 m daleč, kar je letošnji najboljši dosežek na svetu. Tudi drugouvrščeni Bunejev je bil odličen z metom 74,98 metrov. Francoz Lamitie je dosegel v troskoku 16,92. Na istem tekmovanju je Riddick pretekel 100 m v 10”1, Vinsom 400 m v 45’’6. Na nekem mitingu v ZDA je Ehi-zualen skočil v daljino 8,08 ra, Lof-ton pa 8,03 m. V skoku v višino je zmagal Woods s 226 em, Feuerbach je vrgel kroglo 21,07 m daleč, Stadel pa je dosegel znamko 66.08 m; metalec kopja Olson je do.se gel znamko 85,56 m.
Enajsterica OFK Beograd se vse bolj približuje 2, ligi. V Banja Luki je sicer četa dr. Obradoviča povedla. Domačini so izenačili iz enajstmetrovke, strelec zmagovitega gola pa je bil v zadnjih sekundah igre mladi Arnautovič. V ma-krimrskem derbiju je Trepča nadigrala Zagreb. Gostje iz Kosovske Mitroviče so imeli številne priložnosti res pravo čudo je da Zagreb čani niso doživeli katastrofe.
Dokaj živahno je bilo tudi v Sarajevu. Domačin Savič je dosegel dva gola in popeljal lastno ekipo do 'prepričljive zmage. Budučnosl je kar dvakrat vodila v Mostarju. Toda Velcž, okrepljenz Vladičem. ki se je pred kratkim vrnil od vojakov, je prav po zaslugi tega no-bi je bi) izredno zanimiv in tudi aometaša zmagal. Beograjski der kvaliteten. Na koncu- so zasluženo zmagali nogometaši Partizana, ki imajo pred mestnimi - »tekmeci kar štiri točke prednosti.....J
IZIDI 30. KOLA
Radnički - Čelik	2:0
Velež - Budučrost	5:2
Slr-boda - Hajduk	3:0
Rijeka - Dinamo	4:0
Borac - Beograd	2:1
Partizan - C. zvezda	3:2
Zagreb - Trepča	1:1
Olimpija - Vo.ivodina	4:2
Sarajevo - Osijek	4:1
LESTVICA	
Partizan 49; C. zvezda	45: Haj
d uk 35; Rijeka, Dinamo 33; Slobo da 31: Ve Jež 30; Sarajevo 29; Vojvodina 28 Osijek. Radnički 27. O-limpija Borac, Budučnost, Zagreb 26; Čelik 25; Beograd Trepča 22.
PRIHODNJA KOLO (10.5.)
Sarajevo - Radnički, Osijek C limpija. Vojvodina - Zagreb, Trepča - Partizan, C. zvezda - Borac, Beograd - Rijeka, Dinamo - Slobo-da, Hajduk - Velež. Budučnost -Čelik.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA	
IZIDI 20. KOLA	
Tlirija (Lj) - Gorenjska	0:1
Železničar Obala	0:2
Unior - Vozila	1:4
Mura - Mercator	2:0
Zasav je - Šmartno	2:2
Drava - Celje	4:1
Slovan prost.	
LESTVICA	
Mercator 32; Mura 29:	šmrtno
25: Obala 22; Slovan 20;	Železni-
čar 19; Vozila 18: Ilirija (Lj) 17, Zasavje 16: Celje 15; Drava. Unio>-9; Gorenjska
PRIHODNJE KOLO (21.5 ) Celje - Zasavje, Šmartno Mura, Mercator - Unior, Vozila - Železničar, Obala - Ilirija (Lj), Gorenj ska - Slovan. Drava prosta
v Florenci remizirala s Fiorenti-no in domačini so se rešili najhujšega samo zaradi boljše razlike v golih.
Nogometaši Foggie pa so odigra li poslovilno srečanje med najboljšimi v Milanu, kjer jih je Inter premagal z 2:1. Na končni lestvici imajo Fiorentina, Genoa in Foggia po 25 točk, toda Fiorentina ima boljšo razliko pri zadetkih. Pred izredno težko nalogo je bila tokrat Bologna, ki je z zmago v Rimu obdržala še naprej status prvoligaša.
V ostalih srečanjih je Roma iztržila še zadnji dve točki v Bergamu:	Brez zmagovalca sta se
razšla tudi Napoli in Milan, ter Verona in Torino. Na končni le stvici je Torino tretji, Milan pa četrti. Ni potrebno posebej poudarjati. da so si igralci obeh ekio nadejali pred prvenstvom kaj več. Kot peti je Inter, ki je le senca nekdanje velike ekipe.
ODBOJKA
3. ŽENSKA DIVIZIJA
Slovenski derbi Olympii
Olympia — Dom	3:0
Že v prvi tekmi se je ženska e kipa 01ympic zelo dobro izkazala saj je zmagala z veliko lahkoto.
AGI Gorica — Olympia	2:3
0LYMP1A: Tomasi, L. in A. Ur šič, Perše, Srebotnjak, Kosič, Bet-tolini, Primožič, Flego.
Tudi drugi nastop Olympie je bil uspešen, čeprav so se dekleta zna šla pred solidno in dobro pripravljeno ekipo AGI. Nasprotnice so kratkomalo presenetile naša dekleta, ki so bila prepričana o hitri zmagi, pa ni bilo tako. Zadnji in odločilni set pa je bil tudi najza nimivejši, saj sta ekipi enakovredno vodili do konca, dokler si niso «plave» priborile še zadnji dve toč ki; Set sc je zaključil z rezultatom 14:10.	M. P.
Bor — Konlovel	3: U
(7, 6, 8)
BOR: Cergol. Zain, Montanari, I. in S. Župančič, L in E. Maver. Nacinovi. Vigini. živec,Kalc, Birsa.
KONTOVEL: Malalan. V. in V. Danieli, Husu, Cervina, štol.a.
SODNIK: Coppola.
Bor je tudi v povratnem kolu pre magal Kontovel. Kontovelk je bilo točno šest, •'()dl4ft'#lty ' pii 'SO-: vseka; kor bol jšo-tekmo sicer kakor Prejšnjo. Borov-ke^se-iv lej tekmi igrale umirjeno in zanesljivo zmagale
Samo
«Flavi» že na delu
Kljub temu, da so bili jugoslovanski odbojkarji diskvalificirani za eno leto in ne bodo igrali na letošnjem svetovnem prvenstvu v Italiji, se bodo pripravljali za prihodnje mednarodne nastope, če jim bo kazen znižana, bodo nastopili že na balkanskih igrah v Sofiji konec maja. Zvezni trener Viktor Krevsel je sklical na jutrišnje testiranje v Beograd naslednje odbojkarje: Bogevskega in N. Ma-tijaševiča (JNA), ostali odbojkarji so naslednji: Trifunovič. Teševski, Vračarič, Kuljič, Lukač, Jelič, Jovič, šuker, Travica, Kisič, S. Ba landžič, B. Mati.jaševič, Dobrič, Terzin. Mitič in Kovačevič. Glede na izbor reprezentantov lahko rečemo. da so samo izkušeni igralci, ki imajo za seboj številne nastope v reprezentanci. Vprašanje pa ie, če se bodo trenerju vsi odzvali, ker se bo po zadnjih zapletih nekaj reprezentantov odreklo plavemu dresu.
ITALIJANSKA
NOGOMETNA PRVENSTVA
A LIGA
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Atalanta - Roma Fiorentina - Genoa Inter Foggia Juventus Vicenza Lazio - Bologna Napoli - Milan Perugia - Pescara Verona Torino
KONČNA LESTVICA
Juventus 44; Vicenza. Torino Milan 37; Inter 36; Napoli, Pem 30; Roma 28; Atalanta 27; VefO"* Lazio, Bologna 26; Fiorentina, o* noa, Foggia 25; Pescara 17.
0:1
0:0
2:1
3:2
0:1
1:1
2:1
0:0
39:
B LIGA
IZIDI 33. KOLA Ascoli - Cagliari Brescia - Rimini Cesena Bari Como - Sambenedettese Cremonese - Monza Lecce - Palermo Modena - Pistoiese Sampdoria Calanzaro Taranto - Avellino Varese - Ternana
2:2
2:0
2:0
0:2
0:0
1:0
0:4
2:1
2:2
0:1
« Revlval 78 »
V okviru tekmovanja «Revival» bodo danes na sporedu naslednje tekme:
MOŠKI
—	ob 19.30 v Dolini Breg B - Bor
—	ob 21.00 v Dolini Breg A - Mladina
—	ob 19.30 na Opčinah Nebojsega - ZTT
—	ob 21.15 v telovadnici Ul, Ca ravaggio
Vainalia - Starine
INKA
LESTVICA • V ’ Ascoli 53; Catanzaro 38; Paler^ Sampdoria, Sambenedettese. na, Lecce. Avellino 35; Monza, ranto 34; Cagliari. Cesena,	'
Bari 33; Rimini, Varese 30; monese 27; Como, Pistoiese 26; dena 20.
PRIHODNJE KOLO (14 5.)
Qd-
Catanzaro - Ascoli, Palermo ; p , ri, Avellino - Brescia. FHstojes
Sa"1'
Cesena, Cagliari - Cremonese, ce - Modena, Rimini - Monza, benedettese - Sampdoria, Tcroan Taranto, Como - Varese.
C LIGA
IZIDI 33. KOLA
Alessandria - Novara Audace - Juniorcasale Bolzano - Biellese Mantova - Lecco Omegna - S. Angelo Lod. Padova - Triestina Pergocrema - Treviso Pro Vercelll - Piaceriza Sei-egno - Trento Udinese - Pro Patria
2:4
1:1
1:2
2:0
2:2
1:1
1.1
4:1
0:2
1:0

LESTVICA
Udinese 5t; Juniorčasale 46; cenza in Mantova 40; Novara ’ Treviso 36; Trento in Biellese •’ Lecco, Triestina, Pergoerenia ' Alessandria, Padova 31; S. Ang |_ Lod., Pro Vercelli. Omegna 29;	..
zano 28; Pro Patria 27; Audace Seregno 16.
PRIHODNJE KOLO (14.5 ) Trento - Alessandria, Trics4'nar
VPaddča,’j^bčgocrema - Pro Vel4 li, Piacenza - S. Angelo Lod., vara - Udinese.
