PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstif*' | 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-§i, od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevni! Cena 600 lir - Leto XLI. št. 191 (12.223) o- -i ^ 5 ^ % o tž 2 x= " c? ST. X. Z - C > % o G 25 r k ^ C m c i> S S :5 : Trst, petek, 30. avgusta 191 G G' O Sredi krvavih nemirov in gospe | Zunanji minisi_______ danes v Južni Afriki Po pismu voditelja SZ o enostranskem jedrskem moratoriju Craxijev odprt pristop do predlogov Gorbačova Včeraj posvet gospodarskih ministrov o državnih dohodkih RIM — V pismu, ki ga je poslal Predvčerajšnjim Craxiju, sovjetski Voditelj Mihail Gorbačov obrazložuje razloge, ki so navedli Sovjetsko zvezo k odločitvi o enostranski prekinitvi jedrskih poskusov od 6. avgusta letos. Iz krogov italijanskega predsedstva vlade so včeraj sporočili, da Gorbačov postavlja kot smoter najširše oblike sporazumevanja, ki naj omogočijo nadzorovano prepoved jedrskega oboroževanja, obenem pa že Uvodoma zavrača sumnje, da zasleduje sovjetska vlada propagandne u-èinke in s tem v zvezi spominja na rok 1, januarja 1986, da Zahod prouči predlog o moratoriju Sovjetski voditelj izraža prepriča-uje, da bi prekinitev jedrskih poskusov predstavljala »pomembno oviro« za proizvajanje novega orožja, med-tom pa bi že obstoječe orožje postalo zastarelo. Sporazum na vrhu med Zahodom in Vzhodom o tem vprašanju bi hkrati pomenil pomembno spodbudo za druge jedrske sile, s kate-vimi bi se mogli sporazumeti o sploš-ui in absolutni prepovedi jedrskega orožja, pravi Gorbačov. Komentar palače Chigi pravi, da »sicer predlog ni nov, a da je treba argumentacije Gorbačova skrbno preučiti, kolikor omogočajo poglobljeno analizo vseh plati pogajanj med Vzhodom in Zahodom za začetek stvarne in resnične operacije mednarodnega zaupanja«. Preden pa bo odgovoril Gorbačovu, hoče Craxi izvedeti za mnenje drugih evropskih zaveznikov, s katerimi se posvetuje. Kljub razumljivi opreznosti v neuradni noti predsedstva vlade- je vsekakor zabeležiti, kot resnici na ljubo že v preteklih podobnih primerih, določeno Craxije-vo odprtost in konstruktiven pristop. Medtem je Craxi včeraj predsedoval, v okviru priprav za novi finančni zakon, posvetu gospodarskih ministrov Visentinija (finance), Gorie (zaklad) in Romite (proračun), na katerem so le opravili splošen pregled možnih prihodkov. Po sestanku so bili vsi prisotni strogo zapeti, tako da se ni izvedelo, če so govorili o morebitnih novih davkih (Goria je baje za, Visehtini pa proti). JOHANNESBURG — Sredi nemi rov, ki mejijo že na državljansko vojno, in ob množenju znakov resnih finančnih ter gospodarskih težav Južnoafriške republike bo danes prispela v Pretorio trojica zunanjih ministrov EGS. V državi se bo mudila do nedelje in se sestala z južnoafriškim zunanjim ministrom 'Roelofom »Pikom« Botho, s predsednikom Pie-trom Botho ter s predstavniki sindikatov, cerkva, političnih organizacij in celo ilegalnih opozicijskih gibanj • vseh rasnih skupin. Delegacijo “bo vodil Jacques Poos, zunanji minister Luksemburga, kateremu pripada v tem polletju predsedstvo EGS. Spremljala ga bosta Italijan Giulio Andreotti in Nizozemec Hans van den Broek, ■ Potovanje je bilo do zadnjega vprašljivo, bodisi zaradi togosti pretorijskega rasističnega režima, ki je Bruslju dal jasno vedeti, da ne mara od njega nobenih lekcij demokracije, bodisi zaradi povečanja nemirov n vzporednega zaostrovanja represije južnoafriških oblasti. Samo v zadnjih 48 urah je v spopadih med policijo in demonstranti izgubilo življenje 19 ljudi, ranjenih je bilo okrog 50, aretiranih pa več kot 100. Stanje je posebno napeto v satehtskih mestih okrog Capetowna, kjer so v sredo varnostniki razgnali demonstrante, ki sò se nameravali udeležiti povorke za osvo- boditev na dosmrtno ječo obsojenega zgodovinskega voditelja črnskega Afriškega nacionalnega kongresa (ANC). Med aretiranimi je bilo tudi 9 časnikarjev, in sicer 2 Južnoafrikanca ter 7 tujih. Medtem se v državi napetost še zaostruje zaradi stavke, ki jo je črnski sindikat NUM oklical za to nedeljo v 7 od skupnih 29 rudnikih zlata in premoga. Stavka bi morala prizadeti tiste rudnike, katerih lastniki niso pristali na mezdne in druge zahteve sindikata, skoraj vsi pa sodijo, da bi se mogla razširiti tudi na druga podjetja in da bi sploh utegnila predstavljati morebiti usodno iskrico v južnoafriški smodnišnici. Stavka, če bo seveda do nje prišlo, bo vsekakor hudo prizadela južnoafriško gospodarstvo, ki je za 45 od sto odvisno od izkoriščanja zlate rude in ki že tako plava v zelo slabih vodah. V prvih dneh tega tedna je vrednost južnoafriškega randa padla kar za 30 odstotkov, tako da je vlada do prihodnjega ponedeljka zaprla borze in menjalnice. Ukinitev kreditov zahodnih bank pa je privedla državo do tega, da ni zmožna vrniti 17 milijard dolarjev zunanjega dolga. Prav zaradi teh težav je včeraj dopotoval v London guverner južnoafriške narodne banke de Kock, ki bo skušal doseči reprogramacijo dolgov. Odprli vsedržavni praznik »Unità« FERRARA — Odgovorni urednik glasila KPI »l’Unità« Emanuele Macaiuso je včeraj uradno odprl istoimenski vsedržavni praznik, ki bo trajal 18 dni. Na sporedu bodo kulturne in zabavne prireditve, zlasti veliko pa bo političnih debat, ki bodo zadobile še poseben pečat v okviru priprav na predčasni kongres partije. Po ugotovitvi, da je zdajšnji moment za KPI težak, je Macaiuso poudaril, da se partiji odpirajo lepe perspektive, seveda samo pod pogojem, da se komunisti ne bodo predajali shematiziran ju, ampak se bodo stvarno soočali s problemi. Med temi je kot najkočljivejše navedel dramatični vprašanji dela in mladinske brezposelnosti, mafijo, zaostalost Juga, krizo državnega ■ aparata in obračun dela petstrankarske koalicije. Dekliščina in fantovščina Diplomat NDR pribežal v Zahodno Nemčijo Hellenbroicha zamenjali z ambasadorjem Wieckom BONNKancler Kohl je zaenkrat preprečil, da bi »valček špijonov« potegnil globlje v svoj vrtinec krščansko - liberalno koalicijo. Notranjemu ministru Zimmermannu, ki je stvarno odgovoren za državno varnost, je stolček ohranil, spodnesel pa ga je načelniku službe za vohunjenje v tujini BND (Bundesnachrichtendienst) Hellenbroichu, o katerem je Kohl rekel, da je edini kriv za 'pobeg operativnega šefa protiobveščevalne • službe Tiedgeja v NDR. »Predčasnega u-pokojenca« je nasledil veleposlanik ZRN pri NATO Hans Georg Wieck, 57 let, prèj že ambasador v Moskvi in Teheranu. Kancler hoče z njegovim prestižnim imenom vrniti prestiž zahodnonemški tajnoagentski tradiciji. Poveljstvo NATO uradno molči, ker bi rado prej izvedelo, če in do kolikšne mere so tajnosti Atlantske zveze v nevarnosti. Vohunska afera postaja vsekakor . iz dneva v dan slikovitejša. Včeraj so po dolgem zasliševanju izpustili Rein-harda Liebetanza (v zveznem uradu za varstvo ustavne ureditve Ver-fassungsschutz odgovornega za desničarsko prevratništvo), ki so ga bili osumili špijonaže za NDR, ker je vrsto let imel za prijatelja homoseksualnega vzhodnonemškega agenta — te dni pobeglega v domovino. Objavili so tudi imeni zakoncev, ki so ju v nedeljo Švicarji aretirali pod obtožbo vohunstva za NDR pod pritiskom za-hodrionemške protiobveščevalne službe: Johann in Ingeborg Huebner. I-sto tako včeraj so javili, da je 25. avgusta pribežal v ZRN vzhodnonem ški diplomat Martin Winkler, 44 let, vršilec {»slov pri ambasadi NDR v Buenos Airesu, še prej pa v Havani. Pred odhodom na tuje naj bi Winkler vodil oddelek za probleme Srednje Amerike pri zunanjem ministrstvu. Ne ve se še, če je dogodek povezan z zadevo Tiedge. (dg) Kongres OZN o kriminalu MILAN — V Milanu se je včeraj nadaljeval kongres o kriminalu, ki ga je organizirala OZN. Velik poudarek so dali včeraj predvsem mamilom in trgovini z njimi. Zelo polemičen do Francije je bil poseg novozelandskega tajnika za pravosodje S. J. Callahana, ki je spregovoril o gibanju Greenpeace in o francoskih jedrskih poskusih v južnem Pacifiku. Po tem posegu so ponovno spregovorili o mamilih. Na kongresu so razpravljali tudi o mladinskem kriminalu. I-talijanski strokovnjak v tem sektorju je predstavil načrt o preureditvi mladinskega pravosodja, da bi tako nekoliko bolje zaščitili mladino. Druga važna točka na sporedu kongresa je bil tudi problem zaporov in zapornih kazni. Kongresniki so osvojili tezo, da je za manjše prekrške bolje zamenjati zapor z začasnim bivanjem v centrih za prevzgojo. Pred bližnjo konferenco neuvrščenih držav v Luandi Predvsem o oboroževanju in dolgovih , čez nekaj dni se začne v Luandi, glavnem mestu ngolB' konferenca neuvrščenih, ki bo na dokaj visoki fleni. Nad sto držav bodo namreč predstavljali zunanji lnistri. To bo najpomembnejše srečanje neuvrščenih Preti sestankom na vrhu, ki bo prihodnje leto. Kraj tega 'estanka še ni znan. Vemo, da predlagajo tudi Beograd. ^endar so predstavniki Jugoslavije mišljenja, da se mo-a 0 kraju sestanka jasno izreči večina. . K a konferenci v Luandi bodo obravnavali vprašanja * ,ustrezne listine, ki naj bi jih. prihodnje leto predlo-,l 1 na sestanku na najvišji ravni. Nedvomno pa je, da °uo razpravo v glavnem mestu Angole vseskozi zazna-razmere v Južni Afriki, kjer je položaj vsak dan nbši. »Položaj v Južni Afriki, so dejali te dni uradni ^dstavniki v New Delhiju, je najbolj grob izraz nek-nje kolonialistične politike, združene z najbolj nasil-lrni oklepi manjšine na rovaš črnske večine.« - temeljno pozornost bodo v Luandi namenili vprašanju 'nlh Vepie iniciativnosti gibanja neuvrščenih. Dejavnost ania je namreč pred časom nekoliko zastala, vendar lo v novejšem času spet poživili. Vzroke zastoja gre iskati v večjih ali manjših težavah, ki jih imajo sleherne neuvrščene dežele znotraj svojih meja, toda ne kateri novejši premiki potrjujejo, da se je gibanje vnovič obrnilo navzvén v prid miroljubnih in naprednih ci Ijev, ki jih zastopa v svetovni razsežnosti. Tudi indijski predsednik Radživ Gandhi, ki je zdaj hkrati predsednik koordinacijskega biroja gibanja, je začel nastopati bolj smelo in dolgoročno. Problgm večje iniciativnosti je kajpak povezan tako z notranjimi vidiki gibanja, kot z njegovimi zunanjimi odsevi. Zanesljivo je, da se bosta njegova moč in vpliv toliko bolj krepila, kolikor bolj bo dejavnost gibanja razgibana; hkrati pa se bodo z odločnejšimi iniciativami še bolj uspešno zoperstavljali nakanam velesil, ki jima gre za pridobivanje posameznih dežel iz gibanja neuvrščenih, zato pa tudi za rušenje gibanja. Okrepljene ini dative so v bistvu pogoj, da se na svetovnem politič-. nem prizorišču zopet uveljavi politika aktivne miroljubne koeksistence, ki je bila od prvega dne »leitmotiv« gibanja. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Na košarkarskem furnirju miljske riviere Drevi Stefanel - Jadran Jadranovi košarkarji bodo drevi ob 21.30 v tržaški športni palači na turnirju miljske riviere igrali proti tržaškemu prvoligašu Stefanelu. To bo tudi prvi uraden nastop naše ekipe v tej sezoni. Na sliki: naši košarkarji med lanskim prvenstvenim nastopom • Predvsem o oboroževanju in dolgovih Neugodni rezultati gospodarstva v prvem polletju Visoka stopnja inflacije izničuje večjo produktivnost v Jugoslaviji BEOGRAD — Rezultati poslovanja jugoslovanskega gospodarstva v prvem polletju so na nekaterih pomembnih področjih pod pričakovanji, vendar so se temeljne organizacije združenega dela kljub temu obnašale bolj gospodarno in ekonomično. To je poglavitna ocena generalnega direktorja SDK Jugoslavije Jemšita Duricija, ki jo je izrekel v pogovoru z novinarji o finančnih rezultatih šestmesečnega poslovanja gospodarstva. Na celotna gospodarska gibanja in s tem tudi na finančne kazalce je bistveno vplivala premajhna rast industrijske proizvodnje, poleg tega pa še visoka stopnja rasti inflacije in izvoz, ki je bil manjši od načrtovanega. Fizični obseg proizvodnje je bjl od lanskega višji le za 2,9 odstotka, kar je 1,1 odstotka pod planom. Povedati je treba, da se je obseg gradbenih del zmanjšal za 3 odstotke. Ta podatek potrjuje nadaljnje zmanjševanje investicij, čeprav so bile naložbe nominalno za 43 odstotkov višje. Na področju blagovne menjave s tujino so do konca junija dosegli nekoliko slabše rezultate kot je bilo načrtovano, posebej na konvertibilnem področju. Julija in avgusta se je izvoz nekoliko popravil. Zaskrbljujoče pa je naraščanje inflacije ter z njo povezano vredno tenja dinarja. Čeprav celotna gospodarska gibanja ne dajejo razlogov za optimizem, pa finančni kazalci dajejo slutiti ne- katere pozitivne spremembe pri delu in obnašanju delovnih organizacij. Celoten prihodek je dosegel fantastičnih 15.357,8 milijarde dinarjev, in je za 73,6 odstotka večji kot v enakem času lani. Toda če ta podatek primerjamo z inflacijo in skromnimi učinki kakovostnih dejavnikoh gospodarjenja se izkaže, da se večji ličinki v delovnih organizacijah izničijo. Med pozitivnimi spremembami velja navesti tudi večje izločanje za akumulacijo in rezerve ter zmanjšanje odstotka za bruto osebne dohodke, zaradi tega so se realni osebni prejemki v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali za nadaljnja 2,6 odstotka, vendar to po drugi strani kaže na gospodarno obnašanje go-spodarstva. Čisti osebni dohodek na delavca je bil 32.573 dinarjev na mesec ali 64 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Za gospodarstvo so še vedno eden največjih problemov obresti. Za njih je porabilo 805,2 milijarde dinarjev ali trikrat več kot v enakem obdobju lani. Koliko to pomeni najlaže ugotovimo, če ta podatek primerjamo z izločanji za akumulacijo in rezerve. Ta postavka je bila za petino manjša od plačanih obresti. Težave bi bile še večje, če gospodarstvo samo prek obresti ne bi dobilo 303,5 milijarde dinarjev. Izgube so v prvem polletju dosegle 195 milijard dinarjev. Negativno je poslovalo 3069 TOZD, v katerih je okoli 600.000 zaposlenih, (dd) HUDA URA NAD SRBIJO NADALJEVANJE S 1. STRANI Nekatere pomembne listine, ki jih bodo proučevali v Luandi, bodo zadevale gospodarsko sodelovanje med deželami v razvoju, ki ga bo treba razmahniti, da bi lahko potem še odločneje pritisnili na potrebo, da tako imenovani Sever spremeni svoje poglede in politiko do razvoja Juga. Na razpolago bodo zdaj imeli zaključke komiteja za koordinacijo gospodarskega sodelovanja, ki se je se stal v Džakarti in je tam načel več problemov v optiki programa, sprejetega v Caracasu leta ' 1981. Tako bodo v Luandi na primer razmišljali d predlogu, da bi čimprej sklicali svetovno konferenco o vzajemnem gospodarskem sodelovanju med državami Juga in da bi konferenca bila na kar visoki ravni. Ta predlog je nedavno formulirala tudi tako imenovana »skupina Tir., ki je prav tako vlila v svoje delo večjo dozo živahnosti. Nemara bodo obravnavali tudi su gestijs za ustanovitev ene ali več bank za potrebe Juga, prejkoslej pa še predloge za uvedbo sistema o tako imenovanih trgovinskih preferen-cialih, ki paj bi korenito pospešili gospodarske stike med deželami v razvoju. V glavnem mestu Angole bodo, kot kaže, naglasili zlasti, da bi morale posamezne vlade še bolj vestno in zavestno podpreti priporočila za nadaljnji napredek gibanja. Priložnost je, da rečemo, da si Jugoslavija čedalje bolj prizadeva za stvarne oblike in aranžmaje v politiki medsebojnega sodelovanja. Tako na primer podpira zamisel o kar najbolj neposrednem dogovarjanju med tako imenovanimi državnimi ali pol-državnimi podjetji in se zavzema, denimo, za resen premik v industriji gradbenega materiala in opreme, pri kateri so že prozorno dozoreli pogoji za sodelovanje. Preprosto vzeto, poglavitni problemi, ki tarejo države v razvoju, so, po celinah naslednji: v Afriki sta žgoča problema hrane in kmetijstva, v Latinski Ameriki je najbolj mučno vprašanje vrnitve blizu 400 milijard dolarjev dolgov, v Aziji pa prevladujejo težave v zvezi z izvozom. Pri vseh treh pa tako ali drugače trka na vrata nuja po vsaj startnem industrijskem razvoju. V Luandi bodo seveda spregovorili tudi o tem. Na obzorju se je prav zadnje dni nekoliko zjasnilo. Organizacija UN1DO, k'i se ukvarja z industrijskim razvo- jem na svetu, se je s tem, da je postala samostojna agencija Združenih narodov, ne le utrdila, pač pa si je ustvarila tudi manevrski prostor za izpolnjevanje ene najbolj resnih nalog, se pravi enakopravnejšega industrijskega sodelovanja med Severom in Jugom. Nenazadnje pa bodo morali v Luandi spregovoriti tudi o problemu, oboroževanja, ki je na skrajnem antipodu politike miru in sodelovanja v svetu. Gibanje neuvrščenosti razvija kot stalnico svojih prizadevanj politiko podpore Organizaciji združenih narodov v naporih za razoroževanje. Iz koordinacijskega biroja v New Delhiju so kajpak sporočili, da v Luandi ne bodo varčevali z obelodanjenjem naravnost grozljivih podatkov. Velesile baje razpolagajo že s 50 tisoč jedrskimi glavami, to je z močjo, s katero bi lahko uničili nad 240 milijard ljudi. Pričakujejo celo, da bo do leta 2000 že 15 držav na svetu imelo jedrsko orožje, čemu vse to je vprašanje, ki si ga je na svoji miroljubni zastavi zapisalo gibanje neuvrščenih. Namesto naporov za mir, je nedavno