PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
Čedad
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 209 (13.147)
Trst, četrtek, 22. septembra 1988
Konec »krize« palermskega sodstva
Falcone ostane v Palermu
Tudi v Kalabriji izbruhnila sodna afera
PALERMO — Preiskovalni sodnik Giovanni Falcone bo ostal v Palermu in ne bo zapustil protimafijskega poola. Nekaj dni po dokončni »razsodbi« Višjega sodnega sveta je Falcone prekinil svoj molk in izjavil, da je umaknil pismo, ki ga je julija letos naslovil na predsednika palermskega sodišča Palmerija. Sodnik Falcone je v svojem pismu prosil predsednika sodišča, naj ga premesti nekam daleč proč od palermskih sodnih zdrah, in tako sprožil še dodatne polemike v že tako vroči »aferi Palermo«.
Stališče preiskovalnega sodnika Falconeja je sedaj jasno. Sprejel je sklepni dokument Višjega sodnega sveta in pristal na prošnje kolegov, ki so ga rotili, naj ne zapusti protimafijskega poola, obenem pa je pokazal, da namerava še naprej zagovarjati svojo preiskovalno metodologijo. Falconejevo stališče glede protimafijskega boja je sicer v odločnem nasprotju s kolegom Melijem, ki je trenutno na čelu palermske sodne palače, »palače strupov«, kot ji pravijo nekateri.
V Palermu je sodnega izjemnega stanja menda konec, odpira pa se nova afera v Kalabriji, kjer je pravkar izbruhnil »primer Crotone«. Minister za pravosodje Vassalli bo v prihodnjih dneh obiskal kalabrijsko mesto, kjer so se sodniki uprli nesprejemljivim pogojem dela. Letno bi morali izdati 9 tisoč razsodb, trenutno pa imajo na zalogi kar 20 tisoč sodnih postopkov in manj sodnikov kot je prstov na eni roki. Od ministra zahtevajo sodelovanje, predvsem pa vsaj toliko sodnikov, kot jih premorejo druga večja sodišča.
Medtem ko se De Mita dobrika komunistom
Odprava tajnega glasovanja še vedno predmet pogajanj
Tudi opozicijske stranke naj bi imele možnost soodločanja - PSI svari demokristjane, naj ne spreminjajo političnih dogovorov, na katerih temelji vlada
DUŠAN KALC
RIM - Pozornost političnih sil je vse bolj osredotočena na razpravo o reformi tajnega glasovanja. Bliža se namreč ura odločilnega parlamentarnega spopada. Medtem so že v polnem teku besedni dvoboji na razdaljo in tu pa tam je slišati tudi topovske salve, ki naj bi zmehčale razvrščene vojske za okopi. V vseh strankah je čutiti precejšnjo napetost. Vse se namreč zavedajo, da bo od izida soočanja o tajnem glasovanju marsikaj odvisno v prihodnjih mesecih in letih. V precejšnji meri bo od tega odvisna usoda parlamenta in sama oblika bodočega demokratičnega ustroja države. Hrkati pa predstavlja ta spopad izredno preizkušnjo za vlado. Razprava v teku zna namreč biti polna predvidenih in nepredvidenih zased, pasti in čeri, med katerimi se lahko raztrešči sedanja vladna večina, kar bi prav gotovo imelo za posledico predčasne volitve. Vsem strankam je zato jasno, da je v teku pomembna partija in vse bodo skušale odigrati najboljšo karto.
Medtem ko je v prejšnjih dneh kazalo, da se bo vse odigralo v obliki odločnega spopada med vladno večino in opozicijo, se je v zadnjem času položaj nekoliko spremenil. Komunistična partija, ki je nejevoljno zatrjevala, da so De Mita in njegovi zavezniki izdali predhodna zagotovila pred oblikovanjem vlade in da ukinitev tajnega glasovanja brez
vzporednega spreminjanja parlamentarnega pravilnika vodi izključno v nadoblast strankarskih tajništev in k vse večji kontroli vlade nad parlamentarnim delom, je znatno omilila svoj pritisk. Occhetto je na včerajšnjih in predvčerajšnjih srečanjih s sindikati dejal, da KRI nima nobenega namena, da bi šla v tej debati na nož. De Miti pa je posredno sporočil, da je pripravljen na pogajanja pred začetkom razprave v poslanski zbornici.
Krščanska demokracija pa je prav tako pripravljena na zbliževalni korak. De Mita je včeraj poslal dolgo pismo dnevniku La Re-pubblica, s katerim se obrača v prvi vrsti na komuniste in v katerem zagotavlja, da rešiti najprej vprašanje tajnega glasovanja še ne pomeni zanemariti drugih institucionalnih problemov. Vlada ni pozabila na probleme drugih strank, pravi De Mita, kot ne išče spopada, temveč dialog in soočanje.
To dobrikanje med KRI in KD ni všeč Craxiju. Pred svojim odhodom v Maroko je sporočil, da je De Mita dolžan spoštovati sporazum večine. V tem sporazumu pa je rečeno, da je ena od glavnih nalog večine, da poskrbi za odpravo tajnega glasovanja brez dodatnih koncesij temu ali onemu. Socialisti se očitno bojijo, da bi morebitno zbližanje med komunisti in demokristjani ošibilo njihov položaj.
Če so se torej odnosi med večino in opozicijo nekoliko zmehčali, so se nasprotno skalili odnosi v večini sami. Najvidnejši pokaza-
telj te zmešnjave je že sam pristop parlamenta do reševanja tega kočljivega vprašanja. Poslanska zbornica in senat sta namreč izbrala vsak svojo pot pri izbiri postopka obravnave tajnega glasovanja, tako da je prišlo med njima do neke vrste antagonizma. Potem ko so v poslanski zbornici sklenili, da prepustijb rešitev vprašanja skupščini, si v senatu prizadevajo, da bi senatni odbor za pravilnik prišel do neke zadovoljive kompromisne rešitve še pred razpravo v zbornici. Včeraj je odbor sklenil, da do začetka prihodnjega tedna formulira konkretne predloge o tajnem glasovanju, o novih oblikah proračunske razprave ter o načinih obravnave raznih zakonskih ukrepov, in sicer na osnovi predlogov, ki sta jih predstavila demokristjanska senatorja Lipari in načelnik senatne skupine Mancino. Senatorja namreč predlagata, da bi o vprašanjih, ki zadevajo razne pravice do svobode, ohranili (ali celo raztegnili, kot za primer pravic družine), tajno glasovanje.
Gre skratka za to, da bi tudi opozicijskim strankam zagotovili možnosti soodločanja. Ta stališča, ki uživajo podporo republikancev, so seveda naletela na nov val polemik. Najglasnejši je bil načelnik socialistične senatne skupine Fabbri. Poudaril je, da njegova stranka sicer še ni sprejela nobene odločitve v zvezi z novimi predlogi, vendar je posvaril pred skušnjavami, da bi spreminjali politične dogovore, ki so omogočili sestavo De Mitove vlade.
Za Italijo in Jugoslavijo včerajšnji dan spet uspešen
SEUL — Tudi včerajšnji dan na 24. olimpijskih igrah v Seulu je bil za Italijo in Jugoslavijo zelo uspešen.
Italija je v floretu osvojila zlato ko-Isjno s Stefanom Cerionijem, s plaval-Cem Stefanom Battistellijem pa bro-Rasto kolajno.
. Po pravi »sramoti« proti Zambiji so ^alijanski nogometaši v 3. kolu prelagali Irak z 2:0 in se uvrstili v četrt-. finale.
-Jugoslaviji pa je odlična Jasna Še-
karič po bronu prisvojila še zlato v streljanju.
Včerajšnji dan pa je potekal v znamenju plavalcev in plavalk, ki so izboljšali kar tri svetovne rekorde. Na 100 m delfin pa je presenetljivo zmagal predstavnik Surinama Anthony Nesty (na sliki, telefoto AP), kar je seveda prva zlata kolajna te države na OI.
Več o olimpijskih igrah na straneh 12, 13 in 14.
Splošne vsedržavne stavke pa za sedaj ne bo
Sindikati negativno ocenili včerajšnji sestanek z vlado
RIM — »Preverjali bom©, ali namerava vlada izvesti pravo strukturalno davčno reformo. Doslej smo bili deležni samo delnih in nepopolnih odgovorov,« je dejal včeraj predpoldne novinarjem vsedržavni tajnik sindikata CGIL Pizzinato, preden je skupaj s tajnikoma drugih dveh sindikalnih organizacij CISL in UIL Marinijem in Benvenutom stopil v Palačo Chigi, kjer so jih čakali ministrski predsednik De Mita, podpredsednik De Miehelis in finančni minister Colombo, da bi se pogovorili o davčni problematiki. Toda tudi včerajšnji odgovor ni zadovoljil sindikalnih predstavnikov. Zabeležili smo sicer nekaj rahlih premikov, so izjavili Pizzinato, Marini in Benvenuto po končanem srečanju, vendar smo še^daleč od organske in pravične davčne reforme. Kljub temu pa sindikat ne bo oklical splošne stavke, kot je nepovedal za primer, da vlada ne bi upoštevala njegovih zahtev. V zameno pa so tajniki treh sindikatov napovedali sklicanje delavskih skupščin v vseh podjetjih s prekinitvijo dela. O nadaljnjih ukrepih bodo, tudi glede na razvoj dogodkov v zvezi z gospodarskim manevrom vlade, odločali v začetku prihodnjega tedna, ko se bodo sestala tajništva treh sindikalnih organizacij.
Vprašanje razmerja med sterilizacijo poviškov davka IVA in zdravstvenimi dajatvami je bila glavna tema včerajšnjih razgovorov pred današnjimi odločitvami vlade. Sindikat je ugodno ocenil zagotovilo vlade, da odloži vprašanje poviška davka IVA, oziroma da ga podredi obravnavi reforme socialnih (zlasti zdravstvenih) dajatev ter predhodnemu posvetovanju s sindikati. Razčiščeno je bilo tudi vprašanje
povračila davka na osebne dohodke, začenši s 1. januarjem 1990 in upoštevajoč inflacijo v prihodnjem letu.
Po srečanju s sindikati je De Mita sprejel tudi predstavnike Confindustrie, ki sq vztrajali predvsem pri zahtevi, naj vlada ne sprejme nobenega takega ukrepa v okviru gospodarskega manevra, ki bi oškodoval kompetitivnost podjetij, ker bi to samo poslabšalo položaj države. Tudi kar zadeva napore za sanacijo državnega primanjkljaja, je po mnenju predsednika Pininfarine bistvenega pomena razlikovati med krčenjem javnih izdatkov in navijanjem davkov. Medtem ko predstavlja rezanje javnih izdatkov pomemben korak naprej, so davčne obremenitve samo navidezna rešitev problema državnega deficita. DK
Posojilo za avtoceste
LUKSEMBURG — Evropska investicijska banka v Luksemburgu je Jugoslaviji odobrila sto milijonov ecu-jev posojila za gradnjo treh odsekov avtoceste Bratstvo in enotnost v skupni dolžini 83 kilometrov.
V sporočilu banke navajajo, da so posojilo dobili na 20-letni odplačilni rok. Uporabili ga bodo za financiranje odsekov avtoceste Brodski Stupnik - Kopanica na Hrvaškem, Trupale - Topličke Kočane v Srbiji in Skopje - Petrovac v Makedoniji, (dd)
Omejitve hitrosti zaenkrat nespremenjene
Demokristjan Gianfranco Crisci novi predsednik goriške Pokrajine
RIM Ministra za prevoze Santuz in za javna dela Ferri ne nameravata spremeniti odloka o omejitvah hitrosti. Ob koncu avdicije na skupnem zasedanju pristojnih komisij poslanske zbornice sta namreč ministra v pogovoru s časnikarji potrdila, da je sedanji ukrep učinkovit, čeprav ne izključujeta morebitnih sprememb, vendar šele potem, ko bo mogoče preveriti uspešnost tega določila. O predlogu za te špremembe' bodo poslanci glasovali danes na osnovi resolucij, ki so jih predložile številne parlamentarne sku-
pine.
Sicer pa je na včerajšnji avdiciji minister Ferri posredoval poslancem podatke o učinkovitosti odloka: zmanjšalo se je število smrtnih žrtev, pa tudi število ranjenih in število prometnih nesreč sploh. Že to je po ministrovem mnenju zadosten razlog za umestnost tega ukrepa.
GORICA — V vodstvu goriške Pokrajine je prišlo sinoči do zamenjave. Socialista Silvia Cumpeto, ki je Pokrajino vodil v zadnjih dveh mandatih, je na tem mestu zamenjal pokrajinski tajnik krščanske demokracije Gianfranco Crisci. Do sprememb je prišlo tudi v sestavi koalicije. V novem odboru namreč ni republikancev, čeprav niso izključene možnosti, da ne bi v koalicijo pristopili kasneje. Odborniš-ka mesta so bila porazdeljena takole: dva efektivna odbornika imajo socialisti (socialistom naj bi pripadlo, na osnovi političnega dogovora med strankami, tudi mesto podpredsednika, a se je zadeva sinoči zapletla, kakor poročamo na drugem mestu), enega efektivnega in enega nadomestnega odbornika krščanski demokrati, po enega pa Slovenska skupnost in socialdemokrati. Gianfranco Crisci je prejel trinajst glasov svetovalcev krščan-
ske demokracije, socialistov, socialdemokratov in Slovenske skupnosti.
Komunisti so glasovali za svojega predstavnika (Rosaria Di Dato). Podoben je bil izid glasovanj tudi za odbornike, z razliko, da sta Fabbro (KD) in Spazzapan (SSk) prejela po štirinajst glasov.
Goriška Pokrajina je tako sinoči, čeprav po skoraj treh mesecih od junijskih upravnih volitev, vendarle dobila svoje statutarne organe v celoti. Rešeno je bilo eno od najbolj zapletenih politično-upravnih vprašanj na Goriškem. Na osnovi sporazuma, ki je bil dosežen med štirimi strankami, bo že v prihodnjih dneh prišlo do'izvolitve županov in članov odbora tudi v Tržiču in Ronkah. V obeh krajih naj bi mesto prvega občana pripadlo predstavniku socialistične stranke. V Tržiču je seja napovedana za prihodnji to-'rek, v Ronkah pa dan kasneje.
NA 8. STRANI
Medtem ko Karin B še vedno čaka na odprtem morju pred Livornom
Ministri in tehniki se še dogovarjajo o kritju stroškov za uničevanje strupov
RIM — Na ministrstvu za okolje se je včeraj pozno popoldne zaključilo srečanje med pristojnimi ministri, izvedenci in predstavniki krajevnih uprav iz Ligurije, v zvezi z raztovarjanjem, skladiščenjem in uničevanjem strupenih snovi z ladje Karin B. Na srečanju so izdelali tudi okviren medministrski odlok, ki sta ga odobrili ministrstvi za okolje in za civilno zaščito, in ki vsebuje navodila in pravila za manipuliranje strupenih industrijskih odpadkov. S sprejetjem odloka pa sta želeli ministrstvi predvsem pomiriti naravovarstvenike m krajevne upravitelje, ki se bodo v prihodnje soočali s problemom nevarnih tovorov.
Velik problem pa še vedno predstavljajo stroški za raztovarjanje, skladiščenje in predelovanje strupov. Na ladji Karin B jih je na primer 2 tisoč ton, zaenkrat pa še nihče ne ve, kakšne vrste so. Kvantifikacija stroškov ne bo enostavna, saj je mnogo odvisno od kakovosti strupenih snovi, njihovega izvora in možnosti oziroma koristnosti predelave. V Franciji so že pred
šestimi leti obdelali podatke o stroških za tovrstne operacije; za uničenje tone industrijskih strupov gre od 14 tisoč do 300 tisoč lir. V to ceno pa niso vštete vse vmesne operacije, in sicer skladiščenje, prevoz in predelava. Samo prevoz od pristanišča do ustrezne strukture, kjer naj bi potekala glavnina dela, dvigne stroške lahko tudi za 50 odst.
Italijanske industrije, ki so izvažale strupene odplake v tujino, pa so že dvignile glave in se sploh ne strinjajo z ministrom za okolje, ki meni, da bodo morale prispevati h kritju stroškov. Čeprav so do sedaj ugotovili, da je najmanj 15 obratov izvažalo strupe, si nobeden od teh noče prevzeti odgovornosti. Še več, industnjci menijo, da so vse izvozne operacije potekale legalno in da so italijanska predstavništva v državah, v katere so strupe izvažali, overovile vse dokumente, potrebne za uvoz.
Na sliki (telefoto AP): kontejnerji s skrivnostnimi strupi na ladji Karin B, ki je zasidrana pred Livornom.
Odobren zakon o sodnih postopkih proti ministrom
RIM — Poslanska zbornica je včeraj z večino glasov odobrila novi normativ za delovanje parlamentarne preiskovalne komisije, tako imenovanega »sodišča za ministre«. Stara določila so bila namreč odpravljena z referendumi jeseni lanskega leta.
Novi zakon določa, da vodi preiskovalni postopek redno sodstvo, parlament pa mora izdati samo dovoljenje za postopek. Posebno parlamentarno sodišče je tako izginilo iz italijanske zakonodaje. Tudi dovoljenje za postopek, ki ga mora izdati parlament, je skoraj obvezno, saj lahko parlament na zahtevo sodnikov odgovori negativno samo v primeru, če je minister deloval v izključnem interesu države. Ta postopek velja tako za preiskave kot tudi za proces proti ministrom, za katerega je prav tako pristojno redno sodstvo.
S tem zakonom je bila zapolnjena vrzel, ki je nastala z lanskoletnim referendumom, ko so bila odpravljena stara določila o parlamentarni preiskovalni komisiji. Za odpravo teh določil se je na referendumu izreklo 85,1 odstotka volivcev.
Odobrili resolucijo o zaščiti Jadrana
RIM — Poslanska zbornica je sinoči z večino glasov odobrila resolucijo v zvezi z zaščito Jadrana pred onesnaženjem. Resolucija, besedilo katere so sestavili predstavniki petih strank vladne večine, obvezuje vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe za omejitev evtrofiza-cije Jadranskega morja. Dokument, o katerem se je povoljno izrazil tudi minister za okolje Ruffolo, tudi obvezuje vlado, da pospeši s pripravami konference o Padu in takoj izvede dela, za katera so bila že nakazana finančna sredstva. Poleg tega je v dokumentu postavljena zahteva po sklicanju programske konference za Jadran še v letošnjem letu in obveza vladi, da sprejme vse ukrepe, tudi s pomočjo gospodarskih spodbud, da postane kmetijstvo dejavnik v korist zaščite okolja. Podobne pobude naj bi sprejeli za živinorejo in pri izdaji dovoljenj za gradnjo novih živinorejskih objektov bo treba upoštevati tudi ambientalne okoliščine. Podatke o živinorejskih dejavnostih in o uporabi strupov pri kmetijstvu bo treba vsako leto pošiljati v vednost parlamentu. Dokument, ki vsebuje tudi predloge o strožjih določilih v odplakah, tudi zahteva od vlade, naj namenja raziskavam za zaščito okolja najmanj polovico vseh sredstev, ki so sicer namenjena tehničnim inovacijam.
Kdo plačuje potovanja na mitinge...
TITOGRAD — Predsedstvo republiške konference SZDL Črne gore je obravnavalo informacijo o solidarnostnih mitingih v Nikšiču in Cetinju. Rečeno je bilo, da sta, razen nekaterih nesprejemljivih gesel in dela govora Koste R. Bulatoviča, potekala organizirano, mirno in dostojanstveno.
Nenad Bučin je na tej seji med drugim dejal, da se zadnje čase pogosto pojavlja cinično vprašanje, kdo plačuje potovanja Srbov in Črnogorcev s Kosova na mitinge. »Veste morda, da je jugoslovanska vlada svojčas plačevala vsakemu Slovencu v zamejstvu za to, da se ni preselil v domovino? S tem se je širil slovenski kulturni prostor, kar je dobro za Slovenijo in Jugoslavijo. Vendar je kdo Srbom, Črnogorcem, Romom in drugim na Kosovu rekel; "Tu imate denar, ostanite tu, čuvajte Jugoslavijo?" nasprotno, z delom družbenega denarja so odkupovali srbska in črnogorska posestva,« je rekel Nenad Bučin.
Razburljiva seja predsedstva zvezne konference SZDL
BEOGRAD — Včerajšnja seja predsedstva zvezne konference SZDL je bila zelo vroča, kar je bilo mogoče pričakovati že zaradi točk dnevnega reda: situacija na Kosovu, odnos do srbskih mitingov in politične posledice procesa pred ljubljanskim vojaškim sodiščem.
Zapletlo se je že v uvodu, ko so namreč hoteli predlog Jožeta Smoleta v zvezi z jezikom pred vojaškim sodiščem, kar »utopiti« v točki o Kosovu in drugih kriznih žariščih. Tudi srbski predstavnik Trifunovič je z ostrim protinapadom skušal primerjati dogodke v Sloveniji (napadi na JLA) z mitingi solidarnosti, seveda s tezo, da gre pri srbskih shodih v bistvu za podporo politiki ZKJ, pri Slovencih pa za čisto nekaj nasprotnega.
V polemični razpravi so nato le prišli do ustreznih sklepov. Večina razpravljalcev je menila, da zborovanjem sicer ne gre odrekati legitimnosti (spričo resnih težav na Kosovu in ustavne krize v Srbiji), da pa se je treba ostro distancirati od nekaterih izredno nevarnih gesel, ki se pojavljajo na nekaterih shodih. Med
drugim je v zadnjem času najbolj vznemirjala parola »hočemo Ruse«, ki se je pojavila v Nikšiču (Črna gora), zaradi katere se je prvikrat zgodilo, da je beograjska Politika objavila komentar, v katerem opozarja na nevarnost »razgretih glav«.
Na včerajšnji seji so odločno obsodili poskuse razvrednotenja zgodovinske vloge Josipa Broza-Tita, zlasti pamfleta »odbora za obrambo svobode mišljenja in izražanja« (v katerem je'poleg Dobriče Cosiča še nekaj drugih znanih članov, ki so sodelovali tudi pri sestavljanju srbskega memoranduma). V predlogu odbora (objavila ga je Mladina), naj bi proučili nekatere napake Josipa Broza-Tita, ni preveč skrita teza, da je za sedanji podrejeni položaj Srbije kriv Tito (skupaj s Kardeljem), zaradi katerega je tudi prišlo do ustave iz leta 1974. Misli iz sporočila Čosičevega odbora se v manj literarni obliki udejanjajo tudi na ulici. Kot je povedal eden od razpravljalcev, so na nekaterih zborovanjih opazili, kako demonstranti razbijajo Titove slike, (dd)
Pet mrtvih v čelnem trčenju
GRUMO APPULA (BARI) — Pet oseb je izgubilo življenje pri Bariju v silovitem trčenju med zasebnim avtomobilom in kombijem, ki je prevažal jestvine. V trčenju je bilo vpleteno tudi tretje vozilo, vendar brez posledic za voznika in potnike.
Ford fiesta (na sliki razbitine avtomobila po silovitem trčenju), na katerem se je peljala družina trgovca Ci-cirellija, je trčil v večji kombi, ki je vozil v nasprotno smer. Zakonca Luciane Cicirelli (56 let) in Maria Arcan-gela Lasalandra (54 let) sta bila pri priči mrtva. Trčenja pa ni preživela niti 84-letna tašča Filomena Desiante.
Težko ranjeni sta bili 11-letni hčerki Cicirellijevih, dvojčki Enza in Isa, ki pa sta izdihnili le nekaj minut potem, ko so ju sprejeli na oddelku za oživljanje bolnišnice v Altamuri. Šofer kombija je v nesreči utrpel lažje rane, zato so ga preiskovalci že zaslišali, čeprav jim še šokiran voznik ni bil v veliko pomoč.
Po prvih izvidih, ki jih je opravila prometna policija, je bilo cestišče premočeno in zato nevarno, tako ford fiesta kot kombi pa sta menda vozila odločno prehitro. Do nesreče je prišlo v neposredni bližini križišča, zato preiskovalci domnevajo, da je eno izmed vozil zaviralo.

W
Universitv of Cambridge
SPOROČA
PRELIMINARV ENGLISH TEST
da bo naslednji termin izpitov
2. decembra 1988
na sedežu
The British School Korzo Italia 17 GORICA - Tel. 33300
Nadaljnje informacije nudi Mr. Peter Brown Cambridge Local Secretary British School Korzo Italia 17, Gorica Tel. (0481) 33300 Fax (040) 7797027
9S
ZZB odpoklicala Petra Matica
BEOGRAD — V vrhu jugoslovanske borčevske organizacije je včeraj prišlo do razpleta.
Predsedstvo zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije je soglasno sklenilo, da ne sprejme odstopa, marveč je Petra Matiča odpoklicalo s funkcije predsednika borčevske organizacije Jugoslavije. Hkrati so sprejeli nepreklicen odstop Dušana Pekiča z dolžnosti sekretarja predsedstva ZZB NOV. Soglasno so sklenili, da bo do volitev novega predsednika, njegovo kandidaturo bo morala ponuditi vojvodinska borčevska organizacija, to funkcijo opravljal Melodije Kotevski, delegat iz Makedonije. Do volitev bo Vlajko Bajič, črnogorski delegat, opravljal dolžnosti sekretarja predsedstva ZZB NOV Jugoslavije.
Zvezna milica na Kosovu
PRIŠTINA — Pripadniki združenega odreda milice jugoslovanskega notranjega ministrstva bodo od danes po sklepu predsedstva SFRJ razporejeni v 22 varnostnih centrov na Kosovu. S pokrajinskimi varnostnimi organi bodo pomagali pri izpolnjevanju neposrednih varnostnih nalog, predvsem bodo varovali osebno in lastniško varnost prebivalcev Kosova, zlasti Srbov in Črnogorcev.
Pripadnike združenega odreda milice je včeraj obiskal notranji minister Dobroslav Čulafič, ki je ob tej priložnosti pripadnikom združenega odreda milice zaželel uspeh pri delu in izrazil prepričanje, da bodo uspešno izpolnjevali zadane naloge in prispevali k stabilizaciji razmer na Kosovu, (dd)
Mirošič koordinator za osimske sporazume
BEOGRAD — Drago Mirošič, pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimirja Lončarja, je bil imenovan za novega koordinatorja za osimske sporazume. Mirošič je četrti jugoslovanski koordinator za osimske sporazume v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, po njihovem podpisu leta 1975. S te funkcije bo v neposrednih kontaktih z italijanskim zunanjim ministrstvom koordiniral uresničevanje vseh vprašanj iz osimskih sporazumov, vključno tudi gospodarskega dela, kakor tudi nove pobude za sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo.
Drago Mirošič vodi v zunanjem ministrstvu sektor za zaščito interesov Socialistične federativne republike Jugoslavije, njenih pravnih in fizičnih oseb v tujini.
University of Cambridge Local Examinations Syndicate