Atalanta - Roma Flcrentina - Genoa Inter - Foggia Juventus - Vicenza I azio - Bologna Napoli - Milan Perugia - Pescara Verona - Torino Cesena - Bari Cremonese - Monza Lecce - Palermo M Os se se - Pralo Materi« - Pro Vasto
2
X
1,
1
2
X
1
X
1
X
1
1
1
L -
4. —
5. —
12
11
1«
1.	Descubierta
2.	Čembalo
1.	Krdal
2.	Saraceno 1. Spora
3.	Falcna
1.	Muro Tori o
2.	Mastrcgin
1.	Sarczzano
2.	Codiverno L Orgoglio 2. Mimbria
KVOTE 13.663.576 lir
364.000	lir
33.000	lir
1
t
1 1 1 1 X 1 1
X
2 X
Odbojkarice Bora in Ferrare so med drugim obiskale tudi Rižarno
^morski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
9. maja 1978
nogomet
V C LIGI
Triestina le osvojila točko na tujem igrišču
Osvojena točka je za Tržačane izredno pomembna
P*dova - Triestina
1:1
Fontani, Di Lesca,
toaiif°sA: Gennari<
De p’ Gauguin (Facchini) cat, c ’ Rossi A., Rossi M., Cec-^arpa' Nicoletto.
Bert; ""LINA: Bartol ini, Schiraldi, Maro’,,p?ntana, Zanutel, Salvadori, ea. lru, Mitri, Dri, Politti, Fran-
■Mr^v^A: v 48. min. Dri, v 77.
S0l&letto-
SatajRsP°sRo (Torre Annun-
p„Tl: 5:3. GLEDALCEV: 2000. Trie,«1. zaporednih porazih je ko na končno uspelo osvojiti toč-Uspeh je toliko Tržačani iztržili
SnavawmigriŠču:
t°ek0Važen ker
•Prntr,?rav ProR neposrednemu na-Va j?lku v boju za C I ligo. Pado-? na lestvici namreč le točko
<ktTržačani >n je torej na 13. -	• Domačini so računali na zma-
'fo bi prehiteli Triestino na
ijrjj^ Mto so domačini si
topili na
stina'" Vse prev®č živčni, kar je Trie-vsem 2 dobro razporeditvijo pred-korjJsl13 srectini igrišča uspešno iz-<a: Tekma je bila tako zelo <,j!fa pa dopadljiva in dokaj
s pri,tS^na ie v glavnem delovala tič v11?aPadi, ki so bili, morda pr-
(Tkovifel°Šniern Prvenstvu> zelo u" SothojivL'n. nevarni. Verjetno je od-da p T^aininija, ki je znan po tem, je jo., Ve^ zadržuje žogo in zavlačujta?, 1 Pozitivno vplivala na ritem < akipe, ki je bil hitrejši kot Trw. • Prav v protinapadu je I>ri na tudi prva povedla, ko je
k
VrtnesPretnem posegu domače-
ataria z lnhkntn natisnil
z lahkoto potisnil žogo se je po-ponudila Marcoli-
Malo |,;asneje Priložnost
niju, ki pa je zamudil ne preveč zahtevno preusmeritev žoge v mrežo. Končno so tudi domačini nekoliko pritisnili in po razburljivi akciji v kazenskem prostoru Tržačanov izenačili z zadetkom Nicoletta, ki je zapečatil neodločen izid, s katerim se je najbolj okoristila prav Triestina.
A. K.
ZA SVETOVNO PRVENSTVO
22 «AZZURR0V»
Tiskovni urad FGC1 je včeraj sporočil seznam 22 reprezentantov, ki se bodo udeležili desetega SP v Argentini. Na tem seznamu manjka Giacinto Facchetti, ki se je v nedeljo med prvenstveno tekmo Interja s Foggio poslovil od nogometa, obstaja pa možnost, da bo na SP v Argentini ne-igrajoči kapetan.
Do začetka SP ima Italija v načrtu še prijateljsko tekmo z Jugoslavijo in to 18. maja v Rimu. Na se-namu so sledeči nogometaši:
Giancarlo Antognoni (Fiorentina), Mauro Bellugi (Bologna), Romeo Be-netti (Juventus), Roberto Bettega (Ju-ventus). Ivano Bordon (Internaziona-le), Antonio Cabrini (Juventus), Franco Causio (Juventus), Paolo Conti (Roma), Antonello Cuccureddu (Juventus). Claudio Gentile (Juventus), Francesco Graziani (Torino), Aldo Maldera (Milan), Lionello Manfredoma (Lazio), Eraldo Pecci (Torino), Paolino Pulici (Torino), Paolo Rossi (L. Vicenza), Claudio Sala (Torino). Patrizio Sala (Torino), Gaetano Sci-rea (Juventus), Marco Tardelli (Juventus), Renato Zaccarelli (Torino), Dino Zoff (Juventus).
NOGOMET
V ZADNJEM KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE
Tudi Breg je ohranil status drugoligaša
Primorec je najvišje uvrščena slovenska ekipa - Lepi zmagi Zarje in Gaje - Juventina je ostala praznih rok - Edile Adriatica napreduje v 1. AL
Edera — Breg	0:2
BREG: Ghersinich, Sovič, Poro-pat, Peroša, Dagri, Melon, Bržan, Klun, Križman (Samec), Mikuš in Strnad.
EDERA: Carbonare, Gadossi, De nich, De Marehi, Bassanese, Oldani, Starace, Denich, Vattovani, Peta-gna, Volo, 12 Antonini.
Boj za obstanek v 2. AL je tra jal do poslednjega srečanja, saj se je zasledovalec Opicina Supercaffe do zadnjega diha potrudil, da bi skrajšal razdaljo in se rešil izpada.
Tekma, ki je bila v Trebčah, se je začela z enominutnim molkom v spomin na Žarka Raceta, bivšega dolgoletnega igralca Brega.
Breg je tekmo začel nekoliko bledo, brez idej in zato se je večkrat (v prvi polovici srečanja) izpostavil protinapadom Edere, ki je igrala zelo umirjeno in dokaj učinkovito. Brežanom se je poznalo, da se ne znajdejo preveč na travnatem igrišču in so zato zapravili mar sikatero podajo, ki je postala plen nasprotnikov. Polagoma se je živčnost ublažila, toda premoč na igrišču ni dala sadu. Tokrat je bil vratar Ghersinich zelo zanesljiv v posegih in je znatno prispeval k uspehu Brežanov.
Po belem izidu ob koncu p.p. je trener Mondo posrečeno zamenjal Križmana s Samcem, ta je razživil igro v napadu in pripomogel, da je Breg popolnoma prevzel pobudo. Do ključnega dogodka je prišlo v 29. min., ko je branilec Sovič v «slalomu* preigral več nasprotnikov in « položil* žogo na dno mreže. Veselje igralcev in navijačev je bilo nepopisno in more, ki je tlačila Bregov klan celo vrsto nedelj je bilo konec. Breg je postal gospodar položaja in je začel predvajati hiter in dopadljiv nogomet. Priložnosti so se za «plave» množile in do druge-
"""""liiit,,,,.............................iiiiiiiiiiiilllllimmilllll............11111111 lili....IIIIIIIIIII1II...........................................»UH..........
KOLESARSTVO
12. MKD ALPE-ADRIA
H
erto (Veneto) na vrhu lestvice
Osvojil je obe prvi etapi - Veneto vodi tudi na ekipni lestvici
diw,Jabski kolesarji so včeraj že s avili na letošnji dvanajsti r?dni amaterski kolesarski l De<u- ' Adria, ki se je pričela Sobotj x? s krožno etapo v Murski bife**' Na startu te mednarodne ma-k’ vključuje letos tudi ® Slovence,, saj so kpt so-'fiUa a,?rJi prisotni na dirki tudi srki delavci Adrie iz Lonjer-'
K(!lesariev *z *reh držav in
V"hU"ekip.
?t|4m ekipi’ ki
se je odločila s
kotnik, se je praktično odločila dirka, ko je ušlo kakih 20 kolesarjev, med katerimi vsi najboljši. Pr težjem vzponu pri Volniku pa je ušla trojica kolesarjev (Ropret, Bedon in Čeh Juraš), ki si je kmalu nabrala preko, .minute prednostih, vendar pa ni trojica našla pravega sodelovanja. Iz ozadja . se je ostro pognal Berto, ki je praktično takrat že zgubil majico in v dramatičnem zasledovanju po ozkih in ovinkastih cestah ujel trojico ubežnikov. Tako so šli po vodi upi lanskoletnega zmagovalca Roperta, da bi oblekel že danes majico, saj je precej počasnejši v sprintu (kot se je na koncu tudi zgodilo). Berto je silovito potegnil ih tako na velenjskih ulicah ohranil mesto najboljšega (poleg 2. etapne zmage).
Danes bo na sporedu 95 km dolga tretja etapa od Velenja do Ljubljane, popoldne ob 17.30 pa bo kriterij po ljubljanskih ulicah v sklopu prireditve «Po poteh partizanske Ljubljane*.
Vrstni red na cilju prve nedeljske etape:
1. Berto (Veneto), ki je 117 km prevozil v 2.41’58" s poprečno hitrostjo 43,400 km na uro
<>>,,llt■llllllll,lllllllllllllll,llltt,ltllllllll■lll■llll■lll^l■lllllllll■ll■»■»lll■»■l»l»l»lll"lllll,l»,l>,l,
Micah111 sprintom po murskosoboških Sta * *a las M u,aCe Veneta
Stan* ''-a las zmagal član repre-' p ''—1 Nazzareno Berto,
,l je ■ cueva
S k° obleke! prvo rumeno ma-riljijj ^dtem ;_0 je bji na gorskih S v ,ajS)jši Beograjčan Marinko-Mcrcgi eS?ih pa Bidini, član Super-.VtJf k Pordenona. v1 dob 1)8 je startala druga, 140 ti^aia*8 e^aPa iz Murske Sobote do %tu ,. Mmaga je spet pripadla 1 s* je rumeno majico res Savn’ SaJ je v finalu tekmovanja f,rvi,sPektakulamo zasledovanje. ?Vozili” kii°metrih, ko so kolesar-Nw v ostrem tempu, je prišlo pri Mal |j do padca, v katerem je o-Poškodoval rogovec Za-
1. ETAPA <GIRA>
Van linben (bel.) vrvi zmagovalec
oljsko predetapo je osvojil Thurau (ZRN)
ga ter končnega zadetka je prišlo v 34. min., ko je gibčni Bržan preusmeril predložek v vrata. Vratar Carbonare je sicer žogo ulovil, toda je ni zadržal in je bil gol.