dejal generalni tajnik Združenih narodov De Cuellar, gradimo »filozofijo strahu«. Nam ne gre za to, da bi bili preroki, neogibno pa je, da bodo predstavniki raznih držav v Luandi spet in utemeljeno načeli, prav v luči vprašanja neodgovornega oboroževanja, na primer problem dolgov, ki naravnost duši države v razvoju. Spet bodo potegnili vzporednico med stroški za oboroževanje, ki so brezno brez dna, in nujnimi ukrepi, da bi vsaj ublažili vprašanje dolgov. In nemara bodo sklepali, da so na zadnjem sestanku v Havani, na katerem so na primer razpravljali o dolgovih Latinske Amerike, nekateri verjetno res pretiravali s predlogi o preprostem preklicu, da pa je havansko srečanje v vsakem primeru izzvenelo kot skrajno opozorilo, da je treba politiko do kreditov in dolgov korenito spremeniti. Kajpak vzporedno s čedalje dražjo, vse bolj nevarno in brezciljno politiko oboroževanja, ki prav tako terja globalno revizijo. MIRO KOCJAN □ NUORO — Včeraj je v kraju »Su lau« pri Laconiju nedaleč od Nuora na Sardiniji strmoglavilo letalo »G 222« med gašenjem požara. Ob življenje so bili vsi štirje člani posadke, dva častnika in dva podčastnika letalstva. BEOGRAD — Predsinočnjim in včeraj ponoči pa tudi v zgodnjih dopoldanskih urah je nad prostranimi območji Srbije divjalo strašno neurje. Silovit veter je odnesel streho več kot 500 hišam, približno ravno toliko je bilo poplavljenih, vdč pa celo do tal zrušenih. Huda ura je zahtevala smrt 58-letnega Božidarja Džurkovi-ća, njegove enako stare žene Milojke in matere Vidosave v porušeni vikendici v Sremčici. Vihar se je znesel tudi nad samim Beogradom, toda najhuje je bilo v njegovi okolici in v Pančevu ter Sve-tozarevu. Naliv, orkanski veter, povodnji in naplavine so povzročili velikansko - škodo kmečkim gospodarstvom pa tudi nekaterim tovarnam, kot npr. Minel v Ripnju, ki ga je povsem zalilo, obenem pa zasulo cesto, ki pelje do njega. Beograjski štab za civilno zaščito je nemudoma ukrepal in v prizadete kraje so brž odpeljale kolone gasilcev, vojakov in civilistov. Zemeljski usadi in naplavine so med postajama v Resniku in Ripnju na železniški progi Beograd - Niš uničili 80 metrov tirov, na progi Beograd - Mladtmovac med Pinosavo in Rip-njem kar poldrugi kilometer (popravila biodo trajala 4 - 5 dni), a močno je bila poškodovana tudi proga Bar -Beograd med Belo Reko in Resnikom; tam blizu je zaradi usada ostal zaprt v predoru potniški vagon Valjevo - Beograd. Vse to je seveda povzročilo velike zamude v železniškem prometu in potnike je bilo treba presenti na avtobuse. Marsikje je orkan poškodoval tudi vodovode in jih onesnažil. Usad pri Novari zasul dva avta: tri smrtne žrtve NOVARA — Včeraj v dopoldanskih urah je zemeljski usad velikih razsežnosti v Val Fornazzi v bližini švicarske meje povzročil smrt treh o-seb. Zemlja je zasula nekaj avtomobilov in oseb, reševalci so izpod U' sada izvlekli tri mrtve in osem ranjenih. Vodstvo civilne zaščite je sporočilo, da je usad povzročilo prekomerno pronicanje vode zaradi razši-ritvenih del na bližnji cesti. Usad j® zasul dva avtomobila iz Vareseja in Genove. Umrli so Silvano, Laura in Mattia Baroni, medtem ko je Michele Baroni v kritičnem stanju v bolnišnici v Milanu. V drugem avtomobilu p® je bila najhuje ranjena Patrizia Zar, ki ji je plaz amputiral obe nogi. listali potniki avtomobila so bili le lažje ranjeni. DOBRODOŠLA V GOCp od 23. avgusta do 9. septembra Azzano Decimo - Buttrio - Čedad - Krmin - Gorica - Majano - Maniago - Tržič - Palmanova -Passons - Pordenon (Sever) - Pordenon (Jug) - Ronke - Sacile - San Daniele - San Vito al Tagliamento - Torviscosa - Villa Vicentina JESTVINE TUNINA STAR 170 g 1590 Kr JOGURT YOMO 125 g oofl x 2 POLNOM. in POSNET Hr TESTENINE IZ OTROB BUITONI 500 g 640 lir MASLO CESENA 500 g 2490 Kr JOGURT YOMO 125 g x 2 SADNI 1290 Kr KREKERJI »DUE SPIGHE« SOLJ. 750 g 1690 Kr CERTOSA 400 g KG 5980 Kr OSTALO PIŠKOTI FROLLINI COOP 380 g 1150 Kr CASATELLA PLIP KG 6100 Kr BELO MILO SCALA x 2 1170 Kr MERENDINE COCCOLA x 8 STEFANIA 1290 Kr CACCIOTTA RIGATINO KG 8400 Kr PRALNI PRAŠEK ARIEL pralni str. 4,8 kg 11950 Kr VINO BRICK VERDUZZO/MERLOT 890 Kr GRANA PADANO 300 g KG 13500 Kr BELILO COOP 2 1 930 Kr SOKOVI DAL MONTE x 3 950 Kr MONTASIO SPILIMB. 45 g KG 6800 Kr DETERGENT SUMMIT pom. stroj 5 1 2290 Kr PUDING COOP ČOK./VAN. 490 Kr ASIAGO VEZZANA MEZZANO KG 10800 Kr ČISTILO' MASTRO LINDO 1 1 1790 Kr KAVA LAVAZZA RDEČA KV. 500 g 5950 Kr SIRNE REZINE KRAFT x 15 2450 lir MILO ZEST 135 g 750 Kr KAMILICA COOP 15 filter vrečk 890 Kr JOCCA 200 g 1480 Kr ZOBNA PASTA DEL CAPITANO gel 75 g 1450 Kr SONČNIČNO OLJE COOP 1 I 2100 Kr SPECK CORNUDA KG 12600 Kr ŠAMPON ERBAVIVA 250 1250 Kr KIS CARAMEL II 670 Kr KUHANA ŠUNKA VIDA KG 12500 Kr TOALETNI PAPIR SOFT x 12 rol 2950 Kr ZAČ. NAR. GOBICE MONTELLO 200 g 1480 Kr MORTADELA S KIKIRIKIJEM KG 7400 Kr VLOŽKI LOTUS DIVA x 20 1750 Kr KISLE KUMARICE POLLI KIS 840 g 2550 Kr KLOBASA NAPOLI PIK. P/S KG 9980 Kr OBLIŽI BANDAIO x 12 norm. 780 Kr VLOŽENA ZELENJAVA KIS 840 g 1390 Kr ČRNE OLJKE KG 4500 Kr OBLIŽI BANDAIO x 24 1150 Kr MAJONEZA CALVE 250 g ' 1360 Kr SOLATA CAPRICCIOSA KG - 6900 Kr OBLIŽI BANDAIO x 40 1650 Kr Deželna vlada pred odločilnim preverjanjem Kako se bo sedaj končal spopad med PSI in PSDI? vesti iz benečije Predšolski dvojezični center v Spetru ponovno odpira vrata VIDEM — V sredo se bodo po ve-likošmamem premoru spet sestali deželni tajniki šeststrankarske večinske koalicije, ki podpira Biasutti-jevo vlado, da preverijo položaj po »aferi Vespasiano« in po »begu« mno-8'h socialdemokratskih predstavnikov iz videmske pokrajine v PSI. Vode v deželni večini so že nekaj tednov zelo razburkane, predvsem zato, ker ^ocialisti na vse kriplje branijo odbornika Vespasiana in zavračajo nje-gov odstop iz odbora, kot zahteva PSDI, ki v nasprotnem primeru gro-zi s krizo. Vsa zadeva pa se je še nadalje zapletla po izjavah pordenon-skega poslanca PSI De Carbja, ki je brez dlak na jeziku povedal, da sta fSDI in PLI enostavno nepotrebni ^ torej odvečni v deželnem odboru. Socialisti se torej ogrevajo za tako JOjenovano »poenostavljanje«, torej za tristransko upravo KD - PSI - PRI, Pri čemer so ostali osamljeni, čeprav ,so tudi med nekaterimi demokristja-Pi v zadnjem času baje pojavlja nestrpnost do Longove stranke. De Car-b je vsekakor izgubil prvo rundo in t° kar sredi Kanalske doline (»že-iezne domovine« socialdemokratskih odpadnikov Vespisiana in Rosen-tvirtha), točneje v Trbižu, kjer so demokristjani in svetovalci PSDI, ki Pišo zapustili stranke, ob podpori fašistov potisnili nepričakovano PSI v ^Pozicijo. Dvoboj pa se obeta dolg }p izenačen, tudi zato, ker je več kot tri mesece po volitvah še na tapeti Politična bodočnost mnogih javnih u-Prav, začenši z videmsko občino ter z videmsko in pordenonsko pokrajino. Ič majhnem pa znajo te deželne zdrahe vplivati tudi na upravno bodoč- nost v miljski in v devinsko - nabre-šinski upravi. Mnogo bo sedaj odvisno od tega kako bodo na De Carlijeve načrte reagirali socialdemokrati, ki se v marsičem znajdejo med kladivom in nakovalom. Po eni strani ne morejo pasivno spremljati postopno emar-ginacijo na deželnem prizorišču, po drugi strani pa si ne upajo preveč nategovati, že itak zelo napetega loka. da ne bi ostali dokončno izključeni iz večjih krajevnih uprav. V videmskem pokrajinskem, svetu nima PSDI dejansko nič več kaj povedati, saj sta jo oba izvoljena predstavnika Rosenwirth in Mazzola odkurila k socialistom. Podobno velja tudi za videmski občinski svet, kjer je PSDI na štiri svetovalce izvolila kar tri »neodvisne«, dejansko pa odvisne od psevdo-melonarske in lokalistične zasebne televizijske postaje RDF. Socialdemokrati so povsod v krizi in v zatonu, zato naj kar pridejo k nam, sprejeli jih bomo z odprtimi rokami, pravijo sociahsti, kj so verjetno že pozabil, da je bil do včeraj Pietro Longo v Rimu njihov najzvestejši zaveznik, kar danes očitno ni več. Spričo vsega tega ima deželni tajnik PSDI Dal Mas kar malo zmagovitih asov v svojem zelo zredčenem šopu kart in mogoče ga bodo iz zadrege rešili le demokristjani, ki so že jasno povedali, da ne marajo »poenostavljanja« in da je za njih edina veljavna politična formula pelstran-karska koalicija ob zunanji podpori SSk. De Carli je vsekakor z »afero Vespasiano« močno postavil na kocko svoj nadaljnji politični vzpon, (st) ŠPETER — S ponedeljkom, 2. septembra, bo ponovno odprl vrata predšolski dvojezični center v Špetru, ki bo tako začel svoje drugo leto delovanja. Izkušnje prvega šolskega leta so obrodile pozitivne sedove zaradi resnosti vodenja centra, fleksibilnosti urnika in profesionalnosti o-sebja, ki je bilo dodeljeno za poučevanje najmlajših. Splošni program te nove šole za otroke se v glavnem vsklajuje s programom državnih otroških vrtcev, novost pa je v tem, da otroci razpolagajo z dvema »vzporednima« vzgojiteljicama. Prva obvlada italijanski, druga pa slovenski jezik; pri vsem tem pa ostaja uporaba slovenskega krajevnega narečja v didaktični de javnosti in ob raznih priložnostih v teku dneva; pri igri, malici, petju, kosilu, počitku itd. Veliko pomoč nudi tudi neposredno sodelovanje staršev, dedov, in starejših oseb, katerim se priporoča, naj se ponovno po-služijo narečja tudi v družinskem krogu. Glede na umik se vzgojiteljice praviloma zamenjujejo takole; v prvem tednu v prvih urah poučuje vzgojiteljica, ki obvlada italijanski jezik, te mu sledi obdobje ko sta prisotni obe vzgojiteljici, v zadnjih popoldanskih urah pa poučuje vzgojiteljica slovenskega jezika. Teden kasneje pa se zamenja razpored del. Ne gre torej za navaden poizkus, ampak za pilotno izkušnjo, kot jo je označila prof. Silvana Schiavi, ki poučuje na pedagoškem inštitutu videmske univerze. To izkušnjo bodo gotovo pwnovili tudi v drugih skupinah. Program tega leta, o katerem so se vzgojiteljice dogovorile skupno s starši, sloni predvsem na spoznavanju narave. Na programu so tudi razne dbletnice ter občinski in cerkveni prazniki, s posebnim poudarkom na vzgojo afektivnosti, čustev in socialnosti. V tem drugem šolskem letu se bo ta »družinica« še povečala tudi zaradi zelo dobre prevozne službe, ki jo bo šola nudila; služila bo tudi za razne dejavnosti izven šole, kakor na primer tečaj plavanja, ki so ga izpeljali že v lanskem letu. Vsekakor pa bodo starši tisti, ki bodo posredovali razne predloge, vodstvo šole pa jih bo z veseljem uresničevalo. Vpis v šolo za otroke od 3. do 6. leta starosti je možen v vsakem trenutku. Zainteresirane družine se lahko telefonsko zglasijo, tudi za navadne informacije, na št. 727490, ali pa lahko brez vsakršne obveznosti o-biščejo center. Polemike v Ažli zaradi vzreje preskusnih kuncev ŠPETER — V Ažlo, vas v špetrski občini, je glede na sedanjo gospodarsko krizo in že kronično emarginaci-jo doline, v kateri leži, prispela nepričakovana in razveseljiva vest: ne- ko podjetje iz Veneta je sklenilo zgraditi svoj obrat prav v okolici tega pozabljenega kraja: 15 milijard lir investicij, predvsem pa šestdeset novih delovnih mest, katerim je treba prišteti še druga, če upoštevamo razne induktivne dejavnosti. Nadiške doline se praznijo, v zadnjih letih se je raven zaposlitev zmanjšala za polovico; prav zaradi tega je občinska uprava takoj odobrila načrt za gradnjo obrata. Tedaj pa so dvignile glavo ekološke in druge organizacije ljubiteljev živali, ki vabijo občinsko upravo in prebivalstvo, naj ne dovolijo gradnje »obrata sramote«. Govorimo o sramoti — razlagajo zainteresirane organizacije — ker v omenjenem obratu v Ažli bodo redili zajce, preskusne kunce, bele miši in še druge manjše živali, ki bodo nato služile raznim laboratorijem za njihove raziskave. Podjetje bo v bistvu nudilo živali za razne poizkuse, ki so bili že večkrat označeni kot krutost z zelo nizko znanstveno koristjo. Špeterski župan Marinig pa je v imenu občine in prebivalstva na kratko odrezal: spoštujem ideje »zelenih« in teh organizacij, moram pa reči, da pred preskusne kunce je treba vsekakor postaviti človeka. Če bi se postavili po robu temu načrt, bi od tega ne imeli prav ničesar: podjetje bi se preselilo drugam in izgubili bi nova delovna mesta. Kar pa bomo zahtevali — je še dodal župan — je vsekakor spoštovanje okolja in pa odstranitev vsakršnega vira onesnaževanja. Proslava 40. obletnice osvoboditve v Povolettu V portoroški igralnici Ali gre res za kakšnega igralniškega fantoma? Rossetti o povezavah letališča v Ronkah TRST — Tržaški evropski poslanec forgio Rossetti je naslovil na komi-S'jo Evropske skupnosti parlamen-arno vprašanje v zvezi z internacio-halizacijo deželnega letališča v Ron-kah. Gre predvsem za dolgo pričako-yane obmejne povezave z Jugoslavijo ji1 Avstrijo, za povezave s članicami elovne skupnosti Alpe-Jadran in za Nekatere letalske zveze z glavnimi ^opskimi prestolnicami, tako za Potniški kot tovorni promet. Rossetti y svojem vprašanju tudi opozarja, bi tovrstne povezave pomenile e-j Sa od pogojev za izhod Furlanije-alijske krajine iz sedanje odrinjeno-,. od glavnih prometnih poti, hkra-1 Pa bi ji v letalskem prometu omo-Socile igrati koristno in učinkovito rlogo mostu med EGS in vzhodno Ev-, °Po ter še posebej s podonavsko-bal-^anskim območjem. Uresničitev tega cilja danes še ved-.f* onemogočajo anahronistične voja-ke ovire ter dejstvo, da letališče v onkah ni bilo vneseno v mednarod-j sporazume o komercialnem letal-t, yo. zaradi česar tuja letala ne mo-,eJo opravljati linijskih poletov pre-° njega. Rossetti zato sprašuje ev-Psko komisijo, če in kako namera-u* Ulivati na vojaške oblasti, da bi maknite ovire razvoju mednarodne-"a letalskega prometa ter poskrbeti, gA.bi tudi letališče FJK prišlo v kmr mednarodnih sporazumov P0V0LETT0 - V okviru 40-letni-ce narodne osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, bo v nedeljo, 8. septembra, proslava v spomin na bitko pri Povolettu. Bitka je bila pomembna, ker je zaustavila sovražnikjov prodor na osvobojeno področje vzhodne Furlanije. Proslava se bo pričela ob 10. uri s sprevodom. Zbirališče je na dvorišču državne srednje šole v Povolettu. Najprej bodo položili venec pred spomenik padlim, sledila bosta govora župana Angela Compagnona in podpredsednika vsedržavne VZPI-AN Pl Luigija Raimondija. Proslava, ki jo organizirata sekcija VZPI ANPI iz Povoletta in deželni VZPI - ANPI, bo pod pokroviteljstvom občine. Nastopila bo godba iz Povoletta. Na proslavi bodo prisotne civilne, vojaške in šolske oblasti. Obvezno cepljenje govedi v naši deželi TRST — S 1. oktobrom se bo začelo preventivno cepljenje goveje živino proti izpuščajem (afta epizootica). To predvideva okrožnica deželnega odbornika za zdravstvo Ren- zullija, ki je o tem obvestil vse Krajevne zdravstvene enote. Cepljenje se bo zaključilo 30. novembra, do 30. decembra letos pa bodo cepili tista goveda, ki bodo v tem obdobju dopolnila potrebno starost treh let. Cepljenje je obvezno tudi za uvožena goveda, katera bodo cepili od 1. oktobra letos pa do 30. septembra 1986. Lastniki in drugi imetniki govedi morajo najkasneje do 30. avgusta obvestiti KZE o vrsti in številu govedi, ki pridejo v poštev za cepljenje, KZE pa bodo na podlagi teh obvestil organizirale cepljenje in tudi poskrbele za potreben nadzor, da bodo res cepljena vsa goveda v deželi. Cepljenje je obvezno za vse živali, začasno so lahko izključena le tista goveda, ki so med 1. aprilom in 20. junijem na paši v gorskih predelih. Te živali bodo cepili po povratku v dolino. • TRST — Deželni odbor je nakazal 320 milijonov lir za izseljeniški sektor. Nakazal jih je na osnovi dveh sklepov na predloge pristojnega odbornika Turella, ki se sklicujeta na predpise deželnega zakona št. 51 z dne 27. oktobra 1980, ki govori o reformi deželnih posegov glede izšelje-ništva. PORTOROŽ — Nevsakdanji novici, da je pred dobrimi tremi tedni neki italijanski državljan v portoroški igralnici priigral kar 106 milijonov lir, se je pridružilo še več različnih informacij o tem nenavadno srečnem kockarju. Začele so že krožiti govorice o nekakšnem igralniškem fantomu. Nekateri so si celo izmislili ime in začeli govoriti, da je to Giovanni Gi-rimberti, ki naj bi imel kmalu zatem še enkrat srečo in naj bi priigral še 32 milijonov lir. Kaj se skriva za vsem tem, gre le za srečo, ali pa morda za sistem igranja, igralnici nezaželenega igralca itd. O tem smo povprašali direktorja portoroške igralnice Nina Spi-nellija, ki nam je povedal, da so si ime igralca nekateri preprosto izmislili (»le kdo bi izdal svoje ime časopisom?