SPOROČA
centrom Furlanije-Julijske krajine TRST - The British School - Ul. Torrebianca 18 - Tel. 040/69453 VIDEM - The British School - Ul. Paolo Sarpi 12 - Tel. 0432/292910
1.	Potek roka za vpis v »FIRST CERTIFICATE IN ENGLISH«, »PROFICIENTV«, decembrski rok 1988. Formularje in takse za izpite je treba predložiti v BRITISH SCHOOL do
SOBOTE, 24. SEPTEMBRA 1988
2.	Po poteku tega datuma ne sprejemamo več vpisnin.
3.	Taksa za izpit za FIRST CERTIFICATE (FCE) znaša 90.000 lir. Taksa za izpit »PROFICIENCV« (CPE) znaša 105.000 lir.
Za nadaljnje informacije v TRSTU: Mr. Peter Brown - Cambridge Local Secretary British School - Ul. Torrebianca 18, tel. 040/69140-69453-60762.
Fax: 040/7797027
Pooblaščeni od ministrstva za javno vzgojo (glavna direkcija za kulturne izmenjave) M.D. 26, 9. 1977.
v___________________________________________________
4.	These examinations are open only to candida-tes vvhose mother tongue is not English. FCE has got no official recognition. CPE is recognised by nearly ali British Universities as the eguivalent of GCE Ordinary Level English language, or the use of English test or special test of English for foreig-ners at this ievel (JBM Test, TOEFL etc.).
Izpiti so odprti tudi kandidatom, ki niso študenti British Schoola
5.	Prosimo, da na prijavnico navedete, v katerem centru nameravate delati izpit: Trst (IT015) ali Videm (IT027).
The British School
Edini pooblaščeni center v FJK
UNIVERSITV OF CAMBRIDGE
Bogastvo dvojezičnega pouka
Dvojnost
ki ne dela preglavic
ŠPETER SLOVENOV — Ko smo pred dnevi obiskali dvojezično šolsko središče v Špetru, nas je sprejel, kot vedno, veseli otroški živ-žav. Ura je bila deset in otroci so bili na malici. Nekateri, predvsem tisti iz osnovne šole, so nas že poznali in so se takoj nastavili objektivu fotografa. Drugi, ki še niso poznali stricev iz Trsta, so se preplašeno stisnili k učiteljici Vilmi. Nekateri so namreč letos prvič prestopili prag vrtca in vse jim je novo, ambient, učiteljice in večkrat tudi jezik. Doma se s starši pogovarjajo v narečju, večkrat tudi v italijanščini. In kako bi drugače, saj so se njihovi starši, razen redkih izjem, šolali v italijanskih šolah. Slovenskih v Benečiji še vedno ni.
Pred petimi leti pa je z veliko mero poguma pa tudi strahu, kot zasebna pobuda nastal dvojezični šolski center. Otroci, ki so takrat prvič prestopili njegov prag, obiskujejo letos že tretji razred osnovne šole. V Špetru deluje namreč danes vrtec, obiskuje ga 23 otrok, in prvi trije razredi osnovne šole, v katere je vpisanih 18 otrok. Število učencev torej raste, kar odraža tudi zaupanje, ki sta si ga šola in učno osebje pridobila med starši. Delati je treba veliko, mogoče nekaj več kot v tradicionalni šoli. Dvojezični pouk je nedvomno napornejši za vzgojitelja in za otroka. Šolsko delo teče namreč izmenoma zdaj v enem, zdaj v drugem jeziku. Ura matematike, če naj navedemo primer, poteka tako enkrat v slovenščini, drugič v italijanščini. V tem tednu so na primer otroci dopoldne s »slovensko« učiteljico, popoldne pa z »italijansko«. Toda ali otroka vse to ne zmede? Vprašanje smo _po-stavili ravnateljici zavoda Živi Gruden, ki se nam je še pred odgovorom nasmehnila, saj je na taka in podobna vprašanja odgovarjala že neštetokrat. »Verjetno bi odraslega, ki ima že izdelane miselne sheme, vse to res zmedlo. Prožnost otroških možganov pa je tolikšna, da jim ta dvojnost^ ne dela preglavic.« Po mnenju Žive Gruden dvojnost pouka oziroma dejstvo, da celoten pouk poteka v
(foto Ferrari)
obeh jezikih z dvema različnima učiteljicama, otroka celo bogati in mu daje neko miselno širino, ki bi je v tradicionalni šoli, kjer en sam učitelj vodi vso dejavnost, nikakor ne mogel doseči.
V	tretji razred, ki ga obiskuje šest učencev, bodo letos uvedli še druge novosti. Otroci se bodo tako prvič spoprijeli z angleščino, pri pouku v slovenskem jeziku pa jim bosta pomagali dve učiteljici, Sabina Tedoldi in Ivana Kranjac, obe Benečanki, ki sta lani uspešno končali učiteljišče v Gorici. Prva bo skrbela bolj za jezikovno platj pouka, druga pa za matematično in naravoslovno.
Lepe uspehe pa spremljajo tudi skrbi in teh je kar precej, pravi Živa Gruden. Najprej je tu prostorska stiska, ki jih začenja letos že nekako pestiti, tako, da morajo zelo paziti na izkoriščenje prostorov. Druga skrb pa je odnos z oblastmi oziroma priznanje šolske strukture. »Če smo v začetku imeli občutek,« nadaljuje naša sogovornica, »da skušajo oblasti predvsem pridobiti na času in z različnimi izgovori odlagati naš problem v nedogled, se v tem trenutku krepi občutek, da postajamo vse bolj nezaželjeni.«
Kaj pa načrti za bodočnost? Največja želja je seveda ta, da bi osnovno šolo izpopolnili, to je, da bi dodali še ostala dva razreda. O kakšni nadaljni razširitvi pa si zaenkrat ne upajo misliti, čeprav so nekatere želje in zahteve, da bi se podobna šolska središča ustvarila še kje drugje v Benečiji. In že je napočila ura za pozdrav in odhod. Malčki iz vrtca so se pripravljali na kosilo, nekdo je jokal in klical mamo, mala plavolasa punčka pa je svoji učiteljici pripovedovala, da je za večerjo jedla polento in mleko.
V	prvem razredu je učiteljica Mija Krajnik razlagala, da se hiša v slovenščini reče hiša, v italijanščini pa časa in da je matita svinčnik. V drugem razredu pa je An-tonella Bukovac risala lisičko pod domačo nalogo učenca Mateja. Lisička je namreč priznanje odlično napisane naloge.
ANI PERTOT
Zaskrbljujoča vest iz San Giorgia di Nogaro
V Porto Nogaru skladišče strupenih snovi?
Podjetje demantira, industrijski konzorcij pa potrjuje!
SAN GIORGIO Dl NOGARO — Ali je res, da bomo v bližnji prihodnosti lahko videli v pristanišču Porto Nogaro tudi take ladje, ki prevažajo strupene snovi? »Aussa Containers«, to je špediterska hiša družbe Tripcovich iz Trsta, ki že deluje v industrijski coni Aussa Como od leta 1979, je namreč »sondirala« teren, da bi si zagotovila dovoljenje za skladiščenje toksičnih in škodljivih odpadkov. To pomeni, da bi pristanišče v San Giorgiu postalo pravi center strupenih odpadkov, ki bi jih v ta kraj uvozili tako po kopnem kot po morju. Postalo naj bi center, kjer naj bi uskladiščene strupene snovi čakale na svojo »usodo«. Pri tem gre vsekakor dodati, da gre za kar donosne posle, ki gotovo presegajo one, s katerimi se vsakodnevno ubada uprava pristanišča.
Vodstvo družbe Tripcovich zagotavlja, da nima takih načrtov, dejstvo pa je, da je bila pri industrijskem konzorciju vložena ustrezna prošnja in da se nekaj premika v tej smeri. Direktor Damiani sicer skuša omiliti alarm in dodaja, da konzorcij ni doslej sprejel nobene odločitve in da čaka na zakonska navodila deželne uprave. Medtem pa se je vodstvo konzorcija že obrnilo na Krajevno zdravstveno enoto, katero je zaprosilo za mnenje in seveda dovoljenje za uresničitev tovrstne pobude. Dokončno odločitev — je poudaril direktor Damiani — bo Konzorcij sprejel na seji upravnega sveta.
Medtem že beležimo prvo reakcijo na možnost skladiščenja strupenih odpadkov v San Gorgiu di Nogaro. Deželni svetovalec KD Oscarre Lepre je namreč na predsednika deželne vlade naslovil nujno vprašanje, v katerem ga vprašuje, kaj namerava narediti deželni odbor, da bi preprečil uresničitev te možnosti.
Koroški deželni glavar Wagner odstopil
CELOVEC — Nekajmesečne negotovosti okoli odstopa deželnega glavarja Wagnerja je konec. V torek je dokončno odstopil z obeh položajev, torej kot deželni glavar in vodja socialistične stranke. Za odstop se je odločil zaradi zdravstvenega stanja, ki mu po atentatu, ki ga je doživel pred letom dni, ne dovoljuje, da bi lahko nemoteno opravljal dosedanje delo ali, kot je dejal sam, pojemajo mu telesne in duševne moči. Skupaj z njim odhaja tudi najbolj sporna oseba v socialistični stranki, sedaj že bivši namestnik glavarja Fruehbauer, ki si je s svojo zgrešeno gospodarsko politiko nakopal precej nasprotnikov.
Nova glavna človeka v socialistični stranki sta sedaj dr. Peter Ambrozy, dosedanji sekretar, ki je precej mlajši, star je 42 let, je poročen, ima dva otroka in ni preveč priljubljen, in njegov namestnik, dosedanji deželni minister za zdravstvo Gallb.
Odstopi seveda vedno spodbujajo različne komentarje, poleg uradnih
Cardin (KD) pordenonski župan
PORDENON — Demokristjan Alva-ro Cardin je bil potrjen za pordenon-skega župana.
Občinski odbor sestavljajo efektivni odborniki Antonio Avon, Alessandro Sebastiano, Umberto Natalucci (vsi KD), Pasguale Zanon (PRI), Renzo Vaz-zoler in Giuseppe Siriani (PSI); sup-lenta v občinskem odboru sta Umberto Molimenti (PSI) in Luigi Bolzonello (PLI).
Nov občinski odbor podpira večina, ki vsebuje tudi socialdemokratsko stranko, ki pa ni neposredno soudeležena v občinski upravi, kot je sicer bilo že pred časom določeno.
Občinski svet je župana in novi odbor izvolil po razpravi, ki je trajala več kot šest ur.
Leopold Wagner
tudi tiste, ki skušajo stvar osvetliti še z druge strani. Tudi v primeru Wag-ner ni drugače. Predvsem se sprašujejo, kaj bo njegov odstop prinesel socialistični stranki na prihodnjih volitvah? Sicer pa je bilo zadnje Wagnerje-vo leto vse prej kot mirno. Pred letom je bil žrtev atentata, po hudi poškodbi in okrevanju se je januarja vrnil in doživel nekaj neprijetnih stvari. Zapletlo se je že pri sojenju, ko so porotniki soglasno ugotovili, da Rieserjevo dejanje ni bilo naklepno, da je torej poškodbo povzročil nenamerno. To sodbo so nato razveljavili, vendar tudi v drugo ni bilo bistveno drugače. Rie-serja so obsodili na triletno zaporno kazen. To je bil prvi namig, da gre pri sojenju tudi za preskus politične priljubljenosti in ne le za običajno sojenje. Svoje sta dodala Heider, ki je hotel na vsak način izsiliti predčasne volitve in gospodarski polom Fruehbau-erja.
ZDENKA VARGA-NOVLJAN
OBVESTILO
Deželno odborništvo za zunanje zadeve in odnose z EGS sporoča, da so bili objavljeni v septembru v uradnem listu EGS sledeči natečaji (predvidena zaposlitev Bruselj in Luksemburg):
—	PE/104/C za strojepisje v italijanščini. Rok za predložitev prošnje zapade 17. oktobra.
—	COM/A/637 in COM/A/638 za administratorje in pomožne administratorje (diploma iz prava). Rok za predložitev prošnje zapade 10. oktobra-
—	COM/LA/645 in COM/LA/646 za prevajalce in pomožne prevajalce v italijanščini (univerzitetna diploma, odlično obvladanje vsaj dveh jezikov evropske skupnosti). Rok za predložitev prošnje zapade 14. oktobra.
—	COM/LA/626 za prevajalce (univerzitetna diploma, poklicne izkušnje in obvezno znanje angleščine). Rok za predložitev prošnje zapade 14. oktobra.
Interesenti dobijo vse potrebne informacije in dvignejo kopije razpisov
na Deželni direkciji za odnose z EGS in zunanje zadeve. Opozarjamo, da
je treba prošnje predložiti na posebnih formularjih.
Trst, 13. septembra 1988
Maloobmejni prehod Plavje kmalu odprt
KOPER — Eden najbolj prometnih •haloobmejnih prehodov (namenjen Ustnikom maloobmejnih prepustnic) ha koprskem območju - Plavje je že hakaj tednov zaprt. To pa zato, ker s° se italijanski obmejni organi odločili, da ga bodo prenovili. Določili So. da bo ta prehod zaprt do 23. septembra, to pa pomeni, da bi ga mo-fali že v soboto, 24. septembra, po-hovno odpreti. Glede na dejstvo, da So se nekatera dela pri tej obnovi zavlekla, pa so mnogi mislili, da loga maloobmejnega prehoda v Plavju še ne bodo odprli v predvide-hem času. Povprašali smo vodjo obmejnih organov tržaške kvesture, ki ®am je odvrnil, da bodo ta mejni Prehod odprli tako, kot je bilo dogo-v°rjeno, čeravno vseh del ne bodo zaključili. Menda bodo kljub spros-J*tvi prometa dela lahko vseeno Končali postopoma. Obnovili so hiši-Co za obmejne delavce in nekoliko razširiH del ceste. (B. Š.)
Član predsedstva CK ZKS na obisku na Krasu
Vlado Klemenčič o aktualnih problemih
SEŽANA — Spoznanje, da se najboljše obrestujejo na->žbe v človeka, v njegovo izobraževanje oziroma spodbu-9 za uveljavitev inovativnosti in podjetniške žilice, se bo oralo hitreje in bolj kot doslej uveljaviti tudi v sežanski bčini, je bilo med drugim slišati na torkovem pogovoru ižanskih družbe 'apolitičnih delavcev in gospodarstveni-ov s članom pre^ sedstva CK ZKS Vladom Klemenčičem ed njegovim obiskom na Krasu.
Upravičenost te zahteve med drugim potrjuje tudi oce-2, da bi bilo možno in potrebno kar tretjino sežanskih slavcev zaposliti produktivne j e, kot so zaposleni doslej, e k temu prištejemo še slabo izkoriščene prednosti ob-ejne in tranzitne lege Sežane ter dvanajstletno zamudo d vzpostavljanju osimske industrijske in carinske cone ->t najbolj konkretne in oprijemljive možnosti za vključe-mje jugoslovanskega gospodarstva v Evropsko gospo-irsko skupnost, je prenova in iskanje novih razvojnih ■ogramov sežanskega gospodarstva toliko bolj nujna. Pri m je, so poudarili v razpravi, ob večji prizadevnosti, ino-itivnosti in prodornosti domačih delovnih organizacij, >trebna tudi večja prilagodljivost zakonodaje, ki mora koče spremljati prizadevanja in možnosti za mednarod--> uveljavitev našega gospodarstva.
Vlado Klemenčič je omenil tudi priprave na novi zakon carinskih conah pri katerem bodo morali bolj kot doslej idelovati tudi predstavniki zainteresiranih občin in njiho-
vih delovnih organizacij. O novostih v zakonodaji, ki bolj na široko odpira vrata tujemu kapitalu in znanju, je treba načrtneje seznanjati tuje investitorje, saj ti premalo poznajo možnosti za vlaganje pri nas in nam hkrati največkrat zaradi slabih izkušenj pa tudi prepogostega spreminjanja predpisov, ki povečuje finančno tveganje, ne upajo prepustiti tehnološko in dohodkovno najbolj zanimivih programov.
Zanje se bomo morali bolj kot doslej potruditi tudi sami, kar naj bi dosegli tudi z ustanavljanjem novih organizacij. Teh smo lani v Jugoslaviji dobili le 211, kar je odločno premalo. Prenovo gospodarstva pa bomo pospešili tudi v primeru, če bomo omogočili združenemu delu, da se organizira tako, da bo najlaže uresničilo razvojne cilje.
Vlado Klemenčič je opozoril še na potrebo o določitvi sistemskih kriterijev za razvoj posameznih gospodarskih panog, potrebo po hitrejšem napredku hribovitih predelov in usklajevanju programov družbenih dejavnosti z možnostmi gospodarstva. V teh aktivnostih pa odgovorne naloge čakajo vse komuniste, saj se morajo uveljaviti kot pobudniki boljšega dela in širjenja demokracije. Četudi se je ZK zavestno odločila za sestop z oblasti, to še ne pomeni, da se je umaknila tudi s političnega prizorišča, na katerem se mora dokazati kot upoštevanja vredno gibanje za splošni politični in gospodarski razvoj.
JANEZ ODAR
Buzet: stavka v Cimosu
BUZET — V Cimosovem tozdu Buzet je včeraj ves dan (dve izmeni) stavkala večina od 540 zaposlenih, danes pa je bil do desete ure dopoldan izreden zbor delavcev. Razlog -nizki osebni dohodki predvsem tistih delavcev iz nižjih kategorij. Povprečni avgustovski osebni dohodek je znašal 530 tisoč dinarjev, slaba polovica (kakih 45 odstotkov) zaposlenih pa jih prejema nižje osebne dohodke - najnižji je znašal 350 tisočakov. Zdaj pa so delavci zahtevali različno - do 80-odstotna povišanja osebnih dohodkov. Sestanki v buzetskem Cimosu še trajajo, toda vse kaže, da so vodilni predlagali začasno rešitev, ki bi lahko trajala le tri mesece (do konca leta), kajti v delovni organizaciji Cimos imajo enoten sistem nagrajevanja in bi morebitne spremembe v enem tozdu potem morali uskladiti, nam je razložil direktor tozda Buzet Zlatko Prodan.
(B. Š.)
Na predsinočnji občinski seji
Miljski upravitelji predstavili proračun
Še nobene odločitve o odlagališču trdih odpadkov
Opuščen kriški kamnolom je lahko le začasna rešitev
Miljski občinski odbor je predsinoč-njim predložil občinski skupščini finančni proračun za tekoče leto in triletni načrt za javna dela. Proračunske dokumente je obrazložil pristojni odbornik Tremul, razpravo, ki se bo nadaljevala v začetku oktobra, pa je uvedel župan Mutton. Slednji, ki pripada Listi Frausin, je podčrtal bistveni pomen proračuna pri delovanju izvoljenih teles in izrazil upanje, da ga bo skupščina odobrila, saj v nasprotnem primeru občina tvega komisarsko upravo.
Miljsko upravo vodi že nekaj časa enobarvni odbor Liste Frausin (komunisti in neodvisni), ki razpolaga s polovico glasov in torej v teh pogojih ne more računati na odobritev proračuna. Miljska upravna in politična situacija je v marsičem podobna devinsko-na-brežinski, kjer Brezigarjev odbor razpolaga le z desetimi glasovi na dvajset svetovalcev, kolikor jih šteje tamkajšnji občinski svet. Zato ni izključeno, da bodo miljska in nabrežinska pogajanja potekala vzporedno.
Mutton je na torkovi seji napovedal, da bo občinski odbor takoj po odobritvi proračuna odstopil in s tem odprl pot najširšemu soočanju za izvolitev stabilne in predvsem večinske politične koalicije. Lista Frausinje pripravljena na soočenje z vsemi demokratičnimi silami in je mnenja, da bi morebitna komisarska uprava pomenila velik korak nazaj, ki ga je treba torej nujno preprečiti. Sporazum pa vsekakor ni za vogalom. Miljski socialisti so že dali vedeti, da ne marajo sodelovanja s komunisti in da ne nasprotujejo hipotezi predčasnih upravnih volitev. Krščanska demokracija pa ni še raz-
krila svojih političnih kart. Po eni strani ne misli ubrati pot neposrednega sodelovanja z Listo Frausin, po drugi pa nasprotuje prihodu komisarja in predčasnim volitvam. Položaj je kot vidimo zelo zapleten, tudi zato, ker mora občinski svet na poziv pokrajinskega nadzornega odbora odobriti proračun pred 17. oktobrom.
Miljski upravitelji so v sredo zvečer počastili spomin nedavno umrlega dolgoletnega župana Gastoneja Milla. Slednji je bil v Miljah zelo priljubljen in cenjen kot človek in upravitelj. V miljskem občinskem svetu je sedel od prvih povojnih let, najprej kot svetovalec, nato kot odbornik. Na županskem mestu je nasledil prvemu povojnemu županu Giordanu Paccu, s katerim je dolgo časa tesno sodeloval. Mil-lo je bil tudi pokrajinski in deželni svetovalec ter član vodilnih teles tržaške komunistične federacije. Komemoracije v občinskem svetu so se udeležili tudi pokojnikovi sorodniki. Spomin na bivšega župana so počasili predstavniki vseh strank.
Miljski občinski svet je tudi odobril resolucijo, ki obvezuje upravo, da pozorno sledi raznim naravovarstvenim pobudam za zajezitev ekološke katastrofe, ki grozi Jadranskemu morju. Miljski upravitelji so tudi tokrat podčrtali nujnost sodelovanja z istrskimi in z dalmatinskimi mesti, ki so podobno kot italijanska, v enaki meri zainteresirana za čistočo Jadrana. Župan Mutton je v tem okviru sodeloval na nedavnem mednarodnem srečanju v Benetkah, na katerem so sodelovali župani italijanskih in jugoslovanskih mest. (st)
Tržaška Občina pritiska na devin-sko-nabrežinsko upravo, naj čimprej prižge zeleno luč za obratovanje odlagališča trdih odpadkov v opuščenem kriškem kamnolomu. Do včeraj — kot nam je povedala odbornica za urbanistiko Rita Contento — je nabrežinska Občina prejela le prošnjo za ograditev kamnoloma. Proti temu nima sicer nič proti, vse ostalo pa ostaja nerešeno. Odlagališče pri Ospu v miljski občini, ki ga upravlja tržaška Občina, bo v kratkem nasičeno in torej neuporabno. Nekatera gradbena podjetja (npr. tisto, ki gradi novi nogometni
stadion) že grozijo, da bodo v primeru zaprtja miljskega odlagališča prisiljena prekiniti gradbena dela, tudi zato, ker je po njihovem mnenju kriški kamnolom preveč oddaljen od mesta. Treba bo zato čimprej poiskati druge rešitve.
Tudi če se bodo nabrežinski in tržaški občinski možje sporazumeli za uporabo kriškega kamnoloma, ki je last zasebnega podjetja Gorlato, bo ta rešitev v vsakem primeru začasna. Vanj lahko odložijo največ 40 tisoč kubičnih metrov gradbenega materia-
la, kar pomeni, da bo kamnolom lahko v ta namen obratoval le nekaj mesecev. Sledilo bo običajno iskanje nove (začasne) rešitve z običajnimi ostrimi polemikami med strankami in posebno med krajevnimi upravami.
Naravovarstveniki, in ne samo oni, že dalj časa predlagajo dokončno ureditev odlagališča ob morju pred Bar-kovljami, ki pa nujno potrebuje precejšnje gradbene posege. Dežela bi bila — kot kaže — pripravljena finansirati te posege, čaka pa na mnenje tržaške Občine in Avtonomne pristaniške ustanove. Tudi komunisti silijo v to rešitev, kot so jasno povedali na včerajšnji tiskovni konferenci občinske svetovalske skupine.
S problemom odlagališča trdih odpadkov je v določeni meri povezano tudi vprašanje uničevanja smeti in torej upepeljevalnika. Obrat na Panta-lejmunu je zastarel in tehnološko že zdavnaj ne odgovarja več naraščajočim potrebam tržaške in okoliških občin. Okvare in zastoji so tako rekoč na dnevnem redu, kar ustvarja večkrat velike težave pri rednem delovanju smetarskih služb. Tržaška uprava se je dosti časa obotavljala in se ni znala odločiti med raznimi lokacijami novega upepeljevalnika, ki ga je treba v vsakem primeru nujno zgraditi. Odločitev je sedaj padla na vznožje Panta-lejmuna, ob umetnem kanalu v tržaški industrijski coni. Zemljišče, na katerem naj bi zgradili nov upepeljeval-nik, pa je last ustanove EŽIT, ki upravlja industrijsko cono in ki še ni pristala na ta predlog tržaške občinske uprave.
Na sliki (foto Magajna): upepelje-valnik na Pantalejmunu.
Na mednarodnem seminarju o prevozih v ES
Kako se bo razvijal promet po cesti?
V konferenčni dvorani fakultete za ekonomske vede so na drugem dnevu 29. seminarja o prevozih kot dejavniku evropske integracije (začel se je v torek) obravnavali perspektive razvoja cestnega prevoza in dejavnike, ki najbolj odločilno vplivajo nanj, kot na primer avtocestne mreže, okolje, tehnološki razvoj in določila Evropske gospodarske skupnosti za leto 1992.
»V Italiji prevažamo blago predvsem po avtocestah. 90 odstotkov trgovskega prometa na gumah — ki obsega približno 70 odstotkov vsega državnega prevoza blaga — poteka po avtocestah,« je dejal generalni tajnik Italijanskega združenja družb, ki upravljajo avtoceste in predore dr. Vito Rocco. Cestni prevoz blaga je dandanes približno 5-krat večji od želežniš-kega in številni izvedenci, ki so včeraj posegli na seminarju, napovedujejo za naslednja leta njegovo nadaljnjo rast. Italijanski splošni načrt prevozov predvideva na primer za leto 2000 kar 65-odstotni porast cestnega trgovskega prometa. Na to rast bo nedvomno vplivala evropska gospodarska integracija v letu 1992. Italija se mora zato po mnenju udeležencev seminarja primerno pripraviti, kar pomeni, da mora v prvi vrsti poskrbeti za boljšo avto-
cestno mrežo. Kajti že danes italijanske avtoceste zaradi naraslega povpraševanja ne odgovarjajo več potrebam prevoznikov. Pri bodočem načrtovanju avtocest pa naj bi vedno bolj upoštevali potrebe težkega prometa.
Ravnatelj Eksperimentalnega inštituta pri Italijanskih železnicah dr. Renato Česa De Marchi je prisotne opozoril na vpliv, ki ga prevozna sredstva imajo na okolje, kar pride predvsem do izraza v mestnih središčih, kjer nasičenost prometa že resno ogroža zdravje prebivalcev. To dokazujejo tudi rezultati analiz, ki jih je ekipa "Zelenega vlaka" opravila v 20 italijanskih mestih. V Trstu so izvedenci
"Zelenega vlaka" odkrili visoko zvočno in zračno onesnaženost, kar je predvsem posledica gostega prometa. Česa De Marchi je v svojem posegu obravnaval tudi vprašanje prevoznih sredstev pri prevažanju nevarnega in škodljivega blaga.
Odgovorni za prevoze pri vrhovnem vojaškem poveljstvu general Corsi je prisotne spomnil na prevozne potrebe vojske, predvsem na vojaških območjih.
Seminar se bo nadaljeval danes ob 9. uri v konferenčni dvorani fakultete za ekonomske vede, obravnaval pa bo določila Evropske gospodarske skupnosti o prevozu blaga.
Alternativni načrt WWF za hitro cesto
•
Hitra cesta, ki naj bi v prihodnosti olajšala cestne povezave v naši pokrajini, je še vedno v središču pozornosti naravovarstvenikov', ki so že v preteklosti kritizirali načrt. Zato so izvedenci WWF pripravili alternativni načrt vsaj za tisti odsek hitre ceste med Katinaro in Drašco (Razklanim hribom), ki vnaša precejšnje popravke k načrtu inženirja Malaspina, kateremu je Občina Trst poverila projektantsko nalogo. V torek so naravovarstveniki predstavili svoj načrt deželnemu odborniku za cestno omrežje in tržaškemu županu ter prosili, da bi na skupno preučili oba načrta, še preden bi se deželna uprava dokončno izrekla o zadevi.
Za Glasbeni september v Luteranski cerkvi
Ljubljanski Trio Lorenz ogrel številno občinstvo
Trio Lorenz, ki ga sestavljajo bratje Primož (klavir), Tomaž (violina) in Matija (violončelo), nastopa v Trstu dokaj pogosto tako v slovenskem kot v italijanskem glasbenem ambientu in so zato njegove koncertantne odlike dobro znane. Kljub temu pa moramo reči, da so s tokratnim nastopom za 12. Glasbeni september v Luteranski cerkvi na Trgu Panfili, prekosili tako rekoč sami sebe z izvedbo, ki je prevzela tokrat še posebno številno in kompetentno občinstvo. Morda je k temu prispevala vsaj delček tudi akustičnost cerkvene ladje, ki omogoča zlasti godalom še dodaten zvočni čar mimo dejstva, da so ljubljanski bratje Lorenzi vsak zase in skupinsko virtuozni koncertanti.
Že v uvodnem Haydnovem Triu Hob XV/25 v G-duru so v Andantu in zlasti še v drugem stavku Poco ada-gio-Cantabile napolnili cerkev s spevno izjemno lepim muziciranjem violine in čela v delikatni soigri pianista, da so se v Finalu sprostili v vehementno interpretiranem Ronddju na madžarsko ljudsko motiviko.
V Ravelovem Triu v h-molu s stavki Modčrč, Pantoum, Passacaille in Fi-nal, je v izvedbi bratov Lorenz prišla do polne veljave sinja prozornost Ra-velove muzike, ki bolj kot na harmo-
niji in barvitosti zvokov sloni na racionalno grajeni čustvenosti, ki se sprošča zrjpj v intenzivno močnem, zdaj v spokojnem izpevanju inštrumentov. Tehnične zahtevnosti skladbe so bratje Lorenz obvladovali z virtuozno lahkotnostjo in muziciranjem polnim blestečih nians.
Dvoržakov znani Dumky trio v e-molu, ki so ga bratje Lorenz izvajali v Trstu že večkrat in ki očitno sodi v njihov železni repertoar, je s svojo slovansko (češko) melodično milino in ritmiko hvaležei. komad za vsako publiko, toliko bolj, če je njegova izvedba na ravni, kakršno znajo ponuditi Lorenzi. Morda so prav na svojem torkovem nastopu v Luteranski cerkvi zlasti v melodičnem (nekoliko manj v ritmičnem) oziru še posebno prepričali in osvojili občinstvo ter si zaslužili dolg in spontan aplavz, kateremu so se oddolžili še s kratkim dodatkom.
(jk)
■ Predor pri Sv. Vidu bo danes in jutri ponoči (od 22. do 5. ure) zaprt zaradi nujnih popravil, ki jih mora družba ACEGA opraviti na svetlobni napeljavi. Prepoved ne bo veljala za javna prevozna sredstva, za rešilce Rdečega križa in za gasilce med opravljanjem njihove dolžnosti.
Abonma v SSG
Za jutri, v petek, 23. spetem-bra, je sklican skupni sestanek s predstavniki tržaške Zveze slovenskih kulturnih društev in Katoliške prosvete. Poleg predstavnikov omenjenih organizacij, so na sestanek povabljeni tudi predsedniki in kulturni referenti vseh tržaških kulturnih društev. Prijateljski sestanek bo v proseški gostilni Luxa.
Trimesečni tečaj za telesno izraznost
Po lanskoletnem uspehu se je Skupina 78 odločila, da tudi letos priredi trimesečni tečaj za ovrednotenje telesne izraznosti, tokrat s posebnim poudarkom na glasu in gibanju. Vodila ga bo animatorka, igralka in pevka Cris-tina Adriani. Tečaj bo potekal vsako sredo, lekcija bo trajala tri ure, prvo srečanje pa je sklicano za sredo, 4. oktobra, ob 18.30 na sedežu Skupine 78 v Ul. Monte Cengio 11. Tečaj je namenjen v prvi vrsti vzgojiteljem, animatorjem in vsem, ki se ukvarjajo z gledališko ustvarjalnostjo.
Za informacije in vpisovanje je treba zavrteti telefonsko št. 567136, in sicer od 14.30 do 16. ure.
Festi iz sindikalnih vrst
LIL o perečem vprašanju škedenjske železarne ATT
Pokrajinsko vodstvo UIL je na svoji zadnji seji ponovno obravnavalo vprašanje škedenjske železarne. Sindikalni predstavniki so poudarili, da ima državni zavod IRI pomembno vlogo v tržaškem gospodarstvu. Prav zato je njegova dolžnost, da se zavzame za škedenjsko železarno.
V tiskovnem sporočilu je nadalje rečeno, da dražbe, ki je zaustavila pričetek resnih pogajanj, niso omenili ne ministra Granelli in Fracanziani, ne IRI in niti njena finančna družba.
Za vodstvo UIL pa je bistveno, da se nemudoma prične razprava o bodočem lastniku, o Pittinijevem načrtu in o tem, koliko bi načrt znižal zaposlitveno in proizvodno raven. Nujno je torej, da se pričnejo pogajanja, pobudo zanje pa bi morala dati deželna uprava. O Pittinijevem načrtu bi morali govoriti vsi prizadeti in to ne glede na dražbo.
Ob zaključku sporočila sindikat izjavlja, da bi v primeru, če bi se pogajanja izjalovila, zahteval, naj vključijo škedenjsko železarno v seznam kriznih področij, ki jih mora vlada ponovno industrializirati.
CGIL o krizi v podjetju Hausbrandt
V	ponedeljek je bil ponovno sestanek o položaju v tržaškem podjetju Hausbrandt. Sindikat CGIL pa je v tiskovnem sporočilu ostro napadel podjetje, češ da se novi lastniki "skrivajo" in odklanjajo srečanje, na katerem bi resno spregovorili o bodočnosti podjetja.
CGIL nadalje obtožuje lastnike podjetja Hausbrandt, da so se je skoraj popolnoma izneverili javnim obvezam, da bodo poskrbeli za nove namestitve odpuščenih delavcev.
Zaradi negativnega zadržanja podjetja Hausbrandt sindikati napovedujejo, da se bodo obrnili na pristojne oblasti, da bi skupaj našli ustrezno rešitev in preprečili nadaljnje odslovitve.
Sestanek v zvezi z družbo Monteshell
Včeraj so se predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL sestali s predsednikom deželnega finančnega sklada FRIE. Razpravljali so o bivši rafineriji Aguila. S tem v zvezi so predstavniki sindikatov izrazili zaskrbljenost glede posegov družbe Monteshell, ki baje namerava zmanjšati svoje obveze in s tem tudi naložbe na Tržaškem, kar bi pomenilo redukcijo predvidenih delovnih mest.
Sindikati so s tem v zvezi opozorili predsednika FRIE na nujnost, da finančna ustanova podredi posojila sprejetim obvezam glede zaposlitvene ravni, obvezam, ki so jih podpisali na sedežu ministrstva za industrijo predsednik Dežele FJK, predsednik Pokrajine Trst, tržaški in miljski župan ter predstavniki družbe Monteshell.
CGIL, CISL in UIL vsekakor zavračajo možnost, da bi družba Monteshell zmanjšala število delovnih mest in hkrati prejela višjo finančno podporo.
Odprta vprašanja tržaškega pristanišča
Sindikalna predstavništva baze (uradno: Rappresentanze sindicali di base, gre torej za avtonomno sindikalno gibanje) pristaniških delavcev so izdala tiskovno sporočilo, v katerem obsojajo vodstvo tržaške Avtonomne pristaniške ustanove, da z javnim denarjem posodablja operativne sektorje, nato pa daje nove strukture v najem zasebnikom, in to po izjemno nizkih cenah.
V	tiskovnem sporočilu je zapisano, da imajo v zakupu vzdrževalna dela zasebna podjetja, ki tehnično niso dovolj pripravljena.
Sindikalna predstavništva odločno zagovarjajo tezo, da bi morale imeti nadzorstvo nad pristaniščem javne ustanove in pri tem zahtevajo, da odgovorni zaposlijo nove delavce in z njimi zapolnijo prazna delovna mesta in tako omogo' čijo delovanje oddelkov, ki ne morejo opravljati predvidenih del.
Predsednik EAPT Zanetti na Sardiniji
Predsednik Tržaške pristaniške ustanove Michele Zanetti se je udeležil te dni posveta o načrtu finančne družbe Finporto za ovrednotenje industrijske^ pristanišča Porto Torres. Posvet je priredilo sardinsko Območje za industnjs razvoj v Sassariju. Tržaški predstavnik je svoj poseg posvetil zlasti težav pristaniških konzorcijev. Ti imajo namreč nemalo pravnih in upravnih pro mov, saj morajo upravljati strukture, ki bodo v bodočnosti postale državna las .
Danes morda odločilno srečanje o programih novih uprav
Še ostre polemične puščice med predstavniki KD in PSI
Danes se bodo po vsej verjetnosti sestali na plenarnem srečanju pokrajinski tajniki KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in LpT, da proučijo in po možnosti odobrijo osnutek programa občinskega in pokrajinskega odbora. Pogojnik je v tem primeru obvezen, ker še ni jasno, ali bo do za danes napovedanega srečanja sploh prišlo. Dosti je namreč še odprtih vprašanj in nesoglasij, ki sicer formalno zadevajo program, v bistvu pa gre za oblikovanje koalicije in predvsem za porazdelitev mest v novih odborih. Glavna sporna točka, ki močno razdvaja bivše zaveznike, je tržaški župan, tako da smo skoraj tri mesece po volitvah še pri taktičnih igrah in pri dolgočasnih neplodnih pogajanjih. Pokrajinski svet se bo sestal 10. oktobra, tržaški občinski svet pa zaradi hudih nesoglasij na seji načelnikov skupin sploh ni bil še sklican.
Načelnik občinskih svetovalcev PSI Perelli je včeraj izjavil, da socialisti za uspešni zaključek pogajanj lahko počakajo največ do prvih dni oktobra. Do takrat si bodo prizadevali za oblikovanje stabilnih in večinskih uprav, ki bi zajamčile gospodarski in družbeni preporod mesta. Za zastoj v pogajanjih so po Perellijevem mnenju v prvi osebi odgovorni demokristjani, »ki stalno postavljajo nesprejemljive vete in nemogoče zahteve«. Načelnik PSI, ki je med najbolj tesnimi sodelavci Podpredsednika Dežele Carboneja, ima očitno v mislih kandidaturo Franca Richettija za tržaškega župana, od katere KD, kot kaže, ne mara na noben način odstopiti.
Tiskovna izjava socialističnega Predstavnika pa vsebuje tudi novost,
in sicer dejstvo, da Craxijeva stranka prvič uradno omenja predlog KPI za izvolitev pokrajinskega odbora, sad koalicije KPI-PSl-PRI-PLI-SSk-zeleni, z demokristjani, listarji in seveda z misovci v opoziciji. »Socialisti smo z veliko pozornostjo in razpoložljivostjo vzeli v pretres ta komunistični predlog, ki pa nujno potrebuje konsenz republikancev in liberalcev. PSI je vsekakor pripravljena na programsko soočenje in na politična soglasja s komunisti in z zelenimi, kar je prišlo jasno do izraza tudi na nedavnih dvostranskih sestankih«. Tržaški socialisti bodo torej počakali še nekaj časa in skušali doseči sporazum v okviru dosedanje večine. Če to ne bo mogoče — pravi v bistvu Perelli — bodo socialisti ubrali drugo pot in iskali druge rešitve.
Svetovalska skupina KPI v tržaškem občinskem svetu je medtem na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila glavne smernice programskih naporov komunističnih svetovalcev. Načelnik skupine Pessato in svetovalca Spadaro in De Rosa so časnikarjem povedali, da bo KPI posvetila prvenstveno pozornost problematiki prometa in parkirišč v mestnem središču, vprašanju delovanja rajonskih svetov, kulturnim ustanovam ter uničevanju odpadkov. Komunisti bodo predlagali upravi delno zaprtje zgodovinskega mestnega jedra za promet in ovrednotenje delovanja rajonskih svetov, ki jih je občinski odbor popolnoma zanemaril in razvrednotil. Rajonski sveti so še brez predsednikov in čakajo na lotizacijo strank, ki bodo vodile Občino. Spada-
ro je govoril o krizi, ki jo doživljajo mestne kulturne ustanove in o pasivnosti ter brezbrižnosti pristojnega občinskega odborništva. Arhitekt De Rosa pa je obravnaval kočljivo vprašanje uničevanja odpadkov v luči polemik, ki spremljajo obratovanje novega odlagališča trdih odpadkov v opuščenem kriškem kamnolomu.
Pokrajinsko vodstvo Krščanske demokracije je odobrilo osnutek programa novih uprav, ki ga je izdelala medstrankarska komisija predstavnikov KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in LpT. Sekretar Sergio Tripani je izrazil zadovoljstvo nad odobritvijo tega programskega predloga in opozoril, da s pogajanji ne gre več zavlačevati. Če bo ta program odobren — pravi tajnik stranke relativne večine — se bo treba takoj sporazumeti o sestavi novih uprav. »Kdor bo še naprej zavlačeval, si bo naložil velike odgovornosti,« dodaja Tripani in se pri tem očitno obrača na socialiste, ki govorijo o "prejudicial-nih zahtevah KD". (st)
Jutri zasedanje dolinskega sveta
Jutri se bo v Dolini sestal občinski svet, ki ima na dnevnem redu vrsto upravnih in tekočih zadev. Med drugim bo razpravljal o številnih sklepih, ki jih je občinski odbor sprejel po hitrem in nujnem postopku. Na dnevnem redu bo tudi prošnja za najetje posojila v višini 400 milijonov lir pri osrednji posojilnici za izgradnjo prvega odseka metanskega omrežja.
Na srečanju s predstavniki devinsko-nabrežinske Občine
Združenje trgovcev o predlogu za veletrgovino v Sesljanu
V zvezi z vestjo, da naj bi v devin-sko-nabrežinski občini nastal veletr-govinski obrat z jestvinami in sorodnim blagom (postavile naj bi ga Delavske zadruge), so se predstavniki tržaškega Združenja trgovcev srečali predvčerajšnjim z devinsko-nabrežin-skim županom Brezigarjem, podžupanom Gobbom in odbornico za urbanistiko Contentovo. V ospredju srečanja je bila zaskrbljenost Združenja, da bi tak megaobrat povsem spremenil kra-
Danes na RAI 3 oddaja o nabrežinski osnovni šoli
Danes ob 18.15 bodo po tretji televizijski mreži predvajali polurno oddajo o slovenski manjšini v Italiji in o bretonski manjšini v Franciji. Gre za dve reportaži iz niza, ki so ga spomladi letos pripravile štiri televizijske družbe (RAI za Italijo ter francoska, nizozemska in katalonska televizija) ob priložnosti evropskega festivala manjšinskih šol Euroskol.
Festivala se je udeležilo 650 otrok, ki so zastopali 13 narodnostnih manjšin številnih zahodnoevropskih držav.
Tega festivala so se za slovensko manjšino udeležili otroci 4. in 5. razredov osnovnih šol devinsko-nabrežinske občine, ki so tudi protagonisti četrturne oddaje. Oddaja, ki sta jo pripravila Fabio Malusa in Igor Tuta, preko osnovnošolskih otrok prikazuje Kras in slovensko prisotnost v dvojezičnem okolju.
Kmalu nova
1 •	• v v
parkirišča za invalide
V	Trstu bo Občina v kratkem name-hila posebna parkirišča invalidom, ki vozijo avtomobil. Novih parkirnih Prostorov bo šest, postavili pa jih bodo na prav tolikih mestnih ulicah, Z županovim odlokom z dne 16. septembra pa bo dala Občina Trst odstraniti dve parkirišči, ker kaže, da nista več potrebni.