Breg je torej ostal v 2. AL in za to se je moral kar pošteno potruditi. Po odličnem startu v začetku prvenstva so bile možnosti vzpodbujajoče. Vendar moramo pomisliti, da so postopoma zapustili zeleno polje igralci Jež, Cadenaro. Lovriha, Kre-vatin in Rodela. V; Ipi tem gre v veliki meri zasluga, da bo Breg v prihodnji sezoni še igral v 2. AL.
Predvsem p>a gre priznanje trenerju Mondu, ki je prevzel vajeti postave v najbolj kritičnem trenutku, da je naše fante podžigal in neprenehoma bodril ter jim vlival zaupanje v lastne moči. Nemajhno podporo so nudili tudi stalni sprem-
Nedei
LlGURE (Alessandria) — riji] D v®n Linden je v sprintu o-i 1rc° etaPo mednarodne kole-w^v^ke P« Italiji. Van Linden ? Wi, 21 etapo Saint Vincent - No-
No h-.(175 km)v 4-23'58”s p°-
•«? (Kb rostj° 39,777 km na uro. It° ^aosto se je uvrstil Nemec 'S \"a tretje Belgijec Del Bal, p oh 'io bil četrti, je bil tudi abjanov. Svetovni prvak Moser se je uvrstil le na
S hi nel?pa je bila dokaj mirna, J: taW.°”en kolesar resneje pritis-?a So se predstavili vsi 3 jo s‘ ,skupno na cilju. Van Lin-
Zmag0 tudi prvi na skup“ Alic0 u> zato nosi kot prvi roza \ '
! nl red prve etape:
' Van Linden (Bel.) 4.23'58”
■	(ZRN)
!:	<“■>
\ $rni
'vVz^Hck (Bel.)
80 opravili prvo pred-™(vic01 O’ bila veljavna za skupno la • edetapa je bila na
GTr!)OPOr°denCema
‘hij ^ Ppti odbor in nogome
'Ll in MARIU ČUKU srečo na novi liv-
Kras.
kronometer (2 km) za posameznike. Prvo mesto je osvojil Nemec Thurau, drugi je bil Saronni, tretji pa Moser.
Današnja etapa bo Novi Ligure -La Spezia (195 km). Italijanska televizija bo etapo prenašala neposredno s pričetkom ob 15. uri in ne ob 15.30, kot je bilo prvotno javljeno.
Na svetovnem hokejskem prvenstvu v Pragi je ČSSR s težavo premagala Švedsko z izidom 3:2.
2.	Bettini (Cesena)
3.	Marinkovič (Srbija)
4.	Frelih (Sava)
5.	Ciuti (Inter Bratislava)
Vrstni red na cilju 2. etape: Murska Sobota - Velenje
1.	Berto (Venetob ki je 140 km prevozil v 3.21T1” s poprečno hitrostjo 4R790 km na uro
2.	Ropert (Sava)
3.	Juraš (Inter)
4.	Bedon (Veneto)	po 49”
5.	Tratilek (Inter)	1’39”
Skupna lestvica po 2. etapi:
1.	Berto (Veneto)	6.03’09”
2.	Juraš	i.č.
3.	Ropret	i č.
4.	Bedon	6.03'58”
5.	Bettini (Cesena)	6.04’48"
Ekipna lestvica po 2. etapi:
1. Veneto, 2. Inter, 3. Sava, 4. Cesena, 5. Supermercato.
R. Pečar
NOGOMET
Finale pokala UEFA
EINDHOVEN (Nizozemska) — Danes bo povratno srečanje v finalu pokala UEFA med korziško Bastio in nizozemskim moštvom PSV Einidhoven. Prvo srečanje na Korziki se je končalo z rezultatom 0:0. Brez dvoma je torej, da so Nizozemci v tej tekmi favoriti, kljub temu da so Francozi izredno nevarni na tujem (v Turinu so celo zmagali). Za današnjo srečanje vlada veliko zanimanje na francoski strani. Veliko je namreč takih, ki so odpotovali na Nizozemsko. pa ne bodo mogli gledati tekme. ker so vse vstopnice že razprodane. Srečanje bo sodil Romun Raines. Verjetni postavi moštev sta sledeči:
PSV EINDHOVEN: Van Beveren, Krijgh, Van Kraay, Brandts, Ste-vens, Poortvliet, W. Van de Ker-khof, R. Van de Kerkhof. Van der Kuylen, Dejkers in Lubse.
BASTIA: Hiard, Burkhard, Orlan-duccj, Guesson, Gazes, Laguesta. Uinos, Papi, Rep, Krimau, Mario.
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča tekmovalce, ki bodo danes sodeluvali v Ljubljani na štafeti bratstva in enotnosti, naj se zberejo na Trgu Ulplano v Trstu. Odhod je napovedan za 13.30.
Tudi v 2. amaterski ligi je prvenstva konec. Z nedeljskimi tekmami se je končalo to prvenstvo, ki je startalo 18, septembra lani. Do prvega mesta se je dokopala ekipa Edile Adriatica, ki je s tem povsem presenetila, saj v začetku prvenstva ni nihče predvideval, da bo EA letos nov član 1. amaterske lige. Če pa ob koncu pogledamo potek prvenstva, ugotovimo, da je končna lestvica precej realna. Zmagala je e-kipa, ki ni nikoli zašla v krizo in se je tako ob koncu znašla z dvema točkama prednosti pred Libertasom in Costalungo, ki sta bila velika favorita za končno zmago.
Od naših ekip se je najt>išje uvrstil Primorec. Trebenci (čeprav so podlegli v zadnjem derbiju v Bazovici) so ohranili sedmo mesto, medtem ko se je Zarja po tem uspehu, povzpela na deveto mesto.
Za lepo presenečenje je v poslovilnem nastopu poskrbela tudi Gaja, ki je doma premagala Opicino in tako je skonča-la na 12. mestu. Na trinajstem mestu pa je Breg, ki si je prav v zadnji tekmi, z nad Edero, zagotovil nek v ligi.
IZIDI 30. KOLA Op. Supercaffe - Zaule Gaja - Opicina Rosandra - Flaminio Campanelle - Ed. Adriatica Edera - Breg Zarja - Primorec Aurisina - Libertas Costalungh1 R S." Marco
KONČNA LESTVICA Edile A. 30 16 9 5 43:21 41 Libertas 30 12 15 Costalunga 30 14 11 Opicina 30 13 10 Campanelle 30 11 14
zmago
obsta-
2:0
2:1
3:0
0:1
0:1
2:1
0:1
1:0
Ijevalci, tako na Igrišču, kakor zunaj njega, ki so pokazali, da ima Breg publiko, ki zasluži vsaj nekaj več kot je 3. AL.
Jolo
Zarja — Primorec	2:1
ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič, Sa-mese, Franco (v 55. min. Jakopino), Marc, Lupidi, Terčon, Metlika, Bi-dussi, Ražem.
PRIMOREC: Maglica, Husu, Štoka, Čuk, Marko Kralj, Milkovič, Edvin Kralj, Možina, Boris Kralj, Pavel Kralj, Mauro Kralj, 12 Vladimir Kralj, 13 Romeo Malalan.
STRELCI: v 50. min. Metlika, V 70. min. Pavel Kralj, v 88. min. Lupidi.
Vzhodnokraški derbi med Zarjo in Primorcem se je končal z zmago Bazovcev. Zarja je dosegla prestižno zmago in se vsaj delno oddolžila svojim navijačem za letošnja razočaranja. Primorec pa je dokazal, da je ekip«, ki bi s kakim popravkom v obrambi lahko dosegla mnogo več in zasluženo zaseda prvo mesto med slovenskimi ekipami. Kljub blatnemu igrišču sta se enajsterici borili vseh devetdeset minut s stalnimi akcijami, tako da sta bili obrambi precej zaposleni.
V prvem polčasu je Primorec prevzel pobudo in stalno napadal ter si ustvarjal priložnost za priložjio-stjo. Zarji pa ni uspelo najti pravega orožja, da bi ustavila napade Trebencev in se je morala stalno braniti. Primorec je imel nekaj izrednih priložnosti, ki pa jih je o-dlični Puzzer ubranil. Najprej je Boris Kralj podal do Pavla Kralja, ki se je znašel sam pred Puzzer-jem, ta pa mu je žogo odbil z nogo. Nato pa je zopet Boris Kralj odlično preigral nekaj igralcev ter streljal. Puzzer je zopet odlično u-branil. Nato je bila zopet vršita na
Pavlu Kralju, ki je odlično streljal, toda izrednemu Puzzerju je ponovno uspelo ubraniti. Gol je tako rekoč cviseb v zraku, ko so se Ba-zovci nekoliko zbrali in si nekoliko opomogli ter ustavljali napade.
V drugem polčasu pa je takoj na začetku prevzela pobudo Zarja ter iztržila kot. Bidussi je streljal in našel samega Metliko, ki je z glavo preusmeril žogo v mrežo. Primorec je silovito pritisnil in se tudi nekajkrat približal izenačenju. Tako pa se je preveč odprl in Zarja bi skoraj podvojila, če ne bi Jakopino, ki je malo prej zamenjal Franca, spodrsnil. Primorec pa je nato prišel do izenačenja s Pavlom Kraljem po lepi podaji Edvina Kralja. Zarja je po golu pritisnila in si ustvarila izredno priložnost z Lupidijem, ki je z glavo preusmeril v vrata Jakopinovo podajo, toda Štoki je uspelo odbiti na sami črti. Vse je kazalo, da se bo srečanje končalo pri neodločenem izidu. Dve minuti pred koncem pa je Štoka podal nazaj za Maglico, kateremu se je žoga izmuznila iz rok. Polastil se je je Bidussi, ki je brez oklevanja podal dolgo do Lupidi ja, ki je z ugodnega položaja zatresel mrežo. Bilo je premalo časa, da bi uspelo Primorcu izenačiti (kar bi tudi zaslužil).