«) in da tudi ni šlo za nek poseben sistem igranja, pa tudi za nezaželeno osebo v igralnici ne. Res pa se je v začetku avgusta večkrat zgodilo, da so v tej igralnici gostje priigrali večje vsote denarja (vsoti 106 milijonov lir in kasneje 32 milijonov lir sta točni, vendar ju ni priigral isti igralec), da je imela igral- nica v nekaterih dnevih tudi čisto izgubo, za ves mesec pa izgube ni bilo. B. Š. • TOLMIN — Brigadirji letošnje zvezne mladinske delovne akcije Posočje so zaključili svoje delo in ob tem tudi proslavili deseto obletnico svojega dela na Tolminskem. Z mladinskim prostovoljnim delom so namreč začeli junija 1976, ko so prihiteli iz vse Jugoslavije in zamejstva odpravljati posledice potresa. Vsako leto je v Posočju delalo od 650 do 850 brigadirjev v 16 do 18 mladinskih delavnih brigadah, ki so letno opravili okoli 60.000 efektivnih delovnih ur v skupni vrednosti nad 360 milijonov dinarjev. Vodovod med Ladro in Smastjo, pot na pašnike v Kneških Ravnah, delo pri urejevanju planin Zaslap, Kašina, Slatnik, Leskovca, cesta v Prveljk, položen električni vod pri Čezsoči in še mnoga druga dela so rezultat prostovoljnega dela mladinskih delovnih brigad. Za to bpdo ostali v prijetnem spominu prebivalcem zlasti v najodročnejših vaseh Tolminske. J. O. MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 87. Zganil se je. Čutil je, kako se ga je polastila gro-Gledal jo je. Toda njen obraz je bil tako strašno rtev, brez misli, brez sovraštva, brez ljubezni, brez , Sega, kar leži po navadi na obrazih vseh ljudi in ar le ležalo ta trenutek tudi na njegovem. Zdaj, je ^mislil, bi bilo najbolje, da ne bi sedel tu. Že tre-kasneje pa se je nasmehnil, i, “Rad bi vedel, kako naj bi bil jaz napravil to, matica?« • . go. Pokimala je. »Povem vam, samo P°d enim po- “Kakšen je ta pogoj?« x preprečite, da bi mati sama šla po sve- Naj zdaj ostane in odide potem z očetom.« Nasmehnil se je. »Težke stvari zahtevaš od me-Sai_ Kako naj dosežem kaj takega? Tujec sem, ki bo he 0 aekaj dni tu; potem odidem in se znabiti v tsrečamo več. Kako pravico imam, da bi se vtikal Sv aie stvari, zlasti še zakonske? To je najteže na u in najbolj neprijetno. Samo osovražil se bom. tem aazumela, da me hoče mati izdati? Po vsem ne vem, kaj naj še iščem tu.« “Nočete mi obljubiti?« “Katica, kako naj ti obljubim nekaj, česar ne bi mogel izpolniti? Če bi bilo mogoče, se ne bi branil. Celo vesel bi bil in zadovoljen, da sem napravil kaj dobrega; če ne za drugega, vsaj zate.« »Kakor ste znali napraviti, da je prišlo do vsega tega, tako morate znati doseči, da se popravi. Vi ste krivi, da je tako « Odločnost, s katero je Katica govorila, ga je čedalje. bolj presenečala. Spet se je zagledal v njen obraz, toda tam je bilo vse mrtvo. Kako naj odkrije stvar? In kaj naj napravi? Skušal se je nasmihati vsemu, mu je pa bilo mučno. Oditi tudi ni mogel, predvsem, ker pogovor ni bil končan, potem pa, ker ga je Katica še vedno držala za roko. »Ampak, Katica,« je dejal prisiljeno veselo, »ti govoriš tako nedoločno, da si ne znam pomagati.« Zdaj je molčala ona; dokaj dolgo ni rekla ničesar in slutil je, da se odloča in bo potem povedala do kraja, kar ve in kar misli. To je tudi storila, ko mu je rekla še tiše kot prej: »Jaz ne vidim; ne vem, kakšen obraz imate in ne vem za nobeno stvar na svetu, kakšna je. Ljudi poznam samo po glasu, po hoji, po tem pač, kar slišim. Za vse druge ste nek Peter, tujec, ki je zašel sem. Ampak, jaz vem, da ste...« »Kdo pa misliš, da sem?« Tiho, skoraj brez glasu,* samo z ustnicami je izgovorila njegovo ime: »Peter Koštrca ste.« Bil je na moč osupel. Ni se vznemirjal, toda tisti lepi mir, ki je ležal na njegovem obrazu, mu je le splahnel. A zakaj gledati njen obraz, saj strmi predse kakor vedno; saj ne vidi ne sonca ne metuljev, ničesar; in ker ne vidi, tudi prav nič ne odseva na njenem obrazu. Tedaj se je veselo zasmejal. Sprostil si je roko in ji jo položil na glavo. »Rad bi vedel, Katica, kaj te je napotilo do tega prepričanja?« Katica pa se ni smejala in ko se je na njen namig spet sklonil k njenemu ušesu, je ponovila odločno in trdo: »Peter Koštrca ste.« Po premolku, ko se je on še vedno smejal, je nadaljevala resno: »To sem povedala samo zato, da ne boste mislili, da nihče v vsej hiši tega ne ve. Mamica misli, da ste bog, ki jim je prinesel tisočak; veruje, da se je zgodil čudež. Dedek, mislim, sluti, vendar spet dvomi. Prav zadnjič je rekel mamici, da ste le skrivnostna oseba. Marta in oče pa mislita, da ste navaden tujec, ki se skriva tu, ker je napravil kaj hudega na svetu. Morali ste se močno spremeniti, še mene ste skoraj premotili, ker govorite z nekoliko drugačnim glasom. Toda korak je ostal isti in tudi v glasu je ostalo vse isto, čeprav je še tako spremenjeno. — Ali to sem vam samo tako rekla. Hotela sem vas prositi, da bi popravili in da bi bilo pri nas spet vse dobro. Sinoči ste tako lepo govorili, vsak pameten človek bi moral trditi to, samo mati ni hotela verjeti. Prepričana je, da je Peter Koštrca bogat človek, velik gospod, ki bo v kratkem prišel po njo. — Zakaj ste takrat napravili tisto, povejte?« Strmel je vanjo in zdelo se je, da je zdaj on na vrsti, da se odloči. Vse, kar je povedala, je bilo tako jasno, da ni imel kaj vprašati. Senčne in sončne strani nedeljskega shoda tržaških ekologistov Ali je nabrežinska občina res kriva za propad obale ? Ekološki pohod na devinsko-nabrežinsko občino. Tako so mnogi že prekrstili nedeljsko pobudo Svetovnega sklada za naravo (WWF), združenja Italia nostra in naturističnega društva Liburnia, ki pod geslom »Rešimo obalo« vabijo Tržačane, da se udeležijo shoda, ki ima namen opozoriti na nevarnost nove poplave cementa na obalnem pasu med Križem in Sesljanom. Na zatožni klopi je devinsko-nabrežinska občinska uprava, Id ji zgoraj omenjene organizacije očitajo marsikaj. V prvi vrsti to, da je pred kratkim odobrena varianta občinskega regulacijskega načrta množično odprla pot gradbenim posegom na celotnem obalnem pasu v občini, tudi na območju Botanjka (Costa dei barbari), ki je zaščiteno na osnovi deželnega urbanističnega načrta (PUR). S takim normativom domača uprava, piše v letaku ekologistov, postavlja v nevarnost ne samo naravno ravnotežje na obali, ampak tudi celo dostop in svobodno kopanje na tistem delu morja. WWF, Italia nostra in Liburnia so v tem okviru izdelali tudi peticijo, pod katero so že zbrali nekaj tisoč podpisov in ki jo bodo v kratkem naslovili na vse pristojne organe. Zanimivo je, da v vabilu na nedeljsko manifestacijo ne omenjajo več Sesljanskega zaliva in to verjetno po razpletu polemike z devinsko-nabrežinskim odbornikom za urbanistiko Brezigarjem, ki je pokazala, da se je sekcija WWF nekoliko uštela pri volumetrični oceni novega gradbenega normativa v zalivu. Zbirališče za nedeljsko manifestacijo je ob 11. uri pred bar-kovljanskim portičem, od koder bodo udeleženci s čolni in peš dosegli nabrežinsko obalo. Tržaški ekologisti postavljajo devinsko - nabrežinsko upravo na zatožno klop in ji očitajo, da ne skrbi za zaščito obalnega pasu in da hoče z novim urbanističnim normativom pokvariti to, kar je ostalo še narav- nega med Brojnico in Sesljanom. So te obtožbe utemeljene ali pa ne? Mi odkrito mislimo, da niso in da so v marsičem demagoške in napihnjene. S tem nočemo aprioristično braniti uprave in skrivati določenih kompromisov, do katerih je prišlo pred in med izdelavo nove variante in med samo razpravo v občinskem svetu. Ne moremo pa pristati na posploševanje obtožbe na račun ene same uprave, ki je vsaj v zadnjih desetih letih, kljub mnogim znanim težavam upravne in politične narave, pogumno nasprotovala določenim vsi-Ijevanim modelom turističnega razvoja, ki bi hočeš nočeš prej ali slej privedel do opustošenja dela obale. Zgovoren primer je Sesljanski zaliv. S takimi posplošenimi obtožbami se v očeh neinformiranega javnega mnenja postavlja na isto raven devinsko - nabrežinska uprava (ki je morda naredila tudi nekaj napak, njena skrb za zaščito okolja je pa vsem na dlani), s tržaško občino, ki je v vseh povojnih letih pasivno spremljala postopno privatizacijo področja pod obalno cesto med Grijanom in Brojnico. Ali pa s krajevnim pristaniškim poveljstvom, ki je dovolilo, da so si zasebniki v brk vsem zakonom mimo gradih svoje pomole in celo pristane za svoje jahte. Za oceno tega stanja ni treba dosti besed in razlag, zadostuje, da se človek iz Grijana ozre proti Križu in bo sam o-cenil, kdo je v zadnjih štiridesetih letih zganjal nasilje nad tamkajšnjo naravo. Prav je, da ekologisti postavljajo v tem primeru roke naprej in da demokratično manifestirajo svoje dvome in pomisleke, koristno pa bi bilo tudi, da bi tudi te stvari po stavili na jasno in točno informirah javnost, kdo je pravzaprav odgovoren za usodo obalnega pasu. Tega mnenja je tudi devinsko - na-brežinski odbornik za zaščito okolja Marino Vocci, ki pravi, da nedeljska pobuda diši po demagogiji in temelji na nepoznavanju novega regulacijskega načrta. »Našo obalo smo razdelili na tri dele. V prvem, ki gre od Brojnice do nabrežinskoga portiča, bo ostala narava popolnoma nedotaknjena. v drugem, med Botanjkom in Se-sljanskim zalivom, omogoča načrt le minimalne gradbene posege in le v tretjem (Sesljan) predvideva večje turistične objekte. Vsaka občina ima nalogo, da opremi vsa svoja javna področja s sanitarijami in z drugimi podobnimi uslugami. To bomo naredih tudi mi in nič več, tudi zato, ker je del tistega območja (Botanjek, op. ur.) zasebna last. Zasebnik pa je seveda vezan na urbanistični normativ, ki po mojem mnenju globalno gledano odgovarja potrebam po gospodarskem in družbenem razvoju naše občine. Dilema med družbenim razvo- jem in krajinsko zaščito je bila vedno prisotna pri našem delu, tokrat pa mislim, da smo naredili svojo dolžnost,« je še mnenja Vocci. Odbornika za urbanistiko Bojana Brezigarja pa smo vprašali za mnenje glede bodočnosti Botanjka, ki zel° skrbi pobudnike nedeljskega shoda. »Del tega področja je zasebna last in edinole lastniki lahko odločajo kaj tam narediti, seveda ne v nasprotju z novo varianto. Občina je tam zelo omejila gradnje, ki bodo lahko sam® pritlične (npr. majhni bungalovi) z najnujnejšimi turističnimi usluganUi ki se bodo morale skladati s tamkajšnjim naravnim okoljem. Ne smem® tudi pozabiti, da je pri Botanjku n® podlagi dekreta pristaniškega poveljstva še prepovedano kopanje zaradi nevarnosti rušenja kamenja, prejpove-dan pa je tam tudi celo prehod. Nad plažo pa je naravni park, ki ga bo treba v bodoče kot takega tudi primemo urediti, za kar je še v teku tožba med podjetjem za ceste (ANAS) in med lastniki področja. Rad bi tudi še pojasnil, da nikjer ne piše, da h® plaža zasebna, ker je to po zakonu nemogoče. Mi se bomo kot doslej ua vsem občinskem ozemlju še dalje prizadevali, da bo morje dostopno vsem 4 SANDOR TENCE Srečanje mladih raziskovakev in mentorjev pred pričetkom 5. raziskovalnega tabora Danes popoldne začetek jubilejne XX. Drage 85 Na sedežu Odseka za zgodovino in etnologijo v Ul. Petronio je bil včeraj ob 10. uri še zadnji sestanek mladih raziskovalcev in njihovih tržaških mentorjev, ki se bodo v nedeljo, 1. septembra, odpravili na 5. Mladinski raziskovalni tabor »Sovodnje 85«. Raziskovalni tabor sodi med sodobne oblike izobraževanja, ki iščejo dopolnila šolskim teoretičnim programom v empiričnem raziskovanju, ki brez dvoma utrjuje med šolskim letom nabrano znanje. Med naloge mladih raziskovalcev sodi cela' vrsta aktivnosti, neposredno opazovanje pojavov na terenu, intervjuji in stiki z ljudmi, iskanje dokumentov in delo na originalnih virih. Na drugi strani je raziskovalni tabor priložnost, da lahko prisluhneš strokovnjakom, s katerimi bi se kot dijak težko srečal. Take izkušnje se zelo bogato obrestujejo, še posebno v trenutku, ko se je treba odločiti za smer univerzitetnega študija in končno, za poklic. Jasno pa je, da je treba v tak način razikovanja vložiti veliko truda in napora, in to velja tako za organizatorje kot za udeležence tabora, saj je uspeh pobude odvisen od vsakega posameznika. Na žalost pa se nekateri mladi tega še ne zavedajo, ne poznajo ali ne znajo igrati »skupinske igre«. Sicer bi se bili tisti, ki so se v juniju prijavili in nato premislili, tudi pravočasno odjavili in ne bi čakali na klic s strani organizatorjev. Ko smo slišali za te neprijetne zapletljaje, se nam je nehote vsilila misel, da je uspeh in kvaliteta neke pobude odvisna od navdušenja in zavzetosti mladih, na drugi strani pa, da malomarnost kvarno vpliva na učinkovitost dela. Vsi mladi, ki so bili včeraj na sestanku razikovalcev, se bodo verjetno strinjali, če zapišemo, da smo dolžni spoštovanje in korektnost ne le zahtevati, ampak ju tudi vračati. Organizatorji pa naj bi v bodoče skušali najti kako rešitev, take da bi tisti, ki so se že prijavili, obljubo tudi držali. Ker je resnost predpogoj za vsako večjo akcijo, se je 16 mladih fantov in deklet nato porazdelilo v pet delovnih skupin, v naravoslovno, geografsko, etnološko, arheološko in sociološko. Zmeniti se je bilo treba še za zadnje podrobnosti. Vsaka skupina si bo priskrbela fotografski aparat in registrator, ki sta prvenstveni sredstvi modernega raziskovanja. Zmenili so se še o krajšem večernem tečaju iz računalništva, ki ga bo vodil Jernej Jan, študent elektronike iz Ljubljane. Prvi teden bodo raziskovalci delali predvsem na terenu, vsaka skupina bo s svojega strokovnega vidika raziskala področje sovodenjske občine. V nedeljo, 8. septembra, bo celodnev- ENEL sporoča, da bodo zaradi popravil na električnih napravah prekinili 1. septembra, od 7. do 11. ure, dobavo električne energije v Cerovljah, Mavhinjah, Vižovljah in v Sliv-nem. m izlet po Goriški, ogledah si bodo tudi grad Kromberk pri Novi Gorici. Na izlet so vabljeni tudi vsi ostah člani Društva mladih raziskovalcev. Zadnje dni tabora bodo namenih obdelavi zbranega gradiva in pripravi zaključnega poročila. Zadnji dan, 11. septembra, bo predstavitev rezultatov tabora domačinom in javnosti. V teku tabora se bodo mladi srečali z upravo občine in s krajevnim mladinskim krožkom. Interdisciplinarnost, ki jo organizatorji zasledujejo že od vsega začetka, se bo tudi letos uresničevala s predavanji iz vseh strok, ki se bodo zvrstila v večernih urah. Ob koncu svoje izkušnje na raziskovalnem taboru bo vsak udeleženec prejel priznanje v obliki diplome, ki jo podeljuje gibanje »Znanost mladini« iz Slovenije. Danes ob 17. uri se bodo s pred stavitvijo sodelujočih začeli letošnji jubilejni XX. študijski dnevi Draga ’85, čeprav je slovesno odprtje predvideno za jutri ob 16. uri. Potekah bodo 30. in 31. avgusta ter 1. septembra v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89, v primeru slabega vremena pa v dvo rani doma. Prvo predavanje bo na sporedu že danes ob 17.30, takoj po predstavitvi sodelujočih in knjige Sledovi Drage, ki je izšla ob njenem jubileju. Današnje predavanje nosi naslov štirideset let slovenskih daljav in bližin in bo pričevanje mladega Slovenca z onkraj oceana. Jutrišnjemu slovesnemu odprtju Drage ob 16. uri bo sledilo predavanje z naslovom Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialektiko?, ki ga je pripravil »slovenski intelektualec s svetovljanskim izkustvom, ki razbira nova znamenja na našem duhovnem obzorju«, kakor beremo v programu letošnje Drage. Nedeljski spored pa bo ob 10.30 začelo predavanje z naslovom Med Getsemani-jem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja, v katerem bo predavatelj opisal, »kako se povojni kristjan vživlja v utrip svetovne in slovenske cerkve.« Popoldansko predavanje (ob 16. uri) z naslovom Duma 1985 pa bo govorilo o »trpkosti in zanosu današnje slovenske zavesti, kakor jo doživlja kulturni in narodni delavec«. Vsem predavanjem bo se-veda sledila razprava, po njej pa s® bodo udeleženci zadržah v družabnem pomenku. Naj še povemo, da b® nedeljska maša ob 9. uri v parku na prostem. Medtem pa smo v uredništvu p16' jeli v oceno knjigo Sledovi Drage, v kateri so zbrani dnevniki, oziroma zapisi avtorjev Vinka Behčiča, Vinka Ošlaka, Borisa Pahorja in Alojz® Rebule ob študijskih dnevih med 1966 in 1984. O njej bomo svoje mnenje zapisali v prihodnjih dneh. • Zgoniška občinska uprava je objavila razpis za suplence v šolskem letu 1985/86. Sestavih bodo lestvic® za morebitne nadomestitve učnega m neučnega osebja v vrtcih in šolah-in sicer sluginj, kuharic, čistilk m otroških negovalk, kot tudi vzgoj1' teljic v otroških vrtcih. Rok za Pr®' dložitev prošenj zapade jutri, 31. m., vsa pojasnila pa nudi občinsko tajništvo. • Zgoniška občinska uprava obvešča kmetovalce, da lahko seznanijo ot)' činske urade o škodi, ki so jo na pridelku povzročile nedavne vremen' ske neprilike. Občina bo le zbrala podatke, ki jih bo nato posredoval deželnemu nadzomištvu, ki je Pn' stojno za preverjanje in poravnav škode. (BC) Udeleženci letošnjega raziskovalnega tabora Obisk v zadnjem nadstropju naše založniške hiše Kaj pripravljajo v uredništvu knjižnih izdaj? V zadnjem, a najlepšem nadstropju naše hiše živi uredništvo knjižnih izdaj Založništva tržaškega tiska. Trije uredniki skrbijo za to, da vsako leto najde pot na knjižne police okoli 50 novih publikacij. »Značilno za naše ljudi je, da radi berejo, in da tudi mladi v tem ne zaostajajo za starejšimi, zlasti po zaslugi šole, bralnih značk . . . In ti bralci ne sprejemajo nekvalitetnih del . . .