Hudi invalidi bodo lahko zaprosili za osebno parkirišče, pred katero bodo postavili tablico z registrsko številko avtomobila. Občina obvešča vse interesente, naj svoja vozila opremijo s posebnim razpoznavnim znakom. Če bo kdo svoj avtomobil pustil na kraju, namenjenem invalidom, mu ga bodo mestni redarji odpeljali s pajkom.
Prepovedan promet na Trgu sv. Antona
V	ponedeljek, 26. septembra, bodo na pročelje cerkve sv. Antona ponovno postavili kip sv. Sergija, ki so ga končno restavrirali. Ob tej priliki bo na trgu pred cerkvijo tudi slovesnost, zaradi katere je Občina odredila prepoved parkiranja in prometa. Trg sv. Antona bo zaprt za promet od 7. do 21. nre (odsek med cerkvijo, vrtom do Ul. Ponchielli in Paganini), prav tako pa bo na istem prostoru pirepovedano tudi parkiranje. Avtomobile, ki bodo kljub prepovedi parkirani na trgu, bodo odpeljali.
Tečaje prirejata SDZPI in Združenje za biodinamično kmetijstvo
Biodinamika za boljšo prehrano in naravnejše izkoriščanje zemlje
Vzporedno z naravovarstveno zavestjo se v zadnjih časih vedno bolj širi tudi zanimanje za bolj zdravo prehrano in za naravnejše načine obdelovanja zemlje. Tako se v zadnjih letih vedno več govori o biološko ali biodinamično pridelanih pridelkih, vendar je tudi med tema dvema metodama obdelovanja zemlje precejšnja razlika. Biološko kmetijstvo se preprosto odreka vsakršni uporabi kemijskih snovi in se vrača k starim in tradicionalnim pridelovalnim metodam. Biodinamični način obdelovanja zemlje pa predpostavlja pravo "prehrambeno in kmetijsko filozofijo", ker skuša vzpostaviti novo ravnovesje z naravo, predvsem pa skuša vplivati na zemljišče, tako da bi postalo čim bolj rodovitno.
Prvo načelo biodinamike je namreč vzpostaviti ravnovesje med naravo in tehnološkim razvojem, zato mora biti kmetijstvo po eni strani "ekološko" in ne sme škoditi naravi (s strupi ali preveč pospešenim ritmom obdelovanja), po drugi strani pa mora biti z ekonomskega vidika donosno in se torej prilagoditi načelom sodobnega tržišča. Biodinamika naj bi po trditvah njenih "izumiteljev" sledila kozmičnim zakonom in procesom, kar pomeni, da kmetijstvo ne sme izvajati nasilja nad zemljo (kot se pač dogaja s kemijskimi gnojili, ki sicer pospešujejo rast pridelka, a tudi okužijo zemljo, ki se bo prej ali slej z njimi nasitila in se "maščevala" človeku tako, da ne bo več proizvajala užitnih rastlin). S praktičnega vidika to pomeni pomagati zemlji, da se po eni strani očisti že "usedenih" strupov, po drugi strani pa, da postane rodovitnejša. "Biodinamični" kmetovalci gnojijo zemljo z organskimi snovmi (z mešanicami koprive, hrasta, kamilic in drugih zdravilnih zelišč) in jo tako obogatijo. Na ta način postane zemlja tudi rahlejša, tako da jo je laže obdelovati. Tudi kmetovalci, ki uvajajo biodinamiko, upo-
rabljajo traktorje in druge sodobne stroje, vendar v manjši meri, ker stroji potlačijo teren, kar škoduje sadikam in rastlinam, ki iz njega rastejo. Iz tega vidika je biodinamično kmetijstvo napornejše, ker je celo vrsto stvari treba opravljati ročno (tudi zaradi tega so biodinamični pridelki dražji).
Zadnje načelo biodinamičnega kmetijstva pa je to, da mora biti kmetijsko podjetje v vsem samozadostno, v smislu, da mora samo proizvajati vse tisto, kar potrebuje: gnojila, komposte in drugo. Na kmetiji naj bi izkoristili vse, kar ponuja zemlja, tudi ostanke je namreč mogoče ponovno uporabiti za nov življenjski ciklus rastlin. Prav ta načela pa prispevajo k temu, da je tako kmetijstvo zelo perspektivno, zlasti za večja podjetja. Čeprav je v Italiji samo 2.500 hektarjev zemlje obdelanih na ta način (tudi v Portogruaru je razmeroma veliko podjetje s 100 hektarji zemlje), so drugod po Evropi, predvsem v severnih državah, že polnopravno uvedli to novo kmetijsko metodo. 10 odstotkov holandskega pridelka prihaja na primer z biodinamično obdelanih površin.
Tudi v Trstu je zanimanje za biodinamiko vse večje. Združenje Union je že v preteklih sezonah priredilo več predavanj o biodinamičnem načinu obdelovanja zemlje, pri katerih so sodelovali člani tržaške sekcije Italijanskega združenja za biodinamično kmetijstvo (v Trstu so ga ustanovili leta 1982). Tečaje iz biodinamike bosta letos priredila Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje in Združenje za biodinamično kmetijstvo. Tečaj SDZPI bo trajal 30 ur (vpisovanja se zaključijo jutri), medtem ko bo drugi tečaj krajši, saj predvideva samo devet lekcij (dvakrat tedensko od 5. oktobra do 2. novembra, informacije na sedežu Združenja v Ul. Trento, 12, tel. 64147 v jutranjih urah), (bg)
Po prometni nesreči blizu univerze
Motorist ob življenje
Na oddelku za oživljanje katinar-ske bolnišnice se je včeraj zvečer Pretrgala življenjska nit mladega finančnega stražnika, ki je bil žrtev strahovite prometne nesreče v bližini univerze. 28-letni Maurizio Dales-sio, ki se je rodil v Rimu, a je že nekaj let služboval v Trstu, kjer je stanoval v kasarni finančnih stražnikov na Pomolu Fratelli Bandiera, je nmrl ob 22.15, le malo po prevozu v bolnišnico. Ko ga je rešilec Rdečega križa pripeljal na Katinaro, je fant se govoril, saj je sam povedal policiji svoje osebne podatke. Malo nato, ko so mu na oddelku za oživljanje °Pravljali izvide, pa je podlegel smrtnim poškodbam.
Dalessio se je nekaj po 20. uri pe-Jini z motorjem guzzi 850 po Ul. Va-jerio proti Opčinam. Ob tisti uri je nit promet precej gost in fant je z jnotornim kolesom prehiteval vozi-ki so se počasi pomikala pred njim. Blizu zadnjega univerzitetnega Poslopja pri križišču z Ul. Clivio Ar-mmisio pa je trčil v alfo 33, ki jo je npravljal 31-letni Ernesto Bardi. voznik je z vključenim smerokazom °oračal na levo, vračal se je domov, Jnj stanuje v Ul. Clivio Artemisio 52. Dalessio je po domnevi karabinjer-Jev vozil prenaglo, tako da je šele
zadnji hip opazil oviro in ni uspel pravočasno ustaviti motornega kolesa. Strahovit sunek je fanta odbil v bližnji zidek, motorno kolo pa je po trčenju popolnoma zgorelo, tako da so morali poseči tudi gasilci.
Zdravniki katinarske bolnišnice so takoj ugotovili, da je bil mladi finančni stražnik v smrtni nevarnosti, saj si je v nesreči zmečkal prsni koš in si zlomil ramo ter poškodoval notranje organe. Toda še preden so mu lahko pomagali, je nesrečnež izdihnil zaradi močne notranje krvavitve.
■ Za praznik sv. Frančiška (2. oktobra) bo tudi letos tržaški odsek ustanove za zaščito živali ENPA nagradil šole in posameznike, ki so se posebno izkazali pri varstvu živali. Nagrajevanje bo ob 10.30 v dvorani Kongresnega centra na Pomorski postaji.
Ob 12. uri istega dne pa prireja opensko združenje za varstvo živali ASTAD v Bošketu pri Sv. Ivanu blagoslov živali, ki jih bodo lastniki med 10. in 14. uro lahko pripeljali tudi z avtobusi podjetja ACT. Seveda bo prevoz možen le za manjše in za primerno zaščitene živali. Občina ob tem obvešča lastnike vozil, da bo v bližini obreda prepovedano parkiranje.
Zadruga Dolga korona se bo še razširila
V dolinski občini, prav nad industrijsko cono, že od daleč opazimo na hribu, ki ga domačini imenujejo Dolga korona, veliko stavbo. To je moderno opremljen hlev, za katerega skrbi posebna zadruga, poimenovana po kraju, na katerem deluje: zadruga Dolga korona. Dandanes, ko na Krasu živinoreja vidno upada, je pobuda te zadruge še posebno pomembna in zanimiva. Zato smo se o njenem delovanju pogovorili s podpredsednikom zadruge Josipom Sancinom in z njenim članom Srečkom Orlom.
»Zadruga je bila ustanovljena leta 1973. V začetku je imela 36 članov, danes pa se je njihovo število zmanjšalo na 21. Večinoma so to kmetje in delavci iz dolinske občine, trije pa prihajajo z Zahodnega Krasa. Vedno pa upamo, da bi se v to delovanje čim-prej vključili tudi številni mladi.
Hlev je bil zgrajen na jusarskem zemljišču, ki obsega v celoti 104 hektarje. Pri ustanavljanju smo naleteli na precejšnje težave, še zlasti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Ustanovni člani so tedaj znatno pripomogli s članarino, z določeno vsoto pa je po zakonskih normah prispevala tudi Dežela. Maksimalno premore hlev 140 glav živine, danes pa jih imamo 94,
vse sivo-rjave pasme. Od teh je več kot 30 molznih krav, ostalo pa so junice. Dnevno pridelamo od dva in pol do tri hektolitre mleka, ki ga prodajamo Kraški mlekarni blizu Cola, kjer izdelujejo sir Tabor$<
Kako poteka vaše delovanje in kakšne načrte imate za bližnjo bodočnost?
»Zadruga ima posebne stroje za košnjo in za pospravljanje sena, zato kar 60 odstotkov krme pridelamo sami, ostalo pa kupujemo. Živina se s krmo preživlja vso zimo, spomladi pa se krave pasejo na ograjenem zemljišču v bližini hleva.
Člani opravljamo vsakovrstno delo in se v troje vrstimo teden za tednom. Za sedaj še vedno uporabljamo starejše naprave, s katerimi lahko pomolzemo štiri krave hkrati, že v prihodnjih dneh pa bo odprta posebna hala z modernim strojem, s katerim bo mogoče molsti kar 10 krav hkrati. V bližnji bodočnosti mislimo poleg tega usposobiti še ostalih 80 hektarjev za pašnike. Sprašuješ, ali je obrat ekonomsko donosen. Stroški so na žalost zelo visoki, zato naše delovanje še vedno ni renta-
jevno trgovinsko tkivo, za katero so značilne sicer manjše trgovine, ki pa se lahko pohvalijo z dolgoletno tradicijo in izkušnjo. Ždruženje vsekakor ni togo proti novemu in večjemu obratu, sodi pa, da je o njem treba sklepati v dogovoru z domačimi trgovci, ki bi se nove dejavnosti lahko sami lotili denimo v zadružni ali skupinski obliki.
Župan Brezigar je poudaril, da formalnih prošenj Občina doslej še ni prejela. Povedal je, da je občinski svet, na osnovi regulacijskega načrta, pred meseci odobril lotizacijo za področje ob sesljanskem izvozu z avtoceste. Na tistem področju so predvidene obrtniške in trgovske dejavnosti. Cona spada v turistično območje, zato bi trgovski obrat ali obrati imeli ugodnost, da bi lahko poslovali tudi ob nedeljah. Devinsko-nabrežinski predstavniki so vsekakor soglašali z ugotovitvijo, da se o morebitnem novem trgovinskem obratu morajo izreči domači trgovci.
Na srečanju je tekla beseda tudi o bodočnosti urada za informacije na avtocesti pri Devinu. Brezigar je zagotovil posredovanje pri novem deželnem odborniku za trgovino in turizem Francescuttu, o načrtih družbe Finse-pol za razvoj Sesljanskega zaliva pa je obljubil, da bo z njimi seznanil Ždruženje trgovcev, brž ko bo razpolagal s potrebnim gradivom.
■ Občina Trst obvešča, da bo od ponedeljka, 26. septembra, od 7. ure dalje in vse do 17. ure naslednjega dne prepovedano parkiranje v Ulici Giuli-ani (od hišne številke 10 do 14) in v Ulici S. Servolo (od številke 2 do 6/A). Cesta bo zaprta zaradi popravila žerjava na bližnjem gradbišču.
bilno.«
(tan)
t
Dne 21. septembra nas je zapustil naš dragi mož, oče in
Alojz Visintin
Pogreb bo jutri, 23. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Prosek.
Žalostno vest sporočajo žena Ivanka, hči Marija in sin Vojko z družinama ter ostalo sorodstvo.
Gabrovec, Kontovel, Sesljan, 22. septembra 1988
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga
Anita Leghissa vd. Margherit
Pogreb bo danes, 22. t. m., ob 15. uri v štivanski cerkvi.
Žalujoči: hči Graziella z možem, vnukinja Martina, sestra z možem in drugo sorodstvo
Medja vas, 22. septembra 1988
1968
1988
Minilo je 20 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Pepi Sirk
Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Hema, hčeri in sin z družinami, sestre ter ostalo sorodstvo.
Krmin, Mačkolje, 22. septembra 1988
Pogovor z Davidom Poljšakom
Plesni tečaji za obogatitev dejavnosti v naših društvih
Davida Poljšaka, Barkovljana, študenta na ljubljanski fakulteti za telesno kulturo, sicer rednega člana domačega kulturnega društva, smo zvabili na razgovor ravno, ko se je vrnil s potovanja v Ameriki, kjer je bil na obisku. v New Yorku, Long Islandu, na Floridi itd.
David, se v vašem društvu že kaj pripravljate na začetek plesnega tečaja?
»Če bo dovolj interesentov, potem bi se lahko tečaj začel konec tega meseca. To bi bil v našem društvu že tretji tečaj. Sicer sem pa že dobil ponudbe, da bi vodil takšne tečaje tudi v Repnu in v Dijaškem domu v Trstu.«
David, ki sicer trenira tudi otroke pri Jadralnem klubu Čupa, je prepričan, da so takšni tečaji za naše mlade koristni in tudi zabavni.
»Mislim, da so mladi zainteresirani za standardne in latinsko-ameriške plese, ker se radi seznanijo z različnimi ritmi. V našem društvu smo začeli s to dejavnostjo predvsem z namenom, da bi se zabavali, saj je prav ples sredstvo, ki združuje mlade in ker se pleše v dvojicah, je to prijetno in pozitivno.«
Mladi radi plešejo. Večkrat so prepričani, da znajo plesati, saj se ni težko zavrteti na kakšni šagri ali vaškem prazniku. Kadar pa gre zares, je treba le pokazati nekaj več, kot samo znanje korakov za valček, polko in podobno.
»No, ponekod so se lotili plesnih tečajev že bolj resno, tudi na ravni tekmovanja, kot na primer v Boljuncu. Mi smo bolj na začetku. Tudi sam nisem bil strokovnjak, da bi se lotil večjih koreografij ali česa podobnega. Tekmovalni plesi so že v svoji zvrsti umetnost. Tu se morata izkazati tako tekmovalec kot tudi trener. Sam pred leti še plesati nisem znal. V Ljubljani pa sem dobil veselje, predvsem, ker je
bil ples vključen kot predmet na fakulteti, ki sem jo obiskoval. Izpit iz tega predmeta je bil kar zahteven: obvladati smo morali moško in žensko vlogo. No, in s tem znanjem sem se lotil učenja plesa drugih.«
Po mnenju Davida je optimalno število tečajnikov od 20 do 30. Če jih je manj ni dobro, če jih je več, pa se tudi učitelj ne more posvetiti vsem tečajnikom.
»Poskrbeli smo za plakate na šolah za višješolsko mladino: v Dijaškem domu pa nameravajo, kolikor vem, vključiti plesni tečaj v svoj vzgojni program.«
Tečaj, ki ga nameravate letos v Bar ko vij ah ponoviti, naj bi trajal deset učnih ur, ki bodo porazdeljene na pet večerov.
»Idealno bi bilo, da bi imeli pouk sedem dni po dve uri. Skušali bomo organizirati en tečaj na začetku, drugega pa ob koncu šolskega leta.«
David je optimist, ker meni, da so plesi, ki se jih mladi naučijo v teh tečajih, bolj zanimivi od plesov, ki jih plešejo v diskoklubih.
»Če bi imeli v Trstu primerno dvorano, bi bilo mogoče delati še obširnejše načrte. Na žalost takšnih dvoran nimamo. Tudi naša društvena dvorana je premajhna. Najbližja plesna dvorana za mlade iz Trsta je v Tržiču. Na tistem območju posvečajo plesu tudi več pozornosti. Mi pa imamo priložnost plesati le v poletnem času na raznih šagrah in drugih zabavnih prireditvah. Ni torej lahko usmeriti mlade k učenju plesa, ker to med nami še nima tradicije. Vendar pa menim, da so ti tečaji priložnost za družabnost in tudi za učenje nečesa, kar nam bo morda v življenju koristilo. In končno, takšna dejavnost lahko poživi tudi dejavnost v vsakem društvu.« (N. L.)
Od Bar kov e Ij do Nabrežine
V vinogradih v »bregu« daleč od vrveža in stresa
Od Baikovelj tja do Nabrežine, kjer danes raste grmovje in trničevje, so še pred tridesetimi leti krasili nabrež-na pobočja vinogradi. »Vse je bilo kakor en sam prekrasen vrt. Niti vrtovi asirske kraljice Semiramide niso premogli takega razgleda,« tarnajo številni starejši ljudje. »Kako je bilo dobro vino iz "brega",« vzdihujejo drugi. Mnogi si želijo osvežiti spomin, tako da kar navalijo na redke osmice, kjer je še mogoče okusiti to žlahtno kapljico. Vendar jih je iz leta v leto manj.
Sedaj pa poglejmo, kako in kdaj je do takega položaja prišlo. Po šestdesetem letu so naši ljudje začeli opuščati vinograde, ker je bil zaslužek v mestu pač lažji. Kdo bi v modernem svetu, polnem vseh vrst udobja nosil na ramenih brente, gnoj in kole? Vse to tako daleč! Tudi tisti redki, ki so še vztrajali, so morali odnehati, saj so samotni vinogradi kmalu postali tarča vseh vrst sladkosnednežev, kot na primer ptičev in srn. In tako so vinogradi umirali. Sodi so se v kleteh sušili in klavrno končali kot les za kurjavo. V take žalostne razmere pa je pred kratkim posijal žarek upanja. Marsikateremu je namreč ostalo vino iz "brega" pri srcu in tako danes opažamo, da se nekateri spet lotevajo vinogradništva v tem s potom napojenem, morda najlepšem koščku naše zemlje. Za to pa se odločijo večinoma tisti, ki gredo zgodaj v pokoj in delajo v glavnem le za lastno uporabo. Pod Prosekom, od Stare gore tja do Pos-tran, so si uredili in razširili steze, tako da se lahko z avtomobilom pri-
peljejo tik do svojega "brega". Preuredili so nekaj vinogradov in vsadili trte, v glavnem malvazijo, vitovško grganjo in glero, poleg tega pa so vsadili tudi kako novejšo vrsto, kakor na primer sauvignon in chardonnay. Izredno me je zanimalo poizvedeti za vzroke, zaradi katerih so se nekateri znova navdušili za vinogradništvo v tem predelu.
»Veš, zame dnevi postajajo vedno daljši, naveličal sem se lenarjenja, kartanja po barih in gledanja televizije, zato sem se odločil, da "spašnam" nekaj zemlje v "bregu",« pravi eden.
»Vedno sem si želel nadaljevati z delom svojih prednikov. Delo v "bregu" me pomirja, poleg tega pa se tam živi v čisto drugačnem svetu, daleč od današnjega vrveža in stresa,« pravi drugi.
Misel, ki je vsem skupna, pa bi lahko na kratko izrazili kar s Prešernovimi verzi:
»Spet trte so rodile, prijatli, vince nam sladkd, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko...«
Upajmo torej, da bo s časom vedno več takih ljudi, ki jim je pri srcu naš "breg".	TANJA UKMAR
■ Združenje Arci Nova (Ul. del Toro 12) že od 1. septembra sprejema vpise za tečaje informatike, likovne umetnosti, flavte, kontrabasa, kitare in folklornega petja. Za informacije se lahko interesenti obrnejo na tajništvo združenja, in sicer od ponedeljka do petka od 11. do 12.30, v četrtek in petek pa med 17. in 19. uro.
gledališča
razstave
VERDI
Jesenska simfonična sezona - V soboto, 24. t. m., ob 20.30 (red A) otvoritev sezone s koncertom pianista R. Buchbin-derja. Dirigent G. Nowak. Ponovitev v nedeljo ob 18. uri (red B).
CRISTALLO - LA CONTRADA
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) so v teku vpisovanja novih abonmajev.
koncerti
Štivanska cerkev
V	petek, 30. t. m., ob 20.30 bo na sporedu tretji in zadnji koncert klasične glasbe poletne sezone. Petite Ensamble bo izvajal Rossinijeve skladbe.
Repentabrska cerkev
V	nedeljo, 25. t. m., ob 18. uri bo v. sklopu glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe nastopil GALLUS CON-SORT.
Glasbeni september - Danes, 22. t. m„ ob 20.30 bo v evangeličansko-luteranski cerkvi nastopil duo Federico AGOSTINI in Yva FENOUIL (violina - klavir). Na sporedu bodo Mozartove, Mendelssohno-ve in Straussove skladbe.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -
je do 28. t. m. na ogled razstava EX VOTO IN UMETNIKI.
V	konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do
20.	ure; ob sobotah in nedeljah od 16. do
21.	ure.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu razstavlja do 24. t. m. avstrijski umetnik Tassilo BLITTERSDORFF.
V	tržaški Občinski galeriji razstavlja do nedelje, 25. t. m„ svoja dela slikarka Anita TONEATTI. Razstava bo odprta po običajnem urniku.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 29. t. m. odprta razstava graverjev pod naslovom "Tri + Tri".
V	galeriji Torbandena je do 2. oktobra na ogled razstava slik umetnika Giuseppe ZIGAINE.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Baletna šola
Nova sezona baletne šole se prične v ponedeljek, 26. septembra
Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure.
Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v vadbenih prostorih Kulturnega doma v ponedeljek ob 16. uri.
L 1 ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA r 1 TISKA
TRŽAŠKA
KNJIGARNA
TK
V italijanski in slovenski izdaji je te dni izšla knjiga
MAKS FABIANI
O kulturi mest
O življenjskih in ustvarjalnih nazorih, kakor jih izražajo spisi in dela velikega arhitekta, bo spregovoril urednik knjige
prof. arh. Marko Pozzetto
na predstavitvi, ki bo v Tržaški knjigarni danes, 22. septembra 1988, ob 18. uri-	Vljudno vabljeni!
Danes slavita srebrno poroko
ANTON in ELVIRA FERI
Še mnogo zdravih let v skupnem življenju jima želita hči Martina in sin Marko.
Tudi v Dolini na št. 237 in v Bazovici na št. 197 smo od veselja, da se bo družba ob otroških rojstnih dnevih povečala, odprli steklenico in nazdravili
JERICI
Matiji, Mileni in Niku se je pridružila
JERICA
Da bi bila njena pot posuta z rožicami, ji voščita
KD Vesna in ŠD Mladina
Matija, Milena in Niko se veselijo prihoda
JERICE
Pridružujeta se jim Liana in Aleksander.
čestitke
kino
ARISTON - 17.30, 22.00 La leggenda del santo bevitore, r. Ermanno Olmi; i. Rutger Hauer, Anthony Quayle.
EXCELSIOR I - 18.00, 22.15 Good mor-ning Vietnam, r. Barry Levington; i. Robin Williams.
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Madama Souzatzka, r. John Schlessinger; i. Shirley McLaine.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 L’ultimo imperatore, dram., It./VB/HK 1987, r. Bernardo Bertolucci: i. John Lone, Peter OToole.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Raffinati piaceri bolognesi, pom.,
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Bat 21.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 La creatu-ra, srhljivka, □
PENICE - 17.00, 22.15 Big, r. Penny Marshall; i. Tom Hanks.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Scuola di polizia V.
MIGNON - 17.00, 22.15 Grasso e bello, kom., i. Sonny Bono.
EDEN - 15.30, 22.10 Le signore degli animali, porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Top model.
CAPITOL - 17.00, 22.00 Barfly, dram., 1987, r. Barbet Schroeder, i. Mickey Rourke, Faye Dunaway, □
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Radio days, kom., ZDA 1987, r. Woody Allen; i. Mia Farrow, Seth Green.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 OuelFerotica di mia moglie a Bangkok, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 22. septembra 1988
MAVRIČU
Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.03 - Dolžina dneva 12.11 - Luna vzide ob
17.35	in zatone ob 2.00.
Jutri, PETEK, 23. septembra 1988
SLAVOJKO
PLIMOVANJE DANES: ob 2.06 najnižje -45 cm, ob 8.51 najvišje 39 cm, ob 14.46 najnižje -21 cm, ob 20.20 najvišje 31 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 18 stopinj, zračni tlak 1019,2 mb ustaljen, veter 4 kilometre na uro vzhodnik, vlaga 60-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefano Ramani, Gabriele Casulli, Michael Pilo, Sara Fabbro.
UMRLI SO: 62-letni Fausto Potasso, 72-letna Lidia Mian, 81-letni Bernardo Caprani, 80-letni Luigi Pezzoli, 78-letni Salvatore Curto, 47-letni Luciano Forza, 77-letni Mario Marši, 80-letna Svijetla Clara Stipicevic, 76-letna Antonia Puc, 67-letni Luigi Ugomari, 76-letna Cecilia Mosetti, 69-letna Ammalia Basiacco, 81-letni Isidoro Sedmak, 75-letni Giuseppe Templenizza.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 19., do sobote,
24. septembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
KD Slovan priredi danes, 22. t. m., ob
20.30	v prostorih Gozdne zadruge PREDAVANJE O VINOGRADNIŠTVU. Predaval bo dr. Mario Gregorič. Vabljeni!
V	Lonjerju bodo v soboto, 24., in nedeljo, 25. t. m., na RAZSTAVI GROZDJA najlepši šproni domačih vinogradnikov. V okviru razstave bosta organizatorja KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria skrbela tudi za družabno-zabavni program, ki ga bodo popestrili v soboto Mara in njena skupina, v nedeljo pa Veseli godci.
V	Ricmanjih bo v nedeljo, 25. t. m., ob 18. uri SUPER KONCERT. Nastopali bosta skupini Agropop in Martin Krpan iz Ljubljane. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču F. Prešeren.
razna obvestila
Godba na pihala iz Ricmanj prireja VOKALNO-INSTRUMENTALNI TEČAJ ZA OTROKE od 5. do 10. leta. Vpisovanje poteka danes, 22., in jutri, 23. t. m., v Kulturnem domu v Ricmanjih od 19. do 21. ure (tel. 380749).
Glasbena matica obvešča, da bo PRVI SESTANEK jutri, 23. t. m„ ob 16.30 za otroški pevski zbor, ob 17. uri za mladinski pevski zbor in ob 19. uri za dekliški pevski zbor v Kulturnem domu v Trstu.
Slovenski kulturni klub - višješolska mladina vabi v soboto, 24. t. m., ob 18.30 vse stare in nove člane na REDNI OBČNI ZBOR v Ul. Donizetti 3.
KD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da je do 24. t. m. v teku vpisovanje v PLESNO ŠOLO standardnih plesov za otroke in mladince od 6. do 16. leta. Vpisovanje in informacije na tel. št. 228497 od 9. do 10. ure in od 19. do 20. ure.
Otroški pevski zbor Fran Venturini obvešča, da bo PRVA VAJA v soboto, 24. t. m., ob 14.30 v Kulturnem centru A. Uk-mar-Miro pri Domju.
Mladinski pevski zbor Fran Venturini obvešča, da bo PRVA VAJA v soboto, 24. t. m., ob 15.30 v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
KD F. Venturini priredi PLESNI TEČAJ. Interesenti naj se javijo na tel. št. 812993 ob uri kosila in večerje.
V ponedeljek, 26. septembra, ob
20.30	bo v Bazoviškem domu LJUDSKO ZBOROVANJE ZA PRIPRAVO POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O LOKACIJI SINHROTRONA PRI BAZOVICI. Prisotna bosta občinski svetovalec za Zeleno listo Maurizio Bekar in pokrajinski svetovalec Sandro Capuzzo.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom, v ponedeljek, 3. oktobra, se začne TEČAJ REKREACIJSKE TELOVADBE. Vpisovanje v petek, 30. t. m., od 15. do 18. ure.
KRUT sporoča, da se začnejo v torek, 4. oktobra, in v četrtek, 6. oktobra, TEDENSKE PLAVALNE URE v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cice-rone 8/b, tel. 360324.
izleti
KD Rdeča zvezda obvešča vse udeležence izleta v Miinchen, da je zbirališče v Žgoniku (pred občinsko stavbo) jutri,23. t. m., ob 8. uri.
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu VITTORIU NIGRISU ob srečanju z Abrahamom ter mu želi še na mnoga zdrava leta.
__________prispevki_______________
V	spomin na Uroša Košuto daruje Milka Švab z družino 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na nečake Ivota, in Ervino daruje Milka Švab z družino 10.000 lir za Godbeno društvo v Križu.
V	spomin na Ivanko Legišo vd. Pirja-vec daruje hči Irene z družino 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Pepija Trampuža daruje Silva z družino 15.000 lir za Vaško skupnost Praprot.
Namesto cvetja na grob Stanka Muhe iz Lokve darujeta Vanda Primožič in Dana Možina 100.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Tino Husu in ob obletnici smrti Justa Krevatina daruje Marija Krevatin 20.000 lir za kapelico pri Banih,
20.000	lir za Zadrugo Ban in 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na strica Oskarja Vatovca daruje Mariza Bertocchi 50.000 lir za sekcijo KPI Prosek-Kontovel.
mali oglasi
NAŠLI SMO 19. septembra med Gabrovcem in Prosekom psa pasme volpino belo-rjave barve. Tel. 229474.
EMIL PURIČ v Repnu je odprl osmico.
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Šempo-laju.
NUJNO iščem knjige za tretji letnik trgovskega zavoda. Tel. 200984 od 19. do 20. ure.
OB SOBOTAH iščem delo kot hišna pomočnica. Tel. 231037.
HIŠNA POMOČNICA išče dvakrat tedensko delo. Tel. 768237.
MIZAR obnavlja pohištvo in opravlja raznovrstna popravila. Tel. 228183 ob uri obedov.
ŠMINKE, pudri in kreme SHISEIDO so v prodaji pri Kozmetiki 90 na Opčinah.
PRODAM po ugodni ceni 120-basovsko harmoniko piattanesi model super-mu-sette. Tel. ob urah kosila ali večerje na št. 0481/20002.
PRODAM fiesto ford 900 po ugodni ceni. Tel. 229147.
PRODAM belo in črno grozdje po dogovoru ter domače seme detelje. Tel. 778438 od 19. ure dalje.
PRODAM nekatere knjige za prvi razred geometrske šole. Tel. 228252.
V MARIBORU prodam po ugodni ceni stroje in orodje za ključavničarsko obrt. Tel. 003862/25993.
HRASTOVA IN AKACIJEVA suha drva za kurjavo prodam po ugodni ceni-Tel. 421508 po 20. uri.
PRODAM črno in belo grozdje v Borštu. Tel. 228447.
PRODAM črno grozdje po dogovoru. Tel. 228139.
PRODAM hrastove sode: 2 po 15 hi in enega od 23 hi. Tel. 229112 ali 229331-
GROZDJE ZA VINO
NA DRŽAVNI CESTI 202 (TRBIŠKA)
MED OPČINAMI IN PROSEKOM
IffiDBUHO ^MALVWI*R-°SAHCy0reSE ■‘mC^TTEPULCIANE
________________-
21. 9. 1988
menjalnica
Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank ..
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona ... Grška drahma .. Kanadski dolar .
1380.—	Japonski jen.......
742.—	Švicarski frank __
217.—	Avstrijski šiling_
657.—	Norveška krona ..,
35.—	Švedska krona......
2320.—	Portugalski eskudo
1980.—	Španska peseta ....
191.—	Avstralski dolar ...
8,75	Debeli dinar.......
1120.—	Drobni dinar.......
9,50
879.—'
105,30
198.--
213.'/
8,5°
10,50
BCiKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-1 Agencija Rojan 411-6
Kmalu Mazzini na ekranih
Prince spet na TV zaslonu
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
Oddelek za šolo in izobraževanje RAI bo skupno s televizijo italijanskega kantona v Švici pripravil zgodovinsko nadaljevanko v štirih delih o življenju Giuseppa Mazzinija. Avtor nadaljevanke je rimski novinar Romano Bracalini, ki pravi, da bodo v tej seriji skušali prikazati Mazzinija v drugačni luči, kot ga navadno spoznamo iz šolskih tekstov. Mazzinija prepogosto predstavljajo le kot heroja ali kot brigadista. S pomočjo originalnih dokumentov, ki so jih našli v Ženevi, Londonu in Luganu, Pa bomo lahko na malih ekranih tokrat spoznali bolj floveški lik tega aktivista iz dobe risorgimenta. Televizijski Mazzini bo tako inteligenten in duhovit človek, ki je bil pri ženskah zelo priljubljen, idealist, ki si je na vse načine prizadeval, da bi uresničil svojo idejo o združitvi Italije in ki je snoval celo načrte o združitvi Evrope.
Mazzini je bil tudi genij v preoblekah, saj se je nekoč izognil nevšečnostim preoblečen v staro angleško gospo. Zaradi njegovih duhovitih dovtipov je bil zelo priljubljen, obenem pa je znal biti tudi zelo odločen v stvareh, ki so ga osebno zanimale in si jih je zato jemal k srcu. Manj znano je na primer, da je hotel v izgnanstvo v Ameriko in je odklonil ponudbo, da bi se zatekel v Anglijo, ker je bila ta monarhija, Amerika pa republika. Končno je moral sprejeti izgnanstvo v Angliji, saj je bila Amerika predaleč, da bi lahko ostal v stikih z Italijani.
Snemanja bodo zaključili do decembra letos, na spo-redu pa bo predvidoma v prvih štirih mesecih prihodnjega leta. Niz pa bodo presneli še na kasete in ga tako dali ^a razpolago tudi šolam.
Na sliki: Silvano Piccardi (Giuseppe Mazzini) in So-»ia Riva (Giuditta Sidoli)
V okviru glasbene oddaje Notte Rock bo danes zvečer, ob 22.45, na RAI 1 posebna oddaja posvečena Princeu, ki bo nadomestila predvideni koncert Brucea Springsteena. Zaradi izrednega povpraševanja bodo danes ponovno oddajali Princeov koncert iz Dortmunda, ki ga je 9. septembra RAI 1 oddajala neposredno in posredno v 14 državah s satelitskim prenosom. Da bi si »prisvojila« koncert, je RAI potrosila celih 9 milijard lir. Na žalost je prišlo takrat pred pričetkom koncerta do tehničnih problemov, saj so morali sliko oddajati s satelitom, glasbo pa po kabelski liniji, da je ta zaostajala za nekaj stotink sekunde za video signalom, kar je povzročalo v prvi polovici koncerta občutek play-becka. V drugi polovici koncerta so uspeli okvaro popraviti, skoraj dva milijona gledalcev pa je bilo razočaranih. Koncertu so namreč na začetku sledili kar 4 milijoni gledalcev.
Tokrat bo koncert v originalni verziji, brez tistih nepredvidenih tehničnih nevšečnosti, tako da bomo lahko sledili temu zanimivemu glasbenemu dogodku ali s stereofonskim TV sprejemnikom ali pa po radiu, saj bosta istočasno z video signalom RAI stereo 1 in 2 oddajala glasbo v stereofoniji.
Zanimivo je, da se za posnetke koncerta zanima že 15 držav med katerimi so tudi Mehika, Argentina, Brazilija, Izrael, Sovjetska zveza in Kitajska.
Aktualni dvoboj na RAI 3
Zdi se, da je binom obveščanje - spektakel kar se da učinkovit: predvsem pa je primeren za osnovo nekaterih oddaj, ki se zadnje čase pojavljajo na najrazličnejših televizijskih omrežjih. To »modno« potezo je pri načrtovanju sporedov nove sezone med drugim upoštevala tudi tretja italijanska televizijska mreža. Prišlo je namreč do zamisli tedenske oddaje, v kateri imajo obveščanje, razpravljanje in soočanje nedvomno glavno vlogo, obenem pa se za boljši učinek takih srečanj (ki so včasih lahko zelo mučna in suhoparna) poslužuje pomembnega, skoraj bi rekli dramskega elementa - spektakla.
Naslov oddaje je sam po sebi zelo zgovoren: Duello (Dvoboj), prvič pa bo na sporedu nocoj ob 20.30 na RAI 3. V bistvu gre za nekakšna tedenska srečanja v namiznem tenisu. Pri vsaki oddaji si bosta namreč stali nasproti dve vidni osebnosti italijanskega javnega življenja, ki bosta izbrani predvsem zaradi nasprotujočih si mnenj in zavzetih stališč glede neke aktualne teme. Prvo tako sporno vprašanje, ki ga bo danes obravnaval Dvoboj, je vprašanje o priznanju zakonitosti mamil: to je problem, ki vedno odločneje prihaja na dan tudi v Italiji, pred kratkim ga je spet povzel angleški tednik Economist, obenem pa se postavlja kot ena glavnih problemskih sklopov volilnih shodov v ZDA. O tem bosta razpravljala radikalec Marco Pan-nella in duhovnik Pierino Gelmini, ustanovitelj središč za rehabilitacijo narkomanov.
Zanimivost oddaje pa je v tem, da bosta imela »nasprotnika« na razpolago posebnega režiserja in raziskovalca. S pomočjo le-teh bosta lahko zbrala gradivo, s katerim bosta utemeljevala svoje stališče oziroma spodbijala nasprotnikovo tezo. Vlogo sodnika, ki bo miril četrtkove dvoboje, bo odigral novinar Giorgio Rossi. Aktivno pa bo sodelovalo tudi stoglavo občinstvo v studiu.
Otrok v vrtiljaku alkoholizma
Strokovnjaki se strinjajo in raziskave so dokazale, da so od alkohola odvisni ljudje, pa tudi tisti, ki so od teh soodvisni, popolnoma nemočni in v stanju nenehnega hrepenenja, dokler v sebi ne priznajo svoje nemoči, da bi se odrekli zauživanju uničujoče tekočine. V drugo skupino ljudi pa prištevamo predvsem tiste, ki so zaradi družinskih vezi soodvisni od vedenja alkoholikov in od propadajočega okolja, ki so si ga ustvarili.
Tudi če sam ne piješ, vendar živiš z nekom, ki je od tega odvisen, misliš, da je to tvoj problem, in večkrat doživljaš to kot neuspeh, ker mu ne moreš pomagati. Kako so šele potencirani in destruktivni taki in podobni vtisi pri majhni, mladi in doraščajoči osebnosti, dokazujejo najnovejše študije.
Preden se alkohol znese nad jetra, uniči še marsikaj. Nič več ni družinskega življenja - smisla za skupna kosila in večerje, za skupne dejavnosti -ostaja le še patetična drama, v kateri ima vsak družinski član svojo vnaprej določeno vlogo. Ta ideja ni nova, že pred dvajsetimi leti so v poskusih boja proti alkoholizmu v ZDA brezplačno razdeljevali knjigo Josepha L. Keller-mana Alkoholizem: vrtiljak imenovan zanikanje.
V knjigi nastopajo figure z značaji, kakršne najpogosteje srečujemo v družinah, ki jih ogroža alkoholizem. Ne manjka Sposobnež, ki pogojuje od alkohola odvisno osebo z mislijo, da ji bo vedno na razpolago zaščitnik, ki jo bo rešil. V tem vrtiljaku odigra svojo vlogo Žrtev - obvezno opravlja delo, ki ga alkoholik opušča. In še tretja,
, ključna oseba - Izzivalec, ki je ranjen in popolnoma iz sebe zaradi ponavljajočih se pijanskih epizod, vendar »drži skupaj« družino, hkrati pa v povračilo vnaša v to družino svojo grenkobo, razočaranje, strah in udarce... Nadzoruje situacijo, skuša izsiljevati spremembe, se žrtvuje, popravlja, ne odneha, vendar tudi nikoli ne pozabi.
Mnogi avtorji, ki so se še kasneje poglabljali v situacijo alkoholikove družine, so zgornjo metaforo o vrtiljaku še poglobili. Vnesli so osebe, ki jih igrajo otroci, junaka, ki je navadno prvorojenec: velikokrat je odličnjak, ki vselej ve, kaj je prav in sebe zapostavlja, ker so mu koristi drugih važnejše.
Ne manjka niti lik Izgubljenega sina: odmaknjen je, samotar na poti do nevesele odrasle dobe. Grešni kozel, ki je navzven vsem sovražen in nezau-pen, v sebi pa ranjen in jezen. In končno Maskota, krhka in nezrela očarljiva figurica - domači klovn.
Kar zaprepada nekatere strokovnjake za probleme otrok alkoholikov, je njihov popolnoma običajni videz, kljub razvojnim problemom, ki so jih preživljali. Prav to pa je prežeča nevarnost: nepriznavanje težav - to jih more zopet pahniti v podobno odvisnost, kakršni so bili vdani njihovi starši ali celo v mamilo: kajti te snovi sproščajo človeka, ga odpirajo navzven.
V	tem je pravzaprav moč gibanj, ki se upirajo učinkom alkoholizma. Odrasli otroci alkoholikov se ponekod v svetu srečujejo, odkrivajo svoje probleme, na teh srečanjih izražajo navzven svoje bolečine in na nek način zopet »napolnijo akumulatorje«.
Vse več je vsekakor takih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z osebami, ki so alkoholikom najbližje. Ukvarjajo se predvsem s skrbjo za probleme otrokov alkoholikov. Zavedajo se namreč, da živijo otroci alkoholikov, predvsem do svoje polnoletosti, ob povratku iz šole v nenehni napetosti in strahu. Nanje ne moreš vselej vplivati, ali jim pomagati, kajti alkoholik (oziroma družina) jih ohranja v atmosferi popolnega zanikanja kakršnegakoli problema. Zdravniki menijo, da je tesna povezava med nenehno napetostjo teh otrok in njihovimi obolenji za čiri, kroničnim nagnjenjem k bljuvanju, problemi z nespečnostjo, glavoboli, celo s kožnimi obolenji.
V	šoli izkušen učitelj lahko ugotovi, kateri so ti otroci. Opaziš ga, če si pozoren, včasih iz tega, kako je oblečen, včasih po neredovitosti malice, včasih iz njegove pozornosti, ko se dotakneš problema alkohola in včasih iz njegove likovne govorice... Potrebna pa je pozornost in dovzetnost za probleme otrok. Mogoče bo tak otrok po dvajsetih ali tridesetih letih doživljal čuden občutek neuspešnosti in depresije in mogoče mu bo uspelo zaradi razumevanja, ki ga je bil deležen v šoli, te negativne občutke dati iz sebe brez dodatne omamljujoče snovi...
11
: :
1111
lil