Najboljši na igrišču so bili pri gostih Boris in Pavel Kralj, pri domačih pa Lupidi ter odlični Puzzer.
Big
Ga]a — Opicina 2:1 (0:1)
GAJA: Kante, Olenik, Čermelj, Zuzich, Vižintin, Botti, Viviani (v d.p. Rismondo), Bolcich, Zippo, Vrše, Branko Grgič.
OPICINA: Boldrin; Paolich, Gae-ta, Tuntar, Dandri, Di Stasio, Rožmarin, Vascotto, Verch, Colonna, Stradi. 12 Viezzoli, 13 De Santi.
STRELCI: v 37. min. p.p. Verch
(O), v 11. min. d.p. Vrše (G) in v 22. min. d.p. Zippo (G).
SODNIK: Bregant iz Krmina.
KOTI: 6:4 za Gajo.
GLEDALCEV: okrog 60.
Gaja .je zelo .lepo zaključila letoš nje prvenstvo, saj je proti močni ekipi z Opčin zasluženo zmagala in je v drugem polčasu popolnoma nadigrala goste, potem, ko so ti vodi li v prvem polčasu z golom Vercha nekaj minut pred koncem.
Gaja in Opicina sta se predstavili na igrišču brez problemov z lestvico. Zato smo bili priča lepemu nogometu ene in druge ekipe. Gajevci so zaigrali dobro, začeli so napadalno, a kljub temu v prvem polčasu niso prišli do gola, nasprotno, so Openci osem minut pred koncem polčasa izkoristili napako vratarja Kanteja, ki je žogo izpu-
Aurisina Primorec Zaule Zarja Rosandra San Marco Gaja Breg
Opicina S.
Edera
Flaminio
9
3 41:21 39 5 33:19 39
7	49:30 36 5 46:29 36
8	31:27 35
30 13
30 11 9 10 39:34 31 30 9 12 9 21:24 30 30 10 9 11 29:22 29 30 9 11 10 25:24 29 30 10 9 11 38:41 29 30 10 8 12 30:38 28 30 7 12 11 22:27 26 30 9 7 14 31:44 25 30 4 9 17 24:43 17 30 2 6 22 10:67 10
Ed. Adriatica napreduje v 1. amatersko ligo, Op. Supercaffe, Edera in Flaminio izpadejo v 3. amatersko ligo.
B. R.
V nedeljo se je tudi na Goriškem zaključilo prvenstvo 2. a-materske lige. Zmaga Lucinica nad halo je še bolj potrdila premoč prvega, ki bo v prihodnjem prvenstvu nastopil v višji ligi. Ločniški igralci so v vsem prvenstvu le enkrat poraženi zapustili igrišče, 18-krat so zmagali, izbojevali pa so 11 remijev. Gornji podatki zgovorno pričajo, da je bila ekipa kapetana Puie daleč najboljša e-najsterica prvenstva. To dokazuje tudi 7 točk prednosti, ki jih Ločnik ima pred drugouvrščeno.
Kaj reči o slovenski predstavnici v tem prvenstvu? Juventina brez dvoma ni docela uresničila upov in želja vodstva ter samih navijačev, še posebno po odličnem lanskem prvenstvu, ko se je do zadnjega borila za napredovanje. V tem prvenstvu so Štandreici pričeli dokaj slabo in vedno zasedali nižje položaje na lestvici. Iskati' vzroke za to mislimo, da ni potrebno. Omeniti je treba, da so Marso-novi varovanci zaigrali dobro le v zadnji h tekmah, verjetno tudi iz bojazni pred izpadom.
IZIDI ZADNJEGA KOLA San Marco - Monrttro	0:0
Lucinico - Itala	4:0
Torre - Juventina	3:0
Terzo - Staranzano	1:3
Malisana - Vilesse	4:3
Mariano - Isonzo	1:1
Aiello - Fiumicello	3:1
Sagrado - Ruda	2:0
KONČNA LESTVICA
Lucinico 47, Itala 40, Torre 36, Terzo, Staranzano 35, San Marco 33, Malisana 32, Fiumicello 31, Ruda, Vilesse 30, Aiello 27, Juventina 24, Moraro 23, Sagrado 20;- Isonzo 20, Mariano IS.
Lucinico napreduje v višjo ligo; Mariano, Isonzo in Sagrado izpadejo iz lige.
Rudi Pavšič
(na sliki med tekmo z Zarjo) si je v nedeljo priboril obstanek v 2. amaterski ligi še za eno prvenstveno sezono
■iiiiiiiiiiiiiiiiiniiNtimiiimiMiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiifiiiniimniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiffiiiiiiiiiiitiiiiiiiiin
stil iz rok in Verch je brez večjih težav spravil žogo v mrežo.
Drugi polčas je bil popolnoma gajevski: domačini so igrali vseskozi napadalno in učinkovito ter so takoj izenačili z Vršetom, nato pa je Zippo z glavo lepo ukanil vra tarja Boldrina in povedel. V nada-| ljevan.ju bi bil rezultat lahko še I višji, toda napadalci so bili za las | netočni. Openci pa njso imeli moči za izenačenje.
Gaja je letos svoj cilj dosegla: ostala je v ligi in to brez večjih težav, saj je igrala skozi vse prvenstvo na srednjem delu lestvice.
d.gr.
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
Četrta zaporedna zmaga ekipe Mladosti na tujem
Vse ostale naše enajsterice so bile v tem kolu premagane
Primorec je z letošnjim prvenstvom lahko vsekakor zadovoljen
Pro Farra - Mladost 0:2 (0:1)
MLADOST: Silvo Ferfolja, Fran-dolič, Pahor, Pettini (v 46. min. Barbana), Faccio, Marizza, Karel Ferfolja, Rozin, Gabrijel Ferfolja, Nar-don, Ferletič.
STRELCA: v 10. min. Nardon, v 48. min. Gabrijel Ferfolja.
V zadnjem kolu prvenstva 3. amaterske lige je doberdobska Mladost slavila četrto zaporedno zmago na tujem in to na račun Pro Farre. Do-berdobci so v zadnjih tekmah zbrali kar 15 točk in so poprečno dali po tri gole na tekmo. Tudi tokrat se je Mladost posebno izkazala in to v drugem delu srečanja, ko je po-popolnoma nadigrala nasprotnika, tako da ni bil izid nikoli v dvomu.
Najboljši je bil v doberdobski e-kipi Frandolič, ki je bil (noleg Barbane) pravi steber kraške obrambe.
Mladost je nekoliko šepala le v prvem polčasu, ko ni bilo prave povezave med raznimi sektorji igrišča. Kljub temu pa so povedli Kraševci že v deseti minuti in to z Nardo-nom, ki je zatresel mrežo po osebni akciji. Kljub požrtvovalnosti Do-berdobcev pa do konca polčasa ni prišlo več do zadetka.
Ko je v drugem delu tekme stopil na igrišče Barbana, se je potek igre bistveno spremenil, saj je le-ta uredil igro, tako v obrambi kot na sredini igrišča, ki je posredovala napadu mnogo uporabnih žog. Mia dost je podvojila že v tretji minuti z Gabrijelom Ferfoljo, ki je poslal v vrata lepo podajo Karla Ferfolje. | Po drugem zadetku so se Dober-
dobci dobesedno razigrali in ustvarili veliko priložnosti, žal, pa so te večkrat nerodno zapravili.
Vesna — Modiano 2:3 (1:2)
VESNA: Favento, Bezin, B. Ten-ce, Skrem, Zucca II., Vecchio, Car-meli, Pipan, Rustja, Germani, Zucca I.
MODIANO: Farra, Sulli, Verani, Coslovich, Cimolino, Metlika (Ba-nelli), Natural, riorello, Ritossa, Pilat, Felician.
STRELCA: v 34. in 44. min. p.p. ter v 44. min. d.p. Ritossa, v 45. min. p.p. in v 30. min. d.p. Pipan.
SODNIK: Zega iz Trsta
Po štirih zaporednih zmagah je Vesna zopet okusila grenkobo poraza. V nedeljo so namreč Križani na domačih tleh nerodno klonili sicer proti skromni enajsterici Modia-na. Igra se je v uvodnih minutah odvijala pretežno na sredini igrišča s hitrimi obojestranskimi protinapa di. Oba gola, ki ju je napadalec Mo diana Ritossa dosegel v prvem pol času, sta nastala zaradi nesporazumov med kriškimi branilci. Vesna je kljub temu napadala in ustvari la vrsto zrelih priložnosti, nasprotniki pa so ji bili stalno za petami in so v 42. min. p.p. zadeli celo prečko. Za prvi gol Vesne je tik pred prvim sodnikovim žvižgom poskrbel Pipan, ki je lepo izkoristil podajo Zucche I.
Enajsterica Modiana je očitno popustila v drugem polčasu, ko je Vesna končno le našla pravo pot do vrat Farre. V 10. min. drugega polčasa so se domačini sicer znašli v
dokaj slabih vodah zaradi enajstmetrovke, ki jo je sodnik dosodil v korist nasprotnikov. Prisebni Favento pa je enajstmetrovko najprej odbil, nakar je še dokončno ubranil tudi drugi strel. Križani so se tedaj pognali v napad in so sistematično ogrožali nasprotnikova vrata. Sad tega pritiska je bil v 30. min. d.p. gol Pipana, ki je tako izenačil rezultat. Toda Vesna se z remijem ni zadovoljila in je še dalje vztrajno iskala pot do gola. Tik pred koncem pa je Modiano, tokrat povsem nepričakovano, ponovno zatresel mrežo Vesne, ki je morala tako poražena z igrišča.
Med domačini sta se tokrat izkazala s požrtvovalno igro Pipan in pa B. Tence.
M. K.
Torre — Juventina
KOŠARKA
3:0
Kras — Čampi Elisi '"•'voHrrie — A/zurra
1:3
1:3
ORIENTACIJSKI POHOD
Pohod SK Devin
Vremenske neprilike so v nedeljo zjutraj prekrižale račune smučarskemu klubu Devin, ki je napovedal množičen orientacijsko - ocenjevalni pohod na območju Grmade. Ob uri starta je namreč deževalo in v takih pogojih i bi bil pohod zelo nevaren, zato je organizator tekmovanje odpovedal.