« pravi urednik Marko Kravos. Zato se je treba pri izbiri knjižnih izdaj pošteno potruditi. Med rokopisi, ki jih na Založništvo prinesejo sami avtorji (med njimi so tudi elaborati različnih raziskovalcev, institucij . . .) je treba preveriti kvaliteto in smotrnost izdaje. Marsikdaj morajo sami iskati ljudi, ki bi bili pripravljeni po naročilu napisati zanimive ali potrebne stvari. Poleg knjižnih novosti domačih avtorjev pa se trudijo tudi za natis čimbolj kvalitetne svetovne literature. Vsak rokopisni predlog je treba pretresti z več strani — ali nas to zanima, ali sodi v našo dejavnost, da ni to le tratenje denarja . . . Pri tem imajo kar nekaj besede tudi zunanji strokovni ocenjevalci. Z »dobrim nosom«, za potrebe in želje bralca lahko založniška hiša tudi finančno »plava«. Interes ljudi do branja je še vedno velik, kljub velikemu razmahu televizije, radia in drugih množičnih medijev. Dvignila se je kulturna raven ljubiteljev branja; danes radi segajo tudi po knjigah iz zbirke esejev, ki prinaša razmišljanja io problemih z najrazličnejših področij. S to zbirko je ustvarjena tudi nekakšna povezava s širšim slovenskim kulturnim prostorom, saj so v njej objavljena, poleg zamejskih, tudi dela esejistov iz Slovenije. Najbolj gredo seveda v promet priročniki in slovarji, z izkupičkom teh izdaj pa se ponudi možnost tudi marsikateri drugi knjigi, da ugleda tiskarsko črnilo. Poletje je za večino ljudi čas počitnic in spogledovanja s knjigo. Knjige izhajajo, kar pomeni, da ne smejo zastati niti tiskarski stroji niti delo v založništvih. Založniki so sredi pripravljalne sezone — kar bo pripravljeno sedaj, bo izšlo še letos. Glavnina programa za letos (ravno v tem času pa se kuha tudi program za drugo leto, ki mora biti »pečen« do konca septembra) bo izšla v jeseni, saj je v tem obdobju tudi prodaja največja — bralci se vračajo s počitnic, prične se šola, presenetijo jih prazniki . . . Poleg tega pa je tudi obdobje knjižnih sejmov, na katerih tržaška založniška hiša redno sodeluje. Poleg predstavitve na ljubljanskem, zagrebškem, frankfurtskem sejmu, sode luje letos tudi pri prikazu stenskih koledarjev na razstavi slovenskih založb v beloruski republiki v SZ. Stroji v različnih tiskarnah, s katerimi sodeluje Založništvo tržaškega tiska se veselo vrtijo — zbornik Jadranski koledar s knjižno zbirko (letos bodo v njej knjige: Rimski mlini Stojana Spetiča, šegave zgodbe o Petriči Kerempuhu Slavka Mihaliča in priročnik Življenje brez bolečin) in stenskim koledarjem, ki bo prinesel reproduk cije desetih likovnih ustvarjalcev, bo pravočasno zunaj. Ub njem pa bodo luč sveta ugledale tudi druge izdaje, ki bodo v slovenske domove pri nesle vonj domačih običajev — Deklica podaj roko. Koroške narodne pesmi iz Kanalske doline . . . Urednikom je zelo pri srcu knjiga, ki bo izšla v italijanščini in slovenščini — Ljubezenska pis- ma ali Scritture d’amore s pismi Stanka Vuko-Veseli so, da jim je k italijanski izdaji usj#10. pritegniti tudi Fulvia Tomizzo, ki je napis0 uvodni esej. Pravce iz Benečije, ki so pripravljene v delovanju z založbo Borec, bodo izšle najprej Sloveniji. Zapisane so v knjižni slovenščini, 00 stracije pa so delo Benečana. V tisku so tudi zbirke Reneta Quaglie, J°žlCa Čertov, Janija Oswalda in Marka Kravosa,, P prvič objavljena proza Vladimira Bartola. Ser da to še ni vse, je pa dovolj za kratek spreh0 med pripravljenimi izdajami. Vsako leto nekaj in tako se lahko zbirka k° set s pravljicami in igricami za otroke pohv° s številko 50. Toliko je namreč dosedaj izd°nl^ zapisov z glasovi najbolj priljubljenih naših gralcev. Za mlade bralce je branje še Pos-j,n skrbno izbrano — po knjigah iz zbirke Tobo9a naj bi posegal res vsak otrok. Letos praznuje Založništvo tržaškega tiska ’ ' obletnico uspešnega izdajanja najrazličnejših P** blikacij. V navadi je, da se obletnice proslavljal ' posebno tako lepi jubileji. Zatorej se nam kon novembra obeta slavnostno srečanje med s°an. lavci založbe, avtorji, inštitucijami, ki so P magale založbi do uveljavitve. Za otroke 0 organizirana posebna matineja, na tiskovni ko ferenci pa bo javna predstavitev knjižne Pr. dukcije, ki bo letos posebno bogata. Ob tej Pf. ložnosti bo s pomočjo Narodne in študijske kM1 niče izšla tudi bibliografija ZTT od leta 1945 današnjih dni. . - »Največji del programa predstavlja ustvari nost naših ljudi, v tem je kulturna vloga z.a. be. Knjige so odraz možnosti in kreativnosti n šega ožjega prostora,« zaključuje Marko Krav Priprave na nedeljsko Kraško ohcet potekajo v znamenju številnih dobro obiskanih prireditev Spored prireditev v okviru XII. Kraške ohceti DANES, 30. AVGUSTA • <>b 19.00 odprtje osmič, ob 21.00 podoknica v Kraški hiši, od 20.30 dalje bo na trgu v Repne igral ansambel Zvezo... JUTRI, 31. AVGUSTA ob 18.00 odprtje osmič ob 20.30 na Colu prevoz bale po starih običajih, od 20.30 dalje bo na repentabr-skem trgu igral ansambel narodnozabavne glasbe Rž iz Kranja. NEDELJA, 1. SEPTEMBRA °b 8.30 zbirališče narodnih noš v Kraški Liši v Repnu; °b 9.00 odhod sprevoda iz ženine vega doma v Repnu proti Colu, °b 9.30 na Colu odhod neveste in ženina s sprevodom k cerkvi, °b 10.00 slavnostna poroka v re-pentabrski cerkvi, °b 11.00 odhod sprevoda vseh narodnih noš proti gostilni Furlan na Poklonu, kjer bo tradicionalna zakuska; naio bo sprevod narodnih noš krenil v Repen, kjer bo v Kraški hiši predaja neveste, °b 17.30 bosta novoporočenca odprla ples ob zvokih ansambla RŽ iz Kranja. »Pa se ja ne bo prav zdaj vreme skvarilo, če smo že trpeli dva meseca vročine,« so zaskrbljeno ugotavljali organizatorji letošnje Kraške ohceti, ko se je vreme v sredo skvarilo in je začelo popoldne celo malo rositi. No, vse se je nato uredilo in zvečer je že na dvorišču pokrajinskega Kraškega muzeja stekel »Večer ki-Jare«, ki ga je priredilo KD Kraški dom in na katerem je s svojim prvim celovečernim koncertom nastopil mladi domačin Franko Guštin, gojenec Glasbene šole v Trstu, v razredu Tullia Možine. Lepo in dovolj akustično dvorišče muzeja je bilo dobro zasedeno, predvsem je bilo veliko mladih, ki so želeli poslušati svojega sovaščana. Nekateri med temi so kot on, še gojenci Glasbene šole ali pa so šolanje že opra vib. . Na vsak način je občinstvo pazljivo prisluhnilo skladbam, ki jih je za ta svoj nastop Franko Guštin pripravil. Povedati moramo, da si ni izbral lahkega programa, a ga je izvedel zelo dobro, s sigurnim obvladanjem inštrumenta, ki je mestoma blago in mehko, pa tudi z močnimi poudarki, šinil svoje zvoke daleč v' nočno tišino. Kitara je danes inštrument, ki ga imajo mladi zelo radi. Če ga igrajo za zabavo ali za spremljavo petja, ga je lepo in prijetno poslušati, če pa ga igra nekdo, ki se mu je z vso resnostjo posvetil, ki vsak dan nanj vadi, potem je poslušanje kitare seveda čisto nekaj drugega. Tak lep večer nam je s svojo kitaro pripravil tudi mladi Franko, ki je v prvem delu programa izvedel suito v d-molu Roberta de Visèeja, sonatine Maura Giulianija op. 71 št. 3 in variacije na Mozartovo temo op. 9 Ferdinanda Sora. V drugem delu so bile na sporedu skladbe Heitora Vil la - Lobosa, katalonska pesem »Can-so del leadre« Miguela Llobeta in »Maria Vals« Francisca Tàrrega. Z mladim umetnikom, ki ga je občinstvu v imenu KD Kraški dom predstavila predsednica Sonja Lazar, smo pred nastopom spregovorili nekaj be- Seznam daril novoporočencema Narodna noša za nevesto — darilo repentabrske občine. Narodna noša za ženina — darilo SKGZ. Obutev za obe narodni noši — darilo trgovine čevljev Malalan. Poročna prstana — darilo zadruge »Naš Kras«. Poročni šopek za nevesto in 200 nageljnov — darilo cvetličarne Švagelj na Opčinah. , Poročno potovanje v Španijo — darilo turističnih agencij Atlas in Aurora. Poročni kolač — darilo pekarne Čok. 100 litrov terana in 50 litrov belega vina — darilo Kmečke zveze. Srebrna slika starih Opčin — darilo draguljarne in optike Malalan. Atomski lonec — darilo železnine Unussi. Usnjen album za slike — darilo Foto Egon. Radijski aparat grundig — darilo firme Vatovec. 10 kg konfetov — darilo trgovine jestvin Škabar. Komplet za osebno nego in kopel — darilo Cosulich Profumerie. ^ 10 kg konfetov in 50.000 lir kot prispevek za organizacijo Kraške ohceti ~~ darilo društvene prodajalne na Opčinah. Kozmetična konfekcija za nevesto in ženina — darilo parfumerije Aline. Srebrna slika repentabrske cerkve — darilo zlatarne Mikolj. ■ 2 orehova srčka s kraškim narodnim motivom — darilo galerije kraš- Ke «metne obrti BOR. vazi Bakren kotliček za kuhanje polente in okrasna rastlina v medeninasti — darilo repentabrskih deklet. _ j . Cvetje za okrasitev dvorane za poročno kosilo v gostilni Škabar arilo cvetličarne Nadja - Prosek. (t Morebitna druga darila lahko interesenti najavijo našemu uredništvu e - 194672) ali potovalnemu uradu Aurora (tel. 60261). sed. Bil je nekoliko živčen in napet, kar pa ni nič čudnega, če pomislimo, da je bil to njegov prvi samostojni nastop, saj smo ga sicer večkrat srečevali, a le na skupnih nastopih z Markom Ferrijem. »Devet let študiram kitaro s Tulliom Možino. Razen tega študiram že tretje leto na tržaški univerzi ekonomijo. Na koncert sem se precej časa pripravljal, čeprav sem imel v glavnem že vse naštudirano do meseca maja.« »Če boste kaj več pisali o tem večeru,« je pristavil Možina, M je sledil najinemu razgovoru, »potem povejte, da je z letošnjim šolskim letom, mogoče opraviti na konservatoriju diplomo tudi iz kitare. Do sedaj so lahko gojenci dobili po opravljenem študiju le nekakšno priznanje, ki jim ni dalo možnosti, da bi na primer lahko poučevali, obiskovali pa so lahko le izredne tečaje. Sedaj je prvi že opravil diplomo Igor Starc in u-pam, da mu bodo sledili še drugi.« Sinoči je bila v Repnu še vrsta prireditev, ki so jih pripravili KD Kraški dom, zadruga »Naš Kras« in re-pentabrska občinska uprava. Odprli so štiri osmice, ki so bile že dobro o-biskane in so nudile gostom svoje tradicionalne dobrote. Sledilo je odprtje XXni. občinske pokušnje terana in domačega belega vina, nato pa še odprtje razstave Milana Pernarčiča »Kras v miniaturi«. Okrog 20, ure sta se začeli deklišči-na in fantovska, to je slovo neveste in ženina od »ledih stana« — prva v gostilni pod Tabrom na Colu, druga pri »Stršinovih« v Repnu. Tako dekliščina kot fantovska sta privabili precej deklet in fantov. Bodoča nevesta je morala zaplesati ples z metlo, dobila je tudi lepo darilo in šop cvetja, potem pa so jo na lepo okrašenem vozu zapeljali do Repna, kjer jo je v veseli družbi pričakal njen izvoljenec, s katerim sta pozno zvečer ob zvokih ansambla »Lojzeta Furlana« tudi otvorila ples. Ob 21. uri so v pokrajinskem Kraškem muzeju odprli lepo in zelo zanimivo razstavo obrtnih izdelkov »Kraška kuhinja«, na kateri so se predstavile naše priznane umetnice Bogomila Doljak, Silva Bogateč in Gabrijela Ozbič. O razstavi, ki si jo je ogledalo ve- * liko gostov, bomo še posebej poročali, naj omenimo samo, da je na otvoritvi razstave v imenu SDGZ spregovoril Odo Kalan, poleg njega pa so bili prisotni še vladni prefekt De Felice, župana Repentabra in Zgonika Colja ter Budin, predsednik skupščine občine Sežana Kovačič, predsednik SKGZ Boris Race, predstavniki vojaških oblasti in predstavniki obrtniških zbornic. Na otvoritvi pokušnje vin pa sta imela uvodna govora repentabrski župan Pavel Colja in predsednik zadruge Naš Kras Egon Kraus, otvoritev pa je popestril tudi nastop novogoriškega okteta Vrtnica. V okviru Kraške ohceti so v repentabrski občini odprli tudi osmice Prvi sadovi dela nove družbe za industrijske pobude SPI VČERAJ V TRSTU Rekordno nizek tečaj dinarja Od dvajsetih predlogov za nove industrijske pobude, ki so doslej prispeli na naslov novoustanovljene finam čne družbe SPI (ki jo je v Trstu spomladi ustanovila državna družba I RI), so jih doslej vzeli v pretres 12, sedem pa je že sprejetih. Ta podatek je na zadnjem periodičnem sestanku predsedniku Trgovinske zbornice Tombesiju sporočil direktor SPI Zacchigna. Omenjenih sedem predlogov, oziroma projektov, predvideva skupno investicijo v znesku 13 milijard lir in zaposlitev najprej 150 oseb, v nadaljnjem pa naj bi se ta številka podvojila. Zacchigna je tudi izrazil prepričanje, da bodo nekateri od omenjenih predlogov dokončno odobreni in torej nared za začetek uresničevanja že v teku meseca septembra, oziroma takoj, ko bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva. Tombesi in Zacchigna sta se pogovarjala tudi o tako imenovanih BIC, sodobnih poslovnih centrih, za katere se je že zavzela in obljubila svojo podporo tudi Trgovinska zbornica. Zacchigna je zagotovil, da se bo že 12. septembra sestal tehnični odbor, ki bo pregledal vse doslej dospele pristope k pobudi, poskrbel za še nekatere dodatne in ukrenil vse potrebno za čimprejšnje oblikovanje ustanovnega konzorcija. Le-ta bo namreč osnova za operativno družbo, v katero se bodo vključile vse pobude, potrebne za to novo strukturo. Sogovornika sta nato razpravljala o projektu za družbo za titani j, h kateri bi morale poleg SPI pristopiti tudi železarna Temi - Finsider, družba Samin iz skupine ENI in družba Fratelb Ginatta. Glede načrta o terminalu za razsuti tovor, za katerega je že podpisan ministrski dekret in ki se trenutno nahaja na 'Računskem dvoru sta ugotovila, da je že na dobri poti definicije tako finančnih kot družbenih okvirov. Zacchigna je Tombesiju potrdil predajo projekta o cestnih infrastrukturah delovni skupini ISI - dežela - sindikati. V njem so predvidene tudi lokacije za turistična pristanišča v mestu in obračun vsega, kar je bilo storjenega za uresničitev načrta o novem stadionu. Povrhu je Zacchigna zagotovil, da bo SPI v kratkem posredovala tudi svoj predlog o pomoči, ki jo namerava nuditi tržaškemu Raziskovalnemu centru. Tombesi je ob zaključku srečanja povabU direktorja Zacchigno naj hitro in pogumno nadaljuje po tej pravilno začrtani poti, pri čemer mu je še enkrat zagotovil vso pomoč Trgovinske zbornice in tržaških gospo darskih krogov, ki z velikim zanimanjem spremljajo delo in prizadevanja mlade družbe SPI. Ta prizadevanja — je poudaril Tombesi — sodijo v o-kvir vladne politike za industrijsko o-življanje Trsta in za gospodarsko o-krepitev obmejnih območij. Včeraj je jugoslovanski dinar v Trstu doživel hud in nepričakovan padec. Tržaške banke so dinarske bankovce odkupovale poprečno od 4 do 4 lire in pol za dinar, kar pomeni izgubo celih treh točk od konca junija, ko je dinar veljal 7 lir. Stalno padanje vrednosti dinarja je vneslo precej zaskrbljenosti v vrste tržaških trgovcev, saj ob taki menjavi nedvomno ni moč pričakovati povečanja števila jugoslovanskih kupcev. Nekateri trgovci včeraj sploh niso sprejemali plačil v dinarjih, po drugi strani pa je precej kupcev iz Jugoslavije, ki plačujejo^ s tujo valuto in jim ta nenadni padec dinarja i j povzročil toliko nevšečnosti. Za primerjavo naj povemo, da je bila včeraj v Jugoslaviji srednja vrednost dinarja 6,57 in da tudi doma dinar zgublja tla pod nogami, čeprav mnogo bolj počasi kot drugod. Japonski poslanci na obisku pri KZE V ponedeljek, 26. avgusta, je delegacija japonskih parlamentarcev in predstavnikov političnih strank obiskala tržaško KZE, da bi spoznala kako deluje v Trstu psihiatrična služba. Delegacijo sta sprejela predsednik KZE inž. Giovanni Scarpa in direktor psihiatrične službe dr. Franco 'Roteili. Posojila za nakup kmetijskih strojev ^Kmečka zveza obvešča vse člane, s° na razpolago posojila po zniža-meri za nakup kmetijskih ko ^ ln «Preme. Teh posojil so lah-Poll/e*e?ni poklicni kmetje in tudi km"!*16*.!6 (part-time). Za poklicne zap z«aša posojilo v višini 90 odst. 6q «Senega stroška, za polkmete pa konj ' PoS°ii. ki jih ponujajo ti za-na so z«lo ugodni, saj znaša obrestuj | ra za prosilce iz goratih podro-žjn ,e l’S odst. medtem ko je za ni-Vrn .a Področja 11,75 odst. Posojila se «ia 1°, v Pctih letih z dvema obrokoma rtetno' Dokumenti, ki so potrebni *rin °fSeg0 Posojila so sledeči: prora-t«strXrcwntivo) v treh izvodih, ka-«adaU - ^ kivolarni izvlečki. Za vsa žite Jnia pojasnila, se lahko poslu-to| (jurčke zveze. Ul. Cicerone 8/B, »Glasbo °ltv'ru devete manifestaci; «ansW- ^ sePtember« bo v evangel st°t>ila Cerkvi 113 Panfili n; ska m S- šosti11« skladbami argenti jala h aiJi?*'ka Martha Noguera. Izv; Va ;e 0 Chopinove integrale. Noguer «lì S(lnu®P^šno nastopala z Beethovr Drvi i arri' m® spomladi leta 1984. 