:
..II



RAI 1
[W
RAI 2
RAI 3
IjT RTV Ljubljana
TV Koper
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.40	Dok.: SulPorlo degli abissi
11.30	Nan.: La tata e il professore
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Dokumentarec: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanske kronike
16.00	Risanki
16.50	Dok.: Storie di uomini e di moto
17.35	Inf. oddaja: Spaziolibero
17.55	Aktualno: Iz Parlamenta
18.00	Dnevnik
18.05	Šport: OI - povzetek (iz Seula)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Una lama nel buio (krim., ZDA 1982, r. Robert Benton, i. Roy Scheider, Maryl Streep)
22.00	Dnevnik - večerne vesti 22.10 Uhitaliana per Miss Mondo
22.45	Koncert: Nočni rock - Prince,
vmes dnevnik
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
2.00	Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula (do 18.00)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.30	Dnevnik
18.00	Aktualno: Iz parlamenta
18.05	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: il commissario Kbs-ter - Abisso
19.30	Horoskop
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Nanizanka: Le inchieste del commissario Maigret - Maigret e 1'affare strip-tease (r. Alain Le-vent, i. Jean Richard)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.15	Kabaret: Monterosa 84 - Si riap-re il derby (r. Carlo Nistri, ured. Funari-T esta-Valdi)
23.05	Dnevnik - zadnje vesti
23.15	Rubrika: Filmske novosti
23.20	Film: Attacco alla Costa di Ferro (vojni, ZDA 1968, r. Paul Wend-kos, i. Lloyd Bridges, Andrew Keir, Maurice Denham, Howard Pays)
12.00	Dokumentarec: Koruza
13.00	Izobraževalna oddaja: Glasbeni instrumenti - Harfa
14.00	Deželne vesti
14.30	Informativna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Informativna oddaja: Otroci in pravice v Evropi
15.30	Film: Nonna Felicita (kom., It. 1938, r. Mario Mattoli, i. Dina Galli, Armando Falconi)
16.45	Glas. oddaja: Concertone - Police - Synchronicity Tour
17.40	Dok.: 20 let prej - Olimpiada
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športni dnevnik: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: 20 let prej - Drobci
20.00	Inf. odd.: L'architettura del giar-dino contemporaneo
20.30	Aktualno: Duello
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Športna oddaja: Missione Seul
23.40	Rubrika: Filmske novosti
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Dok.: 20 let prej - Drobci
1.40	Šport: OI - košarka VU-ZDA (Ž)
3.30	Šport: OI - vaterpolo Jugoslavi-ja-Madžarska, gimnastika
9.35	Video strani
9.50	Mozaik. Šolska TV: Slovar slikarstva (3. del), Slovenska ljudska glasbila in godci - Oprekelj
10.50	Šport: OI - nogomet Jugoslavija-Brazilija, plavanje, dnevni pregled, rokoborba, kolesarstvo, boks, dviganje uteži, jahanje, gimnastika, studio
17.30	Špored za otroke in mlade: Predigra življenja (poljska nadaljevanka, 6. del)
18.00	Glasbena oddaja: Novi rock 88
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Tednik
21.05	Šport: OI - dnevni pregled
22.30	Dnevnik
22.45	Glasbena oddaja: Uspešnice Pop delavnice 88
23.35	Video strani
1.00	OI: plavanje (štafeta), veslanje (polfinale), kolesarstvo
4.00	OI: gimnastika (posamezno, M, finale), kolesarstvo, moderni peteroboj (kros, posnetek)
7.00	OI: boks (posnetek)
9.00	OI: kolesarjenje na stezi
12.30	OI: plavanje (finale, 400 m prosto, Ž; 100 m prosto, M; 100 m hrbtno, Ž; 200 m hrbtno, M; 4x100 prosto, Ž)
13.30	TVD Novice
14.00	OI: dviganje uteži (75 kg), sabljanje, boks (kvalifikacije)
18.45	OI: nogomet Jugoslavija-Brazili-ja (posnetek)
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
ŠPETER — Ob začetku šolskega leta v dvojezičnem središču: pogovor z ravnateljico Živo Gruden
19.30	TVD Stičišče
20.30	OI: iz Seula posebej za TV KP
21.00	OI: ponovitve
23.30	OI: pregled
C®;
CANALE 5
j	RETEOUATTRO
8.00	Nanizanki: Il dottor Kildare, 8.30 La časa nella prateria
9-30 Rubrika: Premiere
9.35	Nanizanki: Storie di vita, 9.55 Aliče
10.35	Kviza: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.00	Nanizanki: Strega per amore, 12.30 Hotel
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Film: Ouella che avrei dovuto sposare (kom., ZDA 1955, r. Kirk Douglas, i. Barbara Stan-■wyck, Fred MacMur-
17 ray*
17.00	Kviza: Doppio slalom,
.	17.30 Cest la vie
8.00	Nanizanki: Love Boat,
19.15	Časa Vianello
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-
7o rit0
0-30 Glas. oddaja: Vota la „	voce '88
C:'00 Nan.: Top Secret
4.00	Rubrika: Premiere
■10 Film: Sfida negli abissi (vojni, ZDA 1969, r. William Graham, i. James Caan, David Sum-mer)
■55 Nanizanka: Sulle stra-de della California
8.30	Naniznaka: Il santo
9.30	Film: Furore di vivere (dram., Fr.-It. 1959, r. Michel Boisrond, i. Frangoise Arnoul, Bo-urvil, Lino Ventura)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanke: Bonanza,
15.30	La grande valla-ta, 16.30 In časa Law-rence, 17.30 Mary Ty-ler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 orario continu-ato, 18.30 Lou Grant,
19.30	Gli intoccabili
20.30	Film: Carovana di fuo-co (vestern, ZDA 1967, r. Burt Kennedy, i. John Wayne, Kirk Douglas)
22.30	Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta
23.00 Dok.: Vietnam 23.35 Aktualno: Speciale News
23.50 Film: L'uomo del con-fine (krim., ZDA 1980, r. Jerrold Freedman, i. Charles Bronson, Michael Lemer)
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Magica Emi, Hilary
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.05	Aktualno: So to speak
15.30	Nan.: Family ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Beverly Hills
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Viaggiamo con Benjamin
20.30	Film: Fantozzi contro tutti (kom., It. 1981, r. Paolo Villaggio in Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Milena Vu-kotic)
22.20	Nanizanka: Zanzibar
22.50	Variete: Dibattito 23.10 Nanizanka: Tre cuori
in affitto
23.40	Rubrika: Premiere
23.50	Nanizanki: Samurai,
Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: Switch
18.00	Risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30 Film: Conflitto finale (srh., ZDA 1981, r. G. Baker, i. Sam Neill, DonGordon)
22.35	Kviz: Colpo grosso
23.35	Nanizanka: Switch
13.00
13.30
15.30
16.30 17.15
19.00
19.30
20.00
20.30 21.00
21.30
22.30
23.00
23.30
24.00
TELEFRIULI
Medicinska rubrika Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta Rubrika: Parola mia Glas. odd.: Musič box Nad.: La vita di Leonardo Da Vinci, 18.15 La vedova e il piedipi-atti
Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Nanizanka: Julia Kviz: Caccia al premio Nanizanka: Angie Dok.: Delta Dnevnik
Nanizanka: Provaci ancora Lenny Dražba
Inf. oddaja: News
1.50 Nanizanka: Vegas	u.oooim		f ^ TELEOUATTRO
1*|> ITALIA1	|	telepadova	
		(Se povezuje s sporedi Italia 1)
7.15 Risanke: Belle e Se-bastien, 7.45 Rascal
re, 15.15 Ciranda de
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Dopoldanski zbornik: (9.00) Prehrana in zdravje; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu: Komorni orkester RTV Ljubljana; 11.30 Poldnevniški program; 12.00 Magnetizem ženske poezije; 12.40 Ko zvezde zableščijo;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Primorski pihalni orkestri, (14.30) Otroški kotiček, (15.00) Neskončno letnih časov; (16.00) Zapiski s poti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Srečanja: Pogovori;
18.30	Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Koncert;
9.05	Glasba; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Iz glasbenih šol; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Ansambla Mojmir Sepe in Andrej Arnol; 18.15 Jezikovni pogovori;
18.30	Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Big band RTV-Lj; 20.00 Domači napevi; 21.05 Lit. večer; 21.45 Glasba;
22.30	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika;
7.30	Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.45 Vaš kviz; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Gremo v manufakturo; 17.40 Aktualno;
18.00	Mladim poslušalcem; 18.30 Glasbene prireditve; 19.30 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.25 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 7.45 Razglednica; 8.00 Oddaja za otroke; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.00 Jugo-ton; 9.32 Občutki; 9.45 Ansambel Casa-dei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba;
10.40	Vstop prost; 11.00 Superpass;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Oddaja za mlade; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 19.00 Obzorja.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike;
21.00	Radijski bazar, vmes Kupim-pro-dam-podarim, sledi Nočna glasba.
G. Crisci (KD) predsednik Pokrajine V koaliciji predstavniki štirih strank
Doprinos k poznavanju našega prostora
Jutri v Gorici predstavitev zbirke Fabianijevih spisov
Po skoraj treh mesecih od upravnih volitev so na sinočni seji pokrajinskega sveta v Gorici izvolili Predsednika in člane odbora. Za predsednika je bil izvoljen Gianfranco Crisci, dosedanji pokrajinski tajnik krščanske demokracije, po dve odborniški mesti imajo socialisti (Deiust in Vižintin) ter krščanski demokrati (Fabbro in Panzera), po eno pa Slovenska skupnost (Spazzapan) in socialdemokrati (Bressan). Pokrajino upravlja torej koalicija štirih strank, saj v novem odboru, oziroma v novi večini ni republikancev, čeprav ostajajo vrata za njihov kasnejši pristop odprta, kakor je bilo slišati na sinočni seji, ki je zlasti v drugem delu potekala nekoliko drugače, kakor je bilo mišljeno. Mesto podpredsednika Pokrajine naj bi po dogovoru med strankami pripadlo socialistu Deiustu, vendar je demokristjan Fabbro ob glasovanju prejel en glas več kakor "uradni" in dogovorjeni kandidat. Fabbro je takoj nato napovedal svoj odstop.
Komunisti so glasovali za svojo kandidatko (Rosaria Di Dato), ki je prejela šest glasov, misovec Cosma pa je napovedal lastno kandidaturo in si zagotovil en glas, belo glasovnico pa je oddal predstavnik republikanske stranke Enzio Volli.
Ob volitvah za odbornike je bil rezultat podoben, po 13 glasov so prejeli Deiust, Vižintin in Bressan, 14 pa Fabbro, kakor smo zgoraj omenili. Od dveh nadomestnih odbornikov je Spazzapan prejel 14 glasov, Panzera pa 13. Ob obeh glasovanjih je bilo sedem belih glasovnic.
Prva seja ob koncu junija izvoljenega pokrajinskega sveta je pravzaprav pote-
kala dokaj umirjeno. V prvem delu jo je vodil dosedanji predsednik Silvio Cum-peta, ki se je zahvalil za sodelovanje in novim upraviteljem zaželel največ uspeha, zatem pa je predsedstvo prevzel najstarejši svetovalec, Enzio Volli, predstavnik republikanske stranke.
Po običajnih formalnostih potrditve izvoljenih se je začela razprava s posegi svetovalcev Cosme (MSI), Bergamina (KD), Salomonija (KPI), Devetakove (KPI), Deiusta (PSI), Bressana (PSDI), Spazzapana (SSk) in Vollija (PRI).
Resnici na ljubo je treba zapisati, da je bila razprava neobičajno kratka, čeprav mestoma kar zajedljiva. Tako recimo poseg Vollija, ki je očital novi večini, da se predstavlja brez kakršnegakoli programa, in pa komunista Salomonija, ki je kritiziral predvsem zadržanje socialistov in posebej njihov nastop v Ronkah.
Devetakova je svoj nastop začela v italijanščini, nadaljevala pa v slovenščini, ob simultanem prevajanju svetovalca Spazzapana in kljub protestom misov-skega predstavnika.
Svetovalec Spazzapan je v krajšem posegu obžaloval predvsem dejstvo, da se je zmanjšalo število predstavnikov slovenske narodnosti ter izrazil upanje, da bodo svetovalci PSI tudi v bodoče s potrebno pozornostjo in razumevanjem sledili problematiki slovenske narodnostne skupnosti. "Zagotavljamo, da bomo nadaljevali po poti Jožeta Ceja," je bil odgovor Franca Vižintina.
Omeniti velja še, da se je sinočnje seje udeležilo le 21 od skupno 24 svetovalcev. Manjkal je komunist Pironi (zaradi bolezni), manjkala sta Giorgi in Fiorelli,
predstavnika zelenih, ki se iz protesta nista udeležila prve seje.
Sporazum o koaliciji na Pokrajini in v drugih dveh občinah so prejšnje dni že potrdile stranke. V torek zvečer je o tem razpravljal in sporazum odobril pokrajinski svet SSk za Goriško. Na seji, ki jo je vodil Branko Černič, je tekla beseda tudi o položaju Slovencev v Ronkah, o čemer je poročal Karlo Mučič.
V torek in sredo volitve odborov v Ronkah in Tržiču
Medtem ko so sinoči na Pokrajini izvolili predsednika in člane odbora, bo treba za sestavo večine na Občini v Tržiču in Ronkah počakati še približno teden dni. V torek, 27. t. m., ob 20.30 se bo sestal občinski svet v Tržiču, v sredo, 28. t. m., pa občinski svet v Ronkah.
Na osnovi političnega dogovora med strankami, posebej pa med PSI in KD, bosta župana, tako v Tržiču kakor v Ronkah, iz vrst socialistične stranke. V Tržiču se menda za župansko mesto potegujejo kar trije kandidati in sicer Siardi, De Marchi in Robustelli. Največ možnosti (in izkušenj) ima De Marchi, najbolj zapleten pa je položaj Robustellija, ki bi si moral zagotoviti najprej vstop v občinski svet, saj ni bil direktno izvoljen.
Precej zapleten je, kot je slišati, tudi položaj v Ronkah, kjer se z novo napovedano večino prekinja dolgoletno sodelovanje med socialisti in komunisti pri vodenju občine.
V	mali dvorani Kulturnega doma v Gorici se jutri pričenja nova sezona prireditev v našem kulturnem središču. Ob 18. uri bodo predstavili knjigo spisov arhitekta Maksa Fabianija O kulturi mest, ki jo je uredil profesor Marko Pozzetto. Knjigo je s podporo slovenskih denarnih zavodov v Italiji izdalo Založništvo tržaškega tiska, ki je skupaj z upravnim odborom Kulturnega doma organizator večera. Pri predstavitvi bo sodeloval tudi goriški kritik prof. Fulvio Monai.
Knjiga o Fabianiju in njegovih pogledih na arhitekturo, urbanistiko pa tudi nasploh na življenje, je dragocen doprinos za boljše spoznavanje našega prostora na meji treh kultur. Fabianijeva osebnost je v tem pogledu sim-boličha, ne le zato - kot je napisano v predgovoru - »ker se je smatral za Slovenca in za Italijana, temveč predvsem zato ker je njegov opus obogatil slovensko, italijansko in avstrijsko kulturo«.
V	knjigi so zbrani njegovi spisi, ki obsegajo velik časovni razmah, od leta 1895 pa do 1960, in nam dajejo dokaj popoln pregled arhitektovih zamisli o prostoru. Goričane bodo najbrž zanimala predvsem poglavja, ki obravnavajo urejanje našega mesta. V knjigi zasledimo med drugimi poglavji Problemi Gorice, o urejanju in valorizaciji grajskega griča z mnogimi še danes aktualnimi pogledi, ter Goriški urbanistični problemi, kjer sta dva Fabianijeva članka o tem, kako naj bi uredili Travnik. Ob tem pa nudi knjiga še številne druge spise iz arhitektove zapuščine o italijanskih
Priporočilo na odgovoren odnos do naravnega bogastva
Na območju novogoriške občine nabiranje gob brez omejitev
Posvetovanje je bilo v Tržiču
Zahteve sindikatov upokojencev glede reform pokojnin in davkov
V sežanski občini so spomladi, prvi in doslej edini v Sloveniji, sprejeli ukrepe za omejitev nabiranja gob, gozdnih sadežev, cvetja, pri čemer bi radi zaščitili predvsem okolje oziroma naravo. Nabiranje gob in drugih gozdnih sadežev bi lahko potekalo brez omejitev in zaščitnih ukrepov, če bi vsi nabiralci oziroma obiskovalci gozdov imeli boljši odnos do narave, ki je naše skupno in neprecenljivo bogastvo ter vrednota.
Tako poudarjajo tudi pristojni občinski organi v Novi Gorici, kjer so lani pripravili predlog odloka o režimu nabiranja gob in drugih gozdnih sadežev. Dokument naj bi nabiralce tudi finančno obvezoval, saj bi morali na vsako enoto nabranih gob plačati prispevek za vzdrževanje in nego gozdov, kot bi to omogočal veljavni Zakon o gozdovih. Za ta občinski odlok oziroma predpis se je zavzemalo zlasti Soško gozdno gospodarstvo v Tolminu, ki gospodari in upravlja z gozdovi na območju novogoriške, tolminske, idrijske in ajdovske občine.
Toda v Sloveniji se doslej niso mogli sporazumeti o enotnih merilih in zaščitnih ukrepih in zaradi tega posamezne občine niso sprejele omejevalnih ukrepov. Tako ostaja vse po sta-remi za nabiranje gob torej ni nobenih omejitev. Na Goriškem je največ gob štorovk, ki so v naših krajih in sploh v Italiji zelo cenjene in zato na tržišču tudi primerno drage. Štorovke so precej razširjene v Trnovskem gozdu, pa v gozdovih na Tolminskem, nad Idrijo in v gozdovih nad Vipavo in Ajdovšči-no._
Čeprav za nabiranje gob in gozdnih sadežev do nadaljnega torej ne bo omejitev, naj imajo obiralci in drugi ljubitelji gozdov skrben in odgovoren odnos do narave. V gozdove naj na primer ne prihajajo z avtomobili, kar se je v prejšnjih letih dogajalo tudi v Trnovskem gozdu. Obiskovalci naj pri
Predsedstvo občinske konference SZDL v Novi Gorici je včeraj obravnavalo pobudo 98 prebivalcev Nove Gorice, da bi v Ljubljani organizirali tako imenovani miting solidarnosti s Srbi in Črnogorci na Kosovu. Dokument je vzbudil različne odmeve in veliko protestov v javnosti. V posameznih občilih je bil namreč predstavljen tako, kot da se za miting zavzemajo vsi Novogoričani ali celo vsi Slovenci.
Člani predsedstva in drugi politični delavci, ki so sodelovali v razpravi, so opozorili, da je podpisnike pobude za zborovanje potrebno razumeti, saj jih pritiski, ki so jim izpostavljeni pripadniki srbskega in črnogorskega naroda na Kosovu, žalijo in zaskrbljajo, kot zaskrbljajo in vznemirjajo tudi slovenski narod. Toda podpisniki so se sami
sprehodih in nabiranju gob spoštujejo tudi občinske predpise o zaščiti redkih in dragocenih rastlin in cvetja v naravi.
izolirali od javnosti, ker so svojo vlogo pripravljali skrivaj, mimo socialistične zveze ali drugih političnih organizacij, ki so v Sloveniji vendarle dovolj demokratične, da omogočajo najrazličnejša soočanja med občani. Najbolj pa so njihove težnje zlorabila posamezna občila v Beogradu, ki so pobudo iz Nove Gorice posplošila in jo predstavila kot predlog in celo zahtevo vseh Novogoričanov oziroma Slovencev.
V razpravi so tudi obravnavali trditev, da se delavci od drugod v Vozilih smatrajo za državljane drugega razreda - to trditev so namreč objavili pred dnevi v nekem članku beograjskega dnevnika Politika. Vsi so bili mnenja, da je bila ta provokacija in primer manipuliranja z jugoslovansko javnostjo. O tem sc s' na seji polemično izmenja-
Ob koncu prejšnjega tedna je v Tržiču potekalo posvetovanje vodilnih funkcionarjev sindikatov upokojencev, ki delujejo v okviru sindikalnih zvez CGIL-ČISL-UIL. Na posvetovanju je bilo največ razprave o pokoj-
li stališča tudi novinarka Politike, predsednik občinskega sindikalnega sveta in predstavnik podjetja Vozila Gorica iz Šempetra.
Predsedstvo občinske konference socialistične zveze je sprejelo stališče, da tako imenovani mitingi solidarnosti s Srbi in Črnogorci ne prispevajo k reševanju kosovske krize in zapletov, ampak le zaostrujejo politično ozračje v Jugoslaviji. Mitingom, ki pozivajo k boju, orožju in represiji, je predsednik medobčinskega sveta SZDL v Novi Gorici Branko Dolenc zoperstavil tradicijo manifestacij, ki jih ob meji na Goriškem prirejajo skupaj z italijanskimi delavci ter demokrati, in na katerih se zavzemajo za mir, sožitje in za sodelovanje med narodi.
Marjan Drobež
ninskem sistemu, zdravstvu in davkih. Predstavniki sindikatov upokpojencev z območja goriške pokrajine soglašajo glede smernic, ki so bile iznešene na deželni ravni.
Na posvetovanju je bil sprejet tudi dokument, ki obvezuje sindikalne predstavnike, da čimprej dajo pobudo za sestanek z deželnimi vodstvi sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL in kjer naj se točno opredelijo stališča glede povišanja pokojnin, ukinitve samoprispevka na zdravila, povezave pokojnin na dinamiko dohodkov, reforme socialnega skrbstva in davkov. Do sestanka bo predvidoma prišlo že v prihodnjih dneh.
Podaljšali rok za prijavo dohodkov upokojencev
Upokojenci celotne goriške province so v avgustu in septembru prejeli na dom posebne obrazce, na katere bi morali v roku 30 dni zapisati vse svoje dohodke. V primeru zakasnitve bi bilo izplačilo pokojnine začasno ukinjeno. Poletni čas, zapletenost izpolnjevanja in izredno število upokojencev (20 tisoč) so povzročili nekaj težav in malodušja.
Pokrajinski odbor INPS je ob upoštevanju teh dejstev odločil, da podaljša rok za izpolnitev do 31. oktobra za tiste, ki so obrazec prejeli avgusta in do 30. novembra za tiste, ki so dobili obrazec septembra. Upokojenci se lahko pri tem delu poslužijo pristojnih sindikalnih patronatov.
Kolesarski kriterij v Novi Gorici
Kolesarski klub Nova Gorica prireja v nedeljo, 25. septembra, drugi kriterij po mestnih ulicah. Trasa je speljana v naj ožjem mestnem središču s štartom in ciljem pri poslopju zavarovalnice Triglav, dolžina posameznega kroga (Kidričeva - Tolminskih puntarjev — Gregorčičeva - Kidričeva) pa je 1200 metrov. Od devete zjutraj do 12. ure se bodo zvrstili štirje štarti: najprej bosta štartali dve pionirski kategoriji, uro kasneje ženske in mlajši mladinci, ob enajstih starejši mladinci in za konec člani A in B.
To bo zaključni obračun jugoslovanskih kolesarjev v tekmovanju za kriterije mest, zato organizatorji računajo na udeležbo vseh najboljših — z izjemo olimpijcev, seveda.
(tg)
■ Včeraj popoldne je v Štandrežu prišlo do nezgode na delu. Ko so raztovarjali v tovarni Futura Textil težak zvitek tekstila, je ta padel na roko 22-letnega Massima Bernardisa, bivajočega v Ul. Montello 7. Ponesrečenca so z rešilcem prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili hud zlom roke. Zdraviti se bo moral nekaj tednov.
M. D.
Posameznike še motijo dvojezične napisne table
Dogodek se je pripetil že pred nekaj dnevi, nanj pa so nas opozorili šele pred kratkim. Običajni neznanci so se znesli nad dvojezičnimi tablami. Tokrat ni šlo za uradne smerokaze, z imeni krajev, ampak za turistično oznako, seveda dvojezično. Tablo, ki opozarja na znano gostišče Devetak na Vrhu, so neznani storilci izrili, skupaj z železnim nosilcem, in odvrgli v bližnje grmovje. Smerokaza v neposredni bližini pa sta ostala nedotaknjena.
Dogodek naj bi se pripetil drugo nedeljo v septembru, v križišču pod Debelo grižo. Znak je lastnik gostišča ponovno postavil na prejšnje mesto.
Predsedstvo SZDL v Novi Gorici razpravljalo o Kosovu
Obsodba pobude za miting solidarnosti
mestih (Vicenza, Toskana), o regulacijskem načrtu Ljubljane, o Avstriji, o plovni poti od Jadrana do Donave ter odlomke iz eseja Acma (v sanskrtskem jeziku "duša sveta"), v katerem je Fabiani pri osemdesetih letih pustil svojo duhovno oporoko.
Prebrisana vdova v Dornberku
Dramska skupina Prosvetnega društva Štandrež je v petek, 16. septembra, gostovala v Dornberku v okviru krajevnega občinskega praznika in ob začetku trgatve. Praznovanja so se nadaljevala tudi v soboto in v nedeljo z vrsto zanimivih prireditev. Člani štan-dreške skupine, ki so nastopili na otvoritvenem večeru, so bili deležni glasnih priznanj in odobravanj že med samim izvajanjem igre. Pred številnim dornberškim občinstvom so uprizorili uspelo Goldonijevo komedijo Prebrisana vdova. Predstava je bila v šolskem poslopju, kjer se običajno odvijajo vse kulturne prireditve.
razna obvestila
SDGZ Gorica sporoča članom, da so še na razpolago vabila za 10. jubilejni gospodarski praznik, ki bo v soboto, 1. oktobra, v Sovodnjah.
Slovenski dijaški dom S. Gregorčič (Ul. Montesanto 84, tel. 83495) sprejema vpise za šolsko leto 1988/89, vsak dan od 10. do 13. ure. Prijavijo se lahko študentje, dijaki in učenci osnovnih šol.
PD Štandrež in ŠD Velox iz Štandreža prirejata tečaj v ritmični telovadbi za mladino od 5. do 16. leta. Tečaj bo vodila prof. Nataša Sirk. Prva vaja bo 6. oktobra. Prijave sprejemata Anica Pavio (tel. 21003) in Joana Marušič (tel. 21419 ali v trgovini.
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice
se nadaljuje še do konca meseca za oddelke: harmonika, flavta, violina.
Astronomski krožek v Fari obvešča, da je observatorij za opazovanje Marsa odprt tudi danes, 22. t. m., in jutri, 23. t. m., od 21.30 naprej.
razstave
Knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici vabi nocoj ob 18. uri na odprtje razstave Furlanska knjiga, ki bo v oddelku za mladino in odrasle v Ul. Gradnikove brigade 27.
Galerija Meblo v Novi Gorici pričenja letošnjo razstavno sezono jutri, 23. t. m., ob 18. uri z odprtjem razstave slik Rafaela Nemca, člana društva likovnih umetnikov, severne Primorske. Ob odprtju bo govoril likovni kritik Janez Mesesnel. Razstava bo na ogled do 8. oktobra.
V	galeriji letališča v Ronkah je na
ogled do 6. oktobra razstava fotografij Milenka Pegana. Razstava je na ogled vsak dan od 6. do 23. ure.
V	Goriškem muzeju v Kromberku je na ogled velika razstava likovnih del Rika Debenjaka. Razstava je odprta vsak delavnik od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 13. do 17. ure. Ob sobotah je zaprta.
izleti
Občina Doberdob obvešča prijavljene k izletu na Tirolsko, da bo odhod avtobusa v soboto, 24. t. m., ob 6.30 izpred cerkve v Doberdobu s postanki ob 6.40 pred gostilno Peric na Poljanah, 6.45 na križišču pri Devetakih, 6.50 pri spomeniku na Palkišču, 6.55 v Mikolih (pred hišo št. 47) in ob 7. dri pred spomenikom v Jamljah.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Big big big«.
VERDI 18.00-22.00 »Madame Sousatzka«. VITTORIA 17.30-22.00 »Intime delizie sexy«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Carcere specia: le femminile«. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Zakon orožja«. DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani - Ul. Carducci 38 - tel. 530268-
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. F.lli Rosselli 23 tel. 72340.
__________pogrebi_____________J
Danes v Gorici: ob 11. uri Carlo Petea' ni iz bolnišnice Janeza od Boga v ceI^%0 in na pokopališče v Podgori, ob U-r Cecilia Mosetti vd. Tivan, prihod iz 1 ^ sta v cerkev pri Sv. Ani na na glavn pokopališče.	m
Lani so RAl in TV postaje Fininvesta oddajale skupno kar 35.887 ur
Vsakodnevno bombardiranje s televizijskimi oddajami
Odkar so se pred leti na Apeninskem polotoku kot gobe po dežju razbohotile zasebne televizijske postaje, se je med njimi in državno televizijo vnel hud »boj za gledalca«. Vsaka od postaj je hotela osvojiti (in jih nato tudi zasvojiti) čimveč parov italijanskih oči, da bi nato na podlagi uspeha med gledalci z reklamami krojila svojo usodo. Z leti je postal »boj za gledalca« prvenstveno bipolaren, s tremi mrežami državne televizije na eni strani in s tremi postajami Berlusconijeve družbe Fininvest (Canale 5, Italia 1 in Rete 4) na drugi.
RAI in Berlusconi sta se vrgla v ta boj brezkompromisno. Milanski magnat, ki ga je ameriška specializirana revija pred tedni proglasila za najbogatejšega Italijana, je — po ameriškem vzorcu — »odkril« jutranji pas. RAI se je kmalu prilagodila novosti in nato začela pravcato ofenzivo na športnem področju. Zadnjo zimo sta oba TV koncerna bila ostro bitko z varje-tejskimi oddajami, pa tudi »filmski spopad« ni bil nič manj prizanesljiv. Oba protagonista italijanskega televizijskega dvoboja pri tem nista štedila z denarjem (dovolj je, da se spomnimo na bajno Celentanovo pogodbo z RAI, ali pa na Baudovo z Berlusconijem), pa tudi z urami oddajanja ne.
Leta 1987 sta RAI in tri postaje Fininvesta oddajale skupno 35.887 ur. Če bi hotel gledalec videti vse programe teh šestih postaj, bi moral presedeti pred televizijskim ekranom skoraj 1.500 dni, to je več kot štiri leta! Berlusconijeve postaje so na lestvici ur oddajanja prehitele RAI: Canale 5, Italia 1 in Rete 4 so oddajale lani skupno 20.281 ur, tri mreže RAI pa »le« 15.606 ur.
S podrobnejšim pregledom celoletnega oddajanja je mogoče izluščiti pozornost, ki so jo državna in zasebne TV postaje posvetile posameznim področjem. RAI prednjači predvsem pri dnevnoinformativnih, aktualnih in športnih oddajah, kar tudi ni nič čudnega, saj so bili doslej vsedržavnim zasebnim postajam prepovedani neposredni prenosi in dnevniki. Tem oddajam je RAI posvetila na treh mrežah 4.182 ur, to je več kot četrtino vseh oddaj. Pri tem je značilen podatek, da je največ športnih dogodkov (za skupnih 756 ur) prenašala tretja mreža. Canale 5, Italia 1 in Rete 4 so »premogle« lani le 1.567 ur dnevnoinformativnih in športnih oddaj. Vse kaže pa, da se bo ta številka v prihodnje bistveno zvišala: Rete 4 namreč že pripravlja svoj dnevnik, ki naj bi stekel prihodnji mesec.
Fininvest je lani po drugi strani premočno »zmagal« pri oddajanju televi-
zijskih filmov, nadaljevank in nanizank (skupno 9.645 ur, to je skoraj polovico vseh oddaj). Na tem področju je RAI dokaj skromna (1.963 ur).
Berlusconijeve televizije so oddajale tudi več filmov kot mreže RAI. Leta 1987 so po Canale 5,' Italia 4 in Rete 4 zavrteli kar 2.025 filmov (!) za skupnih 3.814 ur, proti 2.166 »filmskim uram« RAI. Na področju risank je Fininvest spet »boljši« od RAI (Fininvest 1.557 ur, Rai 278). Dokaj zanimivo je dejstvo, da po RAI 3 lani sploh niso vrteli risank.
Dokaj podobni so podatki o varje-tejskih oddajah in o glasbenih oddajah in dokumentarcih. Canale 5, Italia 1 in Rete 4 so oddajale za skupno 2.853 ur varjetejskih oddaj, RAI pa 2.318 ur. Glasbi, baletu in dokumentarcem je po drugi strani RAI posvetila skupno 857 ur, postaje Fininvesta pa dve uri manj.
To so torej podatki o urah oddajanja treh državnih in treh največjih zaseb-
nih televizijskih oddaj v lanskem letu. Iz pregleda podatkov je mogoče vsaj okvirno ugotoviti, katerim področjem te televizije posvečajo večjo (oziroma manjšo) pozornost. Tolikšna količina oddaj opozarja, da je eter skratka zasičen s televizijskimi signali, ki vsakodnevno bombardirajo italijanske gledalce. Ob tem pa se seveda zastavlja vprašanje kvalitete programov. Iz danih podatkov je ni mogoče izluščiti. Morda pa si lahko pri tem pomagamo z rezultati ankete o programih, ki najbolj motijo gledalce. Anketo z naslovom Javnost in nasilje na televiziji je pred dvema mesecema izvedel zavod CIRM iz Milana. Iz ankete je izšlo, da Italijane poleg nasilja in reklamnih vložkov najbolj moti neumnost nekaterih televizijskih programov. Proti »neumnim TV oddajam« se je namreč izrekel vsak sedmi od anketiranih...
MARJAN KEMPERLE
Po poletnem premoru je tržaška galerija spet odprla svoje prostore
Šest likovnih mojstrov v galeriji Cartesius
Visok jubilej slovenskega fizika prof. dr. Antona Peterlina
Desetletja v vrhu svetovne znanosti
V	nedeljo bo praznoval visok življenjski jubilej, 80-letnico, akademik prof. dr. Anton Peterlin, slovenski znanstvenik svetovnega slovesa, začetnik ustvarjanja in razvijanja študija fizike na prvi slovenski univerzi v Ljubljani, ustanovitelj in vodja inštituta Jožef Stefan, ugledni znanstvenik, pedagog in vodilni strokovnjak na raziskovalnih inštitucijah in univerzah v Miinchnu, Durhamu v ameriški zvezni državi Severni Karolini, Was-hingtonu in Clevelandu. Eden največjih fizikov v zgodovini slovenske znanosti je bil v svoji stroki več desetletij v svetovnem vrhu, rezultati Peterlinovega znanstvenega dela so bili izredno odmevni, zanje je dobil vrsto visokih priznanj doma in v tujini.
V	Ljubljani, kjer se je rodil, je maturiral in študiral matematično predmetno skupino na filozofski fakulteti. Po diplomi je bil izvoljen za asistenta za fiziko in je kljub mladosti že tedaj predaval ta predmet slušateljem univerze. Ljubljanska univerza je namreč dobila stalnega predavatelja fizike šele leta 1939, ko je dr. Peterlin postal docent za fiziko. Se pred vojno je bil izvoljen za docenta za fiziko na tehnični in nato na filozofski fakulteti, na ljubljanski univerzi pa je ostal kot
Sovjetski porcelan na ogled v Benetkah
^ Palači Fortuny v Benetkah je odprta razstava sovjetskega porcelana od ‘eta 1917 do leta 1930 z naslovom Revolucija v dnevni sobi. Na razstavi so na ogled tudi skodelice iz porcelana Zinajde Kobjeckaje s srede 20. let
profesor fizike do leta 1960. Med vojno je bil zaprt in konfiniran. Po osvoboditvi je bil izbran za dopisnega in kmalu nato za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Profesor Peterlin je v letih pred vojno in po njej z izjemno zavzetostjo in ustvarjalnostjo skrbel za študij fizike na Ljubljanski univerzi. Kot univerzitetni predavatelj je izdal tudi prva skripta iz fizike v slovenščini. Februarja 1949 je bil na pobudo Borisa Kidriča ustanovljen fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti. S tem so bile dane osnovne možnosti za razvijanje jedrskih raziskav v Sloveniji. Po štirih letih se je preselil v nove prostore na Viču v Ljubljani, prevzel ime po velikem slovenskem fiziku Jožefu Stefanu, koroškem rojaku in se preimenoval v Inštitut Jožef Stefan, ki je na področju mednarodnega sodelovanja med drugim dolga leta povezan tudi z Inštitutom za teoretsko fiziko v Miramaru pri Trstu in z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo na Dunaju. Profesor Peterlin je vodil inštitut dobrih deset let od njegove ustanovitve. Pri tem je opravil izredno pomembno pionirsko delo, če upoštevamo, da je nastal inštitut skoraj iz nič in da na začetku ni imel ne dovolj strokovnjakov ne potrebne opreme. Danes je Inštitut Jožef Stefan, ki deluje kot samostojen inštitut v okviru Ljubljanske univerze, ena največjih in najuspešnejših raziskovalnih in znan-stveno-izobraževalnih organizacij v Sloveniji in Jugoslaviji. Začetno delo prof. Peterlina je torej obrodilo bogate sadove, zaradi svojih velikih zaslug je postal prvi častni član Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani.
Ni dvoma, da se je z ustanovitvijo inštituta za slovensko fiziko odprla nova stran v njeni zgodovini. Akademik prof. dr. Anton Peterlin je namreč prevzel težavno nalogo snovatelja in direktorja nove znanstvene ustanove, ki naj bi omogočila, da se Slovenci, do tedaj pravzaprav brez znanstvene tradicije, kot aktivni sodelavci vključimo v mednarodni svet fizikalnih in drugih naravoslovnih ved. Potem je v začetku
šestdesetih let prof. Peterlin odšel v tujino, najprej v ZR Nemčijo, med svoje stare znance in prijatelje, saj je pred dobrimi petdesetimi leti (1937) doktoriral na berlinski univerzi.
Za eno leto se je ustavil v Miinchnu kot profesor na visoki tehniški šoli in predstojnik fizikalnega inštituta. Nato se je preselil v ZDA, kjer je bil do leta 1973 direktor laboratorija Camille Dreyfus in profesor fizike na univerzi Duke v Durhamu v Severni Karolini. Ko je prof. Peterlin prevzel njegovo vodstvo je bil inštitut ravno ustanovljen kot raziskovalni center raznih ameriških industrijskih korporacij za proizvodnjo umetnih vlaken. To ugledno ameriško znanstveno ustanovo je vodil dvanajst let. Pozneje je prešel na ameriški zvezni urad za standarde v Washingtonu in postal namestnik predstojnika v oddelku za polimere; od leta 1975 je bil tudi gostujoči profesor na Čase VVestern Reserve Univer-sity v Clevelandu. Tako je akademik prof. dr. Anton Peterlin z izredno nadarjenostjo, življenjsko energijo in delovno vnemo bistveno prispeval k uspešni uveljavitvi slovenske fizike v svetovnem merilu.
Bibliografija prof. Peterlina je tako obsežna in prežeta s celo vrsto znanstvenih dosežkov na svetovni ravni, da lahko naštejemo le nekatere med njimi. Vrhunski slovenski znanstvenik na področju fizike velikih molekul, je začel svoje znanstveno delo z raziskovanjem sipanja rentgenskih žarkov v kapljevinah. Nato se je lotil področja polimernih raztopin in pozneje posvetil skoraj vse svoje raziskave študiju tekočih in trdih polimernih sistemov, kjer si je pridobil svetovni sloves. Njegov znanstveni opus obsega nad 350 razprav; še danes sodeluje v uredniških odborih vrste uglednih mednarodnih znanstvenih revij in je član ali častni član mnogih tujih strokovnih združenj in ustanov. Poleg članstva v SAZU je akademik prof. dr. Anton Peterlin še član washingtonske in ne-wyorške akademije znanosti, od letošnjega maja pa tudi častni doktor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
IVAN VIRNIK
Po razmeroma kratkem poletnem premoru je tržaška galerija Cartesius ponovno odprla svoja vrata. Za začetek nove sezone je pripravila razstavo del šestih znanih italijanskih umetnikov. Vodstvo razstavišča je razstavi dalo naslov Tri + tri, pač v smislu vsebinskosti in sloga mojstrov, ki so na razstavi navzoči s po štirimi, petimi ali šestimi deli. Sicer se je tržaška publika mogla srečati z menda vsemi šestimi mojstri, vendar se je doslej le Enrico Baj predstavil v Trstu s samostojno razstavo in sicer s svojimi polemičnimi olji. Tokrat razstavlja nekakšne karikature generalov, pa tudi Damo med cvetjem in druge motive, v katerih se povsod zazna nekakšna ironija, nekakšno smešenje.