Napovedani pohod so prestavili na prihodnjo nedeljo, 14. t.m. z istim urnikom in v istem kraju.
B: S.
V L MOŠKI DIVIZIJI
Lahka zmaga Jadrana
Edera - Jadran 78:127 (35:66)
JADRAN: Socič A. (k) 19 (5:5), Dolenc 2, Tavčar 6 (2:2), Taučer 6, Sosič E. 21 (1:3), Starc 18 (2:2), Vitez 19 (1:1), Fabjan 12, Kraus 24 (2:3).
SODNIKA: Boscolo in Baiss iz Trsta,
Sam rezultat zgovorno priča, da je bil izid tekme znan že v uvodnih minutah. «Plavi» so bili premočan nasprotnik za Edero, saj so se v prvih treh minutah igre odlepili od nasprotnika za deset točk in potem to razliko večali vse do konca tekme.
Jadranovcem je posebno šlo od rok v napadu, saj so bili skoraj nezgrešljivi, bodisi z meti od zunaj, izpod koša ali pa v prostih metih. Skratka skoraj vsi so imeli srečen dan. Ob taki premoči je nasprotnik takoj položil orožje in igralo se je samo zaradi časa, do končnega sodnikovega žvižga.
Zgrešeno pa bi bilo, če bi splavi* ocenjevali svojo moč po tej tekmi, saj bi jih vsako podcenjevanje v naslednjih tekmah drago stalo.
EKR
NARAŠČAJNIKI Mobilcasa	—	Dom	70:77
(36:29)
DOM: Cantelli, M. Orzan 6, Wal-irisch 4, I. Devetak, Juren, Vižintin, Sancin 8, U. Dornik (k) 27, D. Devetak 32.
V četrtek so Domovi naraščajniki odpotovali v Krmin, kjer so odigrali zaostalo srečanje proti tamkajšnji Mobilcasi. Dom	je moral	absolutno zmagati,	če je hotel	še	dohiteti
ostali vodeči ekipi. K sreči je na Šim fantom	to	uspelo,	čeprav po
zelo napeti in izenačeni tekmi.
Že od samega začetka se je opa žilo, da bo srečanje ubralo krivo pot za goste. «Belo-rdeči» so stopili na igrišče precej brezbrižno m so podcenjevali nasprotnika, ker spa d* v nižji del lestvice. To se jim
je zelo maščevalo, kajti domačini so takoj povedli in s consko obrambo ter z lepimi akcijami v napadu povsem nadigrali goste.
Kljub temu da so ob začetku dru gega polčasa Domovci zaostajali, ni so reagirali. Samo kapetan Ugo Dornik se je zavedal, da srečanje ne bo le gola formalnost. Z izredno serijo točnih metov in uspešnih pro dorov je povsem spremenil položaj. Tako so se prebudili še ostali igral ci, ki so z nepričakovano težavo le strli odpor Krmincev.
Sedaj čaka domovce še eno zaostalo srečanje. Upajmo, da je bila to dobra šola in ne bodo podcenjevali niti ekipe iz Vileš, čeprav je prav ria dnu lestvice.
Vladimir
MINIBASKET
Nagrajevanje prvenstva
San Sebastiano
V ponedeljek je bilo na igrišču Don Bosca v Istrski ulici v Trstu nagrajevanje prvenstva «San Seba-stiano*, kjer so nastopali igralci letnikov 1968 in 1969. Prvenstva se je udeležilo 13 ekip, trajalo pa je cele štiri mesece. Od naših ekip se je Kontovel uvrstil na trinajsto, Bor na dvanajsto, Breg pa na enajsto mesto.
Nekateri košarkarji slovenskih e-kip so se tudi udeležili ekshibicijske tekme, ki je bila na sporedu pred nagrajevanjem. Bor sta v tej tekmi zastopala Košuta in Pieri, Breg pa Korošec in Prašelj.
Izid tekme je bil tak:
PLAVI - ZELENI 55:40 (18:17)
PLAVI: čeme 8, Vescovi, Del Ben 3, Persico 4, Porcelli 9, Carretti, D'Agostino 5, Korošec 4, Lugnani 6, Delfar, Košuta 4, Ferluga-4, Just 3, Coretti 8.
ZELENI: Scabini 16, Gobbatto 4, Bellina, Tomasin, Basolo 4, Prašelj, Ruaro 6, Rogantin, Pieri, Pecile 4, Guastini 2, Cernecca 2, Gianella, Lerini 2, Bisca.
SODNIKA: Maver in Liveris.
Torej, zelo uspela manifestacija in lepa nagrada za vse minikošar-karje za vloženi trud.
Marko
NAMIZNI TENIS
Uspeh Krasa
V soboto so v Trstu odigrali pokrajinski del mladinskih iger v namiznem tenisu. Tekmovanja so se udeležile osnovne oz. nižje srednje šole in nekatera športna društva, med katerimi tudi Kras iz zgoniške občine. Kras je osvojil prvo mesto v vseh kategorijah, kjer je nastopal. Med osnovnošolci je bil med dečki prvi Igor Colja, v igri dvojic pa je zmagal par Igor Colja -Ivan Bosticco. V kategoriji nižješolk je gladko slavila Damjana Sedmak, fantje pa se bodo pomerili med seboj prihodnjo soboto.
Deželna faza mladinskih iger bo v ponedeljek, 22. t.m. v tržaški športni palači in predvsem Sedmakova ima odlične možnosti, da se uvrsti v državni finale.
B. S.
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA Olympia - Vigili Urbani (Videm)	3:3
OLYMPIA: Pavletič, Klanjšček, Cotič, Štefan in Marko Černič, Tomma-si, Špacapan.
Minulo soboto je 01ympia odigrala zadnjo domačo tekmo letošnjega prvenstva. Tokrat je v goste prišla zadnja ekipa na lestvici, ki je po vseh predvidevanjih ostala spet brez točk. Seveda ni moglo to srečanje veliko povedati, za 01ympijo pa je bilo (lomembno vseeno to. da ni izgubila setov. In sicer zato, ker bodo Po vsej verjetnosti odločali prav seti na koncu prvenstva, katera bo druga ekipa, ki bo napredovala v tretjo ligo. Kot znafio, je tržaški CUS doživel enako število porazov kot 01ympia, zato je glavni tekmec. Kljub vsemu pa ima Olympia neko prednost, ker je s seti veliko na boljšem, tako da ji za preskok zadostujeta le dve zmagi, ne glede na končni izid. 01ympii torej preostajata še dve tekmi, obe bosta na tujih igriščih in sta razmeroma neugodni. Posebno ona v Trstu prihodnjo soboto proti Rozzolu, ki jo je goriška šesterka osvojila doma brez-problemov, a utegne postati v Trstu, s po vsej verjetnosti tržaškimi sodniki, celo dramatična.
P.T.
NOGOMET
Cruyff se je umaknil
BARCELLONA — Znarti Nizuzem-ski nogometaš Johhann Cruyff se je poslovil od nogometa, Njegovni zadnja tekma je bila med Barcelono in Sevillo, ki se je končala z zmago Barcellone z 1:0. S to zmago se je Barcelona uvrstila na drugo mesto v španskem prvenstvu. Ker .je osvojila tudi «Pokal kralja*-bo igrala v prihodnji sezoni tudi, v pokalu pokalov, medtem ko bo igral Real Madrid, kj je osvojil; prvenstvo v pokalu prvakov, v pu« kalu UEFA pa bodo nastopili Atie-tico Bilbao, Valencia in Športi n g Gijon. V drugo ligo pa bodo nazadovali Cadiz. Elche in Betis iz Seville, ki ima v lastnih vrstah, kar štiri državne reprezentance. Cru.vff, ki je star 32 let je in ral z Barcelono 238 tekem,, zadnji tekmi pa je prisostvovalo 90 tisoč ljudi. Nizozemski as se je preselil v Barcelono leto 1973. ko ga je to moštvo kupilo od Ajaxa za tn*rat rekordno vsoto poldrugo milijardo lir. Cruyft .je tudi izjavil, da nikakor ne bo več nastopil v utadnih tekmah, niti na bližnjem SP v Argentini.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7814 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revijo <DAN>,
V SFRJ številko 3,00 din, ob nedeljah 3.50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljani Gradišče 10/11. nad., telefon 22207	,
43 nw
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš.
13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 Ut bes Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Juni .
•.»ti..	— —	..1	11	■ inrm/l I-* tieah riri IHIP 0°
član Italijansk«™
krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih
v Italiji pri SPI.
9. maja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja k in hska I
ztt
1 Trst
zveze časopisnih |[ založnikov FltG
PROCES ZARADI BORKHESEJEVEGA POSKUSA DRŽAVNEGA UDARA
OBTOŽENCI SKUŠAJO ZAVLAČEVATI IN IZTIRITI SODNO OBRAVNAVO
«Npznanec» poslal sodišču magnetofonski posnetek razgovora med La Bruno in Remom Orlandinijcm

RIM — Vse kaže, da je na dolgem sodnem postopku o spodletelem poskusu Borghesejevega državnega udara, ponovno pričel »ples magnetofonskih trakov*.
»Neznanec* je namreč včeraj poslal rimskemu porotnemu sodišču enega izmed magnetofonskih trakov, na katerem naj bi bili posneti razgovori med bivšim častnikom SID La Bruno in neofašistom Remom Orlandinijem.
O zadevi so razpravljali včeraj zjutraj v telovadnici Ul. Gladiatori, kjer se vrši proces proti pripadnikom »fronte nazionale*.. Isti »neznanec*, ki je sodnikom poslal magnetofonski zapis, se je tudi potrudil, da je poslal pismo enemu od odvetnikov, ki branijo prevratnike, in ga obvestil, da je pripravljen izročiti še druge magnetofonske trakove v zameno za »primerna jamstva*.
Javni tožilec dr. Vitalone je o zadevi sprožil ločeno preiskavo in zahteval. da mu izročijo magnetofonski trak in pismo. Kljub prahu, ki ga je dvignila, je vsa zadeva bolj podobna nedolžni petardi, kot pravi bombi. Zgodba o magnetofonskih posnetkih, ki jih tajna služba ni iz ročila sodstvu, je znana vsem, kot je znana vsebina teh magnetofonskih zapiskov, ki jih je neka »časopisna agencija*, delno že objavila.