2q.3o . koncert bo 5. septembra c • Vstop je prost. KPI ZA DOKONČANJE BAZENA PRI SV. IVANU Pokrajinska federacija in sekcija KPI pri Sv. Ivanu delita vsebino pisma, objavljenega v tržaškem italijanskem dnevniku, v katerem 1427 prebivalcev te mestne četrti opozarja na že pred petimi leti prekinjena in nikdar več nadaljevana dela za izgradnjo šolsko-rajonskega bazena v Ul. S. Ci-lino. KPI se v posebnem tiskovnem sporočilu obvezuje, da se bo preko svojih svetovalcev v občinskem in rajonskem svetu zavzela za čimprejšnje nadaljevanje in zaključek del za izgradnjo bazena, prebivalce Sv. Ivana pa poziva, naj še naprej zbirajo podpise za uresničitev te upravičene zahteve in naj v tej zvezi posežejo tudi pri drugih strankah v četrti. Interpelacij’a predstavnikov PSI Socialistični deželni svetovalci Saro, Ermano in Carbone so včeraj naslovili na predsednika deželne uprave Biasuttija interpelacijo, s katero želijo vedeti kdaj in kako misli detžela priskočiti na pomoč področjem, ki jih je pred kratkim prizadelo slabo vreme. Svetovalci PSI opozarjajo, da je neurje povzročilo največ škode in razdejanja v Trstu in v južni Furlaniji in zato zahtevajo, da bi uprava na podlagi deželnega zakona o naravnih ujmah priskočila na pomoč prizadetim krajevnim skupnostim. Miramarski drevored bo odslej bolj zelen Tržaška občina je domačemu specializiranemu podjetju poverila dela za periodično oskrbo in obnovo obcestnega zelenja v Miramarskem drevoredu. Tam je zasajenih 220 rastlin hi dreves, v glavnem platan, ki jim je treba odstranjevati suhe in preveč vsiljive veje, skrbeti za odvod vode, ki se zadržuje v deblih, za odstranjevanje škodljivcev in odpadkov, ki rastlinam preprečujejo dihanje. Občinska uprava je za opisana dela predvidela znesek sto milijonov lir. TATOVI NE POZNAJO ODMORA Delovni umik tatov je kot kaže neomejen, ne poznajo pa niti dopustov. Tako so svoje »delo« opravljali tudi v sredo zvečer, ko so si »podrobneje ogledali« stanovanje 30-letnc Libane Ćalini, ki stanuje v Ulici Tesa 20. Ko se je Calinijeva v sredo malo pred 21. uro vrnila domov, je našla vdrta vhodna vrata, stanovanje pa popolnoma razmetano. Pokbcala je policijo, ki pa je lahko le zabeležila še eno izmed številnih kraj. Neznani tatovi so Cahnijevi polirali vse dragocenosti v vrednosti 3 milijonov br. Znanstveni seminar o sončni energiji V ponedeljek, 2. septembra, se bo v tržaškem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko začel seminar o nekonvencionalnih energijah. Seminar bo trajal tri tedne in vodih ga bodo profesorji Furlan (s tržaške univerze), Mancini, Sayigh in Seraphin. Predvidenih je nad 150 udeležencev, večina iz dežel v razvoju. Namen manifestacije, ki se redno ponavlja vsaki dve leti, je znanstvena in tehnološka analiza tega sektorja. Letos bodo razpravljali predvsem o sončni energiji. Sodelovah bodo najboljši evropski, japonski in ameriški strokovnjaki. • Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje se bo sestal jutri, 31. trm ob 12. uri v prvem sklicanju in 2. septembra ob 20. uri v drugem. Prva točka na dnevnem redu je izvohtev novega podpredsednika. • Zaradi kulturnih manifestacij, ki jih organizira galerija Tribbio, bosta danes ter 4. in 6. septembra zaprta za ves promet Ulica Rettori in Stari trg od 8. do 24. ure. | Zapustil nas je naš ljubljeni Vladimir Uršič Pogreb bo jutri, 31. t.m., ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo svojci. Trst, Bfuselj, Lausanne, 30. avgusta 1985 gledališča VERDI Gledališče Verdi sprejema nove pevce za okrepitev opernega pevskega zbora. Išče zlasti kontralte in tenorje. V ta namen bo priredilo avdicije. Za podrobnejša pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na urad za osebje gledališča Verdi (Ul. Einaudi 1). kino Ariston 21.15 »Je vous salue Marie - II libro di Maria«. Režija Jean Lue Godard in Anne Marie Miéville. Myriem Roussel, Thierry Rode, Bruno Cre-mer. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 15.30 — 22.00 »Bocche calde«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00 — 22.15 »II codice del silenzio«; Prepovedan. mladini pod 14. letom. Excelsior 17.00 — 22.15 »L’ultimo drago«. Glasbeni film. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Calze nere per le vedove supersex« in »Delicatezze bagnate di mia cugina«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št.^ 2 16.30 — 22.00 »La casa degli orrori nel parco«. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Quel certo sapore«. Prepovedan jnladini pod 18. letom. Mignon 16.30 — 22.15 »Teachers«. Ralph Macchio, .Nick Nolte. Grattacielo 17.30 — 22.15 »Colpi di luce«. Capitol 16.30 »Star Trek - III.«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Hard ba-bies«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 — 22.00 »La chiave«. Stefania Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »L’uomo che sapeva troppo«. Režija A. Hitchcock. Radio 15.30 — 21.30 »L’amica di Sonia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Mešani pevski zbor Lipa vabi dosedanje, še posebno pa nove pevce na sestanek, ki bo v ponedeljek, 2. septembra, ob 20.30 v Bazoviškem domu. TPPZ P. Tomažič. Danes, 30. t. m., bo v Bazovici GENERALKA za nastop na- vsedržavnem festivalu Unità v Ferrari. V nedeljo, 1. septembra, ob 8.30 odhod dveh avtobusov iz Bazovice. Priporoča se točnost in prisotnost vseh! Društvo zamejskih likovnikov obvešča člane, da bo seja v ponedeljek, 2. septembra, ob 19.30. Mešani pevski zbor KD Primorsko -Mačkolje sporoča, da se pevske vaje začnejo v ponedeljek, 2. septembra, ob 20.30. Mešani pevski zbor Primorec - Tabor vabi na prvo vajo v novi sezoni, ki bo v četrtek, 5. septembra, ob . 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. KD Slovan obvešča vse pevce in pevke, da bo 1. vajo za sezono 85/86 v ponedeljek, 2. septembra, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Vabljeni vsi pevci. Moški pevski zbor V. Vodnik bo začel redne vaje v torek, 3. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni stari in posebno novi pevci! TPPZ »P. TOMAŽIČ« Danes, 30. t. m., bo v Bazovici GENERALKA za nastop na vsedržavnem festivalu Unità v Ferrari. V nedeljo, 1. septembra, ob 8.30 odhod dveh avtobusov iz Bazovice. Priporoča se točnost in prisotnost vseh! menjalnica 29. 8. 1985 Ameriški dolar................. 1.850.— Kanadski dolar ................ 1.350.— švicarski frank.................. 815.— Danska krona . .................. 180.— Norveška krona................... 223.— Švedska krona ................ 221 — Holandski fiorini................ 592.— Francoski frank.................. 216.— Belgijski frank...................'31,— Funt šterling.................. 2.595.— Irski šterling................ 2.070 — Nemška marka..................... 667,— Avstrijski šiling................. 94.— Portugalski eskudo................ 10.— Japonski jen ....... 7.— španska pezeta.................... 10.— Avstralski dolar............... 1.250,— Grška drahma............... . 14,— Debeli dinar....................... 5.— Drobni dinar....................... 5.— sigi BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. p. K. TFIST - ULICA F. FILZI 1Q - S1-4 koncu bi hoteli spremljevalci gaziti le željo, da bi ustanove, v a ter ih delamo med šolskim letom, oliko bolj »odprle oči« s tem, da se zavedale, da smo spremljeval-1 Postavljeni ne kot parkirm pro-°r’ temveč kot pomoč, da se pri-. Potega čimJepše vključi. Tega pa .sPo brez podpore ostalih ne bomo zmogli. Kaj menijo vzgojitelji? Vzgojiteljska delovna skupina je sklenila, da bi v krajših obrisih sestavila kratko poročilo, ki naj bi dopolnjevalo sestavek spremljevalk prizadetih otrok. Delo obeh skupin je potekalo z določenim programom in delom, ki smo ga dnevno načrtovale in izvajale. Pri tem smo upoštevale težnje, potrebe in zmogljivosti otrok. Da bi ugodile vsem tem potrebam, smo razdelile otroke v skupine ' od najmlajših do najstarejših. Skupine smo poimenovale po raznih inštrumentih, ker je letos leto glasbe. V naš program smo zato tudi vključili tečaj ORFF, ki ga je vodila prof. Tatjana Mihelčič. Poleg te dejavnosti so naši otroci obiskovali tudi tečaj telesne vzgoje. Tega pa je vodila Elizabeta Načinovi. Tečajema so otroci sledili z veseljem in zanimanjem. To smo lahko same preverile, ker smo opazile, da sledijo in sfr delujejo. Pri našem delu smo se naslanjale predvsem na vzgojno-socializacijski moment. Prav faradi tega smo v naš globalni program vključile krajše ekskurzije, sprehode v naravo, spoznavanje ambienta, skupinsko delo in pik nik. Pri načrtovanju smo upoštevale potrebo in zmogljivosti posameznih skupin, ker so bili v teh vključeni tudi prizadeti otroci. Ob zaključku naj še dodamo, da je celoten vtis povsem pozitiven zaradi uspeha pri delu in vzdušja. Saj je prav cilj poletnega centra ta, da se medsebojno spoznavamo, razumemo, sodelujemo in .. . zabavamo! Vabimo vse prijatelje otrok na zaključno prireditev, ki bo danes, 30. avgusta, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Organizatorji poletnega centra Dvajset let zbirke »Naravni in kulturni spomeniki Slovenije« Zbirka »Naravni in kulturni spomeniki Slovenije«, ki jo pTi mariborski ?žpj- Obzorja izdaja Zavod SR Slovenije za varstvo^ naravne in kulturne diščine, je dopolnila dvajset let. V teh letih — vključno z letom 1985 — je jej zbirki izšlo 150'knjižic, ki z besedo in sliko nazorno pripovedujejo o turnih, kulturnozgodovinskih in naravnih spomenikih širom po Sloveniji, kar Prav gotovo dosežek, na katerega so uredniki lahko ponosni. Posamezne Pzice so sicer drobne in žepnega formata, vse skupaj pa, kot piše v bib-®rafiji ob 20-letnici glavni urednik zbirke Lev Menaše, sestavljajo izje 'n jnozaik naše dediščine, pa tudi slovenske znanstvene misli, saj so zbir-Pisali najpomembnejši predstavniki raznih ved in v njej objavljali nove Marsikdaj presenetljive ugotovitve, sadove dolgoletnega raziskovalnega dela. E teh knjižicah — vodnikih avtorji pišejo o alpskih vrhovih, o kraških ^ah, o kameni dobi in dvajsetemu stoletju, o antičnih bitkah m bojih dru-,sVetovne vojne, o keltski umetnosti in o umetnostnih closezkih tega sto la- o slovenskih pesnikih in pisateljih, pa o pisateljih m ustvarjalcih, ki V Slovenijo prišli od drugod ter nam zapustili vsaj del bogastva svojih 1 in idej okolja, iz katerega so izvirali. Te knjižice tako pričajo o nepre-stikih, ki jih je Slovenija imela s svetom, na svoj nacm pa to tra: 'llo tudi nadaljuje, saj so mnoge med njimi izšle v prevodih. S tem knji-2n°pozarjajo na bogastvo, ki je bilo v svetovnem merilu doslej premalo Jubilejni zvezek zbirke »Naravni in kulturni spomeniki Slovenije« s član-171 bibliografijo opozarja na pomen dvajsetletnega dela, hkrati pa opoza-ua dejstvo, da kljub velikemu številu vodnikov marsikateri slovenski 0l7fenik, tudi nekateri od najbolj pomembnih, še ni uvrščen v zbirko in caka na strokovno obdelavo. Ob vsem tem pa ta jubilejni zvezek ^nja na prehojeno pot in uravnava pogled naprej, k novim ciljem, (si) radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Prvi kanal 11.15 Tele video 13.00 Poletni maraton 13.30 Dnevnik 13.45 n braccio abbagliato della legge - film Igrata: Peter Sellers, Lionel Jeffries. . . 15.15 II mondo di Obladi Obladà 16.05 Le grandi battaglie del passato . Program Henrya de Turennea 17.00 Professione pericolo - TV film 17.50 Al Paradise 19.35 Almanah in vremenske razmere 20.00 Dnevnik ' 20.30 Laurei & Hardy: due teste senza cervello - 7. del 21.35 Dnevnik 21.40 Dnevnik 21.50 Mìsano Adriatico: Prijateljski miting »Canzoni giovani« 23.35 Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere 23.45 Bruselj: Mednarodni miting v • atletiki Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - ob 13. uri 13.15 Due e simpatia - nadaljevanka dneva 14.40 L’estate è un'avventura 16.45 E il vento disperse la nebbia -film 18.30 Športna poročila 18.40 Un cinese a Scotland Yard -TV film 19.45 Dnevnik 20.20 Dnevnik - šport 20.30 I cervi volanti 22.20 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.30 Bert D’Angelo superstar - TV film 23.20 Dalla parte degli infedeli - L ’ del 0.10 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.15 Televideo 19.00 Dnevnik 3 19.25 La testa nel pallone • Novi nogometaš med mitom in realnostjo 20.00 Šola in vzgoja - Caverne nel paese dei Maya e degli Aztechi 20.30 Neposredno iz Benetk .- filmski bienale 21.30 Dnevnik 3 21.55 Kamera in spomin 22.05 Recital baritonista Renata Brušena in pianista Craiga Shepparda 23.00 Jazz club JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Koper 15.00 Film 16.30 Combat - TV film 17.30 Soko - TV film 18.00 Medved Yoghi - risanka 18.30 Kenguru Skippy - TV film 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: BENETKE — Jugoslovanska filma na festivalu REPEN — Odprtje razstav v okviru »Kraške ohceti« BOLJUNEC — Zadnje priprave na Mladinski raziskovalni tabor DEVIN — Manifestacija tržaških e-koloških skupin ŠPETER — Polemike o načrtovanem industrijskem obratu REPEN — Poletni center OPČINE — Jadran trenira 19.30 TVD Stičišče 19.50 Poletna oddaja za uho in oko -glasbena oddaja 20.25 Strah nad svetom - TV nadaljevanka 21.35 Trip - zabavno potovanje 22.35 TVD Vse danes 22.45 Dance mania - glasbena oddaja 23.30 Combat - TV film 00.20 Film Ljubljana 17.50 Poročila 17.55 Nepomembno in pomembno -- 5. del 18.10 Obiskovalci - 7. del 18.45 Želeli ste, poglejte - poučnoza-bavna oddaja 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30- Dnevnik in vremenska napoved 20.05 Živi planet: Sladka sveža vo* da - 8. del dokumentarne serije 21.00 Ne prezrite 21.15 R. A. Simmons: Gangsterska kronika - 10. del 22.00 TV dnevnik 22.10 Lena Rais - film Zagreb 14.30 Poletno popoldne: Zabava vas Hanka Paldum, Mandič 75 18.00 Poročila 18.15 Vsak petek nov začetek 18.45 Zabavna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Hobotnica - 6. del italijanske ■ nadaljevanke 21.00 Melodije morja in sonca - zabavno - glasbena oddaja 21.45 TV dnevnik 22.00 Kulturni magazin 23.30 Program plus. Reportaža z u-niverziade v Kobeju ZASEBNE CANALE 5 11.30 Lou Grant - TV film 12.30 Peyton place - TV film 13.30 II cigno - filmska komedija Igrata: Grace Kelly in Alee Guinnes 15.30 Westgate - TV film 16.30 Natura selvaggia - dokumentarec 17.00 Lobo - TV film 18.00 I ragazzi del sabato sera -kviz 18.30 Tuttinfamiglia - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Love boat - TV film 20.30 Navy - TV film 22.30 Lottery - TV film 23.30 šport 0.30 Ai confini dell’Arizona - TV film RETEQUATTRO 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.15 Amore dannato - novela 12.00 I giorni di Brian - TV film 12.45 Giorno per giorno - TV film 13.15 Alice - TV film 13.45 Mary Tyler Moore - TV film 14.15 La fontana di pietra - novela 15.05 Blue Noah - risanke 15.30 I gatti di Cattanooga - risanke 16.00 Lancer - TV film 17.00 La squadriglia' delle pecore nere - TV film 18.00 I giorni di Brian - TV film 18.50 Avenida Paulista - novela 19.45 Amore dannato - novela 20.30 Permette? Rocco Papàleo -filmska komedija 22.15 Le radici del cielo - film 0.40 L’ora di Hitchcock - TV film ITALIA 1 11.15 Gli eroi di Hogan - TV film 11.40 Sanford and Son - TV film 12.10 Cannon - TV film 13.00 Wonder woman - TV film 14.00 Video estate ’85 14.30 Kung Fu - TV film 15.30 Gli eroi di Hogan - TV film 16.00 Bim bum barn - risanke 18.00 Quella casa nella prateria - TV film POSTAJE 19.00' Fantasilandia - TV film 20.00 Rascal il mio amico orsetto -risanke 20.30 Tentacoli - film 22.30 100 yards di gloria - zgodba o ameriškem nogometu 23.00 Roulette russa - film 1.35 Mod squad *i ragazzi di Greer - TV film TELEPADOVA 14.00 Adolescenza inquieta - TV film 14.30 Capriccio e passione - TV film 15.00 Arrivano le spose : TV film 15.50 Operazione ladro - TV film 16.40 L’eredità dello zio buonanima - film 18.00 R ritorno dell’uomo tigre -risanke 18.30 Sam il ragazzo del West -risanke 19.30 Belle e Sebastien - risanke 20.00 Cuore selvaggio - TV film 20.30 La terza fossa - .film 22.15 L’incredibile Hulk - TV film 23.15 Sesto senso - TV film TRIVENETA 9.30 Dokumentarec 10.00 TV film 10.30 A Sud dei Tropici - TV film 11.30 TV film 12.00 La furia di Cavallo Pazzo - film 13.20 Horoskop 14.00 Komike 14.30 Un bersagliere innamorato -film 16.30 Risanke 17.30 Amore e spionaggio - film 18.50 Dr. Kildare - TV film 19.40 Dokumentarec 20.30 La sete di potere - film 22.00 Dražba TELEFRIULI 14.30 8 dicembre 1941, Tokio ordina: distruggete Pearl Harbur - film 16.00 Risanke 17.30 L’uomo e la città - TV film 18.30 Dokumentarec 19.40 TV film - Disperatamente tua 20.30 Squadra volante: uccideteli senza ragione - film 22.30 Šport - nogomet: Triestina - Torino RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobrò jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: Za ta letni čas; Iz arhiva mladinske dramatike: »I-vanhoe« - V. del; vmes: Lahka glasba; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu: viohnist Miha Pogačnik: Na ■ sporedu: Johann Sebastjan Bach; 11.15 Melodični orkestri; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; Iz sve-tjovnfe zakladnice pripovedništva; vmes Glasbeni potpuri; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«: mešani zbor »Svoboda« iz Renč (vodi Stanko Benko) in moški zbor »Miren« (vodi Anton Klančič) nato: Glasbena priloga; 14.10-17.00 Popoldanski program: Potovanje po Veliki Britaniji; Glasbeni listi; V svetu filma; Podoba matere v sodobni slovenski pripovedni prozi; Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 H. jutranja kronika; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Ra- dia Koper; Mladinska oddaja (13.00-15.00); 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Piranski glasbeni večeri: komorni zbor in orkester; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 9.15 Edig Galletti; 9.35 Lucianovi dopisniki ; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah: 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Rotocalco di cultura e arte; 16.15 Glasbe na oddaja; 17.00 Gulp; 18.00 Beseda in glasba; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, .8.00, 10.00, 12.00, 13.00,. 