Med razstavljalci je nadalje Dome-nico Cantatore, slovit mojster z italijanskega skrajnega Juga, ki pa je še zelo mlad ubral pot na Sever. Na razstavi ima krepko Tihožitje, Ležečo žensko, Pričakovanje itd. Njegova likovna govorica je značilna po močnih barvah in po odločnih potezah.
Le malo mlajši od Cantatoreja je nad 80 let star beneški mojster Giuseppe Santomaso, ki je izrazit predstavnik abstraktne likovne govorice. Dosledni s tem so naslovi njegovih del in sicer Rdeče na rdečem, Nočna sinja barva, Kompozicija ali kar dela Brez naslova.
Salvatore Fiume je zelo znano ime. Njegov sloves gre daleč preko nacionalnih meja. Po rodu je južnjak in kot tak ljubitelj živih, vendar vedno le toplih barv. Posebno všeč mu je rdeča barva, seveda v vseh svojih odtenkih.
Tudi Gianni Dova je zelo znan umetnik. Po rodu je Rimljan, a se je v likovni svet napotil v Milanu, kjer je obiskoval šolo na Breri. Že v samem začetku svojega vzpona na področju grafične likovne izraznosti se je vključil v t. i. vsemirsko gibanje. Razstavlja več del, kot na primer Ptico, Nenadno prikazen ter dve deli brez naslova.
Končno je na razstavi s svojimi deli navzoč še Walter Valentini, ki je kljub svojim šestdesetim letom še najmlajši. Njegova grafična dela so na prvi pogled podobna načrtom kakega arhitekta. Od tod naslovi Mesto sonca, Priprta vrata, Kompozicija in podobno. Valentini je edini mojster na tej razstavi, ki se predstavlja v črno-belem. (Ere)
Na sliki: Enrico Baj - Brez naslova (barvna akvatinta)
Knjiga Pozlata pozabe je izšla pri Mladinski knjigi
Literarni prvenec Igorja Bratoža
Literarni prvenec Igorja Bratoža Pozlata pozabe (Mladinska knjiga, 1988) predstavlja s svojimi dvanajstimi kratkimi zgodbami svojevrsten izdelek v mladi slovenski prozi. Bratož izhaja sicer iz ljubljanskih literarnih krogov, ki so se, če naj se omejimo na prozo, že predstavili z nekaterimi izdelki (npr. lanskoletna večavtorska izdaja knjige Rošlin in Verjanko). Za avtorje te najmlajše generacije je značilna cela vrsta skupnih lastnosti: edini so si v zavračanju politike, zavzemajo se za svobodno individualo pisanje, druži pa jih tudi literarno napajanje iz sorodnih književnih »virov«. V prvi vrsti je treba omeniti močan vpliv južnoameriške literature, zlasti J. L. Borgesa in vpliv t. i. ameriške metafik-cije. Bratoževe kratke zgodbe so v tej smeri, v okviru slovenske proze, posegle najdlje.
To je izrazito urbana literatura in najbrž ni naključje, da je izmed domačih referenc še najostreje čutiti vpliv Vitomila Zupana. Toda Bratožev literarni svet je povsem drugačen. V njem ni središča in skorajda ni več mogoče ločiti zgodbe, njene vsebine, od njenega pripovedovanja. Pripovedi v Pozlati pozabe imajo en sam samcat motiv, ki pa je neskončno velik — to je literatura sama, v vseh svojih mogočih slogih in peripetijah. Navajanje citatov iz različno starih književnosti, od Svetih spisov do modernizma, je opravilo, s katerim Bratož dokaj vestno rokuje. Avtor se na ta način, v skrivnostni preobleki najrazličnejših mojstrov peresa, iz bralca neusmiljeno poigrava. Nastavlja mu zanke in pasti, s pomočjo katerih se avtor tudi tedaj, ko spregovori v prvoosebni pripovedi, ohrani na varni razdalji. Bralcu, ki se nahaja v podrejenem položaju, je strpnost poplačana z razkrivanjem slogovnega ozadja, ko se v tej ali oni sumljivi
n vedbi sam prepozna. Ob tem si bralec ne more kaj, da ne bi z avtorjem priznal skupne dediščine tega našega literarnega? — sveta. V tem medsebojnem lovljenju in iskanju je zaenkrat morda osišče Bratoževe literarnosti.
K dvanajstim zgodbam je pridano še komentirano imensko kazalo, kjer so navedeni vsi »viri«, ki si jih je Bratož drznil parafrazirati, navajati in jim z natančno skrbnostjo urediti medsebojno podajanje misli. Nekateri kelihi — pravi avtor — pač ne morejo iti mimo nas.
Apokrifna ali izmišljijska literatura? Morda gre za skrajni rob njunega prepletanja. Svet eksistence in realnosti je skrčen na tisti svet, ki ga v sebi zakrivajo črke »Knjige knjig«. Tako imamo spet opraviti z metaforo velike knjižnice. V Pozlati pozabe iz te knjižnice ni videti izhoda; to je nevarnost, ki preži na Igorja Bratoža. Bralec, ki mora z njim na večna krožna popotovanja, tu in tam utrujen postane, vendar mu kmalu spet sledi, saj ga avtor ohranja pri sebi z izredno prefinjenim jezikom. Čas je v teh zgodbah svojevrsten. Ni več linearnega potekanja dogodkov, kot v velikih romanih 19. stoletja, ampak se časovno' dogajanje, spodvito v krog, vrača samo vase. Postopek, ki je z Bratožem, če ponovimo, posegel po enem izmed svojih skrajnih robov. Postavlja se vprašanje, koliko časa mu bo bralec še voljan ostati poslušen.
Zelo preprosta, a učinkovita prispodoba za tovrstno, zelo artificialno metafikcijsko literaturo, je tista stara ruska pesmica, ki pravi nekako takole: »Živel je mož, imel je psa, lepo ga je redil. Nekoč ukradel mu je kos mesa, zato ga je ubil. Ubil in zakopal, na kamen napisal: Živel je mož,... (in tako v nedogled). (L Š.)
Čez dva tedna v Čilu polsvobodni referendum o predsedniku
Ko je na oblasti Boris Karloff...
»Narod se mora braniti, ne sme se pa žrtvovati. Narod ne sme dopustiti, da ga uničijo, pa tudi ne, da ga ponižajo. Delavci moje domovine! Verjamem v Čile in v njegovo prihodnost. Drugi ljudje bodo presegli ta siv in grenak trenutek, v katerem izdajalci vsiljujejo svojo oblast. Vztrajajte v prepričanju, da se bodo pred vami, veliko prej kot mislite, odprli široki drevoredi, po katerih hodi svoboden človek. Naj živi Čile. Naj živi narod. Naj živijo delavci; To so moje zadnje besede v prepričanju, da moja žrtev ne bo zaman. Prepričan sem, da bosta vsaj moralno obsojena strahopetnost in izdajstvo.« To so bile zadnje besede, ki jih je zakoniti čilski predsednik Salvador Allende 11. septembra 1973 naslovil narodu prek valov radia Magalla-nes, edine radijske postaje, ki je lahko še odajala po začetku državnega udara. Nekaj ur pozneje je Allende obležal v krvi med ruševinami palače Mo-neda, potem ko se je z brzostrelko v roki upiral golpistom.
Primerjava med moralno in državniško figuro Salvadorja Allendeja ter generala Augusta Pinocheta se vsiljuje v teh dneh, ko se Čile pripravlja na referendum, s katerim bo 5. oktobra odločal, ali naj general ostane na oblasti do leta 1997 ali naj s prihodnim letom prevzame vodstvo države kdo drug. Petnajst let po nasilni Allendeje-vi smrti se morda za Čile in Čilence bliža konec tunela, čeprav bo nabrž moralo miniti še veliko let, preden bodo ljudje spet jasno videli pred seboj široke drevorede, o katerih je govoril zadnji zakoniti predsednik v svojem zadnjem govoru.
Kot večkrat v zadnjih osemnajstih letih, so v teh dneh oči mednarodnega javnega mnenja spet uprte v to južnoameriško republiko, ki je bila v vsej svoji zgodovini dokaj svojstvena država Latinske Amerike. V začetku sedemdesetih let je svet pozorno spremljal poskus Unitad popular, da bi z zakonitimi sredstvi preobrazila Čile in po ustavni poti uveljavila drugačno, ljudsko oblast v okviru dokaj klasične predstavniške demokracije. Pozneje, po državnem udaru, so bile oči javnosti uprte v Čile predvsem zaradi grozodejstev režima, danes so spet uprte v upanju, da se ne bodo razblinili znaki, ki nakazujejo konec tunela. Vprašanje je, ali se bo tudi v Čilu zgodilo nekaj podobnega kot v Francovi Španiji, ko se je režim postopno spremenil in se je država ob spretnem vodstvu postopno spremenila iz diktature v demokracijo. V tem procesu pa je postopno bledel spomin na zločine režima. Nedvomno so med današnjim Čilom in Španijo ob Francovi smrti velike razlike: v Španiji se je proces odpiranja začel štirideset let po prihodu caudilla na oblast, medtem ko je v Čilu še sveža prelita kri demokratov, ki se zoperstavljajo režimu, in so zapor, mučenje, nasilje, strah vsakodnevna stvarnost. Do nekaterih premikov pa je vendarle prišlo. Ključen datum je po oceni sociologov obdobje 1983-84, ko je skoraj kazalo, da se bo režim sesul zaradi demonstracij, ki so bile posledica rastoče gospodarske krize. Režim pa je zdržal pritisk kljub dejstvu, da je velika večina Čilencev nasprotovala generalom. Odtlej je začel Čile gospodarsko rasti, čeprav ni dvoma, da je proces rasti obdaroval le nekatere, medtem ko so revnejši še bolj obubožali.
Današnji Čile je nedvomno precej različen od tistega pred štirimi ali petimi leti, pa čeprav je pritisk vlade še vedno zelo oster in čeprav je bilo izredno stanje v državi ukinjeno šele pred enim mesecem' Zlasti v fazi predvolilne kampanje je opozicija - ki je, kot kaže, vendarle premostila fazo križnih vetov, čeprav ni znala še izraziti pravega liderja - zadihala bolj
Petnajst let diktature
Prizor iz čilske stvarnosti: aretacija ženske, ki je demonstrirala proti Pinochetovemu režimu
11. marec 1989: Začne veljati nova ustava, ki jo avtorji označijho kot protimarksistično.
11. maj 1983: Prvi vsedržavni dan protesta, ki ga organizirajo sindikati. Delavske organizacije ustanovijo vsedržavni odbor delavcev (vodi ga Rodolfo Se-guel) in zahtevajo vzpostavitev demokracije.
19. oktober 1984: Čile in Argentina podpišeta dogovor o miru in prijateljstvu, s katerim rešita spor zaradi Beaglovega preliva.
6.	november 1984: Pinochet proglasi obsedno stanje v državi.
julij 1986: Režim odgovori s policijsko represijo na vrsto vsedržavnih stavk. Na ulicah obleži v krvi 7 manifestantov.
7.	september 1986: Pripadniki patriotske fronte Manuel Rodriguez pripravijo atentat proti Pinochetu. V napadu umre 5 agentov diktatorjevega spremstva, Pinochet pa se reši.
8.	september 1986: Pinochet spet proglasi obsedno stanje.
I.	april 1987: Papež Janez Pavel obišče Čile in se zavzame za državno spravo! Med obiskom vrsta izgredov in oster policijski nastop proti demonstrantom.
II.	avgust 1988: Čilski škofje zahtevajo, naj vojaki imenujejo "kandidata" soglasja. S tem dejansko zavrnejo Pinochetovo kandidaturo za predsednika do leta 1997.
24. avgust 1988: Po 15 letih Pinochet končno odpravi izredno stanje v državi.
Petnajst let je minilo, odkar je general Augusto Pinochet Ugarte s silo prevzel oblast v Čilu. Glavne etape te petnajstletne poti so sledeče:
11.	september 1973: vojska prevzame s silo oblast v Čilu. Med napadom na predsedniško palačo Mone-da vojaki ubijejo zakonitega predsednika Salvadorja Allendeja.
15. junij 1974: Nova vlada ustanovi politično policijo Dina, katere agenti so obtoženi zločinov, mučenja, likvidiranja nasprotnikov režima.
13. avgust 1977: Pinoschet razpusti Dino in ustanovi državno informativno centralo DNI.
12.	december 1977: Potem ko OZN četrtič zaporedoma obtoži čilski režim grobe kršitve človekovih pravic, Pinochet pripravi plebiscit, da bi zavrnil "tuje vmešavanje".
4. januar 1978: Vlada trdi, da je na plebiscitu dobila 75 odstotkov glasov.
19. april 1978: Pinochet pripravi amnestijo za vse zločine, ki so bili zagrešeni po 11. septembru 1973. Amnestija je namenjena predvsem policistom in vojakom.
8. januar 1979: Argentina in Čile prosita za posredovanje Vatikana v vprašanju Beaglovega preliva, ki je privedlo državi na rob vojne.
11. september 1980: 67 odstotkov upravičencev odobri novo ustavo, ki podaljša Pinochetu predsedniški mandat do leta 1989.
sproščeno. Uspelo ji je prirediti nekaj zborovanj, v teh dneh postavlja na noge informativno središče, ki bo nadzorovalo štetje glasov, majhnen prostorček si je priborila celo v medijih, čeprav ni mogoče primerjati odmeva, ki ga imajo v medijih stališča opozicije in stališča generala Pinocheta. Najhujša zapreka demokratičnih strank v boju proti režimu pa je gospodarska rast Čila.
Pod vodstvom Unitad Popular je Čile zabredel v hude gospodarske težave. Problemi so bili v glavnem posledica mednarodne konjukture, predvsem pa pritiska ameriških multinaci-onalnih družb in same washingtonske vlade, za katere je poskus Salvadorja
Allendeja predstavljal veliko nevarnost, saj je nakazoval Latinski Ameriki možnost demokratičnega osvobajanja in ustavne poti v socialno pravičnejšo državo. Morebitni uspeh poskusa Unitad popular bi lahko zadal smrtni udarec nadvladi Washingtona in multinacionalnih družb nad latinskoameriškim subkontinentom, konec obdobja izžemanja in cenenih zaslužkov. Zato so si ZDA prizadevale, da bi gospodarsko strle Čile ter izzvale tisti val nezadovoljstva in izgredov, ki je bil Allendeju usoden. Nedvomno pa je k gospodarskim problemom države prispevala tudi sama čilska vlada s svojo nespretnostjo.
Pinochet se je takoj po utrditvi lastnega režina opredelil za povsem libe-
ristični model, ki priznava zgolj krute zakone trga in zavrača vsakršno vodenje tržišča, ki naj bi ublažilo socialne posledice. Sprva se ta model (v nekem smislu je bil Pinochet predhodnik Reagana in Tatcherjeve) ni obrestoval in Čile je zdrknil na rob gospodarske katastrofe. Pred nekaj leti pa so mehanizmi začeli delovati in gospodarska stvarnost Čila je danes povsem drugačna. Država se je s svojim aparatom dejansko umaknila z gospodarskega področja, prodala je zasebnikom industrije, ki jih je Allende podržavil, zaupala je krajevnim upravam prevoze, zdravstvo, izobrazbo, zasebniki so prevzeli celo socialno skrbstvo. Osnova gospodarskega vzpona je značilno
liberistična: nizke plače in šibek sindikat, ki nima v podjetjih nobene ali skoraj nobene moči za pogajanje.
Cena, ki jo plačujejo revnejši sloji, je zato zelo visoka. Milijoni ljudi (po nekaterih ocenah vsaj dva, po vero-dostojših pa štiri ali pet na nekaj več kot deset milijov prebivalstva) imajo tako nizke dohodke, da se komaj preživljajo, saj morajo delati tri ali celo štiri ure na dan, da lahko kupijo kilogram kruha. Protiutež, če jo lahko tako imenujemo, pa je dejstvo, da plače, čeprav izjemno počasi, naraščajo in da so cene stabilne.	/
Vprašanje pa je, ali so Čilenci pripravljeni plačati za gospodarski vzpon ceno, ki jo zahteva general Pinochet: da ostane še deset let na oblasti. Nobenega dvoma namreč ni, da Pinochet in njegovi generali ter admirali dušijo Čile, čeravno so nedvomno popravili državne račune. Občutek zadušenosti in strahu je, kljub nekaterim svoboščinam zadnjih dni, tisti, ki v državi še vedno odločno prevladuje. Res je, ugotavljajo opazovalci, da je v zadnjih letih represija manj krvava, vendar ne zato, ker bi režim ubral drugačno pot, pač pa zato, ker so ljudje prestrašeni in se skušajo izogniti vsakršnemu dejanju, ki bi lahko izvalo poseg politični policije. Ni naključne, da je pisatelj Graham Green primerjal Pinocheta Borisu Karloffu, igralcu, ki je imel nosilno vlogo v prvih ameriških grozljivkah. »Kot Karloffu tudi Pinochetu ni treba recitirati, da bi prestrašil ljudi. Niti ustnic mu ni treba premakniti. Dovolj je, da se prikaže, in doseže svoj učinek.«
General Pinochet je spretno zaigral vse svoje karte, da bi prepričal ljudi, naj 5. oktobra glasujejo zanj. Polsvo-boda, ki jo je v teh dneh občutiti, je za čilske razmere že velika koncesija; pozval je k narodni spravi in dovolil izobčencem, da se vrnejo v domovino. Na drugi strani tehtnice pa so prelita kri in občutek zadušenosti, pomanjkanje vsakršne perspektive, ki ni golo preživetje.
Poleg tega pa je izkušnja zadnjih dni dokazala, da so stranke, kljub strahu ljudi pred režimom, globoko zakoreninjene v zavesti Čilencev. In »fronta za ne« je preričana, da 5. oktobra ne bo poražena. In tudi če bi general Pinochet prevladal za nekaj odstotkov, pravijo nekateri, bi moral nujno upoštevati politično težo opozicije, ki bi zbrala več kot 40 odstotkov glasov.
Drugi so manj optimisti: z morebitno zmago bi režim dobil tudi ljudsko potrditev in bi vladal z drugačno legitimnostjo, opozicija pa bi se spet razdrobila. Zmaga Pinocheta - pravijo -bi bil dokaz, da smo se zmotili in da Čile noče demokracije. Zato ne bi ostalo drugega, kot da se umaknemo...
Seveda tudi morebitna zmaga »fronte za ne« ne bi še pomenila korenitega zasuka v čilskem političnem življenju. General Pinochet je namreč z ustavo iz leta 1981 določili, da tudi morebitni novi parlament in novi predsednik države ne bosta mogla vsaj za osem let zamenjati vojaških poveljnikov. Pinochet bi tako ostal na čelu vojske in z ustavo, ki pripisuje oboroženim silam nalogo, da »jamčijo ustavno ureditev in red v državi«.
Vsekakor pa se je že marsikateri latinskoameriški general uštel, ko je tvegal volitve. Mislil je, da bo ljudstvo potrdilo njegovo oblast, pa ga je zapodilo. Morda bi ob morebitnem porazu bili tudi dnevi Pinochetove diktature šteti, kljub določilom sedanje ustave. Zmaga »fronte za ne« ne bo pomenila avtomatično še demokracije, bi bila pa velik korak naprej proti izhodu tunela.
Pripravil in uredil VOJMIR TAVČAR
Ko ljudske množice pritiskajo na levičarsko vlado
Krvavi golpe proti zakonitemu čilskemu predsedniku Salvadorju Allendeju je izzval v vsem svetu soglasno obsodbo, obenem pa je izzval tudi razmišljanje o tem, kaj je pomenila triletna izkušnja vlade koalicije Unitad popular. Se največ odmeva so krvavi čilski dogodki imeli v Italiji, saj je sekretar KPI Enrico Berlinguer izhajal prav iz nasilnega zatrtja čilske demokracije za oblikovanje predloga o zgodovinskem kompromisu. Komunistični sekretar je zagovarjal zavezništvo med komunističnimi in katoliškimi množicami, da bi se izognili, kot se je zgodilo v Čilu, osamitvi in porazu levice. Ena od osnovnih ugotovitev je bila med drugim dejstvo, da v tako zahtevnem procesu spreminjanja, kot je bil tisti, ki ga je začela v Čilu Unitad popular, 51-odstotna večina ne dopušča upravljanja države.
Deset let pozneje je Enrico Berlinguer, ki je vodil KPI skozi nenavdušujočo izkušnjo vlade državne solidarnosti, opustil predlog zgodovinskega kompromisa in se opredelil za demok-
ratično alternativo. Vendar v tem predlogu, kot je sam poudaril, je ohranil dva zelo jasna pojma. Prvi je zadeval vprašanje soglasja, saj po besedah Berlinguerja bi demokratična alternativa ne mogla zdržavi, če bi jo pojmovali kot politiko, ki predpostavlja družbeni ali ideološki razkol države in kot spopad med silami, ki imajo imajo ideal demokracije, čeprav so si po ideološki plati zelo različne. V takem tolmačenju demokratična alternativa ne bi bila politična rešitev pač pa politični avanturizem.
Drugi pojem, ki ga je Berlinguer nakazal kot predpogoj, je izhajal iz prvega. »Demokratična alternativa,« je dejal, »lahko nastane tudi na osnovi omejene parlamentarne večine, vendar je demokratična, ker skrbi, da se ohrani celoten politični okvir, se pravi, da vse stranke, tako vladne kot opozicijske delujejo v okviru ustavnosti in da ne dobivajo prevratniškega značaja. Na ta način lahko taka večina prepreči, da bi prevratniške sile imele množično bazo.«
V tem okviru je Berlinguer še dodal, da je čilska izkušnja dokazala, da se v državah predstavniške demokracije vselej ustvari med ljudmi veliko pričakovanje in velik pritisk z zahtevo po relormah vselej, ko pride na oblast levica. Delovni ter najbolj zapostavljeni ljudje upravičeno pričakujejo, da levičarska vlada odpravi pogoje marinalnosti, v katere so bili potisnjeni. Dogaja pa se, da taka pričakovanja pridejo navzkriž z nezmožnostjo, da bi v kapitalističnih državah levica na oblasti spremenila gospodarsko strukturo tako, kot pričakujejo ljudje. In to je po Berlinguerjevem mnenju eno od protislovij, ki jih ni mogoče rešiti z ohranjanjem mehanizma, strukture in logike kapitalistične države, istočasno pa zadostiti zahtevam, ki so sad demokratične rasti ljudi. »To dejansko protislovje,« je zaključeval Berlinguer, »bo mogoče preseči le š teoretičnim poglabljanjem in znatno mero politične inventivnosti.«
Tudi če me naše uredništvo ne bi povabilo, naj napišem besedo v spomin pokojnega istrskega časnikarja, znamenitega Iveta Mihoviloviča - iz Promontona pri Pulju - bi imel za svojo sveto dolžnost, da se mu srčno javno zahvalim za njegovo dragoceno sodelovanje v našem dnevniku - posredno in neposredno - in za vse, kar je s peresom s tolikimi knjigami, razpravami, polemikami in drugimi spisi prispeval k naporom za dosego pravičnih mej in za uresničevanje naših pravic v vseh štirih povojnih desetletjih in prav tako med obema vojnama najprej v samem Trstu, nato pa v emigraciji. Tudi v imenu bralcev.
Če se ne motim, sem ga osebno spoznal pred davnimi 57 leti, že leta 1931, v zagrebški »Kazališni (gledališki) ka-vani«, dvajset korakov od uredništva emigrantskega tednika »ISTRA«, katerega uredništvo je tistega leta prevzel in sem ga tako torej v resnici poznal že prej. Tam je pisal - v Kovani - vsako jutro uvodne članke za največji zagrebški dnevnik »NOVOSTI«, ki ga je dolga leta urejeval in se podpisoval s tremi zvezdicami tako kot tudi v emigrantskem tedniku svoje pripombe in komentarje.
Rad se je družil z vsemi, ki smo bili takrat člani »ISTRSKEGA AKADEMSKEGA KLUBA«, vzpodbujal k sodelovanju in delovanju v številnih emigrantskih organizacijah v Zvezi jugoslovanskih emigrantskih društev, ki sta jo vodila pokojni Tržačan Ivan Marija Čok kot predsednik in pokojni Albert Rejec kot tajnik.
Iskreno smo ga občudovali spričo njegovih člankov in prav tako zaradi sposobnosti in delavnosti mladega komaj 26-letnega rojaka - usmerjevalca velikega dela jugoslovanskega javnega mnenja, kar je ostal vse do razkosanja Jugoslavije in seveda sčasoma končal v ustaških fašističnih zaporih.
Po vojni, leta 1946 - ko ni minilo niti eno leto - nas je vse presenetil s prvo obsežno monografijo o našem Trstu pod naslovom »TRST«. Seveda je istočasno sodeloval pri sestavi znamenitega zbornika »OKO TRSTA«, ki je izšel že leto prej v Beogradu, kjer je kmalu sledila Bercetova »BODOČNOST TRSTA V LUČI NJEGOVE preteklosti« in čez osem let Pertotov »TRST — MEDNARODNI GOSPODARSKI problem« tik pred podpisom londonskega memoranduma. Toda prednjačil je Ive, ki je tri leta pred Pertotom objavil svojo drugo temeljito tržaško knjigo »TRST ■ PROBLEM DNEVA« (Zagreb 1951).
Ko sem Mihoviloviča pozneje med nekim srečanjem - bilo je verjetno leta 1952 v Mariboru na kongresu jugoslovanskih novinarjev, kamor smo bili vabljeni tudi iz tedanje cone »A« Svobodnega tržaškega ozemlja in je prišel tudi takrat najstarejši slovenski časnikar Ivan Regent - vprašal, kako mu je uspelo v tako kratkem času zbrati gradivo za tako obsežno dokumentarno publikacijo, mi je odgovoril: »Pa jaz sem zbiral gradivo od takrat v Trstu, ko sem leta 1924 urejeval istrski hrvaški tednik »ISTARSKA R1JEČ« in se oženil z Barkovljanko Starčevo in čez tri leta emigriral in nabral toliko gradiva,
IVE MIHOVILOVIC
človek
brez
odmora
Stanislav Renko
da ga je bilo za tri take knjige in morda tudi več, če mi ga ne bi precejšen del poropali ustaši.«
Sicer pa bi tudi podpisani o tem slavnem novinarju in tržaškem zetu napisal več kot pričujoči bežni zapis, če bi hotel tudi na kratko povzeti nad vse zanimivo vsebino pogovorov med številnimi srečanji z njim in tudi vsebino njegovih pisem v arhivih bodisi našega dnevnika, bodisi podpisanega. Zato naj bo zapis omejen le na naslednja tri srečanja: v Poreču na »Čakavskem saboru«, v Čateških Toplicah pred dvajsetimi leti in - zadnjem - v Zagrebu pred desetimi leti.
V	Poreču je bil od Slovencev na Čakavskem saboru samo že pokojni pisatelj Ciril Kosmač, ki mu je Ive devetnajstletnemu objavil v »Istri« prvo novelo, tako da sta imela kar precej skupnih spominov iz predvojnih let. Poslušali pa so ju slavni pokojni hrvaški pesnik Dobriša Cesaric in prav tako znameniti režiser Marko Potez, začetnik Dubrovniških iger, ki je zaslužen za uprizoritve Dtžičevih komedij ter znamenit tudi kot mož^ še bolj slavne istrske igralke Marije Črnobori. Bilo je že po londonskem memorandumu in o Slovencih v Italiji nismo kaj prida razpravljali.
V	Čateške Toplice pa je prišel Ive s prijateljem Franetom Barbierijem iz bližnjega Zagreba, ker sta me hotela opogumiti pri zdravljenju hudih posledic po težki operaciji nevrinoma na slušnem živcu. Ves popoldan smo poskušali iskati prave vzroke uspeha prvega jugoslovanskega modernega ilustriranega političnega tednika VUS -
VJESNIKA U SRIJEDU, ki sta ga onadva zamislila in uresničevala. Zelo pa je bila v pogovoru prisotna naša zamejska tematika, saj je tudi Frane - kot je podpisani ob njegovi lanski smrti v avgustu v našem dnevniku pisal - imel velike zasluge za informiranje o naših stiskah in težavah v vseh srbohrvaških republikah. Ive je bil kar Židane volje in se je, za svoj značaj presenetljivo, pohvalil: »Nerodno mi je (»nezgodno« po hrvaško), da predavam na zagrebški univerzi o novinarstvu (takrat je že prejel najvišjo jugoslovansko časnikarsko nagrado »Moša Pijade«) tudi že diplomiranim mladim poslušalcem, a sam nimam niti srednješolske mature.« Potolažil sem ga s pomočjo kontrasta med tržaškima pojmoma »žgajo« in »m...«, s katerima se že v otroškem vrtcu delijo otroci, saj se »žgaji« s pridnostjo skoraj vedno dvignejo med vodilne razumnike, drugi pa ostanejo do smrti tisto, kar so bili že v predšolski dobi kljub tudi dvema ali trem akademskim naslovom.
Nekoč - pred tem - pa je povedal, da mu je Kardelj sporočil posebno pohvalo in zahvalo za vse, kar je napisal za podporo naporom jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu in šest let pozneje v Londonu. O tem je med drugim Ive napisal za zbornik SLOVENSKO PRIMORJE IN ISTRA (Beograd, 1952) poglavje »DIPLOMATSKI BOJ ZA ISTRO IN SLOVENSKO PRIMORJE« (str. 123)
Pred desetimi leti pa sem ga videl poslednjič - in slučaj je hotel, da sva se sestala - tako kot ob prvem srečanju - prav v isti Kazališni kavani. S seboj
je prinesel hrvaški prevod Kosmačeve »BALADE O TROBENTI IN OBLAKU« (prevedla Mirjana Hečimovič, Zagreb, 1977, Nakladni zavod "Znanje") in mi ga daroval. Pb dveurnem, kot vedno, izredno zanimivem pogovoru me je pod svojim dežnikom med avgustovsko ploho spremil na avtobusno postajo. Spominjam se, da sem ga po naročilu tedanjega predsednika Slovenskega kluba vnovič povabil, naj pride predavat v Trst, a je le napol obljubil in dodal: »Sicer pa sem ti že poslal v Trst sina Maroja.«
Tudi sin je časnikar, posebne vrste potujoči dopisnik za tiske Vjesnikove založniške hiše. Res je prišel in si predvsem radovedno ogledoval rojstno mesto svoje barkovljanske mame. (Hčerka je mednarodno priznana zdravnica). O našem tedanjem položaju pa je Maroje napisal izvrstno reportažo za »Vjesnik«, če se ne motim.
Zahvalil sem se Mihoviloviča tudi za dovoljenje objave njegovega spisa v faksimilni izdaji pri ZTT vseh številk slovensko-ilirskega dvojezičnega prvega našega časopisa v Trstu SLAV-UANSKEGA RODOUUBA iz leta 1949 iz zagrebškega Letopisa KOLO in seveda tudi za vse številne članke o naših zadevah, ki so izhajali zelo pogos-toma v hrvaškem dnevnem tisku, saj nam je že v naprej dovolil, da »uradite, kako vas je volja«, in tudi za naš dnevnik posebej naročene članke ni maral honorarja. »Saj mi v Zagrebu vse objavljeno tako izjemno visoko honorirajo, da mi je nerodno povedati,« mi je nekoč odgovoril.
Ne kaže v tem zapisu naštevati iz slovenskega primorskega biografskega leksikona — SPBL (snopič 11) naslove Mihovilovičevih knjižnih izdaj od Vatikana pa do Mafije. Pač pa velja omeniti, kot manj znani, brošuri »SCIPIO SLATAPER«, ker se v Trstu slavi njegova stoletnica, in »NEMA VIŠE ZONE B« (Založba NIP "Mladost") s podnaslovom »Proti preseganju Italije na severno Istro 1954 — 1974« - Iz poosimskih let pa naj omenim vsaj dva članka iz leta 1981: »KONEC TRŽAŠKE FARSE«
(ob razpustu tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta) in »BOMBA SE Z BOMBO NE IZBIJA« (o danes povsem pozabljenem Reaganovem ukazu, da se nadaljuje proizvodnja nevtronske bombe).
Verjetno je odhod tega legendarnega novinarja prava priložnost za obširnejši povzetek njegovega referata na Čakavskem saboru v Pazinu leta 1970 o enajstih letnikih omenjenega tednika ISTRA, ki je izhajal od leta 1929 do 1940 v Zagrebu v srbohrvaščini in slovenščini in ki je bil zaradi fašistične prepovedi našega tiska »glas, vest in zgodovinska kronika, skoraj enajst let, vse Julijske krajine«, kot je Ive zapisal v uvodu referata in nadaljeval: »Zgodovinopisje ne bo nikjer drugje našlo na istem mestu prave, avtentične ali avtentičnejše slike življenja in hotenja ljudstva te dežele... Italijanski fašistični tisk je lahko važen vir, toda samo kot dopolnilo tistega, kar vsebuje ISTRA, kot gradivo za preučevanje z znanstvenim kriterijem... Za dobo po letu 1929 je list ISTRA dokument svoje vrste...«
Ive Mihovilovič je bil glavni urednik ISTRE od decembra 1931 do februarja 1936, to je več kot štiri leta, potem pa je bil glavni urednik do junija 1939 t. j. naslednja tri leta in pol, Tone Peruško. Prav njemu je v puljskem mesečniku ISTRA (štev. 2-3 leta 1977) Ive objavil nekrolog z zaključnim stavkom: »Bil je tudi v novinarstvu ustvarjalna, kreativna osebnost, človek izjemnih sposobnosti, pa tudi zaslug.« Ta stavek velja v še večji meri tudi pokojnega nepozabnega Mihoviloviča z dodatkom besed iz nekrologa izpod peresa bivšega tržaškega dopisnika Vjesnika Joška Palavršiča (tudi Dalmatinca) v istem listu 17. t. m.:
»Odhaja stara garda. Ni nam se še posušila solza za Franetom Barbierijem.. sedaj nam se spet vlažijo oči. Zdi se nam - vsem tovarišem Ive in ki smo ga imeli radi, da korakamo za svojo lastno krsto.«
V Trstu se pridružujemo žalovanju pokojnikovih svojcev in tovarišev in dodajam za vse, kar je storil za našo stvar:
»Hvala ti, dragi Ive! Nisi bil samo tržaški zet, bil si naš tržaški brat in tudi naš učitelj ter pomočnik, katerega pisana beseda bo ostala živa še dolga leta. In bo tudi terjala od novih rodov, da uresničujejo Mihovilovičevo željo, ki jo je zapisal v referatu o tedniku ISTRA: "List je bil po svoji funkciji dolžan prinašati najbolj popolno informacijo o emigrantskem gibanju v Jugoslaviji, čim bolj objektivno, pa je tako nastala obsežna faktografija za zgodovino tega gibanja, ki jo bo treba nekoč študijsko obdelati."«
Odlomki iz poročila Iveta Mihoviloviča na Pazinskem memorialu 1970
- glasilo emigrantov iz Julijske krajine
List ISTRA
Predvsem je treba opozoriti, da ni ta prikaz lista Istra, ki je izhajal v Zagrebu od leta 1929 do leta 1940, rezultat raziskovanj zgodovinarja, temveč spominov priče in protagonista, Lahko bi se namreč izrekla opazka, da morda to, kar bom povedal, ne bo objektivno. V svesti te možnosti poudarjam, da sem se posebej trudil, da bi bil kar se da objektiven in zgodovinsko točen. Sicer pa vsem, ki to želijo, ostaja možnost, da preverijo nioje izvajanje.
V zvezi s tem, pa tudi zaradi drugih razlogov, je treba podčrtati tudi to: kaže, da obstajajo samo štirje ohranjeni kompleti lista Istra. Prvi je v lasti Ernesta Radetiča v Zagrebu, drugi v Univerzitetni knjižnici v Zagrebu, tretji v zapuščini Toneta Pe-^uška (morda že v puljski študijski knjižnici), a četrti naj bi se nahajal v Univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
A po tej ugotovitvi, ki naj bi bila tudi opozorilo na delikatno stanje nekega važnega zgodovin-skega dokumenta, ker čas in raba kvarita star pa-Plr, sledi to, kar je najvažnejše:
List Istra izhaja v izredno važnem zgodovinskem razdobju Istre in Slovenskega primorja, tako unenovane Julijske krajine, ko ni bilo za vso to re9ijo nikakršnega drugega tiska, ker je fašistični režim konec 1928 in na začetku 1929 vse, kar je izhajalo v Trstu in Gorici, dokončno prepovedal, a v Jugoslaviji je - ob nekaterih občasnih poskusih, m niso uspeli - skozi skorajda 11 let samo list Istra ml glas, vest in zgodovinska kronika vse Julijske "■fajine. Zgodovinopisje ne bo nikjer drugje na is-e® mestu razen v enajstih letnikih Istre našlo Prave, avtentične ali avtentičnejše slike življenja m teženj ljudstva te regije. Ostali tisk v Jugoslavi-P Je, žal, le občasno in površno spremljal in tolma-“ l0 tragično zgodovino. Italijanski fašistični tisk Julijski krajini je lahko važen vir, a le kot dopolnilo tega, kar vsebuje Istra, kot material za Preučevanje z znanstvenim kriterijem. Res, o tem azdobju je tudi drugih publikacij, knjig in brošur, ostajajo tudi kasneje narejene rekonstrukcije, usti za potrebe boja okoli naših meja po drugi ''etovni vojni; a to so bolj ali manj uspele sinteze a 1 zbirke najvažnejših dogodkov. Za enajst let
zgodovine lahko najdemo le v listu Istra bogat detajlni material.
Zadeva je torej taka: Za razdobje do leta 1929 so viri mnogi hrvaški in slovenski listi in časopisi, ki so izhajali v Julijski krajini. Za razdobje druge svetovne vojne so viri isti kot tisti, ki služijo za zgodovino narodnoosvobodilne oborožene borbe in revolucije. Med tema dvema razdobjema stoji list Istra kot svojevrsten dokument.
Tisti, ki so 11 let urejevali ta list, so mogli le slutiti, da bo tako, a niso se povsem zavedali, da ustvarjajo tak zgodovinski dokument.
Pa še nekaj je treba povedati na začetku:
List Istra je bil pisan v hrvatskem in slovenskem jeziku. Verjetno je bilo še takih poskusov v zgodovini tiska Jugoslavije, a Istra je gotovo v tem časovno najdlje vztrajala. Na neki način se nadaljuje praksa sredine 19. stoletja: prvi naš časopis v Trstu, Jadranski Slavjan iz leta 1848, ki je imel kratko življenje, a je v temeljih našega časnikarstva, je bil tudi dvojezičen. Dvojezičnost Istre ni bila plod neke muhe, neka zvijačna manifestacija bratstva, temveč nuja. To je bil edini list za emigrante dveh jezikov. Ni se merilo, koliko je enega in koliko drugega teksta, ni bilo nikoli sporov niti o naslovu Istre, kar je v večjem delu Jugoslavije bilo sprejeto, kot pojem za celo Julijsko krajino.
* * *
List Istra je začel izhajati v Zagrebu 22. julija 1929. Ustanovitelj, lastnik in urednik je bil Ernest Radetič. To je po predpisih bilo navedeno na dnu zadnje strani. List se je tiskal v tiskarni Albrecht v tedanji Dolgi ulici.
Od 4. številke je kot novi lastnik naveden »Konzorcij lista Istra«.
To prvo razdobje Istre traja do 10. decembra 1931, to je okoli 17 mesecev. Tedaj postane urednik lista pisec teh vrstic.
Ta zamenjava je formalno v zvezi z razvojem organizacije emigrantov v Jugoslaviji.
V Zagrebu je namreč 20. septembra na kongresu osnovana Zveza emigrantskih združenj v Jugoslaviji (ki malo kasneje postane Zveza jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine). Zveza združu-
je na začetku 23 društev iz Hrvaške, Slovenije, Srbije in iz drugih krajev v Jugoslaviji. Kasneje se število vključenih društev poveča na 45.
Iz potrebe, da bi imela Zveza (s sedežem v Beogradu) svoje glasilo, svoj tisk, je prišlo do sporazuma z obstoječim »Konzorcijem lista Istra« v Zagrebu; ta je ostal še nadalje lastnik lista, a pod naslovom lista je pisalo: »Glasilo Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine«. Na kongresu so osnovali publicistični odsek, ki se je moral baviti tudi z drugimi nalogami. Pisec teh vrstic je bil član tega odseka. Zveza ga je določila za urednika lista Istra z ozirom na to, da je prej, v Trstu, bil urednik Istarske riječi in da je bil profesionalni novinar.
Takrat pride tudi do nekaterih tehničnih sprememb. List, ki je začel izhajati ko polmesečnik, a se je v tem času tiskal trikrat na mesec, postane tednik, kar bo ostal do konca svojega izdajanja konec 1940. leta. Izhajal je na 8 straneh, a dvakrat na leto v povečanem obsegu (do 30 strani, z značilnostmi almanaha).
Pisec teh vrstic je urejeval list do 7. februarja 1936, okoli 4 leta in dva meseca.
Tega dne ‘prevzame urejevanje Tone Peruško, a njegovo razdobje traja do 9. junija 1939, to je tri leta in 4 mesece. V tem času je list dalj časa podpisoval Ivan Stari zaradi nekaterih pravnih razlogov, a resnični urednik je bil Peruško; ta podpisuje list pri koncu svojega urednikovanja.
Ta druga sprememba ni pogojena z nikakršnimi političnimi razlogi, temveč samo zaradi močnejšega angažiranja prejšnjega urednika v zagrebškem dnevniku Novosti. Linija je ista in on je še naprej aktiven v listu Istra.
Tretja sprememba, ki je nastala junija 1939, ima globlje politične motive: v zvezi je s splošnim političnim vretjem v Jugoslaviji in okoli Jugoslavije, in tudi v emigrantski organizaciji. Prišlo je do razhajanja med listom in Zvezo, ki zato povabi Ernesta Radetiča, naj spet prevzame urednikovanje. Radetič je urednik do 27. septembra 1940, ko list prepovejo, v istem času kot vse emigrantske organizacije.
Tiskanje lista Istra je opravljala na začetku tiskarna Albrecht, nekatere številke je tiskala tiskar-