Resnici na ljubo pa trakovi, o katerih je SID trdila, da ne obstajajo, niso več tako pomembni. Orla ndini je ve izjave stotniku La Bruni so izgubile svoj pomen, saj je Orlandini dal podobne izjave v Lu-ganu.
Komu torej služi pogrevati vso zadevo o magnetofonskih trakovih? Zakaj hoče »neznanec* poudarjati važnost svojega dejanja in se obrača na branilce prevratnikov, ko so pa obtoženci jasno izjavili, da so Orlandini in njegova bivša pajdaša Degli innocenti in Micoli le ubogi širokoustneži, lažnivci in mitomani.
Ob vsem ima človek občutek, da hočejo razne sile poslati, v klavnico čimveč živine, da bi ob nastali gneči marsikomu uspelo izogniti se pravični kazni. Pri tem jim prav pride vsaka stvar, tudi stara sovraštva, ki še vedno tlijo med pripadniki bivše obveščevalne službe in »fronte nazionale*. Ne smemo pa pozabiti. da je med glavnimi obtoženci tudi general Vito Miceli, bivši načelnik SID.
Dovolj zgovorno je včerajšnje pričevanje Maria Rose, Borghese-jeve desne roke, ki ga je februarja aretirala policija po večletni »odsot nosti*. Tri mesece je napovedoval »eksplozivne izjave*, včeraj pa je končno spregovoril. Kaj vsega je rekel! Da je državni udar le napihovanje v korist KPI, da so »črnega princa*, ubili agenti SID in podobno. Na vprašanja sodnikov in preiskovalnega sodnika pa ni hotel odgovoriti. Navsezadnje ni prvi na tem procesu; vsi tekmujejo, kdo bo povedal debelejšo laž, ko pa je treba odgovarjati na točna vprašanja, se zmedejo, ali pa raje molčijo, FULVIO CASALI
Preiskava o ugrabitvi prof. Guida De Martina
Še dve aretaciji in zaplemba 340 milijonov lir v čekih
NF.APE1J — Policija je aretirala včeraj še dva hudodelca, ki sta vpletena v svoječasno ugrabitev tajnika tukajšnje pokrajinske federacije socialistične stranke prof. Guida De Martina. Gre za 41-letnega Alearda Cattanea iz Milana in domačina Čira Foiteja, ki ga poznajo v krajevnem »podzemlju* tudi pod vzdevkom »o •riceiulillo*.
Obenem so policisti zaplenili nadaljnjih 340 milijonov lir od milijardne odkupnine za izpustitev prof. Dn Martina. Ne gre sicer za gotovino, temveč za krožne bančne čeke, ki so jih sile javnega reda zasledile v nekaterih milanskih denarnih zavodih. Sodnik Di Persia, ki je podpisal zaporna naloga proti zajetima zločincema, je tudi poslal sodno sporočilo funkcionarju ene od teh bank, ker je omogočil operacijo «izpranja umazanega denarja* z izstavitvijo čekov.
Cattaneo .le bil že poprej dobro znan policiji, saj ga je ta osumila sodelovanja pri večkratni osebni u-grabitvi izsiljevalne narave skupaj z zloglasnim gangsterjem Francisom Turellom iz Milana. Tako Cattaneo kot Korte sta bila z druge strani pajdaša pretkanega goljufa Federica Conriglia (36 let), ki je po rodu iz Benetk, a ima stalno bivališče v Milanu; izdajal se je za švicarskega državljana iz Lugana in je s predložitvijo ponarejenih carinskih listin neposredno poskrbel za zamenjavo 340 milijonov lir v krožne čeke. Za ta posel sta ga pridobila člana ugrabi-teljske tolpe, ki je napadla sina bivšega vsedržavnega tajnika PSI France-sca De Martina; to sta 27-letni Ciro Luise (nedavno aretiran v NUrnbergu) in dve leti starejši Umbertr Naviglia (v odsotnosti obsojen na 14 let zapora zaradi omenjene ugrabitve), (dg)
Bombastično pričevanje Borghesejeve desne roke Maria Rose pred rimskimi porotniki	(Teleloto ANSA)
iiiuMitiimiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiuimttiiiiiiiiiiitiiHitiniiiiiHitimiiiiiiimiiitifiiiiiiiiintittiiMHiiiu
Italijanski veleposlanik na uradnem obisku na Reki
Alberto Cavaglieri ne je pogovarjal s predstavniki mesta in regije tor z zastopniki italijanske skupnosti - Poudarjena nujnost nadaljnjega razvijanja sodelovanja med sosednjimi območji Jugoslavije in Italije
REKA — Italijanski veleposlanik v Jugoslaviji Alberto Cavaglieri je včeraj obiskal Reko, kjer se je pogovarjal s predse Jnikom skupščine Tomislavom kovačem in predsednikom izvršnega sveta skupnosti občin Reke Rademirom Antoneličem.
V	daljšem prijateljskem pogovpru so z obeh strani z zadovoljstvom podčrtali, da se sodelovanje tega jugoslovanskega območja s sosednjo italijansko regijo razvija zelo u-godno, kar je sicer značilno za celotne odnose med sosednjima prijateljskima državama, k čemur so posebej prispevali osimski sporazumi.
V	pogovorih so opozorili, da je pomemben nadaljnji nepredek vsestranskega bilateralnega sodelovanja, zlasti kulturnega in gospodarskega. V tem smislu so predstavniki reške skupnosti občin seznanili veleposlanika Cavaglierija, da ima pedagoška akademi ia v Pulju poseben študij za bodoče učitelje na italijanskem jezikovnem območju in da poleg tega odpira poseben štiriletni študij italijanščine, vendar ne kot tujega jezika, temveč kot, jezika narodnosti v Jugoslaviji. Italijanski ambasador je obiskal tudi reško občinsko skupščino, pogovarjal pa se je tudi s predstavniki skupnosti Italijanov in italijanskega doma kulture.
EVELINO KLARICH
Žalovanje v PSI
RIM — Po dolgi bolezni je v 51. letu izdihnil ugledni predstavnik italijanske socialistične stranke Mario Ferri, Pokopali ga bodo danes v rodnem Grossetu. Pokojnik zapušča ženo Anno Stopo in sinova Maurizia ter Roberta.
V PSI se je vključil 1. 1944. Do 1. 1943 je bil podtajnik strankine mladinske federacije^ pozneje je bil tajnik delavske zbornice v Grossetu, med 1951, in 1954. letom tajnik tamkajšnje pokrajinske federacije stranke pa tudi predsednik pokrajinske u-prave; februarja 1970 je bil izvoljen v senat, dve leti pozneje pa v Poslansko zbornico, kjer je bil 1. 1976 potrjen kot reditelj in član komisije za higieno in zdravstvo.
Prmkava o «sarnomorih» v Slaiiimliciiiiu zaključena
BONN — Državno pravdništvo v Stuttgartu je zaključilo preiskavo v zvezi z nasilno smrtjo Andreasa Baa-derja, Gudrun Ensslinove in Jana Carla Raspeja dne 18. oktobra lani v stammheimski kaznilnici. Prišlo je do zaključka, da so se vsi trije »brez dvoma sami ubili*. Tezo o samomoru je že prej potrdila tudi deželna parlamentarna preiskovalna ko. misija. Življenje naj bi si skušala vzeti tudi Irmgara Moeller, ki je ravno tako članica terorističnega gibanja »frakcija rdeče armade* RAF.
PRED VIDEMSKIM POROTNIM SODIŠČEM
Čl. 384 kazenskega zakonika rešil Luciana Hesseja ponovne obsodbe
Sodniki so bili mnenja, da bi lahko s priznanjem, da je vedel za obstoj Rižarne, Hesse tvegal obtožbo zaradi zločinov v uničevalnem taborišču
VIDEM — Luciane Hesse je ravnal prav, ko je 3. marca 1976 na procesu zaradi zločinov v tržaški Rižarn; taji] celo, da je vedel za obstoj nacističnega uničevalnega taborišča. Tako je danes razsodilo videmsko porotno sodišče.
Sodni postopek proti Lucianu Hesseju, ki je bil v prvih povojnih letih že obsojen zaradi kolaboracio-rtizma, se je pričel 3. marca 1976, ko je na tržaškem procesu proti Al-lersu in Oberhauserju Hesse dejal, da sploh ni vedel za obstoj Rižarne, niti kot zbirnega taborišča, ampak je bil «samo» prevajalec pri tržaškem sedežu nacistične varnostne službe SD. Kljub večkratnemu vabilu predsednika Malteseja, ki ga je o-pozoril, da je bil zaradi kolaboracio-nizma že obsojen in mu zato ne morejo več soditi, je Hesse vztrajal: «Gospod predsednik, o Rižarni nisem vedel popolnoma ničesar,* so bile njegove zadnje besede. Na zahtevo državnega tožilca dr. Coassina so zato Hesseju sodili po hitrem postopku zaradi krivega pričevanja in ga obsodili na štiri mesece zapora, ki jih je tudi odsedel v koronejskih zaporih. Takoj po obsodbi je tedanji Hessejev zagovornik odv. Padovani vložil priziv na kasacijsko sodišče.
Hesse je bil že dolgo na svobodi, preden je kasacijsko sodišče vzelo v pretres njegov primer. O njem so razpravljali šele 22. marca 1977, ko je 6. sekcija kasacijskega sodišča pod predsedstvom dr, Mongiarda razveljavila razsodbo tržaškega po rotnega sodišča, opirajoč se na 384. člen kazenskega zakonika, ki omogoča priči, da se izogne odgovoru, če ga temu «sdll nujnost, da reši sebe alj svojega sorodnika pred težko ip neizogibno škodo, ki bi jo lahko utrnela njegova čast ali njegova osebna svoboda*. Sodniki so bili mnenja, da bi bil Hesse oneča-ščen, če bi priznal, da je vedel za obstoj uničevalnega taborišča v Rižarni. obenem pa b( tvegal morebitno obtožbo zaradi sodelovanja pri zločinih (in torej izgubo osebne svobode). kajti obsojen je bil le zaradi kolaboracionizma, ne pa zaradi zločinov- v. Rižarni. Zato je torej kasa-cijsko sodišče razveljavilo razsodbo in poslalo akte videmskemu, sodišču, kier so morali Hesseju ponovno soditi.