19.00 Poročija; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Neposredno iz Benetk - filmski bienale; 11.00 II diavolo a Pontelungo - radijska priredba; 11.30 Varieté; 12.03 Lagrime; 13.15 Zeleni val - weekend; 13.25 Master - glasba dan za dnem; 14.30 Šola in vzgoja!" 15.00 Radio 1 za vsakogar; 16.00 II paginone; 17.30 Jazz; 18.00 Objektiv Evrope; 18.23 Večerna glasba; 19.15 Verska oddaja; 19.23 Audiobox; 20.00 II paese di Cuccagna - radijska priredba; 20.30 Astri e disastri; 21.00 Glasbeni september; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 La scalata - radijska priredba; 9.10 Vsa Italija govori; 10.30 Motonave Selenia; 12.10 Deželni program; 12.45 Italija igra; 15.00 Accordo perfetto - glasbena oddaja; 15.37 La controra; 16.35 La strana casa della formica morta; 19.50 Jazz; 21.00 Serata a sorpresa; 22.40 Piano, pianoforte - nokturno; 23.28 Zaključek sporeda. LJUBLJANA 5.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4,30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Za šolarje; 8.35 Glasbena pravljica; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki' za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za . . .; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 13.30 Od melodije' do melodije; 14.05 V naravi - (izbor iz popularne orkestrske literature) ; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela; 18.00 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini;.22.15 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno. Koncerti so v prenovljeni dvorani UGG Tudi letos zagotovljen uspeh tekmovanju pevskih zborov Seghizzi Bolgarski zbor »Sedjanka« iz Silistre Nastopijo igralci SSG Pod pečanskim gričem drevi zabava s komedijo o Matičku Mednarodno tekmovanje pevskih zborov Seghizzi se je torej pričelo sinoči v veliki dvorani UGG. Nastopili so prvi zbori s tekmovanjem v poli-jonskem petju. Velja poudariti, da se letošnji koncerti odvijajo v prenovljeni veliki telovadnici UGG. Kot se bodo bralci spominjali, je bila uporaba te dvorane iz varnostnih razlogov nekaj časa prepovedana, oziroma, o mejeno je bilo število ljudi, ki so smeli vanjo. UGG je dobila od deželne uprave denar, da je lahko izvedla dela, ki so jih zahtevali varnostniki, sedaj lahko gre v to dvorano toliko ljudi kot prej. Vsi, ki jim je pri srcu zborovsko petje, bodo lahko prišli v dvorano. Nocoj je na vrsti drugikoncert zborov, ki tekmujejo v polijonskem delu tekmovanja. Pričetek ob 20.30. Na sporedu so: osrednji zbor madžarskih učiteljev na Češkoslovaškem iz Bratislave, ki ga vodita Ivan Landa in Lajos Vasas. Gre za mešani zbor. Takšni so tudi drugi zbori, ki nastopijo zvečer in sicer: »Miescang chor Marianski« iz Krakoma (Poljska), ki ga vodi Jan Rybarski; Kammerchor »Hortus Musicus« iz Feldkirchna (Avstrija), ki ga vodi Gerhard Dallin-ger; »Coro polijonico municipale de Galvez« (Argentina), pod vodstvom Hectorja Ariela Nardija; »S. Ignazio« iz Gorice, ki ga vodi Stanko Jericijo; »Laetare Musiča« iz Herk De Stada (Belgija), ki ga vodi Wilfried de Mun-ter; »Vikar Bela«, iz Kaposvara (Madžarska), pod vodstvom Zsoltana Za-kanyja, ter končno, zbor »Madrigal-chor Klaus Fischbach« iz Saarbriick-na (ZRN), ki ga vodi dirigent Klaus Fischbach. Včeraj se je končal posvet o zborovskem petju, ki ga je, prav tako kot tekmovanje, priredilo društvo Seghizzi. Tekmovanje v polijonskem petju se zaključi zvečer. Jutri zvečer bodo nagradili najboljše. Jutri popoldne, ob 16. uri, pa nastopijo mali zbori, med temi precej slovenskih oktetov. Po dolgem času bomo na Goriškem ponovno imeli gledališko prireditev na prostem. Mislimo seveda na prireditev Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Z uspelo komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« bodo tržaški gledališki igralci nastopili danes zvečer na kotalkališču na Peči. S to komedijo so tržaški igralci v Gorici nastopili v prejšnji sezoni že nekajkrat, prireditve so bile v Kulturnem domu. Nastopali pa so tako na Tržaškem kot drugod (zadnja predstava je bila v ljubljanskih Križankah prejšnji večer) in tudi na teh predstavah na prostem doživeli velik uspeh. Brez dvoma bodo na to prireditev prišli gledalci iz vseh krajev Goriške, še zlasti tisti s podeželja, ki niso videli spomladi predstav v gori-škem Kulturnem domu: Morda bi bilo prav, da bi pri tržaškem SSG pomislili tudi na to, če bo vreme ugod no, kot nam napovedujejo meteorologi, da bi na goriškem gradu, pod platneno streho, nastopili z Matičkom ali pa da bi z njim nastopili še kje drugje, denimo v števerjanu. Slovensko stalno gledališče pričenja s temi nastopi iz lanske z novo sezono. Gledališče je prebrodilo hudo krizo, vsaj tisto iz prejšnjih let, potem ko je deželna uprava odobrila kritje pasive iz prejšnje dobe. Pri SSG so morali skrčiti osebje, zato bo naše gledališče v prihodnje delovalo v zaostrenih okoliščinah. Zaradi tega je prav, da ga podpremo z našo prisotnostjo na prireditvah in vsaj za en večer opustimo sedenje pred televizijskim sprejemnikom. razna obvestila Občinska uprava v Doberdobu obvešča, da jutri, 31. t.m., poteče rok za vrnitev izpolnjenih obrazcev glede površin in odmere davka za odvoz smeti. Ravnateljstvo šole Glasbene matice obvešča, da bodo pričeli z vpisovanjem v ponedeljek, 2. septembra. Vpisovali bodo ob delavnikih od 10-do 12. ure in od 15. do 17. Pojasnila tudi po telefonu na številki 84508. To velja za šolo v Gorici, v Ulici Croce 3. Za podružnice v Doberdobu, So-vodnjah 'in štandrežu bo vpisovanje kasneje. Obvestilo pride naknadno. Občinska knjižnica v Doberdobu bo danes, 30. avgusta, izjemoma zaprta. VZPI-ANPI sekcija Jamlje-Dol, vabi na 6. partizanski piknik, ki bo v Jana-Ijah, 15. septembra. Prijave pri Ernestu Sobanu in Mariju Semoliču v Jami j ah, pri Alojzu Leghissi pri Sab-ličih ter pri Ettoreju Moru in Francu Pahorju v Dolu do vključno 11. septembra. Izredno majhen pretok Soče pred dnevi pri Sovodnjah Tako majhen pretok, kakor ga je imela Soča ob koncu prejšnjega tedna, Sovodenjci ne pomnijo že desetletja. Reka je bila pravzaprav skoraj usahla. Tako stanje pa je omogočilo številnim domačinom in tistim, ki se zanimajo za krajevno zgodovino, da so si povsem od blizu lahko ogledali razvaline temeljev dveh o-pornikov tako imenovanega rimskega mosta. Ti ostanki so bili dolgo prekriti z več metrov debelo plastjo peska in gramoza in so prišli na dan šele pred kakšnim letom, ko se je glavni tok reke premaknil z desnega na levi breg in je voda pričela odnašati naplavljeni material. Drobno kamenje in pesek je voda odnesla, ni pa mogla odpeljati ogromnih lapor-natih blokov, ki só po vsej verjetnosti tvorili osnovo dveh nosilcev starodavnega mosta. Ostali so v glavnem na mestu, oziroma razmetani v neposredni bližini. Reka je te dni razkrila pravzaprav 'tudi tehniko gradnje mostu. V rečnem dni so lepo vidni leseni stebri, ki so po vsej verjetnosti preprečevali, da bi voda odplavila prvo plast kamenja. Lesene stebre je opaziti le pri enem od dveh temeljev, drugi, tisti, ki je bliže levemu bregu je stal na precej velikem pomolu konglomerata in torej zabijanje drogov v rečno dno ni bilo potrebno. Veliki lapornati bloki (nekateri merijo tudi več kakor dva metra v dolžino) so bili po vsej verjetnosti izkopani na bližnjem griču nad Faro. To je namreč edini najbližji kraj, od koder so jih lahko pripeljali. Pa še eno zanimivost je mogoče opaziti ob ostankih stare konstrukcije: poleg la-pornatih blokov,- ki so bili vezani in najbrž z železom pritrjeni drug v drugem (o tem pričajo vdolbine v posameznih blokih), so graditelji v temelj vlili tudi precejšnjo količino drobirja in kamenja ter to zalili z apneno malto. Tak, kar nekaj kubikov velik blok je lepo viden in to na mestu, kjer je predvidoma stal eden od temeljev mosta. Neobičajna nesreča Nespretnost je po vsej verjetnosti botrovala zelo neobičajni nesreči, ki se je zgodila v sredo popoldne v središču Tržiča in v kateri je nastala precejšnja gmotna škoda. Na srečo nihče pa hi bil ranjen. 18-letni Roberto di Matteo (po letih sodeč gre za šoferja z zelo kratkotrajnimi izkušnjami) iz Tržiča, Ul. Capodistria 7 je z minijem skušal zapeljati s parkirišča pred veleblagovnico Štanda. Pri tem pa je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je v pravem naletu preskočilo cesto (v vzvratni vožnji), treščilo ob nekaj ob pločniku parkiranih koles in končno še ob ograjni zid bližnje hiše. Tu se je seveda v nekaj trenutkih zbrala prava gneča.radovednežev, ki je brž začela ugibati, kako se kaj takega sploh more zgoditi. . . Upoštevali bo treba kraška tipologijo V Doberdobu na razpolago zemljišče za nekaj hiš Občinska Uprava v Doberdobu je te dni objavila pravilnik za prodajo zazidljive občinske parcele št. 293/1 v Doberdobu, kjer naj bi zgradili nekaj stanovanjskih hiš, vendar ob strogem spoštovanju predpisanih tipoloških značilnosti. Namen občinske uprave je, da bi zemljišča odstopila predvsem domačinom z nizkimi osebnimi dohodki in takim, ki niso lastniki stanovanja, hiše zazidalne parcele v doberdobski ali drugih občinah. Cena zemljišča je določena v višini 15 tisoč lir za dvakratni meter, prosilci pa morajo izpolniti nekatere o-snovne pogoje, da imajo vsaj pet let stalno bivališče v občini. V roku enega leta bodo morali predstaviti izvršilni načrt (zahteva se predstavitev skupnega načrta za celo območje) ter se obvezati, da hiše po dokončani gradnji ne bodo prodali vsaj za deset let. Interesenti imajo 30 dni časa (od 28. avgusta) za predložitev prošenj. Otrok stekel preko ceste Na zdravljenju v goriški splošni bolnišnici je 6-letna Antonella Stasi iz Gorice, Ulica Pascoli 17. Precej hudo se je poškodovala v prometni nesreči v sredo zvečer v bližini njenega doma, ko je neprevidno stekla preko ceste, pred avtomobilom, ki ga je u-pravljala 30-letna .Daniela Piotti iz Gorice. Piottijeva, ki je bila s fiatom 126 namenjena proti Ulici Manzoni, je skušala vozilo zaustaviti, vendar pa ji ni uspelo preprečiti trčenja. S prednjim delom avtomobila je zadela v dekletce, ki je pri tem zadobilo precej hude poškodbe na spodnjem delu telesa, zlom kolka na desni nogi in pretres možganov. Predvidoma bo ozdravela v enem mesecu. Nesreča se je zgodila okrog 21. ure. SLOVENSKO J STALNO . ^GLEDALIŠČE V TRSTU ANTON TOMAŽ LINHART TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI komedija v dveh delih (petih slikah) Izredna predstava pred začetkom sezone 1985-86. DANES, 30. avgusta, ob 20.30, na kotalkališču ŠKD Vipava na PEČI. Ne zamudite! kino Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »Belle, calde, sexy, erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Shining«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nova Gorica SOČA 18.30 »Lov do smrti«. 22.30 »Piranha II«. SVOBODA 20.30 »Ples s ceste«. 22.30 »Resnične zgodbe«. DESKLE 19.30 »Sexy igre v internatu«- DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska, Ul. Terenziana 26, telefon 44387. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa s. Giusto, Korzo Italia 242, tel. 83151. POGREBI 9.30 Gaetano Bignami iz bolnišnice Jezusa od Boga v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče. darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Elija Čuka darujeta Marica Saksida in družina SpagnolU 50.000 lir za Dijaški dom v Gorici. Namesto cvetja na grob Elija Čuka darujeta družini Rojec in Hmeljak 100.000 lir za Društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj. V spomina na pok. Lojzeta Fran-doliča iz Jamelj daruje Društvo skr venskih lovcev iz Doberdoba 50 tisoč lir športnemu društvu Jami je. Prostovoljna ustanova deluje v Posočju uspešno Vsakodnevno koristno delo bolničarjev Zelenega križa Večkrat smo že poročali o delovanju goriškega Zelenega križa, predstavili smo njegovo pravno ureditev in razmejitev dolžnosti med Zelenim in Rdečim križem. Poznamo vire subvencij in prispevkov v korist te nadvse pomembne humanitarne ustanove, zgodovino njenega nastanka in uveljavljanja v goriški stvarnosti. Nismo pa še poročali o delovanju Zelenega križa tako rekoč »od znotraj«, da bi se na mestu samem seznanili o vsakodnevni uveljavitvi Zelenega križa v goriški stvarnosti. Tokrat bo- mo zapolnili to vrzel in prikazali bomo kako stvarno Zeleni križ uveljavlja svoje poslanstvo v mestu. že v uvodu pa moramo pojasniti, da gre v tem primeru le za tipičen dan v mesecu avgustu, v mesecu torej ko vse aktivnosti nekako upočasnijo svoj delovni ritem kar sovpada tudi z zmanjšano aktivnostjo pri Zelenem križu. V naših posnetkih smo zabeležili tri najbolj tipične momente pri vsakem klicu na pomoč. Prvi posnetek se nanaša na operativno sobo, tu dobijo dežurni 24 ur dnevno tele- fonske pozive, ti nato organizirajo prost rešilec in zdravnika (če je potrebno) in držijo vezo med rešilcem in bolnišnico. Na drugem posnetku vidimo kako so priskočili na pomoč ponesrečenki Mariji Merlak iz Gorice, ki je imela lažjo prometno nesrečo v Ulici L Brass. Če gre le za lažji primer nesreče ponavadi opravijo kar na mestu, če je stvar hujša jo z rešilcem pospremijo do oddelka hitre pomoči goriške splošne bolnišnice. Vendar ni bil seveda ta edini poseg v celem dnevu ko smo ga preživeli na sedežu goriškega Zelenega križa. V goriško bolnišnico so pospremili še starejšo gospo, ki jo je na Korzu Itabja prejela nenadna slabost; v Mošu so priskočili na pomoč, in jo odpeljali v bolnišnico, va-ščanki, ki se je nenamerno zastrupila z prekomernim uživanjem tablet; v Ulici Brigata Pavia pa so posegli zaradi srčnih težav priletne.>Goričanke. Torej kar »pester« dan kljub poletni vročini in vsesplošnemu umiku k morju in v hribe. Pri Zelenem križu ne poznajo ne nedelj, ne praznikov in ni- ti dopustov, saj le tako lahko zag^ tavljajo to nadvse pomembno družbe" no službo. Pri Zelenem križu je precej članov Slovencev. Tudi med bolničari1 ■_ prostovoljnimi, bolničarji, so nekateri slovenske narodnosti. Razni kredita1 zavodi od časa do časa priskočijo Zelenemu križu na pomoč tako, da darujejo rešilce ali druge naprave. DaU ko,smo dežurali v tej ustanovi je iiue* veliko opravka rešilec, ki ga je darovala Kmečka banka. FABIO GERGOLET V založbi Primorskih novic Izšel gastronomski vodnik Primorske z vinsko karto .IZOLA — V založbi Primorskih no-J'Ic je pred kratkim izšla zanimiva “rošura, ki naj bi obogatila našo turi-stično ponudbo oziroma podala primarno informacijo našim in tujim tu-ristom o značilnostih primorske ku-anarike. Avtor brošure Franc Kranjc m globalno zajel področje od Drago-nie do Postojne v petih tematskih ce-lotah in sicer: Bogastvo naše kuhi-11 je.l Kratek opis nekatctrih primorskih im?!; Restavracije in gostišča na Oba-h in Krasu; Nekaj izbranih menu jev, ar jih lahko naročite v naših gostiščih v vsakem letnem času; Na sončni strani Alp in vinska karta. Za tuje go-ste je verjetno najbolj zanimiv poda-,k’..da v nekaterih primorskih gostiščih pripravljajo jadi, ki so jih vcasih domačini jedli le ob raznih obredih in ob zaključku kmečkih del. Kot je znano združuje Primorska tri plačilne pokrajine: Alpe, Kras in tikalo. Značilnosti Krasa so v brošuri Prikazane bolj skromno. Težišče je ba Slovenski obali s Portorožem, ki ■*e najbolj obiskano turistično območje v Sloveniji. Temelj pestre gastronomske ponudbe in zdrave prehrane na m® območju so bogat ribolov, zgod-?Ja zelenjava, sadje in dobra viha. Kratka predstavitev restavracij in Sostišč na Obali in Krasu je morda bajbolj zanimivo poglavje pričujočega vodnika. Na žalost pa ravno tukaj Pridemo do ugotovitve, da po dolgih rtih razmišljanja o razvoju našega .Prizma nismo prišli do spoznanja, da bba primorska kmečka kuhinja za Precejšnje število turistov (npr. Nem-Ce in Avstrijce) vehko privlačno moč. Samo eno gostišče na Obali (Kmečka kuhinja pri Mahniču — Dragonja) Prav gotovo ne more zadovoljiti žela številnih gostov željnih zdrave Tbečke prehrane. Primorska kuhinja 1® precej nenavadna, s celo vrsto je-bh ki jih je drugod po Sloveniji težko ajti. Pojem »primorska kuhinja« po-bieni celoto vseh jedi, ki jih že sto-brja pripravljajo iz pridelkov s tega bbrnočja. Bogastvo te kuhinje ni maj-bb°- Razgibana preteklost je pustila kdi tudi v kulinariki. Različne tra-bkije so se prepletle v ljudsko kuhi-/1°' ki ima korenine v naravi (aromatične začimbe, sadje, divje rastlinje. morski plodovi, vrtnine itd.). Vneseni so tudi vplivi frankovske b nemške fevdalne oblasti, romanskih le Stefanel bo drevi ob 20. uri tekma med videmskim Fantonijem in moštvom iz For-lija. Nasproti si bosta ekipi z odličnimi Američani, tako da je pričakovati dokaj zanimivo košarkarsko predstavo, (bi) Poleg Petra Furlana je k Jadranu prestopil tudi borovec Robi Klobas (na sliki) SPORED TURNIRJA Danes, 30. 8. 20.00: Fantoni - Forlì 21.30: Stefanel - Jadran Jutri, 31, 8. 