na »Express« ali »Gradjanska tiskara« v Meduliče-vi ulici 10; od drugega letnika se Istra tiska v »Jugoslavenski štampi« v Masarykovi ulici 28, ki je izdajala dnevnik Novosti in vrsto drugih publikacij. V njeni zgradbi je bila od takrat tudi redakcija z upravo lista.
O »Konzorciju lista Istra« je treba tudi kaj povedati, da bi ne bilo napačnih tolmačenj. Na čelu Konzorcija je bil ves čas ugledni zagrebški odvetnik, Istran dr. Fran Bmčič, pobudnik, podpisan na listu kot odgovoren za Konzorcij, a nekaj časa tudi za uredništvo. Ob njem so bili še nekateri znani Istrani starejše in srednje generacije, predstavniki emigrantskega društva »Istra«, a kasneje tudi Zveze emigrantov (omenil bom Ivana Starega in Anteja Ivešo). Pojem »konzorcij« spominja na gospodarsko podjetje, a v tem primeru niso imeli člani konzorcija nobene koristi, temveč samo dolžnosti in skrb, da rešujejo materialne probleme lista. Njihova zasluga je zelo velika.
List Istra, ustanovljen z začetnimi sredstvi Ernesta Radetiča, je imel v svojem najboljšem času okoli 4.000 naročnikov, a naročnine in oglasi niso mogli kriti vseh stroškov izdajanja. Naloga konzorcija je bila, da preskrbi potrebna sredstva. Obstajal je sklad daril privatnikov, samih članov Konzorcija in podjetij. Osnova je bila v podpori
10.000	takratnih dinarjev na mesec, ki jo je dajala Zveza oziroma vlada po njeni poti. Zagrebška »Ju-goslavenska štampa«, ki je izdajala dnevnik Novosti in tiskala Istro, je bila tudi dobrotnica lista, ker ga je tiskala z izgubo.
List je imel tudi svojo upravo, ki jo je vodil najprej Ante Čeh, a kasneje Kazimir (Miro) Žmak
Ko je Istra postala organ Zveze, se je njen teren z zagrebških in hrvaških tal širil na vso državo, a posebej je bila važna Slovenija z največjim številom emigrantov in z nizom močnih emigrantskih organizacij. Zato je bil list dvojezičen, hrvatskosrb-ski in slovenski.
Zaradi teh razlogov je bila v Ljubljani filiala redakcije v Erjavčevi ulici 4/a, ki sta jo vodila Jožko Žiberna in Slava Boštijančičeva. Slednja sta opravljala to delo ves čas, z največjo zavestjo sta objavljala za časa urednikovanja pisca teh vrstic, Toneta Peruška in tudi Ernesta Radetiča v poslednji fazi.
Odlična Jugoslovanka Jasna Šekarič
Tudi včerajšnji dan na 24. olimpijskih igrah v Seulu je bil za Italijane in Jugoslovane zelo uspešen. Za Italijane celo izreden.
Floretist Stefano Cerioni je namreč osvojil zlato kolajno, za bron pa je poskrbel plavalec Stefano Battistelli. Tudi italijanski nogometni privrženci so si včeraj oddahnili po pravi katastrofi z Zambijo. »Azzurri« so v tretjem kvalifikacijskem srečanju premagali Irak z 2:0 in bodo v četrtfinalu igrali s Švedsko. Uspešni pa so bili tudi italijanski jadralci. Vaterpolisti so po zelo napetem srečanju izenačili s SZ.
Jugoslovanski tabor je spet razveselila Jasna Šekarič, ki je po bronu osvojila še zlato kolajno. Zmagali so tudi košarkarji z domačini, s prikazano igro pa niso zadovoljili. Preseneča pa poraz vaterpolistov proti ZDA, medtem ko so rokometašice le z zadetkom razlike (19:18) odpravile Američanke. Nogometaši bodo danes igrali odločilno tekmo za četrtfinale proti močni Braziliji. Pravi polom pa so doživeli rokoborci, ki so prvič ostali brez kolajne. Prvo zlato kolajno so osvojili tudi domačini z rokoborcem Kirn Joungom.
Včerajšnji dan je potekal v znamenju plavalcev in plavalk, ki so izboljšali kar tri svetovne rekorde. V gimnastiki so Sovjetinje potrdile svojo premoč, kot tudi Bolgari v dviganju uteži. Že danes ponoči je na vrsti »kraljica športov« — atletika.
Stefano Cerioni na zmagovalnem odru
Šekaričeva bronu dodala še zlato
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
SEUL — Zlata kolajna Gorana Maksimoviča je inspiri-rala 23-letno jugoslovansko strelko s pištolo Jasno Seka-rič, da je po bronu z malokalibrsko pištolo segla še po najžlahtnejšem odličju z zračno pištolo. Jugoslavija je v tistem trenutku po kolajnah napredovala kar na 5. mesto med 160 udeležankami iger, uvrstila se je celo pred ekipo ZDA.
Uspeh Jasne Šekarič z zračno pištolo nikakor ni bil nepričakovan, saj je osiješka uslužbenka pri občinski strelski zvezi kot svetovna prvakinja in rekorderka iz Budimpešte veljala za prvo favoritinjo. Postojnčan Rajmond Debevec, ki je nastop dan pred tem končal z zelo skromnim 25. mestom (računal je na uvrstitev med osmerico), je že pred nastopom dejal: »Jasna je izredno ambiciozno dekle, zato si ne bo dovolila, da bi bil Maksimovič zlat, ona pa ne.« In res je bilo tako. Jasna je sicer zelo slabo začela, toda v finale je vendarle prišla le s krogom zaostanka za Gruziko Sa-lukvadze. Med nastopom osmerice
je že pri tretjem strelu prevzela vodstvo in gja obdržala vse do konca. Pri zadnjem strelu se ji je vendarle zatresla roka, zadela je le 6,8, toda to je vendarle pomenilo gladko zmago pred dvema Sovjetinja-ma in seveda nov svetovni rekord.
Jasna je morala s solzami v očeh najprej odgovoriti na vprašanje, zastavljeno v slovenščini. Zastavil ji ga je reporter Ljubljanskega radia Boris Ljubič: »Kako je biti olimpijska zmagovalka?«
»Presrečna sem. Kolajno sem pričakovala in je nisem. Toda moja glava je zdaj preveč prazna, da bi lahko povedala kaj pametnega. Morda le to, da sem hotela pred leti, ko so mi namesto puške dodelili pištolo, zapustiti streljanje. Ko so mi jo dali, sem jo prav sovražila, danes sva nerazdružljivi prijateljici. Živim samo zanjo,« je dejala Jasna Šekarič.
VRSTNI RED
1. ŠEKARIČ (JUG.) 489,5 (svetovni rekord); 2. SALUKVADŽE (SZ) 487,9; 3. DOBRANČEVA (SZ) 485,2; 4. Foffine (Bel.) 480,2; 5. Volker (NDR) 479,3; 6. Hajdijang (KIT.) 476,9; 7. Breker (ZRN) 476,0; 8. Stra-halm (Av.) 472,6.
MALOKALIBRSKA STANDARDNA PUŠKA
VRSTNI RED
1. SPERBER (ZRN) 685,6; 2. LE-ČEVA (BOLG.) 683,2; 3. CERKASO-VA (SZ) 681,4.
1/ plavanju včeraj dosegli kar tri svetovne rekorde
Velika presenečenja, Baltistelliju bron
Posebej za Primorski dnevnik SERGIJ TAVČAR
Po presenečenju, ki ga je pripravil neznani Avstralec Armstrong prvi dan finalnih tekem ' plavalne olimpiade, smo vsi mislili, da je bil to vrhunec nepričakovanih izidov. Kaj še! Drugi dan smo doživeli pravi šok: prvič v zgodovini olimpijskih iger smo doživeli tudi novost, da vidimo plavalca temne polti z zlato kolajno okoli vratu. Še ne 21-letni Anthony Nesty iz Surinama (kje pa je to? V Južni Ameriki: nekoč je bila ta dežela nizozemska Gvajana; med drugim to je tudi stara domovina slavnega Ruuda Gulli-ta), študent na univerzi v Floridi, je v dramatičnem finišu na 100 m delfin, z veliko pomočjo sreče, za stotinko sekunde prehitel slavnega Matta Bion-dija, ki je vodil vso tekmo in le zgrešil končni zamah, ki ga je privedel predaleč od stene bazena.
Televizijski prvi plan, ki je po tekmi pokazal zbegani in obupani Biondijev obraz, bo verjetno prišel prav v zgodovino olimpijskih iger. Nesty je sicer vse prej kot neznanec:- peti na zadnjem svetovnem prvenstvu, četrti na svetovnih lestvicah lani, je sodil v krog ožjih favoritov za mesto v finalu, da bi pa zmagal, nihče zares ni mogel pričakovati. Med drugim je njegova zmagovita znamka drugi čas vseh časov na tej progi.
S. Battistelli dobitnik brona za Italijo
Da pa bi bila vsa zgodba prava filmska zgodba s tradicionalnim ameriškim »happy endom«, je poskrbel sam Biondi, ki je s fenomenalno zadnjo predajo v štafeti 4 x 200 m prosto, prehitel dotlej vodilne Vzhodne Nemce in si končno prisvojil prvo zlato kolajno na teh igrah.
Priča smo bili tudi prvi srebrni kolajni za Kostariko, in to kar v plavanju, priča smo bili prvi oliimjijski kolajni za Italijo z odličnim Battistelli-jem, videli smo tri nove svetovne rekorde, in še in še...
Res je: če analiziramo vse to, je tudi plavanje zelo zelo zanimiv šport. Le pomislite: po dveh samih finalnih dnevih so v tej panogi kolajne poradzelili kar 14 različnim državam ...
FINALNI IZIDI
MOŠKI
100 m delfin: 1. NESTY (SURINAM) 53"00; 2. BIONDI (ZDA) 53"01; 3. JA-
MESON (VB) 53"30; 4. Sieben (53"33; 5. Gross (ZRN) 53"44; 6. Mortenson (ZDA) 54"07; 7. Ponting (Kan.) 54"09; 8. Jaro-šuk (54"60).
400 m mešano: 1. DARNYI (MADŽ.) 4T4"75 (nov svetovni rekord); 2. VVHARTON (ZDA) 4T7"36; 3. BATTISTELLI (IT.) 4T8"01 (nov italijanski rekord); 4. Szabo (Madž.) 4T8"15; 5. Kuhi (NDR) 4T8"44; 6. Berndt (NDR) 4'21"71; 7. Sacchi (It.) 4'23"23; 8. Bermel (ZRN) 4'24"02.
4x200 m prosto: 1. ZDA (Dalbey, Cetlinski, Gjertsen, Biondi) 7T3T0 (nov svetovni rekord); 2. NDR (Dassler, Lodziewski, Fleming, Zesner) 7T3"68 (nov evropski rekord); 3. ZRN (Hoc-hstein, Fahrner, Henkel, Gross) 7T4"35; 4. Avstralija 7T5"23; 5. Italija (Gleria, Lamberti, Trevisan, Giambal-vo) 7T6 "00 (nov italijanski rekord); 6. Švedska 7T9 T0; 7. Francija 7'24'69; 8. Kanada 7'24"91.
ŽENSKE
200 m prosto: 1. FRIEDRICH (NDR) 1'57 "65; 2. POLL (KOSTARIKA) 1'58"67; 3. STELLMACH (NDR) 1'59"01; 4. Wayte (ZDA) 1'59"04; 5. Tre-filova (SZ) T59"24; 6. Kremer (ZDA) 2'00"23; 7. Ortwig (ZRN) 2'00"73; 8. Prunier (Fr.) 2'02 "88.
200 M PRSNO: 1. HOERNER (NDR) 2'26"71 (nov svetovni rekord); 2. KSJA-OMIN (KIT.) 2'27"49; 3. FRANKEVA (BOLG.) 2"28"34; 4. Dangalakova (Bolg.) 2'28"43; 5. Bogatčeva (SZ) 2"28"54; 6. Lempereur (Bel.) 2"29"42; 7. Hingson (Kan.) 2'29' 60; 8. Dalla Valle (It.) 2"29'86.
kolcne
Države
SZ
NDR
Bolgarija
ZDA
Italija
Jugoslavija
Kitajska
ZRN
J. Koreja
Poljska
Romunija
Madžarska
Avstralija
ČSSR
V. Britanija
Norveška
Surinam
Turčija
Japonska
Švedska
Francija
Kostarika
Finska
Belgija
Z S B
7 3 8 4 4 3 4 3 2 3 3 3 2 0 1 2 0 1 1 3 4 1 2 3 1 2 2 1 2 1 1 2 0 1 1 1 1 1 0 1 1 0 1 0 1 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 2 1 0 2 1 0 1 1 0 1 0 0 1 0 0 0 1
Cerioni (floret) nadaljuje tradicijo
Italija, ki je že po tradiciji močna v floretu, je s Stefanom Cerionijem osvojila zlato kolajno. Vodstvo italijanske ekipe je resnici na ljubo bolj zaupalo Numi, ki je naletel v četrtini finala na trdoživega Sovjeta Romankova. Ta je popravil že izgubljen položaj in v finišu premagal Italijana. Romankov je v polfinalu naletel ponovno na Italijana, Cerioni pa je doživljal svoj velik dan in nasprotnika odpravil z 10:5. Finale je bil za Italijana relativno lahek. Presenetljivi Wagner (NDR) je podlegel z 10:7.
Stefano Cerioni je znan kot izredno temperamenten sabljač. Pred časom je celo doživel poldrugo leto diskvalifikacije z mednarodnih tekmovanj zaradi nekorektnega obnašanja do sodnikov. Dobitnik zlate kolajne ima 23 let in se s sabljanjem ukvarja že 16. Doma je iz Jesija in vadi pod vodstvom 73-letnega Triccolija.
IZIDI KONČNICE
POLFINALE: Wagner (NDR) - Schreck (ZRN) 10:8; Cerioni (It.) - Romankov (SZ) 10:5; FINALE ZA 3. MESTO: Romankov (SZ) - Schreck (ZRN) 10:8; FINALE ZA 1. MESTO: Cerioni (It.) - Wagner (NDR) 10:7.
Na sliki: Italijan Stefano Cerioni (št. 141 desno) med zmagovitim dvobojem, v katerem si je prislužil zlato kolajno (Telefoto AP)
1/ modernem peteroboju
Italijani v vodstvu
Italijanski trojki (Masala, Massullo, Tiberti) je uspel četrti dan tekmovanja v modernem peteroboju, v streljanju, veliki met. Potem, ko so bili po preizkušnji v plavanju kot ekip3 šele četrti, so se povzpeli na presenetljivo prvo mesto. Prehiteli so celo Madžarsko, ki je premočno vodila in bila skoraj »nedosegljiva«.
Do spremembe je prišlo tudi med posamezniki. Vodstvo je sedaj pte' vzel Sovjet Jagoračvili pred Madžarom Martinčkom in Italijanom Mas-sullom. Izdaten korak proti vrhu sta napravila tudi Masala, ki je šesti, in Tiberti, ki se je prebil na trinajsto mesto.
Pred zadnjim nastopom v teku je ekipni vrstni red naslednji: 1. Ital1!® 12.232 točk, 2. Madžarska 12.208, J-SZ 11.905, 4. Francija 11.851 5. Velika Britanija 11.793, 6. CSSR 11.677.
Italijanski nogometaši zasluženo premagali Iračane
Oprana sramota, težave ostajajo
ITALIJA - IRAK 2:0 (0:0)
STRELCA: Rizzitelli v 58. in Mauro v 63. min.
ITALIJA: Tacconi, Tassotti, De Agostini, lachini, Brambati, Ferrara, Mauro (Colombo), Crippa, Rizzitelli (Carnevale), Evani, Virdis.
IRAK: Mohammed, Motar, Taufek, Ahmed, Jasim, Noaman (Mah-mood), Sharef, Okal, Mohammed (Alahi), Amish, Shahib.
SODNIK: Arce Silva (Čile).
Italijanski nogometaši so si oddahnili. Premagali so Iračane in se uvrstili v četrtino finala turnirja. Se bo ponovil potek iz SP v Španiji, ko so Italijani po klavrnem začetku celo osvojili naslov prvakov? Sodeč po igri, ki so jo prikazali včeraj, tega ni mogoče trditi, čeprav velja, da so se »azzurri« potrudili in že zato zaslužijo pohvalo. Rocca je povsem spre-nienil obrambo. Konflikt s Craverom je rešil tako, da je tega igralca poslal na klop, libero je postal Tassotti, čuvaja nasprotnikovih napadalcev pa sta bila Ferrara in Brambati. V moštvo je selektor vključil »borca« lachinija in Crippo, oba sta vnesla precej svežine in ritma.
Začetek za azzurre vsekakor ni bil lahek. Iračani so igrali zaprto, Tacconi pa je bil včasih v težavah. V prvem polčasu je največ posegov opravil prav italijanski vratar. Toda Italija je bila nato vse boljša in zmaga pravzaprav ni bila vprašljiva, čeprav sta zadetka padla šele v drugem polčasu, oba po zaslugi Maura, najboljšega moža na igrišču. Najprej je streljal in Rizzitelli je le brez težav preusmeril žogo v mrežo, vdrugič pa je Ju-ventusov igralec poskrbel za solo akcijo, ki jo je zaključil z res lepim strelom.
Vsekakor je treba povedati, da je bil Irak precej slabši od Zambije.
Tekmo si je ogledal tudi predsednik italijanske nogometne zveze Antonio Matarrese, ki je tako dejal: »Zadovoljen sem seveda s to zmago in z uvrstitvijo v četrtfinale. Skušali bomo čimprej pozabiti srečanje z Zambijo, čeprav osebno me še sedaj ta poraz zelo boli.«
V četrtfinalu, ki bo v nedeljo, se bodo azzurri pomerili s Švedsko, ki je nepričakovano premagala ZRN. Zmagovalec skupine B pa je Zambija, ki je včeraj premagala Gvatemalo s 4:0.
LESTVICA SKUPINE B
Zambija	3	2	10	10:2	5
Italija	3	2	0 1	7:6	4
Irak	3	111	5:4	3
Gvatemala	0	3	0 0	2:12	0
SKUPINA A
IZIDA 3. KOLA: Švedska - ZRN 2:1; Tunizija - Kitajska 0:0.
LESTVICA: Švedska 5, ZRN 4, Tunizija 2, Kitajska 1.
ČETRTFINALNI SPORED
Zambija - ZRN; Švedska - Italija.
Plavi z Brazilijo za »obstoj«
Uvrstitev v četrtfinale nogometnega turnirja je za Jugoslavijo skrajno vprašljiva. Vse je odvisno od današnjega srečanja z Brazilijo. Južnoameriško moštvo je dejansko že zmagalo v skupini in ttitha pravih razlogov za zagrizen boj Proti plavim.
V taboru plavih je ozračje naelektreno. Vodstvo je igralcem dobesedno zabičalo,
da morajo zmagati, sicer bo postavljeno pod vprašaj bodoče nastopanje jugoslovanskih nogometašev na olimpijskih in sredozemskih igrah ter na univerziadi. Skratka, vodstvo poraza proti objektivno šibkejšim Avstralcem še ni prebolelo. Če isto velja tudi za igralce, ki jih sicer odkrito obtožujejo brezbrižnosti, lahko danes pričakujemo oster boj za biti ali ne biti.
Ruggero Rizzitelli - avtor prvega gola Italijanov proti Iraku
Bleda zmaga jugoslovanskih košarkarjev
Ivkovič nahrulil svoje
Selektor Dušan Ivkovič je bil po bledem nastopu jugoslovanskih košarkarjev proti Južni Koreji, ki so jo plavi premagali »le« z 12 točkami prednosti, zelo jezen s svojimi varovanci in kaže, da se je v slačilnici kar treslo. Ivkovič je igralce po srečanju poslal nazaj na igrišče na trening meta na koš. Petrovič in tovariši so domačine vidno podcenjevali in njihova prednost ni nikoli presegala desetih točk. Pomanjkanje višine je Južna Koreja nadoknadila z izredno borbenostjo, glavno orožje Azijcev pa je bil met za tri točke. Poskušali so 22-krat, zadeli pa 11-krat, medtem ko so plavi vsega zadeli le štiri trojke.
Zdaj bo Jugoslavija igrala proti Avstraliji, ki ima ameriški slog igre in trenerja iz ZDA. Kar se tiče skupine A, je treba še omeniti, da je Portoriko za las zgrešil senzacijo proti SZ, pred katero je klonil šele po podaljških.
JUGOSLAVIJA - J. KOREJA 104:92
(48:46)
JUGOSLAVIJA: Petrovič 22 (12:13), Radulovič 7, Čutura 16 (2:2), Paspalj 9, Obradovič 9 (2:2), Zdovc 2, Vrankovič 8, Divac 13 (1:3), Arapovič, Radja, Cvjetiča-nin 18 (3:3).
OSTALA IZIDA A SKUPINE
SZ - Portoriko 93:81 (37:39, 76:76); Sred-njeafriška republika - Avstralija 67:106 (35:57).
LESTVICA
Jugoslavija 6, SZ in Avstralija 4, Portoriko in Srednjeafriška republika 2, Južna Koreja 0.
IZIDI SKUPINE B
ZDA - Brazilija 102:87 (63:55); Kanada -Egipt 117:64 (61:32); Španija - Kitajska 106:74 (59:43).
LESTVICA
ZDA 6, Brazilija in Španija 4, Kitajska in Kanada 2, Egipt 0.
Ekipno v gimnastiki
Sovjeti nje strle odpor Romunk
V ženski gimnastiki tudi po poljubnih vajah v ženskem ekipnem tekmovanju na vrhu končnega vrstnega reda ni prišlo do sprememb.
Zlato kolajno je po pričakovanjih osvojila vrsta SZ pred Romunijo in NDR. Telovadke iz Vzhodne Nemčije so imele na koncu nekoliko večji zaostanek in bitka za bronasto kolajno je bila precej izenačena med njimi, ZDA in Bolgarijo. Med posameznicami je sedaj prevzela vodstvo Šušunova (SZ) pred Romunko Silivasevo in rojakinjo Boginskovo.
KONČNI EKIPNI VRSTNI RED
1. SZ 395,475 točke, 2. ROMUNIJA 394,125, 3. NDR 390,875, 4. ZDA 390,575, 5. Bolgarija 390,550, 6. Kitajska 388,400, 7. ČSSR 386,400, 8. Madžarska 385,625
Jugoslovanski veslači v polfinalu
Vse tri jugoslovanske posadke so se uvrstile v polfinale.
To so: dvojec s krmarjem (Mirjanič in Ambrožič, ki sta bila v svoji skupini druga), dvojec brez krmarja (Mujkič in Prešeren, ki sta celo zmagala) , četverec s krmarjem (Celent, Pivač, Marušič, Banja-nin in Minič pa so bili v svoji skupini tretji).
Teniški turnir
Ivaniševič izpadel
Italijanski teniški igralec Diego Nargi-so se je pošteno namučil, preden je strl odpor žilavega Mehikanca Francisca Maciela, saj je srečanje trajalo nič manj kot štiri ure in 16 minut. V prvem kolu pa je bil izločen mladi up jugoslovanskega tenisa Goran Ivaniševič. Premagal ga je Evernden iz Nove Zelandije s 7:6, 6:3, 6:3.
OSTALI POMEMBNEJŠI IZIDI 1. KOLA
E. Sanchez (Šp.) - Abdulah (Nig.) 6:2, 7:5, 6:3; Cahil (Avstral.) - Antončič (Av.) 6:2, 6:4, 6:7, 6:3; 2. KOLO: Seguso (ZDA) -Odisor (Nig.) 6:4, 6:3, 6:2; Jaite (Arg.) -Pridham (Kan.) 6:1, 6:3, 6:1.
V dviganju uteži
Premoč
Bolgarov
V dviganju uteži so doslej CotIrV')® podelili tri komplete ko-lajn. Levji delež je po pri-A dj čakovanju pospravila Bol-trrSč) garija, ki je v tej športni Panogi svetovna velesila in še posebej v lažjih kategorijah. V kategoriji do 52 kg je zmagal Marinov, do 60 kg pa je bil najboljši Suleymanoglou, ki je bil Prej bolgarski državljan in sedaj že hekaj let živi in seveda nastopa za hovo domovino Turčijo. Srebrno ko-lajno je v tej kategoriji osvpojil Bolgar Topurov.
Drugo zlato kolajno v dviganju uteži so Bolgari pospravili v kategoriji do 67,5 kg po zaslugi Angela Gunceva, ki je dvignil 362,5 kg in v potegu s 160 kg izboljšal svetovni rekord. Drugi je bil Kunz (NDR) 340,0 kg, tretji pa Sovjet Militosijan s 337,5 kg.
Rokoborba: prvič po igrah v Rimu
Plavi brez kolajne!
Včeraj so podelili tri kolaj-riČTrrč ne v grško-rimskem slogu rokoborbe in sicer v kate-gorijah do 52 in do 74 ki-^ logramov, medtem ko so odigrali nekaj kvalifikacijskih dvobojev v kategorijah do 57, 68, 82 in 100 kilogramov.
Medtem so vsi jugoslovanski rokoborci dokončno odpisani od boja za kolajne. Potem ko je v kategoriji do 68 kilogramov Nandor Sabo klonil pred Japoncem Okubo, je s porazom Gorana Kasuma v kategoriji do 82 kilogramov proti solidnemu Sovjetu Mamias-viliju propadlo še zadnje upanje za osvojitev vsaj enega odličja. Se prej je neuspešno sklenil tekmovanja Jožef Tertej, ki je v kategoriji do 100 kilogramov gladko podlegel pred rokoborcem iz ZDA Dennijem Koslowskim.
Gre pravzaprav za velik neuspeh celotne jugoslovanske rokoborbe, ki drugače razpolaga s kvalitetnimi tekmovalci. Neuspeh zadobiva toliko večje razsežnosti, če pomislimo, da so Jugoslovani v tej disciplini redno osvajali kolajne in to nepretrgoma, od olimpijskih iger v Rimu leta 1960 dalje.
KAT. DO 52 KG
1. Ronningen (Norveška), 2. Miyaha-ra (Japonska), 3. Lee Jae-Suk (Južna Koreja).
KAT. DO 74 KG
1. Young-Nam (Južna Koreja), 2. To-urlikanov (SZ), 3. Tracz (Poljska).
KAT. DO 100 KG
1. Weronski (Polj.); Himmel (ZRN); Koslowski (ZDA).
Zaupajo Biondiju
Pravilni odgovori včerajšnje serije vprašanj so: 13 golov na vaterpolski tekmi Jugoslavija - ZDA, več kolajn za NDR na plavalnem tekmovanju in nogometna tekma med Italijo in Irakom brez izključitev.
Vse tri točne odgovore sta dala Darko Grgič in Ljubo Jančar, na lestvici pa vodi s 13 točkami še vedno Peter Gerdol, medtem ko jih ima Grgič 12. Sledijo Zdravko Skupek in Jančar (10), Dario Fabbri (9) in Robert Luis (8).
Vprašanja, na katera je treba odgovoriti danes in ki zadevajo jutrišnji športni program, so:
•	Plavanje (400 m prosto M, 100 m delfin Ž, 200 m prsno M, 100 m prsno Ž in 4x100 m prosto M) - Koliko svetovnih rekordov bo postavljenih? (Velja 6 točk.)
•	Jadranje - Narodnost zmagovalca 4. regate deskarjev? (Velja 5 točk.)
• Atletika, ženski maraton - Bo zmagovalka tekla več ali manj kot 2 uri 25'? (Velja 3 točke.)
Sinoči so bralci skoraj plebiscitarno napovedali zmago Biondija na 100 m prosto, kljub temu da je doslej potencialni naslednik Spitza zabeležil že dva poraza. V glavnem se je za odbojkarsko srečanje med Italijo in Švedsko napovedala zmaga Švedske. Košarka je zavita v meglo, ker je pri vprašanju odvisna le razlika košev v korist zmagovite ekipe. Najmanjša je 3, največja pa 11 točk.
Igri se je pridružil tudi bivši košarkar Ivo Starc. Med svojimi olimpijskimi vtisi ima živo pred očmi nesrečen skok Lou-ganisa, ko je z glavo udaril v odskočno desko. »Presentilo me je, ko je Louganis ves skrčen padel v vodo,« je povedal Starc.
Vaterpolo: ob porazu plavih z ZDA
Veselijo se le Italijani
Tekmovanje v vaterpolu se je uspešno začelo za Italijo, medtem ko so Jugoslovani štartali s porazom.
ITALIJA - SZ 9:9 (2:3, 1:2, 3:2, 3:2)
Italijani so remizirali proti SZ, kar Pa predstavlja, glede na kakovost nasprotnikov, velik uspeh. Za italijanske vaterpoliste se je sicer tekma Pričela precej slabo, saj so Sovjeti knialu povedli in vodstvo obdržali vse do zadnje minute, ko so Italijani Zasluženo izenačili. Preseneča pred-vsem fizična priprava azzurov, ki so bili proti koncu tekme mnogo hit-rejši in bolj pazljivi od utrujenih na-sProtnikov.
Med tekmo sta si obe ekipi zapra-vili številne priložnosti za zadetek, Medtem ko so bile najbolj zanimive in bojevite prav zadnje minute srečanja.
Pri Italijanih si zasluži pohvalo Požrtvovalni režiser Fiorillo, ki je l9ral res izvrstno. Od Sovjetov pa je najbolj blestel neustavljivi Apana-Senko, ki je bil s petimi zadetki tudi najboljši strelec tekme.
OSTALI IZID A SKUPINE Francija - Južna Koreja 16:5; ZRN
-	Avstralija 13:11.
JUGOSLAVIJA - ZDA	6:7
(1:1, 1:1, 2:2, 2:3)
Jugoslovani so zabeležili pekoč poraz, ki si ga ne bi smeli privoščiti, saj bo načel začetno psihološko trdnost igralcev. Gre, na vsak način, za spodrsljaj, ki ni odločilnega pomena, v kolikor plavi lahko še vedno računajo na visoko uvrstitev.
Plavi so v tekmi preveč grešili in zapravljali tudi stoodstotne priložnosti za zadetek.
Kljub temu jim je uspelo, da so do zadnjih sekund srečanja obdržali neodločen izid. Američani so dosegli odločilni zadetek zgolj po srečnem naključju. Plavi so se po tekmi pritoževali na račun sodnikov, ki naj bi favorizirala ameriške centre, ki drugače, zlasti iz tehničnega vidika, precej zaostajajo za jugoslovanskimi.
OSTALA IZIDA B SKUPINE Madžarska - Grčija 12:10; Španija
-	Kitajska 13:6.
OLIMPIADA 1988
URADNA GAZIRANA PIJAČA
Kjer je šport, je Coca-Cola
SIBET S.p.A. - Pooblaščena polnilnica za TRST in GORICO
34010 Zgonik - Proseška postaja 5/B - Tel. 040/225152
Štetje kolajn po državah je prepovedano, toda...
Dvakratni dobitnik iger M. Cerar o gimnastiki
Vaje veliko težje kot včasih
Posebej za Primorski dnevnik SAŠA RUDOLF
Le malokdo se še spominja na predlog italijanskega poslanca v evropskem parlamentu Ripe di Meana, s katerim je leto dni pred seulskimi igrami pozval sredstva javnega obveščanja držav evropske dvanajsterice, naj objavljajo lestvico osvojenih kolajn ne po posameznih državah, pač pa skupno. Na ta način bomo dokazali, je tedaj dejal evropski poslanec, po eni strani našo enotnost, po drugi pa bi se evropska dvanajsterica lahko enakopravno merila z ostalimi športnimi velesilami. Toda predlog je ostal le na papirju, saj bi ga mednarodni olimpijski odbor nikakor ne mogel sprejeti. Olimpijska pravila namreč izrecno prepovedujejo iz povsem razumljivega nacionalistično šovinističnega razloga sestavljanje lestvice osvojenih kolajn po posameznih državah, vendar pa se
prepovedi nihče ne drži, vsaj kar zadeva sredstva javnega obveščanja. Pa tudi posamezni olimpijski odbori v uradnih publikacijah, s katerimi predstavljajo svoje športnike, objavljajo podatke, ki so jih dosegli na prejšnjih olimpijskih igrah.
Še dodaten primer torej, kako so olimpijska pravila nekaj, stvarnost pa nekaj drugega. Pri vsakem takem izigravanju pa ima seveda svoje prste vmes politika. Korejci vidno poudarjajo, da so na prvih šestih mestih držav, ki so osvojile največ kolajn, isto velja za dežele socialističnega bloka, izjemo predstavljajo ZDA. To pa je argument, s katerim zavračajo severnokorejske obtožbe, češ da so seulske, igre imperialistične diktature. Južna Koreja v teh dneh ne zamudi priložnosti, da bi se svetovni javnosti predstavila kot spravljiva in miroljubna država, katere edina želja in cilj je združitev korejskega polotoka v eno državo. Če do tega v bližnji bodočnosti ne bo prišlo, gre po seulski tezi vso krivdo pripisati Severni Koreji in njenemu voditelju Kirn II Sungu, ki vztraja pri dinastičnem absolutnem vladanju, saj je za naslednika že določil svojega prvorojenca.
Miro Cerar, pojem slovenskega športa v letih '60, nam je podal nekaj svojih vtisov o gimanstiki. Cerar je bil na igrah v Tokiu in Ciudad Mexico dvakrat »zlat«. Osvojil pa je tudi naslove svetovnega in evropskega prvaka.
»Iz tega kar sem videl ne morem mimo ugotovitve, da je premoč telovadcev iz Sovjetske zveze zanesljiva in njihovo prvo mesto več kot zasluženo. In to kljub temu da je kakovost na vrhu zelo obširna, tudi ko se jemlje v poštev najboljše iz drugih držav. Iz-
redno točnega pregleda sicer nimam, prvič ker je nemogoče spremljati celotno tekmovanje in tudi zato ker sem v glavnem videl obvezne vaje, kjer je kakovost bolj izenačena in prvine ne morejo priti do izraza v polni vrednosti.«
Kitajci so se pred leti predstavili z zelo tveganimi vajami. Koliko se danes tvega?
»Kitajci so bili predhodniki današnjih vaj. Te so danes veliko težje kot nekdaj. Kar je bilo pred nedavnim tveganje, danes ni več in spada v ru-
tinski repertoar telovadbe. Kitajci so sicer imeli na tem turnirju precej smole, razloga za njihov nauspeh pa ne vidim v nezgodah pri-tveganju.«
_ Na olimpijskih igrah je po dolgih letih ponovno nastopil slovenski telovadec in sicer Lojze Kolman.
»Ob zadovoljstvu za ta nastop sem moral z bolečino ugotoviti, da je imel naš predstavnik smolo prav na drogu, ki je njegovo najboljše orodje. Čeprav je tekmovalno neugoden, spada spodrsljaj v normalne meje nezogd vsakega turnirja. Poudaril bi še dodatno psihološko obremenitev za telovadca, ki nastopa sam in ne v popolni ekipi. V takem položaju je bil izpostavljen tudi muham sodnikov, na katere veliko ime v ekipi blagodejno vpliva tudi na njene ostale člane.«
Bi se dalo reformirati sodniške komisije v korist večje objektivnosti ocen.
»Do velikih krivic pride v resnici le redkokdaj in najboljši navadno tudi zmaga. To ne pomeni seveda, da krivic ali napak ni. Moderna tehnologija bi danes omogočila na primer pregled filmskega posnetka vsake vaje, kar pa bi ohromilo razplet tekmovanja in tako zmanjšalo privlačnost telovadbe.«
Miro Cerar živi v Grosuplju in je odvetnik v Ljubljani.
BRUNO KRIŽMAN
hodori poroča
Atleti niso zadovoljni s hrano
Športnikom ne ugaja hrana, ki jim jo nudijo domačini. Hrana naj bi vsebovala premalo proteinov in preveč maščob. Poleg tega je menu zelo enoličen, saj so varjacije iz dneva v dan prav minimalne. Športnike skrbijo tudi dolge vrste, ki se redno pojavljajo v jedilnici.
Zaradi protestov glede kvalitete hrane je moral sam predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Samaranch obiskati jedilnico olimpijskega naselja. Samaranch je ocenil hrano za zelo dobro, a je tudi priporočil organizatorjem, naj pogosteje spreminjajo menu. Organizatorji so obljubili, da bodo poskušali z vsemi močmi ugoditi željam atletov.
Je več športnikov ali sodnikov?
Brez dvoma več športnikov, a tudi sodnikov ni malo. O večji ali manjši pravilnosti raznih tekmovanj mora namreč odločati kar 1.817 sodnikov, od katerih je skoraj tretjina domačinov. Največ sodnikov (431) je zaposlenih na atletskih tekmovanjih, nato v plavanju (181), gimnastiki (153) in boksu (97).
Soba za zbiranje avtogramov!
Prvič v zgodovini OI so se organizatorji odločili, da uredijo v olimpijskemu naselju prostor, ki bo služil za zbiranje podpisov slavnih športnikov in osvajalcev kolajn. Za podpise se, poleg številnih novinarjev, potegujejo zlasti domačini in Zahodni Nemci. Le - ti zbirajo podpise na posebnih spominskih albumih, ki vsebujejo tudi znamke, ki sta jih prav Južna Koreja in ZRN izdali ob priliki OI.
DANES, ČETRTEK 22. SEPTEMBRA
6.00	- vaterpolo Italija - Južna Koreja (RAI 2); 6.30 - odbojka Italija - Švedska (RAI 2); 7.00 - boks (KP ponovitev);
7.30	- dnevni pregled A (LJ); 8.00 -boks (RAI 2, LJ); 9.00 - kolesarstvo MŽ (RAI 2, KP, LJ); 9.30 - rokoborba (RAI 2, KP, LJ); 10.55 - nogomet Jugoslavija
-	Brazilija (LJ); 12.00 - plavanje MŽ (RAI 2, LJ); 12.30 - plavanje MZ (KP);
13.00	- dviganje uteži (RAI 2, LJ); 14.00
-	dviganje uteži (KP); 15.30 - sabljanje Ž (RAI 2, LJ, KP ponovitev), dnevni pregled B (LJ); 16.00 - boks (RAI 2, KP ponovitev); 18.10 - dnevni pregled (RAI 1); 18.45 - nogomet Jugoslavija -Brazilija (KP ponovitev); 20.30 - posebna rubrika (KP); 21.00 - ponovitve (KP); 22.30 - dnevni pregled (RAI 3);
23.30	- dnevni pregled (KP)
JUTRI, PETEK 23. SEPTEMBRA
1.00	- atletika MŽ (RAI 2, KP, LJ); 1.55 - plavanje MŽ (RAI 2, LJ); 4.00 -gimnastika Ž (RAI 2, KP, LJ), atletika MŽ (RAI 2, LJ), plavanje MŽ (KP); 6.45
-	boks (RAI 2, LJ); 7.00 - atletika MŽ (RAI 2, KP, LJ); 7.15 - vaterpolo Italija
-	Avstralija (RAI 2); 7.30 - dnevni pregled A (LJ); 8.10 - boks JKP ponovitev); 9.00 - kolesarstvo MŽ (RAI 2, LJ);
11.00	- boks (RAI 2, LJ); 12.00 - plavanje MŽ (RAI 2, KP, LJ); 14.00 - boks (KP); 15.00 - sabljanje M (LJ); 15.30 -sabljanje M (RAI 2, KP ponovitev), dnevni pregled B (LJ); 18.00 - ponovitve (KP); 18.10 - dnevni pregled (RAI 1);
20.30	- posebna rubrika (KP); 21.00 -ponovitve (KP); 22.30 - dnevni pregled (RAI 3); 23.30 - dnevni pregled (KP).
danes, 88« 9
Streljanje	8.00	0.00	Pištola 30 nabojev M (PT)
	8.00	0.00	Skeet 75 golobov (1. kolo)
	8.00	0.00	Premične tarče (30 nabojev) M
	8.00	0.00	Malokalibrska karabinka 3x40 M
Veslanje	9.00	1.00	Vse kategorije M in Ž (PF)
Hokej na travi	9.00	1.00	Pakistan - Argentina (PT)
	10.45	2.45	J. Koreja - Indija (PT)
	13.30	5.30	Kenija - Španija (PT)
	13.30	5.30	SZ - Kanada (PT)
	15.15	7.15	Avstralija - Nizozemska (PT)
	15.15	7.15	Vel. Birtanija - ZRN
Sabljanje	9.00	1.00	Sablja posamezniki (PT)
	14.00	6.00	Floret posameznice (PT)
Plavanje	9.00	1.00	400 prosto Ž (PT)
	9.00	1.00	100 m prosto M (PT)
	9.00	1.00	100 hrbtno Ž (PT)
	9.00	1.00	200 m hrbtno M (PT)
	9.00	1.00	4x100 m prosto Ž (PT)
	20.00	12.00	400 m prosto Ž
	20.00	12.00	100 m prosto M
	20.00	12.00	100 m hrbtno Ž
	20.00	12.00	200 m hrbtno M
	20.00	12.00	4x100 prosto Ž
Vaterpolo	9.00	1.00	Grčija - Kitajska (PT)
	10.15	2.15	Španija - ZDA (PT)
	11.30	3.30	Madžarska - Jugoslavija (PT)
	14.00	6.00	J. Koreja - Italija (PT)
	15.15	7.15	ZRN - Francija
	16.30	8.30	Avstralija - SZ
Košarka	9.45	1.45	ZDA - Jugoslavija Ž (PT)
	11.45	3.45	SZ - J. Koreja Ž (PT)
	19.30	11.30	Bolgarija - Avstralija Ž (PT)
	21.30	13.30	ČSSR - Kitajska Ž (PT)
Odbojka	9.45	1.45	ZDA - Argentina (PT)
	12.00	4.00	Brazilija - Bolgarija (PT)
	14.30	6.30	Italija - Švedska (PT)
	16.30	8.30	SZ - J. Koreja (PT)
	18.30	10.30	Japonska - Francija
	20.30	12.30	Tunizija - Nizozemska (PT)
Tenis	10.00	2.00	Posamezniki (2. kolo)
G-r rokoborba	10.00	2.00	57 kg
	10.00	2.00	68 kg
	10.00	2.00	82 kg
	10.00	2.00	+100 kg
Boks	10.00	2.00	2. kolo
	19.00	11.00	2. kolo
Rokomet	10.00	2.00	ZDA - Jugoslavija (PT)
	11.30	3.30	ČSSR - Madžarska (PT)
	14.00	6.00	SZ - Švedska (PT)
	15.30	7.30	J. Koreja - NDR (PT)
	18.00	10.00	Alžirija - Islandija (PT)
	19.30	11.30	Japonska - Španija (PT)
Mod. peteroboj	10.00	2.00	Tek (posamezno in ekipno)
Kolesarstvo	10.00	2.00	Hitrostna vožnja M (osem F)
	10.00	2.00	Hitrostna vožnja Ž (osem F)
	10.00	2.00	Zasledovalna vožnja M (PF)
	10.00	2.00	Vožnja na točke (KV)
	18.00	10.00	Hitrostna vožnja M (četrt F)
	18.00	10.00	Hitrostna vožnja Ž (četrt F)
	18.00	10.00	Zasledovalna vožnja M
Gimnastika	12.00	4.00	Posamezniki
Jadranje	13.30	5.30	Tretja regata
Konjski šport	11.30	3.30	Tek in skoki pos. in ekipno
Dviganje uteži	14.00	6.00	75 kg (skupina C)
	17.00	9.00	75 (skupina B)
	21.00	13.00	75 kg
Nogomet	17.00	9.00	J. Koreja - Argentina (PT)
	19.00	11.00	SZ - ZDA (PT)
	19.00	11.00	Jugoslavija - Brazilija (PT)
	19.00	11.00	Avstralija - Nigerija (PT)
Sabljanje	19.00	11.00	Floret posamezno Ž
LEGENDA: M moški; Ž ženske; PT predtekmovanje; KV kvalifikacije; RP repesa-ži; 8F osmina finala; 4F četrtina finala; PF polfinale; UV tekmovanje za uvrstitev; FS finalna skupina; KO končnica; FI finale; • označuje odločitev. Če ni posebne oznake, gre za tekmovanja moških. Ure po lokalnem času so v sivem polju.
18 odločitev
Streljanje	8.00	0.00	Pištola hitro streljanje 30 nabojev
	8.00	0.00	Premične tarče 30 nabojev
	8.00	0.00	Skeet 75 golobov
Veslanje	9.00	1.00	Vse kategorije M in Ž (7.-ll.mesto)
Hokej na travi	9.00	1.00	Avstralija - ZRN Ž (PT)
	10.45	2.45	Nizozemska - Vel. Britanija Ž (PT)
	13.30	3.30	J. Koreja - Kanada Ž (PT)
	15.15	7.15	Argentina - ZDA Ž (PT)
Namizni tenis	9.00	1.00	Posamezno in dvojice M + Ž (l.kolo)
Sabljanje	9.00	1.00	Meč posamezniki (PT)
	14.00	6.00	Sablja posamezniki (PT)
	19.00	11.00	Sablja posamezniki
Atletika	9.00	1.00	Sedmeroboj 100 m ovire
	9.10	1.10	Krogla M (KV)
	9.30	1.30	Maraton Ž
	9.50	1.50	100 m M (PT)
	10.00	2.00	Sedmeroboj višina
	10.10	2.10	Troskok (KV)
	11.00	3.00	400 m ovire M (PT)
	12.40	4.40	400 m Ž (PT)
	13.25	5.25	100 m M (PT)
	13.30	5.30	Sedmeroboj krogla
	13.50	5.50	Hoja 20 km
	14.00	6.00	800 m M (PT)
	14.40	6.40	3000 m Ž (PT)
	15.40	7.40	3000 m Ž (PT)
	16.00	8.00	Sedmeroboj 200 m
	16.10	8.10	Krogla M
	16.30	8.30	10000 m M (PT)
Vaterpolo	9.00	1.00	Kitajska - ZDA (PT)
	10.15	2.15	Grčija - Jugoslavija (PT)
	11,30	3.30	Španija - Madžarska (PT)
	14.00	6.00	ZRN - J. Koreja (PT)
	15.15	7.15	Avstralija - Italija (PT)
	16.30	8.30	SZ - Francija (PT)
Košarka	9.45	1.45	Španija - Kanada (PT)
	11.45	3.45	Brazilija - Egipt (Pt)
	14.30	6.30	Kitajska - ZDA (PT)
	16.30	8.30	Portoriko - Srednjeafriška rep.(PT)
	19.30	11.30	J. Koreja - SZ (PT)
	21.30	13.30	Jugoslavija - Avstralija (PT)
Odbojka	9.45	1.45	ZDA - Brazilija Ž (PT)
	12.00	4.00	Kitajska - Peru Ž (PT)
	18.30	10.30	NDR - Japonska Ž (PT)
	20.30	12.30	J. Koreja - SZ Ž (PT)
Tenis	10.00	2.00	Dvojice M (1. kolo)
	10.00	2.00	Posameznice (1. kolo)
Boks	10.00	2.00	2. kolo
	19.00	11.00	2. kolo
Plavanje	.10.00	2.00	400 m prosto M (PT)
	10.00	2.00	100 m delfin Ž (PT)
-	10.00	2.00	200 m prsno M (PT)
	10.00	2.00	100 m prsno Ž (PT)
	10.00	2.00	4x100 prosto M (PT)
	10.00	2.00	800 m prosto Ž (PT)
	20.00	12.00	400 m prosto M
	20.00	12.00	100 m delfin Ž
	20.00	12.00	200 m prsno M
	20.00	12.00	100 m prsno Ž
	20.00	12.00	4x100 m prosto M
Gimnastika	12.00	4.00	Finale na orodjih Ž
Jadranje	13.30	5.30	Četrta regata
Rokomet	14.00	6.00	ZDA - ČSSR Ž (PT)
	15.30	7.30	Slonokoščena obala - SZ Ž (PT)
	18.00	7.30	J. Koreja - Jugoslavija Ž (PT)
	19.30	11.30	Kitajska - Norveška Ž (PT)
Kolesarstvo	18.00	10.00	Zasledovalna vožnja ekipno (KV)
	18.00	10.00	Hitrostna vožnja M (PF)
	18.00	10.00	Hitrostna vožnja Ž (PF)
	18.00	10.00	Zasledovalna vožnja ekipno (4F)
LEGENDA: M moški; Ž ženske; PT predtekmovanje; KV kvalifikacije; RP repesa-ži; 8F osmina finala; 4F četrtina finala; PF polfinale; UV tekmovanje za uvrstitev, FS finalna skupina; KO končnica; FI finale; • označuje odločitev. Če ni posebne oznake, gre za tekmovanja moških. Ure po lokalnem času so v sivem polju.
Nogomet: drugo kolo italijanskega pokala
Roma in Juventus že izločena
•?' v ‘	-
'• ^ ■■■' .
■	‘v •
- ■2-.
'•i-	....	*•
Dušan Jelinčič