Danes se Hesse ni predstavil sodnikom. Plovbna družba, pri kateri je zaposlen kot radiotelegrafist, je poslala sodišču pismo s potrdilom, da je vkrcan na neki ladji, ki pluje v Mehiškem zalivu. Pač pa je prišel v Videm njegov zagovornik, odv. Angelucci, znan rimski odvetnik, ki zagovarja tudi enega izmed obtožencev na procesu zaradi škandala Lockheed.
Že takoj po začetku razprave je bilo vsem jasno, da gre za golo formalnost. Predsednik Diez je svoje poročilo zaključil v nekaj minutah, prav tako tožilec Mellano, ki je zahteval oprostitev Hesseja na osnovi že omenjenega člena 384 kazenskega zakonika. Nekoliko daljši je bil zagovornik Angelucci, ki je dejal, da je bil v Trstu v teku »simboličen proces* z edinim namenom, da se počasti spomin žrtev. Angelucci je skušal minimizirati sodelovanje Hesseja pri poveljstvu SD; prikazal ga je kot dvajsetletnika, ki je naivno sprejel prevajalsko mesto, ni pa o-menil, da je isti dvajsetletnik že prej kot padalec sodeloval pri rešitvi Mussolinija na Gran Sassu. Angelucci je tudi kritiziral odvetnike zasebnih strank, ki so se na procesu «zagnali protj temu človeku, ne da bi pomislili, da je poročil hčerko bivšega deportiranca in da si je u-stvaril družino v Genovi*. AngelOc-ci je zato zahteval oprostitev svojega varovanca. Po četrturnem posvetu je sodni zbor v celoti osvojil teze kasacijskega sodišča in oprostil Hesseja.
Ta odločitev je vredna kratkega komentarja. Prvič je treba poudariti, da je s tem dejansko sodišče razsodilo, da je Hesse vedel o Rižarni
Luciano Hesse. Fotografijo je naš fotograf posnel na dan njegove aretacije, 3. marca 1976
UGOTOVITEV VIDEMSKEGA PREISKOVALNEGA SODNIKA
POSLOPJI V MAJANU STA BIL> ZGRAJENI V SKLADU S PREDPISI
Preiskava se je tako zaključila s popolno oprostitvijo vseh obtožencev
VIDEM — Videmski preiskovalni sodnik je s popolno oprostitvijo zaključil preiskavo v zvezi z dejavnostjo dveh gradbenikov, ki sta v Majanu zgradila stanovanjski hiši. ki sta se med potresom 6. maja 1976 zrušili. Gre za postopek proti štirim osebam: projektantu in voditelju del poslopja «Udine» 52-letnemu Mariu Mulligu in 60-letnemu Leopoldu Francovichu ter projektantu in voditelju del poslopja «Astro*, 52-letnemu Albertu Tondolu in 42-let-nemu Brunu Scagnettu.
Vsi štirje so bili obtoženi, da so zaradi napak pri projektiranju in pri izvedbi del ustvarili pogoje, ki so pripomogli k temu, da sta se poslopji zrušili. Ker je med ruševinami izgubilo življenje veliko števi-
MifiiiiuiimiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiaiiMiiiiiiiiiMiHiiiititiiitiiiniiHijiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiaiiiiitifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMhiiHiiiitiiHiiiiHiiiiHtimiiiiimailiHiiiiii
Avtobus zgrmel v prepad na Garganu voznik mrtev, 23 potnikov ranjenih
aaaaiaaaaaaaaaaaaaninaiaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaiiaaiiaiiaaaaaaaaaiaaiifaaiaaaaaaaiaaaaaiiaaaaaaaaaiaaaiaaiaaaaaiaaaaaaaaaaiaaiaiaaiaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaiiaaaaniaaaaaiaaiMi
PO TRDITVAH RIVSECA VISOKEGA FUNKCIONARJA CIA
«Groba neumnost» operacij ameriške obveščevalne službe v vzhodni Afriki
WASHINGTON - »Groba neumnost* nekaterih operacij ameriške obveščevalne službe CIA v Angoli .je tako zaostrila položaj v tej državi, da je odprla pot kubanski intervenciji. Gre za verodostojno tezo. če pomislimo, da jo je zagovarjal neki bivši visoki funkcionar CIA, ki očitno zelo dobro pozna vsa ozadja teli operacij, ko pa je kar dvanajst let deloval za obveščeval no službo; iz nje je stopil šele lani, potem ko je prišel do spoznanja, da CIA vara javno mnenje in kongres, poleg tega pa ni sposobna organizirati učinkovitih akcij.
Bivši funkcionar, ki mu je ime John Stockvvell, je v intervjuju za
ameriško televizijsko omrežje CBS med drugim povedal, da so tajni a’genti iz ZDA skušali novačiti francoske, portugalske, angleške iti a-meriške plačance v vojni proti osvobodilnim silam Angole, pri lem pa niso bili preveč uspešni. Ogromna večina ljudi, ki so jih novačili, je zbežala, čim je prejela plačilo za vnaprej.
Obtožba o «grobi neumnosti* pa se nanaša na operacijo s prostitutkami, za katero je bil zadolžen sam Stockvvell. V samem New Yorku in v Floridi je CIA »najela* nekaj prostitutk in jih nato poslala v vzhodno Afriko z namenom, da bi prišle v stik z osebjem sovjetskih.
kitajskih in severnokorejskih diplomatskih zastopstev v tem delu A-frike, Eni od prostitutk, pripoveduje Stockvvell, je res uspelo, da se je »spoprijateljila* s samim sovjetskim veleposlanikom v Nairobi-ju, toda od tega »prijateljstva* je CIA po trditvah bivšega funkcionarja zvedela samo to, da je bil diplomat pijanec in inpotenten. Še to pa ni bilo nič novega, saj je CIA vedela že vse o spolnih sposobnostih veleposlanika: nekaj mesecev prej so ga namreč njeni agenti celo filmali med spolnim odnosom v neki javni hiši v Nairobiju.
(tm)
FOGGIA — Na vzpetinah Garga-na v Apuliji je včeraj zgrmel v globok prepad avtobus s 24 potniki, šofer Michele Lecce se je ubil, drugi pa so zadobili precejšnje poškodbe.
Nesreča se je pripetila v hudem dežju in gosti megli, vendar pa ji menda ni botrovalo slabo vreme, temveč okvara na zavorah avtobusa, ki je last podjetja SITA. Eden od potnikov je namreč pojasnil preiskovalcem, da je imel voznik hude težave z zavorami; pred prvim od šestih močnih ovinkov, ki so posejani na strmi cesti navzdol, bi moral upočasniti vožnjo, a mu to ni uspelo.
Vozilo je bilo zgrajeno že I. 1960, bilo je torej staro. Prebivalci krajev v zaledju Foggie, od koder se vsak dan vozijo v mesto delavci in študentje, s0 že lani protestirali, ker podjetje SITA vzdržuje progo s »potujočimi krstami*. Včeraj so ponovno, tokrat še odločneje demonstrirali ter vzklikali: «To ni bila nesreča, ampak umor*.
Na sliki (telefoto ANSA) prevrnjeni avtobus 30 m pod cestiščem. Ko bi ga ne ustavil kup kamenja, bi bil obračun nesreče grozovit.
Trije mrtvi pri eksploziji «tovarne» petard
NEAPELJ — Trije mrtvi in šest ranjencev so prvi tragični obračun eksplozije v mali obrtniški delavnici na območju Averse, kjer so izdelovali svetlobne rakete in petarde. Do eksplozije je prišlo včeraj popoldne. Med ruševinami so našli gasilci dve iznakaženi trupli in neko tretjo osebo, ki je umrla med prevozom v neapeljsko bolnišnico. Med ranjenimi sta tudi dve deklici petih let. Preiskovalci bodo skušali ugotoviti vzroke nesreče. Do sedaj so ugotovili le. da je bila prva eksplozija v prostoru kjer so hranili smodnik.
Vlaka sta trčila v madridski podzemski železnici
MADRID — Le nekaj dni po strahoviti nesreči v madridski pod zemski železnici se je včeraj pripetila podobna nesreča, ko sta trčila dva vlaka med postajama «Puerta del sol* in »Tirso de Molina*. Do sedaj so iz pločevine rc-šili 15 ranjencev, reševalci pa ne izključujejo možnosti, da so bile v nesreči tudi smrtne žrtve.
Sindikati so za danes proglasih stavko, obenem zahtevajo preiskavo o madridski podzemski železnici, saj sta dve. nesreči v tako kratkem času vzbudili upravičene sume.
mam %
Ti
Hill

toliko, de bi lahko škodovalo njegovi časti, ali morda celo tudi njegovi osebni svobodi. Drugič, in to je še mnogo hujše, pa da je ta razsodba alibi vsem tistim, ki o Rižarni marsikaj vedo, a nočejo govoriti. Sedaj, ko je v teku dodatna preiskava o zločinih v tržaškem uničevalnem taborišču, se bodo lahko povsem zakonito izognili odgovorom.
BOJAN BREZIGAR
liliiiliitHrniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifjiiiiiiiiiit
lo ljudi, mnogo pa je bilo tudi ranjenih, je sodnik prvotni obtožbi dodal še odgovornost za smrt in teles ne poškodbe.
Postopek je že nekaj dni po potresu sprožil pretor iz S. Daniela, ki je poveril preiskavo gradbenemu izvedencu, nato pa predal akte videmskemu pravdništvu. Izvedenec je ugotovil, da je bilo poslopje «A-stro* zgrajeno z dobrim materialom in da je izdelava povsem ustrezala načrtu; nekaj pomanjkljivosti pa je ugotovil pri poslopju »Udine*, vendar je poudaril, da pomanjkljivosti niso mogle negativno vplivati na stabilnost stavbe.
Preiskovalni sodnik dr. Formaio je hotel kljub temu še enkrat preveriti vse okoliščine in je poveril nalogo za to skupini strokovnjakov tržaške univerze, ki so prišli do i-stih zaključkov; ugotovili so sicer, da poslopja niso bila potresno varna, vendar pa so tudi naglasili, da področje Majana ni bilo označeno kot seizmično. Po izidu te preiskave je dr. Formaio povsem oprostil vse štiri osumljence. Državno pravdništvo ima sedaj tri dni časa, da vloži priziv, vendar tega verjetno ne bo naredilo, ker je že sam namestnik državnega pravdnika zahteval oprostitev.