20.00: finale za 3. mesto 21.30: finale za 1. mesto Sledilo bo nagrajevanje. Vsa srečanja bodo v tržaški šport-ni palači. Smith pri Granarolu BOLOGNA — Granarolo je začasno (do dokončnega nakupa kakegf centra) najel Američana Jima Olivera Smitha (center, 205 cm, letni* 1958, 115 kg), ki je v zadnji sezoni igral v Izraelu. Italijani več potrošili RIM — Za ogled športnih prireditev so Italijani lani potrošili 331 ril' lijard lir, kar je 13,7 od sto več krt leto prej (291 milijard), torej tri točke več kot je znašalo razvrednotenje. Največ denarja (169 milijard) F šlo za nogometna srečanja A in n lige in mednarodne tekme, za C li£° in druge tekme 101,7 milijarde, ^ košarkarske tekme 21,8 milijarde, z3 avtomobilske in motociklistične dirke 11,7, za konjske dirke 8,8, za zimske športe 1,9, za kolesarske dirke 1,4, za boksarska srečanja 1,3, za te-nis 1,2, za rugby 1,2, za vse ostale j športne prireditve (atletika, plavanje' j vaterpolo, bezbol itd.) pa je šlo nekaj več kot 11 milijard lir. Na univerziadi v Kobeju Novi odličji za Italijo UNIVERSIADE KOBE’85 KOBE — Največ veselja je v italijanski tabor včeraj vnesla plavalka Carla Lasi, ki je osvojila srebrno odličje na 800 m prosto. Bron so osvojili tudi sabljači, in sicer v floretu, kar pa je le majhna uteha za polome prejšnjih dni. Korak naprej so naredili tudi odbojkarji, ki so gladko odpravili Kitajsko, medtem ko so »azzurri« zgubili vse svoje predstavnike v tenisu in judu. V vaterpolu je bilo včeraj srečanje med Italijo in Jugoslavijo, ki se je končalo neodločeno 8:8. »Plavi« so si zmago na koncu nerodno zapravili in se bodo morah sedaj pošteno potruditi, če se bodo hoteh uvrstiti v polfinale: Gvatemalo morajo pre- magati z več kot 48 zadetki razlike (Italija je namreč zmagala z 48:0), obenem pa mora Italija zgubiti s Sovjetsko zvezo. Jugoslovanske košarkarice so zlahka odpravile LR Korejo (101:76), odbojkarji pa gredo kljub porazu proti Kanadi (0:3) v polfinale. Na teniškem turnirju je med posameznicami izpadla še zadnja Jugo- slovanka, Sašakova, nekoliko bolje je med moškimi. NEKAJ REZULTATOV Vaterpolo: Italija - Jugoslavija 8:8 (2:1, 1:2, 2:2, 3:3); SZ - Gvatemala 43:0. Lestvica: SZ (3 tekme) 6, Italija (2) 3, Kitajska (2) 2, Jugoslavija (2) 1, Gvatemala (3) 0. Odbojka - moški: Italija - Kitajska 3:1 (15:6, 7:15, 15:4, 15:8); Kanada - Jugoslavija 3:0. Tenis: Prpič (Jug.) - Belini (It.) 6:1, 6:0; Zverev (SZ) - De Dominicis (It.) 6:4, 6:4. Plavanje - moški: 200 m delfin: Gross (ZRN) 1’57’'88; 100 m hrbtno: Poljanski (SZ) 56'’26; ženske: 800 m prosto: 1. Shupe (ZDA) 8’45”87; 2. Lasi (It.) 8’47”76; 200 m mešano: Kopčikova (SZ) 2T8”11. KOLAJNE: SZ 20 zlatih, 8 srebrnih, 14 bronastih; ZDA 14, 8, 10; Romunija 3, 5, 2; Japonska 3, 2, 7; Južna Koreja 3, 0, 2; Kitajska 2, 6, 4; Avstralija 2, 3, 2; Severna Koreja 2, 2, 2; Bolgarija 2, 1, 3; Nizozemska 2, 1, 3; Madžarska 1, 3, 4; ZRN 1, 2, 4; Brazilija 1, 2, 1; Kuba 1, 2, 0; Poljska 1, 0, 1; Francija 0, 4, 0; Kanada 0, 2, 3; Italija 0, 2, 2; Nova Zelandija 0, 1, 0; Mehika 0, 1, 0; Portugalska 0, 1, 0; ČSSR 0, 0, 1. TENIŠKO PRVENSTVO ZDA Nekaj presenečenj NEW YORK — Na teniškem prvenstvu ZDA je v okviru srečanj prvega kola največje, presenečenje pripravil mladi Francoz Forget, ki je v treh setih izločil nosilca 5. skupine, Američana Currana. Izpadel je tudi Šved Sundstroem, nosilec 14. skupine, ki je izgubil proti Argentincu Jaiteu. Tudi med ženskami sta izpadli dve nosilki skupin: Američanka Rinaldijeva (št. 9), polfinalistka v Wimbledonu, je morala priznati premoč Holikove (ČSSR), Argentinka Sabatinijeva (št. 10) pa Potter-jove (ZDA). Nekaj izidov 1. kola: MOŠKI: Connors (ZDA) - Muller (J. Af.) 6:4, 6:3, 4:6, 6:2; Forget (Fr.) - Curren (ZDA) 7:6, 6:1, 6:2; Gerulaitis (ZDA) - Benhabiles (Fr.) 7:6, 3:6, 7:5, 7:5; Panatta (It.) - Tim Gullikson (ZDA) 7:6, 6:3, 2:6, 6:4; Teacher (ZDA) - Cierro (It.) 6:1, 6:4, 7:5; Lendl (ČSSR) - Lapidus (ZDA) 6:2, 6:1, 6:3; Noah (Fr.) - Bates (V. Brit.) 6:3, 7:6, 6:3; Pate (ZDA) - O-rešar (Jug.) 6:2, 6:3, 2:6, 6:0; Ed-berg (Šve.) - Clerc (Arg.) 6:4, 6:3 in 6:3. ŽENSKE: Evert Lloyd (ZDA) - Thompson (Avs.) 6:1, 6:3; Holikova (ČSSR) - Rinaldi (ZDA) 7:6, 7:6; Potter (ZDA) - Sabatini (Arg.) 6:4, 6:2; Marsikova (ČSSR) - R. Longo (Arg.) 6:3, 6:2’; Cecchini (It.) - Inoue (Jap.) 2:6, 6:1, 6:2. danes igra za vas________ totocalcio Cova v Bruslju BRUSELJ — Na današnjem 15. in obenem zadnjem atletskem Grand prixu IAAF Mobil, veljavnem tudi za uvrstitev v finale, ki bo 7. 9. v Rimu, bo Italijan Cova skušal popraviti državni rekord na 10000 m, ki pripada Venanziu Ortisu (27’31”48). Svetovno znamko na 3000 m, ki sedaj pripada Kenijcu Ronu (7’32”1) bo skušal izboljšati Acuita, svetovni rekorder na 1500 m (3’29”45) in 5000 metrov (13’00”40). Po 14 Grand prixih je med moškimi v vodstvu prav Aouita med ženskami pa Deckerova. Marsh 8'09"17 KOBLENZ — Poleg Brazilca Cruza, ki je na 800 m dosegel 1’42”49, kar je najboljši letošnji čas, se je izkazal tudi Brazilec Henry Marsh, ki je 3000 m zapreke pretekel v 8’ 9” 17, kar je prav tako najboljša znamka letos. Vesna Klemše Ancona - Inter 2 Cagliari - Udinese X Campobasso - Roma X 2 Catanzaro - Bari X Cesena - Brescia 1 X Como - Triestina X Empoli - Avellino X Lazio - Sampdoria X Messina - Ascoli X 2 Palermo - Juventus X 2 Parma - Bologna 1X2 Piacenza - Verona 2 Salernitana - Napoli 1X2 Vesna Klemše (letnik 1966 — danes praznuje 19. rojstni dan — vse najboljše!) igra odbojko že celih osem let. Začela je v mladinski ekipi Bora, nato pa prestopila v prvo ekipo. Že tretje leto zaporedoma nastopa v B ligi v združeni zamejski ekipi Meblo, kjer igra v vlogi univerzalne igralke. Vesna se je že bavila z atletiko ter rada smuča. Prejšnji teden je Marko Ban pravilno zadel enajst rezultatov. Trgovina usnjene galanterije »Itaberta« vabi jutri, 31. t.m., po 17. uri vse kupce, prijatelje in znance na otvoritev nove trgovine na OPČINAH — Proseška ulica 18 — tel. 212720 DIRKA »ZLATO KOLO« Contini prvi LEVICO TERME (Trento) — Na zadnji etapi kolesarske dirke »zlato kolo«, zadnji preizkušnji pred nedeljskim svetovnim prvenstvom, se je u-veljavil Bontempi, ki je v sprintu, v katerem je bila vsa glavnina, prehitel Belgijca Hosteja in rojaka Pa-gnina. Na končni lestvici je prvo mesto obdržal Contini, ki podobno kot Bontempi ni bil izbran za nastop na svetovnem prvenstvu. Končna lestvica je naslednja: 1. Contini (It.) 20.2612”; 2. Gavazzi (It.) po 15”; 3. Gaston (Šp.) 17”; 4. Baronchelli (It.) 19” 5. Bombini (It.) 19”; 11. Saronni (It.) 2’24”; 16. Moser (It.) 3’38” iz planinskega sveta -----——— ■ Uspel izlet SPDT v Val Montanaio SPDT je za konec avgusta predlagalo svojim članom izlet v kraj, ki ima svoje pomembno mesto v zgodovini alpinizma: to je Val Montanaia s svojim znamenitim »zvonikom«, 280 metrov visokim stolpom, ki je že očaral veliko ljubiteljev planin. Vabilu se je odzvalo sicer skromno število planincev, ki pa jim bo obisk v tem čudovitem gorskem kotičku ostal prav gotovo v nepozabnem spominu. V soboto popoldne so se člani SPDT z osebnimi avtomobili podali skozi slikovito sotesko Valcelline in mimo lepega umetnega jezera pri Barcisu do Cimolaisa ter nato po makadanski in dokaj razriti cesti do pod koče Pordenone na višini 1200 metrov, kjer so prespali. Drugo jutro jih je čakala sicer strma, vendar prijetna in slikovita pot po ozki dolini Monta-naia do vznožja slovitega Campanile, zares edinstvenega primera gorske arhitekture. Po njegovih navpičnih ali prepadnih stenah je speljanih že na desetine plezalskih smeri. Na njegov vrh je človek prvič stopil že na začetku tega stoletja po smeri, ki velja danes za »normalen« pristop in je ocenjena s tretjo, mestoma četrto stopnjo. Pozneje pa so se alpinisti lotili še drugih številnih alpinističnih problemov stolpa do najdrznejših smeri zadnjih let, ki gredo že v sedmo in osmo stopnjo. Kraj pa je tako slikovit, da zasluži tudi obisk neplezalca, ki se bo moral omejiti na to, da bo občudoval drzne oblike stolpa od spodaj, s prikupnega bivaka Perugini na višini 2060 metrov. Tržaški planinci pa so se v nedeljo povzpeli še na sedlo Montanaia (2300 metrov), tako da so si lahko ogledali Campanile, pa tudi edinstveno skupino vrhov, ki ga obdaja kot nekakšna krona, z drugačne, višje perspektive. Vreme je bilo sicer nekolilco muhavo, megle so se divje podile okrog vrhov, občasno pa se je odpiral takšen razgled, da je bogato poplačal planince za tri ure niti ne preveč napornega vzpona. In tako je bilo vsem malce žal, da so se morali naposled spet spustiti v dolino, najprej na okrepčilo v lepo urejeno kočo Pordenone in nato z avtomobili domov. Vsi pa so delili isto željo: da bi se v ta prelepi gorski kotiček še vrnili, (sh) Izletniška sezona SPDT Septembra bo SPDT priredilo tri izlete. Prvi bo v nedeljo, 8. 9., ko se bodo zamejski planinci podali na Koroško. Drugi bo teden dni kasneje, ko bodo v nedeljo, 15. 9., šli na Učko skupno s člani PD Platak z Reke. Tudi ta izlet bo z osebnimi avtomobili, medtem ko bo v nedeljo, 29. 9., avtobusni izlet v neznano skupno s člani pobratenega društva PD Integral iz Ljubljane. V okviru alpinističnega tečaja se bodo tečajniki s svojimi vodiči prvi dve nedelji septembra podali v bližnjo Dolino Glinščice, a naslednji dve nedelji v gore. Vse podrobnosti bomo še javili. Sto družin na Nanos Letošnji tradicionalni pohod »100 družin na Nanos« bo v nedeljo, 1. septembra, kot vedno v organizaciji PD Postojna. Trasi iz Razdrtega do Vojkove koče sta dve, pred kočo pa bodo organizatorji tudi pripravili kul- Značilen »zvonik« doline Montana*3 | tipni spored. Pričetek pohoda bo ob 6.00, a ob 11.00 bo svečanost tio vrhu. Pohod je ena najmasovnejšib rekreacijskih manifestacij na PrinjOt' skem, saj se ga običajno udeležuj dva tisoč planincev iz vse Primorske in zamejstva. Odprava na Nanga Parbat Pred kratkim so Ines Božič (23 članica Obalnega AO), Rado F ab job \ (27, AO Postojna), Zlatko Gantar (^’ AO Idrija), Marjan Osterman (31, k kademski AO), Janez Skok (24, Aid1', demski AO, vodja) in zdravnik J**3' Kokalj (član GRS Kranjska gora) odpotovali v Karakorum, kjer bodo naskakovali 8125 metrov visoki Nan0a Parbat. S seboj so vzeli približno 900 kG opreme in hrane, nekaj stvari b° potrebno še nakupiti. Dovoljenje hrib imajo od 1. septembra dalje 60 dni. Za ta termin so se odločb1 zaradi stabilnejšega vremena in s tem tudi manjše nevarnosti plazov-Opraviti pa bodo imeli s hudim mTa' zom in to predvsem oktobra. Nanga Parbat je prvi osvojil IIeT mann Buhi preko Srebrnega sedln-Naši alpinisti imajo v načrtu vzP011 po JZ grebenu, po katerem potek0 Shellova smer iz leta 1976. Gre za najdirektnejši pristop na vrh in z<* objektivno daleč najvarnejšo sinerj Nevaren je praktično le odsek rne° 5100 m in 6100 m, kjer rado leti k°' menje. Ta del je tudi tehnično n°T zahtevnejši, a potem se odprejo V°' bočja do višine 7500 m. Tu je treh0 preplezati nekaj skalnih skokov, na. to sledi dolgo prečenje pod gteb nom vse do vrha. Na odpravi sodel°' je tudi ženska in morda je to pril°z' nost, da dobimo prvo jugoslovansk0 alpinistko z osemtisočakom. (dj) totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X X 1 X X 1 X 1 1 X 1 2 1 X X X Z' z z 1 z X z z z z 1 1 V sredo je v nabrezinski telovadnici pričela s pripravami naša združena odbojkarska ekipa Meblo - z mlado in prenovljeno ekipo v novo sezono Franko Drasič Nova sezona, nov odbor, zelo pokajeno moštvo. Mladi in nasmejani ,J)razi, pa tudi kanček treme za ^ada dekleta, ki so pred zelo V;>bljjvo, obenem pa izredno zahtev-preizkušnjo. Tako: v sproščenem in mladostnem J'zdušju je naša združena ekipa Me-p0* pričela v sredo v nabrezinski ^vadnici pod vodstvom trenerja .fanka Drasiča in njegovega pomoč-nika Marka Kalca priprave na novo ^ono, na drugobgaško italijansko P^enstvo, ki se bo pričelo 9. no-Verpbra, končalo pa 20. 4. 1986. Novi predsednik Mebla Mario Šu-steršič je v uvodnem pozdravu i-S'alkam in tehničnemu vodstvu med ^Ugim dejal, da bo novi odbor sku-uspešno opraviti vse organizacij-s,ke naloge. - »Pod vodstvom odličnega trenerja Panka Drasiča in njegovega pomnika Marka Kalca ter ob ne-Weconljivi pomoči tehničnega vodje ,°žka Širce, sem prepričan, da bo ^ sezona uspešna. Pri tem pa se jriram tudi zahvaliti trenerju Alek-andru Korenu, ki je v dveh letih I * Priulexportu opravil odlično de-Q' da smo lahko v člansko ekipo kfstili zelo dobre igralke,« je na-Ja'jeval Šušteršič. In ko so bOa dekleta že na delu, smo izkoristili priložnost za kratek razgovor z novim predsednikom Mebla. »Želja novega odbora je, da bi vzpostavil neposreden stik z igralkami in tehničnim vodstvom, jim stal stalno ob strani. Zelo pomembno pa se nam tudi zdi, da smo v odboru porazdelili delovne funkcije. Vsak odbornik ima namreč svojo nalogo. Na primer: da bi popularizirali dejavnost naše ekipe, smo tudi določili odbornika za tisk, ki bo obveščal ne samo naše, temveč tudi italijanske medije o Meblovem delovanju,« nam je uvodoma dejal Šušteršič. »Igrali boste z zelo pomlajeno ekipo. S kakšnimi cilji stopate v drugo-ligaško prvenstvo?« »Čeprav je ekipa zelo pomlajena, pričakujemo dobro uvrstitev v prvenstvu. Nastopali pa bomo tudi v mladinskem prvenstvu pod imenom starega sponsorja Friulexport. S tem mladim moštvom pa lahko ponovimo lanski uspeh.« »Kje boste igrali prvenstvena srečanja?« »Prvenstvene tekme bomo igrali v nabrežinski telovadnici, saj se zavedamo kako pomembno je, da smo prisotni na tem predelu. Sicer pa nekaj prijateljskih srečanj bomo lahko igrali tudi v Borovem športnem centru.« »Z jugoslovansko državno reprezentantko Lilijano Markovič - Pešič ste dobili dobro okrepitev . . .« »V okviru naših sposobnosti smo skušali dobiti najboljšo okrepitev. Potegovali smo se celo za Spineino ameriško igralko Jerry McGaham. Nato smo se odločili za Markovičevo, ki je bila od vseh naših kandidatkin j najmlajša in tudi najboljša. Beograjska igralka bo začela z nami priprave v ponedeljek.« »V novem prvenstvu računate tudi na pomoč občinstva . . .« »Pomoč publike bo za nas izredno pomembna, še posebno, ker imamo mlado ekipo. Mlade igralke ob podpori občinstva pa zaigrajo s podvojeno močjo.« Franko Drasič je kar iz daljne Turčije, kjer je bil na dopustu, neposredno pripotoval v Nabrežino. Kljub velikemu naporu in utrujenosti od dolge poti pa je bil Franko kot običajno prijazen in razpoložen s svojimi varovankami. Ena od odlik Meblevega trenerja, je prav ta, da zna v ekipi ustvariti sproščeno, obenem pa tudi delovno vzdušje. »Do 15. septembra bomo trenirali dvakrat dnevno. Zjutraj bo telesna priprava, popoldne pa tehnična. Že v soboto, 7. septembra, nas čaka nastop na turnirju »Bazoviških žrtev«. V glavnem pa se bo sezona pričela 23. septembra s turnirjem prijateljstva, nakar bomo nastopili na tekmovanju za italijanski pokal,« je de-. Tako Meblo za Cirila Kralj Sokol Elena Maver Bor Neva Grgič Sloga Mira Grgič Sloga Vesna Klemše Bor Saška Pertot Sokol Sandra Foraus Bor Lajris Žerjal Breg Martina Ukmar Bor Loredana Umek Kontovel Ivana Venier Sokol Tamara Ušaj Sokol Erika Garbini Kontovel Lilijana Markovič-Pešič C. zvezda Tanja D’Ambrogio Bor TRENER: Franko Drasič. POMOŽNI VODJA: Jožko Širca. jal Drasič. »Ekipo ste letos krepko pomladili. Misliš, da vam bo uspelo ponoviti lansko sezono ali celo doseči še kaj več?« »Letošnja ekipa je močno pomlajena, po mojem mnenju pa je potencialno morda še močnejša od lanske. Seveda ji manjka izkušenosti. Ko pa bi ponovili lansko uvrstitev, mislim, da bi lahko bili zelo zadovoljni.« »Za to sezono ste se okrepili z močno beograjsko odbojkarico Lili jano Markovič - Pešič. Kaj bi lahko povedal o igralki in kaj od nje pričakuješ?« »Z nami je opravila le nekaj poskusnih treningov, tako da je težko dati popolno oceno o tej igralki. Vsekakor mislim, da je za nas Markovičeva dobra okrepitev. Visoka je, izkušena. Igrala je večkrat v jugoslovanski državni reprezentanci. Od nje v glavnem pričakujem resen pri- • stop do dela in igre, tako da bo za zgled predvsem mladim igralkam, sezono 1985/86 1958 174 cm krilo 1964 180 cm krilo 1961 169 cm krilo 1959 162 cm podajačica 1966 173 cm univerzalka 1968 168 cm podajačica 1969 169 cm univerzalka 1969 178 cm center 1968 170 cm krilo 1968 168 cm podajačica 1968 175 cm center 1968 166 cm krilo 1968 175 cm center 1958 180 cm center 1969. 180 cm krilo TRENER: Marko Kalc. TEHNIČNI ki se bodo lahko od nje marsikaj naučile.« »Tudi letos je v drugoligaškem prvenstvu pričakovati oster boj. Kaj nam lahko poveš o Meblomh nasprotnikih?« »Vseh naših nasprotnikov še ne poznam. Ravno danes (v sredo op. ur.) zapade rok za vpis ekip. Mislim, da je glavni favorit za prestop v A-2 ligo Libertas iz Pordenona, ki mu je že lani za las ušlo napredovanje. Tu je še Spinea in seveda še kaka druga ekipa.« »S Icakšnim ciljem pa naša združena ekipa starta v tem prvenstvu?« »Mislim, da ni bojazni, da bi izpadli iz lige. Seveda ne pričakujem, da bi se lahko potegovali za napredovanje. Letos je sistem tekmovanja spremenjen. V A-2 ligo prestopi le prvouvrščeno moštvo, drugo pa se bo potegovalo za play-off.« »Letošnjo Meblovo sezono bi lahko označili kot prehodno . . .« »Točno! Letos je ekipa močno prenovljena. Od lanskega leta je ostalo le pet igralk in zato bomo verjetno letos priča nihanju forme. Kot je namreč značilno za mlade igralke, bodo le-te občasno igrale zelo dobro, občasno pa odpovedale na vsej črti. S prihodnjo sezono, z enoletno drugoligaško izkušnjo, lahko pričakujemo, da bomo imeli močno žensko ekipo.