Zvezdnate noči
Utrinki iz Karakoruma
Sinočnje kolo italijanskega pokala se je dokaj klavrno končalo za Juventus in Romo, ki sta bila predčasno izločena iz končnice tega tekmovanja. Tudi Udinese si je s porazom v Pistoii proti Fiorentini v bistvu že zapravil možnost, da bi se uvrstil v četrtino finala. Glede uvrstitve v osmerico najboljših pa bo za nekatere postave A lige (Torino, Napoli, Inter in Sampdo-ria) odločalo tretje kolo, ki bo v sredo, 28. t. m.
IZIDI 2. KOLA
1.	skupina: Milan - Verona 1:1, Sambenedettese - Torino 1:1. Lestvica: Verona in Milan 3, Sambenedettese in Torino 1. Prihodnje kolo: Torino -Milan, Verona - Sambenedettese.
2.	skupina: Lecce - Modena 3:1, Napoli - Cesena 2:0. Lestvica: Lecce in Napoli 3, Cesena 2, Modena 0. Prihodnje kolo: Cesena - Lecce, Modena - Napoli.
3.	skupina: Ancona - Roma 1:0, Pescara - Piša 2:2. Lestvica: Piša in Anco-
01ympia in Bor v moški ter Sokol Indules in Bor v ženski konkurenci bodo branili barve zamejske odbojke na nedeljski 22. izvedbi tradicionalnega Pokala prijateljstva, ene najstarejših mednarodnih športnih prireditev, ki se jih udeležujejo naši športniki. Letošnja izvedba bo na Tržaškem (ženske) in Goriškem (moški), poleg naših ekip pa bodo nastopile še po dve najboljši šesterki iz Slovenije in z Reškega.
Moški kvalifikacijski del je bil v torek v Gorici. 01ympia in Bor sta izločila iz nadaljnjega tekmovanja odbojkarje Vala-Našega prapora. Prenovljena postava bivšega našega zastopnika v C-l ligi je po predvidevanju potegnila krajši konec, saj letos sestavljajo ekipo (z izjemo kapetana Lavrenčiča) satno mladinci, ki so lani igrali v D %i. Prvo mesto je osvojila 01ympia, ki je brez večjih težav zmagala v obeh srečanjih, čeprav Špacapan in tovariši niso še v najboljši formi.
Kolesarstvo: Pariz - Bruselj
Golz pred Fignonom
BRUSELJ — Na 68. izvedbi kolesarske dirke Pariz - Bruselj je zmagal Golz (ZRN), ki je v sprintu prehitel Fignona (Fr.): Golz je 293 km prevozil v 7.43'40". Sledijo: 3. Lameire (Bel.), 4. Lavainne (Fr.), 5. Roes (Bel.), 11. Bontempi (It), 21. Roscioli (It.), 26. Ghirotto (It.), vsi po 19".
Nogomet: danes finale na turnirju na Vrhu
Na nogometnem igrišču v Kulturno-športnem centru na Vrhu se bosta danes (ob 18. uri) za prvo mesto na kraš-kem gostinskem turnirju v malem nogometu pomerili postavi gostiln Pri Aldotu in Devetak. Zanimiva pobuda, ki jo je letos prvič organizirala kraška športna gostinska organizacija, je bila deležna lepega uspeha, saj se je ob robu igrišča vsak dan zbiralo lepo število gledalcev. Zato je pričakovati, da bo tudi danes vse živo, saj se bosta Pomerili ekipi, ki sta v uvodnem delu Predvajali najboljši nogomet.
POLFINALNI TEKMI: Pri Aldotu -Pri Andreju 3:2 po enajstmetrovkah (1:1); Devetak - Dal Checo 3:2 (2:0).
na 3, Pescara 2, Roma 0. Prihodnje kolo: Piša - Ancona, Roma - Pescara.
4.	skupina: Bari - Sampdoria 1:1, Monza - Atalanta 1:2. Lestvica: Bari in Sampdoria 3, Atalanta 2, Monza 0. Prihodnje kolo: Atalanta - Bari, Sampdoria - Monza.
5.	skupina: Fiorentina - Udinese 3:0, Lazio - Inter 1:1. Lestvica: Lazio 3, Inter in Fiorentina 2, Udinese 1. Prihodnje kolo: Inter - Fiorentina, Udinese -Lazio.
6.	skupina: Brescia - Ascoli 0:0, Juventus - Como 0:0. Lestvica: Ascoli in Como 3, Brescia in Juventus 1. Prihodnje kolo: Ascoli - Como, Brescia -Juventus.
Več prijateljskih tekem
Včeraj so odigrali tudi več prijateljskih nogometnih tekem. Izidi: Zahodna Nemčija - Sovjetska zveza 1:0 (0:0), strelec Šmatovalenko v 57. min., avtogol; Vzhodna Nemčija - Poljska 1:2 (0:1); Turčija - Grčija 3:1 (2:1).
IZIDI
01ympia - Val-Naš prapor 2:0 (15:5, 15:10); Bor - Val-Naš prapor 2:1 (15:5, 10:15, 15:7); 01ympia - Bor 2:0 (15:8, 15:7).
Po prvem krogu, ko sta bili izločeni šesterki Agoresta in Brega Agrar (o tem smo že poročali), so v ženski konkurenci v ponedeljek in torek odigrali polfinalni tekmi. V Nabrežini je Sokol Indules s 3:0 (15:10, 15:3, 15:10) odpravil Slogo Koimpex, ki se je na tekmi predstavila s postavo mladink, v Trstu pa je Bor z gladkim 2:0 (15:0, 15:9) premagal Kontovel Electronic Shop.
Jutri predstavitev enajsterice Sovodenj
V sovodenjskem Kulturnem domu bodo jutri ob 20.30 predstavili ekipo Sovodenj, ki bo letos nastopala v 3. amaterski ligi. Vodstvo slovenskega kluba se je med poletjem precej potrudilo, da je sestavilo solidno ekipo z namenom, da bi se potegovala za naj-višja mesta.
Za nogometaši so začeli z ligaškimi tekmovanji tudi primorski rokometaši. V slovenski ligi za moške je Jadran osvojil prvi par točk (doma proti Pred-voru), Ajdovščina pa je klonila v Šoštanju. V ženski ligi sta bila uspešna Mlinotest (proti Fužinarju) in Burja (premagala je Olimpijo), medtem ko je izolska Ferrotehna izgubila v Železnikih.
Koper je za zdaj najbolje uvrščena slovenska ekipa v medrepubliški ligi. Po sicer povprečni igri so koprski nogometaši odpravili Jugokeramiko s 3:0. V tekmovanju slovenske lige se je Izola vrnila s točko iz Domžal (1:1), Vozila pa so doživela poraz v Novi Gorici proti Ljubljani. Jadran Lama je prvič izgubil v slovenski conski ligi, pa je še vedno najbolje uvrščena primorska ekipa. V primorski ligi so Vodice in Dragonja zmagale v vseh treh dosedanjih srečanjih.
Zaslužena zmaga Goričanov
PRO GORIZIA - PASIANESE 3:0 (1:0)
STRELCI: Marassi v 12', Della Valentina v 68', Giacometti v 79'.
PRO GORIZIA: Fabro, Candutti (Stacul), Giacomin, Cotterle, Marassi, Candoni, Della Valentina, Gon (Lazza-ra), Romano, Giacometti, Trevisan.
Pro Gorizia se je v sinočnjem srečanju za italijanski pokal oddolžila za poraz, ki ga je utrpela v prvem srečanju na tujem. Tokrat je pritisnila že od samega začetka in tudi zasluženo povedla. Domačini so v prvem delu še nekajkrat ogrozili nasprotnikova vrata, zelo priseben pa je bil vratar Gali-ussi, ki je večkrat odlično posegel. Igra v drugem polčasu je bila bolj raztrgana, domači igralci pa so se razživeli šele po drugem zadetku. Tedaj so nasprotniki popustili, tako da bi bila lahko zmaga Pro Gorizie še izdatnejša, če ne bi bili napadalci preveč lahkomiselni. (mal)
Včeraj v Kopru
Predstavili knjigo A. Rupla
KOPER — Včeraj je v Kopru prof. Aldo Rupel iz Gorice predstavil svojo novo knjigo, »Novo v zamejski telesni kulturi - Pogledi, popis dejavnosti in društev«, kar je bila prva predstavitev te knjige v Jugoslaviji. Prof. Rupla je v imenu telesnokulturne skupnosti Koper pozdravil njen predsednik Marijo Cerkvenik in potem ko je o liku prof. Alda Rupla spregovoril prof. Miloš Strgar, je avtor z zgoščenimi, vendar izredno bogatimi besedami predstavil knjigo, ki je nekakšno nadaljevanje prve njegove knjige, ki jo je izdal 1981. leta. (J. Kreft)
Nogomet: disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je po 1. kolu italijanskega pokala za eno kolo izključila Annonija (Como), Cantarut-tija (Brescia) in Parija (Sampdoria) -in do 28. t. m. diskvalificirala trenerja Udineseja Sonettija. V zvezi z 2. kolom B lige so bili za 3 kola diskvalificirani Corino (Catanzaro), za dve Stroppa (Monza), za eno pa Turrini (Parma), ekipi Genoe pa so naprtili 15 milijonov lir globe.
Piranski vozniki kartinga so tudi na svojem tekmovališču morali priznati premoč tekmovalcev iz Ljubljane. Na dirki za državno prvenstvo so bili ekipno drugi, vendar sta si posamična naslova zagotovili ekipi Domžale in Vosinek.
Na Primorskem še vedno odmeva zaplet, zaradi katerega koprska jadralca Kosmina in Antončič nista odpotovala v Seul. Svojo podporo jima je izrazilo tudi koprsko predsedstvo Socialistične zveze. Edini primorski olimpijec, kolesar Valter Bonča pa je po nastopu v moštveni vožnji medtem , izjavil, da ni zadovoljen z dosežkom. Več pričakuje od posamične vožnje.
Konec tedna bo na Primorskem nekaj velikih športnih prireditev, od katerih omenimo sobotni bovški maraton, namiznoteniški četveroboj ženskih vrst v Vrtojbi z udeležbo najboljših jugoslovanskih igralk in kegljaški turnir v Novi Gorici, kjer pričakujejo tudi svetovnega prvaka Urbanca. (DK)
Toda, kaj bo res tako? Vsakič, ko si domislim najslabšo in najbolj pesimistično varianto o tem, kaj »bodo ljudje mislili in porekli«, se moja misel iz neke reakcije sončnosti in pozitivnosti takoj prevesi na svoj svetli pol. Hudobni jeziki izginejo, ali pa jih je tako neznatno število, da ni vredno o njih izgubljati besed, medtem ko si domislim tistih, in dosti jih je, ki si želijo moj uspeh, in ki bodo ob mojem povratku domov tako komentirali mojo odpravo: »Dosegel je višino kar šest tisoč metrov!«
Ob tej misli se umirim in se že sprijaznim s povratkom, obenem pa težko verjamem, da se bom tako visoko še vrnil, ko pogledam navzdol. Kar vrže me. Vidim Mojmirja, ki zelo hitro napreduje po strmini pod mano. Očitno je po svoji navadi na pol poti, torej na taboru ena, spal, sedaj pa napreduje poln energije, optimizma in volje po uspehu. Opazujem ga otožno, ker vem, da bo on nadaljeval pot do Dvojke, jaz pa se bom vrnil. Kmalu je tako blizu, da mu zakričim in ga opozorim, da sem tu na skali in da ga vidim. Veselo mi odmaha s cepinom in že je pri meni.
Začudi se ob mojem resnem izrazu. »Mojmir, jaz grem nazaj!« mu rečem.
»Ne bodi neumen, saj je dosti bližje do Dvojke kot do baze,« mi odvrne. »Kar greva, ko pa sem dobil idealen ritem za napredovanje,« mi še de.
V trenutku me prepriča in že sem za njim na najhujšem delu ledene strmine. Očitno sem potreboval le soplezalca, ki me spodbudi z gotovo besedo in mi s svojim napredovanjem dokaže, da ta plezanja ni zame nemogoča, pa čeprav je nevarna in zelo naporna.
Vendar pa napredujem skoraj opotekaje in še v transu, ko pa le počasi pridobivam gotovost vase, tako da mi Mojmir od zgoraj zakriči: »Še malo, pa sva izven najhujšega!« Dobim dober, a zelo počasen ritem. Vendar mi ta prija.
Vstajenje
Kmalu se popolnoma ujamem, vendar pa se pokrajina okoli naju v hipu stemni. Nenadoma zavejo mrzel sunkovit veter, v obraz pa me zbadajo rezke snežinke. Zajame naju sunkoviti snežni metež. Mojmir je nekje pred mano, veter, kot da bi me hotel odpihati, jaz pa se mu upiram z vse večjo gotovostjo. Po hudem mora vedno priti še najhujše, tako da je pot navzgor le edina možna. Veter zavija z neznansko silo, v trenutku pa ne vidim ničesar, saj je sneženje divje in slepeče. Zalotim se, da razmišljam, kaj vse bom storil, če se bom rešil iz te zagate. Velike stvari mi rojijo po glavi, veter in sneženje pa počasi pojenjata. Naposled se zjasni in pred mano se prikaže vsa prostranost Karakoruma.
Torej je res! Po najtemnejši uri vedno nastopi najsvetlejša. Napade me evforija, ki je kot očiščenje in vstajenje. Zrem v neverjetne razgle-
de, ki se leščijo v sončnem blesku. Napredovanje je sedaj strumno in hitro. Zavedam se, da si prepevam sončne melodije, kar pomeni, da se je moje zaupanje vase spet ustalilo v moji duši. Ko pridem domov, se bom moral držati obvez, ki sem si jih zadal ob teh težkih trenutkih. To so »obljube ob smrtni uri«, prelahko pa se jim je ogniti, ko mine hud trenutek. Prelahko in nepošteno.
Sedaj je vse lažje. Bilo je le krizno obdobje, ki občasno zajame marsikaterega alpinista med vzponom, potem ko mine, pa je vse lepše, bolj svetlo in bolj polno. V daljavi pred mano vidim Mojmirja. Staknil je neke vrvi in napreduje ob njih. Sedaj se mi zdi počasnejši. Očitno je truden, saj ni mogel dolgo držati tako peklenskega ritma. Tudi jaz postajam utrujen, saj sem se očitno preveč sprostil in razbremenil. Navsezadnje moram danes še priti do Dvojke, ki vseeno ni tako blizu.
Primem se za tisto vrv, na katero se je prej soplezalec, in počasi žima-rim navkreber. Psihično se počutim dobro, sedaj pa se začenja obdobje fizičnega trpljenja. Sonce sije z izredno močjo, meni pa je kar slabo od toplote. Na nebu vidim le sedaj sovražno žarečo gmoto, zaradi katere napredujem z nadčloveškim naporom. Sneg je sedaj dober, saj ga je sonce razmehčalo.
Sonce! Še vedno hočem verjeti, da si vir življenja, vir optimizma in vere v bodočnost. Sonce! Zaradi tebe se mi zdi, da se bom razpočil od napora. Hlastam za zrakom, to je predvsem višina, sopem pa zaradi toplote. In vendar gre. Piham, sopem, govorim sam s seboj in se spodbujam na vse mogoče načine, v sebi si ponavljam imena oseb, ki bi želele, da ne bi prišel nikamor - vse miselne samoprevare pomagajo pri napredovanju - pa naj se kar pod nos obrišejo: jaz nadaljujem, in gre.
Znano trpljenje
Vtis imam nekega stalnega trpljenja, za katero pa vem, da ga bom zmogel. Kako sem tako gotov? To trpljenje mi je tako znano, tako prijateljsko. Pobrskati moram po bližnji preteklosti. Očitno je, da sem v podobnih pogojih, pa čeprav ne v takem visokogorju na višini preko šest tisoč, že vztrajal in zmogel napor. Očitno nekje doma. Vtis imam, da sem prav tak občutek že vsrkaval vase in ga tudi pozitivno izživel. Kdaj? Kje? Že vem. Ko sem se pripravljal na odpravo. Ko sem za trening tekel navkreber pod soncem. In se nisem ustavil, ko je bila muka najhujša, ko je bilo trpljenje na višku, temveč sem v njem vztrajal četrt, morda še pol ure. In to dan na dan ob najhujši vročini. In vedno sem imel vtis, da tako blaznega stanja ne bom premagal, da v njem ne bom zdržal, pa sem vedno. Vsak trenutek sem mislil, da se bom ustavil, ker sem imel vtis, da mi bo počilo srce in pljuča, pa se nisem nikoli. Le utrdil sem jih v naporu, to pa se mi sedaj bogato obrestuje.
Odbojka: kvalifikacije za Pokal prijateljstva
Znano zamejsko zastopstvo
	1	Ililil	šport na primorski;,,	*		H		Il	111
Na »sceni« tudi rokomet