Zadeva je takoj po potresu vzbudila izredno zanimanje, ker je bil Francovich župan občine Cervigna-no. Prišlo je tudi do političnih špekulacij in Francovich, ki je bil izvoljen na listi KPI, je odstopil. Z zaključkom preiskave in popolno o-prostitvijo se je zadeva dokončno končala, (b.br.)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Filo diretto
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	Ob petih s SANDROM MAZZOLO,
17.(15 HEIDI: Prihaja zdravnik, risan film
17.30	Elba ’78
18.00	Velike razstave
18.30	DNEVNIK 1 - KRONIKE
19.05 Programi pristopanja
19.20 Trije Tarzanovi izzivi, 2. del filma
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Politična tribuna
21.15	Mafijske zgodbe, 2. epizoda
22.15	KNJIGA IN MUŠKETA Italijanska kultura med fašizmom
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Kako so živeli prvotni ljudje
15.30	V evroviziji iz La Spezie:
61. GIRO DTTALIA
17.00	Program za mladino: BARBAPAPA’, risanke
17.10 Mladih trideset minut
18.00	Otroštvo danes
18.25 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — šport
18.45	Dober večer s... FRANCOM FRANCHIJEM Vremenske napovedi
19.45	DNEVNTK 2 — Odprti studio 20.40 Ring '78
Srečanie s protagonisti Vzhoda in Zahoda
21.30	Hollvwo)d '70:
TAKING OFF. film Kino jutri
Ob komu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.30	in 10.00 TV v šoli
14.25	K”°tov”o hokoisko prvenstvo SZ - KANADA
16.05	šolska TV
17.00 Glasba vred kamero
17.35	Obzornik
17.45 Poročilo s kongresa ZK Bosne in Hercegovine
'8.15 Od doma do šole
1845 V;kLemLsvobodo
19.15 Risanko
19.30	DNEVNIK
20.05	Ko «e korenin zavemo — 3. de' dok.
70.50 ;;tca — ba'etoa oddaja
21.25	M, Onmbroirska:
Noči in dnevi
i' 20 DNEVNTK
22.35	Porodilo « komresa ZK Bo sne in Hercegovine
Koner
19.30	ODPRTA MEJA
20.00	Otroški kotiček 20.15 Odrti orostor
20.30	DNEVNTK 20.45 Aktualna tema
21.20 Šopek z bodečo žico, nadalj. 22.10 Turistični dokumentarec
22.30	Narodna glasba
23.00	Aoks — Svetovno prvenstvo Nooomet — Finale za pokal UEFA
Zagreb
18.15	Nove krjige
19.15	Kulturni nregled 19.30 DNEVNIK
20.50 Akcije: Varstvo pri delu 21.00 UPOR V ADALENU, film
ŠVICA
18.10 Program za mladino
20.30 DNEVNIK
20.45	PROCES IVANE ORLEANSKE, film
21.45	Raziskave in razprave
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 re ročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Fr ljica za dobro jutro; 8.05 F' J teljsko iz studia 2; 9.05 Glas®
kronika; 9.30 Naši nepoznani z"
ci; 9.45 Ritmična glasba; 1®'®SM. daja za otroški vrtec; 10.15 h cert sredi jutra; 10.35 Pisnia rie Isabelle Marenzi; 11.35 P o*
dneva; 12.00 Glasba po žel$j 13.15 Zborovska glasba; 13.35„^
lO. IO /jUUI UVoIVtl gldSUtl) 1 * »tln.
melodije do melodije; 14.10 h , dina v zrcalu časa; 14.20 iz filmov in revij; Kulturna be
niča; 15.35 Top lestvica; 16-3® doviti otroški'svet; 17.05 PoJIjj pranistka Pia Cossutta - Cicri*^
17.25 Glasbena panorama; Problemi slovenskega jezika; Klasični album.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30,
18.30,	19.30, 20.30 Poročila;.11 in 7.00 Glasba za dobro
8.32 Operni zbori in baleti v Plošče; 10.00 Z nami je . . •! Orkester Baiardi: 10.40 Glasb nasveti; 11.00 Kirn, svet mls
Na prvi strani; 12.05 Glasba
11.32 Poslušajmo jih skupaj:	^
SD® ^
,raJj
14.10 Plošče; 14.33 Poje Danijo
željah; 14.00 Jezikovna Pra!
šan; 15.00 Mladi pred mi" nom; 15.15 Folk glasba; Popevke; 16.00 V/, sveta kultur ‘ umetnosti: 16.05 Orkester T. f ...
dolini: 16.20 Glasbeni trenu«
16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob Pfj
,rsk'
tih popoldne; 17.30 Priru®^.
dnevnik; 18.90 Glasba po 18.35 Domači pevci zabavne jjjjjj be; 20.00 Glasbena fantazija: Rock party; 21.00 C': 21. . • ■> Komorna glasba,
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, *“• ’ 14.00, 15.00, 1.00, 19.00 Porcije
6.00	Glasbeno prebujenje:	L
Flash delo: 8.40 Včeraj v P8L; mentu:	8.50 Glasbena
9.00	in 10.35 Radio. anch'io. »pp. beno - govorni program: 1L®”. vi litična tribuna; 12.05 in P’"*,
d**
in jaz '78; 14.05 Glasbena ?1. ja z Katyno Ranieri: 14.30
je in "lasba; 14.45 61. Gif® ^ talia; 15.05 Prvi Nip: '^iUpar tregua, radijska iara; UJJ
besed na dan: 18 00 Love n")-»1
19.3«
18.35 Programi pristopanja: *'Lj Nabožna oddaja; 20.30 Ku,[35
pregled; 21.05 Jazz '^-^a
Glasba in /noč; 22.00 ~ - . kombinacija: 23.15 Lahko noC'
RADIO 2 go,
7.30, 8.30, 9.30. 10.00, 11.30, >%„. 3 30 15 30. 17.30. 18.30. 19-3U
13.30. 15 30, 17.30. 18.30,	j,-
ročila: 6.00 in 7.55 Za dobro^ tro; 8.45 Italijanske popevke. ■
Carolire Chčrie. radijska 'jcj; 10.12 Odprti dialog s P^'1'^, 1 11.36 Vzgojna oddaja: 12 45 ^
BBC!: 13.40 Prot je Italije,
na oddaja: 15.00 Trkaj Padj0^ 17.55 Hot long Plaving;
U.OU nul L Ullft rifivmr;,
vorimo o jazzu; 20.00 Victorja De Sabate, 8. deipLia-prijetno poslušanje; 22.20 F menlarna panorama.
SLOVENIJA jj
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.0°, *'
12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19®f pg
ročila; 6.20 Rekreacija; ®J®najii’ bro jutro, otroci!: 7.30 D sporedov: 8.08 Glasbena 111 ja; 9 05 Radijska šola za si stopnjo: 9.30 Iz glasbenih š°® Turistični napotki; 11.03 F ^ nadni koncert; 12.10 Danes jj; izbrali: 12.30 Kmetijski nasj.„. 12.40 Po domače; 13.30 PriP0^ jo vam . . .; 14.05 V korak z p dimi; 15.30 Glasbeni 'nt?!!,’1<!vr®'
15.45 Družba in čas; 16.0® . ljak»; 18.05 Obiski naših sob ^ 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.4 ^ sambel Slavko Žnidaršič: , ^ Slovenska zemlje v pesmi b> 45 sedi; 20.30 Radijska igr«' Zvočne kaskade,'
NA GOSPODARSKEM RAZSTA VIŠČU V LJUBlJ^t
Mednarodna razstava sredst^
za zaščito človekovega okoli3
LJUBLJANA — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so včeraj odprli 3. mednarodno razstavo sistemov, opreme ' 1 tehničnih sredstev za aktivno zaščito okolja. Na letošnjem prikazu, z naslovom «Tehnika za okolje 78», nastopa 115 razstavljavcev iz 10 držav, med temi 27 iz tujine — iz Italije so prisotne tri tvrdke,
Slovesnega rdprtja razstave se je udeležilo večje število strokovnjakov in predstavnikov družbenih in poslovnih krogov iz Jugoslavije in iz tujine. Po pozdravnem nagovoru direktorja GR L. Kreseta je imel otvoritveni govor predsednik Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, ki je nato tudi uradno odprl razstavo. Sledil je skupen ogled paviljonov, v katerih je zbrana najnovejša tehnika za zaščito o-kolja, opazovanje in merjenje onesnaženosti zemlje, vode in zraka, strokovna literatura in tehnologija za »reciklažo* odpadko”. V ospredju so nadalje najnovejši tehnični dosežki za dobro gospodarjenje z energijo, kar prihaja do izraza zlasti na posebni razstavi tehničnih naprav za pridobivanje, zbiranje in porabo sončne energije. Glede te zadnje teh
nike je na razstavi razvid110’ ^ nekateri vodilni inštituti i° D.H f*’
nekateri vodilni inštituti v naši matični domovini
ven, ki v ničemer ne za ravnijo industrijsko razviti® $ Na razstavi je nadalje K stopana tehnika za varstvo f>8 nih mestih (protipožarna zasl'1 prave za dekontaminacijo, z ,njdi’r
tavljanje prisotnosti plina v. jti)-'
kih, sredstva za hitro po> ^ Posebna skrb je posvečena * pl
rrVi
poleg zanimivega fotografski^^
kaza smotrnega gospodarjenja^^ dnini bogastvom je v ten1 treba omeniti načrte za izR°'1 /tjil1"
posameznih gozdnih pi-edelDV ^
na primer snežniškega Masb"^!
________ir____:•	-	• i._/.rttlin “
za melioracijo šin.
Za časa razstave
že iztrošen'®
vrstijo strokovna srečanja
ti v okviru »Ljubljanskih
dnevov*, za katere skrbi organizacijski odbor, ki ga
ki ga/fpK M. Tepina, za danes popoldni t <js
napovedan.- posebna slovesn ^er ustanovitvi «Društva za sonen ^0]jf gijo*. Razstava »Tehnika za 78» bo odprta dr vključno dostop na razstavišč pa Jef, vsak dan od 9. do 18. ure. (elf