« Pri Meblu so se torej zanosno in resno lotili dela za novo sezono. Odbor je sicer nov, toda sestavljen z izkušenimi odbojkarskimi delavci, e-kipa je krepko prenovljena. Pričakovati pa je, da bo med predprven-stvenimi in prvenstvenimi boji poleg zvestih še veliko novih navijačev. Kajti Meblo je »kapital«, ki ga moramo podpirati in negovati, saj je to diamantna konica naše odbojke, ki nas bo predstavljala širom po Italiji. B. LAKOVIČ V organizaciji teniškega odseka ŠZ Gaja Teniški tečaj za najmlajše N ari o Rudež z mladimi tečajniki j Tenis je bil nekoč, denimo še pred “erim desetletjem, taka športna pa-n s katero se je ukvarjalo omeje-a število ljudi in to iz raznih razlo-t v- V prvi vrsti odnos medijev do . športa panoge, o kateri so začeli te d°lgo in široko poročati, v trenuten -i^0 So se teniškim tekmovanjem ^hbližale« velike multinacionalne hzbe in najbolj znane tovarne šport-te Opreme, po zaslugi katerih se je ‘hs v kratkem razpasel do sedanjih jpojev in postal to, kar je: pojav, ki Se Prerasel zgolj tekmovalne meje in s ,razvil v množično športno panogo, (-tenterò Se tekmovalno, predvsem pa £preativno ukvarja čedalje več ljudi. S(jU§i razlog za vzpon tenisa v zave-0 tenožic je vezan na objekte: v ^desetih letih so povsod kar za- cvetela odkrita in pokrita teniška igrišča z najrazličnejšimi podlagami, medtem ko je bilo prej na razpolago mnogo manj tovrstnih objektov. Tenis je torej ena med najbolj popularnimi športnimi panogami na svetu, čeprav velja za le-tega še vedno oznaka »dragega« športa. Tudi v Trstu je tenis v stalnem razcvetu, pred leti pa je moštvo TCT celo osvojilo naslov italijanskega prvaka (ekipno). Med zamejskimi Slovenci pa tenis še ni prodrl. Pri nas je samo eno društvo, padriško-gropajska Gaja, ki že vrsto let goji to panogo. V okviru Gaje se s tenisom ukvarja precejšnje število članov, zaenkrat pa še nismo uspeli prodreti na tekmovalnem področju, čeprav skrbijo na Padričah tudi za podmladek. Prav o tem smo se pogovorili s Karlom Rudežem, načelnikom teniškega odseka pri Gaji, ki v teh dneh tudi osebno spremlja potek tečaja za mlade tekmovalce. »Poletni tečaj je začel 26. avgusta in bo trajal do začetka šolskega leta,« nam je za začetek povedal Rudež. »Udeležilo se ga je 10 tečajnikov, od 7. do 13. leta starosti, ki vsak dan pridno vadijo: ves dopoldne. Vodji tečaja sta prof. Boris Košuta in Mile, Ogrin (iz Ljubljane), z Miro Grgič pa sva učiteljeva pomočnika.« Bi lahko obrazložil, v glavnih obrisih, kako poteka en dan tečaja? Po uvodnem delu, ki predvideva splošno in lokalno ogrevanje z gimnastičnimi vajami, je na sporedu približno ura vadbe tehničnih elementov z učiteljem, kateremu sledi treniranje tipičnih igralnih situacij z učiteljem, nato pa še igra oz. medsebojne tekme. Rad bi poudaril, da je to nada Ijevalni tečaj in da bodo ti našj mladi tekmovalci redno trenirali tudi pozimi, čeprav na žalost še ne vemo, kje. Katere so največje težave, ki jih srečujete pri vaši dejavnosti? Težav je vedno preveč, začenši s prostori in s trenerskim kadrom. ljetos nam na primer povzroča največ preglavic nabava ustreznega pokritega vadbenega prostora. Doslej smo namreč uporabljali telovadnico pri Banih, letos pa bo nerazpoložljiva zaradi nujnih popravil. Upajmo, da bomo v kratkem rešili problem pokritega prostora, na katerega je vezana naša dejavnost v zimskih mesecih. Prej ste omenili tudi trenerski ka der... Trenutno razpolagamo z že navedenima učiteljema Košuto in Ogrinom (ki pa nista stalna Gajina trenerja), ki skrbita za tečaj. Poleg niju pa je še Robert Čorbo, ki vod; člane in re kreativce. Eno naših največjih stremljenj pa je prav izšolanje domačega kvalitetnega učitelja, ki bi skrbel za nadaljno ustvarjanje trenerskega kadra. (Cane bi) Rokometni tečaji pri 8Z Kras Leto je minilo, odkar smo pri športnem krožku Kras ustanovili rokometni odsek. Vehka skupina se je takrat zbrala in začela redno trenirati, vendar so nekateri kmalu treninge opustili zaradi pomanjkanje volje in primernega vadbenega prostora. Po odprtju kulturno - športnega centra v Zgoniku pa so se stvari bjstveno izboljšale. Telovadnica nam je dala novega elana in navdušenja za bodoče delo. Po začetni eksperimentalni sezoni, ko si je ekipa v D ligi nabirala izkušnje, se sedaj želimo posvetiti predvsem delu z mladimi. Pri nas pa je rokomet vse premalo poznana panoga, zato ga bo treba popularizirati in ga zbližati našim ljudem. Letos bomo pri Krasu ustanovili dve mladinski ekipi. Vabimo zato vse, ki bi se radi zbližali s to zanimivo igro, da se nam pridružijo. (Andrej Budin) Tekmovanje handikapirancev Alpe-Adria TRST — Septembra bo v Trstu četrto tekmovanje za handikapirane atlete v priredbi državne skupnosti han-dikapiranih športnikov. Atleti, ki prihajajo iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine, Koroške in pokrajine Szom-batheli na Madžarskem se bodo pomerili v plavanju, namiznem tenisu in atletiki. obvestila ŠD BREG obvešča starše vseh tistih otrok, ki se trenutno nahajajo v Kočevju na gostovanju, da jim lahko danes telefonirajo na tel. štev. 003861/851-391, Dijaški dom v Kočevju. FC PRIMORJE vabi vse mladince, ki bi se radi ukvarjali z nogometom, da pristopijo k društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1. 7. 1975, začetnikov od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1975, naj-mlajšis od 1. 7. 1971 do 30. 6. 1973. Vsak torek, sredo in četrtek od 17. do 19. ure na igrišču na Proseku. KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da bo aktiv vseh košarkarskih trenerjev vseh moštev danes, 30. t. m., ob 18.00 na stadionu »1. maj«. Prosimo, da se aktiva zanesljivo udeležite. ODBOJKARSKI ODSEK BORA obvešča, da se odbojkarji vrnejo iz škofje Loke jutri, 31. t. m., ob 18.30 v Sežano. KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da bo zbor vseh članov in mladincev v ponedeljek, 2. septembra, ob 20.00 na stadionu »1. maj«. NEW YORK NEW YORK NEW YORK Branko Lakovič 23. ____________/ tretjem sedežu je bil kar čeden možakar, ki jj. skozi vso pot stikal in natikal kravato, slačil Pc tlačil jopič. Na zadnjih sedežih pa sta bili dve lja?sbtutki. Ena je spala, druga pa se je »priprav-j1j,..a<< za delo. In res: že je izstopila, pustila je svojo 'Jateljico, da mimo spi in dejala šoferju: v "Veste, zelo je trudna. Za to noč naj kar spi (jjte^tobusu.« Eden od črncev v avtobusu je tedaj b^l operno pesem in jo vsakemu posebej v avto-Sa zapel kar v obraz. ^ržal sem se prijateljevih navodil: »Ko te kdo na 1 Pljune, te porine ali ti zapoje v obraz pesem, bji ^agiraj, glej naprej in ne smej se.« Navodila so Pravilna in učinkovita. Mladenič mi je v odda- ljenosti največ treh cm zapel opero, me pri tem lepo opljuval, nakar je nadaljeval svoj »nastop« s kakim drugim potnikom. Na srečo sem dopotoval do postaje trajekta. Moja »nočna avantura« pa se je le začela... Na postaji so se ponavljale običajne scene: reveži so ležali kar na tleh, pederasti so tekali ven in noter iz stranišča, kak blaznež je plesal in pel sredi postaje. Prižgal sem si cigareto. Čez nekaj minut se je približal črnec in me vprašal za cigarete. Sledila so običajna vprašanja: »Od kod si? Kaj delaš v New Yorku?« »Iz Trsta sem, nehaj več kot sto km od Benetk,« sem imel že naštudiran odgovor. Za Trst v NY seveda nihče ne ve, Benetke pa so sanje vseh Američanov. »Poznam Benetke in Trst,« mi je odgovoril možakar. Kar 'obstal sem: «Kako to, da ta človek pozna Trst?« »Delal sem v avtomobilski tovarni v Detroitu. Po vojni so me kot šoferja poslali nekam blizu Padove, nato sem šel še v Hajfo in Tel Aviv. Ko sem se vrnil domov, sem 'v tovarni imel incident na roki. Nisem bil več za delo in kar enostavno so me odpustili. Iskal sem novo službo, toda zaman. Imel sem ženo in otroke. Ker nisem več nosil denarja domov, me je žena kar zalovila. Bil sem iz sebe. Pomislil sem tudi na samomor. Nakar sem padel v kriminal. Pred nekaj leti smo se na ulici spoprijeli z neko drugo bando in policijo. Štirje so obležali na tleh. Sedaj pa me policija išče. Spim na trajektu ali v metroju. Stalno se premikam, da je policiji težje mi slediti.« S trajekta Brooklyn - Stalen Island lahko vidite tudi slavni »Kip svobode«, ki pa je sedaj v remontu. Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/11. nad - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st viš 23 mm) 43 000 Mr Finančni m legalni oglasi 2 900 Mr za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 Mr beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice.' zahvale m sožalja po formatu Oglas' rz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST I. "iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah- SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L. A ZTT in tiska ^ ^ Trst član kalijansk® zveze časopisn*h založnikov FlEG 30. avgusta 1985 Aretirali vlomilce RIM __ Samo dva tedna je trajala svoboda vlomilcev, ki so 15. avgusta spraznili trezor špansko-ameriške banke v Barceloni. Premalo, da oi okusili sladkost ukradenega denarja In vrednostnih predmetov, skupaj kakšnih 15 milijard lir. Kaj je bilo narobe v njihovem početju, bomo (morda) izvedeli kasneje. Danes vemo le to, da jih je v sodelovanju s špansko policijo in interpoolom italijanska policija aretirala in pri njih našla vse, kar so odnesli iz podzemeljske bančne blagajne. Doslej so aretirali osem oseb, samo Italijane in Spance. Preiskava, v kateri je sodelovala tudi davčna policija, je pripeljala do aretacije Andrea Tranehina, povratnika, ki so ga aretirali nekaj dni po vlomu, kmalu po njegovem prihodu v Italijo. Na podlagi zapiomih nalogov so v Bologni aretirali dva Španca, v Jesolu pa tri Italijane. Med njimi tudi Maria Proiettija, ki ga imajo za intelektualca v tej skupini. Da so vlomilci prišli pod ključ, so poskrbele kvesture v Rimu, Bologni in Benetkah. Tako je po nekaterih protislovnih vesteh, sporočenih takoj po vlomu, zadeva razrešena in tolikim osebam, ki so imele v bančnem trezorju shranjeno pravo bogastvo, ne bo več treba umirati ob bojazni, da so čez noe postali reveži. .... , . „„„ Izreden podvig je vlomilski skupini uspel po nekajtedenskem kopanju ZUU metrov dolgega rova od nekega lokala, ki so ga vzeli v najem, do bančne kleti Vanjo so vlomilci prišli opremljeni z modernimi pripravami in morda tudi ob pomoči človeka, ki je izključil bančni varnostni zvočni signal. Tatovi so dobro očistili trezor, kot so naslednji dan lahko ugotovili banem uradniki. Molk kot oblika stavke MERAN — Prihodnjo nedeljo bodo šoferji mestnih avtobusov stavkali tako, da bodo molčali. Za takšno obliko protesta so se dogovorile vse sindikalne organizacije, da bi pokazale svoje nasprotovanje odio-čitvi prevoznega konzorcija (ACT) v Bocnu, Merami in Laivesu, da ne priznava doklade za dvojezičnost lastnikom vozniškega dovoljenja, ki na Južnem Tirolskem za javne uslužbence predstavlja dokument o znanju italijanskega in nemškega jezika. Šofer, kj je ob avtomatiziranem izstavljanju vozovnic edini uslužbenec na avtobusu mora pogostoma postreči z informacijami (v dveh jezikih) turistom. Poslej bodo, kot oblika stavke, molčali. Se. bo »posel stoletja« zares obnesel ? »Jugo« na ameriških cestah Daleč najcenejši nov avtomobil v ZDA »jugo« precej možnosti, ker je leP® zunanjosti, ker porabi malo goriva ^ ker je najcenejši avtomobil, ki ga J. moč dobiti v ZDA. To je tudi reklamni adut ameriškega podjeu Yugo-America, ki tu prodaja jugosl vanske avtomobile. Podjetje prepn čuje ameriške kupice, naj ne kupuje rabljenih avtomobilov, ko pa si 23 iste denarje lahko privoščijo n°a »jugo«. Cena avtomobila na trgu, « katerem stane povprečen avtorrwt 10 tisoč dolarjev, je. 3.990 dolarje*: kar je za ameriške kupce v resni poceni. Za isto vsoto tu ni mogoC dobiti novih avtomobilov, pa tudi čina rabljenih stane enako ali ve"' »Jugo« je trenutno na prodaj sain na vzhodni obali, toda že v nas . njih mesecih bi moral biti na voli na 277 prodajnih mestih, razstresenu po vsej državi. Predhodne raziskav tržišča so pwkazale, da bi jih do kon ca tega leta utegnili prodati 10 tis«j v prihodnjem letu pa mogoče celo tisoč. Kako se bo v resnici obnes ta »posel stoletja«, kot mu pravijo Kraguljevcu, pa bo veliko odvisno tu di od prvih izkušenj z »jugom« P ameriških cestah, še zlasti kar zao va vzdrževanje in oskrbo. Na sliki: »jugo« na cestah Brod1 tona. WASHINGTON — Ta teden so na nekaj deset prodajnih mestih na ameriški vzhodni obali začeli prodajati »jugo«, avtomobil, ki ga proizvaja kraguljevska Zastava. Prva pošiljka »jugov« je prispela^ kakih 10 dni prej v pristanišče Baltimore, od koder so avtomobile poslali na trg, na katerega računajo tudi številne druge avtomobilske tovarne. Na njem prodajo letno kakih 10 milijonov novih avtomobilov. Konkurenca je seveda velika. Kot poudarjajo v prvih odmevih, ima JMiguel Mfe Cervantes DON KIHOT Razhajanja glede ocene Tisk in sodstvo se ne strinjala z optimističnimi izjavami francoskega notranjega ministra o upadanju kriminala PARIZ — Notranji minister Pierre Foxe je te dni na tiskovni konferen^ zatrdil, da kriminal v Franciji upada. V prvih šestih mesecih tega leta, J. dejal, se je število zločinskih dejanj zmanjšalo približno za 4 od sto v P , merjavi s prvim polletjem 1984. To je dober znak, je dodal in s tem izz* v javnosti val hudih polemik, čeprav je rekel, da bo spričo modernizaC J policijskih sil do konca leta mogoče stopnjo zločinstva zajeziti še za nada j ' v prvi vrsti ministru očitajo površnost, češ da se je v svojih izvajanjlj1 naslonil izključno na podatke, ki mu jih redno posreduje mestna poUCIT Sicer pa ga obtožujejo, da streže tisku z lažnim; številkami in ga namenon. vara — še posebno časopise, ki podpirajo politično desnico. Sum, da sta stike o kriminalu, ki prihajajo iz notranjega ministrstva, niso odraz stvaJ. nosti, so izrekli tudi v sodnih krogih s pripombo, da gredo njihovi poda čisto navzkriž z ministrovimi. Konservativni »Figaro« je zapisal, da ministrov obračun zadeva sai tiste prestopke, s katerimi ima opravka policija, ne pa tudi onih, ki so iz , njenega dosega. Pri tem list navaja, da je v porastu organizirani krmuruT oboroženi ropi in kraje, dodaja, da je to priznal tudi sam Foxe in se vp šuje, kako je potem minister mogel priti do zaključka, da kriminal uPa a. V resnici je v prvem letošnjem polletju časopisna črna kronika movala, da se je število oboroženih ropov tedaj povečalo za več kot 9 sto v primeri s prvimi šestimi meseci lani, da so se kraje avtomob g pomnožile za 7,5 od sto in da je čedalje več prestopkov, ki so poveza» tihotapstvom in razpečevanjem ter uživanjem mamil, katera botrujejo v kemu drugemu težkemu deliktu. ' Niti minister niti časnikarji pa niso omenih grozljivih pojavov vanja žensk in deklet pri belem dnevu in navzočnost; množice pasivnih dalcev. Kaj niso tudi ti po svoje kriminalci in kot taki vredni kazenske» pregona bolj kot kak sestradani tatič? Na Madžarskem gradijo novo hidroelektrarno BUDIMPEŠTA — Kljub nasprotovanju ekologistov, ki so zbral; več kot 7 tisoč podpisov (gre najbrž za doslej največji ekološki protest na sovjetskem vplivnem območju), je ko nec preteklega meseca madžarska vlada odobrila gradnjo električne hi drocentrale z zmogljivostjo 160 mega-wattov na Donavi. Zgradili jo bodo v kraju Nagymaros blizu češkoslovaške meje in bo povezana s centralo s skoraj 5-krat večjo zmogljivostjo, ki jo že nekaj let gradijo na češkoslo vaški strani v Gabrikovem, kakih 50 kilometrov vzhodno od Bratislave. Vlad; obeh držav sta se za gradnjo kompleksa Gabrikovo - Nagymaros dogovorili že 1977. leta, toda Madžarska je doslej oklevala z izvedbo na črta iz finančnih, a tudi iz ekoloških razlogov. Jezovi central bodo namreč znatno spremenili okolje, saj bo voda potopila obširno območje z značilno vegetacijo ob reki, v kateri živijo razne vrste vodnih ptic. Voda bo po goltnila tudi nekaj vasi. □ BUDIMPEŠTA — Po pravkar objavljanih podatkih je Madžarska na začetku tega leta imela 10.637.000 prebivalcev, kar potrjuje rahel demografski padec. Sončenje in kožni rak VANCOUVER — Kdor je ma na soncu, je bolj odporen P7^; kožnemu raku kot tisti, ki se s°’ y poredkoma. Iz tega izhaja, da ‘ , turisti, ki enkrat na leto odhajajo ^ počitnice in te počitnice izkoristi predvsem za dolgotrajne sončne jS peli, prej dobijo kožnega ro^a.^Jj-oni, ki se sončijo večkrat in za ki j ši čas. To so ugotovili strokovni' Cancer control society v Vancouveij Zlasti veljajo te ugotovitve za ose ki hitro obolijo za sončnico. To k so ponavadi svetlolasci in rdečelo . modrooki ljudje in tisti, ki telesu veliko peg. Znanstvenik Ric'. 0, Gallagher trdi, da pri raku ni vaz ali koliko sončaric je nekdo imel, predvsem to, če zanje oboli z lahk ^ Poleg tega je raziskava pokazalo, za rakom na koži hitreje obolijo 0 .. be, ki imajo večja in izbočena terina znamenja. □ SYDNEY — Laburističnega P0-S*ar'v, ca Johna Caseya iz Queenslanda r Avstraliji so obtožili nelojalnosti, JU; se ni postavil na noge, ko so PreJ,Sayi konec tedna na neki šolski proS.,(j(J zaigrali angleško državno himno » save thè queen«. ^ Prekršek naj bi bil tako hud, 37 od 40 poslancev ni priznalo seyu pravice, da bi se opravičil, kaj je med himno sedel.