obvestila

WM
%
	
KK BOR - MINIBASKET obvešča, da se bodo v ponedeljek, 26. t. •n., pričeli treningi minibasketa po sledečem urniku: letnika 1977/1978 - torek in sreda od 14.30 do 16.00; letnik 1979 in mlajši - ponedeljek od 14.30 do 15.30 in sreda od 15.30 do 16.30. Vpisovanje neposredno na treningih ali po tel. 943680 (Sancin).
PLAVALNI KLUB BOR organizira plavalno dejavnost v baze-no pri Alturi za začetnike in plavalce ob ponedeljkih in četrtkih s pričetkom 3- oktobra 1988. Prijave sprejemajo po telefonu na št. 823293.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se pričela vpisovanja v moško in žensko miniodbojko (letnika J977, 1978 in mlajši). Prijave najkasne-le do 23. t. m. v Borovem športnem centru od 17.00 do 19.00 ali po telefonu št.
ATLETSKO DRUŠTVO
bor INFORDATA
vabi mlade od višjih razredov osnovne uo nižjih razredov višje srednje šole na atletske popoldneve, katerih namen je sPoznavanje mladih z atletiko. Trenin-9> bodo pod nadzorstvom trenerjev bruštva potekali do srede oktobra vsak t?rek in četrtek od 15. do 17. ure na Rolonji.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET
obvešča, da so treningi v minibasketu (za letnike od 1982 do 1977) vsak torek in četrtek od 16.00 do 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vpisovanje neposredno pred treningi.
ŠZOLVMPIA
iz Gorice bo v kratkem pričelo z vadbo ritmične telovadbe, na katero vabi dekleta od 5. do 10. leta starosti. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 15.30 v telovadnici združenja. Podrobna pojasnila dajejo v trgovini K2 Šport in v Katoliški knjigarni.
ZSŠDI
organizira plavalni tečaj za otroke zadnjega letnika otroškega vrtca ter osnovne in nižje srednje šole. Tečaj bo v bazenu v Lipici vsak torek od oktobra 1988 do maja 1989. Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304. VODSTVO MEDDRUŠTVENE ZAMEJSKE SMUČARSKE TEKMOVALNE EKIPE obvešča, da se treningi članov ekipe nadaljujejo v telovadnici v Zgoniku ob sredah in petkih od 17. do 19. ure. KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET
obvešča, da sprejema vpisnine za začetniški tečaj do 30. t. m. na kotalkališču Repentabrske ul. vsak da, razen sobote in nedelje, od 19. do 20. ure.
Atletika: Ruzzier uspešen v Varšavi
Na sobotnem mednarodnem tekmovanju v Varšavi v hoji na 20 km, imenovanem »Zloty buti« (zlati čevelj), je nastopil tudi naš atlet Fabio Ruzzier. Poleg njega in še dveh italijanskih tekmovalcev so nastopili še vsi poljski in madžarski državni reprezentantje, ki niso odpotovali v Seul, in pa drugi odlični predstavniki iz ČSSR ter jugoslovanski rekorder Milan Balek. V taki hudi konkurenci je zato 6. mesto Ruzziera odličen uspeh, saj je bil ob koncu tudi nagrajen kot doslej najbolje uvrščen atlet iz zahodnih držav. Končni zmagovalec je bil Poljak Kos pred Madžaroma Kanyo ter Verebom, medtem ko se je jugoslovanski reprezentant Balek uvrstil na 11. mesto.
Balinanje: Vrh na 3. mestn v N, Gorici
V Novi Gorici je balinarski klub Gostol priredil turnir, na katerem je nastopilo devet ekip z Goriškega in iz zamejstva. Balinarji iz Nabrežine so izpadli v predtekmovanju, igralci Vrha pa so se prebili v polfinale, kjer so po ogorčenem boju izgubili z Meblom, kasnejšim zmagovalcem. Zato pa so v boju za tretje mesto gladko kar s 13:0 premagali ekipo organizatorja. Rezultati.
PREDTEKMOVANJE - 1. skupina: Iskra - Meblo 2:13, Iskra
-	Vrh 0:13, Meblo - Vrh 6:4; 2. skupina: Gorica - Antena 8:5, Gorica - Ozeljan 13:10, Antena - Ozeljan 8:5; 3. skupina: Plastika
-	Nabrežina 6:9, Plastika - Gostol 8:10, Nabrežina - Gostol 9:12.
POLFINALE: Vrh - Meblo 8:9, Gorica - Gostol 10:4; FINALE ZA 3. MESTO: Gostol - Vrh 0:13; FINALE ZA 1. MESTO: Gorica - Meblo 4:8.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Meblo, 2. Gorica, 3. Vrh, 4. Gostol. (E. Curlič)
Srečanje SPDT s pobratenim društvom
Vedro na Planini Jezero
Lepa skupina planincev SPDT se je v soboto in nedeljo z osebnimi avtomobili podala na izlet na Planino Jezero, kjer se je srečala s člani pobratenega planinskega društva Integral iz Ljubljane. Srečanje je že tradicionalno od leta 1980, ko sta se društvi pobratili prav v koči, ki jo upravlja to društvo.
Izlet je vodil Mario Milič, v večernih urah pa je bila v koči prijetna družabnost s harmoniko, klepetom in petjem. V nedeljo so se planinci podali na izlet do koče pri Triglavskih jezerih. Koča je že obnovljena, slovesno odprtje pa bo prav v nedeljo. Prihodnje leto bo srečanje priredilo SPDT.
Kmalu izlet SPDT na Špik
SPDT prireja 24. in 25. t. m. izlet z osebnimi avtomobili na Špik. Odhod planincev bo v soboto ob 15. uri izpred openskega tramvaja, od koder se bodo podali do Kranjske gore in v Veliko Pišnico do parkirišča v gozdu. Od tja bodo šli peš do koče v Krnici (1218 m), kjer bodo prespali.
Naslednjega dne se bodo podali na vrh Špika (2472 m), kamor bodo prišli okoli poldne. Povratek v Trst je predviden okoli 20.30. Izlet vodi Peter Suhadolc, pri katerem dobite tudi vse informacije v večernih urah (tel. 211232).
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500 - din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Izdaja in tiska
M™
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
22. septembra 1988
Razpleti v preiskavi po streljanju na nemškega finančnega izvedenca
Teroristi RAF in Rdečih brigad
izvedli atentat
BONN — Skrajnolevičarska teroristična organizacija Rote Armee Fraktion RAF je prevzela odgovornost za atentat na namestnika zahodnonemškega zakladnega ministra Hansa Titmeyerja. Teroristi so poslali svoje sporočilo po pošti, naslovili pa so ga na bonnske urade tiskovnih agencij.
Poleg pisma so člani organizacije Rote Armee Fraktion priložili še politični dokument, ki so ga podpisali RAF in Rdeče brigade za ustanovitev komunistične partije v boju. Tako sporočilo kot priloženi dokument sta napisani samo v nemščini. Teroristi so napisali, da je na Titmeyerja streljala izbrana enota celice Khaled Aker, ki so jo tokrat prvič zasledili v Nemčiji. Siglo »komando Khaled Aker« so prvič uporabili pred dvema letoma v Španiji, ko je policija aretirala skupino pripadnikov oboroženega krila terorističnega gibanja ETA in’ odkrila že pripravljena politična sporočila. Aretiranci so pripravljali atentat prav na dan 20. septembra, pri sebi pa so imeli enako orožje kot teroristi, ki so 20. septembra letos streljali na Titmeyerja
na Titmeyerja
Sodelovanje med RAF in Rdečimi brigadami je v vprašanje, s katerim so se že ukvarjale protiteroristične preiskovalne enote. Italijanski preiskovalci so izjavili, da so jim bile kopije dokumenta že znane, saj so jih našli pred dvema tednoma v enem izmed rimskih skrivališča Rdečih brigad. Karabinjerji so nemškim kolegom tudi sporočili, da teroristični organizaciji pripravljata vrsto atentatov proti javnim osebnostim, ki se ukvarjajo s finančnim resorjem.
Že pred leti so se RAF in Rdeče brigade odločile, da bodo v imenu skupnih »mučenikov« poenotile boj proti najvidnejšim zastopnikom deviantnega kapitalizma. Prva žrtev tovrstnih atentatov je bil bil Heinz Beckurts, član predsedništva industrijske skipine Siemens, ki so ga umorili julija 1986. leta. Atentat so izvedli člani RAF, odgovornost pa je prevzela celica Rdečih brigad Mara Cagol, po imenu »mučenice« Margherite Cagol, ki je padla v spopadu s policijo.
Sodelovanje med RAF in Rdečimi brigadami pa so doslej prikrivali predvsem italijanski partnerji, ki so trdili, da so Rdeče brigade prešibke v primerjavi z bolje organiziranimi nemškimi kolegi.
V Disneylandu Mikikrava
Krava Mickey Moo je častni gost Disneylanda, ker ima na boku »odtis« slavne Miki Miškove glave	(Telefoto AP)
Zaradi obleke pa ne!
Damo na sliki (piše se Brenda Taylor) so odslovili, ker ni bila povsem briljantna v odvetniški službi. S to verzijo pa se ne strinja dekle, ki trdi, da so »bossa« motile predvsem oprijete obleke in jo je zaradi tega menda tudi psoval	(Telefoto AP)
Ptice selivke ogrožajo letalski promet v Izraelu
TEL AVTV — Izraelsko društvo za zaščito narave je pred kratkim izdalo koledar za 5.749. židovsko leto. Na naslovni strani koledarja je velika barvna fotografija jate ptic, sredi katere leti veliko reaktivno letalo. Besedilo pod sliko pa v angleškem in hebrejskem jeziku poziva na previdnost z velikim napisom: »Na nebu nismo sami.«
To opozorilo je dokaj aktualno, saj je bilo v zadnjih dvajsetih letih nad Izraelom precej letalskih nesreč, ki so jih povzročile ptice. Tako se je na primer leta 1974 zrušilo vojaško letalo, ki je priletelo v jato ptic in pilot letala je pri, tem umrl. V drugih nesrečah je bilo precej pilotov poškodovanih, več letal pa popolnoma uničenih, tako da škodo ocenjujejo na več desetin milijonov dolarjev.
Prav jesen je tista, ko Izrael preletava največ ptic, ki se iz vzhodne Evrope in zahodne Azije selijo v tople predele Afrike. Prav te selitve pa predstavljajo največjo nevarnost tako za ptice same kot za izraelska letala.
Da bi čim bolj omejili število teh nesreč, pa je društvo za zaščito narave pred nekaj leti ustanovilo posebno skupino, ki vsako leto spremlja selitev ptic preko izraelskega ozemlja. Ptice so to pot izbrale že pred več stoletij, zato se njihove smeri ne da spremeniti. Zato pa z rednim opozarja-
njem pilotov o prihodih večjih jat bistveno pripomorejo k večji varnosti na nebu. Dovolj zgovoren je podatek, da po letu 1984, ko je bila ta skupina formirana, nad Izraelom ni prišlo do hujše nesreče, v kateri bi bile udeležene ptice in letala.
Letos se je selitev ptic začela že v začetku druge polovice avgusta, ko je samo v enem tednu Izrael preletelo preko 200 tisoč sivih kanj. Toda pravi naval šele pričakujejo. Tudi štorklje so se že začele seliti in v Afriko naj bi jih preko Izraela priletelo približno 160 tisoč. Precej jat se za kratek čas tudi ustavi in večina si za postanek izbere področje med Haifo in Afulo. Tako v zadnjih dneh septembra ni redek pojav, da ptice na tem področju zasedejo vsako prosto površino.
Toda najhujše šele prihaja. Do začetka oktobra se bodo selili skobci, orli in pelikani, skupno pa bo pri tej ptičji migraciji Izrael preletelo od 15 do 20 milijonov ptic. Nerodno pri tem je le to, da si precej jat izbere za svoj koridor prostor nad izredno prometnim telavivskim letališčem. Pri tem pa se ne da nič storiti in ptice morajo imeti prednost, trdijo predstavniki društva za zaščito narave.
Islamsko pravo v Sudanu bo odslej še bolj strogo
KARTUM Sudanska vlada je pred nedavnim odobrila predlog o spremembi t. i. šarije, to je islamskega zakonika, ki določa vrsto norm v pravosodju in verskem življenju. Novo različico šarije je sestavil sudanski pravosodni minister in zet ministrskega predsednika Hasan Turabi, po mnenju opazovalcev pa je v primerjavi s prejšnjo korak nazaj, saj še v večji meri poglablja prepad med obema prevladujočima religijama v Sudanu, to je islamom in krščanstvom.
Pred nedavnim odobrena šarija še zlasti ostro kaznuje prešuštnike, saj je v takih primerih predvidena smrtna kazen. Nekoliko bolj »mila« je do homoseksualcev, za katere predvideva bičanje in petletno ječo. Oboroženi vlomilci bodo odslej kaznovani s križanjem. tatovi pa z rezanjem okončin. Šarija je stroga tudi do tistih, ki se versko spreobrnejo in izstopijo iz isla-
ma, saj bodo odpadniki kaznovani s smrtjo.
Ravno to določilo je naletelo na ostre kritike, še zlasti v vrstah najbolj skrajnih verskih skupin iz krščanskega tabora. Voditelji Ljudske osvobodilne vojske, gverilske skupine, ki se bojuje na jugu države, so napovedali odpor zoper novo različico šarije, negativno mnenje pa je izrekel tudi vodja opozicijske parlamentarne koalicije, ki je ravno tako z južnega (kr-ščanskegajdela države.
Nova šarija vsekakor ne bo veljala povsod v Sudanu. Najostrejše kazni zoper izstop iz islama namreč ne bodo veljale na jugu države, kar opazovalci ocenjujejo kot edino »koncesijo« sudanskega režima krščanski manjšini. Šarija pa vseeno ne bo prizanašala številnim kristjanom, ki so zaradi čedalje večje gverilske dejavnosti zbežali iz južnih predelov in se naselili na severu države.
V Afganistanu cvete kupčija z ujetniki iz SZ
KABUL — Nerešeno vprašanje sovjetskih vojakov, ki so v rokah afganistanskih upornikov, ostaja kljub naporom za dosego miru odprto. Na osnovi zahodnih diplomatskih virov in podatkov upornikov kaže, da je sovjetskih jetnikov približno 50, njihova usoda pa je precej negotova, saj je vsakršno posredovanje mednarodnih ustanov, kot je na primer Rdeči križ, od leta 1982 onemogočeno. Navadno se dogaja, da o usodi ujetih mudžahedinov ali pa sovjetskih vojakov »barantajo« kar obe nasprotujoči si strani. Pred nedavnim so za enega sovjetskega oficirja osvobodili na primer 11 mudžahedinov. Naj večja ovira je v tem, da ujetnike ne ščiti n°" bena mednarodna konvencija. Za Sovjete so namreč islamski uporniki le navadni banditi, za mudža-hedine pa so Sovjeti heretiki.
Nabiranje smeti je donosen posel
MANILA - Skoraj 20 tisoč Filipincev se preživlja z nabiranjem in »sortiranjem« mestnih odpadkov, ki jih smetarska služba odlaga v predmestju Manile. Tu se je s časom ustvaril pravi hrib najrazličejše nesnage in domačini so ga že poimenovali »kadeča se gora«, zaradi dima, ki ga povzročata samovžig in termentiranje odpadnih snovi.
Ob kadeči se gori tečeta smrdljivi rečici, v kateri nabiralci odpadkov pomivajo predmete, ki jih nato pošljejo v predelavo. Ljudje nabirajo pločevinke, plastične in kovinske predmete, karton in steklo. Če je bera dobra, lahko iztržijo tudi do 70 pesosov na dan, to je približno 4.600 lir, kar je vsekakor več, kot dnevna mezda delavca v tovarni. Da bi čimprej prišli na »delovno mesto«, so si nekateri nabiralci smeti v bližini kadeče se gore postavili barake.
Rekordna zaplemba heroina
V Hongkongu so zaplenili 94 kilogramov heroina, ki bi ga na ameriškem tržišču prodali za 128 milijonov dolarjev (AP)
Lažna preteklost Geidarja Alijeva
MOSKVA — Nekdanjemu voditelju azerbajdžanske KP trda prede in vse kaže, da bo moral na zahtevo javnosti pred sodnike. Geidar Alijev, ki je bil men leti 82-87 tudi član političnega urada KPSZ je vse svoje življenje lagal, goljufal in ponarejal dokumente. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bila star 18 let, da bi se izognil fronti pa je kupil zdravniško potrdilo, da boleha za tuberkulozo. To mu je hkrati omogočilo, da je dobil službo v azerbajd-žanskem oddelku KGB, kjer je delal kot kurir. Niti študija ni dokončal, kljub temu pa mu je kmalu po vojni najprej uspelo dobiti ponarejeno diplomo fakultete za zgodovino, nato pa še uradno izjavo, da se je boril na fronti. Stvari seveda niso šle tako neopazno mimo, vendar je imel Alijev izredno srečo. Njegov starejši brat, ki je bil član akademije znanosti v Azerbajdžanu je poskrbel, da je celo KGB arhivirala »primer Alijev« in spregledala njegovo lažno preteklost.
Stinger na manevrih NATO v Furlaniji
AVIANO — Na vojaških manevrih »displaV determination«, na katerih morajo vojaki pokazati, kako se znajdejo v najzahtevnejših položajih in ki potekajo v kraju Cellina Meduna pri Pordenonu, so predstavili tudi raketo Stinger.
Raketa sodi med najsodobnejše orožje, ki ga uporablja italijanska vojska. Gre za komaj 16 kilogramov težak predmet in ga torej lahko prenaša en sam človek. Čeprav je izdelana po najzahtevnejših kriterijih računalniške tehnologije, Je njeno upravljanje zelo enostavno, učinek pa >?' redno velik. Stinger leti do tri kilometre daleč n* največ 2 kilometra visoko, opremljen pa je s p°' sebnimi napravami, ki s pomočjo infrardečih žarkov letalskih radarjev lahko loči sovražnikov letalo od zavezniškega. Možnost, da bi raket zgrešila cilj je torej skoraj nična. Ves čas leta P® Stinger oddaja razpoznavne signale in potrebo informacije operaterju na zemlji.	e
Žepna raketa, kot so jo že poimenovali, sta!li razmeroma malo, vsekakor veliko manj od let in helikopterjev, ki jih sestreljuje.
PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ŠT. 10

slikovna križanka
l/ sivih poljih »voščilo« za novo šolsko leto
Dragi minikrižkraževci,
z novim šolskim letom je tudi priloga Primorskega dnevnika Minikrižkraž zopet z vami. Minikrižkraž je sicer »mlad«, saj bo obiskoval le »drugi razred«, to je: izhajal bo drugo leto zaporedoma in bo z vami skozi vse šolsko leto.
Iskreno upam, da boste tudi z letošnjo prilogo zadovoljni, kot ste bili v minulem šolskem letu, kot je pokazal odziv vaših prispevkov (risb).
Naše uredništvo se bo tudi letos trudilo, da boste v Minikrižkražu dobili kar največ zabavnih in poučnih igric.
In še: pošljite nam čim več prispevkov (risbic) in prejeli boste lepe nagrade.
Vsem minikrižkraževcem uspešno šolsko leto.
Branko Lakovič
kvizi wr uganke •*- rebusi »v križanke m- anagrami puzzle slikovne križanke

minikrižkraž
naši in drugi slikovni kvizi
Kdo je bil najboljši strelec na letošnjem evropskem nogometnem prvenstvu v Zahodni Nemčiji
□	Van Basten
□	Vialli
4*-^	O Protasov
■ '■ .
Kje se odvija tradicionalni praznik Tabor?
□	na Proseku
□	na Opčinah
□	v Dolini
Katero je glavno mesto Iraka?
! Pl,
□	Damask
□	Teheran
□	Bagdad
Ime švedskega teniškega igralca Edberga?
□	Stefan
□	Mats
□	Bjorn
Ime ameriškega
pisatelja
Hemingwaya?
□ John William n Ernest
V kateri naši občini je vas Zabrežec
□	v dolinski
□	v zgoniški
□	v doberdobski
tS^fSSSS.1	SZrJZS« 'e "to™	"a ^
križanka za minipoliglote
1 B		2 S	■		3 C
4	5		6	R	
7					N
H	1		8	9	
	10	A			
	11	T			S
V lik vpiši slikam odgovarjajoče besede v italijanščini, oziroma v angleščini.
\
RMK1
!
minikrižkraž
slikovna križanka
				Hmmia JCHS .	MESTO Z BAZILIKO SV. ANTONA	IT. NOG. RADIOKOMENTA-TOR (ENRICO)	AMERIŠKO MOŠKO IME	US« ATLETINJ« TAVČARJEVA	PRIPRAVA S TANKO MREŽO	TONE ČUFAR	ANTON AŠKERC	NOMEN NESCIO
				MEJI NA AFGANISTAN								
				PREBIVALEC ZDA								
				9						ODPOSLANEC. POOBLAŠČENEC	NADLEŽNA ŽUŽELKA	m mmm omm
				REKA V JUŽNI AMERIKI								TURČIJA
LUKSEMBURG		IT. FILM. IGRALEC (ALBERTO)	FOVRSIN*. OBMOČJE	PRODUKTI TRT					KONICA			
				KATEGORIJA (OKR.)					ZAPREKA			
MESTO NA JAPONSKEM								FILMSKI IGRALEC SHARIF				
NASA OPERNA PEVKA JANKOVIČ					GALERIJA V LJUBLJANI			AVT. OZNAKA VICENZE			ŽENSKO UUBK. IME	DVE NIČLI
ČEVLJARSKA NIT						VOLT ITALIJA. AVSTRIJA		ITALIJANSKO JEZERO BEOGRAD				
SLAVILNA PESEM				TUDI RIO GRANDE DEL NORTE								
AFRIŠKI VELETOK				IT. PISEC (EMILIO)								HINMIŽKBAŽ Zt KAK ČAS
mreža
	T			
		e		L
			N	
R				
			R	
Kaj je narisano ob Uku? Ugani in besede vpiši v lik. V pomoč je nekaj črk že vpisanih vanj.


minikrižkraž
križanka
1	2		3P	4	5	6	7
8	R	9		10			
11			12		13	R	
		14	M	15			
16	17			18		19	20
21			22 M		23		P
24				R		25	
VODORAVNO:
1. Edvard Kocbek,
3.	reka na Notranjskem,
8. nebesni pojav,
10.	značilna pokrajina nad Trstom (športno društvo),
11.	prestolnica Gane (500.000 preb.),
13.	ploščinske mere,
14.	priprava za oblogo zidov,
16. geometrijski pojem,
18.	ločilo,
21. muslimanski duhovnik,
23.	Prešernov prijatelj (Matija),
24.	najboljši slovenski telovadec vseh časov (Miro),
25.	avt. oznaka Turina.
NAVPIČNO:
1.	žensko ime,
2.	velik dalmatinski otok,
4.	Ivan Kotnik,
5.	poleg Cerarja odličen slovenski telovadec (Miloš),
6.	oz. zaimek,
7.	odlični športniki, šampioni,
9. značilna ptica roparica,
12.	sam brez glave,
15.	daljša pesnitev,
16.	priprava za pretakanje tekočinj
17.	... in priimek,
19.	geometrijski pojem,
20.	gora na Filipinih (ognjenik),
22. primorska rečenica.
anagram
EP: SITI DANCI
Za naše pojme ne preveč nevarno vnetje.
kombinacijska križanka
Razporedi v Uk vodoravno in navpično vse spodnje besede. Če jih boš vse pravdno razporedit, boš v sivih poljih navpično lahko bral ime in priimek odličnega nogometaša (na sliki).
2	črki: iZ — OT — PA — RŽ — TN
3	črke: ALA — DOK — JOE — OIL — LAŽ — PET
4	črke: GNOJ — NIVO — OAZA
5	črk:	INTER — MATKO — ORSON — URALI
6	črk:	LORENA — ROMANO — TAMARA — USTAVA
8 črk:	ATALANTA
igra z računalnikom
5 5=54272 7 DIM A <15 >,D <15 >
10 FORL =STOS +64 * POKEL,0 > NEKT GOSUB 1000 GOSUB 1100 GOSUB 1200
15
17
18 20 25 30 40 45 50 60 70 72
75
76 80 82 84 86 83 30 92 94
96
97
98 100 105 1 10 120 130 140 150 160 170 180 185
187
188 190
PRINT" J"; "PREMI J "tPRINT
PRI NT PRINT PRINT PRINT PRINT
TAB(7); TAB < 7 ) / TAB<7)1 TAB <7)1 TAB<7)1 PRINT TAB<7)1 PRINT TAB < 7 ) ; PRINT TAB < 7 ) ) 1
'U --> OBLIKA VALOVA" A --> ATTACK"
S --> SUSTAIN"
T --> CAS SUSTAINA"
R --> RELEASE"
D --> OECAV-P ~-> ŠIRINA VALOVA" B --> MRTVI CAS"
--> ZV IS.FREOUENZE’ "■> ZNIZ.FREOUENZE* 80
Igro je pripravi!
MITJA MALALAN
in to za
COMMODORE 64
PRiirr tab<7>>" +
PRINT TAB (( 7 ) / "-> ZNIZ . FREGMJENZ E “ * PR I NT I PR INT
GETA*i IF A*-'"'THEN IF A*="W"THEN 200 IF A*="A"THEN 250 IF A*=''S"THEN 300 IF A$="R"THEN 350 IF A$-"D"THEN 400 IF A$="P"THEN 450 IF A*="T”THEN 500 IF A*="+"THEN GOSUB 1400 IF A*>"B’'THEN 550 IF A$="-"THEN GOSUB 1450 REN
POKE S +24,15 POKE S +5,161A +0 POKE S+S,16.SL+R POKE S +3,INT<P/256 >
POKE S+2,P-256*INT<P/256 >
FOR 1=1 TO 8
I F INT C F C I))<=65536THENP0KE S + l,INT(F(I)/256) POKE S,F<I)-25G*INT<F(15/256)
IFINTCF(I>)<“6553STHENP0KE S+4,2t(W+3)+1 F0RJ=1T0TINEXT POKE S+4,2t<UI + 3)
FORJ =1TOB * NEKT NEKT IIGOTO 20
200 PR INT"OBL IKA VALOVA";" - "ILUPRINT £02 PRINT”1-TRIKOTNA■
£04 PRINT"2=ZAGASTA"
206 PR 1NT"3-KVADRATNA"
208 PRINT"4-BELI GLAS"iPRINT £10 INPUT" IZBER I OBLIKO VALOVA < 1-4 > " ; L!
215 IFW< 1 ORW>4THEN210 220 GOTO 1013
250 PRINT"ATTACK -"IAiPRINT 260 INPUT"IZ BERI ATTACK C0-15)";A 265 IFA<0ORA >15THEN£60 £70 GOTO 100
300 PRINT"SUSTAIN -";SL:PRINT 310 INPUT"IZBERI SUSTAIN <0-15)“;SL 315 IFSL<0ORSL>15THEN310 320 GOTO 100
350 PRINT"RELEASE -"IRIPRINT
480 500 510 515 520 530 550 560 570 1000 1010 I 100 1 1 10 1 120
GOTO 100
PRIMT"TRAJANJE SUSTAINA -";T; "M ILLI SEKUND"I PR INT'
PRINT"NAJMANJSE TRAJANJE ZA CIKEL "I PRINT"ATTACK/DECAV JE I* PRINT A(A)+D<D>;"MILISEKUND "IPRINT INPUT"IZBERI TRAJANJE V MIL ISEKUNDAH";T GOTO 100
PRI ITT" MRTVI CAS JE " ; B; "MIL ISEKUND " I PR INT PRINT"IZBERI MRTVI CAS"I INPUT" V MIL ISEKUNDAH";B GOTO 100
W=1iA=BiD-6iR»9iSL-12:P-2000>T-302 RETURN
FOR I =■ 1 T08 : READF < I ) l NEKT
DATA 4291,4817,5407,5728,6430,7217,8101,8538 RETURN
1200 FOR I=0TOI5 * READ A<I):D<I)=3*A<I)lNEKT
1210 DATA 2,8,16,24,38,56,68,80,100,250,500,800,1000,3000,5000,7000 1220 RETURN
1400 FOR I- IT08IF<I)*F<I)*2tNEKT * RETURN 1450 FOR I - 1T08 1F<I)*F<I> /2 * I-IEKTI RETURN READV.
360 INPUT"1ZBERI RELEASE <0-15>";R 365 IFR<0ORR>15THEN360 370 GOTO 100
400 PRINT"DECAY -"IDIPRINT 410 INPUT"IZBERI DECAY <0-15)";D 4 15 IFD < 0ORD >15THEN410 420 GOTO 100
450 PRINT"SIRINA VALOVA -"; 100»P/4085 I PR INT 460 PRINT"IZBERI ŠIRINO VALOVA "I INPUT”<0- 100>" ; P 465 IFP<0ORP>I00THEN460 470 P=P*4095/100
rninikrižkraž

osmosmerka (»puzzle«)
A D L B B E O N R E E T T T
0	O
1	N I R M A
M O A N R G T E I E N S I A N L N T A R N S
N Z N E E R S E T J U T O Q B R S O R E E L
A E S C U E Z S U E K R A T I A R P F S L S
Po abecednem redu navedeni piloti, avtomobili in dirkališča formule 1 so v liku pomešani v vseh osmih smereh (vodoravno, navpično, diagonalno, naprej in nazaj).
Ko boš uokviri! vse besede, ti bo ostalo še devet črk, ki tvorijo ime italijanskega pilota formule 1.
ALBORETO
BERGER
FERRARI
LOTUS
MARTINI
NANNINI
PIOUET
SENNA
SUZUKA
BENETTON
BOUTSEN
JEREZ
MANSELL
MONZA
PATRESE
PROST
SPA
kaj se bo prikazalo
Pobarvaj ^se dele, ki so označeni s piko
od pike do pike
Poveži vse pike s črtami v zaporedju od 1 do 60
blodnjak
Po kateri poti do prave šote?
nra

;;r?	~

nuMkrižkraž
vaše risbe
Ta prostor smo namenili tebi!
mm	s škarjami izrezi
po označeni črti
upogni
V okviru že imaš nekaj elementov, na podlagi katerih sestavi kar najlepšo risbo. Posebna komisija Minikrižkraža bo izbrala tri najlepše risbe. Izbrali pa bomo takole:
•	naj-risbo za 1. in 2. razred osnovne šole. Nagrada: 5 kaset
•	naj-risbo za 3., 4. in 5. razred osnovne šole. Nagrada: 5 kaset
•	naj-risbo za srednje šole. Nagrada: mladinska knjiga.
Ne pozabi navesti:
ime in priimek ...........................
bivališče
šola in razred
Risbo pošlji najpozneje do 3. 10. 88, na naslov:
PRIMORSKI DNEVNIK
KHNIKHIŽKHAŽ
34137 Trst - Ul. Montecchi 6
X
rešitve iz te številke
STRAN 1 Slikovna križanka
Volan - pelikana - asi - udav - cev -tek - klas - Lim - AO - krota.
STRAN 2
Naši in drugi slikovni kvizi
1. Van Basten, 2. Bagdad, 3. Ernest, 4. na Opčinah, 5. Stefan, 6. v dolinski. Križanka za minipoliglote 1. bath, 2. sci, 3. cane, 4. ancora, 7. tail, 8. ice, 9. car, 10. lava, 11. stars.
STRAN 3 Slikovna križanka
Pakistan - Američan - devet - Orinoko - L - vina - ost - Osaka - Omar - Nora -VI - dreta - V - Iseo - oda - Rio Bravo -Nil - Salgari. Na slikah = London, vol.
Mreža
Storž - i - č - I - dlani - r - I - c -omara.
STRAN 4 Križanka
1. E.K., 3. Pivka, 8. mrk, 10. Kras, 11. Akra, 13. ari, 14. omet, 16. lik, 18. pika, 21. imam, 23. Cop, 24. Cerar, 25. TO.
Kombinacijska križanka
Romano - Urali - ustava - dok gnoj - oil - Lorena - laž - TN - iz Tamara. Rešitev = Ruud Gullit.
Anagram
EP: SITI DANCI = apendicitis.
OT -pet -
STRAN 6
Osmosmerka
Rešitev = De Cesaris.
STRAN 8
Slikovna križanka
Kava - amen - one - čar - Elisa -vulkan - Ikar - Estonec - are - LP - satira - A.N. - IE - notica - KH - ikone - oaza -kamini - vrv - cin - Nat - okusi - oko -renta - Ivo - kip - otep - žepnina - pire -mleko - Avar - VA - Oslo - O.T. V sivih poljih = Veliko uspeha v novem šolskem letu.
Opomba
Za vse križanke so rešitve navedene le za vodoravno.
MINIKRIŽKRAŽEVI SODELAVCI ^



'
i
.L*' i-V'

minikTižkraž
■
■


S
I
■
I
k
0 v n a
k
r
■
1
■V
z
a
n
k
a
z
v
0
v
s
v
c
1 I
o
m
PREBIVALEC
ESTONSKE
TROPSKE
PAPIGE
NAJMANJŠI
DELEC
PRVINE
LUKSEMBURG,
PORTUGALSKA
ZABAVLJICA,
POSMEŠNICA
ANTON
NOVAČAN
POBUDE
ITALIJA,
ŠPANIJA
KAMBODŽA,
MADŽARSKA
MAJHNA
NOTA
SVETNIŠKE
PODOBE
4
H-t-1
ŽELEZNICA V PUŠČAVI
MINIKRIŽ-
ODPRTA OGNJIŠČA V SOBI
KRAŽ
ZABAVEN
NAM OMOGOČA VID ZAČETNICI IZTOKA ŽAGARJA
IN POUČEN ZA VSAK ČAS
REKA V JUŽNI AMERIKI
S PESTJO STRNJEN SNEG
URUGVAJ,
NORVEŠKA
KOSITER DEL NOGE
OKUSNOSTI
REDNI
DOHODKI OD KAPITALA SPODRSLJAJ
PESNIŠTVA
IME
PISATELJA
ANDRIČA
STATUA
NOGOMETAŠ
ROME
OTEPANJE
DROBIŽ ZA V ŽEP
ZMEČKAN
KROMPIR
OBER
EVA --------------
SRSEN	MARTIN
LUTHER
VALJEVO
GLAVNO
MESTO
NORVEŠKE
OTON
TRABANT